Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. V cesarski hiši je zopet utrnila zvozda ter je nadvojvoda Karol Salvator unirl v ponedeljek dne 18. januvarija v 53. letu svoje dobe. — Stranki nemških liberalcev ni kar nič po volji, da še grof Taafle ni po polnem njej na voljo in grof Taaffe utegne že v kratkem času izpoznati, da je vlada z grofom Kuenburgom dobila »ježa« v stanovanje. V državnem zboru se je v torek dognalo posvetovanje o trgovinskih pogodbah. Izmed slov. poslancev sta govorila prof. Šuklje za in prof. Robič deloma zoper nje ter je zadnji kazal v zgovorni besedi na nevarnost, ki leži za vinorejo našo v neki opazki k trgovinski pogodbi z Italijo. Ministra za poljedelstvo in trgovinstvo pa trdita, da ni nevarnosti. Kdo ve ? Vsekako pa smo hvaležni gospodu prof. Robiču za njegovo prezorno besedo. Štajarsko. Na mesto dr. Derschatta voli neki že k malu druga volilna skupina v Gradci poslanca v drž zbor, ali toliko gospode se ponuja volilcem za to, da jim bode težko izbrati pravo osebo. Škoda, da ne zmisli nihče več na prejšnjega poslanca, našega Ijubega vit. Carnerija, kajti ta »Jeremija nove dobe« se pogreša npki v drž. zboru. — Na Gorjnem Štajarji ugasuje ogenj za' nemški šulverein ter so v novem zaspalp že kar tri podružnice njpgove, ne da bi bilo Ijud6m žal za-nje. K o r o S k o. Čudno ,jp, da so povsod nemškutarji prvi, kjpr se ruje zoppr koristi slov. Ijudstva. Na Koroškem pa biva še za to cplo neka zveza nemškutarjev, ki čujp na ime »bauernbund«. Udje te zveze delajo sedaj na vse kriplje, da spravijo deputaoijo nemškularjev na noge ter jo pošljejo na Dunaj, naj »pouči« še ona gg. ministre o želji slov. ljudstva — po čisto nemških šolah in če že mora biti potovalni učitelj, naj se poSlje tak, ki ne zna slovenski, k večjemu pa »bindiš špraho«. Oj slepci! Kran.jsko. V Zagorji še »strike« ni pri konci in z njim odpade že doslej delavcem, katerih je kacih 700, do 20 jezer gld. zaslužka ali njih ščuvarji, najbolj doli iz Gradca, prinesli so jim še le 50 gld. podpore. Kdo pouči nevpdne delalce, da prinese strike vsplej njim v prvi vrsti in največ škode! Dobička pač imajo lp ščuvarji, ki žive ob žuljih delalcev samih. Primorsko. V Mirnu blizo Gorice so si osnovali z novim letom »bralno druStvo«. — Z Opčine prek Sežane misli neko društvo narediti železnico gori do Ajdovščine. Tržaško. Ker so inil. škof, dr. Glavina izbrali si aamestnika v škofijskih zadevah, zato so laški listi pa brž zagnali glas, da čejo škof odstopiii, menda kje iti v pokoj. No škofje pa pač ne gred6 >v pokoj« in zato sodimo, da še išče »11 piccolo« zastoj škotu dr. Glavini naslednika med laško duhovščino. — V šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri -sv. .Takobu začne so v tem tednu pouk po večerih za slov. delalcp. Istersko. Novi poslanec v drž. zboru, dr. Laginja ne stopi neki v »klub konservativcev« in je že v svojem prvem govoru po strani mahnil na slov. tovariše svoje. Ne vemo, če je bilo t.o modro in za-nj dobro. Hrvaško. Hrvatje dobe prej nove volitve za sabor ali dežplni zbor v Zagrebu, kakor si še kdo izmed njih misli, kajti ban Khuen-HpdervŁry že ima neki v žepu slov6 za spdanje poslance in potem se vrše že aprila volitve, to pa zato, ker so ban bo.ji, da ne zmaga njegova ali kakor se ji pravi, »narodna stranka«, ako je doba volitev dolga. Ogersko. Ako se Madjari pripravljajo. na volitve, pripravljajo se še ob enem tudi na boje, kajti brez pobojpv pri teh vroče krvnih mongolih ni mogoča volitev. Letos pa so to storili že koj o pripravah ter so bili že na treh, štirih krajih volilni poboji, kaj bode tedaj še le o volitvah samih! Vunanje države. R i m. Kardinal Simeoni je umrl za hripo in ker je umrl že prpj kardinal Manning, zato ,je sedaj že več tph častnih služeb praznik. V marciji pa bode veliko konsistorije in sv. oče Leon XIII. imenujejo neki svoja poslanika na Dunaji in v Madridu za kardinala rimske cprkve. Italijansko. Posvetovanje o trgovinskih pogodbah vrši se v drž. zboru še dokaj mirno; zadovoljni pa tudi v Rimu gg. poslanci niso ž njimi. Rog večni tedaj znaj, komu da so te pogodbe po volji. saj jih niso veseli ni v Berolinu, ni na Dunaji, ni v Rimn. Francosko. Liberalei so povsod iznajdljivi ter k malu vidijo, kjp da je za nje še inogočp kaj dose«i in ne drugače pri francoskih. Ti imajo celo kopo listov, malih in velicih, ki delajo za-nje med Ijudstvom in žal, da ne brez uspeha. Konservativna stranka pa je prišla še le sedaj na misel, da je tudi njej treba tacib listov in vsled tega že ima ona sedaj v Parizu veliko tiskarno, v kateri se tiska dvoje velicih in več manjših listov. Dobro, Ce že le ni prepozno. A n g 1 e š k o. Smrt je. tudi na Angleškem žela in je tokrat segla na visoka mesta, kajti umrl ,je vojvoda Glarence. unuk kraljice Viktorije in najbrž nje naslednik, še le v 28. letu svojem in pa kardinal Manning v 87. letu svoje dobe. Manning je imel največo veljavo pri delalcih, nekaj, kar je bilo za vlado veliko vredno. Nemško. Načrt za novo šolsko postavo je predložil v drž. zboru minister grof Zedlitz, ali liberalci je niso veseli, ker bi bila poslej šola še bolj pod cerkveno oblast, pa ludi katoliki ne, ker se načrt ozira premalo na-nje, izlasti po onih krajih, kjer so oni v manjšini, lutrovci pa v večini. Gesar Viljem želi, da postane iz načrta prej ko prej postava ter upa, da bode po njej šola bolja. Se ve, da še postava sama ne naredi šole dobre. R u s k o. Da pokliče car generala Gurko iz Varšave, to se ne prtrjuje; poljsko ljudstvo bi se gospoda rado iznebilo. — Za stradajoče kmete pobira se sedaj po vseb pokrajinah obširne države. Bolgarsko. Govorica noče utibniti, da je bila zarota med častniki zoper kneza Ferdinanda in ministra Stambulova, ali ministerstvo ji je prišlo na sled še o pravein času. Srbsko. V skupSčini je sklenil klub liberalcev spraviti ministerstvo v zadrego zavoljo kraljice Natalije, češ, da vlada ni iinela pravice na to, da izžene mater kralja iz dežele. Tursko. Uslaja v Yemenu je zoper tursko vlado trpela dolgo, a sedaj je polegla in nič se ne izve, kaj je vlada storila z jetniki. Brž ko no jim ni prizanesla, to pri njfj ni navada.