Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XII Št. 7 -m- 11411J glasilo DELAVCEV TOSAME ,,7‘ Dva pomembna praznika naše revolucije dan borca Ko se je prelomila pomlad v Poletje, ko je narava v vsej moči "J^dovala lepote in posledice pre-d° hJSO *e tuc^ v na^ socialistični aruzhi vpisale spremembe v knjigo zSodoviijne. ■Vr Športno srečanje Sredi junija so se srečali športniki Papirkonfekcije iz Krškega in TOSAME. srečanje s Krčani ni bilo prvo in je bilo tokrat priprav-'jeno v organizaciji Tosame. Stran 10 V tistih težkih časih, v letih 1941 -1954, so se dogajale spremembe, katere piše zgodovina s slovesnostjo. Takrat so vsi ljudje, ki so začutili odpor in potrebo po obrambi svojega naroda in svojih pravic, postali borai, vsak po svojih močeh. In ti borci, ,ki so pozabili na svoja življenja, na svoje domove, so pričeli od temeljev naprej ustvarjati v najtežjih pogojih svobodo in nove prekaljene ljudi za strohotno ceno — za cono človeških življenj. Toda bili so prepričani, da taki ljudje in tak nerod mora biti svoboden in gospodar v svoji domovini. In kako res je kar je napisal pesnik Kajuh, da se drevesa ob viharju zavedo svojih korenin. Zato se ob prazniku »Dan borca« spominjamo predvsem borcev, ki so pred vsemi, za svoje in naše ideale, poklonili svoja mlada življenja in nam s tem dali neizbrisen vzgled kako spoštovati svoj narod in svojo svobodo. L K. OB DNEVU VSTAJE Vsi zavedni Slovenci — delavci, kmetje rn napredna inteligenca ne glede na politično in versko pripadnost, združite se v boju proti okupatorju! To je bil poziv OF Slovenije, kateri je bil sprejet v Vidmarjevi hiši v Ljubljani. S ‘pti pozivom je bil med slovenskim narodom prižgan ogenj u-pora. Po vsej Sloveniji so se formirale pove partizanske enote in pr-ve akcije so pokazale nemškemu vojaškemu stroju, da je to narod, ki se ne bo pustil nikomur pokoriti. Narod se bo boril, četudi golo-irok, toda poln ljubezni do svoje pravice, katero si ne bo dal ikro ji ti fašizmu. Prav te akcije, čeprav so že zahtevale prve žrtve, so razplamtele v upor v vsaj svoji mogočnosti. Ta upor je vodila neuklonljiva KP s svojimi najboljšimi člani, ki se niso ustrašili trpljenja in žrtev. Rušili so se mostovi, proge, daljnovodi, ceste in na naši zemlji so tudi sovražniki imeli prve žrtve. Nič niso pomagale represalije; talci, selitve, pogorele domačije, kajti narod se je zgrnil okoli svojih voditeljev, jih poslušal, razumel in se boril ,na strani KP in OF. S tem je svetu dokazal, kako se zna braniti slovenski narod. I. K- Investicije Naša največja vlaganja so hamenjena izgradnji potrebnih novih objektov. Prav sedaj teče montaža največjega Tosaminega gradbenega objekta doslej. O izvajanju načrtovanih investicij preberite članek na strani 4 RAK NA JAJČNIKIH IN JAJCEVODIH (po zapisku prof. dr. sc. dr. Rado POLJANŠEK, ginekolog-onokolog) Jajčnik je organ z zelo pomembno reprodukcijsko nalogo. Sestav-lajo ga raznovrstne celice, ki imajo izredno velike im raznotere sposobnosti. Zato se iz jaljčnikovih celic lahko razvije zelo veliko raz-ličnih itivorb ali bul. Več kakor vsaka peta izmed teh bul je zločesta — rak! Vsako leto je registriranih več novo ugotovljenih primerkov raka na 'jačnikih. Le poredkoma se pojavijo pri začetnem napredovanju raka na jajčnikih nevšečnosti — nekakšna opozorilna znamenja. Ta so sprva neznačilna in ne povzročajo tolikšnih motenj, da bi jih bolnice ne mogle prenašati ali da bi zaradi njih iskale zdravniško ponmč. Nanje bomo opozorili zaradi boljše osveščenosti naših žensk, da si bodo tudi take nevšečnosti pravilno tolmačile in zanje poiskale čimprej razjasnitev pri zdravniku. Take nevšečnosti so: napetost v trebuhu, ki se trajno povečuje in je od men-strulanega ciklusa neodvisna; tope bolečine v spodnjem delu trebuha, ki so stadne in se povečujejo; nere-dnosti v zvezi s menstruacijo, ki postaja vedno bolj izrazita; bolečine v spodnjem delu trebuha, ki redno nastopajo pri težjem fizičnem delu; težave pri izpraznjeva-nju črevesja in občevanju. Vsa ta znamenja ne pomenijo večje nevarnosti če se pojavijo enkratno ali pa samo pred perilom, sicer pa so lahko znamenja za nastajanje bule. Ko se po javijo izrazita in dobro zaznavna znamenja, kot so hitro naraščanje trebuha, pogosto tišča-nje na vodo, težave pri izprapnjeva-nju mehurja, prebavne motnje, predvsem zaprtja, hujšanje im stalno draženje na kašelj, je bolezen navadno že zelo napredovala in se razsojala po organih trebušne votline in celo zunaj nje. Bula lahko zaradi velikosti potiska trebušne organe iz lege in moti njihovo de- lovanje. Seveda je uspešno zdravljenje v tako napredovalnem stanju bolezni nemogoče. Zato ponovno poudarjamo, da je tudi pri tej obliki raka kot pri raku nasploh, uspeh zdravljenja odvisen od stopnje razširjenosti bolezni v začetku zdravljenja. Za zgodnje odkrivanje bolezni poleg običajnega ginekološkega pregleda opravimo še pregled skozi črevo, ginekološki pregled v različnih položajih in pregled v narkozi. Bris in pregled izločkov iz nožnice ter iz maternice nam le redko pokaže pozitivni rezultat, to je rakave celice. Boi j zanesljive preiskave so pregled notranjosti trebušne votline s posebnim optičnim instrumentom — laparosko-pom in rentgenske preiskave s kontrastnimi sredstvi. Če nam vse te preiskave ne pojasnijo diagnoze, se odločimo, ne da bi odlašali, za poizkusno operacijo. V začetnih stadijih vedno operiramo, pri napredovalni bolezni pa bolnico najprej obsevamo. Rak na jejcevodih je mnogo manj pogosten. Med raki na ženskih spolovilih odpade nanj komaj pol odstotka. V začetku bolezni tudi ta nima znamenj. Pri napredovanju pa se lahko kmalu .pojavi znamenje, ki je za raka na jejcevodih zelo značilno, ni pa obvezno. To je precej tekoč iztok, iriimenkasto-jain-tarske barve. Pojavi se v nožnici in počasi narašča. Vsa druga znamenja so enaka kot pri raku na jajčnikih. Pri postopku za zgodnje odkrivanje in spoznavanje raka na jajcevodih dobimo v brisu dz nož-nične sluzi pogosteje rakave celice. Zdravimo predvsem operativno, ob- V zadnjem članku v okviru serije o našem razvojnem programu je bil napovedan še opis programa lastnih dejavnosti družbenega standarda. V te dejavnosti vključujemo program stanovanjske in individualne graditve, investicije v izgradnjo in vzdrževanje počitniških kapacitet itd. Ta program je prvi dolgoročne jši program te vrste v naši tovarni. Z njim je tako tudi prvikrat dolgoročnejše postavljena skrb za delovnega človeka, njegov standard in boljše počutje. Tako :je za področje stanovanjske graditve rezervirano v ipoedi-nem letu programiranega obdobja približno 1,7 do 1,9 milijonov din, sevanje in zdravljenje s kemotera-povtiki je znatno manj uspešno. Če hočemo lizboljšati uspehe zdravljenja raka na jajčnikih in jajcevodih, maramo pričeti zdravit1 bolezen v začetku. To pa je odvisno od zdravstvene prosvetljenosti naših žensk bolj kot od drugih zdravstvenih dejavnikov. Zato so lato važne redne polletne ali vsaj letne ginekološke preiskave. ki so namenjeni nakupu najemniških stanovanj, posojilom za nakup stanovanj im za individualno gradnjo. Za individualno gradnjo je namenjenih od celotne vsote približno tretjina. Realizacija tega programa je vendarle še odvisna od tega-če bo v naši delovni organizacij1 podpisan družbeni dogovor o stanovanjski izgradnji v občini Domžale. Telesni kulturi je namenjeno leno od 90 do 100 tisoč din, pri čemer je približno dve tretjini sredstev namenjenih športni dejavnosti-preostala tretjina pa rekreaciji. V dopolnjenem razvojnem programu, ki se prav zdaj pripravlja, je izra-(Nadaljevanje na 3. strani) Sprejeli smo razvojni program 1976-1980 SPREJELI SMO RAZVOJNI PROGRAM 1976 — 1980 /ena tudi težnja, da se rezervii-raljo sredstva za (izgradnjo tovarniškega bazena dn igrišča, saj hi oboje sluzilo koristni vsesplošni rekreaciji delavcev. Za program vzdrževanja dn izgradnje lastnih počitniških kapaci-»nn 'e- 'et'no namenjeno od 300 do o00 tisoč din. V tem obdobju se bd dz teh sredstev kupila še •j stanovanja v nekem turističnem kraju. (V prvotnem programu je bilo omenjeno v ta namen turistično naselje Červar pri Poreču. V popravljenem predlogu, ki se bo v-ključil v dopolnjen program razvoda 1977 — 1981, kraj ni definiran). Preostala sredstva so namenjena v-zdrževanju obstoječih kapacitet. Kulturni dejavnosti je letno namenjeno od 50 do 70 tisoč din sred-stov, ki so namenjena kot pomoč rtašemu oktetu (od 20 do 30 tisoč mn), nadalje za abonmaje (,v enakem obsegu) ter za kulturne prireditve (od 10 do 15 tisoč din). Nadalje se vključuje v sklop programiran j a lastnih dejavnosti družbenega standarda še program ^ravstvenega varstva (od 230 do ^"0 tisoč din in sicer za delo am- bulante, pregledov, okrevanja, cepljenja in kolektivnega zavarovanja). Prav tako je vključen tudi program otroškega varstva (od 150 do 222 tisoč din). Sredstva so namenjena obdarovanju ob dedku Mrazu in pomoči pri celodnevni šoli. Za socialno skrbstvo in podobne namene je rezerviranih nekaj nad 10 tisoč din. Z opisom tega programskega področja zaključujemo serijo člankov o razvojnem programu. Omenili smo že, da v skladu z zakonskim določilom pristopamo k izdelavi kontinuiranega razvojnega programa od 1977 do 1981, ker mora vsaka delovna organizacija imeti vseskozi pripravljen razvojni program za naslednjih pet let. V tem programu bomo skušali strokovno razrešiti vsa nedodelana vprašanja obstoječega razvojnega programa, katera smo že omeniili v prejšnjih člankih In jih predložili v samo-upravno obravnavo in potrditev. Predvidoma se bo to zgodilo v me; seču juliju. Tako se boste še sami spoznali — kot samoupravi]alci s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, ki jih bomo, tako kot se bodo potrdile na pristojnih organih, kasneje tudi priobčili v našem glasilu. Toni Laznik, dipl. oec. Prodaja in perspektiva . Polovica leta je za nami. Letoš; nie leto smo pričakovali z velikimi Novitetami in spremembami in si-Cer nov plačilni sistem, novi režim hvoza. Po preteku polletja lahko rečemo, da smo krepko zakorakali v novitete, vendar posledice, ki so rezultat teh sprememb, še niso na Ojstem. če pregledamo našo situa-etjo lahko tako j ugotovimo dve ob-dobji in sicer 1. kvartal v katerem le bilo povpraševanje in prodaja se^kar ugodna in II. kvartal z nalj-režjim mesecem aprilom v katerem smo dosegli le 70P/n planirane prodale. Večina podjetij oziroma trgovskih organizacij si je naredila Pred 1. aprilom večje zaloge tako djt do 10 4. praktično prodaje ni bilo. Po jo. 4. se začenja situacija Normalizirati vendar zamujenega v začetku meseca nismo mogli nadoknaditi, kar bomo poskušali do i .raja leta. Pri izvozu, ki predstav-la v dobrih mesecih že blizu 20% Ntesečne realizacije smo imeli veli-težave, ker kot vam je znano Nismo dobili pravočasno dovoljenja k ZSZT. Praktično smo izgubili Kontinuiteto izvoza kar nam dela ezave tako pri izvrševanju fin. pla-na Prodaje, kakor tudi pri pokriva-N.iu uvoza z izvozom. Z naše strani je bilo vse storjeno, da hi se problem rešili pravočasno vendar so zvezne institucije, ki so odgovorne za dajanje soglasij, zatajile. Glavni vzrok, da torej nismo dosegli plana prodaje v taki višini, kot smo pričakovali je poleg izpada proda- je v začetku aprila na domačem trgu, izpad izvoza filtrov, vzroke sem pa že objasnil. Prva polovica leta je za nami, nas pa vse zanimajo perspektive do kraja leta in naprej. Da bi dobili točnejšo analizo, je naša služba za raziskavo trga stopila v akcijo ter napravila program dela in akcij da bi dobili točno stanje ter na podlagi tega tudi ukrepe za poživitev in realizacijo zastavljenih ciljev. Pripravlja se, oziroma v teku je dodatna analiza domačega trga od kupcev do posameznih področij. V ta namen smo poleg ostalega imeli sestanek z vsemi našimi komercialnimi predstavniki, ter z vsakim posebej Izvršili analizo slehernega območja. Analizirana je bila dosedanja prodaja na tem področju, trenutna situacija ter predvideni ukrepi za pobol|jša-nje realizacije. Analiza še ni končana vendar lahko povzamemo iz dosedanjih ugotovitev, da situacija ni lahka, enostavna in da bomo morali z vso resnostjo pristopiti k problemom, ki nam jih je dn nam jih bo odkrila analiza. V naslednjem vsaj nekaj teh ugotovitev. Z novim sistemom plačevanja se je poostrila finančna disciplina (kar vsi zelo pozdravljamo) vendar v najtežjem položaju so ravno bolnice in zdravstvene ustanove. Po podatkih in analizah ugotavljamo večjo štednjo po teh ustanovah, ker tudi njim stroški poslovanja rastejo ter z racionalno porabo zmanjšajo pritisk na finančna sresdtva, ki v večini primerov ne zadostujejo za nemoteno poslovanje. Na trg so prišle nove firme (Paloma, Sladki vrh, Alkaloid Skopje), ki jasno poizkušajo poleg ostalih z vsema mogočimi prijemi prodreti na trg. »Alkaloid«, Skopje ima v programu celoten sanitetni material od ovojev do lepljivih obližev. Z prenasičeno-stjo posameznih področij prihaja do zapiranja trga z motivacijo lastne proizvodnje itd. Navedel sem S kontainerjem družbe Happag Loyd smo odpremili prvo količino mu) rezanih ovojev za kupca v Nigeriji. To je naš prvi izvoz v to za nas dokaj perspevktivno tržišče. PRODAJA IN PERSPEKTIVE samo nekaj problemov s katerimi se srečujemo pri našem 'vsakdanjem delu. Izhod oziroma perspektiva je jasna, znižati bo potrebno proizvodne stroške, popestriti naš asorti- Inivestucijski program, ki smo si ga postavli v Tosami, vsebu je predvsem modetrnizaaijo proizvodnih postopkov, ureditev delovnih pogojev dn uvajanje 'novih tehnoloških postopkov v proizvodnjo. Pri tako široki obdelavi celotne proizvodnje sanitetnih izdelkov smo v tem času pristopiii k rešitvi že nekaj let perečih vprašanj: — izgradnja skladišč — .razširitev proizvodnih prostorov — izgradnja upravnih prostorov — izgradnja menze Trenutno so nastala večja vlaganja v izgradnjo novih potrebnih objektov. Ta obseg del se je s časom povečal, kajti že nekaj let smo se v Tosami odpovedovali prepotrebnim investicijskim rešitvam. Vzporedno z izgradnjo proizvodnih prostorov je v teku modernizacija tehnoloških postopkov. Tako je v beliiinici zaključena montaža nove linije za beljenje sanitetnih tkanin, ravno v tem času pa se vrši montaža sušilnega stroja za sanitetno in higiensko vato. Istočasno se vrši tudi temeljita obnovitev be- ment z novimi izdelki, ter povečati našo aktivnost na vseh področjih — prodajne strategije, ker le na ta način bomo kos nalogam, ki stojijo pred nami, to pa je izvršitev zadanih nalog z gospodarskim načrtom. Vodja komercialnega sektorja lilnih aparatov, na katerih bo poslej proces beljenja voden polavtomatsko. V oddelku tkalnice ovojev je v teku zamenjava celotne opreme za proizvonjo ovojev v vseh kvalitetah. Tehnološke prednosti te tehnologije, ki se uvaja, smo prikazali v elaboratu, ki je bil Izdelan v strokovnih službah tehničnega, komercialnega in ekonoms.ko^planskega sektorja. O napovedanih rezultatih pa smo se tudi do sedaj prepričali, saj je poizkusna proiizvo'dinja na strci/ih, predstavnikih nove tehnologije, v šestih mesecih potrdila napcvedane rezultate. V oddelku mikalnice so potrebna delna vlaganja v razširitev ne-kato ih izdelkov, istočasno pa je v teku tudi uvajanje novih kvalitet izdelka/ ila novih postopkov dizdela-ve. Poleg irnvesticijsMh vlaganj v proizvodne oddelke je nujno pristopiti tudi k izboljšavam organizacije dela v posameznih področjih. Z lizgradnjo skladišč surovin v velikosti 3.882,30 m2 smo ustvarili osnovne pogoje ne samo za skladiščenje surovin, ampak tudi zagotovili proizvodnji pogoje za dostavo primernih surovin. Nadalje je omogočeno urediti skladišče izdelkov. Za skladišče izdelkov je projekt v izdelavi z realizacijo tega projekta, ki bo poleg sedanjega skladišča izdelkov 'nakazoval še razširitev za eno polje in v tem delu skladišča bodo ustvarjeni vsi pogoji za uspešno poslovanje tega oddelka. V južnem delu tovarne trenutno nastaja nov del tovarne z 7.343,57 m2 površine. V pripravljalnem obdobju za pričetek del tega objekta so imele nekatere strokovne službe trdo delo, saj je investicija nastajala ravno v obdobju novih predpisov. Delo na tem objektu uspešno napreduje in bo po pogodbi objekt predan v uporabo 1. marca 1977. Celotni proizvodni prostor bo klimatiziran, vsi pomožni prostori pa bodo urejeni tako, da bodo dmelu vsi zaposleni v tem oddelku res primerne pogoje in sodoben stan- C*ank Za usposobitev tega oddelka b£> potrebno razširiti naše energetske (Nadaljevanje na strani 5) Izvajanje pričetih investicij vire. Za kotlovnico je predvidena zamenjava enega sedanjega .kotla s 3.000 kg pare/uro z novim kotlom z 8.000 kg pare/iuro. Prav tako je Potrebno pripraviti dm 'izvršiti zamenjavo transformatorjev z večjo zmogljivostjo. Celotna razširitev energetskih virov je v teku in menimo, da bodo energetske razširitve pravočasno tudi izvršene. K našim ciljem, ki smo si (jih Postavili z investicijskim programom, se vztrajno pomikamo in smo prepričani, da bodo doseženi rezultati kolektivu na Viru omogo-oili lepši in prijetnejši jutrišnji dan. Ta kolektiv se je tudi v pre- Do sedaj smo govorili o zdravstvenem in pokojninsko-invaliid-skem zavarovanju ter naših pravicah iz tega zavarovanja. Danes pa si oglejmo v kratkem sestavku nase pravice iz zavarovanja pri Zavarovalnici Sava, katere imamo v primeru nezgode ali smrti. Za nezgodo se šteje vsaka poškodba, ki nam Povzroči zmanjšano zmožnost za delo -— invalidnost oziroma okvara zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Za nezgodo se šteje: zastrupitev Prebavnih organov s kemičnimi sredstvi ali s hrano; zastrupitev zaradi vdihovanja plinov ali pare razen poklicnih obolenj; okužba teklem obdobju zavedal, da mu je veliko do tega, predvsem kakšna bo njegova prihodnost. Pri teh ne-tešenih željah po napredku pa sam kolektiv mi imel dovolj lastnih moči. Na obetajoče rezultate, ki jih je kolektiv dosegel v dosedanjem obdobju je postala pozorna tudi Ljubljanska banka — podružnica Domžale in z razumevanjem podprla sedanje pripravljene programe To-salme; odobrila potreben kredit, nam vsem pa vlila zaupanje in potrdila, da smo na pravi poti, na kateri s skupnimi močmi gradimo skupen, lepši jutrišnji dan. F. P. ing. poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode; opekline z ognjem ali elektriko, vrolčimi predmeti, tekočinami ali paro, s kislinami ipd; zada-vitev ali utopitev; dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom ipd.); kakor tudi zaradi v-dihovanja pare ali plinov — razen poklicnih obolenj; mrčesni pik, razen če takšen pik povzroči kakšno nalezljivo bolezen, preteg mišic; izpah, zvin, zlom kosti, ki nastane zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov; delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali sla.bega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je neposredno pred tem zgodila ali mu je bil izpostavljen zaradi reševanja človeškega življenja. Drugi primeri se ne štejejo za nezgodo, razen, če ni dodatno določeno zavarovanje tudi v drugih primerih. Poznamo tudi primere nezgode ob potresu, vojnih razmerah in še nekatere, za katere zavarovalnica ne jamči. Vsak član kolektiva lahko uveljavi svojo pravico iz kolektivnega — nezgodnega zavarovanja pri Zavarovalnici Sava — poslovna enota Mengeš, če se mu zgodi ena od omenjenih nezgod osebno ali to lahko stori tudi pooblaščenec, ki ga mora prizadeti pooblastiti. Pravica se uvel javlja pri omenjeni enoti Mengeš, kjer dobi zavarovanec ustrezne tiskovine v izpolnitev in ostala navodila za dokazovanje u-pravičenosti iz nezgodnega zavarovanja. Postopek za uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa uveljavljajo zavarovanci potom zdravstvenega doma, to je obratne ambulante. Zdravnica izpolni tiskovino, jo predloži ne starejšo od 6 mesecev kot medicinsko dokumentacijo ter zahtevek iz omenjenega naslova invalidski komisiji v Ljubljano. Zahtevek iz tega zavarovanja lahko vloži tudi zavarovanec sam, če sodi, da je upravičen do dajatev iz tega zavarovanja. Pravico do starostne in družinske pokojnine lahko uveljavi samo zavarovanec sam ali po njej pooblaščena oseba. Upamo, da smo s tem sestavkom pojasnili najpomembnejše pravice iz drugega zavarovanja. Podrobnejša pojasnila lahko dobi sleherni, 'če bi to .potreboval, v splošno-kadrovskem sektorju. M. P. Pravice iz kolektivnega -nezgodnega zavarovanja Gospodarskega vestnika od 10/6-1976 Nizka raven produktivnosti dela v slovenski industriji (Izvleček iz članka) Po rasti zaposlovanja v indu-sfriji za 2 odstotka in padcu indu-strijske proizvodnje za 2,1 %, je to-r?l Produktivnost dela v prvih šti-k nicr,sc'h, v primerjavi z enakim P d obje m lani, padla za 4 odstotke, ■ravno ta nizka raven produktivno-i' dela pa je še dodatni faktor, ki slovenski industriji povzroča skrbi. Sicer pa je nivo produktivnosti (lela po panogah industrije takšen, sakor nam prikazuje spodnja tabela: v % jan.—apnil. 76 jan.—april 75 Elektroenergija — 1 Premogovništvo — 5 Črna metalurgija — 3 Barvna metalurgija — 1 Nekovinska industrija 0 Kovinska industrija — 4 Elektroindustrija — 8 Kemična industrija — 4 Industrija grad. materiala — 10 Lesna industrija — 7 Papirna — 2 Tekstilna — 5 Usnjarska — obutvena + 4 Živilska industrija — 3 Grafična industrija — 2 Lahko bi zaključili, da leži precejšen del krivde za nizko raven produktivnosti dela v samih organizacijah združenega dela industrijske dejavnosti, del pa seveda tudi v nastali gospodarski klimi in ne-elas tičnost i zaposlovanj a. 2 do 3 odstoten porast produktivnosti dela, kakor smo ga napovedali v resoluciji za letošnje leto, se nam kakor kaže, počasi odmika, čeprav bi izredno živahna industrijska aktivnost v drugi polovici leta lahko popravila vsaj del zamujenega. B. K. ZAHVALA Ob prerani smrti mojega brata Franceta, se vsem sodelavcem za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč iskreno zahvaljujem. Morela Ivanka S L OVO Ne morem mimo tega, da vam ne bi napisala nekaj vrstic o naši stari tkalnici ovojev. Nič 'koliko let Pri montaži novih strojev za ovoje je za nami, ki smo poslušali ropot teh strojev. Vživeli smo se v ta ropot An nas ni motil. Delala je vsaka po svojih močeh, tudi na pomoč smo si ipriskočile, če je bilo to potrebno. Delale smo z dobrim materialom dobro, s slabim pa slabo. Gledale smo na kvaliteto če se je le dalo, pa tudi »pokronale« smo ga včasih. A kaj hočemo, tak je pač tempo našega časa. Vem, da si mislite, zakaj sploh to pišem. iNe morem miimo tega, ko pa vidiš kup odpadnega železa —naše dragocene stroje. Marsikatero stisne pri srcu, kaj pa sedaj? Nismo več 20-letnice, smo že krepko prekoračile omenjeno številko. Vsaka se bo težko ločila od teh strojev, s katerimi smo delale dan za dnem in si služile vsaka svoj kos kruha. Vem, novi stroji, bolj modernizirani, vendrar mnogo težav za nas stare delavke. Vsaka se bo težko privadila drugemu okolju in delu, za vsako bo problem, ko pa smo bile kot ena družina. Za nas je bil to drugi dom. Mislim da z 20 leti ali več skupnega dela ne bo za nobeno lahko. Zato nas bodo morali tudi drugi razumeti, ko bo prišlo do nove razporeditve na delovna mesta zaradi postavitve novih avtomatov, nove tkalnice. H. V. Sejem civilne zaščite v Kranju Tosama je delovni kolektiv, ki izdeluje proizvode, namenjene človeku in njegovemu zdravju ter pomoči pri nesrečah. Tudi ti izdelki pomagajo pri reševanju nam najdražjega — to je življenja. Naši izdelki narejeni za civilno zaščito so le majhen, a potreben del v množici proizvodov kot so zdravila, obveze, naprave za gašenje najrazličnejših požarov ter izdelki elektronike za preventivo m pomoč pri reševanju. V naši TOSAMI je vsak član kolektiva spoznan z reševalnimi sredstvi in gasilnimi napravami ter tudi pripravljen pomagati, kar dokazuje tudi zadnji primer v mikalnii-ci. Nemalo je bilo takih, 'ki so z a-parati v rokah čakali, ikje bo treba priskočiti na pomoč. S skupino naših gasilk in gasilcev sem bil na sejmu civilne zašči-tev Kranju. Bil sem izredno presenečen nad veliko angažiranostjo Tosami/niih proizvodov v vseh razstavnih prostorih. Skoraj ni bilo mesta, kjer nisi videl ovoja prve pomoči, gaze ali alu- plasta, da o torbicah za prvo pomoč sploh ne govorimo. Presenetila me je velika vloga elektronike v sodobnih napravah. Nekateri so bili presenečeni nad dozimetrom za ugotavljanje radioaktivnega sevanja v obliki nalivnega peresa, ki pa se že dolgo uporablja. Veliko bi še lahko našteval, vendar ne bi mogel povedati vsega, kar naša družba vlaga v civilno zaščito prebivalcev. Povsod vidimo razvoj tehnike, saj so že najeno-stavnajiši gasilski ročniki opremljeni z dodatki in izboljšavami. Se nekaj bi rad napisal. Veliko je takih, ki mislijo ob pogledu na dekleta in fantje v gasilskih uniformah, ki tekajo vsi prepoteni po dvorišču in odvijajo ter zvijajo cevi, premagujejo tekmovalne ovire, če nimajo pametnejšega dela. Vendar pri ogledu sejma so isti fantje in dekleta Francu Stiftanju in Janezu Zalokarju postavljali taka vprašanja in pokazali tolikšno zanimanje in poznavanje naprav, da sem kljub želji potešiti svojo radovednost, modro molčal in le gledal. Čudil sem se, od kod jim toliko znanja in idealizma. Nehote se mi je vrnila misel, ki bi bila lahko prisotna v nas vseh: Bi bil jaz tudi pripravl jen tako nesebično pomagati, ne da bi pri tem pomislil na svoj zaslužek. Tone Stare Stari in novi stroji Velika odločitev Po končani osemletki sem bila Positavlejna pred veliko odločitev. Izbira poklica ni tako enostavna, kajti zavedaš se, da boš to delo, oziroma poklic opravlja!! skozi dol-Sa leta. Poklica »tekstilni tehnik« nisem poznala in sem ravno zaradi i©ga šla na prakso še pred pričet-kom šolanja na tehniški tekstilni soli v Kranju. Na vprašanje, zakaj sem se odločila za ta poklic, bi težko odgovonila. Odločitev je bila hd-Ira, lahko pa trdim, da mi ni žal. Res, da ni vedno vse kot bi si človek želel, vendar zavedati se moramo, da ima vsak poklic svoje le-Pe in slabe strani. Vsako leto po končanem šolskem letu opravljam počitniško Prakso v naši tovarni. Sem namreč štipendist že vse od začetka šolanja. Ker že dokaj dobro poznam delavce pa tudi delovna mesta, se Počitniške prakse po svoje veselim. Ko opazujem razvoj te tovarne se nemalo čudim, kako je tem ljudem uspelo v tako kratkem času ln praktično iz nič zgraditi toliko stavb, kupiti toliko potrebnih stro-lev. V tem razglabljanju šele spoznam, kakšna molč je v slogi, kak-sna je volja teh ljudi in kakšno odrekanje je bilo potrebno. Sedaj je montiranih v tovarni £56 tkalskih avtomatov znamke mCANOL z lastovkami in brez. Pripravljenih pa je za montažo še na- daljnjih 35 tkalskih avtomatov, tudi PICANOL z listovkami. Tako se bodo tkalske kapacitete močno povečale. Na teh strojih, ki bodo predvidoma stavljeni v pogon v juliju mesecu, se bo izdelovala dvoši-rinska gaza za poslovnega partnerja — TOSAMO. Tudi pripravljalnica dn merilni-ca sta dobro strojno opremljeni, razen snovala, škrobilnega stroja in stroja za merjenje blaga. To je po mojem prvo, kar bi se moralo zamenjati. No, pa saj o tem v kolektivu že dalj časa irazmišljajo. Tkalka poslužuje od 16 do 24 statev, kar zavisi od artiklov. Delo na statvah je porazdeljeno na tkalko, natikalko votka, brigadirko in mojstra. Natikalka votka skrbi, da je vedno dovol j votka na bobnih, tkalka odstranjuje votkove in osnovne pretrge, večje pretrge, kot so ma-lerji in podobno, odstranjuje brigadirka, mojster pa skrbi, da stroji vedno brezhibno delajo, da je kvaliteta in kvantiteta izdelkov v redu. Seveda pa so tu še delavci na delavnih mestih, ki pripomorejo, da se delo normalno odvija. Skratka, dela je za vse dovolj. Kljub temu, da se delo iz dneva v dam bistveno ne spreminja, ni dolgočasno. Skrbeti je treba, da je norma dosežena dn da je uspeh podjetja čim boljši. Sedaj, ko malo bolj poznam de- lo v tekstilnih tovarnah, saj sem v tej stroki že tri leta, lahko trdim, da so uspehi tega kolektiva veliki in da stopa ta tovarna v korak s časom. Irena Pangerc ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem upravi in sindikatu, kakor tudi vsem posameznikom, ki so me obiskali in obdarili v času moje bolezni. Posebno pa se zahvaljujem darovalcem za predragocena darila, ki mi bodo lep spomin na minula leta. Vsem še nekrat prisrčna hvala za vso pozornost. Jutršek Zofka ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta ŠUŠTAR MATIJA, se vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku mikalnice najtopleje zahvaljujem za poklonjeno cvetje, finančna sredstva ter vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti ali na kakršenkoli način sočustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem tudi vodstvu oddelka za razumevanje na delovnem mestu v času očetove dolgotrajne bolezni. Iskreno pa se zahvaljujem tudi oktetu TOSAMA za ganljivo zapete žalostinke. Torej vsem moja najiskrenejša zahvala. Pepca Šuštar Podjetje, ki ga poznam Podjetje, katerega najbolje poznam, leži v dolini obdani z borovimi gozdički. To je Tekstilna tovarna Senožeče. Leži ob cesti, ta-b° da jo vsak mimoidoči zagleda si ustvari svoje mnenje o njej. v tem podjetju sem dober mesec opravljala počitniško prakso in mo-r^m priznati, da mi je bilo zelo Vseč,_ čeprav so bili dnevi enolični m včasih malo dolgočasni. Tu sem ■se spoznala s svojim delom, kil ga oom opravljala skozi dolga leta svojega življenja. Prav na praksi iahko ugotoviš, če te to sploh zani-'če imaš veselje do dela in če ti . elo ni dolgočasno in pusto. Tako ic življenje dn treba se je sprijazniti z njim. Spoznala sem navade |:iudi, predvsem p njihovo govori-°o- Prijazen sprejem me je opogumil in delo sem začela z veseljem. ^°ie zanimanje je bilo vsestran-sko in prijazna tovarišica mi je z veseljem odgovarjala na moja vprašanja, ki so bila včasih prav nesmiselna. Zanimal me je tudi razvoj podjetja skozi leta obstoja in prav rada sem temu pripovedovanju prisluhnila. Spoznala sem, da so morali delavci veliko žrtvovati za danes tako uspešno podjetje. Ustanovljeno je bilo leta 1955 na pobudo tedanjega občinskega ljudskega odbora Senožeče. Ta prvotni, mali obrat se je imenoval »Mehanična tkalnica Senožeče«. Pni uspehi so vlili mladim delavcem še več požrtvovalnosti, ki ni odnehala niti takrat, ko je bilo treba stisniti zobe in se odreči želji po večjem zaslužku. Pozneje se je preimenovala in še dans nosi naslov »Tekstilna tovarna Senožeče«. Že takoj na začetku je bilo kolektivu jasno, da se mora majhna delovna ograniza-cija nasloniti na večji kolektiv. Zato so se povezali s Tovarno sani- PODJETJE, KI GA POZNAM tetinega materiala v Domžalah in ustvarili dobre medsebojne odnose. Skupaj planirajo proizvodnjo, domžalska tovarna nabavl ja surovine in tudi prevzema vso proizvodnjo. TTS ima svoj delavski svet, svoj bančni račun in popolnoma sami gospodarijo s sadovi svojega dela. Ogledala sem si tudi delovne prostore tovarne, kjer so v pogonu skoro sami novi stroji. Ropot je bil nevzdržen in komaj sem čakala, da pridem ven iz tega ropota. Pozneje sem si nenehno postavljala vprašanja, kako morejo delavke osem ur delati v (tistem ropotu, jaz pa nisem vzdržala niti pol urice. Po končanem pripovedovanju in ogledu sem šele lahko razumela besede 'tovarišice, ki mi je rekla: »Z radostjo se ozrem na preteklost in pogledam sedanjost Tekstilne tovarne Senožeče«- Marsičesa o podjetju še ne vem. toda upam, da ga bom v prihodnjih počitnicah, ko bom prišla zopet na prakso, bolje spoznala in s tem svoje teoretično znanje dopolnila s praktičnim, ki mi bo v veliko pomoč pri nadaljnjem šolanju. Dragica Gregorčič nost takih teženj, je bilo izraženo prejšnji teden na sestanku razširjenega kolegija sveta za tekstilno industrijo G-ospodarske zbornice Jugoslavije, ki je bil v Leskovcu v okviru XXIV. mednarodnega sejma tekstila in tekstilnih strojev. Eden od teh primerov je izgradnja tovarne za proizvodnjo tafting preprog v Debru, medtem ko se istočasno celotna oprema za proizvodnjo preprog izkorišča le 20 " j,. Da debar-ski slučaj ni osamljen, govori najnovejši podatek o pričetku gradnje Tovarne za proizvodnjo nogavic v Vučitrnu; kapaciteta je 40 milijonov parov nogavic letno in to v času, ko se skupne letne kapacitete od približno 200 milijonov nogavic realizirajo na tržišču le 60 %. Take tendence nastopajo v večjem številu nerazvitih občin na vseh področjih naše države. Na sestanku v Leskovcu je bilo sprejeto enotno in kategorično stališče, da se v nasledjih petih letih ne (more niti pomisliti na izgradnjo novih tovarn. Eden od načinov, da se to stališče izvede je zahteva, da morajo pri podpisovanju medrepubliškega dogovora o razvoju tekstilne veje kot tudi samoupravnih sporazumov v okviru republik, biti prisotne tudi občinske skupščine. To bi bila garancija, da se ne ponovi dosedanja praksa dviganja tekstilnih kapacitet — predvsem zaradi reševanja problema zaposlenosti. ZAHVALA Naša mladinska organizacija je zamrla Naša delovna organizacija ima zaposlenih največ mladih delavcev in delavk, vendar pa je vse premalo zanimanja, da bi se znova ustanovila mladinska organizacija, katera je še pred nedavnim delovala. Treba je delati dn tudi delamo in zakaj se ne hi po delu tudi sprostili in razvedrili ter pozabili in pustili za sabo včasih naporne delovne dneve ter s skupnimi močmi dn interesi reševali probleme mladih. Pa ne samo to. Aktivnost mladih bi se morala pojaviti tudi v naši delovni organizaciji, kakor tudi na Iz Ekonomske politike od 14/6-1976 drugih področjih, kjer bi naša mladinska organizacija s svojim sodelovanjem pridobila sebi mnogo koristi An znanja. V našem kolektivu je bila mladinska organizacija ustanovljena pred tremi leti, delovala pa je dobri dve leti. Prav bi bilo, da bi mladina znova oživela dn začela delovati, da bi tudi naš kolektiv, čeprav majhen, imel organiza-oijo mladih, ki bi s svojim delom in sodelovanjem puščala za sabo prizadevanja in uspehe. Frank Milica Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka mikalnice, ki so ml ob smrti moje mame izrazili svoje sožalje m mi denarno pomagali. Prav tako se za denarno pomoč zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji. „ Rozi Mladenovič ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOSAME se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo. Žmavc Ani ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije zahvaljujem za podarjeno cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sindikalni organizaciji se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč. Galič Nada Preprečiti dviganje novih kapacitet v tekstilu Srednjeročni plani razvoja delovnih organizacij tekstilne veje za obdobje od 1976. do 1980. leta so nastali, Azgleda, kot posledica prevelikih ambicij samih proizvajalcev, odnosno popolnega ignoriranja obstoječe situacije na tržišču tek- stila. Kako naj hi drugače objasnili vso očitnejšo težnjo planerjev, da se kljub mnogim opozarjanjem o zaskrbljeni prenatrpanosti kapacitet dosledno vztraja na gradnji novih tovarn ali obratov. Nekaj tipičnih primerov, ki kažejo na nelogič- ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata Tosame se Iskreno zahvaljujem za obisk, cvetje in denar v času moje bolezni. Pojbič Lojzka Pripravljalnica Hvala vsem delovnim ljudem Tosame »Ob obisku medicinskih sester Sekcije za medicino dela smo pri ugledu vaše tovarne viideM vaš proizvodni proces m vaše izdelke, katerih vsakodnevni potrošnik smo tudi mi lin ki ijih zaradi dobre kvalitete in uporabnosti cenimo pri svojem delu. Vsem, ki so pripomogli, da je bil ogled tako uspešen, izrekamo iskreno zahvalo. Kolektivu vaše tovarne želimo dosti delovnih uspehov.« Gornje vrstice so samo del pisma medicinskih sester Slovenije —' SekoLje za medicino dela, v katerem izražajo zahvalo za topel sprejem in gostoljubje, ki smo jim ga ^pripravili 11. junija, ko so obiskale našo tovarno. Po ogledu proizvodnega procesa smo se zbrali v jedilniol podjetja na sestanku. Domenili smo se, da w to preprost, delovni sestanek, brez visokouičenih predavanj. In tako je bilo. Prikazu naših proizvodov in kratkemu opisu je sledilo vprašanje, vprašanju pojasnilo, temu pa izme-n I ava izkušenj 52 medicinskih se-Kter, ki so se zbrale liz vseh delov blovemjc. Vsaka je imela svoj na-mn uporabe naših sanitetnih izdelkov. Skratka ogromno mnenj o na- činu uporabnosti, o primernosti o nepogrešiijvosti naših izdelkov. Toda vse so bile enakega mnenja: »Želimo, hočemo, zahtevamo in naročamo vaše izdelke, kar so kvalitetni in nam je delo z njim zato prijetnejše.« Ob 13 uri je bil sestanek zaključen, vendar pa si nikakor nismo mogli stisniti roke v slovo. Vedno znova so se zanimale za vsemogo- če, za katere, žal, prej ni bilo časa ali pa ni bilo predvideno. Pred odhodom iz tovarne so nas povabile na družabni večer v Kamniško Bistrico. Ob osmih zvečer so nas sprejele z dolgotrajni,m ploskanjem in navdušenjem. Hočem poudariti, da sploh mi pomembno, kdo se je od nas kot oseba udeležil družabnega večera; med njimi je bila prisotna TOSAMA — ime, ki ,se ga bodo vse udeleženke vedno spominjale, ki bo neštetokrat izrečeno v Mariboru, Kopru, Črnomlju ..., v železarni, cinkarni, cementarni..., v Aeru, Vedrogu, IMV. Dokaz za to trditev je zahvalno pismo, iki smo ga prejeli pred nekaj dnevi. Srečanje borcev Tosame . Lepo jutro, Obetajoč topel polet-^ dan. Minilo je leto dni in borci »TOSAME« smo sd spret krepko stisnili roke ob srečanju, katerega '/nrn *ie Popravil in omogočil odbor ' P za praznik, 4. julij. Zbrali smo se v Domžalah, nekateri pred tovarno dn se odpeljali z avtobusom skozi prebujeno naravo, po prelepi Savinjski dolini, ob tihi Savinji Proti zelenemu Pohorju. Med prvi-jriii prisrčnimi pomenki in po kratkem postanku med potjo smo se ustavili Ob domu Osankarica. Hoteli smo najprej počastiti spomin na Padle borce I. legendarnega pohorskega bataljona. Po dvajsetminutni poj i simo prišli do kraja, kjer je 8. januarja 1943 padel pod okupatorjevimi streli junaški bataljon. Spo-m'im nanj bo večno živel v zgodovini NOB. Nemo stojijo danes cementni stebri z vklesanimi imeni borcev, ki so umrli strahotne smrti. Tiho 'n s tesnobo v srcih smo stali ob (Nadaljevanje na strani 10) SREČANJE BORCEV TOSAME spomeniku, kamor smo položili venec in marsikomu se je utrnila solza. Vaščan bližnjega kraja, borec, kasneje usitanovitelj II. pohorskega bataljona, nam je iz zgodovinsko zbranih podatkov orisal trnjevo pot bataljona vse do tistega usodnega dneva. Po enominutnem molku smo se it ih o vračali v doli no kot da se bojimo oskruniti ta, s krvjo prepoj end kraj. V domu na Osankarici je tudi muzej, kjer je shranjena vsa doku-mentacilja bataljona, slike borcev, očeta Šarha z njegovimi tremi sinovi, ki še niso začeli živeti, a so že morali umreti za našo srečo dn svobodo. Peljali smo se skozi tihe, mogočne gozdove po ozki cesti dn nato po širši cesti dravske doline. Med potjo smo sd zapeli večno lepe partizanske pesmi, katere so mnogokrat odmevale po naših gozdovih po vsej Sloveniji. Me d žal os tnimi d n pri j ten imi pogovori je čas hitro minil. Ustavili smo se na letališču v Slovenj Gradcu, kjer so nas pogostili s kosilom. Da pa srečanje ne hi minilo le ob spominih na težka prehojena leta življenja, je za boljše razpoloženje poskrbela tov. Bankova. Čeprav je bila bolna, jd ni zmanjkalo moči Za soboto, 12. junija, smo pripravili srečanje športnikov »Papir-konfekcije« in »TOSAME«. Vso težo bližajočega se srečanja je najbolj občutil naš športni referent Muri, ki je zadnji dan vzel kar dopust. Pomembno dejstvo, da je športnik točen kot vojak, je odločujoče pripomoglo, da smo 'bili vsi že pred dogovorjeno uro Zbrani pred našo vratarnico. Z mnogo volje smo skrivali tekmovalno tremo in težko pričakovali goste. Veliko živčno napetost je ponazarjalo tudi to, da je Tinetova sicer glasna harmonika molčala. Tine pa si je brisal potne roke. Naš športni referent je delil 'še zadnje napotke( npr. kako moraš nasprotnika »faulati«, ne da bi se pri tem sam kaj polomil) in prišli so. Sledilo je prisrčno pozdravljanje nekaterih, 'ki so se _žt poznali in seveda fotografiranje. Vse, ki smo se zbrali v jedilnici podjetja, je z najboljšimi željami pozdravil naš Dušan, ki je imel najboljši pregled nad vsemi. Prvo resno obliko in smer je tekmovanje zavzelo v restavraciji tovarne »Induplati«, v ki nam je nesebično ponudila vse športne ob- za humor in nas je razgibala in oživila. Naš dan borca smo zaključili z atrakcijo, kajti s štiriscdežnim letalom smo se popeljali v višave ter si ogledali panoramo lepega Slovenij Gradca iz višine 300 m. To je bilo enkratno doživetje, saj se večina od nas še sploh ni peljala z letalom. Poslovili smo se in se peljali skozi Šalek v novo Velenje, mimo urejenega rudarskega naselja, novozgrajenih stolpnic in velike športne dvorane na začetku mesta. Naše prijetno krožno potovanje smo zaključili ob večerji in krofih na Trojanah. Naj lepše se zahvaljujemo odboru ZB in vsemu kolektivu, ki nam je omogočilo srečanje. Želimo, da bi se ta tradicija obdržala, dokler se naše vrste ne bodo popolnoma zredčile. Posebno zaupnico dajemo našemu predsedniku, tov. Štifterju in mu želimo moči za še nadaljnje vodstvo. Zelo obžaljujemo, da se letos toliko naših članov ni udeležilo tega prijetnega srečanja. Predvsem tistim članom, katere je zadržala doma bolezen, želimo okrevanja in zdravja z iskreno željo v srcih, da se drugo leto ob našem prazniku srečamo vsi. S. J. ijekte. Naš športni referent je obrazložil pravila tekmovan/ja in vsem zaželel veliko športne sreče. Tekmovanje v streljanju in keg-Ijanju vsaj zame ni bilo preveč zanimivo. Kljub izredno borbenim e-kipam »Papirkonfekcije« moram povedati, da našim fantom niso bili kos. Lahko bi rekli, da jiih ni bi- lo dosti, ki bi se lahko kosali z njimi. Le kdo bi si upal kaj proti Stanetu, ki s srepim pogledom u-roči metek svojega »kanona«, da več kot za meter nikoli ne zgreši. Ali pa vzemimo Jurja in Marjana, ki sta 'sposobna trikrat zaporedoma podreti »durgeljc«, to je vse tri srednje keglje naenkrat. Upoštevajoč vse to, so naši športni nasprotniki le rahlo sklonili glave ter z visoko dvignjenimi spet pritekli na nogometno igrišče. Visoko dvignjene glave, napeta prša ter tresoča se kolena so napovedovali srdit boj. Posebnost na igrišču sta predstavljala oba branilca nogometnih vrat. Skupna odlika jima je bila nizka postava din stabilnost na tleh ter velika vnema pri pobiranju žog iz mreže, kar sta si lepo razdelila. Pri tej delitvi je bil večji lisjak naš Niko. Izmučen še od prejšnjega dne je večji del pobiranja žog dz mreže prepustil svojemu lepo zaobljenemu kolegu, ki je strašno šepal na levo nogo, posebno če ga je kdo gledal. Junaka tekme sta bilii torej obe ekipi, kar sta dokazali tudi v Moravčah pri Kavku, kjer smo poskrbeli za prazne želodce. Tam so bile prebite še vse male pregrade med nami in prijatelji dz Krškega. Domača In narodna pesem dz vseh grl ob spremljavi Tinetove harmonike nas je še bolj zbližala, napravila prijatelje željne še takih srečanj. To je izrazil tudi športni referent iz »Papirkonfekcije«, ko je preje! spominski pokal iz rok našega Manija. Na koncu smo .imeli še neuradno tekmovanje v vriskanju, kjer je brez pokala zmagal Jože pred Tonetom in Marjanom. Prijateljsko in športno srečanje je bilo organizacijsko dobro pripravljeno, saj je nad tem bedel Dušan. Na takih srečanjih se ne izmenjavajo medsebojna mnenja in opažanja le na športnem ampak tudi na drugih področjih, ki zanimajo vsakega delovnega človeka, zato so vsekakor koristna za nas vse. Tone Stare ŠPORTNO SREČANJE Kožbana Že ivsa le ta po osvoboditvi organizirajo mladinske organizacije raznovrstne delovne akcije (izgradnja cest, prog, vodovodov, itd.). Tudi lotos je organizirana ona takih akcij lin sicer v Kožbani, kjer mladi kopljejo za vodovod za okoliška naselja. Te akcije se je udeležila tudi delovna brigada iz domžalsko-kamn,iškega območja. V brigadi je 39 mladih, komanduje pa ji naš mladinec-sodelavec, tov. Arnuš Franc. Odločili smo se, da jih obiščemo m vidimo, kako napreduje delo. V petek, 18. 6. 1976, sva se s tov. Tomažičem, z njegovo stoenko, podala ,na pot. Ker je tov. Tomažič dober šofer, sva zelo hitro premagovala pot. Že je bila za nama Ljubljana, še nekaj minut in bila sva na novi avtocesti Vrhnika-Razdrto. Sole tu je Stane pokazal, kaj vse zmore njegov avto. V pičlih dvajsetih minutah sva bila v Razdrtem. Tam sva zavila na odcep proti Novi Loniai. Vendar sva morala precej zmanjšati hitrost, kajti cesta je bila zelo ovinkasta. Obenem se nama He nudil krasen razgled na enega najvišjih vrhov Primorske — Nanos. Z občudovan jem sva zrla v ve-nkana. Spustila sva se proti Ajdov-sčini, odtod pa proti Novi Gorici. Ob cesti so stale ženice, ki so prodajale po zelo nizki ceni breskve m češnje. V Novi Gorici sva zavila Proti Plavam, odtod pa proti Dobrovljam. Vse do Dobrovlja sva t-ntela lepo asfaltno cesto, ki je le nekoliko preozka. Od Dobrovlja nabral pa sva se vozila še kalkšnih 10 km po zelo slabem makadamu. Še zavoj levo In desno, precej napet klanec in bila sva v Kožbani. Znano nama je bilo, da je tabor naših brigadirjev v stari zapuščeni šoli Šola in postavljeni šotori okoli nje, so nama zgovorno pokazali, da ne tukaj tabor. Bilo je vse mirno. Videla sva le dve dekleti, ki sta Prali perilo in fanta, ki je risal veliko zvezdo na zid šole. Zapletla sva se z m j m v pogovor in zvedela, da so dežurni tabora, da so iz Nove Gorice, ki tudi sodelu jejo v tej delovni akciji z eno brigado. Ko sva Povprašala po domžalsko-kamniški brigdadi, sva zvedela, da so na delovišču, ki je oddaljeno od tabora 10 km. Zopet sva se zapodila v avto m se odpeljala. Držala sva se navodil , ki sva jih dobila v taboru in Po 15 minutah prispela na cilj. Tam sva zagledala znane obraze deklet in fantov iz Heliosa, LIPA, Avtoservisa itd., ki so se z lopato a'li krampom v roki potili v hudi sončni pripeki. Neusmiljeno so rili glob,je in globje, da bi skopali jarke do zaželjene globine. Ko so naju zagledali, so poskakali iz jarkov in 1976 nama prisrčno stisnili roke. Povprašala sva po tov. Arnušu. Ta je v vznožju hriba delal z drugo skupino mladih brigadirjev. Bil je vesel snidenja. S piščalko je dal mak, da je čas počitka za vse brigadirje. Pričeli smo kramljati. Povedal nam je, da delajo trdo. V začetku so imeli težave s prenočevanjem in prehrano. Ko so prišli, tabor še ni bil urejen, zato so morali prve tri dni spati na trdih tleh šole. Tudi prehrana v začetku ni bila dobro organizirana. Samo enkrat na dan so imeli topel obrok. Vendar so vse to z dobro voljo u-redili. Peljal nas je ob jarku, ki je bil izkopan že v dolžini 1 km. Povedal nam je, da je izkop težalk zato, ker so tla lapomata. Lapor je nekje tako trd, da ga tudi s kompresorji ne morejo razbiti. V teh SINDIKALNE VESTI Republiški odbor SINDIKATA delavcev tekstilne in usnjarske predelovalne industrije je imel svojo 15. redno sejo dne 29. 6. 1976. Na dnevnem redu je bilo tudi obravnavanje rezultatov gospodarjenja o tekstilni in usnjarsko predelovalni industnijii v letu 1975 in v prvih mesecih letošnjega lota. Oceno o gospodarskem in finančnem stanju tekstilne industrije SR Slovenije je podal mgr. SIMONETI RINO. Povzetek iz analize: — po letu visoke prosperitete v 1972 letu se gospodarski rezultati tekstilne industrije umirjajo do konca 1974 leta in krenejo posebno v drugi polovici 1975 leta navzdol; — velike neusklajene An predimenzionirane kapacitete so slabo izkoriščene in presegajo potrebe domačega 'povpraševanja; — slovenska tekstilna industrija je v začetku leta 1975 še nadpovprečno rasla, nazadovanje v drugi polovici leta 1975 pa do danes je Očitno; — tržno povpraševanje slabi, zaloge gotovih Azdelkv so narasle An zato proizvajalci zmanjšujejo prcizivodnjo;. — med proizvajalci so znatne razlike v tržni oziroma proizvodni usmeritvi, stopnji prilagodljivosti, racionalnosti investicijskih naložb, organiziranosti in podo- primerih ga razstrelijo. Pri delu so si enakovredni dekleta in fantje. Njihov urnik je naslednji: vstajanje ob 4 uri zjutraj. Nato sledi fizkultura, umivanje in pa zajtrk. Po zajtrku se odpravijo na delovišče, kjer delajo do 14. ure. Nato se vrnejo v tabor na kosilo. V popoldanskem času imajo razna 'predavanja, za katere pa vsi trdijo, da so odveč, kajti preveč so utrujeni, da bi lahko aktivno sodelovali. Po večerji imajo taborni ogenj in razne kulturne prireditve. Svoj delovni dan zaključijo ob 21.30. Tvariš Arnuš je povedal, da se zelo dobro razumejo z domačini. Saj se ti zavedajo, kaj bodo pridobili z vodovodom. Ob koncu nam je tov. Arnuš dejal, da so take delovne akcije koristne. Mladi pridobijo delovne navade, krepijo pa tudi prijateljske in tovariške vezi. Vračali sva se po isti poti in se pozno popoldne utrujena vrnila. Hafner brto. Zaradi takšnega stanja je potrebno razreševati dolgoročne probleme in je potrebno omeniti vsaj naslednje: — potrebna je kolektivna razumna družbena akcija znotraj tovarn M bo spremljala stvari in ne formalne oblike, — v delovnih organizacijah je potrebno ovrednotiti proizvodnjo skozi tržne kriterije domačih potreb lin izvoznih možnosti, — postopno specializirati proizvodnjo po kriterijih visoka moda in kvaliteta ter izvoz, — prestrukturiranje najprej dal j časa slabše uspevajočih obratov s prehodom na druge panoge, kjer je to mogoče in ob zagotovitvi socialne varnosti delavcev, — vso investicijsko dejavnost podvreči najsirožji presoji in jo podrediti modeinmizaciji obstoječih perspektivnih kapacitet in preprečiti ekstenzivno širjenje na bazi uvoženih surovin. RO je med drugim sprejel tudi sklepe, da je potrebno zagtotoviti boljši socialni položaj in socialno varnost delavca, kakor tudi izenačiti v srednjeročnem planu OD z ostalimi OD industrije in rudarstva. Mišljen je OD pogojno nekvalificiran delavec tekstilne ali usn jatr-sko predelovalne lindustrije An pa OD pogojno nekvalificiran delavec industrije lin rudarstva. Potrebno je zagotoviti boljše delovne pogone in zdravstveno varstvo, kakor tudi Sindikalne vesti ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT TEKSTILIADA 76 29. dn 30. maja je bil na kegljišču Loka v Novem mestu finalni del tekmovanja v kegljanju — Tek-stiliada '76, ki ga je organizirala tovarna Novoteks iz Novega mesta. Kot vam je že poznano, se je poleg zmagovalcev ostalih regij iz regije Ljubljana-okolica med osem najboljših ekip tekstilnih tovarn iz Slovenije uvrstila v finale tudi TO-SAMA. REZULTATI: Moški-borbene igre: 1. Novoteks Novo mesto — 973 kegljev 2. Tekstilna tovarna Prebold — 795 keglijev 3. Tekstilindus Kranj — 792 kegljev 7. Tosama Domžale — 717 kegljev Moški-ekipno 6 x 200: 1. mesto Novoteks Novo mesto — 5.546 kegljev 2. mesto Tekstilindus Kranj — 5.097 kegljev 3. mesto MTT Maribor — 4.995 kegljev 5. mesto Tosama Domžale — 4.867 kegljev Moški-pari: Uvrstitev naših treh parov med 24 nastopajočimi pari so bile sledeče: 9. mesto Štrukelj — Vulkan: 1.662 kegljev 13. mesto Hafner — Kramberger: 1614 kegljev benifiiairati nekatera delovna mesta. Doseči bo treba enakopravne pogoje glede bioloških bremen (materinstvo) za vse delovne organiza-dilje (stroški se porazdelijo po vseh delovnih organizacijah). Na sestanku smo obravnavali tudi osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976-1980. Družbeni plan republike temelji: — na enem ali več dogovorih o temeljih družbenega plana republike; — na samoupravnih sporazumih organizacij An skupnosti in njihovih planih; — na dogovorih o temeljih družbenih planov Občin, mestnih in regionalnih skupnosti in njihovih planih; — na skupno ocenjenih možnostih in pogojili za razvoj v republiki. 15. mesto Požar — Prenar: 1.591 kegljev Moški-posamezno: Med 61. posamezniki je naših 6 kegljačev zasedlo naslednje uvrstitve: 19. mesto Hafner Marijan — 846 kegljev 21. mesto Vulkan Jurij — 845 kegljev 31. mesto Štrukelj M. — 817 kegljev 37. mesto Prenar Silvo — 796 kegljev 38. mesto Požar Tone — 795 kegljev 45. mesto Kramberger S. — 768 kegljev Ženske-ekipno 4 x 100: 1. mesto Novoteks Novo mesto — 1.511 kegljev 2. mesto Rašica Ljubljana — 1.463 kegljev 3. mesto Tekstilindus Kranj — 1.444 kegljev 7. mesto Tosama Domžale — 1.252 kegljev Ženske-pari: Med 16 nastopajočimi pari sta bili Frelihova in Prosenčava s 671 keglji na dobrem 9. mestu. Zenske-posamezno: Med našimi štirimi (tekmovalkami se je na odlično 16. mesto uvrstila Frelih Pavla s 371 keglji, kar je med 40 sodelujočimi tudi velik uspeh. Osnutek plana smo pregledali in dodali nekaj pripomb, ki naj se vnesejo v plan za tekstilno in u-snjarskopredelovalno industrijo. Ko smo obravnavali nočno delo žensk v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji, je prišlo do različnih mnenj in stališč. Zato mora RO stalno spremljati problematiko nočnega dela žensk ter z doslednim izvajanjem stališč izboljšati pogoje nočnega dela, dokler bo kot Izjema obstojalo. V priporočilih in sklepih o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu, ki so bili sprejeti na seji republiškega Zbora skupščine, je namreč določeno, da mora biti nočno delo žensk postopoma ukinjeno v dobi pet let, to je v letu 1977. Delegat RO: Kamin Pavli EKIPNI KONČNI VRSTNI RED: L Novoteks Novo mesto 440 točk 2. Tekstilindus Kranj 279 točk 3. MTT Maribor 238 točk 4. TT Prebold 236 točk 5. Rašica Ljubljana 186 točk 6. Tekstilna Ajdovščina 144 točk 7. TOSAMA Domžale 137 točk 8. Jutranjka Sevnica 77 točk Ob koncu poročanja s tega tekmovanja naj omenim, da so naše tekmovalke in tekmovalci dosegli pričakovane rezultate in da je dosežena uvrstitev v tako močni konkurenci zadovoljiva. Vsem tekmovalkam dn tekmovalcem se zahvaljujem za trud in dobro voljo ter za uspeh, ki so ga dosegli. Hvala tudi odboru za splošne zadeve, ki je ugodno rešil prošnjo kegljaške sekcije za dodelitev dodatnih finančnih sredstev, katere smo namenili za nakup opreme 17 kegljačem naše tovarne. OSTALE VESTI IZ ŠPORTA: Pričelo se je letošnje sindikalno prvenstvo v nogometu in sicer se vse tekme igrajo na igrišču v Jaršah. Ekipa Tosame nastopa v močnejši A skupini skupaj z ekipami: Mlinostroj, Helios, Induplati, Avtoservis 'in Emona. Do tega časa so bila odigrana že tri kola. Tosama je dosegla naslednje rezultate. Tosama — Mlinostroj 1 : 1 Tosama — Helios 0 : 0 Tosama — Avtoservis 3 : 1 O končnem vrstnem redu je v tem času težko govoriti, toda glede na rezultat dn trenutni vrstni red na lestvici, smo lahko veseli, saj še nismo izgubili srečanja in se še vedno borimo za vidno uvrstitev. Kako se bo tekmovanje končalo bom poročal v naslednji številki Tosame. Nogometaši so tudi odigrali nogometno tekmo z moštvom PAP1R-kONFEKCIJE z Krškega, ki je bila v okviru prijateljskega srečanja in zmagali z rezultatom 5 : 2. Streljanje: Strelci so nadaljevali s TRIM tekmovanjem in sicer v Domžalah-To tekmovanje je bilo že tretjič. Naši strelci so po neuradnih rezultatih še vedno uvrščeni med prvimi tremi. O posameznih izidih in uvrstitvah bom poročal, ko bomo prejeli uradne rezultate. Tudi strelska sekcija v postavi: Kovič J„ Cerar L, Kos J. in Klopčič S. se je srečala v prijateljskem srečanju s športniki PAPIRKON; FEKC1JE iz Krškega. Boljši so bili naši strelci. Rezultat srečanja To-(Nadaljevanje na strani 13) sama 614 krogov — Papirkonfekci-ja 419 krogov. Namizni tenis: Odigrano je bilo letošnje sindikalno prvenstvo posameznikov in sicer v dvorani v Jaršah. Našo tovarno je na tem tekmovanju zastopal Hafner Marjan in se je v močni konkurenci uvrstil med boljše posameznike. Kegljanje: Po napornih tekmovanjih in treningih, ki so bili v okviru priprav in tekmovanj za letošnjo TBKSTI-LIADO, imajo kegljači zaslužen odmor. Rekreativnih treningov na kegljišču v Domžalah se še vedno dokaj številčno udeležujejo, saj tekmovanja za kegljače letos še zdaleč niso končana. Sodelovali so tudi v srečanju s PAPIRKONFEKCIJO in zmagali z rezultatom 2.539 — 1.996. Rekreacija: v Dragi sodelavci, predčasno vas želim seznaniti, da bo v mesecu Juliju rekreacijski pohod na Kamniško sedlo. V upanju, da bi se te-ga pohoda udeležili v čim večjem številu, končujem to poročilo z željo, da bi bilo tudi v bodoče slišati o dobrih rezultatih športnikov iz našega kolektiva. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V uredništvo TOSAME je bilo do 22. 6. 1976 oddanih 20 rešitev nagradne križanke. Pravilno je križanko rešilo osem reševalcev in od teh so bili izžrebani: 1. nagrada Marija PERKO — saldo-konti 2. nagrada Olga FLORIJANČIČ — obračun OD 3. nagrada Antonija ing. Kralj — kontrolna služba Nagrajenkam čestitamo, vsem drugim pa se zahvaljujemo za sodelovanje in jim želimo v prihodnje več sreče. Uredništvo Nagradna križanka ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem upravi podjetja za poklonjeno knjižno darilo, ki mi je bilo izročeno ob mojem odhodu v pokoj. V prihodnosti pa želim celotnemu kolektivu še mnogo napredka in delovnih uspehov. Regina Urankar izdaja: Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Vladka Berlec, Janez Drolc — KOOS sindikat, Marjan Hafner, Janja Vidergar, Francka Kerč—blagajna, Karol Strehar, Stane Tomažič MA Tosa-ma, Marjan Štrukelj, Jurij Vulkan, Slavko Bajec, Tone Stare-fotograf. Odgovorni urednik: Dušan Borštnar. Naklada: 1200 izvodov Tisk: »Papirkonfekcija« Krško mt Španski ! ples Penija Zlc\+ko Tamicic OsvčJiho pijača Naj&lare) Grk pred Trojo Urad, pisarna Igralna karta Ječanje < J j katran Miti noit' qiet \ FQtoqrcjf pvc/abj* kfkccja. SlPvc.k^x i 1 i Ve! knji c^e ^pr Silicij Odika skladbi Položaj lecfc* O&delc.k r''r>Ske lOcjijo i pri Sadnik na sodišča Uto (Let h.) Inau&t. mesto ✓ Ruti ji ime ;'U<7 -hroj oapismc i — — Z)W pOmO&O S po ni j) ?ravilno$1 \ s Tkanina pStniJa — Mi (ir), točk na zemlja Noe! baker Srebro / / \N Moked kolo Se$>iaVQ ^ V. Za rclittv lahko pef lijote samo izrek Amper Majhen {ant6 k / 1 1 1 Osebni Zaimek \ \ ✓ / / / / / Vodna Vonto n (kr e cf tors 1 1 / Glavni ih mik J7 / / / dvoživka Gram Jcarmes klen r j ?cx.r/ov i Morska živa! Nemški ptsac, Arnold . / n. in t6. črko obte / y "\ c-.°,° Enako Sacjlctf,. / Prva žena / / \ Soaarti&t. r i > Om.1 retini Zjaimck / S / Prabivoitc Ča&ks / s JOAip PiČman o ( OinKulcc* šy>cc*rxk. a v rom. M&frij Lotfar S+c*nko 1 i l E/er/notn E <70 n fo/ d/kc> ve kis//ne / / / / / S Prostor za živino i l j Jctponslo dzvOcar y / -9 Li>er Hrvaiake L. K.Ujlp^T- \ i \/ Osebne novice Rojstni dan praznujejo od 12. 7. do 11. 8. Konfekcija: 4. 8. Černič Marija, 2. 8. Janežič Joži, 6. 8. Keržan Miilana, 21. 7. Lunar Sonja, 18. 7. Lesičar Dragica, 3. 8. Mandelj Mimi, 8. 8. Mohar Helena, 17. 7. Maček Cilka, 6. 8. Pivec Mimi, 5. 8. Pirc Štefka, 5. 8. Pestot-nik Milka, 21. 7. Rožič Ani, 15. 7. Birk Marija, 7. 8. Žavbi Marija, 27. 7. Kočar Soka. Mikalnica: 2. 8. Klopčič Avgust, 6. 8. Strmšek Jernej, 5. 8. Nakrst Avgust, 2. 8. Balažič Marija, 8. 8. Glavinac Anka, 5. 8. Mladenovič Rozi, 24. 7. Miš Kristina, 26. 7. Penezič Marija, 16. 7. Šivavec Ivanka, 18. 7. Šuštar Ani, 14. 7. Gerlica Ana, 19. 7. Glusič Ana. Tkalnica ovojev: 13. 7. Pirnat Vinko, 5. 8. Hribar Angela, 31. 7. Barlič Ani, 5. 8. Ulčar Ani, 7. 8. Rožič Milena, 1. 8. Štiftar Anuška, 15. 7. Cerar Zalka, 16. 7. Kovič Marjeta, 16. 7. Zalokar Ani. Pripravljalnica: 23. 7. Peterka Ana, 24. 7. Kos Ana. Avtomatska: 4. 8. Volčini Stane, 31. 7. Črv Ivanka, 7. 8. Rožič Ivanka. Filtri: 25. 7. Batič Ani, 30. 7. Prašnikar Marjana, 15. 7. Hribar Ani, 9. 8. Ke-bert Cveta, 29. 7. Poljak Pavla, 21. 7. Rožič Ani. Belilnica: 13. 7. Korant Jaka. Komerciala: 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Pejčič Dra-giša, 15. 7. Ivan Drolc, 29. 7. Peterka Marja/n. Splošno kadrovski sektor: 8. 8. Štrukelj Marjan, 21. 7. Drolc Ivanka, 24. 7. Okorn Peter. Ekonomsko planski sektor: 27. 7. Merlin Danica, 24. 7. Brnot Irena, Tehnični sektor: 20. 7. Zarnik Ciril. Pomožni obrati: 12. 7. Jutršek Dano, 18. 7. Gabršek Viktor, 15. 7. Kovač Marjan. POROČILA STA SE: Cerar Pavla — LEBAR in Rusjan Vojka — KOCJANČIČ. RODILA STA SE: Vehovec Zinki — sin in Novak Jožici — sin. Sporazumno je prenehalo delavno razmerje tov. Krušnik Francki, tov. Požek Mirko pa je bil upokojen. Tekstilna Senožeče ROJSTNI DAN PRAZNUJEJO: Čehovin Drago — 16. 7. — mojster Šoštarič Silva — 17. 7. — brigadirka Počkar Frančiška — 19. 7. — tkalka Fe rti la Mirka — 23. 7. — tkalka Ferlila Anka — 27. 7. — previjal, na vot. stroju Prelaz Anka — 29. 7. — tkalka Može Sonja — 6. 8. — tkalka Fabčič Marija — 8. 8. — tkalka Hreščak Amica — 9. 8. — čistilka POROČILA SE JE: Prelaz Nada por. BAJC VSTOPILI V PODJETJE: Feirfiia Mirka Petkovič Marija RODILI SO SE: Ferfila NadL-^ sin Gerželj Nadi — hči tosamina tribuna Ker do predvidenega datuma za prejšnjo številko glasila ni bilo pravega odziva, ponavljamo razpis teme: ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV TOSAME Delavci, ki j,ih razpisana tema v v zvezi z zdravstvenimi in zobozdravstvenimi storitvami zanima in zadeva, lahko svoja vprašanja in pa tudi mnenja pismeno postavijo in sicer pod šifro »za Tosamimo tribuno«. V poštev bodo prišli dopisi, ki bodo dospeli preko nabiralnika Tosame do uredniškega odbora do vključno 20. julija 1976. Vpis posojila za izgradnjo cest V Tosami smo delavci pričeli z vpisovanjem javnega posojila Ib junija 1976. Ob pregledu rezultatov vpisa dne 7. julija letos, je bilo u-gotovljano, da je bilo v slabih 19 delovnih dnevih, kolikor časa traja vpis, zbranih 90% sredstev glede na zastavljene cilje. Število oseb, ki se je do 7. julija udeležilo vpisa je nekoliko nižje in znaša 85 "V Po posameznih oddelkih temeljnih organizacij združenega dela 'In skupnih služb je bila udeležba pri vpisu na že omenjeni dan naslednja: — uprava 96 % — tkalnica ovojev 94 % — tkalnica šiir. tk. 88 % — pripravljalnica in konfekcija 85 % —- mikalnica 84% — belilnica 83 % — Co filtri 80 % — komerciala 76 % — pomožni obrati 57 %