v M- i I DQMJBjTAMg NASTOP POLIŠKiH LJUDSKIH PEVCEV V CANKARJEVEM DOMU NA ŠESTEM FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NADALJEVANJE V RUBRIKI KULTURA NOVI VRTEC PASTIRmefeVRAl V ponedeljek, 2. oktobra, je 72 grosupeljskih malčkov prestopilo prag nove enote Vzgojno varstvenega zavoda Kekec Grosuplje, z imenom Pastirček. »Tu jih čaka novo poglavje v življenju, nova občutja, nova doživetja in novi izzivi,« je v govoru ob otvoritvi povedala v. d. direktorice zavoda Majda Fajdiga. Vodstvo zavoda se zaveda, da so tudi pred otroki danes drugačni izzivi kot nekoč. Temu primerno je potrebno pri otrocih vzpodbujati radovednost, radoživost in samozavest. Po mnenju Fajdigove so vse te dispozicije take, ki jih njihovi varovanci lahko s pridom uporabljajo vse življenje. In prav novi vrtec s svojo funkcionalnostjo, z lepo opremo ter s strokovnimi sodelavci nudi odlične možnosti za to. Vrtec je grajen po sodobnih standardih. Njegova površina je 23,7 m X 23,4 m. Lociran je v ožjem mestnem središču, urejen ima dostop za starše in zaposlene ter nudi potrebna parkirišča. V okolici vrtca se razprostirajo velike igralne površine. Notranjost vrtca je razdeljena na 5 igralnic, vsa ka ima svoje sanitarije ter garderobo. Hrano bodo v vrtec vozili iz skupne centralne kuhinje v enoti Kekec. »Seveda lahko dušo lepi zgradbi vdahnejo le ljudje,« se zaveda Fajdi-gova. Za to bo skrbelo 11 strokovnih sodelavcev, od tega 5 vzgojiteljic in 6 pomočnic vzgojiteljic ter po ena čistilka in kuharska pomočnica. Govor je Fajdigova zaključila z iskreno zahvalo bivši direktorici zavoda Cvet ki Košir za nepogrešljivo pomoč, ki jo je na podlagi svojih izkušenj nudi la v času gradnje. VELIKA NAGRADNA IGRA! VAŠA ZVESTA ZNANKA y VINSKA KLfT TftOŠT E/liSM^MMM Vinska) ^ klet u íIm t\šc» rí^ScíI tTTtííí! W wMm> ¡S Ml ll til Íí^: i rt unslíl k/v/ vv TiU U Ulj i-WV/V wyv*uv/ I_|V ^JS^CQ]^ Ij^^OKK®^ ^ tfeá3uKJtbí?í)0 EGSOMÍÍEJ íi, m.^zs&si Éo WS(gD)$Sl5S fWÜííte?* Srcíni í?obiíniUí bobd vín¡> IaIiUí previ cwiaIí l?ost ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ STA NO VA NJS KI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.952 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V OKTOBRU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 6. oktobra 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. _oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 JAVNI RAZPISI Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 13/06) in Pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje ( Ur.l. RS, št. 96/02 in 96/03) JAVNI RAZPIS za pridobitev štipendije za nadarjene študente v Občini Grosuplje za šolsko leto 2006/ 2007. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij nadarjenim študentom v Občini Grosuplje v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje. 3. Pravico do štipendije za nadarjene študente Občine Grosuplje lahko uveljavijo študenti dodiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo status rednega študenta, - dosegajo v preteklem študijskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, oziroma (za študente prvih letnikov) so izdelali 4. letnik z odličnim ali prav dobrim uspehom in so dosegli na maturi najmanj 23 točk, - so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost, itd., - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Grosuplje najmanj eno leto, - ob vpisu v prvi letnik visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja niso bili starejši od 26 let, - niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS. 4. Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji) in priložiti sledeča dokazila: - dokazilo o vpisu za tekoče študijsko leto, - dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazila o uspehu v 4. letniku in uspehu na maturi, - dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih, - izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca. 5. Za šolsko leto 2006/2007 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje predvidoma dodeljenih 10 štipendij. 6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 27. 10. 2006 do 10. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur na vložišču Občine Grosuplje. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE« »NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS« 7. Odpiranje ponudb bo 27. 10. 2006, ob 11. uri, v sejni sobi Upravne stavbe Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 v Grosupljem. 8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 9. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/05, 94/05, 111/05 in 65/06), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Grosuplje (Ur.list RS, št. 96/03 in 61/04) naslednji JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2006. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je podpora: • naložbam za prestrukturiranje kmetij in • razvoju dopolnilnih dejavnosti, ter sofinanciranje: • stroškov menjave kmetijskih zemljišč, • apnenja kmetijskih zemljišč, • ureditve pašnikov, • zavarovanja plemenskih živali ter • zavarovanja poljščin. 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: • podporo naložbam za prestrukturiranje kmetij 2.200.000,00 SIT, • podporo razvoju dopolnilnih dejavnosti 2.000.000,00 SIT, • sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč 500.000,00 SIT, • sofinanciranje apnenja kmetijskih zemljišč 500.000,00 SIT, • sofinanciranje ureditve pašnikov 1.500.000,00 SIT, • sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali 4.500.000,00 SIT ter • sofinanciranje zavarovanja poljščin 500.000,00 SIT. Navedena sredstva so namenjena sofinanciranju na področju kmetijstva in plačilu akontacije dohodnine, ki jo je po zakonu o dohodnini potrebno obračunati in odvesti od tovrstnih prejetih finančnih sredstev, ki so nakazana neposredno na osebne račune prejemnikov. Prestrukturiranje kmetij a) Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore naložbam za prestrukturiranju kmetij v integrirano in ekološko pridelavo, ki se izvajata pod natančno določenimi pogoji. Sredstva so namenjena za sofinanciranju stroškov: • priprave razvojnih in investicijskih programov v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, • za investicije in opremo, • usposabljanje, izobraževanje, izvajanje poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje priprave razvojnih in investicijskih programov, ki se nanašajo na integrirano ali ekološko kmetovanje, mora vlogi poleg dokazil o nastalih stroških priložiti kopijo razvojnega ali investicijskega programa. V primeru, če upravičenec zaproša za sofinanciranje investicije in opreme v okviru ekološkega ali integriranega kmetovanja, mora prosilec vlogi priložiti natančnejši opis in namen investicije ter dokazila o nastalih stroških. Za investicije, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje v skladu z zakonodajo, ki ureja posege v prostor, je potrebno vlogi priložiti ustrezno dovoljenje (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje). Občina Grosuplje na podlagi tega javnega razpisa sofinancira investicije le v času uvajalnega obdobja v skladu s smernicami ekološke in integrirane pridelave, razen v primeru, da gre za investicije v specialno mehanizacijo. V tem primeru je vlogi potrebno priložiti dokazilo proizvajalca mehanizacije z opisom stroja. V primeru, če prosilec zaproša za sofinanciranje usposabljanja, izobraževanja, izvajanja poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrole ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, mora prosilec v vlogi natančno obrazložiti tematiko izobraževalne, svetovalne idr. dejavnosti ter priložiti dokazila o nastalih stroških. Za sofinanciranje navedenih stroškov prosilec lahko zaprosi tako v času uvajalnega obdobja kot tudi po pretečenem uvajalnem obdobju. b) Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki se v skladu z veljavnimi smernicami ukvarjajo z integriranim ali ekološkim načinom kmetovanja. c) Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore: • za pripravo razvojnih in investicijskih programov največ do višine 40 % ob upoštevanju, da strošek izdelave programa ali načrta ne sme presegati 12 % od vrednosti investicije, • za investicije in opremo do višine 40 % vrednosti naložbe, • za usposabljanje, izobraževanje, izvajanje poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, pa do višine 100 % upravičenih stroškov, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Vsi izračuni podpore se upoštevajo na podlagi priloženih dokazil o nastalih stroških. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za prestrukturiranje kmetij le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega integrirane ali ekološke pridelave, ki ga pripravi upravičenec sam, • v primeru, da prosilec zaproša za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicije, potrdilo nadzorne strokovne institucije, da je kmetijsko gospodarstvo v letu 2006 vključeno v uvajalno obdobje v okviru integriranega ali ekološkega kmetovanja, • v primeru, da se vloga nanaša na sofinanciranje nakupa specializirane mehanizacije je potrebno vlogi priložiti dokazilo proizvajalca mehanizacije oz. deklaracijo z opisom stroja ter potrdilo pristojne inštitucije, da je kmetijsko gospodarstvo v letu 2006 vključeno v integrirano ali ekološko kmetovanje, • mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe, • dokazilo o članstvu v društvu ali združenju, ki združuje integrirane ali ekološke kmetovalce (zadošča potrdilo o plačani članarini), • računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z integrirano ali ekološko pridelavo, • v primeru, če zaproša za sofinanciranje izdelave razvojnih ali investicijskih programov, fotokopija programa, • v primeru, če zaproša za sofinanciranje usposabljanja, izobraževanja, izvajanja poskusov, demonstracij, raziskav, razstav in kontrolo ter svetovanje s področja integriranega ali ekološkega kmetovanja, vlogi priloži natančnejšo obrazložitev tematike usposabljanj, izobraževanj ipd.. Dopolnilne dejavnosti a) Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev podpore pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z namenom: • uvajanja dopolnilnih dejavnosti in pospeševanja razvoja strukturnih sprememb v kmetijstvu, • konkurenčne usposobitve kmetijskih proizvajalcev, • širitev obstoječe ali nove dejavnosti idr. Med dopolnilne dejavnosti sodi predvsem predelava in prodaja kmetijskih pridelkov, ki temelji na lastni proizvodnji, in sicer: • predelava mesa in mleka ter ostalih kmetijskih pridelkov, • izdelava in prodaja izdelkov domače obrti, • opravljanje uslužnostnih dejavnosti, • pridelovanje in predelovanje sadja, • opravljanje dejavnosti kmečkega turizma idr. b) Upravičenci do sredstev so občani občine Grosuplje, ki imajo dovoljenje Upravne enote Grosuplje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Če si dovoljenja za opravljanje dejavnosti še niso pridobili, predložijo pisno izjavo, da si bodo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobili najkasneje v treh letih po podpisu pogodbe o nakazilu sredstev z Občino Grosuplje. V primeru, da je prosilec sredstva iz naslova dopolnilne dejavnosti že pridobil v preteklem ali preteklih letih, pa za opravljanje dejavnosti še nima pridobljene ustrezne dokumentacije, se za triletno obdobje za pridobitev dokumentacije šteje čas od podpisa prve pogodbe o dodelitvi sredstev. c) Sredstva podpore se dodeljujejo za: • gradnjo objektov ter • nakup strojev in opreme za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravičenci lahko pridobijo sredstva podpore največ do višine 30 % vlaganj oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva, za isto ali podobno dejavnost le enkrat, in sicer za naložbe, ki so bile opravljene v tekočem letu. Vsi izračuni podpore se upoštevajo na podlagi priloženih dokazil o nastalih stroških. Če je upravičenec pridobil sredstva za isti namen na podlagi razpisov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mora priložiti dokazila o višini pridobljenih sredstev. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore razvoju dopolnilne dejavnosti le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge (razpisnega obrazca), kateri morajo priložiti tudi naslednjo dokumentacijo: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve in obsega dopolnilne dejavnosti, ki ga pripravi upravičenec sam, • dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ga izda Upravna enota Grosuplje, oz. • izjavo upravičenca, da si bo najkasneje v treh letih po podpisu pogodbe o nakazilu sredstev z Občine Grosuplje pridobil vsa ustrezna dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, • fotokopijo izjave, potrjene s strani pristojnega davčnega organa, da se opravljanje dopolnilne dejavnosti prosilcu obdavčuje po normiranih stroških (če prosilci navedene izjave vlogi ne priložijo, se šteje, da vodijo poslovne knjige), • mnenje lokalne kmetijske svetovalne službe, • v primeru, če zaproša za sofinanciranje gradnje objekta, veljavno gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od 5 let, • računi in druga dokazila o nastalih stroških, povezanih z izvajanjem dopolnilne dejavnosti. Če upravičenec v roku treh let ne pridobi ustreznih dovoljenj za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora prejeti znesek vrniti v proračun Občine Grosuplje skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Menjava kmetijskih zemljišč a) Namen dodelitve sredstev je sofinanciranje stroškov menjave kmetijskih zemljišč, ki so jo kmetje izvedli v letu 2006 na območju občine Grosuplje. Sredstva so namenjena ureditvi kmetijskih zemljišč oz. kmetijskega prostora zaradi izboljšanja pogojev obdelave ter racionalnejše rabe kmetijskega prostora, pri čemer vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %. b) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki s to agrarno operacijo zaokrožajo posestva in s tem pridobijo večje komplekse kmetijskih zemljišč. c) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira menjavo zemljišč v višini 70 % stroškov menjave oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila vlog prosilcev in višine razpoložljivih proračunskih sredstev. d) Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva, • menjalna pogodba, overjena pri notarju, • potrdilo upravne enote, da gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, • mapna kopija, na kateri so poleg parcele, ki je predmet menjalne pogodbe, označene tudi parcele, ki so že v lasti prosilca sredstev, • zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, ki je predmet menjalne pogodbe ter • potrdila oz. dokazila o stroških menjave zemljišča. Vsi zainteresirani lahko vložijo prošnjo za sofinanciranje menjave kmetijskega zemljišča po vknjižbi parcele v Zemljiški knjigi na Okrajnem sodišču v Grosupljem na prosilca sredstev. V primeru, da prepis zemljišča na prosilca še ni izveden, prosilci predložijo potrdilo prej navedenega pristojnega organa, da imajo pri organu vloženo vlogo za vpis parcele v zemljiško knjigo. Apnenje kmetijskih zemljišč a) Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov apnenja kmetijskih zemljišč na območju Občine Grosuplje v letu 2006 z namenom izboljšanja kemijske sestave tal zaradi doseganja večje kakovosti pridelka. Sredstva se dodeljujejo za nakup pripravkov, ki zmanjšujejo kislost tal (apno in drugi pripravki za zmanjšanje kislosti). b) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki so v tekočem letu s to agrarno operacijo izboljševali kemijsko sestavo tal. Pogoj za pridobitev sredstev je opravljena analiza zemlje, v okviru katere se določa tudi kislost tal ter na podlagi te načrt apnenja tal. c) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev urejanja kmetijskih zemljišč sofinancira apnenje do višine 40 % upravičenih stroškov investicije oz. je višina sofinanciranja odvisna od števila vlog prosilcev in višine razpoložljivih proračunskih sredstev. d) Sredstva na podlagi tega razpisa lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: •opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve gospodarstva, •fotokopija kemijske analize zemlje z načrtom apnenja tal, iz katere mora biti razvidno, na katero parcelo oz. enoto rabe kmetijskega zemljišča se analiza nanaša, •dokazilo o površini kmetijskega zemljišča, ki je predmet apnenja, •dokazilo o lastništvu (zemljiškoknjižni izpisek) ali najemu (najemno pogodbo) zemljišča, ki je predmet apnenja, •potrdila oz. dokazila o stroških nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal. Ureditev pašnikov a) Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev podpore za ureditev pašnikov v letu 2006 na območju občine Grosuplje. Sredstva podpore se dodeljujejo za: • ureditev pašnikov na zemljiščih, ki ne smejo biti manjša od 1 ha, • razširitev že obstoječih pašnikov, katerih površina ne sme biti manjša od 0,5 ha ter • obnovo obstoječih pašnikov, katerih površina ne sme biti manjša od 1 ha. b) Upravičenci do sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo stalno prebivališče oz. sedež v občini Grosuplje. c) Občina Grosuplje sofinancira iz namenskih sredstev za podporo naložbam za ureditev pašnikov na območju občine do 40 % stroškov investicije, kar upravičenci dokazujejo z računi, oz. sorazmerno glede na število vlog in razpoložljiva proračunska sredstva. Maksimalna višina sredstev, od katere se obračuna sofinanciranje občine, je višina, navedena v projektni dokumentaciji, ki jo potrdi kmetijska svetovalna služba. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za namen podpore za ureditev pašnikov le enkrat, zato v istem letu ne morejo kandidirati za pridobitev dodatnih sredstev za isti namen tudi na drugih proračunskih postavkah. d) Sredstva na podlagi tega javnega razpisa pridobijo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • projektna dokumentacija s specifikacijo materiala po posameznih fazah in vrstah, ki jo pregleda in potrdi kmetijska svetovalna služba, • v primeru, da prosilec prosi za dodelitev sredstev za obnovo že obstoječega pašnika, za katerega si je v preteklosti že pridobil projektno dokumentacijo, pisno potrdilo kmetijske svetovalne službe, iz katerega mora biti razvidno, da gre za obnovo obstoječega pašnika in da je obnova pašnika potrebna, ter velikost pašnika in popis materiala, • katastrski načrt, v katerega je vrisana ureditev pašne površine, • dokazila o lastništvu: posestni list oz. pogodbo o dolgoročnem zakupu (10 let), če se dela opravljajo na najetih površinah, • opis kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam. Zavarovanje plemenskih živali a) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občine Grosuplje, ki na kmetiji redijo katerokoli vrsto živali, namenjeno kmetijski proizvodnji. b) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev sofinancira zavarovanje plemenskih živali do višine 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. Višina dodeljenih sredstev posameznikom bo odvisna od števila vlog in razpoložljivih proračunskih sredstev. c) Sredstva za sofinanciranje zavarovanja plemenskih živali lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam, • potrdilo o zavarovanju plemenskih živali (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih živali). Zavarovanje poljščin a) Pravico do dodeljevanja sredstev imajo kmetje z območja občina Grosuplje. b) Občina Grosuplje iz namenskih sredstev sofinancira zavarovanje poljščin do višine 50 % upravičenih stroškov zavarovalne premije. Višina dodeljenih sredstev posameznikom bo odvisna od števila vlog in razpoložljivih proračunskih sredstev. c) Sredstva za sofinanciranje zavarovanja poljščin lahko upravičenci pridobijo na podlagi pisne vloge, ki ji mora biti priložena naslednja dokumentacija: • opis kmetijskega gospodarstva kot celote z natančnejšim opisom usmeritve kmetijskega gospodarstva, ki ga upravičenec pripravi sam, • potrdilo o zavarovanju poljščine (fotokopija zavarovalne police za tekoče leto in seznam zavarovanih poljščin). 4. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 5. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2006 je 6. 11. 2006. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisni obrazec pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali in-ternetni strani občine. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - "navedite točen namen sofinanciranja" «. 6. Odpiranje vlog bo 8. 11. 2006 od 8.30. ure dalje v sobi št. 33 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 7. Zupan občine bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva najkasneje v 15-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 8. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev bodo urejena s pisno pogodbo. Številka: 410-0316/2006-02/MC Datum: 4. 10. 2006 OBČINA GROSUPLJE ZUPAN Janez Lesjak JAVNI RAZPISI, AKTUALNO, STRAN ZA POLITIKO oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/05, 94/05, 111/05 in 65/06), Pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva (Ur. list RS, št. 94/05) in v skladu z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, XII. JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva v letu 2006. Vsebina in pogoji razpisa: 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva. 3. Skupni znesek razpisanih sredstev je 500.000,00 SIT. 4. Maksimalna višina dodeljene denarne pomoči je za dijake 130.000,00 SIT, za študente dodi-plomskega študija 180.000,00 SIT, za študente podiplomskega študija pa 230.000,00 SIT. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno manjše. 5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki in študenti dodiplomskega in podiplomskega študija, vključeni v izobraževalne programe na področju kmetijstva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med upravičence ne sodijo dijaki agro-živilske in veterinarske smeri ter študenti veterinarske smeri. 6. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje, - da imajo študenti status rednega študenta ali izrednega študenta ob pogoju, da niso zaposleni, - da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba, - da je kmetijsko gospodarstvo, na katerega se nanaša izjava iz prejšnje alineje tega razpisa, aktivno, - da ne dobivajo kakršnihkoli rednih sredstev iz drugih virov. 7. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program, - pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije, - dokazila o površini kmetijskih zemljišč in staležu živali na kmetijskem gospodarstvu (fotokopija vloge za subvencijo), na katerega se nanaša izjava iz prejšnje alineje, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - zadnje šolsko spričevalo oz. fotokopija potrdilo opravljenih izpitih, - izjavo, da niso zaposleni, če imajo študenti status izrednega študenta. 8. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva je 6. 11. 2006. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisni obrazec pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI - KMETIJSTVO«. 9. Odpiranje vlog bo 8. 11. 2006, ob 8. uri, v sobi št. 33 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči najkasneje v 15-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev bodo urejena s pisno pogodbo. Številka: 603-0002/2006-02/MC Datum: 05.10.2006 OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak IZKLJUČEVANJE ROMOV V OBČINI GROSUPLJE NEVEDNOST ALI ZLOBA? Romi imajo v slovenskem prostoru status »etnične skupine«, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so pravice, ki jim statusno pripadajo, včasih odvisne od lastne presoje tistih, ki si lastijo pravico do njihove interpretacije. Ena izmed občin, ki s pokroviteljskim in distancira-nim odnosom krši zakonodajno zagotovljene pravice Romov, je občina Grosuplje. Primer kršenja pravic in načrtnega izključevanja Romov na lokalnem nivoju je kršitev novele Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, 51/2002.), sprejeta maja 2002, ki zagotavlja pravico Romom do predstavnika v občinskem svetu. Ob že znanih preteklih nasprotovanjih državne in lokalne oblasti in dejstvu, da občina Grosuplje še danes zavrača odločbo ustavnega sodišča o veljavnosti zakona in romskemu svetniku nasprotuje, kaže na to, da je razprava nosilcev politične moči o vključujoči izjemi na način, da dajanje posebne pravice Romom pomeni nevarnost rušenja demokracije in vprašanje enakosti pred zakonom, ker postavlja romsko skupnost v priviligiran položaj, v Grosupljem še vedno delujoča in živa. Strah pred privilegiranostjo Romov se kaže v bojazni, da bi Romi »preveč« obremenili proračun države ali lokalne skupnosti in da bi posebne pravice Romov obrnile logiko pozitivne diskriminacije in bi tako večina postala prikrajšana. Sovražen govor, ki diskreditira Rome in daje veljavnost predsodkom, ki se spremenijo v orodje agresije, opravičevanja diskriminacij, prepuščanja ogroženih skupin njihovi »lastni usodi« je izrazito prisoten v vsakdanjem življenju prebivalcev Grosupljega: »Nimamo romskega svetnika in ga ne bomo imeli! Dali smo jim bajte, elektriko in vodo zastonj - študent si mora vse to urediti sam. Rom je še prelepa beseda zanje - mi imamo težave s Cigani«. (Izjava mladostnikov v Grosupljem, objavljena v reportaži »Mesto brez semaforja, Mladina, 27. 2. 2006.) Izjave prebivalcev v občini kažejo, da se solidarnost danes ne veže več na zagotavljanje dostojnega življenja vsem ljudem, temveč na princip povezovanja v skupnem boju proti tistim, ki po mnenju večinske skupine ljudi ne zaslužijo dostojnega mesta v lokalni skupnosti. Politična retorika o nesposobnosti organiziranja Romov (Romi so svojo sposobnost organiziranja izkazali lani avgusta z ustanovitvijo romskega društva Romano Čačipe Grosuplje), retorika socialne diskvalifikacije Romov je bila ob pripravi novele Zakona o lokalni samoupravi (2002) odprto rasistična, danes pa se kaže v di-stanciranem, ignorantskem odnosu do tega vprašanja. Župan občine Grosuplje je namreč na sejah Občinskega sveta že trikrat predlagal spremembo statuta, kot jo zahteva odločba Ustavnega sodišča, svetniki občinskega sveta jo, po besedah župana, vztrajno zavračajo z izjavo: ».. .da jih s to stvarjo naj ne obremenjujem več.« (intervju z županom, objavljen v članku: »Romi zahtevajo razpustitev občinskega sveta, Delo, 2005.) Problem se zaostri takrat, ko se potencialne žrtve diskriminacije in nestrpnosti, v tem primeru Romi v Grosupljem, ne morejo zanašati na obstoječe zakonodajne pravice in na prepoved kršenja le-teh. Na provokativno vprašanje novinarke o morebitni udeležbi Romov na volitvah za romskega svetnika predsednik romskega društva Romano Čačipe Grosuplje, Sandi Kastelic, odgovarja: »Ne vem. Lahko, da tudi noben - a ne gre za to. Radi bi imeli pravico, potem pa bi se odločali, ali bi šli na volitve ali ne«. (Izjava, objavljena v reportaži »Mesto brez semaforja« Mladina, 27. 2. 2006.) Zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča o spremembi Statuta občine Grosuplje, ki bo omogočal izvolitev romskega svetnika, je predviden postopek za razrešitev župana oziroma razpustitev občinskega sveta v Grosupljem. Urad za narodnosti je izvršitev omenjenega postopka predlagal Ministrstvu za javno upravo, vendar je omenjeno ministrstvo odstopilo pristojnost službi vlade za lokalno samoupravo, ta pa je pojasnila, da je že julija lani pozvala župana Grosupljega, a se do danes še ni nič spremenilo. Prelaganje odgovornosti za razreševanje nespoštovanja zakonodajno zagotovljenih pravic in počasno urejanje položaja Romov v Grosupljem ni naključje, ampak je odraz izključevalne politike. Romi se v vsakdanjem življenju soočajo z mnogimi situacijami socialne izključenosti, kar se pogosto kaže na ekonomskem, izobraževalnem, kulturnem in socialnem področju. Zaradi strukturne izključenosti, revščine, ki Romom onemogoča enakovredno in dostojno življenje v skupnosti, so Romi pogosto uporabniki socialno varstvenih služb, kar se jim nenehno očita, ostalim ne-romskim prebivalcem, ki uporabljajo socialne varstvene storitve iz istih razlogov, pa ne. Zato so vprašanja urejanja bivalnih razmer (ki so v Grosupljem še vedno kritična, nanje opozarjajo številna poročila o zaščiti manjšin), zaposlovanja Romov (pogosto odvisna od delodajalske naklonjenosti za zaposlovanje Romov) in zagotavljanja enakovrednega sodelovanja v lokalni skupnosti (npr. s pravico Romov do romskega svetnika v občinskem svetu), ključna, in na njih temelji izboljšanje njihovega socialno ekonomskega položaja. Vendar si odgovornost za reševanje tovrstnih vprašanj spretno prelagajo vse pristojne institucije ali pa pripisujejo krivdo Romom samim. Verjamem, da nas je vsaj nekaj, ki nam je v izziv, da vzpodbujamo spremembe in sledimo pravičnosti in vrednotam socialnega vključevanja. Simona Žnidarec Demšar, Fakulteta za socialno delo v Ljubljani. VIRI: Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS, 51/2002. Naslovi časopisnih člankov Hanonina, Ksenija, Mesto brez semaforja, (Mladina, 27. 2. 2006.) Rajšek, Bojan, Romi zahtevajo razpustitev občinskega sveta, (Delo, 2005) V skladu z zakonom prosim za objavo odgovora na članek RESNICA O DOKONČANJU CESTE CIKAVA - GROSUPLJE IN KROŽIŠČA PRI KOVINASTROJU v naslednji številki glasila. V tem članku g. Verlič tolmači 'resnico' o poteku rekonstrukcije omenjene ceste in krožišča. Ker se bralci verjetno ne spominjajo več, citiram zapis iz intervjuja, ki ga je oktobra leta 2005 naredil in objavil urednik tega glasila g. Jože Miklič z g. Verličem pod naslovom V NASLEDNJIH TREH LETIH IZ DRŽAVNE BLAGAJNE VEČ KOT 400 MILIONOV ZA CESTE V GROSUPLJEM. To je bilo zapisano, ko je g. Verlič prevzel funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za promet. Tedaj je g. Verlič obljubil naslednje, citiram: »Na področju občine Grosuplje bo potekal projekt ureditve ceste Cikava - Grosuplje. V rebalansu proračuna (državnega op. avtor) za leto 2005 je bilo zagotovljeno 33,6 milijona SIT za ta namen, v predlogu proračuna za leto 2006 in 2007 je namenjeno za vsako leto po 80 milijonov SIT, v letu 2008 pa 90 milijonov SIT. Naslednji projekt je izvedba krožišča v Grosupljem pri Kovinastroju, za ureditev katerega je v rebalansu proračuna za leto 2005 namenjenih 24,7 milijona SIT, v predlogu proračuna za naslednje leto je predvidenih 83 milijonov tolarjev, v letu 2007 pa 30 milijonov SIT.« (Konec citata.) Vse to, kar je g. Verlič v tem intervjuju povedal in obljubil, je bilo dogovorjeno na sestanku, ki ga je na mojo pobudo organiziral g. Verlič z vsemi njegovimi 'podrejenimi', odgovornimi za te projekte. Pri tem moram omeniti, da so bile vse te postavke v državnem proračunu do- govorjene in določene že v osnutku proračuna še prejšnje vlade, ki ga je po prevzemu oblasti podedovala nova vlada. Na tem sestanku so mi bile dane obljube in zagotovila, da bo projekt, ki ga v občini od vlade zahtevamo že več kot 20 let, končno realiziran. Z rezultatom tega pogovora in dogovora se je pohvalil tudi g. Verlič v omenjenem intervjuju. In kaj je ostalo od vsega tega?! Rekonstrukcija regionalne (republiške) ceste CIKAVA-GROSUPLJE Investitor je Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste (DRSC). DRSC in OBČINA sta v septembru 2005 podpisala sporazum o sofinanciranju I. faze rekonstrukcije »državne ceste« (odcep pri Merca-torju), katerih dela so bila zaključena v letu 2006. OBČINA je svoje obveznosti poravnala, DRSC pa izvajalcu še vedno dolguje 34,9 mio SIT, ker ta sredstva (kljub obljubam) niso bila zagotovljena v državnem proračunu. Za II. fazo (od Mercatorja proti Ci-kavi) je bila na mojo izrecno zahtevo, da se nadaljuje z rekonstrukcijo z izbranim izvajalcem, v mesecu septembru 2006 podpisana izvajalska pogodba, pri čemer se bodo dela izvajala izključno z razpoložljivimi sredstvi iz proračuna Občine v višini 47 mio SIT, ker ima DRSC v državnem proračunu na razpolago samo 6! mio SIT. Prav tako je potrebno poudariti, da DRSC na tej relaciji ni odkupoval nobenih zemljišč od občine. Ravno obratno. Občina (župan) je za DRSC izpogajala pridobitev vseh potrebnih zemljišč. Izgradnja krožnega križišča »Kovinastroj« Grosuplje Tudi tu je investitor DRSC. Občina Grosuplje je samo soinvestitor za pločnik, kolesarsko stezo in javno razsvetljavo. Investitor je v zaključni fazi pridobivanja zemljišč, med katerimi so tudi deli zazidljivih zemljišč v lasti občine, v skupni izmeri 1.252 m2. O tem zemljišču (ki ga omenja g. Verlič) teče dogovor, ker je DRSC na podlagi njihove cenitve občini ponudila odkup za 'bedno' ceno 5.400.000,00 SIT, kar znaša 4.313,00 SIT oziroma 18 EUR/m2. S ponujeno ceno se nisem mogel strinjati, saj je DRSC po zakonu od občine dolžna kupiti zemljišča za svoje potrebe po istih pogojih, kot jih odkupuje od zasebnikov. Zato je Občina svoja zemljišča dala oceniti pri pooblaščenem cenilcu. Ocena je znašala: 43.408.166,20 SIT oziroma 144 EUR/m2, vendar je še vedno nižja kot cena večine sosednjih zemljišč, ki jih je oz. jih še bo odkupil DRSC. Vendar ta 'spor' v nobenem primeru ne vpliva na začetek same investicije, saj je Občina soinvestitor in pravno formalno pri gradnji ni pomembno lastništvo na tem zemljišču. Formalno se Občina in DRSC lahko o prenosu ali odkupu dogovarjata še desetletje po izgradnji krožišča. Občine ni potrebno razlaščati. Dejstvo je, da je 'nekdo' poskrbel, da so iz državnega proračuna izginila vsa sredstva za investicije v občini Grosuplje. G. Verlič, katerega so občani volili in mu zaupali mandat v Občinskem svetu zato, da bo delal za interese občine in občanov, pa sedaj krivdo poniglavo vali na župana. Vendar, g. Verlič, cesta in krožišče bosta zgrajena z vami ali brez vas. Janez Lesjak, župan Občine Grosuplje KOMU IN KAKŠNA POMOČ? V zadnjih letih smo bili tudi v slovenskem prostoru priča raznim televizijskim, časopisnim, internetnim in drugim medijskim »kampanjam« ter pozivom k humanitarnosti. Sprašujem pa se, ali ta pomoč pride vedno v prave roke? Da ne bo pomote! Sem še vedno za pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo. In teh je tudi v našem neposrednem okolju, kjer živimo ali pa delamo, kar precej. Kako se znajdejo ljudje v okoliščinah, ko pomoč potrebujejo, ni treba obširno razlagati. Vzrokov je lahko toliko, kolikor je ljudi, pomoči potrebnih. Vseeno pa je treba v razmislek reči tudi naslednje! Pred nekaj leti smo se na Slovenskem srečali z malverzacijami v vrhu Rdečega križa Slovenije, pa sem kljub temu prepričan, da je ogromna večina ljudi, ki aktivno delajo v tej organizaciji, pošteno delala in veliko jih vztraja še vedno v tem delu. Mnogokdaj se precej ljudi tudi sprašuje, komu gre pomoč tudi v drugih profesionalnih javnih socialnih in prostovoljnih humanitarnih organizacijah. Največkrat se pri tem srečujemo z odgovori, da gre za varovanje osebnih podatkov. Žal, pa je prav tu treba pokazati pravo mero razsodnosti in zagotoviti največjo možno mero notranjega nadzora, ki pa ga lahko uspešno vzpostavijo le ljudje, ki delujejo v okviru teh organizacij. Podobno je z večjimi sistemi, ki delujejo v okvirih mednarodne pomoči. Nedavno je nas Slovence precej razdelila akcija, h kateri so že v začetku letošnjega leta pristopile vse tri večje slovenske ka-ritativne oziroma dobrodelne organizacije. Kdo se ne bi odzval, če prosijo, naj namenimo nekaj drobiža za pomoč revnim v svetu, še posebej otrokom? A so med pozivi tudi najbolj bedasti slogani, ki pravijo, naj pomagamo otrokom v Afriki. Afrika ni ena država. Med državami je ogromno razlik. Glavni problem pri tej pomoči je naša naivnost, od katere se po skorumpiranih mednarodnih kanalih in tamkajšnjih oblastnih samo-držnih administrativno-birokratskih sistemih steka pomoč tistim, ki imajo še vedno precej več kot tisti, ki bi dejansko pomoč potrebovali, ali se steka k raznim paravojaškim skupinam. Celo tamkajšnji ekonomski strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da denarna ali druga pomoč zelo redko doseže tiste, ki jo resnično potrebujejo. Zato taka pomoč le še podaljšuje nepravično porazdelitev dobrin v teh državah in vedno znova napaja kanale korupcije. Tako je tudi taka pomoč eden izmed temeljnih vzrokov, da večina Afrike ostaja še naprej revna. Kenijec James Shikwati je dejal: »Če hočejo razvite države zares pomagati Afričanom, potem morajo ustaviti to grozno pomoč. Z njo je promovirana korupcija, ljudje pa se spreminjajo v berače. Poleg tega pomoč zavira razvoj lokalnih trgov in uničuje duh podjetništva, ki ga tako nujno potrebujemo. Če bi recimo ukinili pomoč Kenijcem, potem bi bili slednji prisiljeni navezati trgovske poti z Ugando ter Tanzanijo, s čimer bi postali neodvisni."Podobna korupcija vlada tudi na področju aidsa. Samo v Keniji je bilo število obolelih napihnjeno za 200 %, saj je aids po navedbah Shikwatija "največji posel" v številnih predelih celine. In kaj ob takem razmišljanju lahko rečemo o (ne)uspešni potezi v Sudanu za Darfur našega Toma Križnarja ob samodržni podpori predsednika Janeza D.? In če pri tem pozabimo na kakšne (politične) točke je kdo v tej igri igral, je vseeno bila poteza že v začetku obsojena na propad. Če bi vprašali našo priznano kiparko Lučko Koščak, ki se je pred leti v živo soočila s podobno pomočjo, bi tudi z njenim odgovorom marsikdo dobil precej bolj jasno sliko. Žalostno pa je, da je Darfur (in še cela vrsta drugih predelov sveta, ki bi jih našli tudi v Evropi in bližnjem Balkanu) že vrsto let žarišče naj-grših mednarodnih političnih iger - tako kot že desetletja Irak in večino Bližnjega in Daljnega vzhoda kot tudi večino Južne Amerike in še kje. A kljub vsemu nas bo še vedno veliko prepričanih, da bo pomoč tudi v prihodnje potrebna. Zato je po mojem mnenju prav, da jo damo tistim ljudem, katerim zaupamo, in bodo poskrbeli, da bo prišla v prave roke. Če pa bomo dali »tista dva novčiča« še s srcem (in ne z napuhom in velikim javnim razkazovanjem), bosta nedvomno osrečevala tako tiste, ki ju bodo dobili, kot tiste, ki ju dajejo. Jože Miklič Poziv za popisovalce nepremičnin Rok za oddajo prijave je 20. oktober Ljubljana - Geodetska uprava RS je danes (6. oktobra 2006) objavila poziv za popisovalce pri projektu popis nepremičnin. Rok za oddajo prijave je 20. oktober. Geodetska uprava bo za popis, ki se bo na celotnem območju države pričel 1. decembra, končan pa naj bi bil do konca aprila prihodnje leto, angažirala okoli 800 aktivnih popisovalcev, ki bodo skupaj z lastniki popisali vse stavbe oziroma dele stavb, so sporočili z geodetske uprave. Poleg komunikacijskih sposobnosti morajo popisovalci čitljivo pisati, saj bodo popisni listi računalniško obdelani, predvsem pa morajo znati uporabljati zemljevide in pravilno locirati enote popisovanja - stavbo in stanovanje oziroma poslovni prostor v stavbi. Zaradi teh zahtev bodo morali vsi popisovalci po zaključku izobraževanja uspešno opraviti test. V času terenskega popisa nepremičnin bo na voljo več orodij pomoči, med njimi spletna stran www.popis-nepre-micnin.si, za pomoč pa se je mogoče obrniti tudi na elektronski naslov info-@popis-nepremicnin.si. V novembru bodo vsa slovenska gospodinjstva prejela posebno informativno brošuro, v kateri bodo zbrane vse uporabne informacije o popisu nepremičnin in tisti podatki, ki jih bodo lastniki potrebovali za izpolnitev popisnih obrazcev. 1. decembra bo začela delovati tudi brezplačna telefonska številka, na kateri bodo strokovnjaki vsak dan do konca aprila prihodnje leto nudili brezplačno pomoč udeležencem popisa. STA J.A. - 6. oktober 2006 AKTUALNO, DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 Turizem je najbolj lokalni posel, ki se trži najbolj globalno Grosuplje, 29. septembra 2006 -V Hotelu Kongo so se dan pred obeležjem svetovnega dneva turizma srečali Peter Vesenjak, direktor podjetja Hosting in pripravljalec strategij turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, Dejan Podgoršek iz Slovenske turistične organizacije (STO), Alojz Hudarin, predsednik skupnosti turistično-informacijskih centrov (TIC) Slovenije, Maks Furlan, avtor osnutka strategije razvoja turizma v občini Grosuplje in nekdanji direktor Konga, ter župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Vezna nit srečanja je bila formacija turistično informacijskega centra, ki ga ustanavlja občina. Peter Vesenjak je strnil nekaj pogledov na sistematično razvijanje krajevnega turizma in trženje turistične dejavnosti. Poudaril je, da je kakovost življenja v kraju največji dejavnik turizma in njegova dodatna vrednost. Ključni dejavniki pri razvoju lokalnega turizma pa so poleg občine in gospodarskega sektorja tudi številna društva. Pomemben podpornik turizmu so tudi urejena infrastruktura in vse naravne in kulturne danosti ter družbeno-ekonomski dejavniki življenja v kraju. Samo naravne, kulturne in zgodovinske danosti niso dovolj. Znati je treba razviti nove turistične produkte. Vse naštete dejavnike skupaj lahko dojamemo kot turistično tovarno. »Pri načrtovanju turizma je izredno pomembno upoštevati domačo javnost - sprejeti turizem kot nekaj svojega in vanj verjeti.« Turist, ki se odloči zaiti v naše kraje, izbira med vrednotami, ki se mu ponujajo kot na trgovskih policah. »Turist kupuje vrednote,« pravi tudi Vesenjak. Te so funkcionalne, kot so čista voda, okusna hrana, dobra soba, potem doživljajske, denimo ambient, pokrajina, določena prireditev, in nenazadnje tudi simbolične, kjer ga na določeno de-stinacijo vodi želja biti v istem kraju kot znana oseba... »Tekmovalna prednost nekega območja je odvisna od strategije, ki jo območje ima, strukture ponudbe in konkurence, ki je največje gonilo razvoja. Čim več je ponudnikov na nekem območju, tem bolj tekmujejo med seboj in tem bolj so skupaj kompetitivni navzven. Koncentracija ponudbe v turizmu je konec koncev tudi atrakcija. Če ne bi bilo tako, potem Portorož, Bled in nenazadnje tudi Las Vegas ne bi bili uspešne turistične destinacije.« Najbolj pomembno načelo v trženju turistične ponudbe je učinkovito tržno komuniciranje z obstoječimi gosti: visoko kakovostne storitve, gostoljubje, pozornost, dobro informiranje, nadaljnje vzdrževanje stikov ... Dejan Podgoršek je pritrdil predhodnemu govorcu, da so osnovni koraki turizma spontani, diktirani ali kooperativni razvoj. »Mislim, da smo v fazi kooperativnega razvoja, kar pomeni partnersko sodelovanje vseh ravni slovenskega turizma. Če je imel STO nekdaj vlogo promocije, danes ne more brez drugih dveh najpomembnejših stebrov, to sta razvoj in distribucija.« Reorganizirana STO se bo morala približati lokalni skupnosti, kjer se turizem dogaja. Če ne bo partnerskega odnosa, potem se tudi turizem ne more razvijati. Povezovanje bo potrebno tudi na lokalni in preko nje na regijski ravni. »Program STO skuša vzpostaviti in začetno financirati delovanje destinacijskih organizacij, ki združujejo lokalni nivo v bolj povezane, večje, bolj atraktivne turistične proizvode.« STO bo podprla vse tiste, tudi na globalnem trgu, ki se bodo znali povezati. »Če se bo deset lokalnih ponudnikov znalo združiti v en, skupni produkt, je STO pripravljena prizadevanja podpreti s finančnim vložkom.« Dejansko sliko turizma v našem kraju je očrtal župan Janez Lesjak: »Razvoj gospodarstva in v okviru tega tudi razvoj turizma je ena osrednjih nalog razvoja lokalnih skupnosti. Občina Grosuplje se je leta 1995 razšla s svojima deloma, čeprav še vedno aktivno sodeluje z njima z namenom povezovanja prostora, kljub navideznim mejam, ki so prepreka razvoja. Namreč, če se v občini odločimo za neki projekt, druga občina o njem še ne razmišlja. Turizem ni le ozka lokalna zadeva, ampak je globalnega značaja.« Lesjak je ponazoril dejansko podobo lokalnega turizma z dejstvi, da je prvenstvena vloga občine vlaganje v komunalno infrastrukturo, reševanje socialne problematike, ki občini pobere prepotrebne finančne moči za druge storitve. Po drugi strani pa je zaznati spotiko, da nekateri sami spontano izvajajo svoj turizem. »Manjka nam visoka organiziranost turizma na nivoju lokalne skupnosti. Ni povezanosti med posameznimi društvi. Vsa turistična dejavnost je bila doslej prepuščena volonterstvu. Tudi sedaj še vedno računamo na entuziaste, čeprav je spopad prostovoljstva in profesionalizma lahko katastrofa za dejavnost. Modrost je, kako v našem okolju profesionalizirati turistično dejavnost in obenem ohraniti tudi volonterizem.« Občino čakajo številne naloge, ena od njih je ustanovitev TlC-a. Župan je ob tem izrekel pohvalo gospe Mariji Kralj, ki je do sedaj dejavnost informiranja turistov opravljala kar na svojem domu. »Povezati moramo mrežo informacijskih točk, ustanoviti profesionalni nivo organiziranja dejavnosti - zavod za turizem - ki bi povezal vse delujoče institucije, akterje, ljudi.« V Sloveniji je približno 90 turistično-informacijskih centrov in pisarn. Svoje izkušnje s TIC je predstavil Alojz Hudarin, ki je pred desetimi leti postavil turistični center v Velenju. »Delo v TlC-u je profesionalno delo. Ne moremo predvidevati, kdaj bo turist prišel po kakšno informacijo. Moramo biti v stalni pripravljenosti, vsako uro in vse dni v tednu, tudi med prazniki. Osnovna dejavnost znotraj TIC-a je, da si moramo na lokalnem nivoju ustvariti svojo bazo informacij. Se pravi povezati vse dejavnike, ki sodelujejo pri oblikovanju turistične ponudbe kraja. Naša funkcija je, da gosta zapeljemo po tistih točkah in lokacijah, na katerih bo tudi nekaj potrošil.« Poudaril je, da je pomembno tudi mesto, kje postavimo TIC, da je lokacija turistu zlahka prepoznavna in dostopna, v bližini pa naj bo parkirni prostor za osebna avtomobila in avtobuse. Slovenija je prvo strategijo razvoja turizma opredelila v letu 1995, kasneje pa na njeni osnovi sprejela zakon. Strategijo razvoja občinskega turizma je pripravil tudi nekdanji direktor Hotela Kongo, ki je prepričan, da je turizem osrednja gospodarska panoga 21. stoletja. »Zato vse države, ne glede na ekonomsko razvitost, usmerjenost in kulturno različnost, poudarjajo razvoj turizma kot svojo strateško razvojno usmeritev. Tudi mi, čeprav velikokrat samo na papirju. Turizem je civilizirani temelj vsake sodobne družbe in eden temeljnih ekonomskih faktorjev razvoja.« Tudi igralniško-zabaviščni turizem je neločljivi del turistične ponudbe kraja. Vendar ponudba iger ne zadošča več, dopolnjevati jo je treba z dodatnimi elementi, gostinsko ponudbo. Barbara Pance 2006 Leto je naokrog in začetek jeseni je zopet naznanila tradicionalna prireditev Zlata jesen, ki jo družno organizirata Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje in Krajevna skupnost Grosuplje, že 13. po vrsti. Prinesla je glasbo, smeh, zanimivosti in dobitnike priznanj, ob vsem tem pa še predstavitev nekaterih prostočasnih dejavnosti, ki se odvijajo v naši občini. Tudi letos smo se zbrali, da bi počastili zaključek vseslovenske turistične akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna, praznik Krajevne skupnosti Grosuplje in farno žegnanje, torej smo imeli več kot dovolj razlogov za praznovanje. Niti dogajanj na prireditvi je usmerjala Tanja Zavašnik. Za glasbo je poskrbela Glasbena šola Grosuplje s harmonikarsko zasedbo in komornim triom, ki so nas spomnili na obletnice svetovno znanih skladateljev: 250. obletnico rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta in 100. obletnico ruskega skladatelja Šostakoviča. Dobrepoljka Veronika Zajc je zaigrala na redek starodavni inštrument violinske citre. Kot vedno pa je bil ne- kaj posebnega nastop otroške folklorne skupine s Kopanja z glasbo in pesmijo. Nastopala sta tudi Ženski pevski zbor Biser in Moški pevski zbor Corona, posamezno in združena, kar je bilo posebej lepo slišati, saj v Grosupljem ni mešanega pevskega zbora. Krajevnemu prazniku v čast je spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Alojz Kastelic. Spomnil nas je, da praznujemo krajevni praznik 27. septembra zato, ker je tega dne 1893. leta pripeljal prvi vlak v Grosuplje in naznanil začetek gospodarske rasti in hitrega razvoja na vseh področjih. Ob taki slovesni priložnosti se krajevna skupnost zahvali izjemnim sodelavcem s priznanji. Letos so ju namenili Miru Vregu za dolgoletno delo na področju turizma in za ustvarjalno in uspešno delo v krajevni skupnosti ter Božu Knezu za predano delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Grosuplje, kjer je med drugim tudi mentor mladim. Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje se je svojemu dolgoletnemu predsedniku Miru Vregu zahvalilo za vse delo v društvu in na področju turizma v državnem merilu. Ob dnevu turizma, 27. septembru, pa je tudi Turistična zveza Slovenije podelila priznanja prizadevnim tu- Vse fotoMarjan Trobec. rističnim delavcem: Alojzu Kastelicu - bronasti znak TZS, Ivanu Tomažinu in županu Janezu Lesjaku pa srebrni znak TZS. Državne akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna pa sta se udeležili dve turistični društvi: Županova jama Grosuplje in Kopanj. Komisija grosupeljskega turističnega društva je izbrala med podjetji Tipro Keyboards d.o.o zaradi lepo urejene okolice in tudi notranjosti, ki je prijazna zaposlenim. Med novimi hišami smo opazili dom družine Lukavečki, ki v Brinju sami z veliko mero občutka za skladnost urejajo svoj mali družinski raj. Cela družina se je aktivno vključila v kulturna in športna društva v Grosupljem in so tako lep zgled, kako lahko mlada družina tvorno zaživi v novem okolju. Patine se ne da kupiti, zato moramo biti hvaležni vsem, ki svoje stare domove obnavljajo v duhu varovanja dolenjske arhitekturne dediščine. Ob tržnici je gospod Jože Pajk s svojo družino lepo obnovil staro Anžurjevo hišo, ki je imela nekdaj v isti osi stanovanjski del in nato še hlev. Pohvalili pa smo lepo obnovljeno in na novo poslikano Cestarjevo kapelico. Turistično društvo Kopanj pa je izpostavilo dve domačiji, ki izstopata po urejeni okolici, ocvetličenimi okni in balkoni, urejenim zelenjavnim vrtom. Priznanji sta prejeli družini Marka in Marije ERČULJ, Čušperk 40 in Alojza in Marije Mehle, Čušperk 1 c. Letošnjo prireditev so pomagali oblikovati tudi člani gledališke skupine GGNeNi, napovedovalki in igralca, ki sta s skeči usmerjala pozornost na dogajanje na odru. Ob koncu prireditve so temperaturo dvignili mladi harmonikaši Glasbene šole Grosuplje s poskočnimi na-rodno-zabavnimi skladbami, oba zbora in gledalci v dvorani pa so se združili v zaključni pesmi. Družabno srečanje po prireditvi (sponzor Pekarna Grosuplje) je zadržalo obiskovalce prireditve še nekaj časa v prijetnem klepetu. Marija Samec Aktualno iz drugih medijev Historia magistra vitae est« / zgodovina - učiteljica življenja ...? Moje raziskovalno delo me o tem ni prepričalo. Študentom sem pri predavanjih na Pedagoški fakulteti polagal na srce, naj tega tako zelo že oguljenega rekla učencem ne ponavljajo. Zgodovinska dogajanja, tudi tista najnovejše dobe, nasprotno kažejo, da se še noben samodržec ni iz zgodovine ničesar naučil! Pač pa mi je delo potrdilo že staro prepričanje, da resnica, pa čeprav še tako globoko pokopana, pride prej ali slej na dan. dr. Jože Mlinarič, zgodovinar - Družina, 8. 10. 2006 DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE, IZ NAŠIH KRAJEV oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 Delo Krajevne skupnosti Grosuplje v preteklem mandatu ŠMARJE V STARI PREOBLEKI Začetek mandata v letu 2002 je bil zaznamovan z izvolitvijo le devetih članov sveta KS Grosuplje, saj na volitvah ni bilo dovolj kandidatov. Zato so bile potrebne nadomestne volitve v aprilu 2003 in od takrat dalje je svet deloval v polnem številu trinajstih članov. Za predsednika sveta KS je bil izvoljen Alojz Kastelic. Ob nastopu funkcije se je zavzel, da bo svet izvajal predloge in zastavljena dela v okviru finančnih možnosti, sodeloval s krajani pri reševanju manjših problemov, pri urejanju komunalne infrastrukture, delovanju in vzdrževanju javne razsvetljave ter sodeloval z društvi, ki delujejo na prostoru KS Grosuplje. Na področju komunalne infrastrukture so bile skupaj z Občino Grosuplje in JKP Grosuplje obnovljene in z novo javno razsvetljavo razsvetljene ceste: cesta od Mizarstva Grosuplje proti pokopališču Resje z ureditvijo parkirišč, Veselove, Jurčičeve, Prečna, Levstikova, Tovarniška, Ljubljanska cesta od št. 51 do 67, cesta v Jerovi vasi, Pod gozdom cesta III in IV ter Hribarjeva, ki je obenem tudi povezava med Ulico Ane Galetove in cesto Ob Grosu-peljšici. Nova javna razsvetljava je bila postavljena na Hribski poti na cerkvenem hribu. Urejene in asfaltirane so bile tudi vaške poti na Gati-ni in Brvacah. Na pobudo KS so bile urejene tudi pešpoti v Brinju na koncu Ljubljanske, med Župančičevo preko Jakhlove do Kersnikove in med Adamičevo in Prečno cesto. Na KS Grosuplje hranimo dokumentacijo o 17 let starem projektu poslovilnega objekta na pokopališču na Grosupljem, ki pa je pred izvedbo zastal. Tako je v marcu 2004 svet KS Grosuplje sprejel pobudo o umestitvi in izgradnji novega poslovilnega objekta na pokopališču Res-je na Grosupljem. V marcu 2005 je bila ustanovljena komisija za izbiro projekta za prostorsko ureditev in gradnjo poslovilnega objekta na pokopališču. V mesecu juniju je izmed treh prispelih projektov komisija izbrala projekt Arhitekturnega biroja Blaž Jereb s.p. iz Grosupljega. Javnosti je bil predstavljen junija v Družbenem domu. V začetku letošnjega leta je bil sklenjen dogovor o financiranju objekta med KS Grosuplje, JKP Grosuplje in Občino Grosuplje v razmerju 30 %, 60 % in 10 %. Na Uradu za prostor so pripravili dokumentacijo, na podlagi katere se je izvedla javna razprava o spremembah zazidalnega načrta za to območje. Občinski svet je potrdil te spremembe, tako je JKP Grosuplje lahko pričelo z zbiranjem dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V avgustu je bil izbran izvajalec gradbenih del, v septembru pa mu je bilo predano tudi gradbeno dovoljenje. V oktobru se je pričela gradnja, ki naj bi bila končana v letu 2007. Z našo pomočjo je JKP Grosuplje določilo 36 lokacij za postavitev ekoloških otokov na območju celotne krajevne skupnosti. Za urejanje zelenic na javnih površinah skrbi JKP Grosuplje. Vsako pomlad tudi poteka vseslovenska čistilna akcija. Na pobudo komunalnega inšpektorja Občine Grosuplje smo poizkušali naprositi vsa društva, ki delujejo v kraju, k vključitvi v akcijo, vendar je bil odziv skromen. Na vsaki seji sveta KS Grosuplje pa je kljub temu vedno dovolj prošenj različnih društev - športnih, kulturnih kot tudi ostalih - po finančni pomoči za delovanje oz. sponzoriranju različnih prireditev. Nobene prošnje nismo zavrnili in smo vsem pomagali v okviru naših finančnih zmožnostih. Tajništvo je skrbelo za prisotnost med uradnimi urami, ki so vsako sredo med 15. in 17. uro na Kolo- dvorski 5, kot tudi za pripravo pogodb o vzdrževanju javne razsvetljave, nakup električne energije in pluženje krajevnih cest izven mesta Grosuplje, ter drugih. Pri vseh projektih smo sodelovali z zbiranjem soglasij, prav tako smo dajali mnenja v zvezi z odkupi javnega dobra. Na KS Grosuplje je mogoče poslati vlogo za do 20 % olajšavo pri plačilu komunalnega prispevka. Ker je bilo s tolmačenjem odloka nekaj nesporazumov, je svet sprejel dodatna merila, po katerih se oceni upravičenost do olajšave. Ta so: oprostitev velja za krajane, ki lahko dokažejo, da so v preteklosti vlagali v komunalno in drugo infrastrukturo v krajevni skupnosti, v obliki samoprispevka, enkratnega prispevka ali prostovoljnega dela, oprostitev je možna le za en stanovanjski objekt in en gospodarski objekt za lastne potrebe, namenjene izključno kmetijski dejavnosti, ki ga izkoristi upravičenec ali eden od njegovih potomcev (vse v okviru krajevne skupnosti); do olajšav ni upravičen investitor, ki je vlagal v drugi krajevni skupnosti na območju občine Grosuplje, razen če se krajevne skupnosti medsebojno dogovorijo; do olajšav ni upravičen zasebni investitor, ki gradi stanovanjske ali gospodarske objekte za trg in do olajšav prav tako niso upravičene pravne osebe. Svet je tudi glede na povečanje števila ljudi na območju vasi Brezje pri Grosupljem, v naselju Sončni dvori, predlagal, da se volilna enota B za volitve v svet KS Grosuplje razdeli v dve volilni enoti, tako da bi tudi vas Brezje imela svojega zastopnika, vendar predlog ni bil sprejet. 22. 12. 2005 je bilo s sklepom Vlade Republike Slovenije Grosuplje razglašeno za mesto. Na podlagi tega sklepa je bila s strani sveta KS posredovana pobuda županu občine Grosuplje in Občinskemu svetu Grosuplje, da se sprejme odlok, ki bi zemljišča med Kolodvorsko, Taborsko in Adamičevo ulico, ki ga delovno imenujemo 'upravni trikotnik', spremenil v Mestni trg. Predlog smo utemeljjli s tem, da v ničemer ne posegamo v spremembo osebnih podatkov občanov, ker so na temu področju samo upravne službe. Na slavnostni seji Občinskega sveta Grosuplje, ob dnevu samostojnosti oz. občinskem prazniku, je bila predana listina o razglasitvi mesta Grosuplje. Originalni izvod listine bo predan v trajno hrambo Knjižnici Grosuplje. Predlagali smo, da se Knjižnica Grosuplje preimenuje v Mestno knjižnico Grosuplje. Skrbeli smo tudi za vzdrževanje javne razsvetljave. Prepleskani so bili kandelabri na vseh glavnih cestah in številnih manjših ulicah. Zgrajena je javna razsvetljava pri Mercator centru na Brvacah, v operativno delovanje bo vključena po dograditvi druge faze obnove ceste Grosuplje - Cikava. Na področju občinskih cest, ureditvi krožišč, nadvoza preko železniške proge proti Sončnim dvorom, ceste proti Cikavi, grosupeljskih obvoznic, KS Grosuplje lahko sodeluje le s pobudami o čim hitrejšem urejanju perečih prometnih zagat mesta Grosuplje. Po sklepu zadnje seje Sveta KS Grosuplje je prioriteta pri ureditvi Partizanske ceste, saj je ena najbolj obremenjenih cest z avtomobili, kolesarji in pešci, ter gradnja in dokončanje poslovilnega objekta. Veliko projektov je bilo uspešno zaključenih, veliko je potrebno še postoriti, kar čaka na prihodnji sestav Sveta KS Grosuplje. Predsednik KS Grosuplje Alojz Kastelic in tajnik Boštjan Šest Na vabilo so natisnili fotografijo Šmarja iz leta 1910. Kako drugače je izgledal trg pred cerkvijo! Cesta mimo je makadamska, ob njej stoji črpalka za vodo, kakršne so stale povsod ob cestah, da so se popotniki lahko odžejali. Gostilna Majolka je še vedno tam. Trg pred cerkvijo je čisto drugačen, malo travnat, malo posut s peskom. Danes je pred cerkvijo tlakovan prireditveni prostor, ki ga obkrožajo urejene travnate površine. In na tem trgu pred cerkvijo je bilo v nedeljo po maši, 24. septembra 2006, zelo živo. Na to prvo jesensko nedeljo so člani Turističnega društva Šmarje-Sap vabili vse, ki so si želeli nekaj uric preživeti drugače, a vendar po domače. Predstavili so življenje v Šmarju-Sapu nekdaj in tako nadgradili projekte, ki so jih že vrsto let uresničevali v osnovni šoli pod naslovi: Iz babičine skrinje, Šola nekoč in danes, Kresna noč naših prednikov, Starejši so mi povedali. Šmarski pritrkovalci so v zadnjem času dosegli lepe uspehe, zato jim je pripadla čast, da smo z njimi vstopili v nedeljsko prireditev, ki jo je odprla predsednica turističnega društva gospa Milena Lunar. Ob enajstih so oder pod lipo zasedli ljudski pevci iz Šmarja-Sapa in Police, na citrah pa jih je spremljal Dušan Mazaj, in nato še Moški pevski zbor Šmarje-Sap. Obiskovalci prireditve so se počasi zbirali, prisluhnili lepemu petju in zasedali klopi pred odrom, poklepetali med seboj. Domači so povabili sorodnike, razseljene po bližnji in daljni okolici, da so prišli obujat spomine in obnavljat stara prijateljstva in znanstva. Na zapravljivčku se je na prizorišče pripeljal Franc Pestotnik - Podokni-čar, ki so mu organizatorji zaupali vodenje te zahtevne prireditve. Za uvod je zaigral prizor iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni, potem pa je poklical na oder učence domače Osnovne šole, da so se na ''Slomškovo nedeljo'' spomnili Antona Martina Slomška in njegovih naukov. Šmarje pozna bogato zgodovino, marsikateri podatek in spomin sta ob pomoči članov Turističnega društva Šmarje-Sap in starejših domačinov zbra-i Lojzka Zajec in Jožica Kastelic: kako se je v Šmarju šola selila, kje je bila trgovina, kje gostilne, kako so nekdaj živeli in kaj so delali. Podokničar je priklical tudi vaškega posebneža Fištrovega Ceneta, ki ga je odlično zaigral Jože Kozlevčar. Pripovedoval je štorije, kako je ribe lovil, ker so bežale. Če bi bile pri miru, bi jih le metal iz vode. Bile so tudi take ''lovske'', kako je zajec vohal po štoru, kjer so gozdarji raztresli poper ob malici, pa je kihnil in si zlomil vrat. Seveda vmes ni pozabil preklinjati oblasti, ki ga je zapirala zaradi krivolova in podobnih prestopkov. S Podokničar-jem sta se sprehodila tudi mimo stojnic z domačimi obrtmi: čevljarjem, mesarjem, trgovko, kuharico, žganjekuho, gostilno. Najdlje sta se seveda zadržala pri šanku, saj je bil Cene kar naprej žejen. Kupiti je bilo mogoče golaž iz ''Škrjančeve gostilne'' in poskusiti ''Smoletove klobase". Pekli so tudi palačinke ''po šmarsko'' in vse je šlo dobro v promet. Prireditvi sta tekli vzporedno, kot bi sicer na sejmu. Spoznavali in postregli smo si lahko pri obrtnikih, zabavni program na osrednjem prizorišču pa je vseskozi tekel. Otroci so prikazali otroške pevsko-plesne igre, bili so bosi, oblečeni pa so bili v starodobna otroška oblačila. Tudi med publiko so se sprehajale organi-zatorice prireditve in ostali sodelujoči v dolgih oblekah iz začetka prejšnjega stoletja, z ličnimi klobučki na glavah. Da bi bile res prepričljive, so si oblačila sposodili z RTV Slovenija. V prvih vrstah so sedeli domačini in gostje, oblečeni v narodne noše. Ob zvokih ansambla Šrangarji so se v toplemu soncu tudi veselo zavrteli. Predstavili so se gasilci s skoraj sto let staro brizgalno. Pripeljali so se v sta-rodobnih uniformah na vozu, ki sta ga vlekla dva bela konja, in uspelo jim je celo z brizgalno pognati vodo po gasilskih ceveh. Šmarska tovorniška cesta je znova oživela. Po njej so zapeljali kot včasih za-pravljivčki in zapeketali so konji. Z njimi so se popeljali po Šmarju odrasli, otroci po so uživali v mali kočiji, v katero so bili vpreženi poniji. Organizirali so tudi ogled cerkve in Turnčka, ki ga je vodila gospa Lojzka Zajec. Ko smo se kasneje, ob treh popoldne, s šmarskimi pevci srečali na Magda-lenski gori, so povedali, da spodaj v Šmarju še vedno rajajo. Vsi živimo za današnji in jutrišnji dan, vendar vedno izhajamo iz preteklosti. V Šmarju jim izhodišč ne manjka, dokler bodo v turističnem društvu delali taki zanesenjaki. Naj bo še naprej tako. Prireditev je torej v vseh pogledih uspela. Marija Samec SLIKA LEVO: Zahtevno prireditev je vodil Franc Pestotnik -Podokničar,... SLIKA LEVO SPODAJ: ... ki se je na prireditveni prostor pripeljal z zapravljiv-čkom. SLIKA DESNO: Starodobni čevljar ob svojih rekvizitih in izdelkih. DESNO SPODAJ: Šmarska požarna bramba si je dala izdelati nove uniforme po vzorcih še iz rajnke Avstroogrske. Foto Martin Štibernik in Drago Samec. IZ NAŠIH KRAJEV, DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 V Škocjanu so odkrili spominsko obeležje 23. septembra je pred župnijsko cerkvijo v Škocjanu potekala prireditev ob odkritju in blagoslovitvi spominskega obeležja, ki bo nas in zanamce spominjalo na 1.000-let-nico omembe romanske cerkve v Škocjanu ter na 100-let-nico prihoda župnika in kulturnega buditelja Janeza Jereba v Škocjan. Prireditev sta organizirala Krajevna skupnost Škocjan in Kulturno društvo Škocjan v okviru projekta Stati inu obstati. Da je cerkev v Škocjanu stala že leta 1006, je v farni kroniki zapisal župnik Janez Jereb: »Z vso gotovostjo trdim, da je to letnica prvotnega svetišča, ki je stalo na mestu sedanje cerkve.« To svojo trditev je podkrepil s pisnimi viri, ki jih je našel pred 100 leti ob podiranju stare ter graditvi obstoječe cerkve. Čeprav je bilo med vojno župniš-če požgano, je ohranitev Jerebove farne kronike pred leti razkril misijonar Tone Zrnec. Čeprav živi v Torontu, se v Škocjansko faro, od koder izvira, redno vrača. Na osnovi Jerebove kronike in drugih virov pa tukajšnji župnik dr. Edo Škulj piše knjigo o življenju nekoč v teh krajih, katere izid napoveduje za oktober. Domačini v Škocjanu so zelo ponosni, ker je bil v njihovi cerkvi leta 1508 krščen Primož Trubar. Zato ni čudno, da učenost in dobre nauke velikokrat iščejo prav pri njem. Tudi pomenljiv napis na novi mrliški vežici je njegov: »Pred Bugom smo vsi enaki.« V pisnih virih je prvi učitelj v kraju omenjen v letu 1575, redna šola je bila ustanovljena leta 1856. V letih od 1585 do 1589 je župnijo upravljal Jurij Dalmatin. Del bogate zgodovine teh krajev je nekaj »zavednih« domačinov želelo za vedno postavili na ogled. Zato so se odločili za postavitev spominskega obeležja. Kaj je bilo doslej narejeno v kraju in kakšne imajo domačini še načrte, je najlepše povzel Jožef Marolt, ki se mu je predsednik Krajevne skupnosti Škocjan za »idejo, sodelovanje in vsestransko pomoč pri tem obeležju« posebej zahvalil. Marolt je povedal: »Pred desetimi leti je skupina zanesenjakov v Škocjanu s predsedniki krajevne skupnosti in društev, ki delujejo v kraju (Jožef Krašovec, Andrej Adamič in Martin Tomažin) oblikovala Projekt STATI inu OBSTATI s ciljem, da obudimo življenje in ohranjamo našim naslednjim rodovom del naše kulturne dediščine. Pred petimi leti smo zapisali pobudo za ureditev spominskega parka okoli župnijske cerkve, kjer na bi postavili pomnike znamenitim faranom. Ko je misel zapisana, je kot seme v vetru. Najprej smo obnovili in prestavili v nastajajoči park spomenik župniku in kulturnemu buditelju Janezu Jerebu ter z deli akademskega kiparja Staneta Jarma dali kulturni navdih poslovilnemu objektu. Zavedamo se, da kjer so korenine, je bogastvo. Korenin se ne da kupiti. To spominsko obeležje ima sporočilo in nosi spomin, ki obuja tudi že odsotne ljudi, in upajmo, da bo govorilo tudi zanamcem. Postavili smo ga za častitljivo 1000-letnico in že pripravili za proslavo v letu 2008 v čast 500-letnice rojstva Primoža Trubarja.« Jožef Krašovec, predsednik KS Škocjan, je v govoru pohvalil tudi ostale sodelavce: »Zadovoljni smo z opravljenim delom, ki ni bilo lahko in je zahtevalo veliko volje, idej in prostega časa.« Okolico cerkve so uredili v majhen, kulturno zgodovinski center. Temu je sledila ureditev spodnjih prostorov nekdanje šole za potrebe krajanov in društev ter mladine. Sredstva za vse našteto je krajevni skupnosti prispevala občina, nekaj tudi kulturno društvo. »Veseli smo, da delo ni ostalo neopaženo. Dobivamo pohvale obiskovalcev...« je zadoščenje ob uspešnem zaključku obsežnih del v imenu sodelavcev izrazil predsednik Krašovec. Slednji je obeležje, skupaj s predsednikom Kulturnega društva Škocjan, Andrejem Adamičem, tudi odkril, blagoslovil pa ga je župnik dr. Edo Škulj. Z domačini se je nove pridobitve veselil župan Janez Lesjak in ugotovil, da so zgodovinska pota zelo zanimiva. Nekoč je bil namreč Škocjan z okolico veliko bolj poznan in civiliziran kraj kot Grosuplje, ki ga v tistih časih ni omenjal ali poznal praktično nihče. Kulturni program so zaokrožili domačini, po večini člani Kulturnega društva Škocjan: Jan Grčar, Nataša Klinc, Štefan Zrnec, Martin Tomažin, Petra Virant, kvartet Zvon, Maja Sodja, Polde Blatnik in farni pritrkovalci. mag. Tatjana Jamnik Skubic MLADI GASILCI SO TEKMOVALI NA SPODNJI SLIVNICI Na Spodnji Slivnici se je v soboto, 25. septembra 2006, zbralo skoraj 200 mladih gasilk in gasilcev od 7. pa do 18. leta starosti iz večine gasilskih društev v občini Grosuplje. Pomerili so se v orientacijskem pohodu z iskanjem »mrtvih točk«, ki so ga dopolnili še z vezanjem različnih vozlov, opravili vajo z vedrovko, tekmovali v spretnosti prenašanju žogic iz enega vedra v drugega, povpraša-i pa so jih tudi, kaj znajo o prometnih znakih ter o naravi. Vseh ekip so sestavili kar 59, zato je tudi tekmovanje kar nekaj časa trajalo. Na koncu je vodstvo Gasilske zveze Grosuplje s predsednikom Andrejem Bahovcem, poveljnikom Janezom Brodnikom in njegovim namestnikom Francem Vrhovcem ter vodjem komisije za delo z mladimi Božom Perkom, skupaj s predstavniki gostujočega slivniškega društva, najboljšim v različnih starostnih skupinah podelilo tudi pokale. Med mladinci so tako za prvo mesto odnesli pokal v Čušperk, a tudi tisti, ki so prejeli nekoliko manjše ali pa jih sploh niso dobili, so odnesli dobre izkušnje in spomin na tovariško gasilsko druženje. Iz priloženih fotografij pa boste lahko prepoznali, da je zanimanja za prostovoljno gasilstvo v naši občini še vedno zelo veliko. Jože Miklič UNIVERZAZATRETJEZIVLJENJSKOOBDOBJE»VNOVEMSOLSKEMLETU«. 'z ^ zagreje tekmovanja to pot ude^o ^ ^o mladih gasilcev in gasilk. Zbrali smo se že stari in tudi veliko novih »slušateljev« UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GROSUPLJE. V Kulturnem domu je bil 6. oktobra dopoldne zelo velik vrvež. Vpisovali smo se v 16 ponujenih programov učenja, imeli smo predavanje priznanega strokovnjaka gospoda Boruta Hrovatina in ogledali smo si tudi čez sto spominskih projekcijskih fotografij iz preteklega enoletnega obdobja. - foto Marjan Trobec. Starejši zagraški pionirji so prejeli pokal za 3. mesto. SLIKA NA NASLOVNICI: Vseh madih gasilcev se je zbralo skoraj 200. Vse foto Matic Miklič. DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 SREČANJE GASILK GASILSKE ZVEZE GROSUPLJE V MALI VASI Mala vas pri Grosupljem je bila v soboto, 30. septembra 2006, prav gotovo vas žensk. In to ne žensk kar tako, ampak gasilk, ki so se iz osemnajstih PGD Gasilske zveze Grosuplje zbrale v Kulturnem domu v Mali vasi na vsakoletnem tradicionalnem srečanju. PGD Št. Jurij, kot gostitelj letošnjega srečanja, je z izjemnim kulturnim programom in družabnim delom srečanja dokazalo, da so vešči organizirati tudi takšne prireditve. Gasilke PGD Št. Jurij so se organizacije lotile še bolj zavzeto, saj je bilo letošnje srečanje posvečeno tudi lO-letne-mu jubileju organiziranega delovanja Komisije za članice GZ Grosuplje. 10-letni jubilej gasilk so s svojo prisotnostjo počastili predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec, župan Občine Grosuplje Janez Lesjak, predstavnik KS Št. Jurij Dušan Štrus, vodja osnovne šole Št. Jurij Irena Rakar, predsednik KS Grosuplje Alojz Kastelic, g. Anton Hostnik, župnik župnije Št. Jurij, predstavnica Sveta članic Gasilske zveze Slovenije Renata Gomboc, Joža Miš-maš iz GZ Trebnje, ki je dolgoletna prijateljica članic GZ Grosuplje, in članice gasilskih zvez regije Ljubljana II. Z »Zdravljico«, ki jo je zapela vokalna skupina Viva vox, se je začela svečanost, ki so jo nadaljevali Zdenka Sever, predsednica Komisije za članice PGD Št. Jurij z uvodnim pozdravom navzočim in predstavitvijo gasilstva in dela članic v Št. Juriju. V svoji predstavitvi je dejala: »Gasilstvo v naših krajih je bilo in bo več, kot pove le beseda. Ta oblika združevanja je simbol povezanosti in zavesti o soodvisnosti ljudi, ki so nosilci tradicije in kulturnih vrednot. Gasilska društva so bila in bodo pomemben dejavnik razvoja in napredka okolja, v katerem delujejo. Pomen gasilstva in solidarne pomoči sočloveku so v Št. Juriju spoznali že pred več leti napredni in dobro misleči ljudje, ki so že kmalu po organiziranem gasilstvu na Slovenskem ustanovili svoje društvo. V tem društvu so pomemben pomen dobile tudi dekleta in žene, ki so danes sestavni del našega društva. Naše članice so aktivne na vseh področjih dela in dosegajo tudi lepe rezultate tako na gasilskih tekmovanjih, izobraževanju v okviru Gasilske zveze Grosuplje in ostalih aktivnostih v okviru društva in zveze. Biti gasilec je slogan, ki je v čast vsakemu, ki se odloči, da bo postal gasilec.« Posebno zahvalo je izrazila Mariji Marinčič, predsednici Komisije za članice GZ Grosuplje, za njeno dolgoletno in požrtvovalno delo in g. Ireni Rakar, vodji osnovne šole Št. Jurij, ki skupaj s svojim kolektivom skrbi, da bodo naši malčki pridobili kar največ znanja za uspešno delo.« V nadaljevanju kulturnega programa so sodelovali učenci osnovne šole Št. Jurij z deklamacijo »Gasilka«, nato pa je Marija Marinčič, predsednica Komisije za članice GZ Grosuplje, ob 10-letnem organiziranem delovanju te komisije podrobneje predstavila delovanje članic gasilk v tej zvezi in med drugim dejala, da se je delovanje članic v tem desetletju izredno spremenilo in izboljšalo. Gasilke delajo na vseh področjih dela v gasilstvu, zlasti pomembno pa je, da se strokovno izobražujejo na različnih gasilskih tečajih in gasilskih tekmovanjih, na katerih so svojim tekmicam pravi »strupki«; organizirajo srečanja in posvete, različne krajevne proslave, rešujejo morebitne nastale probleme, se povezujejo med seboj in svoje delo opravljajo vestno in odgovorno, kot se to spodobi za prave gasilke. Poudarila je, da se med seboj spoštujejo, gojijo prijateljstvo ter zaupajo v našo gasilsko organizacijo in njeno delo. Prisotne je seznanila, da so dejavnosti članic v prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Grosuplje predstavile v Biltenu, ki je izdan ob 10-letnem jubileju te komisije, ki so ga po zaključku slovesnosti prejeli vsi navzoči. Zahvalila se je vodstvu GZ Grosuplje, posebej njenemu predsedniku Andreju Bahovcu za njegove dolgoletne pobude in pomoč, Janezu Brodniku, Božu Knezu, Francu Vrhovcu, Francu Skubicu, Antonu Kastelicu, Janezu Pezdircu in drugim članom vodstva GZ za pomoč pri njihovem delu. Iskreno zahvalo je izrazila tudi vsem donatorjem, ki so finančno podprli izdajo Biltena ob 10-letnici komisije in prav posebno zahvalo gostitelju današnjega srečanja PGD Št. Jurij. V zahvalo je Tanja Omahen Mariji Marinčič za njeno dolgoletno delo izročila šopek. S poskočnimi zvoki svojih inštrumentov se je slovesnosti pridružila družina Drobnič iz Ribnice, takoj nato pa je nekaj svojih misli zbranim gasilkam dodal predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec. Med drugim je dejal, da ko je ženske nagovarjal k aktivnostim v gasilstvu, niti pomislil ni, da bodo njegove besede le-te vzele tako resno. Danes si ne predstavlja aktivnosti in prireditev brez gasilk. Poudaril je, da so gasilke v gasilski zvezi zelo aktivne na vseh področjih, da dosegajo dobre rezultate, zasedajo mesta na operativnih in drugih položajih. Če nas bo veliko skupaj, bo vsem dobro. Izrazil je čestitke vsem gasilkam, posebej še predsednici Mariji Marinčič, ki ji je uspelo zbrati toliko žensk za delovanje v gasilstvu in izrazil iskrene želje za dobro delo tudi v prihodnje. Z »Odo radosti« je vokalna skupina Viva vox popestrila vzdušje vsem prisotnim. Z zahvalo in vzpodbudnimi besedami so se pridružili še Renata Gomboc, predstavnica Sveta članic Gasilske zveze Slovenije, ki je med drugim izrazila tudi mnenje, da je delovanje članic Gasilske zveze Grosuplje lahko vzor ostalim gasilskim zvezam v Sloveniji. Marija Marinčič je s pravilnim pristopom znala vključiti in organizirati gasilke v tej zvezi, kar so lepo predstavile v Biltenu. Iskrene čestitke in dobre želje za delo tudi v bodoče, je zaključila. *Mr v. * i, l: ■ K Z recitalom »Obletnica« so se nato pridružili učenci osnovne šole Št. Jurij, takoj za njimi pa je gasilke nagovoril župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Iskreno se je zahvalil za povabilo in v svojem sproščenem govoru vse gasilke in prisotne najprej prijetno nasmejal, kar sicer ni običajno za tako visokega in pomembnega gosta. Po sproščenem uvodu pa je dejal: »Moram poudariti, da visoko cenim vaše vključevanje v gasilsko organizacijo, da le-ta živi in da v njej deluje čim več krajanov; cenim, da ste skupaj, da se družite in rešujete probleme, ki jih ni malo. Ta organizacija bo tudi v prihodnje nosila svoje pomembno poslanstvo. Ljudje vam zaupajo in vedo, da jim boste v kakršni koli nesreči priskočili na pomoč. Iskrene čestitke ob tem jubileju in še veliko uspešnega delovanja,« je zaključil. Družina Drobnič se je pridružila s poskočnimi vižami, učenci osnovne šole Št. Jurij pa z deklamacijo »Gori«. Joža Mišmaš iz Gasilske zveze Trebnje se je pridružila že kar nekaj pohvalno izrečenim besedam o delovanju gasilk v GZ Grosuplje in predsednici Mariji Ma-rinčič, ki je orala ledino, seveda ob veliki podpori Gasilske zveze Grosuplje. Precej se je spremenilo na področju celotnega delovanja žensk v gasilstvu v Sloveniji, je dejala, in prav je tako. Ženske zmoremo in hočemo, je zaključila in Mariji v spomin na jubilej podarila knjigo »O gasilcih še malo drugače«. Gostitelji pa so gasilski prijateljici Joži podarili šopek. S svojim nastopom so svečanost zaključili učenci OŠ Št. Jurij in vokalna skupina Viva vox s pesmijo »Dekle na vrtu« in »Po Koroškem, po Kranjskem«. Povezovalka programa Marja Olenik se je na zaključku zahvalila vsem izvajalcem programa in vse gasilke in goste povabila na ogled likovnih del učencev osnovne šole Št. Jurij, razstavljenih v dvorani, in na družabni del srečanja s pogostitvijo, ki so jo pripravile članice PGD Št. Jurij. Družabni del je bil prijeten. Gasilke in drugi gostje so se veselo zavrteli ob zvokih poskočnih viž, ki so jih igrali člani družine Drobnič iz Ribnice, nič manj pa ni bilo prijetno ob zelo obloženi mizi dobrot, ki so jih spekle šentjurske gasilke. 50-letnica Konjeniškega kluba Grosuplje Pogovor sFrancem Kramarjem Konjeniški klub Grosuplje je eden najstarejših športnih klubov v občini, saj deluje že od leta 1956. V prvem odboru kluba so bili: Jože Križman iz Jerove vasi kot predsednik, Lojz Lampret iz Gatine kot blagajnik, ostali člani pa so bili še: Ivan Škrjanc iz Stare vasi, Tone Boh st. iz Grosupljega, Tone Duša z Malega Mlačevega in Franc Kramar iz Šmarja. Gospod Kramar, kako se vi spominjate ustanovnega sestanka društva? Ustanovni občni zbor je bil v So-kolskem domu. Dvorana je bila polna. Mene so izbrali v upravni odbor. Drugače pa so se tedaj v klub vključili kmetje iz vseh okoliških vasi: Šmarja, Stare vasi, Dobjega, Mlačevega, Gatine, Spodnje Slivnice, Ponove vasi. Dosti nas je bilo. Kakšne so bile naloge upravnega odbora? Prireditve smo organizirali, dve na leto. Udeleževali smo se parad, gasilskih in prvomajskih. Spremljali smo na konjih tudi pogrebe svojih članov. Skrbeli smo za konjerejo. Konj je bil dragocena delovna sila. Kako ste organizirali konjske dirke v Grosupljem? Največje naše prireditve so bile konjske dirke. Nič denarja nismo imeli, kar sami smo se lotili dela. Dirke smo organizirali na Drobničevem travniku (kjer je danes šola Brinje). Da nam ni bilo treba delati odra, smo kar voz z veliko "dero" pripeljali, stopnice, po katerih so hodili na oder, sem kar jaz priskrbel. Vzel sem jih v kaš-či, kjer smo jih rabili, ko smo pšenico spravljali v predale. Ljudje so pa sedeli kar po hribu nad cesto in gledali dirke. Nekaj denarja smo dobili od vstopnine, kaj dosti pa se ni nabralo. Država ni denarno podpirala klubov, s prijateljsko, sosedsko pomočjo smo kaj naredili. Ali ste vi s konji tudi dirkali? Jaz nisem dirkal, moj brat Ivan pa je imel do tega veselje. Tudi na galop-skih dirkah, ki smo jih mi organizirali, je dirkal. Pa Lampret z Gatine je bil vnet za dirke. Jagodičeva - Glažarje-va je jahala Lužarjevo kobilo. Na eni od tekem je celo padla s konja, da so jo v bolnico odpeljali. Kam ste hodili kupovat konje? Konj nismo kupovali. Imeli smo domačo prirejo. Vedno smo imeli po dva žrebička na leto. Dva- do triletne žre-bičke smo obrezali in potem so bili pripravljeni za delo. Pri vsaki hiši so imeli žrebetne kobile. Kakšne konje ste imeli pri hiši? Imeli smo rotšimlne - to so bili beli konji z rdečimi šopi dlake vmes in ajzenšimlne - to so bili pa sivi konji. Obe pasmi so trpežni, delovni konji. lel? Ali je Konjeniško društvo pomagalo kmetom pri zdravljenju? Konji pri nas niso zbolevali. Zelo smo pazili nanje. Če pa je, smo ga hitro prodali. V Ljubljani je na sejmu pri prodaji pomagal Hlade. To je bil velik beretavc, mešetar. Je rekel: "Ti poglej konja, on te ne more.'' Pa je kupec konja kupil, potem je pa prišlo do tožbe, ker je bil konj slep. Vedno je bilo z živaljo kaj narobe, če si jo pri Hladetu kupil. V Ljubljani so bili živinski sejmi za vse vrste živali pri klavnicah vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Hlade se je že v torek peljal z zapravljiv-čkom v Ljubljano in tudi do deset konj je imel privezanih za voz. Kje ste konje kovali? Tu v soseščini je koval kovač Ko-šak, potem pa Frbežar v špici proti Trem križem. Če pa so bili konji potrebni posebnega kovanja, smo jih peljali pa v Lipljene. Tam je bil specialist za podkve, če je imel konj kakšne posebne potrebe, če je šepal, če je bil poškodovan, če je imel posebno hojo. Pa tudi Slajčev Ivan v Brcah (Brvacah) je bil poseben kovač. To so bili že izu-čeni kovači, ki so hodili v podkovsko šolo v Ljubljani. Kje pa ste vozove kupovali? Vozove je delal pa Krištof na Razdrtem, okovali pa so jih kovači. Pri vseh kmetijah so imeli tako konje kot vozove. Nekateri so tudi furali, furajtali. Jaz nisem, pa bi šel, če bi imel priliko. Pri nas smo imeli dva hlapca, ki sta tovorila žito v Trst. Mnogi so bili lesni ali konjski trgovci, imeli so gostilne. Vsaka hiša si je po svoje pomagala. Tako se je prvih let Konjeniškega kluba Grosuplje in vsega, kar se je dogajalo s konji, spomnil gospod Franc Kramar, ki je v Šmarju bolj poznan kot Finžgarjev Franjo. Klub je ves čas deloval bolj ali manj aktivno. Nekaj članov je s svojimi konji tekmovalo doma in v tujini. V letu 1999 je bila ustanovljena Trubarjeva konjenica, ki jezdi po poteh velikega rojaka Primoža Trubarja. Jahači so tudi okoljevarstveniki, saj radi potujejo na konjskih hrbtih po lepi naravi, zato so 2004. leta ustanovili Zelene patrulje, ki skrbijo za urejenost okolja. Zaradi trendov doma in v tujini pa so začutili potrebo po urejenih jahalnih poteh. Prevzeli so pobudo za označitev in ureditev jahalnih poti po Dolenjski in Beli krajini do hrvaške meje. Konjeniški klub Grosuplje torej še vedno aktivno deluje, čeprav so za razliko od prvih let sedaj njegovi člani pretežno športni jahači. Kdor želi kaj več vedeti o Konjeniškem klubu Grosuplje, si lahko ogleda njihovo spletno stran KONJENISKIKLUB-GROSUPLJE.SI Ivica Potisek Kaj ste storili, če je konj zbo- Marija Samec Tekmovanje mladih ribičev Ribiške družine Grosuplje Končno je posijalo sonce tudi za mlade ribiče v RD Grosuplje. Kljub temu da smo že nekaj let pripravljali sekcijo mladih ribičev, smo končno dobili novo vodstvo, za katerega lahko rečem, da se je problema resno lotilo. Njihova prva in osnovna naloga je bila, da bi v čim večjem številu zbrali mlade ribiče in jim razložili, da od letošnjega leta načrtujejo z njimi zelo resno delo. Dejavnosti mladih članov so naslednje: - spoznavanje, varstvo in ohranjanje naravnega bogastva v sladkih vodah in ob njih, - spoznavanje življenjskega okolja, življenjskega ciklusa in vrst rib ter drugih sladkovodnih živali, - gojitev in vlaganje rib, - športni ribolov, - razvijanje ribiškega tovarištva, etike in športne zavesti - in razvijanje vsestranske ekološke osveščenosti. Še veliko tega je na sporedu s ciljem, da mlade čim bolje naučimo in osvestimo, kako pravilno ravnati v naravi in z našimi vodami, ki so osnovni vir preživetja. Novi vodja-mentor mladih ribičev Peter Hotko- je dal predlog, da organiziramo tekmovanje za mlade ribiče v nedeljo, 24. 9. 2006. Vodstvo RD je bilo za in takoj je stekla akcija okrog organizacije tekmovanja. Ker so za uspešno izvedbo in organizacijo takšne prireditve potrebna finančna sredstva, ki jih naša družina ne more v popolnosti priskrbeti, so nam na pomoč s svojimi prispev- ki priskočila podjetja. Ne smem pozabiti tudi na starejše ribiče, ki so s svojim znanjem in izkušnjami veliko pripomogli pri uspešno organiziranem ribiškem tekmovanju. Navkljub časovni stiski, za pripravo tekmovanja smo imeli le en teden časa, nam je v soboto, 23. 9. 2006 na ribniku Boštanj uspelo za vse zainteresirane, potencialne, bodoče ribiče organizirati mini tečaj ribolova. Na naše veliko presenečenje je na ribnik Boštanj, kljub slabi promociji tekmovanja, prispelo veliko zainteresiranih mladih radovednih ribičev in ribičk, ki so se hoteli naučiti osnov športnega ribolova. Bilo je lepo gledati, kako otroci in starši uživajo v prelepi naravi in v še lepšem jezeru Boštanj. Prišel je tudi dan »D«, nedelja, 24. 9. 2006, za ribiško tekmovanje mladincev. Zbralo se je zavidljivo število mladih ribičev (25 tekmovalcev). Mladince smo po starosti razdelili v dve skupini, in to: - prva skupina od 6-12 let (število ulovljenih rib), - druga skupina od 13-18 let (skupna teža ulovljenih rib). Vse ulovljene ribe se po končanem tekmovanju vrnejo nepoškodovane nazaj v ribnik! Ribji drobiž in krapi niso bili razpoloženi za hranjenje, tako da so se mladinci zelo trudili uloviti kakšno ribico več. Ob 11. uri je bilo konec tekme. Sledilo je štetje in tehtanje rib. REZULTATI TEKMOVANJA Mlajši mladinci: 1. mesto Katarina Dimič, 2. mesto Tomaž Šiškovič, 3. mesto Luka Markelj. Starejši mladinci: 1. mesto Jaka Štenberger, 2. mesto Monika Horvatič, 3. mesto Boštjan Cvetkovič. Po končanem tekmovanju in malici je sledila podelitev nagrad. Besedo sta prevzela Sašo Šten-berger, tajnik RD Grosuplje, in Peter Hotko, vodja mladinske sekcije. Zahvalili smo se vsem prisotnim, našim sponzorjem. Mladim ribičem pa smo obljubili, da bodo od zdaj naprej deležni večje po- zornosti in pomoči nas starejših ribičev, mentorjev ter same ribiške družine. Občino Grosuplje in ostale zainteresirane občane, ki nam lahko tako ali drugače pomagate, vabimo, da prisluhnete našim željam, da se skupaj podamo na pot do cilja! Ne pozabite, da ribiči RD Grosuplje skrbimo za razvoj in ohranjanje športnega ribištva v Grosupljem in njegovi oklici za skupno dobro naše občine! Za vse informacije glede vpisa ali donatorstva lahko pokličete Petra Hotka, vodjo mladih ribičev, na tel. 041 737 511 Bogdan Kulič-Ležimirac _oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 MLADI UPI TRADICIONALNE DELAVNICE OB TEDNU OTROKA V OŠ LOUISA ADAMIČA Prvi teden v oktobru je vsako leto namenjen vsem otrokom. Ko sem po internetu iskala dejavnosti, ki so povezane s tednom otroka, sem med drugim našla tudi naslednje besedilo: "Drugi oktober 2006, danes se je v Sloveniji začel teden otroka, ki je letos namenjen opozarjanju javnosti, da tudi v naši državi nimajo vsi otroci enakih možnosti za izobraževanje ter športno in kulturno udejstvovanje.'' Kaj sploh je teden otroka? Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov. Po priporočilih Združenih narodov se svetovni dan otroka praznuje vsako leto prvi ponedeljek v oktobru. Teden otroka je projekt, ki traja cel teden, v katerem se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Tudi učitelji in učiteljice osnovne šole Louisa Adamiča vsako leto poskrbijo za obeležitev tedna otroka, tako da vsem otrokom, ki to želijo, obogatijo popoldneve. Ena izmed vodij celotnega projekta, ga. Marija Vidic me je povabila, da pridem pogledat delavnici, ki sta se odvijali v torek s pri-četkom ob treh popoldne. Že na vhodu me je "pozdravila" velika rumena sončnica, v kateri so bile predstavljene delavnice, ki so se odvijale v celotnem tednu namenjene našim najmlajšim. I_1_ FOLKLORNA DELAVNICA. Folklorna delavnica, nekaj povsem novega v letošnjem šolskem letu. Že na hodniku pred telovadnico, v kateri je potekala delavnica, sem slišala zvok harmonike. Le kaj se dogaja? Ko sem vstopila v športno dvorano, sem videla učiteljico s skupinico otrok, ki se je v krogu učila ples. Da je bilo učenje bolj pestro in zanimivo, jih je ob gibanju spremljal harmonikaš. Vse deklice so z vidnim navdušenjem poslušale učiteljico in izvajale gibe, ki jih je pokazala. Malo kasneje se je harmonikašu Luku Adamiču pridružila še violinistka Klara Gruden. Oba sta bila oblečena v dolenjsko otroško narodno nošo. Po končani delavnici sem poklepetala z vodjo folklorne delavnice učiteljico, gdč. Sabino Gruden, ki se v svojem prostem času ukvarja s folkloro. Svoje znanje z veseljem prenaša na najmlajše v šoli. V Račni, od koder prihaja, je aktivnih pet folklornih skupin. Sama pleše v eni izmed njih, ki deluje v okviru Kulturnega društva France Prešeren Račna. Svoje znanje je ponudila tudi učencem osnovne šole Louisa Adamiča. Gdč. Sabina Gruden je z zadovoljstvom povedala: "V delavnici sem udeleženke naučila ljudsko pesem Mat' potico pečejo. Deklice so me presenetile, kako hitro so usvojile ples. Zelo sem zadovoljna z izvedeno delavnico. Ker so bile deklice pri učenju tako hitre, smo vmes za popestritev zapele in zaplesale Abraha' 'ma sedem sinov. Harmonikaš in violinistka sta člana moje folklorne skupine iz Račne, ki se imenuje Rege.'' Harmonikaš in violinistka sta bila z voditeljico zelo usklajena. Živa spremljava vsekakor odtehta glasbo predvajano na zgoščenki, ki jo ne moreš kadarkoli od kjerkoli ponoviti. Dragi otroci, če se radi igrate in ste stari več kot štiri leta, se nam pridružite vsako zadnjo sredo v mesecu (le v decembru ne), ob 16.30, v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, Grosuplje. Skupaj bomo spoznavali čarobni svet igrarij. Informacije dobite na telefonski številki 01/786 61 88. Vabiva vas Petra Bor in Milka Čučič. LIKOVNA DELAVNICA. Likovne delavnice se nisem udeležila na začetku. Ko sem prišla v učilnico, so izdelki že nastajali. Čudoviti izdelki. Ptički iz blaga, pujski iz slanega testa in ropotulje iz kartonaste škatle oblečene v usnje. In zagnani učenci in učenke ter seveda njihove učiteljice. Z veseljem so izdelovali prikazan končni likovni izdelek pod vodstvom dveh učiteljic, gdč. Tanje Orel in gdč. Janje Novljan. Kaj sta povedali vodji dejavnosti ob tednu otroka? Ob koncu likovnega ustvarjanja sta se mi pridružili vodji vseh dejavnosti, ki potekajo ob celotnem tednu otroka v osnovni šoli Louisa Adamiča, ga. Marija Vidic in ga. Irena Žerdin. Ga. Marija je povedala: "V obliki delavnic obeležujemo teden otroka že četrto leto. Seveda vsako leto dodamo kakšno novo delavnico, letos je bila to folklora.'' "Športne delavnice izvajamo vsako leto. V teh delavnicah je tudi največ udeležencev, kar kaže na to, da imajo otroci kljub vsemu premalo gibanja. Letos bo športna delavnica potekala v četrtek pod vodstvom dveh učiteljev, g. Igorja Thalerja in g. Dejana Tomšiča,'' je sodelavko dopolnila ga. Irena. Obe vodji sta bili zadovoljni z dosedanjim potekom delavnic in z udeležbo otrok: "Otrokom skušamo ponuditi čim več, vsaj v tem njihovem tednu. Želimo, da bi se lahko vsi otroci, ne glede na finančno stanje, udeležili organiziranih dejavnosti tudi v popoldanskem času. Dejavnosti v tednu otroka se vsekakor lahko.'' Tudi predstavniki šolske skupnosti, ki deluje pod vodstvom ge. Ani-te Gačnik, so v tem tednu posvetili več časa temam povezanim s tednom otroka. Predstave ob tednu otroka. Med pogovorom se je vsem nam pridružila ga. Andrejo Zupančič-Ko-jič, socialna pedagoginja zaposlena v osnovni šoli Louisa Adamiča na Tovarniški cesti. Predstavila mi je gledališke predstave, ki jih bo šola podarila učencem in si jih bodo osnovnošolci ogledali v tem tednu. Vse predstave bodo potekale v Grosupljem. Zunanje predstave je organizirala ga. Simona Zorc iz Zveze kulturnih organizacij Grosupljega. Zveza te predstave tudi delno sofinancira. Pa poglejmo, katere predstave si bodo učenci ogledali. V sredo si bodo tretješolci in četrtošolci iz matične šole in učenci podružnične osnovne šole iz Kopanja ogledali v kulturnem domu v Grosupljem predstavo Obuti maček, v izvedbi Mini teatra. V četrtek se bo kar dvakrat odvila lutkovna predstava Krtek Zlatko, ki ga izvaja lutkovno gledališče Fru Fru. Najprej si bodo Krtka Zlatka ogledali prvošolci in drugošolci matične šole in podružnične osnovne šole Žalna, kajti v letošnjem šolskem letu imajo prvošolci in drugošolci iz podružnične šole Žalna zaradi obnove šole pouk na matični šoli. Lutkarji se bodo potem odpravili v Št. Jurij in še tam osnovnošolcem popestrili dopoldne. Pridružili se jim bodo tudi tretješolci in četrtošolci podružnične osnovne šole Žalna. Tudi na učence predmetne stopnje organizatorke niso pozabile. Ker so osmošolci v tem tednu na naravoslovnem taboru, si bo celotna predmetna stopnja v kino dvorani Grosuplje ogledala film Garfield II v naslednjem tednu. Za konec. Pester in zanimiv teden v osnovni šoli Louisa Adamiča. Otrokom so bile ponujene številne možnosti za kakovostno preživljanje popoldnevov. Prav gotovo se je našlo za vsakega otroka nekaj in mu tako polepšalo in obogatilo dan. Besedilo in fotografije: mag. Branka Škufca GROŠ: Oktober v znamenju trgatev, kostanjade, študentarije nasploh, zabave in celo volitev! Ko smo že mislili da je vse »hudo« za nami, da bomo lahko mirnih živcev in bistrih glav zajadrali v študijsko leto, se je od nekod prikazal najrazličenj-ših dogodkov in žura poln oktober. Mesec, ki naj bi dokončno označil začetek študioznih dni, se je sprevrgel v organizacijo ogromnega števila projektov, pripravljanja takih in drugačnih zadevščin ter vsesplošnega bezljanja na vse konce in kraje. Skratka po tehtnem premisleku smo sklenili, da bo treba za dobrobit grosupeljskih študentov pač garati in to zelo ter ob tem celo preskočiti kako mamino kosilo ali celo NE prespati doma (hej, vse za študentarijo, lačno kruha in iger!). Ker pa smo vsi toliko pri pameti da vemo kako pomembno je izobraževanje, smo v isti sapi sklenili še naslednje: buh ne dej da bi zavoljo, sicer jako pomembnih študentov, trpelo naše šolanje... Ob vsem tem si bomo vedno in povsod vzeli čas za UČENJE! 3 krat hura za nas :) Dovolj klamfanja, preidimo k resnejšim zadevam. Bo že držalo da je bil september po vseh izračunih res fenomenalen, ampak oktober bo fenomenale-n5673. Če začnemo z najboljšim, kar se vam je lahko zgodilo v mesecu septembru: to je bil zagotovo festival Po Grosupljem odmeva ... 2006. Stoječe ovacije so dobro uro želi D'neeb- ovci, za njimi pa so za 2 uri oder zavzeli fantalini, ki so žagali, sekali, butali, vmes celo peli, v končnem izkupičku pa seveda navduševali- skupina NUDE. Po pričevanjih publike, je bila to ena izmed boljših koncertnih zabav v klubu. Hvala hvala ... Z več kot zadostno mero utrujenosti nismo zaspali na drevesu lovorikavcu, ampak kravžljali živčne končiče z naslednjimi pogruntavščinami ... Luč je ugledal Simply the best contest 2nd part. Začenši s petkom, 6. oktobra 06, bodo na svoj račun prišli vsi oboževalci bobnov, električnih kitar in kričečih pevcev, z eno besedo- rockovsko naravnani ljudje in seveda naključni mimoidoči. Predizbori se bodo odvijali vsak petek ob 20. uri, v soboto; 25. novembra bo pa finale. In takrat se bo zmagovalcu podelila lepa vsota denarja. Če odštejemo domače ocvirke in olje dobimo lepo, nič kaj mastno vsoto 1.000,00 EUR bruto. Lepo, ni kaj. Ko smo ravno pri hrani ... Sezono kostanja smo v Grošu obeležili z pravo pravcato kostanjado. 14. 10. 06 smo zakurili in kaj dobrega spili, se ob tem pozabavali ob zvokih domačih viž izpod rok harmonikarja Kuplenka in jedli kostaaanj (pa malo sirčka pa salame bo tudi). Težko pričakovan pa ni bil samo pečen kostanj, ampak tudi... Tarararaaaaamr cela Slovenija je v znamenju volitev, celo Grosuplje diha za lokalne volitve in mi ... mi nismo nič boljši :) Umislili smo si kar svoje soočenje. Ampak pazite, to ni bilo kar nekaj na hitro vkup dano, po češko zamešano! V soočenje županjskih kandidatov v nedeljo 15. 10. 2006 ob 1800 v naših prostorih smo vložili ogromno truda, energije, potočena je bila marsikatera solza. In rezultat? Voditeljsko taktirko je prevzel sam Uroš Slak, tematike so bile odlično pripravljene in vprašanja sestavljena. V torek 17. 10. boste priča Arturju Šternu, ki bo gostil Toneta Košmrlja in mamo Mamko (Sašo Dukič). Na (verjetno vsem dobro poznanih) Hemingway-skih večerih bo zopet burkal domišljijo publiki, spravljal v smeh in zadrego goste, vse skupaj pa izdatno zalival s požirki rujnega in ob tem na vso moč zabaval sebe in ostale. Zajemite sapo in se pripravite na nov val dogajanj. Jap, ni še konec, čeprav se vse lepo enkrat konča. V soboto 21. 10. 06 ob 20. uri bodo na udaru bruci. Ali drugače, vsi fazani na univerzitetni ravni! Z zabavnimi igrami si bodo lahko priborili zanimive nagrade in se dokončno izžurali pred »težkim« študen-tovanjem. Da ne bo vse tiho bo poskrbel TEY DJ, ker zna. Lažje je pa če znaš, ni res? Model namreč dogaja na celi črti in to z glasbo. AKCIJA! Ali veste, kje je besedica akcija največkrat izgovorjena? Ja v filmih, kje pa drugje. Verjetno je bilo tako tudi pri snemanju filmov o Kekcu, kjer se je režiser drl na ves glas Matiji Barlu (prvemu filmskemu Kekcu) na ušesa: AKCIJA! No, v četrtek, 26. 10. ob 19. uri nas ne bo obiskal ravno Matija Barl ali pa Jože Gale (režiser vseh treh Kekcev) niti Josip Vandot (avtor vseh treh knjig, po katerih so bili posneti filmi), ampak si bomo vse 3 filme o Kekcu (prvi slovenski celovečerni mladinski film Kekec, prvi slovenski barvni film Srečno, Kekec, in pa Kekčeve ukane) ogledali na velikem platnu v klubu. In ker te gledanje filmov zlahka utrudi in zlakoti, bomo že v začetku vse gledalce podkrepili s pravo, eno in edino, Kekec pašteto, prav na debelo namazano na kruh! Marsikdo se sprašuje od kje nam ideje za take stvari a la Kekec evening ... Saj še sami ne vemo, ampak morate pa priznati, da so izvirne čisto preveč! Še kar nismo končali. Za vmesno rajanje, preden nas obiščejo čarovnice, bosta poskrbela Luka Sabattini in Erry aka Uti. Plastic fantastic pt. 2 bo razgrel vse željne housa v soboto; 28. 10. 06 ob 21. uri. Pripravila pa sta še nekaj ... ne povemo ... no pa bomo- prvih 50 obiskovalcev prejme promo CD gratis! Jupiii- BE THERE! Ekola, po vseh glasbenih in gurmanskih užitkih (pašteta!) bodo na vrsto prišle tete iz Amerike oziroma njihove slovenske kolegice iz Cerknice. Tako imenovana »haloween night« je resda bolj kot ne ameriška domena, ampak naša noč čarovnic ni nič slabša. Slednjo trditev bomo v Grošu dokazali v torek; 31. 10. 06 ob 21. uri, ko bo prostor preurejen v simpatično malo čarovniško shajališče - buče, buče in še enkrat buče. Pa malo strašnih čarovniških lutkic, sveča ali dve, dobra glasba in večer je popoln! Oh ja, ob vsej obilci popolnih večerov, vas bomo že težko s čim razočarali. Lahko vas le znova in znova presenečamo. Morda s kakim koncertom v novembru. Recimo KREMA (petek; 10. 11. 06 ob 2000) in THE DRINKERSI (petek; 17. 11. 06 ob 2000). Pa da ne bomo preveč o novembru, ko vendar še oktober ni zaključen. Nekaj pozornosti namenite še Ligi prvakov v nogometu, kvalifikacijam za EP v nogometu 2008 (vse to na velikem platnu v klubu, za točne datume tekem poglejte na www.klub-gros.com), če ni pa nič od tega na sporedu, bomo pa Razočarane gospodinje gledal :). Joj, pa še občni zbor se nam obeta konec novembra, pa v Medano bomo šli vince pokušat (spremljajte našo spletno stran za vse informacije in navodila), vmes podrli rundo ali dve kegljev v Areni (prijave za bowling, ki bo v ponedeljek 23. 10. 06 zbira Matej Godec na 031-859-650) in se za zaključek v plastični žogi zakotalili po hribu (zorbing, ki pa je žal že šel mimo, vendar je navdušencev toliko, da ga bomo verjetno ponovili!). Nič drugega vam nimam reči, kot lepo vabljeni na vse naše projekte in klubske dogodke! Uuu, da ne pozabimo- apeliram na vse študente in dijake, ki ste člani ŠK Groš. V klubu vas čakajo ČLANSKE IZKAZNICE, ki vam bodo nudile popuste pri različnih zadevah (frizeraj, jedača, ...). Prevzamete jih lahko med uradnimi urami kluba, ki so vsako sredo od 1800 - 2000. Zdaj smo pa »fertik«. Oktober bo superhiperenergetičen, a na kontroliran način. Nesporni zmagovalci pa ste nedvomno vsi tisti, ki boste prišli na čimveč naših zadevščin! Ne pozabite- preveč dobrega škodi! Premalo pa tudi ... Se vidimo! Študentski pozdrav, Petra Lukavečki, tajnica ŠK Groš MED LJUDMI, MLADI UPI oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 NASTOP POLIŠKIH LJUDSKIH PEVCEV V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI 6. FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE 95 let Miške Lesjak Na šestem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal 4. in 5. oktobra 2006 v Cankarjevem domu v Ljubljani, smo se v kulturnem programu festivala predstavili tudi ljudski pevci s Police, člani Kulturnega društva Polica, s spevoigro »Pesem na vasi«. Obiskovalci so zasedli vse razpoložljive sedeže, mnogim so ostala le stojišča. Vsi pa so se veselo zabavali ob prijetnih melodijah in izvirno zapetih starih slovenskih ljudskih pesmih in ob šaljivem pripovedovanju šal in življenjskih resnic. Gledalci so nam že med predstavo navdušeno ploskali, marsikomu se je med predstavo utrnila solza ganjenosti, nekateri so zapeli skupaj z nami, posebno bučen pa je bil aplavz ob zaključku našega polurnega nastopa. Scenarij za spevoigro je napisal Šmarčan g. Dušan Mazaj, ki je spevoigro tudi režiral in jo spremljal na citrah. Spevoigra je niz ljudskih pesmi, nanizanih v venček. Med posameznimi zapetimi skladbami pa si pevci pripovedujemo smešne in resne zgodbice iz vsakdanjega življenja. Prvič smo poliški pevci predstavili spevoigro 4. februarja 2006 v počastitev slovenskega kulturnega praznika v večnamenski dvorani gasilskega doma na Polici, o čemer je že poročal g. Jože Miklič v marčevski številki Grosupeljskih odmevov. V Cankarjevem domu smo poliški ljudski pevci imeli v letošnjem letu že štirinajsti javni nastop. Poleg predstav na domačem, poliškem odru, smo nastopili v Domu kulture v Ivančni Gorici, v dvorani Doma kulture Velika Štanga, v kulturnem domu Grosuplje, v Družbenem domu Šmarje-Sap, v dvorani gasilskega doma v Veliki Loki, v Jakličevem domu na Vidmu, pred Županovo jamo v Ponovi vasi, na sodnijskem trgu na Vrhniki, pred gasilskim domom na Malem Lipoglavu ob prazniku borovnic, s svojim nastopom smo prispevali k veselemu vzdušju na shodu slovenskih citrarjev, ki je bil v Grižah pri Žalcu v Savinjski dolini in pred šmarsko cerkvijo, na prireditvi »Šmarje v stari preobleki«. Festival za tretje življenjsko obdobje je bil zelo obiskan. Njegov moto je bil, kako popestriti in kakovostno živeti leta po upokojitvi in kako čim bolje izkoristiti modrost in izkušnje starejših. Eden izmed poudarkov Festivala je tudi zavzemanje za medsebojno sožitje mlajše in starejše generacije. Ob tako lepih mislih in zavzemanjih, da se le-te tudi uresničijo, ter ob odlični organiziranosti Festivala smo ljudski pevci s Police še posebno ponosni, da smo bili povabljeni, da se predstavimo na odru Cankarjevega doma v Ljubljani. Član zbora poliških pevcev Ivo Puhar Konec septembra je praznovala svoj 95. rojstni dan naša poznana kra-janka Miška Lesjak. Nekako se zdi, da ji še danes pristoji to ime, saj njene oči iskrivo in blagohotno objamejo vsakogar, ki ga zagledajo. Tudi skupino prijateljev, tovari-šic in tovarišev - sočlanov krajevne borčevske organizacije, ki smo jo, med drugimi, obiskali na njenem domu ob lepem jubileju. Kot se rado dogaja med ljudmi naše generacije, je pogovor, ki je stekel, kaj hitro zdrsel nazaj v mlada in mlajša leta. V čas, ko smo bili nekako še vsi enaki in nas je več povezovalo, kot delilo, ko nam je bil sosed in prijatelj dragoceni dar in ne kot marsikdaj danes, ko je človek v množici sam. Miška Lesjak častitljivo starost preživlja s svojim možem Janezom še kar dobrega zdravja in ob skrbni pozornosti sina in njegove družine. Sicer pa je recept za to, da je dočakala svojih petindevetdeset let, v njeni veliki volji do življenja in zmernosti na vseh področjih. Draga Miška, čestitke tudi po tej poti, z najboljšimi željami! Iz krajevne borčevske organizacije Grosuplje LASTOVKE PELE V CANKARJEVEM DOMU IGRANJE NA LADJI V Cankarjevem domu v Ljubljani je v dneh 4. in 5. oktobra potekal FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE. Organizirala ga je Zveza društev upokojencev Slovenije. Festival je bil zelo polno obiskan. Upokojenci iz vse Slovenije so bili v »Cankarju« obiskovalci in tudi izvajalci kulturnih programov. Nastopile so tudi naše pevke LASTOVKE. Tako, kot jih je ga. Mojca perfektno vodila skozi šest prijetnih in lepo zapetih pesmi, tako je tudi ga. Tadeja med predahi polnoštevil- nemu občestvu slikovito predstavila njih in naše 'novo' mesto. Zaključila je s povabilom vsem, ki žele spoznati naš kraj in naše znamenite, edinstvene lepote narave. Marjan Trobec ZA GATiH LETA Začelo se je novo šolsko leto, ki je prineslo tudi začetek novega taborniškega leta. Tako kot prejšnja leta smo se tudi letos prvič srečali na jesenskem zboru, ki je potekal v petek, 15. septembra, v taborniški sobici in telovadnici osnovne šole. Najprej so naši najmlajši skupaj s svojimi vodniki veselo tekali po telovadnici in se igrali različne igrice, tisti malce starejši pa so pozneje v taborniški sobici gledali slike letošnjega taborjenja in se preizkusili v improvizaciji. Vodi so se še dogovorili za termine svojih sestankov in tako smo tudi uradno začeli leto, ki obeta veliko zanimivih dogodivščin in lepih trenutkov v družbi taborniških prijateljev. Nina Kušar, Rod Louis Adamič POROJENO IZ LJUBEZNI V Sloveniji se 29 % nosečnosti konča s splavom (spontani splavi niso všteti), kar pomeni da se okoli 7000 otrok vsako leto ne rodi. Naš zakonodaja dopušča splav brez kakršnih koli utemeljitev do desetega tedna nosečnosti. Pri Slovencih je - v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi narodi -problematično razmerje med rojenimi in splavljenimi. Pri nas prideta na en splav 2,4 poroda, v Franciji je to razmerje ena proti štiri. V tednu, ki je še prav posebej posvečen otrokom, smo si vzeli čas ter skupaj preživeli nekaj prijetnih uric. Otroci iz skupine Sovic in Žogic smo se skupaj s starši zbrali v Višnji Gori. Gospod Boštjan nas je prijazno sprejel in seznanil z namenom ladje, ki je zasidrana na travniku. Pri tem mu je pomagala tudi opica Šila, ki je pod spretnimi rokami Janeza oživela. Gašper nas je povabil v krog in ob bansih smo skupaj z njim šli na lov in kazali, kako velike hiše imajo živali. Ko smo se posladkali z bonboni za moč in korajžo, smo se z vrvjo podali do ladje Galeja. S skupnimi močmi smo jo hoteli premakniti. Kljub velikemu trudu nam to ni uspelo. Smo pa uspešno preplezali stopnice in se povzpeli na palubo. Tam smo se igrali, vrteli krmilo, opazovali jadra, jambor, zastave in okolico. Za konec smo opici zapeli in zaplesali pesem Banana ter se poslovili. Lepo je bilo opazovati otroke, ki so od navdušenja kar žareli. Hvala gospodu Boštjanu, ki nam je vse to omogočil, mladincem in seveda vam, starši, da smo vse to lahko doživeli. Vzgojiteljica Jožica Omahen iz vrtca Kekec Pred odločitvijo za splav, tako dr. Branko Zorn, docent ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti v Ljubljani, so zelo pomembni naslednji dejavniki: socialnoekonomski in psihološki položaj ženske, splošno gledanje na družino in otroka v družbi, svetovanje pred splavom in čas za razmislek pred splavom. Ključnega pomena so tudi (ne)urejeni ali napeti odnosi med partnerjema oz. zakoncema. Zakon iz leta 1977, ki ureja to področje, bo naslednje leto star 30 let - in skrajni čas je, da ga postavimo na rešeto. Francozi, ki so svoj zakon posodobili leta 2001, so vanj vnesli obvezno svetovanje in čas enega tedna za razmislek. V Nemčiji se četrtina žensk po obveznem svetovanju odreče splavu, pri nas pa manj kot desetina, kar pomeni, da še daleč nismo izkoristili vseh možnosti. Zakon bo treba posodobiti, predvsem pa misliti tudi na to, kako bi prišli na pomoč nosečnici ali paru, ki ga k odločitvi za splav nagiba ekonomska stiska. Slovenska Karitas je, denimo, na letošnji materinski dan odprla posvetovalnico za nosečnice v stiski, ki že postaja prepoznavna. Materam v skrajni stiski že vrsto let pomagajo v materinskih domovih, kjer jih usposabljajo za materinstvo in gospodinjstvo. Barbara Kastelec /Družina, 8.10. ZANIMIVOSTI, KULTURA oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 ali: "Pravljice", ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glas. bi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeni-CN štvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski polica tiki. Če vas zanimajo, jim prisluhnite! I K & . I £ m* p -m-* íir , " t »= + ¿í A _ ___ t [p cö □ j ^ us a UJ. i T.KHj ~ LOKALNE VOLITVE »2006« V skladu z razpisom rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov (Uradni list RS, št. 84/06) in razpisom rednih volitev v Svete krajevnih skupnosti na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 86/06) Občinska volilna komisija obvešča vse občanke in občane občine Grosuplje, da bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006, potekale redne lokalne volitve župana, članov občinskega sveta in članov svetov krajevnih skupnosti. Skladno z rokovnikom volilnih opravil bo organizirano tudi predčasno glasovanje, in sicer 17., 18. in 19. 10. 2006 od 9. do 17. ure v prostorih Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje (sejna soba, pritličje). Volilci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo vložiti svojo zahtevo za glasovanje po pošti pri občinski volilni komisiji najkasneje do 15. 10. 2006. Volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču in želijo glasovati na domu. in volilci, ki želijo glasovati na posebnem volišču, ki je dostopno invalidom, morajo svojo namero obvezno sporočiti občinski volilni komisiji najkasneje do 19. 10. 2006. Vsi volilni upravičenci bodo na dom prejeli obvestilo o glasovanju in naslov volišča, na katerem bodo lahko glasovali. Kako se glasuje? Vsak volilni upravičenec bo na volišču prejel tri glasovnice. Za volitve v občinski svet (liste) in župana lahko volilec glasuje samo za eno listo oziroma enega kandidata za župana. V okviru glasovanja za občinski svet lahko volilec v poseben okvir poleg liste, za katero je glasoval, vpiše tudi ime in priimek oziroma zaporedno številko kandidata iz te liste, ki mu namenja t.i. preferenčni glas. Opisani institut daje, ob izpolnitvi še drugih zakonskih pogojev, možnost volilcem, da vplivajo na vrstni red kandidatov (razdelitev mandatov) znotraj že sestavljenih list kandidatov. Za volitve v svete krajevnih skupnosti pa lahko volilec glasuje za toliko kandidatov, koliko se jih voli v posamezni volilni enoti. (Primer: če se v volilni enoti A volijo 3 člani, lahko volilec obkroži tri kandidate. Lahko manj. Torej dva ali samo enega. Ne pa več kot tri, ker je takšna glasovnica neveljavna). Glasovanje je strogo osebna pravica, zato glasovanje po pooblaščencu ni mogoče. Vsa ostala obvestila občinske volilne komisije so objavljena na internetni strani Občine Grosuplje www.grosuplje.si. Vabljeni pa tudi na internetno stran Državne volilne komisije www.gov.si/rvk/. Vse dodatne informacije lahko dobite pri OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI, ki ima sedež na OBČINI GROSUPLJE, Taborska cesta 2, telefon: (01) 7888-750 oz. 786 oz. 762. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE Datum: 31. 8. 2006 Številka: 041-0001/2006 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 22/06, uradno prečiščeno besedilo in Odločba Ustavnega sodišča RS) in 18. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS, št. 52/02, 11/03 in 73/ 03 ter Odločb Ustavnega sodišča RS), je Občinska volilna komisija Občine Grosuplje na 3. seji, dne 31. 8. 1996 sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA, ŽUPANA IN ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE Na območju občine Grosuplje se določijo naslednja volišča, sedeži in območja volišč, pri čemer se volilne enote nanašajo zgolj na volitve članov svetov krajevnih skupnosti: 01. GROSUPLJE I. Družbeni dom, Taborska cesta 3 Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Pod gozdom c. I do VIII, Stritarjeva c. VOLILNA ENOTA A 02. GROSUPLJE II. Družbeni dom, Taborska cesta 3 Brezje pri Gros., Brvace, Adamičeva c. od 1-15, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od 4-16 /desna str./ Taborska c. od 1-24, razen 17,19, 21 in 23, Trubarjeva c. od 1-14 /razen 13/ VOLILNA ENOTA B 03. GROSUPLJE III. Osnovna šola, Tovarniška cesta 14 Adamičeva c. 24A-40, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c. I-III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od 18-39/razen 19 in 21/, Pod hribom c.I-III, Prečna pot. št.1-11 /leva stran/, Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17,19,21,23 in od 25 dalje, Tovarniška c., Trubarjeva c. od št.13-17 /razen 14/, Veselova c. I-III, Jakhlova c., Obrtniška c., Župančičeva c., Kovačičeva c., Kersnikova cesta, Gasilska cesta VOLILNA ENOTA C 04. GROSUPLJE IV. Osnovna šola, Adamičeva 29 Adamičeva c. od št. 16-24/ in neparne št. od 25 do 57, Brinje cesta I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 /razen 49/, Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6. 6A,8,8A in 19 Partizanska c. od št. 1-21/neparne št./, Prečna pot od št. 2.-12 /parne št./, Pri mostu, Stranska pot I-III /razen Stranska pot 1A,1B,1C in 1D/, Za gasilskim domom, Murnova c., Ul. Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c., Slomškova ulica (razen št. 1), Hribarjeva c. št. 17. VOLILNA ENOTA D 05. GROSUPLJE V. Dom obrtnikov, Grosuplje Ljubljanska c. od št. 43-67 /razen št. 50/ Ob Grosupeljščici 1B in od št.3-28 /razen 6, 6A in 8/, Perovo,Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c.(razen številka 17), Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Šuligojeva c., Vodnikova c., C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Slomškova ul.1, Maistrova ulica , Pod Jelšami, VOLILNA ENOTA E 06. SPODNJE BLATO Čebelarsko društvo Grosuplje Spodnje Blato 20a Gatina, Sp. Blato, Sp. Duplice, Praproče pri Grosupljem VOLILNA ENOTA F 07. ILOVA GORA Gasilski dom Velika Ilova Gora Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori 1 VOLILNA ENOTA 08. VEL. MLAČEVO Gasislki dom Veliko Mlačevo Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo VOLILNI ENOTI A IN B 09. ZAGRADEC PRI GROSUPLJEM Gasislki dom Zagradec pri Grosupljem Zagradec pri Grosupljem, Lobček VOLILNI ENOTI C IN D 10. V. STARA VAS Jože Ahlin, Velika Stara vas 4 A Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici VOLILNA ENOTA B 11. POLICA Osnovna šola, Polica 37 Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zg. Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine VOLILNE ENOTE A, C, IN D 12. RAČNA Družbeni dom Račna Velika Račna 24b Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk VOLILNE ENOTE A, B, C, IN D 13. SP. SLIVNICA Zadružni dom Spodnja Slivnica 56 Spodnja Slivnica 1 VOLILNA ENOTA NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 10 / oktober 2006 'ffti priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 6 6 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI NADALJEVANJE S 1. STRANI PRILOGE 14. ŠKOCJAN Gasilski dom Škocjan 1 Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica (od 10 do 20, razen 13 in 17), Rožnik 1 VOLILNA ENOTA 15. PONOVA VAS Gasilski dom Ponova vas 27 Ponova vas, Cerovo VOLILNA ENOTA E 16. ŠT. JURIJ Osnovna šola Št. Jurij, Št. Jurij 14 Št. Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtaboru., Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica od št. 1 - 9 VOLILNA ENOTA A, B, C, D 17. ŽALNA Krajevna skupnost Žalna, Žalna 37a Žalna, Plešivica pri Žalni VOLILNI ENOTI A IN B 18. VELIKA LOKA Gasilski dom Velika Loka, Velika Loka 2 Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori VOLILNA ENOTA C 19. LUČE Gasilski dom Luče, Luče 22 Luče VOLILNA ENOTA D 20. ŠMARJE -SAP I Osnovna šola, Ljubljanska c. 49 Ljubljanska c. od 1-19, Nad predorom, Rimska cesta, Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake VOLINA ENOTA D 21. ŠMARJE -SAP II Osnovna šola, Ljubljanska c. 49 Aškerčeva c. 20, 22, 24,26,28,29, 30,32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Ljubljanska c. od št. 18 - 56 /razen 19 in 58/ Murnova c., Partizanska c. od št. 4-20 A, Pokopališka c., Šuligojeva c, Trdinova c., Huda Polica VOLILNA ENOTA A IN DELNO B 22. ŠMARJE -SAP III Osnovna šola, Ljubljanska c. 49 Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1-19, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c., Ljubljanska 58 do 127, Partizanska c. od št. 1 - 5, Trubarjeva c., Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, , Zg. Slivnica VOLILNA ENOTA C, E IN DELNO B 23. PREDČASNE VOLITVE OBČINA GROSUPLJE Taborska cesta 2 24. VOLIŠČE, DOSTOPNO INVALIDOM Družbeni dom, Taborska cesta 3 Volitve članov občinskega sveta, župana in članov svetov krajevnih skupnosti za vse volilce iz občine Grosuplje v skladu z 79a. členom Zakona o volitvah v državni zbor. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE J ože Štrus, LL.M. Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS 72/93, 7/94, 33/ 94, 70/95, 51/02 in odločb Ustavnega sodišča RS) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 14. seji, dne 28. 1. 2004, in na 43. seji občinskega sveta, 20. 9. 2006, sprejel SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE GROSUPLJE. 1. člen Imenuje se Občinsko volilno komisijo Občine Grosuplje, ki jo sestavljajo predsednik, trije člani in njihovi namestniki. 2. člen V Občinsko volilno komisijo Občine Grosuplje se imenujejo: • Jože Štrus, roj. 10. 11. 1977, Cesta na Krko 13, Grosuplje - predsednik, • Marko Podvršnik, roj. 27. 7. 1964, Bevkova cesta 5, Grosuplje - namestnik predsednika, • Joško Tominec, roj. 4. 7. 1964, Ulica Ane Galetove 2, 1290 Grosuplje, - član • Milena Lunar, roj. 31. 1. 1947, Aškerčeva cesta 22, Šmarje Sap - namestnica člana, • Irena Predalič, roj. 5. 10. 1959, Prečna pot 2, Grosuplje - članica, • Janez Javornik, roj. 27. 1. 1933, Pod hribom 11/10, Grosuplje - namestnik člana, • Jože Kadunc, roj. 12 02. 1952, Hribska pot 12, Grosuplje - član, • Martin Viršek, roj. 2. 7. 1948, Ponova vas 91, Grosuplje - namestnik člana. Številka: 008-1002/95 Datum: 20. 9. 2006 OBČINA GROSUPLJE, OBČINSKI SVET ŽUPAN Janez Lesjak Občinska volilna komisija Grosuplje je na seji dne 2. 10. 2006, v skladu z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV-UPB 2 in 70/06 - odločba US) v povezavi z 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPolS-A in 78/06), sprejela sklep, da se v Grosupeljskih odmevih objavi: RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE GROSUPLJE, DNE 22. 10. 2006 1. JANEZ LESJAK, roj. 6. 03. 1950, GROSUPLJE, PARTIZANSKA 3, ORGANIZATOR DELA, ŽUPAN OBČINE GROSUPLJE Predl.: SD OO GROSUPLJE IN LDS OO GROSUPLJE 2. MARJETKA SVETEK, roj. 19. 10. 1973, ŠT. JURIJ, ŠT. JURIJ 94, EKONOMIST, DIREKTOR Predl.: NAPREJ SLOVENIJA 3. MIHAEL KADUNC, roj. 25. 9. 1948, GROSUPLJE, MALA VAS 22, DVIGALOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK Predl.: N.Si OO GROSUPLJE 4. ANDREJ STRUNA, roj. 26. 12. 1954, SELA PRI ŠMARJU, SELA PRI ŠMARJU 1A, DIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR, SVETOVALEC NA UE Predl.: SDS OO GROSUPLJE IN SLS OO GROSUPLJE Številka : 041-1/2006 Datum : 2. 10. 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI ZA ŽUPANA OBČINE GROSUPLJE KWI 10M n IUDI1 Ne mislim vas slepiti, da sem nadstrankarski oziroma neodvisni kandidat za župana OBČINE GROSUPLJE. Sem preprosto kot politik tudi vaš kandidat za župana. Kot župan bi želel delovati predvsem v dobro občanov in občank, kjer pa se mora politika za dosego zastavljenih ciljev prvenstveno umakniti in dati prednost programu, ki sem si ga kot kandidat zadal. Upošteval bom različnost idej, saj samo tako lahko izkoristimo vse prave možnosti za dober razvoj cele občine, kajti dragocen je vsak predlog. Naj se na kratko predstavim: Sem Mihael Kadunc, rojen 25. 9. 1948 v Št. Juriju pri Grosupljem. 35 let sem samostojni podjetnik (obrtnik) in v vseh teh letih sem se moral spopadati z birokracijo in umnostjo, da sem bil poslovno uspešen, zato mi vodenje in upravljanje ni tuje. Zato vodenje občine čutim kot nov izziv in zagotavljam, da bo občina dobila nov zagon v svojem razvoju. Po letu 1990, pa sem se kot politik vključil v delo občinskega sveta, saj sem bil do leta 1994 član Izvršnega sveta občine Grosuplje, kot zastopnik obrtnikov, do leta 1998 pa sem v novem občinskem svetu deloval kot svetnik, zato mi je delovanje občine dobro poznano. 1990 leta sem prevzel tudi vodenje, KS. St. Jurij, kjer smo v petih letih dosegli zavidljive rezultate na gospodarskem, predvsem pa tudi na kulturnem področju. Z vso odgovornostjo lahko obljubim, da imam izdelan program, kako in na kakšen način naj bi tudi samo mesto Grosuplje zaživelo z dušo, da se bodo meščani in meščanke v svojem mestu počutili lepo, z zavednostjo, da so vsi del mesta Grosupljega, mesto pa bo zaživelo v sožitju z okoliškimi krajevnimi skupnostmi. Še posebej pa se bom zavzemal za področje gospodarstva, zdravstva, varstva starejših občanov, enakopravno subvencioniranje otroškega vstrva za vse otroke, varovanje okolja, vzpodbujal bom delovanje in opremljanje gasilcev, pospešeno bomo gradili infrastrukturo, še posebej ceste. Veliko več pozornosti bomo namenili turizmu, varovanju kulturne dediščine in njeno vključevanje v turizem. Svoje delo pa bom posvetil še vrsti drugih dejavnosti, med katere pa nedvomno ne sodijo na zadnje mesto šolstvo, vzoja in kmetijstvo. Če mi boste na volitvah dali svoj glas, vam spoštovane volilke in volilci obljubljam, da bom vse dane obljube tudi izpolnil. Še lažje pa bo to uresničljivo, če boste na volitvah dali svoj glas tudi svetniški skupini Nove Slovenije, saj so na njej zastopani strokovnjaki in strokovnjakinje iz vseh področij, ki mi bodo stali ob strani in mi pri uresničevanju zastavljenih ciljev pomagali s svojim delom. Vaš kandidat za župana Občine Grosuplje MIH AEL KADUNC H.Si Nova Slovenija Krščanska ¡¡utlska stranka Nova Slovenija, gre na letošnje lokalne volitve s svojim kandidatom, t.j. predsednik Občinskega odbora Grosuplje Mihael Kadunc. Za to kandidaturo smo se v Občinskem odboru N.Si odločili po temeljitem premisleku, in smo prepričani, da je g. Kadunc zelo primeren kandidat za župana. Njegov mandat predsednika KS Št. Jurij je bil daleč najbolj ploden, tako na področju: - planiranja: Na podlagi pravilne ocene trenutne situacije v KS, je bil izveden nakup zemljišč, ki so bila trenutno na razpolago. Z menjavo dokupljenih zemljišč za potrebne gradbene parcele je bila omogočena gradnja Osnovne šole Št. Jurij ter razširitev pokopališča. Z vključitvijo projektantov v delo krajevne skupnosti, so nastali idejni projekti za izgradnjo nove šole v Št. Juriju, kar je olajšalo delo strokovnim službam pri pripravi projektne dokumentacije in pospešilo izgradnjo šole. - gradnje objektov skupnega pomena: Pričeta in izgrajena je bila mrliška vežica v Št. Juriju. Gradnja se je odvijala hitro, zelo racionalno in strokovno, ker je g. Kadunc pri tej gradnji uspel angažirati celo KS tako, da so dela v večinski meri potekala udarniško. - komunalne dejavnosti: Zaključile so se še zadnje tri trase asfaltiranja krajevnih cest. Pri gradnji cest je imel g. Kadunc zelo zanimiv pristop. Trdil je: »Ceste se asfaltirajo same, potrebno je, da ustanoviš gradbeni odbor, spodbujaš ljudi pri njihovem delu in zagotoviš dogovorjeni del sredstev.« Glede na to, da je takrat v KS vzporedno potekalo delo na več objektih, se je izkazala njegova trditev za zelo pravilno, saj se je asfaltiranju cest na ravni Sveta krajevne skupnosti posvečalo zelo malo pozornosti, vendar so dela potekala zelo gladko. Kako lepo bi bilo za Občino Grosuplje, da bi se dela na področju izgradnje cest odvijala v naslednjem mandatu po podobnem pristopu. - kulturne dejavnosti: V času predsedovanja g. Kadunca v KS Št. Jurij so se na njegovo pobudo porodili in odvijali »Večeri na vasi«, t.j. kulturna dejavnost, s katero je živela cela krajevna skupnost s sodelovanjem raznih skupin s področja kulture v okviru občine in tudi daleč izven njenih meja. Na kulturnem področju je bilo organiziranih še več dejavnosti, kot so: srečanja ostarelih, mi-klavževanje in bogata dramska dejavnost. - ohranjanja tradicij: V okviru prireditev »Večeri na vasi« je potekala tudi akcija ohranjanja tradicij, tako so bili prikazani običaji metja prosa, izdelave zobotrebcev, žganjekuhe ipd. - varovanja okolja: Na pobudo in pod njegovim vodstvom je bilo v udarniških akcijah očiščenih kar nekaj črnih odlagališč. Lahko bi še naštevali področja, kjer je g. Kadunc odločilno in zelo pozitivno posegel v skupno življenje na področju Krajevne skupnosti, vendar želimo poudariti samo tista, ki bi se lahko prezrcalila na območje cele občine z izvolitvijo g. Mihaela Kadunca za župana občine Grosuplje. Drage volivke in dragi volivci, sem Andrej Struna in kandidiram za župana občine Grosuplje, kot neodvisni kandidat. Predlagateljstvo sta prevzeli SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA in SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, podpira pa me tudi lista MLADI ZA GROSUPLJE in LISTA ZA RAZVOJ GROSUPLJE. Vsi skupaj združujemo ljudi, ki se zavzemamo za razvoj posamičnih krajev, občin in mest. Sposobni smo vzpostaviti sodelovanje med lokalno in državno ravnjo, kar je nujno za optimalen razvoj. Kot župan se bom zavzemal za uravnotežen razvoj naše občine. Trudil se bom prisluhniti vsakemu občanu, saj razvoj občine kot celote temelji na posamezniku, njegova ustvarjalnost pa je odvisna od svobode, ki jo uživa in od sposobnosti okolja, da ga pritegne k določenim projektom. Občina kot institucija naj bo v službi občanov. Pri reševanju in izvedbi posameznih projektov bom spodbujal sodelovanje tako strokovne kot laične javnosti in spoštoval mnenja drugače mislečih. Zato Vas vabim, da mi na elektronski naslov andrej.struna@telemach.net ali na domači naslov Sela pri Šmarju 1a, Grosuplje, sporočite, kaj v svojem kraju najbolj pogrešate in kaj bi bilo potrebno izboljšati. Obljubim vam, da bom vse vaše predloge skrbno proučil in izbral prioritetne probleme, katerim se bom kot župan najprej posvetil. Prepričan sem, da zmoremo več, ne smemo se bati izzivov in težav na poti do želenega cilja. Pomemben je javni interes in ne interes posameznikov. Zato v prihodnjem mandatu skupaj uresničimo zastavljene cilje na vseh področjih našega življenja. Če mi boste dali priložnost, sem prepričan, da nam bo uspelo. _Vaš Andrej Struna Andrej Struna za župana MladizaGrosuplje || ifrm-fr^wüiSi Danes, za jutri. Za občino Grosuplje. priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI Občinska volilna komisija Grosuplje je na seji dne 2. 10. 2006, v skladu z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV-UPB 2 in 70/06 - odločba US) v povezavi z 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 -ZPolS-A in 78/06), sprejela sklep, da se v Grosupeljskih odmevih objavi: 2. JANEZ KOZLEVČAR, roj. 12. 7. 1954, PODGORICA PRI PODTABORU PODGORICA PRI PODTABORU 8, LESARSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 3. DARINKA SAŠEK, roj. 27. 10. 1969, ZGORNJA SLIVNICA ZGORNJA SLIVNICA 8A, INŽENIR GEODEZIJE, ODGOVORNI GEODET 7. ANTON ŽITNIK, roj. 28. 6. 1940, GROSUPLJE ZA GASILSKIM DOMOM 6, UPOKOJENEC 8. JANEZ RIGLER, roj. 14. 8. 1978, MALI VRH MALI VRH PRI ŠMARJU 90, ING. GRADB., IZVEDENEC GRADB. STROKE R A Z G L A S seznama list in kandidatov za volitve 24 članov Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 22 .10. 2006 I. Ime liste: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. JANEZ LESJAK, roj. 6. 3. 1950, GROSUPLJE PARTIZANSKA CESTA 3, ORGANIZATOR DELA, ŽUPAN OBČ.GROSUPLJE 2. ZDENKA CERAR, roj. 17 09. 1941, GROSUPLJE STRITARJEVA 5, DIPL.PRAVNICA, UPOKOJENKA 3. BOŽIDAR GABRIJEL, roj. 2. 3. 1944, ŠMARJE-SAP JURČIČEVA 16, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE, RAVNATELJ OŠ LA GROSUPLJE 4. MAG. BREDA ŠKRJANEC, roj. 26. 12. 1960, GROSUPLJE ADAMIČEVA 11, MAG. UMETN. ZGODOVINE, VIŠJA KUSTOSINJA V MGLC 5. JOŽE INTIHAR, roj. 3. 3. 1944, GROSUPLJE POD GOZDOM C. VII/6, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. BARBARA GODEC, roj. 4. 11. 1979, GROSUPLJE BRINJE C. I/51, UNIV. DIPL. POLITOLOG., KOMERCIALISTKA 7. BORIS LEGAN, roj. 2. 9. 1975, GROSUPLJE SELIŠKARJEVA 20, UNIV. DIPL. EKON., VODJA POSLOVALNICE SŠ 8. FRANC ŠTIBERNIK, roj. 24. 11. 1943, GROSUPLJE POD GOZDOM C. IV/17, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 9. SONJA BOH, roj. 26. 4. 1948, ZG. SLIVNICA ZG. SLIVNICA 17, KMETICA, VODENJE KMETIJE 10. DEJAN STANČEVIČ, roj. 17. 4. 1972, GROSUPLJE KOZAKOVA CESTA 1, OBLIKOVALEC KOVIN, PROGRAMER 11. ANA FABJAN, roj. 22. 9. 1944, ŠMARJE-SAP NAD PREDOROM 7, UČITELJICA RAZRED. POUKA, UPOKOJENKA 12. BORUT HROVATIN , roj. 19. 2. 1935, ŽALNA ŽALNA 18, DIPL. PSIHOLOG, PEDAGOG, UPOKOJENEC 13. AVGUST GRIL, roj. 16. 7. 1936, GROSUPLJE ROŽNA DOLINA 9, DIPL. INŽ. AGRONOMIJE, SAMOSTOJNI PODJETNIK 14. DR. METKA (MARJETA) MENCIN ČEPLAK, roj. 30. 4. 1959, GROSUPLJE POD GOZDOM C. II/16, DR. DRUŽB. ZNANOSTI, ASISTENTKA NA FDV 15. ALOJZ GABRŠČEK, roj. 6. 4. 1936, GROSUPLJE POD GOZDOM CESTA IV/32, ELEKTROTEHNIK, UPOKOJENEC 16. OLGA PEGA KUNSTELJ, roj. 30. 7. 1951, GROSUPLJE BEVKOVA C. 5, UPRAVNI TEHNIK, UPOKOJENKA 17. MILAN KOVAČEVIČ, roj. 14. 8. 1984, GROSUPLJE LJUBLJANSKA C. 4B, EKONOMSKI TEHNIK, ŠTUDENT 18. JOŽEFA JEREB, roj. 11. 3. 1946, GROSUPLJE BREZJE PRI GR. 78, DIPL. UPRAV. ORG., UPOKOJENKA 19. MATEJ KOŠIR, roj. 17. 10. 1971, GROSUPLJE TRUBAREJVA CESTA 13, UNIV. DIPL. POLITOLOG, VIŠJI SVETOVALEC 20. MILAN GAČNIK, roj. 23. 12. 1970, PONOVA VAS PONOVA VAS 53 A, MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 21. JOŽE MUHIČ, roj. 24. 10. 1948, ŠMARJE-SAP TRDINOVA C. 11, POLICIST, KRIMINALIST, UPOKOJENEC 22. IVANA SRDANOV DEVČIČ, roj. 11. 2. 1976, GROSUPLJE RODETOVA 10, EKONOMSKI TEHNIK, RECEPTOR 23. UROŠ GRUDEN, roj. 1. 7. 1967, MALA VAS MALA VAS PRI GR 16, ELEKTROTEHNIK, VODJA REGIJ. PISARNE LDS 24. PETER POTOKAR, roj. 12. 6. 1968, GROSUPLJE ROŽNA DOLINA 15, UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJE, VODJA INFORMATIKE 4. JANEZ TOMAŽIN, roj. 17. 12. 1968, VELIKI VRH PRI ŠMARJU VELIKI VRH PRI ŠMARJU 2, INŽ. STROJNIŠTVA, KOMERCIALIST 5. DARINKA VIRANT, roj. 15. 3. 1958, ŠKOCJAN ŠKOCJAN 14, TURJAK, EKONOMSKI TEHNIK, TRGOVSKI POSLOVODJA 6. DARKO STARC, roj. 5. 11. 1964, GROSUPLJE PREČNA POT 7, ING. STROJNIŠTVA, USL. VELEPOSLANIŠTVA 7. VERONIKA ZORMAN, roj. 10. 1. 1953, VINO VINO 14, ŠKOFLJICA, ADMINISTRATOR, OBRAČUNSKI REFERENT 8. DR. PETER HOSTNIK, roj. 19. 1. 1960, GROSUPLJE POD HRIBOM C. II/24A, DR. VET. ZNANOSTI, DOCENT 9. ANICA SMREKAR, roj. 17. 7. 1963, POLICA POLICA 137, DELAVNI TERAPEVT, VZGOJITELJ 10. UROŠ MEDEN, roj. 26. 8. 1977, POLICA POLICA 44, GROSUPLJE, ING. STROJNIŠTVA, TEHNOLOG 11. TINA STARC, roj. 10. 10. 1983, ŽALNA ŽALNA 4, GROSUPLJE, ŠTUDENTKA 12. DRAGO ZAKRAJŠEK, roj. 30. 9. 1952, VELIKA LOKA VELIKA LOKA, 43 A, GRAFIČNI TEHNIK, DIREKTOR 13. ROMANA ROJC, roj. 3. 1. 1963, PONOVA VAS PONOVA VAS 15 A, UČITELJICA , UČITELJICA PREDM. POUKA 14. LEOPOLD KADUNC, roj. 7. 1. 1950, MALO MLAČEVO MALO MLAČEVO 25, MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 15. JANJA ŽITNIK, roj. 29. 5. 1962, GROSUPLJE DOBJE 3, MEDICINSKA SESTRA, NEGOVALKA 16. ANTON TIHOLE, roj. 19. 5. 1942, ŠMARJE-SAP TRDINOVA 10, KMETIJSKI TEHNIK, UPOKOJENC 17. TATJANA BAVDEK, roj. 14. 1. 1961, SPODNJA SLIVNICA SPODNJA SLIVNICA 107, EKONOMIST, RAČUNOVODJA 18. JOŽE JERŠIN, roj. 4. 9. 1969, PONOVA VAS PONOVA VAS 31, MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 19. ANTON ZUPANČIČ, roj. 20. 5. 1948, KOŽLJEVEC KOŽLJEVEC 8, PROMETNI TEHNIK, VLAKOVNI ODPRAVNIK 20. JOŽEF POLAJŽAR, roj. 3. 3. 1942, VELIKI VRH PRI ŠMARJU 69 VELIKI VRH PRI ŠMARJU, 69, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 21. BOJAN ANTON OBREZA, roj. 2. 12. 1947, VELIKO MLAČEVO VELIKO MLAČEVO 15, PRODAJALEC, UPOKOJENEC 22. VIKTOR MENCIN, roj. 23. 3. 1942, ROŽNIK ROŽNIK 1, ŠOFER, UPOKOJENEC 23. JOŽEF HRIBAR, roj. 3. 11. 1925, GROSUPLJE BRINJE C. I/8, KLJUČAVNIČAR-DELOVODJA, UPOKOJENC 24. FRANC PERME, roj. 2. 11. 1932, PREDOLE PREDOLE 6A GALVANIZER, UPOKOJENEC 9. SLAVKA POTOKAR, roj. BREZJE 12, VZGOJITELJICA 10. 1. I960, GROSUPLJE i Ime liste: MLADI ZA GROSUPLJE 1. GORAN ČULE, roj. 17. 6. 1979, GROSUPLJE TABORSKA C. 2, INFORMATIK, INF. REŠITVE NA SPLET. PODR. 2. SEVERINA POTOKAR, roj. 24. 4. 1981, ŠMARJE-SAP LJUBLJANSKA CESTA 75, GIMN. MATURANT, ASISTENTKA V MARKETINGU 3. PETER REJEC, roj. 28. 1. 1980, ZGORNJA SLIVNICA ZGORNJA SLIVNICA 24, DIPL. INŽ. GEOD., GEODET. DEJAVNOST IV. Ime liste: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 1. JANEZ DOLINŠEK, roj. 25. 6. 1956, PEČ PEČ 6, AVTOMEHANIK, KMET - UPOKOJENEC 2. ANTON PERME, roj. 3. 10. 1956, PRAPROČE PRAPROČE PRI GR. 1, AVTOMEHANIK, KMET 10. MATJAŽ KOVAČ, roj. 19. 5. 1969,MALI VRH MALI VRH PRI ŠMARJU 23 11. JOŽE PODERŽAJ, roj.8. 1. 1955, ČUŠPERK ČUŠPERK 2 12. IVANKA RAKOVEC, roj. 2. 2. 1950, SELA PRI ŠMARJU SELA PRI ŠMARJU 7, ADM. TEHNIK, UPOKOJENKA 13. LADISLAV FERINCEK, roj. 16. 6. 1946, VELIKI VRH VELIKI VRH PRI ŠMARJU 13, AGRONOM 14. FRANCI RAKOVEC, roj. 28. 3. 1946, SELA PRI ŠMARJU SELA PRI ŠMARJU 7, UPOKOJENEC 15. DARKO KOŠČAK, roj. 19. ZAGRADEC 10A, 7. 1958, ZAGRADEC 16. IVANKA ŠIRCELJ ŽNIDARŠIČ, roj. 22. 12. 1945, VELIKA RAČNA VELIKA RAČNA 34, UČITELJICA, UPOKOJENKA 17. OLGA TOMAŽIČ, roj. 3. 12. 1946, GROSUPLJE POD GOZDOM C. VII/9, UČITELJICA, UPOKOJENKA 18. PAVLE ŠTRUBELJ, roj. 18. 6. 1956, PARADIŠČE PARADIŠČE 9 19. JOŽE VIDIC, roj. 4. 11. 1962, POLICA POLICA 17, KMET 20. FRANC VALENTINČIČ, roj. 14. 9. 1952, BIČJE BIČJE 15, KMET 21. IVAN MEHLE, roj. 28. 7. 1939, PONOVA VAS PONOVA VAS 25, KMET, UPOKOJENEC 22. VIKTOR DEŽMAN, roj. 7. 1. 1978, POLICA POLICA 2, KMET Ime liste: V. I SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS SDS 1. DUŠAN HOČEVAR, roj. 6. 3. 1975, ŠMARJE-SAP TLAKE 15, SPEC. JAVNE UPRAVE, NAM. GENERAL. S. VLADE RS 2. BOŽO PREDALIČ, roj. 4. 12. 1957, GROSUPLJE PREČNA POT 2, MAG. ZNANOSTI, GENERAL. SEKRETAR VLADE RS 3. PETRA ZAKRAJŠEK, roj. 4. 12. 1984, ŠMARJE-SAP VELIKI VRH PRI ŠMARJU 23, ŠTUDENTKA 4. JANEZ PINTAR, roj. 13. 12. 1967, ŠMARJE-SAP ADAMIČEVA C. 6, PROF. FIZIKE, UČITELJ 5. DR. PETER VERLIČ, roj. 13. 12. 1962, ŠMARJE-SAP TLAKE 22/C, DR. ZNANOSTI, DRŽAVNI SEKRETAR - MIN. ZA PROMET 6. MOJCA GLOBOKAR ANŽLOVAR, roj. 2. 2. 1980, LUČE LUČE 38/B, UNIV. DIPL. GEOGRAF., SVETOV. ZA JAVNA NAROČILA III 7. JANEZ MERVIČ, roj. 8. 2. 1941, GROSUPLJE ADAMIČEVA C. 11, DR. MEDICINE, DIREKTOR ZD GROSUPLJE 8. MIHAEL HOČEVAR, roj. 28. 2. 1981, ŠMARJE-SAP TLAKE 15, EKON.- KOMERC. TEHNIK, KOMERCIALIST 9. URŠA LEAH PREDALIČ, roj. 29. 12. 1984, GROSUPLJE PREČNA POT 2, TEHNIK ZDRAV. NEGE, TEHNIK ZDRAV. NEGE 10. LOJZE VERBAJS, roj. 5. 12. 1961, ČUŠPERK ČUŠPERK 3 A, SLIKOPLESKAR, POMOČ PRI VODENJU DRUŽ. PODJETJA 11. TOMAŽ ŠKRJANEC, roj. 17. 12. 1975, GROSUPLJE BRINJE C. I/44, DIPL. EKON., DIREKTOR PODJETJA 12. NATAŠA PERME, roj. 6. 10. 1980, DOLE DOLE 8, UPRAVNI TEHNIK, STROKOV. SODEL.- VPISNIČARKA 13. MARTIN TOMAŽIN, roj. 16. 3. 1967, ROŽNIK ROŽNIK 3, ELEKTRIKAR ENERGETIK, SAMOSTOJ. PODJETNIK Ime liste: NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - N.Si N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka 3. METKA ŠTRUBELJ, roj. 31. 1. 1986, PARADIŠČE PARADIŠČE 9, GIMNAZIJSKI MATURANT 4. RUDI GORŠIČ, roj. 2. 5. 1959, MALA ILOVA GORA MALA ILOVA GORA 12, KMET 5. MATJAŽ PERME, roj. 4. 8. 1979, PRAPROČE PRAPROČE PRI GR. 1, DIPL. ING. AGRONOM IN HORTIKULTURE 14. VINCENCIJ LIKOVIČ, roj. 13. 1. 1939, GROSUPLJE POD GOZDOM C. V/8, EKONOMIST, UPOKOJENEC 15. MARINKA REBOLJ, PONOVA VAS PONOVA VAS 41, ŠTUDENTKA, ABSOL. VETERINARSTVA 16. ANDREJ SELAN, roj. 3. 6. 1963, GROSUPLJE PRI MOSTU 1, DIPL. ORG.- MENEDŽER, VIŠJI SVETOVALEC NA MO RS 1. MIHAEL KADUNC, roj. 25. 9. 1948, MALA VAS PRI GROSUPLJEM MALA VAS 22, DVIGALOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 6. BERNARDA VALENTINČIČ, roj. 17. 11. 1957, BIČJE BIČJE 15, GIMNAZIJSKI MATURANT 17. SILVA PREDALIČ, roj. 31. 12. 1959, GROSUPLJE BRINJE C. I/55, UNIV. DIPL. ING. RAČUNAL., PROGRAMER APLIKACIJ priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18. MIHA SMREKAR, roj. 22. 9. 1952, GROSUPLJE PRESKA 30, UNIV. DIPL. EKON., PREDSTAVNIK PODJETJA 19. IVAN BUČAR, roj. 14. 2. 1965, VELIKO MLAČEVO VELIKO MLAČEVO 42, INŽ. KMETIJSTVA, KMETOVALEC 20. STANISLAV KADUNC, roj. 21. 11. 1938, SELA PRI ŠMARJU SELA PRI ŠMARJU 16A, ŠOFER, UPOKOJENEC 21. STANISLAV STOPAR, roj. 7. 11. 1962, GROSUPLJE MAISTROVA 2, UNIV. DIPL. ING. STROJ., DIREKTOR PODJETJA 22. SILVESTER FORTUNA, ROJ. 28. 1. 1965, CIKAVA CIKAVA 3A, STROJNI TEHNIK, GOSTINEC 23. MARINA RAČKI, roj. 4. 6. 1959, GROSUPLJE POD GOZDOM C. IV/2, PTTTEHNIK, REF. V SEKTORJU R ROAMING OPERAT. 24. MARTA BARBORIČ, roj. 24. 8. 1945, GROSUPLJE PREŠERNOVA C. 29, VIŠJA SOC. DELAVKA, UPOKOJENKA VI • Ime liste: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. VALENTINA VEHOVEC, roj. 29. 5. 1945, LOBČEK LOBČEK 2, GRADBENI TEHNIK, UPOKOJENKA 1. MILAN VEHOVEC, roj. 13. 1. 1946, LOBČEK LOBČEK 2, ING. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC Ime liste: NAPREJ SLOVENIJA - NPS 1. MARJETKA SVETEK, roj. 19. 10. 1973, GROSUPLJE ŠT. JURIJ 94, EKONOMIST, DIREKTOR 2. ALEKSANDAR RUSIČ, roj. 4. 8. 1971, ŠMARJE-SAP LJUBLJANSKA CESTA 101, KMET Ime liste: AKTIVNA SLOVENIJA - AS AS Aktivna Slovenija 1. RAFKO DROBNIČ, roj, 30. 8. 1956, GROSUPLJE SP. 20, UNIV. DIPL. PRAVNIK, SODNIŠKI PRIPRAVNIK IX. Ime liste: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1. JURIJ GOŠNIK, roj. 12. 6. 1963, GROSUPLJE POD GOZDOM C. III/24, GIMN. MATURANT, KOMERCIALIST 2. ANDREJ GOŠNIK, roj. 16. 5. 1970, GROSUPLJE BREZJE PRI GR. 1A, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST 3. NATALIJA ŠNEBERGER, roj. 14. 1. 1968, GROSUPLJE JEROVA VAS 20, EKONOMSKI TEHNIK, NATAKARICA 4. ALEKSANDER GRKINIČ, roj. 15. 10. 1977, GROSUPLJE CIKAVA 64, GIMN. MATURANT, KOMERCIALIST 5. BOŠTJAN ŠKERLJ, roj. 20. 1. 1971, GROSUPLJE POD GOZDOM C. IV/20, INŽERNIR STROJNIŠTVA, DIREKTOR X. Ime liste: LISTA ZA RAZVOJ GROSUPLJE 1. MARTA FREYER, roj. 15. 3. 1949, GROSUPLJE PREŠERNOVA C. 13, ORGANIZATOR DELA, UPOKOJENKA XI. Ime liste: SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE stra n ka m I a d i h$l o ven ije 1. GREGOR KOVAČIČ, roj. 19. 6. 1977, GROSUPLJE ŠULIGOJEVA 8, UNIV. DIPL. EKON., PRODAJNI INŽENIR 2. KLEMEN HOČEVAR, roj. 3. 8. 1980, GROSUPLJE ADAMIČEVA C. 11, ING. STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE 3. MAJA KOKOLE, roj. 14. 5. 1976. POLICA POLICA 149, GEODETSKI TEHNIK, SVETOV. ZA PODR. PRODAJE 4. MITJA NOVAK, roj. 21. 5. 1975, GROSUPLJE CESTA CANKARJEVA BRIGADE 19. METALURG, PODJETNIK 5. BOJAN MOHAR, roj. 22. 6. 1977, GROSUPLJE JEROVA VAS 15, LESARSKI TEHNIK, CNC MOJSTER 6. URŠA CUNK, roj. 28. 3. 1979, GROSUPLJE POD GOZDOM C. IV/35, UNIV. DIPL. EKON., RAZVOJNI INŽENIR 7. VIKTOR HROVAT, roj. 10. 8. 1980, GROSUPLJE KERSNIKOVA 9, ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK XII Ime liste: ZELENI SLOVENIJE 1. IVAN FRBEŽAR, roj. 30. 9. 1949, GROSUPLJE LEVSTIKOVA 7, STROJNI TEHNIK, ABSOLVENT FF, PESNIK 2. DAMIJAN SKUBIC, roj. 12. 11. 1965, GROSUPLJE STRANSKA POT II/11, STROJNI TEHNIK, ARHEOLOG 3. MARIJA POTOČNIK, roj. 20. 4. 1987, VELIKA RAČNA VELIKA RAČNA 31, ŠTUDENTKA XIII • Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI - SD 1. BOJAN ZUPANČIČ, roj. 19. 1. 1972, GROSUPLJE OBRTNIŠKA 18, LESARSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 2. ZVONKA MILOJEVIČ, roj. 3. 6. 1953, BREZJE BREZJE PRI GROSUPLJEM 83, SOCIALNA DELAVKA, VIŠJI SAMOST. REFERENT 3. NEVENKA ZAVIRŠEK, roj. 19. 10. 1952, ŠMARJE-SAP TRDINOVA 13, UNIV. DIPL. PRAVNIK, DIREKTORICA OBČINSKE UPRAVE 4. MILOŠ JOVANOVIČ, roj. 15. 9. 1971, GROSUPLJE ULICA ANE GALETOVE 2, MAG. STROJNIŠTVA, RAZISKOVALEC 5. FRANC DOBNIKAR, roj. 28. 1. 1967, GROSUPLJE POD GOZDOM C. VI/2, UNIV. DIPL. EKONOM. DIREKTOR PRODAJE 6. OLGA URŠIČ PERHAVC, roj. 20. 8. 1957, ŠMARJE-SAP MURNOVA C. 10, PROF. PEDAGOGIKE IN PSIH., VODJA ODDELKA 7. MIRKO PAVIČ, roj. 9. 9. 1953, GROSUPLJE KOVAČIČEVA C. 4, UNIV. DIPL. EKONOM., VODJA MALOPRODAJE . FRANC NOSE, roj. 28. 9. 1958, ŠT. JURIJ ŠT. JURIJ 144, TEHNOLOG POŠTNEGA PROMETA, TEHNOLOG I 9. JOŽICA ZUPANČIČ, roj. 28. 5. 1948, GROSUPLJE ADAMIČEVA 8, ORGANIZATORKA DELA, VODJA ZZZS 10. IGOR DOKIČ, roj. 29. 9. 1982, BREZJE PRI GROSUPLJEM BREZJE PRI GROSUPLJEM 96, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 11. STANKO ŽVEGLA, roj. 7. 4. 1951, ŠMARJE-SAP PODGORICA PRI ŠMARJU 11, STROJNI TEHNIK, VODJA PROFITNEGA CENTRA 12. NEVENKA DREMELJ, roj. 27. 11. 1949, GROSUPLJE POD HRIBOM C. II/3, UPOKOJENKA 13. FRANC POTOKAR, roj. 2. 1. 1945, GROSUPLJE POD GOZDOM C. VI/5, INŽ.STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC 14. FRANCI MARN, roj. 21. 9. 1955, ŠMARJE-SAP JURČIČEVA CESTA 6, ING. GRADBENIŠTVA, SAMOST.PODJETNIK 15. ANA ANASTAZIJA VIDIC, roj. 8. 12. 1977, ŠT. JURIJ ŠT. JURIJ 15, ADMINISTRATIVNI TEHNIK, SAMOSTOJNI REFERENT 16. MILOŠ VARGA, roj. 15. 1. 1950, GROSUPLJE PREŠERNOVA 73, DIPL. EKONOMIST, DIREKTOR 17. JOŽE BERTALANIČ, roj. 25. 1. 1952, GROSUPLJE KERSNIKOVA C. 7, KV IZOLATER, VODJA SKUPINE 18. MARIJA NERED, roj. 15. 7. 1927, GROSUPLJE TRUBARJEVA C. 1, UPOKOJENKA 19. MILAN PETRIČ, roj. 30. 3. 1965, GROSUPLJE, JURČIČEVA POT 6, UNIV. DIPL. ING. STROJ, SAMOST. PODJETNIK 20. DAVORIN MARINČ, roj. 18. 7. 1958, GROSUPLJE PARTIZANSKA CESTA 16, GIMN. MATURANT, SAMOST. PODJETNIK 21. RADE PANTIČ, roj. 2. 4. 1974, GROSUPLJE ULICA ANE GALETOVE 2, KV GRADBENIK, DELO V LAKIRNICI 22. JANA LOGAR ZUPANČIČ, roj. 9. 9. 1973, GROSUPLJE OBRTNIŠKA C. 18, UPRAV. .ADMIN. TEHNIK, TAJNICA PODJETJA 23. ANDREJ AMBROŽIČ, roj. 17. 7. 1941, GROSUPLJE JAKHLOVA CESTA 9, UPOKOJENEC 24. ZDENKA HRIBAR, roj. 3. 8. 1952, PONOVA VAS PONOVA VAS 7B, GIMN. MATURANT, SAMOSTOJNI PODJETNIK Številka: 041-1/2006 Datum: 2. 10. 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNIK Jože Štrus Projekt je sofinanciran s pomočjo PHARE 9 Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Center za razvoj Litija, izpostava Grosuplje, z dnem 16. 10. 2006 odpira točko VEM »Vse na enem mestu« v Grosupljem. Na tej točki lahko bodoči podjetnik posameznik: - opravi postopek registracije podjetja oz. vpis sprememb ali izbris podjetja, - odda prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, - odda podatke za potrebe davčnega postopka, - naroči izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije. Center za razvoj Litija, VEM točka Grosuplje izvaja tudi naslednje storitve: - osnovna svetovanja za podjetnike, - pomoč pri prijavi na razpise, - obveščanje o aktualnih razpisih. Nahajamo se v prostorih Dom obrtnikov, v Grosupljem, Ob Grosupeljščici 2, 1290 Grosuplje, tel.: 01/786 23 08, fax: 01/786 23 09, grosuplje@razvoj.si, uradne ure: ponedeljek 9-15, sreda 9-17. Vljudno vabljeni! Program se izvaja v okviru programa PHARE s podporo Občine Grosuplje, Občine Ivančna Gorica, Obrtne zbornice Grosuplje, ter Ministrstva za gospodarstvo. vseNa Enem Mestu priloga LOKALNE VOLITVE 2006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 - P Program stranke AS in njeno delovanje v občinskem svetu Aktivna Slovenija je stranka malih, deprivilegiranih ljudi: nezaposlenih, mladih, ki iščejo prvo zaposlitev, talentiranih študentov, ki zaradi pomanjkanja težko študirajo, obubožanih kmetov in upokojencev, tistih, ki jim odpuščanje z delovnih mest še grozi. V državi, kjer je že polovica narodnega telesa na robu preživetja, je prostor Aktivne Slovenije na levi strani političnega prostora. Vendar naj se ne vznemirjajo vsi tisti, ki jim ob besedi levo pride na misel enopartijski komunistični režim. S tem AS nima nič skupnega, prav tako ne s Pahorjevimi socialdemokrati in LDS-om, ki sta danes skrajno desno, saj zagovarjata interese velekapitala in jima za male ljudi ni mar. Aktivna Slovenija se nasprotno bori za vse male ljudi, ki jih je danes v Sloveniji na stotisoče. Njim bomo ponudili boljši socialni položaj in to ne preko denarnih socialnih podpor, ampak bomo storili vse, da dobijo in obdržijo zaposlitev. Le tisti, ki s svojim delom zasluži za lastno eksistenco, je lahko zadovoljen in uspešen državljan naše domovine. Zato se AS zavzema, da država zadrži svoje večinske deleže v uspešnih državnih podjetjih, svoj večinski glas na kapitalskih skupščinah usmeri v ohranjevanje zaposlenosti in preliva dobičke iz teh podjetij v državni proračun ter tako razbremeni davkoplačevalce. Iz nadzornih odborov pa se morajo umakniti strankarski ljudje, ki dobičke teh podjetij prelivajo v lastne žepe in na račune strank, ki jim pripadajo. Bilance v Krki, Telekomu, NLB-ju, Petrolu, Zavarovalnici Triglav____kažejo, da so ti gospodarski subjekti dosegli okoli 100 milijard čistega dobička, ki bi lahko polnil državni proračun in s tem znižal obremenitve davkoplačevalcev. Gre približno za vsoto, ki jo predstavlja ukinjeni davek na visoke plače, ki ga vlada hoče nadomestiti s povečanjem DDV-ja za osnovne življenjske potrebščine, kar pa bo prizadelo v glavnem najrevnejše. 100 milijard SIT hkrati pomeni kar 60 % zneska vseh plač, ki jih država plačuje zaposlenim v javni upravi! Aktivna Slovenija nasprotuje odtekanju kapitala iz Slovenije. Zavzemali se bomo, da se z dodano vrednostjo slovenskih delavcev, obrtnikov in uslužbencev ne bodo odpirala delovna mesta v Bosni, Albaniji ali na Daljnem Vzhodu. Kaj naj gredo delavke Peka ali šivilje iz Preventa v Bosno s trebuhom za kruhom, ob tem pa so ustvarile vso akumulacijo, ki se sedaj preliva drugam. AS je mlada stranka, ki ni levo usmerjena glede na udejstvovanje staršev med drugo svetovno vojno. Kar se je dogajalo, ne smemo pozabiti, vendar nas to ne opredeljuje. Vemo, kdo je bil na pravi strani, kdo je zmagovalec in kako zmagovalci prikrojijo zgodovino. Aktivna Slovenija se s kostmi trpečih in umrlih ne igra za dosego nekakšnih političnih točk - to je nizkotno in moralno-etično nesprejemljivo. Na občinskem nivoju bo stranka delovala apolitično. Za nas so primarne potrebe občanov. Vsekakor je potrebno izboljšati cestno in komunalno infrastrukturo, ki še zdaleč ne ustreza povečanemu številu prebivalstva ob vseh novogradnjah spalnih naselij predvsem v Grosupljem. Pri tem bo treba omogočiti tudi avtohtonim občanom, da lahko gradijo na svojih zemljiščih. Do sedaj se je skrbelo bolj za tiste, ki so šele prišli v občino, kot pa za tiste, ki tu žive in delajo že na desetine ali stotine let. Čistilna naprava povzroča ob deževjih več škode na kmetijskih zemljiščih ob potoku Bičje kot koristi. Nekaj bo treba storiti tudi na področju osnovnega zdravstva - zgraditi nov zdravstveni dom in poskrbeti, da bodo imeli vsi občani enake pogoje za dobro zdravstveno nego in skrb. Predšolskim otrokom in njihovim staršem je treba zagotoviti vrtce, ki bodo odprti kakšno uro dalj od ure, ko starši končajo svoj delovnik.Tudi na področju mirujočega prometa - parkirišč bo treba kaj postoriti, saj je avtomobilov vsak dan več, predvsem ob pokopališčih je to velik problem. Razmišljati bo treba tudi o donosnosti občinskega premoženja in o smotrnih in rentabilnih koncesijah. Dela bo vsekakor dovolj, opraviti pa ga bomo morali po željah občanov in v njihovo korist. Aktivna Slovenija se letos prvič pojavlja na občinskih volitvah v Grosupljem. AS je zato predlagala za mesto občinskega svetnika samo enega kandidata, in sicer Rafka Drobniča, univ. dipl. pravnika in inženirja agronomije, ki bo s svojim znanjem in izobrazbo gotovo lahko mnogo storil za dobro upravljanje in delovanje občine. «g» LOKALNE ¥©TO H6 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI Podpiramo sposobne. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kandidatke in kandidati za članice in člane občinskega sveta občine Grosuplje 00 LDS Grosuplje v ) Janez Lesjak rojstni datum: 03.06.19b0 poklic organizator dela Župan občine Grosuplje, njegova hobija sta risanje In k ipd rje nje Zdenka Cerar rojstni datum: 17.09.1941 poklic: univ. dip:, pravnica Zelo aktivnii upokojenka, pod predsednica LDS, predsednica občinskega odbora LDS Grosuplje ter predsednica notary kluba Grosuplje Božidar Gabrijel rojstni datum: 02.03.1944 poklic: učitelj športne vzgoje Ravnatelj OS L A Grosuplje in predsednik KK Grosuplje mag. Breda Škrjanec rojstni datum: 26.12.1 %0 poklic: magistra umetnostne zgodovine, prof. sociologije Opravlja delo višje kustosinje v MGLC, njeni hoblji so pohodništvo in gorništvo, plavanje, tai-chi ter potovanja Jože Intihar rojstni datum: 03.03.1944 poklic: dipl. inž. strojništva Samostojni podjetnik, predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje ter poslanec Obrtne zbornice Slovenije Barbara Godec rojstni datum: 0411,1979 poklic univ. dipl. pol i to log i nja Komercial istka, sekretarka OO LDS Grosuplje, vaditelj i ca gimnastike, opravlja magistrski študij Varstva okolja Boris Legan rojstni datum: 02.09.1975 poklic: univ. dipl. ekonomist Opravlja delo vodje poslovalnice SS v Grosupljem, je član upravnega odbora KK Grosuplje Franc Štibernik rojstni datum: 24.11.1943 poklic: strojni tehnik Aktiven upokojenec, vodi Planinsko društvo Grosuplje in društvo borcev in udeležencev NOR ter vse,zavedajoč se pomena NOB in pomagajo ohranjati spomin na te dogodke II i. Sonja Boh rojstni datum; 26.04.1948 poklic: kmetica Doma vodi kmetijo ter je predsednica Društva podeželskih žena Sončnica in članica upravnega odbora območne enote Kmetijske gozdarske zbornice Grosuplje Dejan Stančevič rojstni datum: 17.04.1972 poklic: oblikovalec kovin Programer in sistemski adminlstra tor, član NK Brinje Grosuplje Ana Fabjan rojstni datum: 22.09.1944 poklic: učiteljica razrednega pouka Kot upokojenka je obenem tudi predsednica Društva upokojencev Šmarje Sap Borut Hrovatin rojstni datum: 1902.1935 poklic dipl. psiholog, pedagog Upokojenec, predsednik Društva upokojencev Grosuplje, predsednik [ AS, koordinator in izvajaSec psl-hosocialnih programov za invalide ter predavatelj na Univerzi ¿a trelje ž;vljensko obdobje Grosuplje Avgust Grli rojstni datum; 16.07.1936 poklic: dipl. inž agronomije Samostojni podjetnik In čebelar doc. dr. Metka (Marjeta) Mencin Čeplak rojstni datum: 30.0-1.1959 pokli;: doktorica družboslovnih znanosti Asistentka na FDV in članica Liberalne akadamije Alojz Gabrsček rojstni datum: 06.04.1936 poklic: elektrotehnik Upokojenec; član društva upokojencev, lovske družine Taborska jama, strelskega društva Grosuplje Olga Pega Kunstelj rojstni datum: 30.07.195 i poklic: upravni tehnik Upokojenka, ki svoj prosti čas porabi za hojo v gore, kolesarjenje in tek, precej časa pa posveti svoji vnukinji Milan Kovačevič rojstni datum: 14,08.1984 poklic: ekonomski tehnik študent, sekretar MLD Grosuplje, trenira tudi taekwondo in kick boxing Jožefa Jereb rojstni datum: 11.03.1946 poklic: dipl. upravni organizator Upokojenka, ki se v prostem času ukvarja z rekreacijo, idrijsko čipko, je tudi sodnica porotnica Matej Košir rojstni datum: 17 10.1971 poklic: univ. dipl. politolog Višji svetovalec in sekretar LAS. Ukvarja se tudi s humanitarno dejavnostjo ter raziskovalnim delom Milan Gačnik rojstni datum: 23.12.1970 poklic: mizar Samostojni podjetnik, dolgoletni član GD Ponova vas in član $D St. Jurij Jože Muhič rojstni datum: 24.10.1948 poklic: policist, kriminalist Blagajnik GD Šmarje Sap hkrati pa se rekreativno ukvarja z malim nogometom in glasbo, aktiven upokojenec Ivana Srdanov Devčič rojstni datum: 1102.1976 poklic: ekonomski tehnik Receptorka Uroš Gruden rojstni datum: 01 07.1967 poklic: elektrotehnik Vodja regijske pisarne LDS. njegova hobija sta tenis in bowling Peter Potokar rojstni datum: 12.06.1968 poklic: univ. dipl. inž, kemije Vodja informatike, v prostem času se ukvarja z rnotoci ki ¡zrnom <3 "Zagotavljanje kvalitetnejših pogojev za življenje občank in občanov, podpora gospodarstvu ter ustvarjanje pogojev za njegovo uspešnejše delovanje je naš cilj in namen," Volilni program OO LDS Grosuplje Več o programu in naših kandidatih za občinske svetnice in svetnike preberite na www.grosuplje.lds.si Naročnik oglasa je Liberalna demokracija Slovenije OO LDS Grosuplje priloga LOKAL NE VOJNI ÜU oktobe r 2006 - G RO SUPELJS Kl ODMEV I R LISTA ZA RAZVOJ GROSUPLJE Zaupajte nam svoj glas in skupaj bomo pravično delali na razvoju naše občine O Področja delovanja: - prijazna in razvojno naravnana občina, - zdravstveno varstvo, - pomoč otrokom, starejšim in invalidom, - ekologija, - podjetništvo in razvoj, - turizem. Lista za razvoj Grosuplje pira gospoda ANDREJA STRUNO za župana občine Grosuplje. Mladi za Grosuplje Na mladih svet stoji! ^^ Da pa bo tako tudi v naši občini, obkrožite številko 6^ J Zavzemali se bomo: za večje število neprofitnih stanovanj za mlade družine, za cenejše vrtce, za prostor v Grosupljem namenjen koncertom znanih glasbenikov, za več zdrave zabave, za šport, za boljše vsebine in večjo ponudbo mladinskega življenja Mladi za Grosuplje podpiramo županskega kadidata ANDREJA STRUNO. priloga LOKALNE ¥©LJfVI 2006 oktober 2006 - G R OSUPELJSKI ODMEVI p^ KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET PROGRAM OBČINSKEGA ODBORA GROSUPLJE za mandatno obdobje 2006 - 2010 1. PODROČJE ZDRAVSTVA - Premišljene spremembe v sistemu zdravstvenega varstva, ki bodo omogočile razširjen obseg sodobnih metod zdravljenja, hkrati pa ne bodo prizadele dosedanje ravni zdravstvenih uslug. - Dograditev potrebnih prostorov zdravstvenega doma v obsegu, ki omogoča optimalno izvajanje zdravstvenih storitev, s soudeležbo financiranja koncesionarjev. 2. POKOJNINE, SOCIALNO VARSTVO IN HUMANITARNO PODROČJE - Uvajanje različnih oblik pomoči in varstva invalidnim osebam in ostarelim. - Pokojninsko socialni sistem, ki bo vsem ljudem v starosti zagotavljal socialno varnost. - Učinkovitejšo pomoč iskalcem zaposlitve in odpravo vsakršne lažne solidarnosti. - Podpora razvoju dobrodelne in humanitarne dejavnosti ljudem v stiski. - Podpora programom pomoči zasvojenim z drogami in podpora pregonu razpečevanja drog. 3. PODROČJE OTROŠKEGA VARSTVA, ŠOLSTVA IN ŠTIPENDIRANJA - Uvedbo otroškega dodatka za vse otroke enako, ne glede na obliko varstva. - Razvoj šolstva, ki vključuje tako izobraževanje kot vzgojo na temelju vrednot. - Zagotovitev pravičnejšega sistema štipendiranja, ki bo temeljil na resničnih premoženjskih podatkih, brez zapostavljanja kmečke mladine. 4. PODROČJE VREDNOT ZA ŽIVLJENJE - Uveljavljanje krščanskih vrednot poštenosti, strokovnosti in pravičnosti, ki naj zagotavljajo sožitje različno mislečih. 5. KMETIJSKO PODROČJE - Usklajen razvoj kmetijstva, ki bo omogočal primerno preživetje, ohranjal značilno podobo slovenske krajine in temeljil na evropskih razvojnih programih, s poudarkom na razvoju turizma kot dopolnilne dejavnosti. 6. PODROČJE GOSPODARSTVA IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI - Pošten gospodarski sistem, temelječ na čutu odgovornosti, z jasnimi pravili. - Pospešeno izgradnjo cestne strukture in posodobitev železniških objektov s poudarkom na zagotavljanju varnosti vseh udeležencev v prometu. - Kontinuirana gradnja podružničnih šol, do popolne izenačitve možnosti. - Nadaljnji razvoj gasilstva v smeri strokovnega usposabljanja kot tudi tehnične opremljenosti. 7. PODROČJE VARSTVA OKOLJA - Pospešena izgradnja kanalizacijskega omrežja, razvoj ekologije in varstva okolja. 8. PODROČJE LOKALNE SAMOUPRAVE IN DRŽAVNE UREDITVE - Enakomerna zastopanost obeh spolov tako v politiki kot na vseh ostalih področjih. - Lokalna samouprava, ki bo ob jasni delitvi pristojnosti med državo in občino spodbujala razvoj. - Učinkovit pravosodni sistem, temelječ na demokratičnih načelih brez privilegijev totalitarizma in elit. 9. PODROČJE ŠPORTA IN REKREACIJE - Omogočanje športnih in rekreativnih dejavnosti na območju celotne občine, na podlagi jasno postavljenih programov. 10. PODROČJE KULTURE - Podpora kulturni dejavnosti na področju ljubiteljske kulture. - Zagotovitev normalnega delovanja glasbene šole in enake možnosti izobraževanja za vse zainteresirane na področju glasbe. 11. PODROČJE TURIZMA - Večji poudarek razvoju turistične dejavnosti, z vključevanjem celovite ponudbe, ki jo omogoča področje občine, z ohranjanjem vseh znamenitosti v njenih izvirnih oblikah. 12. PODROČJE RAZVOJA - Uravnotežen razvoj na celotnem območju občine napram obema centroma, Grosupljemu in Šmarju. - Izkoristiti vse razvojne možnosti, kjer obstaja možnost koriščenja evropskih sredstev. - Razvoj programa skupinskega ogrevanja z uporabo lesne bio mase (oz. uporabo obnovljive energije). MIHAEL KADUNC, roj. 25. 9. 1948, MALA VAS 22, DVIGALOMEHANIK 7. VERONIKA ZORMAN, roj. 10. 1. 1953, VINO 14, ŠKOFLJICA, ADMINISTRATOR 13. ROMANA ROJC, roj. 3. 1. 1963, PONOVA VAS 15 A, UČITELJICA ANTON ZUPANČIČ, roj. 20. 5. 1948, KOŽLJEVEC 8, PROMETNI TEHNIK JANEZ KOZLEVČAR, roj. 12. 7. 1954, PODGORICA 8, LESARSKI TEHNIK DARINKA SAŠEK, roj. 27. 10. 1969, ZG. SLIVNICA 8A, INŽENIR GEODEZIJE JANEZ TOMAŽIN, roj. 17. 12. 1968, VELIKI VRH PRI ŠMARJU 2, INŽ. STROJNIŠTVA DARINKA VIRANT, roj. 15. 3. 1958, ŠKOCJAN 14, EKONOMSKI TEHNIK DARKO STARC, roj. 5. 11. 1964, PREČNA POT 7, GROSUPLJE, ING. STROJNIŠTVA Si DR. PETER HOSTNIK, roj. 19. 1. 1960, GROSUPLJE POD HRIBOM C. II/24A, DR. VET. ZNANOSTI ANICA SMREKAR, roj. 17. 7. 1963, POLICA 137, DELAVNI TERAPEVT, 10. UROŠ MEDEN, roj. 26. 8. 1977, POLICA 44, ING. STROJNIŠTVA 11. TINA STARC, roj. 10. 10. 1983, ŽALNA 4, ŠTUDENTKA 12. DRAGO ZAKRAJŠEK, roj. 30. 9. 1952, VELIKA LOKA, 43 A, GRAFIČNI TEHNIK 14. LEOPOLD KADUNC, roj. 7. 1. 1950, MALO MLAČEVO 25, MIZAR 15. JANJA ŽITNIK. roj. 29. 5. 1962, DOBJE 3, MEDICINSKA SESTRA 16. ANTON TIHOLE, roj. 19. 5. 1942, ŠMARJE-SAP TRDINOVA 10, KMETIJSKI TEHNIK, UPLKOJENC 17. TATJANA BAVDEK, roj. 14. 1. 1961, SPODNJA SLIVNICA 107, EKONOMIST 18. JOŽE JERŠIN, roj. 4. 9. 1969, PONOVA VAS 31, MIZAR 20. JOŽEF POLAJŽAR, roj. 3. 3. 1942, VELIKI VRH PRI ŠMARJU 69 EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 21. BOJAN ANTON OBREZA, roj. 2. 12. 1947, VELIKO MLAČEVO 15, PRODAJALEC, UPOKOJENEC 22. VIKTOR MENCIN, roj. 23. 3. 1942, ROŽNIK 1, ŠOFER, UPOKOJENEC 23. JOŽEF HRIBAR, roj. 3. 11. 1925, GROSUPLJE BRINJE C. I/8, KLJUČAVNIČAR- DELOVODJA, UPOKONJENEC 24. FRANC PERME, roj. 2. 11. 1932, PREDOLE 6A GALVANIZER, UPOKOJENEC V pripravah na letošnje volitve smo v Občinskem odboru Nove Slovenije dali zelo velik poudarek na sestavo kandidatne liste za svetnike Občine Grosuplje. Pri izbiri kandidatov smo upoštevali naslednja izhodišča : - enakopravna zastopanost obeh spolov ( minimalno 20 % žensk ), - strokovnost, delavnost in čut odgovornosti kandidatov, - enakomerna zastopanost vseh Krajevnih skupnosti. Pri zelo široko zastavljenem delu na terenu se je kmalu izkazalo, da ljudem sploh ni vseeno, kaj se dogaja v njihovem delovnem in bivalnem okolju. Ljudje so se začeli zavedati, da politika v demokraciji ni nekaj slabega, ampak je orodje, s katerim lahko odločilno vplivaš na dobršen del dogajanja, življenja in blagostanja v svojem okolju. V sled teh spoznanj so pripravljeni zelo aktivno, strokovno in kritično sodelovati v krogih odločanja. Ko smo v Občinskem odboru Nove Slovenije ugotovili takšen utrip na terenu, je bilo kmalu jasno, da so tako imenovana " ženska kvota " ter ostala dva cilja pri izbiri kandidatov za svetniško listo zelo realno postavljen cilj. Na podlagi teh ciljev smo sestavili polno kandidatno listo, t.j. 24 kandidatov, med katerimi je 8 žensk, kar predstavlja 33 %. Pri strokovni zastopanosti smo sledili cilju, da mora biti zastopano kar najširše področje dejavnosti. Tako kandidati s svojo izobrazbo in poklicnim delovanjem pokrivajo naslednja področja: zdravstvo, veterino, geodezijo, vzgojo in izobraževanje, različne stroke poklicne dejavnosti, promet, trgovino, diplomatsko dejavnost, komercialo, elektrtehniko, strojništvo, javno upravo, podjetništvo, področje študija, raziskovalno področje, financ, področje tretjega življenjskega obdobja, kmetijstvo in ekonomijo. Pri tako široki zastopanosti poklicnega in delovnega področja bo svetniška skupina Nove Slovenije lahko zelo dejavno, strokovno in odgovorno sodelovala pri odločitvah v bodočem mandatu Občinskega sveta Občine Grosuplje. Stranka N.Si, Nova Slovenija, se na volilnem lističu nahaja pod zaporedno št. priloga LOKALNE VOJNI 2006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI P Iz veka v vek, iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot. (Oton Zupančič) ZA DOBRO NAŠIH OBČANOV Program SLS - Slovenske ljudske stranke v občini Grosuplje za obdobje 2007 - 2010 JANEZ DOLINŠEK: Ponosni smo, da smo od tu. ANTON PERME: Čas je, da nalijemo novo vino v nove mehove. METKA ŠTRUBELJ: Tudi mladi se hočemo in znamo odgovorno odločati v dobro vseh nas. r> ■ ^ » .. RUDI GORŠIČ: S korajžo naprej! MATJAŽ PERME: Obdelana krajina -lepa in privlačna za ljudi. BERNARDA VALENTINCIC: V naravi je moč. ANTON ŽITNIK: Grosuplje, kdo bo tebe ljubil? ' JANEZ RIGLER: Pomladimo Grosuplje SLAVKA POTOKAR: Z mladimi v lepšo prihodnost. MATJAŽ KOVAČ: S pridnostjo lahko veliko dosežemo. JOŽE PODERZAJ: Poskrbimo za naša polja, da bodo ostala obdelana! IVANKA RAKOVEC: Za pošteno sodelovanje. O Zakaj sem na listi SLS tudi jaz b »Kadar najbolj rjuje vihar, se drevesa svojih korenin zavedo,« je zapisal pesnik Oton Župančič. V tem našem prepišnem času, ko se postavlja na glavo toliko vrednot, ki so stoletja držale pokonci nas Slovence kot samosvoj narod, v času, ko zemlja, ki v osnovi daje človeštvu kruh, postaja navadno tržno blago, vredno le toliko, kolikor denarja prinese, čutim veliko potrebo po ponovni vzpostavitvi normalnega pradavnega razmerja tako do zemlje kot do duhovnih vrednot, ki so zrasle iz njenih tal. To so: spoštovanje do sadov, ki nam jih daje zemlja, spoštovanje tal, po katerih hodimo - saj drugih nimamo! - spoštovanje do ljudi, ki se trudijo za te sadove, za ohranjanje teh naših tal, saj narod, ki mu njegov prostor ne pomeni vrednote, te ni vreden. Tako je zapisano že v Stari zavezi in zgodovinsko neštetokrat izpričano. Enako velja za naše medsebojne odnose: če ne gojiš pristnih vezi, jim ne ostajaš zvest, ostaneš sam kot pšenično zrno, ki ne pade v zemljo in ni sadu od njega - počasi strohni in je vsega konec. Iz zrna pa, ki pade v zemljo in sebi umre, požene novo življenje, iz njega nastanejo nova zrna in življenje se nadaljuje v vsej svoji skrivnostnosti in lepoti. Ker nočem biti mrtvo zrno, se odločam za dejavno udeležbo v tem našem življenju, v prizadevanju za dobro nas vseh, pa četudi je to samo skromen prispevek v stranki, ki ji je pojem zrna še blizu. Ivanka Šircelj-Žnidaršič K R 0 Z 1 T I I. SOŽITJE MESTA IN PODEŽELJA - Za večjo ohranitev tradicionalnega podeželja, - za kulturno krajino, čisto okolje in odkrite naravne lepote, - za pomoč kmetijstvu in njegovemu hitrejšemu preoblikovanju, - za povezovanje med podeželjem kot ponudnikom in mestom kot tržiščem, - za turistični in kulturni razvoj, ki temeljita na dediščini in prepoznavnosti, - za kolesarske poti, vožnjo z zapravljivčkom, treking in pohodništvo, - za obrt in podjetništvo, tako v centrih kot na vasi, - za ponudbo zdrave hrane, rekreacije in atraktivnih programov, - za prijazno bivanje in najvišji standard v Grosupljem in drugih centrih,. - za več kakovostnih in širše poznanih prireditev. II. DRUŽINA, VZGOJA, ŠOLSTVO, ZDRAVJE - NAŠA PRIHODNOST - Za spoštovanje družine in večjega števila otrok, - za družinski dodatek, nova cenejša stanovanja in nova delovna mesta, - za cenejše vrtce, kjer bo dovolj prostora za vse otroke, - za hitrejšo gradnjo podružničnih šol, - za srednjo šolo v Grosupljem, - za več vzgoje, spoznavanja vrednot in dopolnilnega izobraževanja, - za dopolnitev zdravstvenih storitev; poleg zdravstvenega doma tudi koncesije pri več zasebnih ordinacijah. III. BOLJŠE CESTE, PARKIRIŠČA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA - Za nov zagon pri prenovah cest, - za gradnjo krožnih križišč, - za parkirišča, pločnike, kolesarske steze in urejene železniške prehode, - za čistejšo in cenejšo pitno vodo, - za kanalizacije, novo centralno čistilno napravo in tudi manjše čistilne enote, - za urbanistično opremljanje, zlasti Grosupljega in Šmarja-Sapa (parki, sprehajalne poti, športno-rekreacijski centri, živi centri naselij), - za prenove vaških jeder in starih stavb. RAZMIŠLJAMO OVREDNOTAH IN ČLOVEKU Človek - bitje, napolnjeno s sočutjem. Njegove misli, besede in dejanja bi morali vedno biti sveti. Srce, ki ni onesnaženo s poželenjem in jezo, jezik, ki ni omadeževan z lažjo, in telo, ki ni obremenjeno z dejanji nasilja - to so resnične človeške vrednote. Ohraniti človeške vrednote in jih čuvati za dobro naše domovine, za ljudi okoli nas, je v današnjem času umetnost. Resnična človekova moč je v njegovem značaju in ne v inteligenci, bogastvu ali izobrazbi. Na svetu je veliko izobraženih in inteligentnih ljudi, pa je vseeno povsod veliko trpljenja. Bodimo prvi, ki bomo zaustavljali trpljenje, in izognimo se tistim, ki širijo hudo in zlo. Človeških vrednot ne moremo osvojiti iz knjig, niti nam jih ne more nihče podariti. Spontano izvirajo iz človekovega srca. Naravno obstajajo v človeškem bitju. Resnico je treba govoriti, pravilno je treba delovati, ljubezen pa je naravna človekova vrlina. Resnično človek je tisti, ki ga krasijo ljubezen, sočutje, obzirnost, resnicoljubnost in požrtvovalnost. Da bi razvijali človeške vrednote, moramo najprej razvijati občutek, da smo ljudje. Vsak človek pa je kos celine, del podarjene zemlje. Če morje odplavi kos zemlje, je te manj; če nasilje prevlada nad prijateljstvom, tega izgubimo, in zavedajmo se, da sta le mir in ljubezen vredna, da se zanju potrudimo in ju ohranimo za ljudi okrog sebe. Tako se bomo lahko v polnosti približevali svetemu, misli nas bodo dvigovale, besede nam bodo podarjale mir, naša dejanja pa nam bodo popotnica za lepo prihodnost. Višji standard bivanja Občina Grosuplje ima enkratno geografsko lego v naši lepi državi. Leži v neposredni bližini slovenskega glavnega mesta z dobrimi prometnimi povezavami z vso državo. V Slovenski ljudski stranki si želimo, da bi bila kvaliteta bivanja vseh ljudi v naši občini na višji kakovostni ravni, kot je trenutno. Nujno je, da občinska politika prične bolj intenzivno reševati pereče probleme, s katerimi se dnevno spopadamo. Veliko teh problemov je nastalo zaradi neustrezne pripravljenosti na naglo povečanje števila prebivalcev. Na prve težave naletimo že takoj zjutraj, ko se odpravljamo na delo. Vključevanje v promet na prednostno cesto nam pogosto poviša krvni tlak in ponavadi moramo vsaj malo izsiliti prednost, sicer že povzročimo nervozo voznika za nami. Podobno se nam dogaja ob povratku domov. Ureditev krožnega prometa v vseh glavnih križiščih v Grosupljem je nujna in tudi realno izvedljiva, prav tako vzporednice za počasni promet (kmetijski stroji, kolesarji ...). Naslednji pereč problem so parkirna mesta. Ko urejamo razne obveznosti po občinskih uradih ali uradih upravne enote, na zemljiški knjigi, sodišču, pri notarju itd., običajno naletimo na problem, kje varno pustiti svojega jeklenega konjička. Občinsko središče si zasluži tudi športni in rekreativni park. Po napornem delu si želimo malo sprostitve. Želimo si v naravo, na svež zrak. Želimo si sprehod ali pa samo posedeti v senci hladnega drevesa in se v miru pogovoriti z našim sosedom, s prijateljem, medtem ko bi se naši otroci lahko brezskrbno igrali s svojimi vrstniki. Vsekakor pa se v medsebojnem pogovoru krepijo medsebojne vezi, porajajo se nove ideje, skratka postajamo bolj ustvarjalni. Občina Grosuplje je izredno bogata z naravno in kulturno dediščino, zato je zares škoda, da ta v nekem smislu propada. Zato si v Slovenski ljudski stranki želimo in se bomo tudi zavzemali za ponovno popularizacijo čudovite Županove jame in dejavnosti, ki bi dopolnjevala njeno ponudbo. Verjamemo, da bi to v Grosuplje pripeljalo veliko novih turistov pa tudi na novo priseljeni občani in občanke bi si jo prav gotovo z veseljem hodili ogledovat. V stranki pa tudi podpiramo razvoj kakšnega kmečkega turizma, kjer bi si lahko posamezna družina ali pa skupina ljudi vzela čas zase, uživala v podeželskem okolju in seveda jedla dobro pripravljeno in zdravo domačo hrano. Šmarje-Sap je kot drugo največje naselje v občini za samo občino izredno pomembno. Samo središče Šmarja je tako potrebno ureditve in razširitve. V Šmarju bi bilo dobro zgraditi kak poslovni center, v katerem bi lahko bili banka in raznovrstne trgovine (s tekstilom, obutvijo ipd.). Velika prednost za Šmarje pa bi bila prav gotovo tudi obrtna cona Šmarje, kjer bi zaposlovali veliko domače delovne sile. Zaradi ugodne lokacije (bližina Ljubljane, neposredna bližina avtocestnega priključka) pa bi tukaj lahko zaposlovali tudi veliko delovne sile od drugod. Otroci in mladina so naša prihodnost, zato je naša naloga, da jim priskrbimo možnosti in pogoje za njihovo izobraževanje in osebnostno rast. V prvi vrsti je trenutno treba zagotoviti otrokom v Žalni in na Polici, da bodo imeli spodoben in primeren prostor, kjer se bodo lahko izobraževali. Prav tako potrebujemo tudi pogoje za dobro počutje vseh ostalih prebivalcev naše občine. Za vse to se bomo trudili z vsem svojim znanjem, voljo in sodelovanjem. priloga LOKALNE VOLITVE 2006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI HI KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET Spremembe, gonilo napredka Vsaka sprememba prinese nov zagon, nove ideje in nov pristop do posameznih problemov. Občina Grosuplje je v preteklem obdobju na nekaterih področjih preveč stagnirala - problemi bi se morali reševali bolj celovito in v večjem sodelovanju z državo. Smer hitrejšega razvoja za izvedbo nekaterih ključnih projektov je potrebno zagotoviti z usklajenim delovanjem med občino in državo. Z zapiranjem znotraj meje lokalne skupnosti tak razvoj prav gotovo ni možen. - zavzemali se bomo za več sodelovanja z državnimi ustanovami, - pridobivali bomo sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Kot prednostne naloge v občini Grosuplje vidimo: - temeljita modernizacija na področju glavne cestne infrastrukture; izgradnjo ceste, kolesarske steze in pločnika na relaciji Grosuplje - Cikava, izgradnjo krožnih križišč pri Bučarju, pri Kovinastroju in pri Logotu, izgradnjo pločnika ob cesti Cikava - Šmarje-Sap do Malega Vrha, priprave za izgradnjo grosupeljske mestne obvoznice ter zavarovanje najnevarnejših železniških prehodov, - pospešitev menjave azbestnih vodovodnih cevi ter azbestne kritine na vrtcih in šolah, - pospešitev izgradnje kanalizacije, - zagotovili bomo kakovostno zdravstveno oskrbo in zdravstveni dom, - izgradili bomo potrebne podružnične šole, - spodbujanje gospodarskega razvoja ter pomoč malim in srednjim podjetjem, ki bo omogočal večjo gospodarsko rast in večje možnosti zaposlovanja, - mladim bomo namenili nove vsebine za kakovostno preživljanje časa, - za starejše bomo pripravili projekt in izgradnjo varovanih stanovanj za brezskrbno jesen življenja. Prepričani smo, da bomo skupaj zmogli. Potrebujemo vaš glas. Vabimo vas, da se v nedeljo, 22. oktobra 2006, udeležite lokalnih volitev in volite kandidatke in kandidate SDS. 01. DUŠAN HOČEVAR, 06. 03. 1975 SPECIALIST JAVNE UPRAVE, NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA VLADE RS 02. mag. BOŽO PREDALIČ, 04. 12. 1957 MAG. ZNANOSTI, GENERALNI SEKRETAR VLADE RS 03. PETRA ZAKRAJŠEK, 04. 12. 1984 ŠTUDENTKA 04. JANEZ PINTAR, 13. 12. 1967 PROF. FIZIKE, UČITELJ 05. dr. PETER VERLIČ, 13. 12. 1962 DOKTOR ZNANOSTI, DRŽAVNI SEKRETAR NA MINISTRSTVU ZA PROMET 06. MOJCA GLOBOKAR ANŽLOVAR, 02. 02. 1980 UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA GEOGRAFINJA, SVETOVALKA ZA JAVNA NAROČILA III 07. JANEZ MERVIČ, 08. 02. 1941 DOKTOR MEDICINE, DIREKTOR ZD GROSUPLJE 08. MIHAEL HOČEVAR, 28. 02. 1981 EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, KOMERCIALIST 09. URŠA LEAH PREDALIČ, 29. 12. 1984 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGA, TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE V INTENZIVNI TERAPIJI 10.. LOJZE VERBAJS, 05. 12. 1961 SLIKOPLESKAR, POMOČ PRI VODENJU DRUŽINSKEGA PODJETJA 11. TOMAŽ ŠKRJANEC, 17. 12. 1975 DIPLOMIRANI EKONOMIST, DIREKTOR PODJETJA 12. NATAŠA PERME, 06. 10. 1980 UPRAVNI TEHNIK, STROKOVNA SODELAVKA -VPISNIČARKA 13. MARTIN TOMAŽIN, 16. 03. 1967 ELEKTRIKAR ENERGETIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK 14. VINCENCIJ LIKOVIČ, 13. 01. 1939 EKONOMIST, UPOKOJENEC 15. MARINKA REBOLJ, 27. 05. 1978 ŠTUDENTKA 16. ANDREJ SELAN, 03. 06. 1963 DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENEDŽER, VIŠJI SVETOVALEC 17. SILVA PREDALIČ, 31. 12. 1959 UNIVERZITETNI DIPL. ING. RAČUNALNIŠTVA, PROGRAMER APLIKACIJ I 18. MIHA SMREKAR, 22. 09. 1952 UNIV. DIPL. EKON., PREDSTAVNIK PODJETJA 19. IVAN BUČAR, 14. 02. 1965 INŽENIR KMETIJSTVA, KMETOVALEC 20. STANISLAV KADUNC, 21. 11. 1938 VOZNIK, UPOKOJENEC 21. STANISLAV STOPAR, 07. 11. 1962 UNIV. DIPL. ING. STROJNIŠTVA, DIREKTOR PODJETJA 22. SILVESTER FORTUNA, 28. 01. 1965 STROJNI TEHNIK, GOSTINEC 23. MARINA RAČKI, 04. 06. 1959 PTT TEHNIK, REFERENTKA V SEKTORJU Z ROAMING OPERATERJI 24. MARTA BARBORIČ, 24. 08. 1945 VIŠJA SOCIALNA DELAVKA, UPOKOJENKA priloga LOKALNE VOLITVE 2M6 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 24 Zmaga je šele začetek. SOCIALNI DEMOKRATI GROSUPUE Drage občanke, spoštovani občani, Socialni demokrati smo v programu zapisali, da želimo SLOVENIJO V VRHU SVETA. Socialni demokrati Grosuplje želimo OBČINO GROSUPLJE NA VRHU SLOVENIJE. Skupaj z nami seje v zadnjih 8 letih občina že povzdignila med najrazvitejše. Sedaj je trenutek, ko hočemo in želimo še več. Imamo vizijo, znanje in voljo za pospešitev nadaljnjega razvoja, v katerem boste vi,občanke in občani središče vsega. Vsi si želimo kvalitetno in ustvarjalno življenje. Ne le želimo, takšno življenje si v naši občini tudi zaslužimo. Zato smo Socialni demokrati odločeni, da bo naše delovanje in odločanje v občinskem svetu izhajalo iz vaših potreb in želja. Za nas "ZMAGA JE ŠELE ZAČETEK" Nosilec liste SD, Bojan Zupančič 4 Miloš JOVANOVIČ mag. strojništva Grosuplje 2 Zvonka MILOJEVIC Socialna delavka Grosuplje 1 Bojan ZUPANČIČ Lesarski tehnik Grosuplje 3 Nevenka ZAVIRŠEK univ. dipl. pravnica Šmarje Sap 5 Franc DOBNIKAR dipl. ekonomist Grosuplje Boril se bom za dvig kvalitete življenja. Mladi morajo dobiti priložnost za potrditev svoje kreativnosti in ustvarjalnosti preko objektov kot so: kulturni dom, mladinski center, bazen, fitnes center. Zavzemala se bom za javni sistem zdravstvenega varstva in za izboljšanje socialnega položaja naših občanov. Zdravje človeka je pred pogoj za uspešno vključevanje občana v vse pore življenja. Obnova komunalne in prometne infrastrukture ter večja ekološka osveščenost so pogoj za izboljšanje našega skupnega bivalnega okolja. Zavzemala se bom za prijazno in učinkovito občinsko upravo, ki bo v zadovoljstvo občanom, zaradi katerih ta uprava tudi obstaja. Zagovarjala bom enakomeren in usklajen razvoj vseh delov občine Zavzemal se bom za boljše pogoje za razvoj turizma. V občini Grosuplje moramo zagotoviti dinamičen gospodarski razvoj s poudarkom na manjših in srednje velikih podjetjih. 6. Olga URŠIČ PERHAVC, Šmarje Sap, prof. pedagogike in psihologije 7. Mirko PAVIČ, Grosuplje, dipl.org. dela 8. Franc NOSE, Št.Jurij, tehnolog poštnega prometa 9. Jožica ZUPANČIČ, Grosuplje, organizator dela 10. IgorBOKIČ, Grosuplje, ekonomski tehnik 11. Stanko ŽVEGLA. Šmarje Sap, strojni tehnik 12. Nevenka DREMELJ, Grosuplje, upokojenka 13. Franc POTOKAR, Grosuplje, ing. strojništva 14. Franci MARN, Šmarje Sap, ing. strojništva 15. Ana VIDIC, Št. Jurij, upravni tehnik 16. Miloš VARGA, Grosuplje, dipl. ekonomist 17. Jože BERTALANIČ, Grosuplje, izolater 18. Marija NERED, Grosuplje, upokojenka 19. Milan PETRIČ, Grosuplje, dipl.ing. strojništva 20. Davorin MARINČ, Grosuplje, gimnazijski maturant 21. Rade PANTIČ, Grosuplje, KV gradbenik 22. Jana LOGAR ZUPANČIČ, Grosuplje, upravni tehnik 23. Andrej AMBROŽIČ, Grosuplje, upokojenec 24. Zdenka HRIBAR, Ponova vas , gimnazijski maturant WWW. GRD5UP LJ E.5DGIALNIDEMD KRATI. S I priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI stran kam ladihslovenije www. s m Drage občanke, pozdravljeni! dragi občani, Stranka mladih Slovenije se vam oglaša v predvolilnem času. O stranki se sicer zelo malo sliši, ampak le zato, ker delujemo bolj kot posamezniki, na področjih, ki jih poznamo, aktivnostih, ki so nam blizu. Podpora stranke nam je tu bolj v osebni namen, ne le kot reklama v občinskih medijih. Tokrat pa se seveda oglašamo v skupnem imenu. Zagovarjali bomo skupne interese, nacionalni program stranke in seveda aktualne zadeve občine, ki so v našem in vašem skupnem interesu. Na lokalni ravni se v javnem življenju z večjo vašo udeležbo lahko naredi mnogo več. Možnosti neposrednega odločanja je več. Otroci so naše največje bogastvo - zato je potrebno, da lokalna skupnost zagotavlja kvalitetne kadre in infrastrukturne pogoje za otroško varstvo vseh otrok, ki varstvo potrebujejo. Lokalne skupnosti naj zagotavljajo kvalitetno, otrokom in staršem prijazno otroško varstvo v občini. Vsaka mlada družina v občini mora imeti možnost vključiti svoje malčke v programe vzgojno-varstvenih zavodov. Programi v vrtcu naj bodo sodobni, prijazni do otrok in prilagojeni delovnemu času staršev. Občina naj nudi kmetom pomoč pri izobraževanju. Po vstopu v Evropsko unijo je pomoč pri prilagajanju novim in težjim razmeram več kot dobrodošla. S tem se seveda lahko razvija tudi naš turizem, kjer lahko ogromno naredimo. Premalo se zavedamo naravnih lepot, ki nas obdajajo, da bi poskrbeli za njihovo prepoznavnost in obisk ljudi od drugod. Lokalno skupnost vidimo tudi kot gonilno in povezovalno silo na področju varstva okolja. Pomembna naloga je izgradnja čistilnih naprav. Kot vodilni iniciator zavzemanja za čisto vodo, zrak in okolje naj lokalna skupnost koordinirano usmerja k aktivnemu varstvu okolja v občini, saj je to pogoj za zdravo življenjsko okolje občanov. Ne želimo več naštevati naših stališč. Ne želimo, da bi izzveneli kot multi aktivisti. Naj bo dovolj to, da se bomo aktivno vključevali v tekoče, že začete projekte, da bomo skušali nadgraditi tisto, kar lahko doprinesemo le mladi. S svojimi idejami bomo skušali pretresti že utečene rutine, ki niso vedno najboljše. Koliko bomo lahko naredili za vas, bo vaša odločitev. Mislimo pa, da bo za obljube dovolj časa po volitvah. PREDSEDNIK LO SMS GROSUPLJE Mitja Novak Lista kandidatov SMS - STRANKE MLADIH SLOVENIJE 1. GREGOR KOVACIC Roj.: 19. 6. 1977 ; UNIV. DIPL. EKON 2. KLEMEN HOČEVAR Roj.: 3. 8. 1980 ; INŽENIR STROJNIŠTVA 3. MAJA KOKOLE Roj.: 14. 5. 1976 ; GEODETSKI TEHNIK 4. MITJA NOVAK Roj.: 21. 5. 1975 ; METALURG 5. BOJAN MOHAR Roj.: 22. 6. 1977 ; LESARSKI TEHNIK 6. URŠA CUNK Roj.: 28. 3. 1979 ; UNIV. DIPL. EKON 7. VIKTOR HROVAT Roj.: 10. 8. 1980 ; ELEKTROTEHNIK-ELEKTRONIK STRANKA MLADIH SLOVENJE ... za mlade generacije.... Lokalne skupnosti naj zagotavljajo mladim možnost vključevanja v čim širši spekter mladinskih dejavnosti. IN VI? Vzpodbujate mlade pri njihovem ustvarjalnem delu? Prisluhnete njihovim potrebam? Ustvarjate pogoje za njihov osebni razvoj in odraščanje ter vključevanje v družbo? MI TO ZNAMO! ...s srcem. priloga LOKALNE VQILJM 20K oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 Ze/eriü Sč&včHvie ZELENI+ZELENA ALTERNATIVA - ZDRUŽENI ZELENI LISTA »ZELENI«, Š Grosuplje se baje vse bolj razvija (veliko vprašanje je, če vsa občina), baje je tudi na »novi poti«. Gradijo se stanovanjske soseske, gospodarski objekti, povečuje število priseljenih prebivalcev itd. Pa se kdo vpraša, ali vso to rast spremlja tudi ustrezen su-port, lepše povedano: razvoj infrastrukture, komunalne ureditve, vodotokov, razvoj posameznih krajev, ustrezna čistilna naprava, vrtci, šola, zdravstvena oskrba pa n.pr tudi kolesarske steze ali primestna železnica, da ne govorim o odnosu do okolja, turizma, gozdov, ekološkega kmetovanja in ne nazadnje do kulture. Že davnega leta 1989 smo grosupeljski okoljevarstveniki nekdanje precej večje občine Grosuplje ustrezno in odgovorno (preko 12 % glasov!) sodelovali pri začetnih porodih nove demokratične države. Kot član predsedstva (takrat še skupščine) in predsednik družbenopolitičnega zbora sem uspel s predlogom, da smo ustanovili komisijo za varstvo okolja. Brez njene presoje ni bil odobren noben projekt v občini. To je omogočalo resnično dobro varovanje okolja. Danes, ob hitrem razvoju občine, lahko o tem samo sanjamo. Še več. Pred leti je obveljalo, da v občini sploh ni bistvenih ekoloških problemov - ob tem pa vse od l. 1989 niso dograjeni nekateri bistveni projekti: zadrževalniki vode, obvoznice, razširjena ali nova sodobna čistilna naprava, urejen tranzitni promet, mostovi, ni parkov, ni posodobljene kanalizacije itd. Zaradi intenzivnega razvoja (in na njegov račun) najprej trpita okolje in narava, račune pa plačujemo občani z zdravjem. Ljudje si okoljevarstvenike in »zelene« predstavljajo kot romantike in tiste, ki bodo skrbeli predvsem za dejanje (beri: čistili okolico za drugimi ) manj pa vedo, da je treba prvenstveno skrb nameniti ustreznemu sistemskemu reševanju aktualnih problemov. Nihče ne skrbi za obnovljive vire energije, ekološko kmetovanje, ki ne onesnažuje, za zeleni turizem, dopolnilne dejavnosti in s tem pravi razvoj podeželja. O naselju sem že govoril. Ob spremljanju dela občinskega sveta se človek ne more ubranititi vtisu, da gre strankam le za politične prepire, prestiž in metanje polen pod noge, ne pa za resno in odgovorno delo. Velikim strankam pač ne gre zaupati, manjše so lahko korektiv in vest. Tudi s kulturnimi objekti in kulturo na splošno ni kaj bolje, kot je bilo. Razen ljubiteljske kulture in obnovljene knjižnice so vsi problemi na tem področju nerešeni. V Grosupljem ni gostovanj, ni vrhunskih kulturnih dogodkov, kulturni dom ni izkoriščen, prostora za razstave in večje kulturne dogodke ni, kaj je z ohranjanjem kulturne dediščine in še bi lahko našteval. Z nekaj kipi mesto še ne postane mesto kulture. VELIKO BI BILO TREBA POSTORITI - ZELENI želimo biti ZRAVEN, predlagati, sodelovati, kontrolirati. BREZ NAS BODO ŠLE STVARI PO SVOJE - v skladu z željami kapitala, investitorjev in brezvestnih politikov, ki želijo biti ZRAVEN zaradi svoje koristi. Ivo Frbežar BO OBČINSKI SVET ŠE 4 LETA BREZ ZELENIH? IZ LISTE »ZELENI« GROSUPLJE Na volilnem listku bodo pod št. 12: 1. Ivan (Ivo) Frbežar, (1949), Grosuplje, pesnik, urednik 2. Damijan Skubic, (1965), Grosuplje, arheolog 3. Marija Potočnik, (1987), Račna, študentka Ze/erffi + Ivan Frbežar -A* Damijan Skubic Marija Potočnik + Ivo Frbežar, pesnik urednik, član DSP, član GO slovenskega centra PEN Na letošnjih volitvah sem najprej želel kandidirati kot neodvisni kandidat, na neodvisni listi. Zbral sem dovolj podpisov podpore (mimogrede, vsem občanom se zahvaljujem) za Neodvisno listo, ki smo jo poimenovali za okolje, pravičnost, razvoj in kulturo, vendar žal skupen nastop zaradi formalnih in objektivnih vzrokov ni bil mogoč. Ker se je Zelena alternativa na občinskem nivoju združila z Zelenimi, smo s podporo obeh danes trije kandidati s te liste na listi Zelenih, ki jo boste lahko volili z obkrožitvijo št. 12. To smo Ivan (Ivo) Frbežar, Damijan Skubic, Marija Potočnik. Predstavljamo tri generacije. Vsak od nas bo skrbel za svoje področje. Sam za skrb za okolje na splošno, kulturo, socialo, izobraževanje, Damijan Skubic je strokovnjak za vsa področja iz varstva okolja, arheologije, monitoringa, Marija Potočnik pa za mlade, šolstvo, študente. Marija Potočnik, študentka Kot predstavnica mlajše generacije volilcev se bom pri svoji kandidaturi zavzela predvsem za svoje vrstnike v obdobju študija, tiste, ki jih to še čaka, in tudi tiste, ki so svoje izobraževanje potisnili na stranski tir. Družabno življenje mladih v Grosupljem je trenutno zelo odvisno od ponudbe gostinskih lokalov. Takšen način preživljanja prostega časa bi preusmerila v vključevanje k različnim aktivnostim na področju športa in ustvarjalnosti. Poudarila bi pa tudi problematiko internetnih povezav, ki je trn v peti mnogih študentov v okoliških vaseh, saj bi nam medmrežje omogočilo lažje in kvalitetnejše opravljane raziskovalnih, seminarskih in drugih nalog. Moj namen je prisluhniti mladim in njihovim idejam in problemom ter jih poskušati rešiti po svojih najboljših močeh. NE! ZA STARE NAZORSKE DELITVE IN SOVRAŠTVO NE! ZA POLITIKANTSTVO - GRE ZA ČLOVEKA IN NARAVO NEODVISNA LISTA ZA OKOLJE, PRAVIČNOST, RAZVOJ IN KULTURO ZELENI IN ZELENA ALTERNATIVA V GROSUPLJEM ZDRUŽENI POD ENO LISTO »ZELENI«, ŠT. 12. S PODPORO NEODVISNE LISTE ! TURISTIČNO DRUŠTVO BOŠTANJ VAS VABI 11. novembra na VESELO MARTINOVANJE NA GRAJSKI VRT POD BOŠTANJEM s pričetkom ob 10. uri. V programu prireditve bodo sodelovali: - Občina Grosuplje, - Folklorna skupina Račna, - Društvo podeželskih žena Sončnica, - Univerza za tretje življenjsko obdobje, - Konjeniki pod vodstvom Alojza Klančarja - in drugi udeleženci. ob 11. URI PREDAVANJE NA TEMO KRAJINSKI PARK - PRILOŽNOSTI IN IZZIVI. PO PREDAVANJU BO ORGANIZIRAN JESENSKI BOŠTANJSKI POHOD PO RADENSKEM POLJU TER DO ŽUPANOVE JAME IN TABORA. V sklopu prireditve bo tudi: - DAN ODPRTIH VRATOB DRUGI OBLETNICI DELOVANJA CENTRA ZA RAZGRADNJO IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL, - INFORMATIVNI DAN INŠTITUTA ZA FIZIKALNO BIOLOGIJO D.O.O., - OGLED PRENOVLJENE RAZSTAVE ODKRIJMO RADENSKO POLJE IN GRAJSKI VRT BOŠTANJ. - OGLED RAZSTAVE V GALERIJI, - OGLED PRENOČITVENIH PROSTOROV. Pokušnja vipavskih vin in ugoden nakup za Martinovo. Za veselo razpoloženje bo skrbel AS BAND. Vljudno vabljeni! « * v izmca ^Gro$uj)lji Novosti iz domoznanske zbirke - 15 OZIMNICA iz sadja in zelenjave / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafis Trade, 2006. - 64 str. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti ; 8). MARTINOVA kuhinja / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Grafis Trade, 2006. - 64 str. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti ; 9). SEZONSKA kuhinja / [zbral in uredil Svetozar Pance]. - Grosuplje : Grafis Trade, 2006. - 64 str. -(Domača kuhinja ; 1). Tanja Pance in Svetozar Pance sta nas zopet založila z recepti, tokrat za ozimnico in za praznovanje ob martinovanju ter z nasveti, kako uporabiti domačo zelenjavo z vrta za sezonsko - jesensko kuho. DELOVANJE članic v prostovoljnih gasilskih društvih GZ Grosuplje ; bilten izdan ob 10-letnici delovanja Komisije za članice GZ Grosuplje. - Grosuplje : Gasilska zveza, Komisija za članice, 2006. -47 str. : ilustr. ; 23 cm. Ob 10-letnici delovanja so članice 13 Prostovoljnih gasilskih društev, združenih v Gasilsko zvezo Grosuplje, popisale svoje delo in uspehe. Pobudnica biltena je bila Marija Marinčič. Pripravila Marija Samec Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 27 Kovačija Pri šestici Grosuplje je bilo furmanski kraj, saj je tu skozi tekla deželna cesta iz Ljubljane proti Novemu mestu in Metliki in naprej. Veliko konj so imeli domačini, da so pripregali, furajtali, kot so temu delu rekli, pa tudi v volmi so pomagali težkim vozovom v hrib. Vse te živali je bilo treba podkovati, zato je bilo ob cesti tudi veliko kovačev. Najdlje je ostala kovačnica sredi Grosupljega nasproti Mullerjeve hiše, Zrnčeva kovačija. Gospod Brane Žitnik se kovačije takole spominja. Generacija, nekaj let mlajša od mene, je imela tudi svoje akcije, pa tudi po vojni je bila ena zelo odmevnih akcij, napis na kovačiji Pri šestici. Sredi Grosupljega je bila Zrnčeva kovačija in je imela lesen napušč, da so pod njim kovali konje. V tej kovačiji se je pa vedno tudi malo popivalo. Tudi kovač Tone ga ni 'glih ven plunu1, vsak, ki je s konji prišel na kovanje, je moral prinesti žganje s sabo, ker drugače se ne bi bili konji dobro podkovali. In tako je bilo to zbirališče v ko-vačnici črna gostilna. Zmeraj se je tu popivalo, gospodarji so se tu srečavali, izmenjavali izkušnje in pripovedovali dogodivščine. Fantje so se neke noči domislili, da bodo tej kovačiji dali gostilniško ime. Ker je bila v Ljubljani zelo znana gostilna Pri šestici, so tudi v Grosupljem napisali na ta oboj velik napis z belo barvo. Na slemenu je bila napisana več kot en meter velika šestica, spodaj pa je bil napis z velikimi črkami Pri šestici. To je bila tudi ena velikih senzacij, ki je potem zelo odmevala. Poskusili so ta napis premazati, pa vendar je zmeraj sonce prebilo tisto, kar so spodaj napisali. To pisanje se je poznalo vseskozi, dokler niso kovačnice podrli. Pripravila Marija Samec VEM za razvoj lokalnega podjetništva Center za razvoj Litija, izpostava v Domu obrtnikov v Grosupljem, je 16. oktobra odprl točko VEM - Vse na enem mestu, kjer lahko bodoči podjetnik posameznik odslej: opravi postopek registracije podjetja oziroma vpis sprememb ali izbris podjetja, odda prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, odda podatke za potrebe davčnega postopka in naroči izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije. Poleg teh dejavnosti pa se na točki VEM v Grosupljem izvajajo tudi druge storitve, denimo: osnovna svetovanja za podjetnike, pomoč pri prijavi na razpise, obveščanje o aktualnih razpisih. Projekt so v okviru programa Phare podprli Občina Grosuplje, Občina Ivančna Gorica, Obrtna zbornica Grosuplje in Ministrstvo za gospodarstvo z namenom, podjetnike na lokalnem nivoju povezati s centralnim informacijskim sistemom, ki bo obenem nadgradnja dosedanjega podjetniškega okolja. Na otvoritvi so poleg župana Janeza Lesjaka sodelovali tudi ivanški prvi mož Jernej Lampret in predsednik OOZ Grosuplje Jože Intihar, ki so uspešno pospremili na pot nov in bolj enostaven podporni sistem za razvoj lokalnega podjetništva. Več informacij: Dom obrtnikov Grosuplje, Ob Grosupeljščici 2, tel.: 01/ 786 23 08, fax: 01/786 23 09,grosuplje@razvoj.si, uradne ure: ponedeljek 9-15, sreda 9-17. Ba. P. priloga LOKALNE VOLjjTTVl 22006 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI Občinska volilna komisija Grosuplje je na seji dne 2. 10. 2006, v skladu z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV-UPB 2 in 70/06 - odločba US) v povezavi z 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPolS-A in 78/06), sprejela sklep, da se v Grosupeljskih odmevih objavi: RAZGLAS seznama kandidatov za volitve v svete krajevnih skupnosti občine Grosuplje dne 22. 10. 2006 KRAJEVNA SKUPNOST ŠT. VE ŠT. ČL. ZP. ŠT. KANDIDATI PREDLAGATELJ GROSUPLJE (13) Stranska pot I/1A, 1 B, 1C, 1 D, Pod gozdom c. I do VIII, Stritarjeva cesta A 2 1 Franc Potokar, roj. 2. 1. 1945, Pod gozdom c. VI/5, Grosuplje SD 2 Ivan Janežič, 31. 1. 1946, Pod gozdom c. V/23, Grosuplje LDS 3 Jože Simonič, 23. 11. 1933, Pod gozdom c IV/31, Grosuplje LDS Brezje pri Gr., Brvace, Adamičeva. c od 1-15, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., -Partizanska c. od 4-16 /desna stran/ Taborska c. od 1-24, razen 17, 19, 21 in 24, Trubarjeva c. od 1-14 /razen 13/ B 2 1 Boštjan Štrukelj, 16. 9. 1976, Brezje 9, Grosuplje Drago Sklepič in ostali 2 Igor Dokič, 29. 9. 1982, Brezje 96, Grosuplje SD 3 Marjan Jože Kralj, 4. 9. 1951, Brezje pri Grosupljem 23, Grosuplje Matija Kralj in ostali 4 Matjaž Furlan, 31. 10. 1961, Levstikova 8, Grosuplje LDS Adamičeva c. 24A-40, C. na Krko Hribska pot, Jurčičeva c. I-III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od 18-39 /razen 19 in 21/, Pod hribom c. I-III, Prečna pot št. 1-11/leva stran,/, Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17,19,21,23 in od 25 dalje, Tovarniška c., Trubarjeva c. od št. 13-17/razen 14/, Veselova c. I-III, Jakhlova c.,Obrtniška c., Župančičeva, Kovačičeva c., Kersnikova c., Gasilska cesta C 3 1 Jožica Zupančič, 28. 5. 1948, Obrtniška c. 18, Grosuplje SD 2 Anton Rus, 8. 5. 1929, Partizanska 18, Grosuplje LDS 3 Sašo Jalšovec, 28. 3. 1972, Kovačičeva 10, Grosuplje LDS 4 Jakob Muller, 1. 3. 1941, Jakhlova cesta 14a, Grosuplje Janez Zrnec in ostali Adamičeva c. od št. 16-24 in neparne št.25-57, Brinje c. I.in II., Ljubljanska c. od št. 1-50/ razen 49/, Ob Grosupeljšici 1,1A,2,4,6,6A,8, 8A in 19, Partizanska c.od 1-21/neparne št./, Prečna pot od št. 2-12 /parne št./, Pri mostu, Stranska pot I-III/ razen Stranska pot 1A,1B,1C in 1D/, Zagasil.domom, Murnova c.,Ul. Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c. Slomškova (razen št.1), Hribarjeva c. št. 17 D 3 1 Milena Škoda, 28. 2. 1937, Pri mostu 18, Grosuplje Miloš Anžlovar in ostali 2 Aleksander Šircelj, 10. 1. 1967, Ob Grosupeljščici 1a, Grosuplje Anton Žitnik in ostali 3 Anton Žitnik, 28. 6. 1940, Za gasilskim domom 6, Grosuplje Olga Žitnik in ostali 4 Boštjan Šest, 23. 12. 1971, Brinje cesta I/32, Grosuplje Alojz Kastelic in ostali 5 Biserka Jakopin, 16. 5. 1951, Prečna pot 10, Grosuplje LDS 6 Barbara Godec, 4. 11. 1979, Brinje c.I/51, Grosuplje LDS Ljubljanska c. od št. 43-67/razen št. 50/, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3-28/razen 6, 6A in 8/, Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c. (razen št. 17), Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva, Šuligojeva c.,Vodnikova c., C Cankarjeve br., Hrastje pri Gr., Slomškova ul. 1, Maistrova ul., Pod Jelšami E 2 1 Andreja Rajh, 8. 8. 1979, Seliškarjeva 18, Grosuplje N.Si 2 Andrej Kocman, 14. 10. 1967, Jerova vas 10, Grosuplje Franc Kandare in ostali 3 Danica Novak, 27. 4. 1955, Ul. Cankarjeve brigade 19, Grosuplje LDS 4 Adi Slemenjak, 19. 7. 1943, Perovo 9e, Grosuplje LDS Gatina, Sp. Blato, Sp. Duplice Praproče pri Grosupljem F 1 1 Alojz Zajc, 26. 6. 1938, Gatina 25, Grosuplje SD ILOVA GORA (5) Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori 5 1 Janez Pajk, 16. 12. 1975, Mala Ilova Gora 30, Grosuplje Fani Godec in ostali 2 Tomaž Žnidaršič, 6. 2. 1948, Velika Ilova Gora 23, Grosuplje LDS 3 Alojz Jamnik, 25. 1. 1963, Mala Ilova Gora 14, Grosuplje Fani Godec in ostali 4 Marjana Kremenšek, 19. 9. 1974, Gabrje 5, Grosuplje Fani Godec in ostali 5 Vinko Zajc, 25. 6. 1967, Velika Ilova Gora 12, Grosuplje Fani Godec in ostali 6 Anton Perko, 10. 1. 1971, Velika Ilova Gora 14, Grosuplje Fani Godec in ostali MLAČEVO (9) Veliko Mlačevo A 3 1 Robert Jerlah, 31. 1. 1970, Veliko Mlačevo 71, Grosuplje Ana Štrus in ostali 2 Dušan Kastelic, 13. 7. 1958, Veliko Mlačevo 34, Grosuplje Milan Vehovec in ostali 3 Janez Svetek, 22. 9. 1961, Veliko Mlačevo 21, Grosuplje Valentina Vehovec in ostali Malo Mlačevo B 2 1 Benjamin Steklačič, 8. 7. 1980, Malo Mlačevo 40, Grosuplje Valentin Vehovec in ostali 2 Jure Janežič, 16. 10. 1978, Malo Mlačevo 4, Grosuplje Milan Vehovec in ostali Zagradec pri Grosupljem C 2 1 Branko Marjan Zorenč, 30. 9. 1946, Zagradec pri Gr. 12a, Grosuplje Milan Vehovec in ostali 2 Darinka Zupančič, 20. 9. 1967, Zagradec pri Gr. 44, Grosuplje Milan Vehovec in ostali Lobček D 2 1 Valentina Vehovec, 29. 5. 1945, Lobček 2, Grosuplje Milan Vehovec in ostali 2 Jože Erjavec, 24. 7. 1953, Lobček 50, Grosuplje Milan Vehovec in ostali POLICA (9) Peč, Zgornje Duplice A 1 1 Boris Zupančič, 13. 5. 1956, Peč 12, Grosuplje Dolinšek Janez in ostali Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici B 2 1 Iztok Strnad, 13. 5. 1954, Mala Stara vas 20, Grosuplje LDS 2 Branko Kamnikar, 6. 11. 1965, Dole pri Polici 3a, Grosuplje Ogrinc Tone in ostali Troščine, Kožljevec, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec C 3 1 Viktor Strojinc, 22. 8. 1959, Gorenja vas 1a, Grosuplje Srečo Vidic in ostali 2 Marjan Kastelic, 11. 9. 1958, Mali Konec 6, Grosuplje Lučka Vidic in ostali 3 Anton Zupančič, 20. 5. 1948, Kožljevec 8, Grosuplje Andrej Ferjan in ostali 4 Andrej Ferjan, 11. 11. 1960, Dolenja vas 3b, Grosuplje Viktor Strojinc in ostali 5 Stanislav Kozlevčar, 14. 10. 1959, Dolenja vas 11, Grosuplje Vinko Vidic in ostali Polica, Blečji Vrh D 3 1 Andrej Vidic, 18. 3. 1981, Blečji Vrh 9, Grosuplje Franc Vidic in ostali 2 Viktor Dežman, 7. 1. 1978, Polica 2, Grosuplje Marija Vidic in ostali 3 Marjan Makše, 20. 7. 1963, Polica 66, Grosuplje Marjan Kastelic in ostali 4 Jože Vidic, 4. 11. 1962, Polica 17, Grosuplje Matevž Vidic in ostali 5 Uroš Meden, 26. 8. 1977, Polica 44, Grosuplje N.Si RAČNA (9) Velika Račna A 3 1 Janko Pavlič, 15. 5. 1962, Velika Račna 23, Grosuplje Fink Janez in ostali 2 Aleš Kastelic, 10. 7. 1976, Velika Račna 37, Grosuplje Nada Kastelic in ostali 3 Denis Jašar, 22. 12. 1981, Velika Račna 41, Grosuplje LDS 4 Dušan Erjavec, 18. 10. 1964, Velika Račna 4, Grosuplje Franc Škoda in ostali 5 Alojz Kovšca, 13. 9. 1965, Velika Račna 48, Grosuplje Fink Dunja in ostali 6 Nada Kastelic,, 9. 2. 1964, Velika Račna 47, Grosuplje Ivanka Šircelj Žnidaršič in ostali Mala Račna B 2 1 Marija Zaviršek, 14. 6. 1964, Mala Račna 34, Grosuplje Mirko Gačnik in ostali 2 Jožef Valentinčič, 3. 2. 1967, Mala Račna 50, Grosuplje Marija Zaviršek in ostali 3 Rok Poderžaj, 19. 12. 1984, Mala Račna 36, Grosuplje Fink Janez in ostali Predole C 2 1 Janez Starec, 2. 4. 1963, Predole 13a, Grosuplje Mojca Sajovic in ostali 2 Aljoša Zoran, 28. 8. 1963, Predole 17, Grosuplje Leonard Gosarič in ostali 3 Tadeja Gruden, 29. 11. 1974, Predole 1, Grosuplje Janez Fink in ostali Čušperk D 2 1 Milena Pestotnik, 7. 2. 1952, Čušperk 26, Grosuplje Fink Janez in ostali 2 Lojze Verbajs, 5. 12. 1961, Čušperk 3a, Grosuplje Fink Janez in ostali SP. SLIVNICA (5) Spodnja Slivnica 5 1 Janez Debeljak, 11. 12. 1950, Spodnja Slivnica 93, Grosuplje Marija Vovk in ostali 2 Stanislav Sklepič, 27. 5. 1938, Spodnja Slivnica 59, Grosuplje Marija Vovk in ostali 3 Alojz Bavdek, 15. 9. 1955, Spodnja Slivnica 107, Grosuplje Marija Vovk in ostali 4 Vida Bavdek, 10. 6. 1949, Spodnja Slivnica 67, Grosuplje Marija Vovk in ostali 5 Jože Marčič, 7. 2. 1962, Spodnja Slivnica 120, Grosuplje Marija Vovk in ostali 6 Primož Mehle, 16. 7. 1977, Spodnja Slivnica 30, Grosuplje Dejan Bavdek in ostali ŠMARJE-SAP (11) Gregorčičeva c., Jurčičeva c., La-hova c., Ljubljanska c. od 18-127 A 2 1 Jakob Perovšek, 26. 6. 1952, Jurčičeva 20, Šmarje-Sap Antonija Potokar in ostali 2 Peter Šlajpah, 8. 1. 1957, Lahova cesta 10, Šmarje-Sap Janez Tomažin in ostali 3 Marjan Štrubelj, 4. 5. 1954, Ljubljanska cesta 70, Šmarje-Sap N.Si 4 Antonija Potokar, 16. 5. 1945, Lahova cesta 3, Šmarje-Sap Jakob Perovšek in ostali 5 Igor Smole, 6. 9. 1965, Ljubljanska cesta 36, Šmarje-Sap Anton Rigler in ostali Aškerčeva c. od 1-34, Murnova, Partizanska c. od 1-20A, Pokopališka c., Šuligojeeva c., Trdinova c., Adamičeva c., Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c., Trubarjeva c., Huda Polica B 2 1 Jože Muhič, 24. 10. 1948, Trdinova 11, Šmarje-Sap LDS 2 Anton Tihole, 19. 5. 1942, Trdinova 10, Šmarje-Sap N.Si 3 Rudi Mišmaš, 10. 1. 1949, Adamičeva cesta 4, Šmarje-Sap Sonja Boh in ostali 4 Lovrenc Černe, 10. 4. 1953, Huda Polica 3a, Šmarje-Sap Antonija Potokar in ostali Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju C 3 1 Robert Baratač, 14. 11. 1971, Sela pri Šmarju 11, Grosuplje LDS 2 Stanislav Kadunc, 21. 11. 1938, Sela pri Šmarju 16, Grosuplje Andrej Struna in ostali 3 Jožefa Alojzija Prudič, 4. 2. 1938, Cikava 22, Grosuplje N.Si 4 Jože Kikelj, 27. 7. 1956, Podgorica 20, Šmarje-Sap Anton Rigler in ostali 5 Franc Rakovec, 28. 3. 1946, Sela pri Šmarju 7, Šmarje-Sap SLS priloga LOKALU VOLITVE 2016 oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI Ljubljanska c. od 1-17, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake D 3 1 Anton Rigler, 22. 5. 1948, Mali vrh 90, Šmarje-Sap Jakob Perovšek in ostali 2 Matjaž Kovač, 19. 5. 1969, Mali vrh 23, Šmarje-Sap Andreja Kovač in ostali 3 Franc Polajžer, 27. 9. 1944, Veliki Vrh 10, Šmarje-Sap N.Si 4 Aleš Strežek, 25. 3. 1977, Mali vrh 32, Šmarje-Sap Antonija Potokar in ostali 5 Alojzij Kastelic, 18. 2. 1960, Rimska cesta 1, Šmarje-Sap Rudi Mišmaš in ostali 6 Ana Fabjan, 28. 3. 1972, Nad predorom 7, Šmarje-Sap LDS 7 Milan Cimprič, 24. 11. 1935, Veliki vrh 14, Šmarje-Sap LDS 8 Janez Tomažin, 17. 12. 1968, Veliki Vrh 2, Šmarje-Sap N.Si Zgornja Slivnica E 1 1 Sonja Boh, 26. 4. 1948, Zgornja Slivnica 17, Šmarje-Sap LDS 2 Darko Bregar, 22. 12. 1979, Zgornja Slivnica 29, Šmarje-Sap N.Si ŠT. JURIJ (11) Bičje, Podgorica pri Podatboru, Pece A 2 1 Ivan Rebolj, 11. 5. 1977, Pece 18, Grosuplje N.Si 2 Janez Kozlevčar, 12. 7. 1954, Podgorica pri Podtaboru 8, Grosuplje N.Si Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica 1-9 B 1 1 Milena Kozlevčar, 30. 8. 1951, Vrbičje 10, Grosuplje N.Si Št. Jurij, Mala vas C 3 1 Helena Pirnat, 4. 6. 1967, Št. Jurij 24, Grosuplje N.Si 2 Jože Drobnič, 31. 8. 1965, Mala vas 5, Grosuplje N.Si 3 Jože Trontelj, 11. 3. 1962. Št. Jurij 102, Grosuplje N.Si Udje, Vino D 2 1 Marina Trček, 24. 1. 1954, Vino 30, Škofljica Milan Kumše in ostali 2 Slavko Gačnik, 27. 3. 1965, Vino 9, Škofljica N.Si 3 Danijel Sušnik, 20. 9. 1959, Udje 2a, Grosuplje N.Si Ponova vas, Cerovo E 3 1 Uroš Gačnik, 12. 4. 1975, Ponova vas 53a, Grosuplje LDS 2 Ivan Mehle, 28. 7. 1939, Ponova vas 25, Grosuplje SLS 3 Jožef Nikolaj Hribar, 5. 12. 1946, Ponova vas 7b, Grosuplje Sever Anita in ostali 4 Jurij Klančar, 3. 10. 1979, Ponova vas 54, Grosuplje N.Si 5 Franc Kocjan, 23. 2. 1957, Ponova vas 57, Grosuplje N.Si ŠKOCJAN (5) Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica (10 do 20, razen 13,17), Rožnik 5 1 Jožef Krašovec, 4. 1. 1946, Škocjan 4, Turjak Jožef Marolt in ostali 2 Igor Podlogar, 8. 3. 1965, Škocjan 8, Turjak Luka Kralj in ostali 3 Marta Smole, 20. 2. 1958, Male Lipljene 27, Turjak Smole Boštjan in ostali 4 Boštjan Kranjc, 8. 4. 1968, Velike Lipljene 3 a, Turjak Smole Boštjan in ostali 5 Miran Koprivec, 20. 11. 1962, Male Lipljene 23a, Turjak Gabrijela Krašovec in ostali 6 Janez Kraljič, 9. 3. 1952, Velike Lipljene 13a, Turjak Svetozar Marolt in ostali 7 Tomaž Franko, 22. 10. 1965, Škocjan 37, Turjak Smole Boštjan in ostali 8 Martin Tomažin, 16. 3. 1967, Rožnik 3, Turjak Smole Boštjan in ostali 9 Igor Ponikvar, 18. 2. 1978, Železnica 2, Turjak Smole Boštjan in ostali 10 Anton Virant, 13. 12. 1955, Škocjan 14, Turjak N.Si ŽALNA (9) Žalna A 3 1 Franci Marinčič, 1. 9. 1969, Žalna 7, Grosuplje Jožica Kadunc in ostali 2 Martin Javornik, 14. 9. 1976, Žalna 79, Grosuplje Blanka Strojan in ostali 3 Jožica Kadunc, 9. 9. 1970, Žalna 69a, Grosuplje Martin Javornik in ostali Plešivica pri Žalni B 1 1 Boštjan Omahen, 12. 6. 1973, Plešivica 11a, Grosuplje Franc Zavodnik in ostali 2 Bojan Grum, 30. 10. 1966, Plešivica 9, Grosuplje Janez Duša in ostali Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori C 3 1 Drago Gnidovec, 04. 11. 1975, Velika Loka 48, Grosuplje Janez Duša in ostali 2 Janez Kalar, 17. 6. 1967, Velika Loka 22, Grosuplje Drago Gnidovec in ostali 3 Jože Gorše, 20. 2. 1959, Mala Loka 1, Grosuplje Maja Zajc Kalar in ostali Luče D 2 1 Janez Duša, 5. 3. 1975, Luče 5, Grosuplje Marjan Potokar in ostali 2 Marjan Potokar, 14. 2. 1958, Luče 25, Grosuplje Janez Duša in ostali NEIZPOLNJENE IN NA POL IZPOLNJENE PREDVOLILNE OBLJUBE IZ PRETEKLEGA MANDATA Spoštovane bralke in bralci Grosupeljskih odmevov! V pričujočem prispevku smo iz stare predvolilne priloge ob preteklih volitvah v občinski svet ter župana izbrskali nekatere zanimive obljube, ki so jih različne stranke obljubljale. Pri tem pa lahko le ugotovimo, da je bil najbrž mandat prekratek ali pa premalo pobranih davkov. Ali pa so morda še kakšne druge možnosti? Seveda pa se je pri prebiranju neizpolnjenih obljub treba tudi vprašati, kdo je imel ključ od javne blagajne? Ker pa se tudi letos nekatere obljube ponavljajo, je prav, da le-te soočimo s preteklimi obljubami in računamo, da vsaj tiste, ki so jih več ali manj že vsi obljubljali, tudi dočakamo realizirane. Številka: 041-1/2006 Datum: 2. 10. 2006 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE PREDSEDNIK: J ože Štrus SOCIALDEMOK-TARSKA STRANKA SLOVENIJE -zdaj SLOVENSKA DEMOKRASKA STRANKA Kot prednostne naloge vidimo: - izgradnjo novega zdravstvenega doma, - nadaljevanje vlaganj v podružnične šole, - modernizacijo in vzdrževanje lokalnih cest ter proučitev možnosti izgradnje grosupeljske mestne obvoznice, - izboljšanje prometne varnosti s pripravo celovitega programa izgradnje pločnikov, zavarovanja nevarnih železniških prehodov in ureditve postajališč, - pospešitev izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v občini, - pospešitev menjave zdravju nevarnih azbestnih vodovodnih cevi. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na tem področju se zavzemamo in podpiramo): - temeljito prenovo Zdravstvenega doma Grosuplje, - prizidek in adaptacijo k podružnični osnovni šoli Žalna, - pridobitev lokacij, zemljišč ter projektov za podružnični osnovni šoli Kopanj in Polica, - izpeljavo postopka za samostojno osnovno šolo v Šmarju-Sapu, - priprave za podelitev koncesije katoliškemu vrtcu in s tem razbremenitev proračuna, - ustanovitev mladinskega centra občine Grosuplje, da bi tako mladim posameznikom ali organiziranim skupinam omogočili strokovno podporo pri ustvarjalnem delu, - večnamenske prostore za kulturno dejavnost v brinjskem gradu in Turenčku, SLS zagovarja celovit razvoj podeželja, ki obsega obdelovanje zemlje, razvoj dopolnilnih dejavnosti na vasi - zlasti podeželskega turizma, omogočanje zazidljivosti v vseh večjih naseljih občine, spodbujanje predelave kmetijskih pridelkov in lesa, trženje proizvodov in storitev, ki prihajajo s podeželja, varovanje narave, združevanje zemljiških parcel in vzajemna raba prostora vseh, ki pridejo na podeželje. SLS zagovarja investicije v: - nove tržnice, več otroških igrišč, - preplastitev lokalnih cest, izgradnjo pločnikov, parkirišč, javnih razsvetljav, prometnih in neprometnih znakov, avtobusnih postajališč in dokončno ureditev pokopališča v Grosupljem, - zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi, - nadaljevanje izgradenj kanalizacij, - zagotavljanje možnosti cenejših gradenj družinskih hiš predvsem za mlade družine, - dokončanje telefonije na podeželju in širitev kabelsko-komunikacij-skega omrežja, - sofinanciranje urejanja vaških centrov, pokopališč, mrliških vežic. NOVA SLOVENIJA - Prednostno bomo podprli izgradnjo ceste in pločnikov na odseku Grosuplje - Cikava - Šmarje-Sap. - Skrb za mlade družine, od otroškega varstva do podpore večjim družinam, do pomoči za preživetje. - Predvsem pa je treba omogočiti mladim družinam pogoje, da se bodo odločale za večje število otrok, kajti edino to je pogoj za obstoj SLOVENSKEGA naroda. - Posebno skrb bomo posvetili starejšim, tako v samem Grosupljem kakor tudi na podeželju, da bo lepša in prijaznejša njihova jesen življenja. - Prav tako bomo posebno pozornost namenili pogojem za izboljšanje življenja invalidnim in bolnim ljudem ter podprli čim prejšnjo izgradnjo zdravstvenega doma. DOGOVOR O SODELOVANJU OO N.Si Grosuplje, OO SDS Grosuplje in OO SLS Grosuplje izražajo jasno željo in namero po sodelovanju in skupnem političnem nastopanju v občini Grosuplje. Zaradi skupne pomladne usmeritve in pozitivnih izkušenj, pridobljenih z dosedanjim sodelovanjem, želijo občinski odbori SDS, N.Si in SLS Grosuplje svoje politične programe uskladiti tako, da bo možen enoten nastop pri bodočem delu v občini in na bližnjih lokalnih volitvah. Na Grosupljem, 16. oktobra 2002 Predsednik OO SDS Grosuplje ... Predsednik OO N.Si Grosuplje ... Predsednik OO SLS Grosuplje ... LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ... Naslednje so na vrsti podružnične šole v Žalni, Polici in Račni. Cestno omrežje v občini je relativno veliko, vendar imamo, razen avtoceste, ki predstavlja glavno prometno žilo občine, največ problemov na cestah, ki so v državni lasti. Potrudili se bomo, da bomo z državo dosegli soglasje o hitrejšem ure- janju teh pomembnih interesov vseh nas. Podpiramo tudi hitrejše in kvalitetnejše urejanje problemov, povezanih z mirujočim prometom v večjih naseljih. S pripravo in sprejetjem zazidalnih načrtov za ureditev stanovanjskih naselij. Pri tem najbolj grozi le visoka cena zazidljivih zemljišč ter počasnost države pri urejanju vodnih zadrževalnikov Suhi (Veliki!) potok in Bičje, za katerega smo sicer že pripravili vso potrebno dokumentacijo. Zdravstveni dom.V naslednjem mandatu bomo poskrbeli še za njegovo nadaljnjo adaptacijo in razširitev. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV - zdaj SOCIALDEMOKRATI Združena lista socialnih demokratov ve, da mladim v današnjih razmerah ni lahko. Povprečen osebni dohodek je le komaj dovolj za zagotovitev osnovnih dobrin. Mednje sodi tudi stanovanje. Najemnine so vse višje, stanovanja, tudi zaradi bližine Ljubljane, predraga. - Možna rešitev: gradnja neprofitnih stanovanj. Združena lista se zaveda tudi slabe prometne varnosti v občini. Premalo prometa že nekaj časa ni več zadosten razlog za ureditev križišč in red v prometu. - Rešitev: semafo-rizacija. Združena lista socialnih demokratov se zaveda tudi usode Županove jame in objekta ob njej. Temu vrhunskemu naravnemu spomeniku je treba vrniti nekdanji ugled. - Rešitev: nova upravljalka - občina s sposobnimi ljudmi in nenazadnje - denarjem. ŽUPANSKI KANDIDAT JANEZ LESJAK Odločno bom nadaljeval z zastavljeno politiko razvoja in kakovostnega življenja v občini . in tudi v naprej bodo imele prednost investicije v osnovno šolstvo . in zdravstvo. Spodbujal bom izgradnjo, obnovo kanalizacijskega, cestnega in vodovodnega omrežja v občini. Dokončali bomo izgradnjo protipoplavnega zadrževalnika Veliki potok. Spoštovane volilke in volilci! To je samo kratek izvleček. Bi se pa dalo še marsikaj izbrati in dodatno (o)pisati. Zato je prav zdaj čas, da razmislimo! Jože Miklič oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 29 ZDRAVSTVO S HOJO DO ZDRAVJA Hoja je najcenejši in najbolj enostaven način rekreacije, ki je obenem še zdravilna. Zdravstveni dom Grosuplje je test hoje na 2 kilometra letošnjo jesen izvedel že desetič, obiskalo pa ga je rekordno število ljudi. O dobronamernih učinkih hoje smo se pogovarjali z diplomirano medicinsko sestro Anico Kozinc iz ZD Grosuplje. Kakšen pomen v človekovem življenju je pripisati hoji? »Hoja je osnovna funkcija v človekovem življenju. Prvo leto si prizadevamo, da jo osvojimo, potem pa jo, če smo osveščeni, vestno gojimo vse življenje. Če pa jo zanemarimo, se to pozna na našem zdravju. Gibanje je tako kot zrak vir kakovostnega življenja, sicer organizem ne more normalno funkcionirati. Posledice so kronične bolezni, slabo počutje, slabo razpoloženje, manj gibanja, več hranjenja in temu primerno več dejavnikov tveganja - slabša kakovost življenja in sorazmerno krajša življenjska doba.« Česa nas lahko obvaruje hoja? Kdaj deluje preventivno? »Hoja nas obvaruje pred srčno žilnimi obolenji. Pri tistih, ki redno hodijo, je manj infarktov, manj obolenja ožilja, manj kapi in manj angine pektoris, kot prve znanilke težav na srčno žilnem sistemu, znatno nižji krvni tlak, manj bolečin v sklepih in hrbtenici, manj okvar v sklepih, večja je mišična moč in manj je težav s telesno težo. Hoja porablja energijo in pomaga kot preventiva pred sladkorno boleznijo, pred zvi-šanimi maščobami v krvi. Hoja je pomemben dejavnik zdravljenja sladkorne bolezni.« Kdaj se pokažejo prvi pozitivni učinki hoje? »Gibanje telesu dovaja več kisika, procesi v organizmu lahko normalno potekajo, rezultati pa se najprej kažejo na počutju. Po vsaki telesni aktivnosti smo prijetno utrujeni, ampak psihično spočiti, čili. Da se pokažejo učinki na krvni tlak, na srčno žilni sistem, pa je potrebna vztrajna in redna vadba do petkrat na teden, še bolje sedemkrat. Z enim dnevom ne moremo nadomestiti izpuščene dnevne aktivnosti. Za organizem je priporočljivo, da smo vsak dan telesno aktivni.« Kako je pravilno pričeti z gibanjem, še zlasti, če smo dalj časa zanemarjali telesno vadbo? »Za takega človeka je pomembno, da začne počasi. Najprej sprehod po stopnicah, do trgovine, počasi pa prehajamo na daljše razdalje. Pomembno je tudi predhodno ogrevanje z razteznimi vajami in na koncu ohlajanje. Hoja se postopno podaljšuje in intenzivnost stopnjuje. Priporočeno je vsaj pol ure hoje na dan, petkrat na teden. Ampak hoja naj bo takšna, da se vsaj malce spotimo. Seveda pa moramo intenzivnost zmanjšati, če se pojavijo težave pri dihanju, bolečine v prsnem košu, če bolečine izžarevajo v čeljust ali levo ramo, bolečine v nogah in sklepih so tudi znak pretirane aktivnosti, glavobol, vrtoglavica. Hojo prekinemo, nadaljujemo naslednji dan. Če se težave znova pojavijo, je potreben obisk pri zdravniku.« Kdaj pa je gibanje odsvetovano? »Obremenitvam se izognemo, če se pojavi vročinsko stanje, bolečine v sklepih, akutna obolenja, če smo pod hudim stresom. Ko se stanje umiri, znova začnemo postopoma, ne s staro intenzivnostjo. Kondicijo hitro izgubimo, če je ne vzdržujemo.« Sodoben način življenja prinaša slabe razvade: brez avta si ne znamo več predstavljati življenja, dvigala so nadomestila stopnice ... Gibanje lahko vključimo v vsakdanja opravila, ne da bi si zato morali posebej odmeriti čas, ali šteje samo telesna aktivnost v naravi?Ali lahko tudi s hojo po stopnicah, da avtomobil včasih zamenjamo za noge, ... nadomestimo aktivnost? »Vsakršno gibanje, ki pospeši srčni utrip, je koristno. V trgovskih centrih se izogibajmo tekočim stopnicam, dvigalom, iz avtobusa izstopimo eno postajo pred domom ali službo - vsakršno gibanje se sešteva, ampak boljši učinek pa je, če dosežemo vsaj 50 do 70 odstotkov maksimalnega srčnega utripa. Tega dobimo, če pri ženskah od števila 225 (pri moških pa od 220) odštejemo leta, 70 odstotkov dobljene vrednosti pa predstavlja optimalen utrip, do katerega se lahko obremenimo.« Akcije za vzpodbujanje gibanja se odvijajo po vsej Sloveniji. Zaradi česa pa so posebni testi hoje, kot se izvajajo tudi v Grosupljem? »Testi hoje na 2 kilometra, kot jih izvajamo tudi v Grosupljem in Ivančni Gorici, so dobro obiskani po vsej Sloveniji. Test hoje poteka v naravi, proga mora biti ravna, dolga 2 kilometra, površina pa makadamska ali travnata. Udeleženca najprej pregleda zdravnik, vzame se anamneza, izmeri se krvni tlak, tistim, ki ga imajo nad 170, odsvetujemo test hoje, prav tako tudi bolnikom, ki so v zadnjem letu preboleli infarkt, tistim, ki imajo vročinska stanja, išias, revmatska vnetja sklepov, hud glavobol ali jemljejo zdravila za znižanje srčnega utripa. Hoja tudi ni priporočljiva za vse, ki so prejšnji dan pregloboko pogledali v kozarec. Po pregledu pri zdravniku sledi ogrevanje, razgibavanje sklepov, da pospešimo srčni utrip. Nato sledi start in ko udeleženec testa prehodi 2 kilometra, se mu izmeri srčni utrip. Na koncu dobi računalniški izpis z rezultatom telesne zmogljivosti. Rezultati telesne zmogljivosti (fit indeks) pod 90 kažejo na slabšo telesno zmogljivost, med 90 in 110 pa na dobro telesno zmogljivost. Vsak udeleženec prehodi progo s hitrostjo, kot jo zmore. Med hojo moramo še brez težav izreči dober dan, ne da bi bili preveč zadihani. Ne smejo se pojavljati bolečine v mečih, bolečine v prsnem košu in vrtoglavica, sicer moramo upočasniti tempo. Za test so pomembni prehojeni čas, srčni utrip, starost in telesna teža. Na osnovi prehojenega časa in srčnega utripa pa se dobi rezultat telesne zmogljivosti. Dobro telesno pripravljeni imajo nizek čas in nizek srčni utrip.« ZDRAV ČLOVEK IMA STO ŽELJA, BOLAN LE ENO. (A. P. Čehov) KAKO IZBRATI ZDRAVILCA ? Časopisne polemike, okrogle mize, shodi, novinarske konference ... vse na temo zakona o zdravilstvu, ki pretresa slovenski prostor, a se zdi, da se bo iz gore rodila skromna miška, uporabniki zdravilskih storitev pa bodo še naprej žrtve možnih prevar. Dva slovenska zdravilca imata troje različnih mnenj, pa še popolnoma sprta sta povrhu! Najbolj uporaben recept, ko izbiramo pomoč alternativne in / ali komplementarne medicine, je seveda nasvet tistih uporabnikov, ki jim je ta ali oni zdravilec že uspešno pomagal. Vendar pa previdnost ne bo odveč: tudi na videz nedolžne metode so lahko nevarne, če se jih loteva "napačen" človek ali če življenjsko ogrožen bolnik s tem izgublja dragoceni čas. Ministrstvo za zdravje se je na podlagi pobud zdravilcev samih, organiziranih v različnih zvezah, društvih in drugih interesnih asociacijah, nenazadnje pa tudi pod pritiskom evropske zakonodaje, lotilo zahtevne naloge. Zdravilskih metod je po trditvah nekaterih zdravilcev preko 1200, Slovenci pa po ocenah ekonomistov vsako leto iz svojih žepov prispevamo za svoje zdravje iz naslova komplementarne in alternativne medicine (KAM) približno 15 milijard tolarjev. Je to res dobro naložen denar? Odgovor uporabnikov je seveda zelo pristranski: tisti, ki je dobil pri zdravilcu pomoč in odrešitev svojih zdravstvenih težav, se seveda postavlja na stran zdravilcev ali terapevtov naravnega zdravljenja, kakor jih lahko prijazneje poimenujemo. Drugi so nezaupljivi, tretji zavračajo vsako misel na tovrstno »medicino«. Nesporno pa je, da objektivno lahko učinke dejavnosti zdravilca izmeri samo uradna medicina. Ta ima namreč preverjene diagnostične metode in sredstva, s katerimi je otročje lahko dokazati, če se je pacientu stanje po terapiji pri zdravilcu iz- boljšalo ali ne. Prav na ta del »uradne medicine«, to je na osebne zdravnike, je naperjen največji poziv zdravilcev, ki si v dobro pacienta oziroma stranke želijo sodelovanja. Ko se odločamo za pomoč KAM, je priporočljivo upoštevati nekaj uveljavljenih načel: - Zdravilec mora upoštevati zakonodajo kot delavec v kateri koli drugi gospodarski pridobitni dejavnosti: v poslovnem prostoru mora imeti izobešen cenik, izdati mora popoln račun. Pred izvajanjem kakršne koli terapije se je potrebno seznaniti z vsoto denarja, ki jo bo treba za to odšteti. - Samo z računom boste lahko uveljavljali svoje pravice v primeru, če se vam bo po vaši presoji zgodila krivica ali strokovna napaka. - V državi je ta trenutek edini uradno priznani poklic s področja alternativnih oblik zdravljenja poklic »refleksoterapevt / refleksoterapevtka«. Vsi ostali naravni terapevti so si svoje znanje pridobili na najrazličnejših tečajih in v šolah, ki jih v Sloveniji še nismo priznali, saj nimamo postavljenih standardov za določene poklice. Torej so nazivi »doktor alternativne medicine« in podobni pri nas nepriznani in je predstavljanje v tem smislu kaznivo. - Zaradi varnosti pacienta oziroma uporabnika zdravilskih storitev je prav gotovo najbolj priporočljivo, da je zdravilec medicinsko izobražen. Maloštevilni diplomanti medicinske fakultete delujejo kot zdravilci, ki niso opravljali izpita za pridobitev zdravniške licence, še redkejši so tisti, ki so licenco Zdravniške zbornice vrnili. Na srečo se z zdravilstvom uspešno ukvarjajo tudi mnogi zdravstveni profili iz zdravstvene nege, fizioterapije ipd., mnogi pa so si temeljno medicinsko znanje pridobili z dodatnim šolanjem. - Pri bogato uokvirjenih diplomah na stenah zdravilskih ordinacij velja pozornost nameniti predvsem tistim, kjer piše, da je kandidat opravil preizkus usposobljenosti, ne le, da je obiskoval tečaj, izobraževanje, šolanje.... - Če zdravilec stranki hkrati s storitvijo proda tudi zdravilna sredstva, morajo biti na embalaži nedvoumno napisani podatki o vsebini in lastnostih sredstva. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da mora biti za to blago izdan tudi račun, zdravilec pa mora biti za promet s temi sredstvi tudi vpisan v register na Agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke. Podatki so javni in preverljivi. - Če ne gre le za izboljšanje počutja stranke, ampak za bolj ali manj resne zdravstvene težave, naj diagnozo najprej postavi zdravnik uradne medicine, potem pa se lahko napotimo tudi k zdravilcu. - Nedopustno je na predlog zdravilca prenehati z jemanjem terapije, ki jo je predpisal zdravnik - to lahko pacient naredi le po posvetu z zdravnikom, ki je zdravila predpisal in seveda preveril učinek zdravilske terapije. - Nekatere zdravilske metode, kot so kiropraktika in osteopatija, sodijo izključno v roke zdravnikov, enako kot akupunktura, ki jo je uradna medicina že osvojila. In nenazadnje: na svetovnem spletu je objavljena kopica informacij, z malo truda jih je lahko poiskati in zvedeti več o metodi, ki se ji boste prepustili pod zdravilčevimi rokami. Mojca Sajovic Kakšno je stanje telesne aktivnosti pri Slovencih? »Stanje telesne zmogljivosti je zelo slabo. Dovolj telesno zmogljivih je samo 30 odstotkov, polovica je telesno premalo dejavnih. Včasih v kakšnih anketah preberemo, da je kdo šel iz dnevne sobe po sendvič v kuhinjo. Vendar to ni gibanje. Gibanje je, da zapustimo stanovanje in pospešimo srčni utrip, da se nam vsaj malo orosi čelo. Slovenci smo telesno premalo dejavni, kar ni najboljša popotnica do krepitve zdravja.« Barbara Pance NIKO M1HIČINAC K.D* Ce želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 30 ^OLZDRj^-SMIflUI^ P 0 lV Z O ß /W T A i/l //2 i/2 i/2 t/l //2 — ¡m -a S ve ^ rilMS-Vl'AYHÜMf Zakaj se je Martin volitev vese V kraljevih časih je živel Martin, ki je ljubil predvsem dve stvari: tobak za žvečenje in vino. Toda za oboje je bilo treba denarja, tega pa Martin ni imel. Po pravici povedano je bilo pri hiši vedno nekaj cvenka, a je bil skrbno zaklenjen v skrinji stroge žene Marjete. Ta pa na žalost ni imela prevelikega razumevanja za obe moževi ljubezni. Vendar je iznajdljivi Martin kdaj pa kdaj vendarle prišel na svoj račun. Ob volitvah namreč. Vedel je, da žena Marjeta nadvse rada hodi v cerkev in da brezkompromisno navija za klerikalno stranko. Najmanj dva meseca pred volitvami je stopil pred ženo in ji kar brez ovinkarjenja povedal: »Maretl, če mi ne daš nekaj denarja, bom kar liberalce volil!« »Naaak, je jezno zategnila Marjeta, teh brezbožnih pokvarjencev že ne boš podpiral! Naaa, pokora, pa zgini!« In je spet skrbno zaklenila skrinjo in spravila ključ. Martin je bil dovolj prebrisan, da je zahtevo nekajkrat ponovil in v dneh pred volitvami še občutno povišal tarifo. Kajpak je potem v nedeljo volil pod strogim ženinim nadzorstvom. Po volitvah pa je lep čas hodil naokoli s praznimi žepi in vzdihoval: »Ej, da bi bile kmalu spet kakšne volitve!« PRIPOMOČEK ZA PRAVILNO IZPELJAVO VOLITEV NAVODILO ZA UPORABO Tam, kjer je v okvirčku črna pika, napravite luknjico in z odprtim časopisom neopaženo kontrolirajte pravilni potek volitev. V primeru, da ugotovite nepravilnost, na primer kršenje volilnega molka, takoj ukrepajte, zlasti, če gre nepravilnost v škodo vaše stranke. PODOBNICA V prejšnji številki je bil upodobljen pes, ki nas je prav gotovo spomnil na celo vrsto znanih pregovorov primerljivk in besednih iger. Na primer: »laže, ko pes teče«, »pes, ki ne laja, globoko zobe zasaja«, »gospodarstvo je na psu«, »pasje življenje« in tako naprej. Očitno so se ljudje s psi že od davna veliko ukvarjali. Današnja slikovna izzivalka je iz rastlinskega sveta. Oglejte si jo in poženite možgane, če ste pri volji! ha,ha,HA,HA,HA, HA PRED 100 LETI ZAČUDENJE Dva zmikavta sta bila hkrati obsojena zaradi tatvine. Eden zato, ker se je drznil krasti podnevi, drugi pa zato, ker je jemal in vznemiril ljudi ponoči, ko spijo. Po razglasitvi sodbe sta oba hkrati zavpila: »Za božjo voljo, kdaj pa naj pošten človek potem sploh krade!« NAPREDEK V VSEH SMEREH Strokovnjak razlaga na izobraževalnem tečaju: »Pri umetnih gnojilih je tak napredek, da bo kmalu človek spomladi v žepu nosil gnoj na njivo. Kmet slušatelj: »Jeseni pa pridelek v istem žepu domov.« SAMO PO SEBI UMEVNO Župnik pri verouku vpraša učenca v šoli: »Kaj mora storiti vsak človek, ako hoče dobiti odvezo?« »Grešiti,« mu hitro odgovori učenec. ŠEST BURK 1. Devet kož ima in vse ljudi grize? Kdo pravi, da ne vem! 1. Katera beseda nima dvojnega pomena? a) roka b) prst c) mesec 2. Koliko zvezd je v ozvezdju velikega voza? ............. 3. Kateri slovenski književnik je po rojstvu najmlajši? a) Louis Adamič b) Franc Saleški Finžgar c) Oton Župančič 4. Kam se pod zemljo pretakajo vode z Radenskega polja? a) V Ljubljanico b)V Krko c) neposredno v Savo 5. Katere živali imajo najmanj nog? a) kopitarji b) pajki c) mehkužci 6. Kateri brat je moral nekoč po svetu? a) deveti b) deseti c) dvanajsti 7. Kadar voda vre, gredo iz nje mehurčki. Kaj je v njih? a) vodna para b) zrak c) ogljikov dioksid 8. Kateri dan v letu nima svojega svetnika? a) prvi december b) devetindvajseti februar c) enaintrideseti maj 9. S katerim delom telesa poslušajo kobilice? a) z glavo b) z nogami c) z zadkom 10. Kdaj ima duhovnik biserno mašo? a) po 12. letih svečeniškega dela b) po 16. letih svečeniškega dela c) po 70. letih svečeniškega dela Rešitve iz prejšnje številke: 1.c, 2.a, 3.a, 4.c, 5. Perme, 6.sto, 7.b, 8.a 2. Katera tekočina nikoli ne zmrzne? 3. Katere vaje nikoli ne krepijo telesa? 4. Kateri zob nikoli ne boli? 5. Nosi klobuk, a nima glave? REŠITVE: 1. čebula, 2. vrela voda, 3. v čitanki, 4. babji zob, 5. goba. Kratice za igrive glavice Zadnjič objavljene kratice LŠLDI so bile začetnice imen sosednjih občin. Poglejmo jih: Ljubljana, Škofljica, Lašče, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Če upoštevamo pomoč, ki je bila dodana, uganka najbrž ni bila pretežka. Današnje kratičje pa je takole: VPLKT. Pomoč: nanaša se na sestavine človeškega skeleta. 1. V oktobru burja, mraz, v januarju sončen čas. 2. Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. 3. Kar je Uršula začela, bo zima vse izpela. 4. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. 5. Gal suhoten obeta sušo naslednjega leta. 1. Scena: Kmečka izba s pečjo in posteljo. V postelji leži ostareli mož Lojz. Pri postelji sedi stroga žena Terezija, ki mu je zagrenila marsikatero urico skupnega življenja. Razgovor: Lojz: »Slab sem, slab. Ne bo dolgo, ko bom odšel na oni svet.« Terezija: »Ne ženi si tega k srcu, saj bom kmalu prišla za teboj.« Lojz prestrašeno: »Ne hiti, Reza, ne hiti, se prav nič ne mudi!« 2. Dva moderna slikarja se dobita v kavarni. Prvi vpraša drugega: »Kako, da si danes tako slabe volje? »Kaj ne bom,« odgovori vprašani. »Naredil sem lepo sliko, pa mi jo je gospodinja pri pospravljanju premaknila. Sedaj pa ne vem, kje je zgoraj in kje spodaj!« 3. Nace med tarnanjem o slabem zdravju zagotavlja prijatelju: »Verjemi mi, da ni bolnišnice, v kateri še nisem bil, pa nič ne pomaga.« »E ja, v porodnišnici zagotovo še nisi bil,« mu ugovarja prijatelj. »Kako, da ne,« se razburi Nace, »tam sem se vendar rodil!« 4. Srečata se prijatelja v najstniških letih. Prvi se zaupno nagne k drugemu: »Ti, jaz pa vem, kako se dobijo otroci.« Prijatelj ravnodušno zamahne z roko in odvrne: »To ni nič. Jaz vem, kako se ne dobijo otroci.« 5. Na klopi v parku. »Beti, ko te takole stisnem, se mi zdi, kot da sem v raju«. Beti pa prepričljivo nazaj: »Meni se pa zdi, kot da sem v natlačenem avtobusu.« 6. »Oči, tule sem prebral, da so letos pri nas ujeli deset vagonov rib. Kaj se ribe vozijo po železnici?« »Seveda, sine! Kaj še nisi slišal za cele vlake rib v morju.« oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 31 D Z D/ BO Dl SKRAJNO NERESEN POGOVOR S POTENCIALNIMA KANDIDATOMA ZA VELEUPELJSKEGA ŠPANA j0EŽKOM ZAGRAŠKIM IN POREDNIKOM EHO CAJTNGOV. Kot mnogi cajtngi in drugi gostilniški mediji v naši VELEUPELJSKI KOMUNI smo se tudi v PRAV POSEBNI PREDVOLILNI PRILOGI EHO CAJTNGOV (PPPPEC v nadaljevanju) odločili, da vam zmedimo dva zmedena kandidata za VELEUPELJSKEGA ŠPANA. »Zakaj samo dva?« boste dejali, saj je takih in podobnih kandidatov samo v VELEUPLJAH skoraj toliko, kot komuna šteje prebivalcev, število pa se iz dneva v dan še povečuje. Zato smo najprej povprašali POREDNIKA EHO CAJTNGOV, zakaj je sploh kandidiral, in takoj za njim še j0ežka Zagraškega. POREDNIK: Zato, ker danes moraš kandidirat, da si lahko sploh izvoljen. J0EŽEK: Saj sploh nisem hotu, pa me je tale POREDNIK nagavuru in predlagal. PPPPEC: A tako!? Prej ste mi pa, g. kandidat POREDNIK, dejali, da vas je j0ežek nagovarjal. POREDNIK: Kje imate dokaz? Brez papirja v VELEUPELJSKI GOSTILNIŠKI AGENCIJI lahko govorim, kar hočem, pa mi ne morete dokazati. Še s papirjem bolj težko. J0EŽEK: N'! Al vam nejsm jest gavuru, de je tale POREDNIK en čudn tič? Vse kar reče, prec utaji. Vse na akul gavari, kaj bo naredu, pol pa prav: Kar sm ablubu, še nej rečen, pardon -zapisan, de bom tud naredu. PPPPEC: Porednik! Ali lahko to j0ežkovo izjavo potrdite? POREDNIK: Seveda. Tako je bilo od nekdaj. J0EŽEK: Že, že, ampk - zdej bo drgač! Sma u demakraciji, al kaku se že temu stanju nižje zavesti lahku reče. PPPPEC: No, demokracija je že res, samo morajo biti tudi ljudje zreli za demokracijo, mar ne? J0EŽEK: Taku je. Tega POREDNIKA poznam že, od kar pumnim, še iz starih trdih cajtov. Prej je pisal taku, zdej pa drgač. POREDNIK: No, potem je vse vredu, a ne, j0ežek? PPPPEC: Pa preidimo h konkretnim vprašanjem. Najprej mi odgovorita, kaj sta do zdaj že naredila za NAŠE VELECENJENO IN NAJDRAŽJE VELEUPLJE? POREDNIK: Ja, do zdaj smo poizkušali že marsikaj, pa nam od tega ni veliko uspelo. J0EŽEK: Jest pa nejsm nič poskušal, jes sm kar adgriznu. Ampk: Od zdej bo pa čist drgač. PPPPEC: Kaj so posebne vaše reference, odlike...? POREDNIK: Jaz imam sinje modre oči. J0EŽEK: Jest pa nebeško plave. referen POREDNIK me J0EŽ nebe PPPPEC: Ali sta lahko bolj konkretna? Kot smo po mestnih kuluarjih in tretoarjih slišali, pa po vasi in za mnogimi šanki se tudi govori, da niste v preteklem mandatu nič pametnega naredili. Je to res? POREDNIK: Seveda je res. J0EŽEK: Pa tud v naprej ne bo nič drgač, pardon - zdej bo vse drgač! (sam sebi) Ježeš. Kaj gavarim? Hmal bi se zagavuru. PPPPEC: Če smo čisto iskreni, tudi s tem odgovorom nista povedala nič novega. POREDNIK: Seveda ne. Kaj ste pa pričakovali! J0EŽEK: Zdej ste pa vi novinar že pravi mrhovinar. Kaj pa vem kaj bo čez štir leta. Jest še za jutri na vem, kaj bo. (j0ežka je že pograbila precejšnja jeza. To se mu vidi na obrazu in po koži.) Al' smo se zatu boril, de nas boste vi novinarji kar naprej nekaj sprašval? POREDNIK: Ti, j0ežek, se sploh nisi boril. Ko je bila vojna, si v zaklonišča vlačil cele gajbice hrušk. J0EŽEK: Pa kaku sm se matrov! POREDNIK: No, vidite! Kradel je, pardon - lastninil je. PPPPEC: Kot lahko iz teh odgovorov sklepamo, sta vajina predvolilna programa zelo podobna. V čem pa se vendar le razlikujeta? POREDNIK: V tem, da je moj program bistveno drugačen od j0ežkovega? J0EŽEK: Eh, kašn program nek!? Jest sploh radijskega programa ne paslušam. Samu tu vem, kar iz EHO CAJTNGOV preberem. Cajtnge pa itak vse sorte pišejo - kar je treba in kar nej treba. POREDNIK: No, ste videli! J0ežek kopira moj program. In taki naj bi se potegovali za pomembne funkcije v VELEUPELJSKI KOMUNI? J0EŽEK: E, veš kaj! Takule se pa ti z menoj ne boš zaje. (CENZURA)...val! Nisva krav skupaj pasla. POREDNIK: Ma, če bi ti ne bil j0ežek, bi ti rekel, da si vol ali pa bik. j0EŽEK: Na, de si boš zapumnu, kdaj si j0ežka volu z volom. (In j0ežek močno sune porednika pod rebra). Ti si vol, zato naj volijo tebe. PPPPEC: Prosim, pomirita se! Ne se pretepat! J0EŽEK: Sej se sploh ne tepeva. Samu pod rebra sm ga mav špiknu. POREDNIK: Pa saj vemo, da kar naprej nekaj špikaš. J0EŽEK: Ku de bi biv ti kaj bulš? Ti si pa poredn, žleht, nasramn, pa še kaj druzga zravn. Dan in noč! Še bl panoč k padnev. POREDNIK: Zakaj pa ponoči? J0EŽEK: Zatu, k vidim, kdr se pod tvojimu oknam sprehajam, de kar naprej za tistim televizorjem sediš k'd'r cajtnge delaš. POREDNIK: Kakšen televizor? To je računalnik. J0EŽEK: Kašn računalnik? Če bi bil tu kašn računalnik, bi si vsaj kašna plača znov dobra zračunat.... Pa men tud. PPPPEC: No vidite, dragi VOLI-lci! Naš pogovor s kandidatoma se je tako do kraja sfižil. Upamo lahko le, da bosta zaradi prepira zamudila vložitev kandidature in se vam ne bo treba ob že tako pestri ponudbi vaših najdražjih ŠPANSKIH in SVETNIŠKIH kandidatov ukvarjati še s tema dvema cepcema. INTERPRETACIJA, INTERPOLACIJA, INTERPELACIJA. OGrožena CvetKa ZaloGar je kot DOM-ŽALSKA španja in slovenska OD-poslanka ter ustanovna članica Gibanja za razvoj Janeza D. ob interpelaciji, naj odstopi predsednik sveta RTV Slovenija, zelo po svoje interpretatirala in interpolirala interpelacijo. Ker so prav tako vse njene funkcije pomešane med seboj, še ne ve natančno, iz katerega naslova je vložila svojo interpretacijo (al' kak' se že reče? - interpelacijo!) proti Velikemu Stanetu. »DEMOKRATIČNO SPOSOJEN« KOMENTAR Sedanje pritoževanje Janeza D. močno spominja na študenta, ki ga je še v stari Srbiji oče, kmet iz Smedereva, poslal študirat na Dunaj. Čez kaki dve leti je imel na Dunaju opravek očetov prijatelj iz Beograda. Ker je oče posumil, da s sinom ne gre vse po pričakovanju, je prosil prijatelja, naj se pozanima, kako kaj sin študira. Prijatelj se je vrnil z najslabšimi vestmi: da sin »nenamensko troši sredstva«, kot bi rekli danes. Veliko pogosteje ga je bilo videti v gostilnah v družbi svojih vinskih bratcev in v bordelih kot na univerzi. Oče mu je takoj zaprl finančno pipico. Sredi naslednjega meseca je dobil sinovo pismo, zakaj še ni denarja. Oče ni odgovoril. Čez teden dni drugo, nujno pismo, kaj da je z denarjem. Oče nič. Nazadnje pa telegram: »Če ne pošlješ denarja, skočim v Donavo.« Tedaj mu je oče odpisal: »Skoči! Čakam te v Smederevu!« NAJBOLJŠE - IZ SRBIJE V ROMUNIJO IN BOLGARIJO, IZ SLOVENIJE PA V SRBIJO Iz obrata Naftne industrije Srbije (NIS) v Prahovu blizu srbsko-romunske meje so v ponedeljek, 9. 10., po Donavi spustili za zdaj še neugotovljeno količina mazuta. Romuni in Bolgari so se daril zelo razveselili. Iz Ljubljanskih mlekarn pa sporočajo, da bodo mleko in mlečne izdelke (in večino nepremični) poslali srbskemu lastniku najbrž kar po Savi. Večina lastnikov in nadzornikov v slovenskih zadrugah se tega dogajanja zelo veseli in pravi: »Če smo že razhajkal slovensko kmetijstvo, zakaj ne bi še mlekarstvo?« NOVA OBLAST - STARI SIMBOLI Ob praznovanju priključitve Primorske Sloveniji so nekateri poleg rolanja kamnov na Sabotinu veselo pozdravljali NOVO OBLAST s starimi simboli. Le kaj bi ob svojem obisku napravil tovariš Tito? Trikrat lahko ugibate, odgovor pa bo vedno enak. SLAVOJ NA BOBEN! Ameriški filozof slovenskega porekla z ruskim imenom Slavoj Ž(už)ek je odšel na (zlati) boben. U2 Na glasbeno tržišče bo kmalu prispela nova kompilacija hitov skupine U2, na kateri bosta tudi dve novi pesmi. Skupina bo 7. novembra nadaljevala s turnejo Vertigo, prvi koncert v nizu bodo odigrali v avstralskem Brisbaneu. »Kad dodu na Balkan, koncert če imat U 2 - datum još nije poznat,« kaže Mujo. PREDVOLILNE AKCIJE IZ »DEMOKRACIJE« Večina županov zavrača namige, naj bi v predvolilnem času hiteli z obnavljanjem mestne infrastrukture. A primerjava med več slovenskimi občinami je pokazala, da je nekaj vendarle na tem. Vprašanje pa je, ali je to najboljša strategija. KOMENTAR VELEUPELJSKE GOSTILNIŠKE AGENCIJE: V VELEUPLJAH pa niti cest ne razkopavajo, saj so že same po sebi dovolj razkopane. Baje pa spet zakoličujejo cesto proti Ponovljeni vasi, a še ne vedo natančno, v katerem mandatu bo cesta dokončana (pardon: »pokončana« je že zdaj) -poasfaltirana. Najbrž bodo tudi zakoličbo PONAVLJALI? »Kaj veš? Ti nič ne veš. Mene poslušaj!« mu je dejal z drugega konca šanka eden od njegovih dolgoletnih znancev. »Kaj mi boš povedal?« »I, kaj? Nič. Če daš za rundo, potem se bova pa pogovarjala.« Računi še pridejo. TURISTIČNA SMETANA Baje se je v enem od razvpitih VELEUPELJSKIH zabavišč zbrala AVAN-turistična smetana, ki je ugibala, kako LOKALEN je GLOBALEN turizem. Mi na lokalni ravni ga na ta račun le malo lokamo, na globalni ravni pa se s smetano obmetavajo. Pravijo pa, da je tudi ta smetana že precej kisla. TURIZEM NAŠ VSAKDANJI Že desetletja v Sloveniji poslušamo, DA SMO TURIZEM LJUDJE, a si ga že ves ta čas vedno bolj prisvajajo samo nekateri izbrani. VELEUPELJSKI turizem po Orwellu: In nato so bili vsi enakopravni, nekateri med njimi pa so bili malo bolj enakopravni. VELEUPELJČANI IŠČEJO NOVO IDENTITETO Po besedah ene od voditeljic VELEUPELJSKEGA SIMPOZIJA VELEUPLJE iščejo svojo najnovejšo identiteto. Lahko pa ji sporočimo, da so to z VELEUPLJEM počeli že vse od leta 1941. V tem prizadevanju jim ga je uspelo dobro uspavati. POVEČATI ŠPANOVO JAMO IN ZALITI RAČENSKO POLJE »Če želimo v VELEUPLJAH povečati obisk turistov, je treba povečati ŠPANOVO JAMO še za sedem dvoran ter RAČENSKO POLJE zaliti do polovice kopanjskega griča. Tako bomo pobrali vsaj pol denarja, ki se zdaj steka na Bled in v Postojno,« je dejal eden od novopečenih VELEUPELJSKIH turističnih vodičev. GAZELA IN INKUBATOR Po Sloveniji v zadnjem času uspešnim in hitro rastočim podjetjem podeljujejo naslov GAZELA. Zato je menda nedavno ušla gazela iz ljubljanskega živalskega vrta. Na srečo: V VELEUPLJAH še nobena GAZELA ni že tako odrasla, da bi pobegnila. Zato so jih kar nekaj spravili v INKUBATOR. VEM. - KAJ VEŠ? - NIČ NE VEŠ. »VEM za podjetniške informacije,« se je zadnjič za šankom hvalil eden od novo rojenih obrtniko. OBISKI IN ZASLUŽEK Terenska ugotovitev: V TRDNJAVI KLUŽE PRI BOVCU JE BILO LETOS 12.000 OBISKOVALCEV. Vprašanje: Koliko obiskovalcev si je ogledalo VELEUPELJSKE GRADOVE IN OSTALE KULTURNE SPOMENIKE v zadnjih desetih letih? Pomoč: Številka je precej manjša od gornje ugotovitve. Še manjši je zaslužek. PREKRSTILI j0EŽKA V TRDNJAVI KLUŽE PRI BOVCU. si je j0ežek ob težavnih težnostnih meritvah ogledal predstavo tamkajšnjih ljubiteljskih gledaliških igralcev s temo na 1. svetovno vojno. Gledalci in igralci so j0ežka kaj hitro sprejeli za svojega. Zato so mu posadili staro italijansko čelado na glavo in mu navlekli preozko bluzo na pleča ter ga prekrstili v PEPIJA PORCOSPINA. Glede imena se j0ežek ni preveč sekiral. Še več! Vse bi bilo v redu in fejst, če ne bi na koncu žalostno ugotovil, da je po menažki zmanjkalo ruma za v čai. CE BI GENERALNI DIREKTOR VEDEL... kje hodi j0ežek Zagraški pri svojih terenskih zemljemerskih delih, bi mu poleg mizerne plače takoj povišal terenski dodatek in dnevnico. To pot smo ga (j0ežka in ne direktorja!) zalotili v kleti gradu na Socerbu, ko je sodeloval Z MEŠANO (beri narazen!) slovensko-hrvaško terensko ekipo pri meritvah gravimetrije (po domače bi se temu reklo merjenja pospeška zemeljske težnosti). Vse bi bilo sicer čisto normalno, če v tej kleti ne bi bilo skladišče vrhunskih arhivskih vin, eno med njimi je staro več kot 800 let. Žal si zemljemerska ekipa z nakazanimi dnevnicami ni mogla kupiti še nobene buteljke, lastnik pa je škrt kot pravi Gorenj'c, čeprav je Primor'c. REKA^ TRST, GORICA - NAŠA JE PRAVICA! Ko se je po dobre pol ure j0ežek le spravil iz vinske kleti na Socerbu, se je prav razneženo ozrl na Piranski zaliv in nato malo bolj osorno in desno ter v skladu z zadnjim obiskom v Simonovem zalivu in srečanju s POP-ovičem radostno vzkliknil: »Trst je naš!« Le kaj bi porekel, če bi se ozrl strogo levo? VRNITEV - SREDI TRGATVE V štirinajstih dnevih zemljemerskega kroženja po slovenskih vinorodnih krajih v najlepšem in sončnem času trgatve (še posebej v lepem spominu mu bosta ostala Štajerska in Bizeljsko) je j0ežek ugotavljal, da se je v zadnjih mesecih ogromno lokalnih in krajevnih cest poasfaltiralo in da so ljudje mnogo bolj prijazni, saj se vsi dobrodušno smejejo s plakatov. Nato se je vendarle vrnil domov ter svoje domače in prijatelje zalotil v prav tako veselem razpoloženju sredi trgatve. Kaj pa so naredili iz pobranega grozdja bomo poročali v naslednji prilogi VELEUPELJSKE GOSTILNIŠKE AGENCIJE - (po Urošu Slaku) PO OGLASIH, pardon - po VOLITVAH!. GLAVA JIH BO BOLELA Med tem časom so nekateri ŠPANSKI kandidati že opravili nekaj predvolilnih shodov in zakuhali nekaj golažev. Nekateri zlobni jeziki pa trdijo, da je bil leta malo prismojen, drugi pa ga na vse pretege hvalijo in poplakujejo z neizmerjenimi količinami vina in piva. Joj! Kako bo slednje bolela glava!? VSI NA VOLITVE, IN PO POMETI - (GA PIJTE)! Tako! Zdaj pa vsi na volitve! Izberite najboljše med najboljšimi! - Jagodni izbor! In ne delajte neumnosti! Da vas ne bo spet glava bolela. _oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 32 KULTURA NOV Teden otroka v občini Grosuplje Ob tednu otroka smo OŠ Brinje, OŠ Louisa Adamiča ter ZKD Grosuplje naredili dobro potezo. Vsi skupaj se lahko pohvalimo, ker je bil Kulturni dom Grosuplje zelo živ. Devet predstav (ena je bila v OŠ Louisa Adamiča, Podružnična šola Št. Jurij) od 3. do 10. oktobra 2006 si je ogledalo kar 1340 otrok. Zbrana tišina v dvorani, pa tudi sproščen smeh je jasno govoril o njihovih občutjih. V avli kulturnega doma je študentka likovne pedagogike Polona Gunde oblikovala domiselno razstavo kostumov otroških predstav gledališča GG Ne-Ni ter izvirne plakate za teden otroka. V dvorani pa so si ogledali animirani, še vroči film Garfield II ter lutkovni predstavi Obuti maček (Mini teater Ljubljana) in Krtek Zlatko ali Kakec, ki je padel z neba (Lutkovno gledališče FRU FRU). Animatorji so jih presenetili. Da lutke spravlja v življenje raper Jose, pa televizijski Umko (igralec Gašper Jarni)!? Da, celo nagrajena sta bila za to predstavo na festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru - za animacijo. Otroci so ju zelo pazljivo spremljali in na koncu pomagali peti Josu. V drugi dvojici anima-tojrev - to sta bila Irena Rajh in Vito Rožej, pa so uživali v nekoliko smešni, lutkovno zelo domiselno oblikovani zgodbici o kakcih. Irena Rajh je takole odgovorila na vprašanje, kaj je zanjo teden otroka: "Tradicionalno prvi teden v oktobru. Za nas najbolj delovni teden, ko začnemo našo (lutkarsko) sezono. Podpiram akcijo. Vesela pa bi bila, da bi se ta pozornost porazdelila na vse leto. Da bi se ves čas zavedali odgovornosti do otrok ne glede kje: v družini, v vrtcu, v šoli in v kulturnih ustanovah, kjer tudi "skrbimo" za njihovo notranjo srečo in srečno otroštvo." KAKO SO MALI OBISKOVALCI KOMENTIRALI, KAJ JE ZA NJIH TEDEN OTROKA? Manca , OŠ Brinje, 3. razred: "Da gremo gledat kakšne predstave, da nas starši kam peljejo in da se imamo radi" Domen, OŠ Brinje, 3. razred: "Ne vem_ (po premisleku). Zato, da imajo otroci svoj teden" Žiga, OŠ Louisa Adamiča, 4. razred: "Ta teden je naš praznik. Kar si otroci za-želimo, nam morajo starši izpolniti." Če smo si organizatorji kaj vzeli od predstav in otrok v prvem oktobrskem tednu, bosta to zagotovo dva R-ja: radovednost in radoživost za še boljši teden otroka čez leto dni! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX NadrugiskupščiniZKDGrosuplje ZKD Grosuplje je imela svojo 3. skupščino V. mandata, in sicer že drugo v letošnjem letu. Predsednik ZKD Grosuplje Ljubo Vilar je odprl kar nekaj zanimivih tem. Novi zakon o društvih prinaša novosti z vidika večje odgovornosti pravnih zastopnikov društva. S tem je povezana tudi bolj zahtevna dokumentacija programskih poročil in strokovno vodenje računovodstva. Odgovornost vseh, ki delajo na polju javnega interesa, civilne družbe oz. nevladnih organizacij, je pravno jasno opredeljena, kazni za nepravilnosti pa prevelike za proračun ZKD-ja. Obravnavali smo polletno finančno poročilo ZKD Grosuplje. Enotni smo si bili, da Občina Grosuplje sicer vlaga za ljubiteljsko dejavnost KD, vendar je ta denar zožen na avtorske honorarje mentorjem skupin, na programske in materialne stroške. Problem pa se pojavi takrat, kadar skupina želi bolj intenzivno delovati in ji za organizacijo prireditev ali odmevnejših gostovanj zmanjka tekočih sredstev. Vse bolj pa postajajo problem tudi vadbeni prostori, ki jih nekatera društva nimajo. Strokovna služba ZKD Grosuplje ter njena KD pričakujemo, da bomo z jasno predstavljenimi problemi uspeli prepričati financerja, da pester kulturni naboj prispeva k ustvarjalnosti in širši prodornosti mesta. Samo še drobtinica iz spletne strani Ministrstva za javno upravo o nevladnih organizacijah (raziskava FDV-ja iz leta 2006), med katerimi kulturna društva predstavljajo 17,6 % močan delež: Večina, kar 80,6% nevladnih organizacij nima zaposlenih. Delež organizacij, ki imajo zaposlene se je v primerjavi z letom 1996 nekoliko povečal (iz 15% na 19%), kljub temu pa lahko za slovenski nevladni sektor ugotovimo, da ga sestavljajo večinoma volonterske organizacije. Zato ne preseneča, da je prispevek prostovoljcev zelo velik. Obseg njihovega dela preračunan v ure polno zaposlenih delavcev pomeni, da opravijo delo, ki bi ga opravilo več kot 7.125 polno zaposlenih delavcev. Glede na število polno zaposlenih delavcev in tistih delavcev v nevladnih organizacijah, ki za svoje delo prejemajo plačilo to pomeni, da prispevek prostovoljcev celo presega obseg njihovega dela za 26 %. Zanimiv podatek, mnogim v razmislek. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX "Zelen"prepeval v Kranju Bivši Šentjurski oktet, zdaj moška pevska skupina "Zelen" je bila na začetku oktobra povabljena na območno srečanje Malih pevskih skupin Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obočna izpostava Kranj. Povabilo so dobili zaradi dobrega glasu, ki je očitno segel do gorenjske prestolnice. Kot smo izvedeli, so publiko prepričali, prav tako pa tudi strokovnega spremljevalca prof. Milivoja Šurbeka. Predstavili so se z repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi iz našega konca. Šest pevcev, ki so se poimenovali "Zelen" uspešno vodi umetniški vodja Vladimir Br-lek. Bo že kakšna prilika, da bomo ob njihovem petju uživali tudi Gro-supeljčani. V sodelovanju z ZKD Grosuplje bodo mali igralci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje skoraj najmlajšega igralskega ansambla z imenom Gledališče Hiška, pripravili predstavo za Veseli december 2006. Že nekaj let jih uspešno vodi mentorica, prof. Irena Žerdin, učiteljica na razredni stopnji. Nadaljevali bodo z gledališko tradicijo skupine GG NeNi, ki je predstave za otroke pripravljala zadnjih sedem let zapored pod okriljem ZKD Grosuplje. Ta jim je omogočila skoraj profesionalno delo in tako posledično boljšo organizacijo produkcije predstave. Ja, na mladih svet stoji, pa tudi gledališče. Pa da ne boste mislili, da gre za popolne novince, repertoar mladih šolarjev: Zvezdica zaspanka, Pekarna Miš Maš, Žogica Nogica. Preboj izven meja naše občine je Hiški uspel s predstavo Medvedek Pu. Z njo so se uvrstili na medobmočno srečanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v lanski sezoni, letos pa so z njo na prvi šolski dan sprejeli med svoje vrste prvošolce OŠ Louisa Adamiča ter se z veseljem odzvali tudi povabilu za gostovanje na Pikinem festivalu v Velenju, ki se je končal dober mesec nazaj. Zagotovo bo njihova nova predstava lepa priložnost, da nas z glavno junakinjo Tinko čudežna sila potegne v čarobni svet pravljic, ki jih že skoraj vsi dobro poznamo. Pa Hop v pravljico! Matijevic in izborom glasbe Mirka Vuksanoviča je gledališko zgodbo podložila s hipijado. Frivolno in ležerno prikaže vse sladkosti in pasti igralskega poklica, hkrati pa nas sooči z zakulisjem "tovarne sanj" in komičnimi situacijami, ki spremljajo snemanje filma. Odlike predstave so uigran igralski ansambel, značilen humor Muckove in njeno poznavanje televizijskega in filmskega medija. Lepo povabljeni! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Moški Pevski zbor Corona je imel v mesecu oktobru 2006 z zborovodjem Jernejem Kralje intenzivne vaje, kjer so si zadali cilj: doseči in preseči uvrstitev na zadnjem tekmovanju, ki so se ga udeležili leta 2004. Uradno se bodo s podobnimi zasedbami pomerili 19. novembra 2006 na tekmovanju odraslih pevskih zborov v Trbovljah. Želimo jim dobro intonacijo, sočno fraziranje pa seveda tudi nekaj sreče. Pri tovrstnih tekmovanjih pač znanje ni vedno dovolj. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX HopvpravljicoinVeselidecember XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Blazno resno slavni pri nas! Napovedujemo gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z mladinsko in družinsko komedijo, ki jo je napisala Desa Muck. Avtorico, ki je najprej izvrstna pisateljica za naše odraščajoče otroke, potem televizijska zvezda, zdaj vse bolj prisotna tudi kot igralka in tekstopiska na odrih - predvsem kranjskega gledališča - zagotovo vsi dobro poznate. Kot je zapisal kritik Matej Bogataj komedija poudarja čas dogajanja, sedemdeseta leta, in to prepoznavno domača, torej čas, ko prave slave in zvezdni-štva sploh še ni bilo, ko so bili rumeni mediji v plenicah in je veljalo vsako pojavljanje v televizijski reklami za blazen preboj. Pod režijo se podpisuje Katja Pegan. S pomočjo scene Damjana Cavazze, kostumov Ane XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Koledar prireditev in filmskih predstavvKulturnem domu Grosuplje sreda, 25.10.2006, ob 19:30 uri, KD Big Band Grosuplje in ZKD Grosuplje; Jesenska glasbena promenada z Big Bandom Grosuplje, za izven četrtek, 26.10.2006; Kino ob 17:00, ZKD Grosuplje: ZA ŽIVO MEJO, otroški animirani petek, 27.10.2006; Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje: PIJANI OD OBLASTI, akcijski petek, 3.11.2006; Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje: ROMANCA OB JEZERU, ljubezenska drama četrtek, 9.11.2006; Kino ob 17:00, ZKD Grosuplje: HUDA MRAVLJICA, otroški sinhroniziran petek, 10.11.2006; Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje: DIVJI IN ZADETI, glasbeni petek, 17.11.2006; Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje: MIAMIVICE, akcijski četrtek, 23.11.2006, ZKD Grosuplje: komedija z nostalgijo 70-ih D. Muck: BLAZNO RESNO SLAVNI, Prešernovo gledališče Kranj, za izven petek, 24.11.2006; Kino ob 19:00, ZKD Grosuplje: W.T.C., pustolovski *organizator si pridržuje pravico do spremembe programa XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX OB PRAZNOVANJU 10.OBLETNICE PREPEVANJA VAS VOKALNA SKUPINA ŠMARNICE VABI NA SLAVNOSTNI KONCERT Z IZBRANIMI GOSTI. PELO SE BO V DRUŽBENEM DOMU ŠMARJE - SAP NA JESENSKO SOBOTO, 25.11.2006 Z ZAČETKOM OB 19.00. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX V sodelovanju z navedenimi pripravila Simona Zorc Ramovš oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 33 KULTURA JESENSKA GLASBENA PROMENADA Z BIG BANDOM GROSUPLJE IN GOSTI 25. OKTOBRA V GROSUPLJEM NINA PUŠLAR Z BIG BANDOM GROSUPLJE Jesenski čas je kot ustvarjen za sprehod skozi milozvočne melodije. Za vse glasbene sladokusce bo 25. oktobra 2006 ob 20. uri zopet poskrbel Big band Grosuplje z zanimivimi gosti. Big band Grosuplje je eden najdejavnejših amaterskih orkestrov v Sloveniji. Ljubezen do glasbe v njem združuje predvsem mlade (povečini dijake in študente), ki so znanje najprej bogatili pod vodstvom g. Braca Doblekarja, danes pa orkester uspešno vodi g. Igor Lunder. V dobrih osmih letih obstoja je Big band Grosuplje nastopil na preko stod-vajsetih prireditvah, med katerimi velja posebej izpostaviti nastop v programu osrednje državne proslave ob Dnevu državnosti. Orkester je sodeloval z največjimi imeni slovenske glasbene scene (Oto Pestner, Tulio Furlanič, Janez Bončina - Benč, Jadranka Juras, Maja Slatinšek, Manca Urbanc Izmaj-lov, Kristina Oberžan, Irena Vidic ...) pa tudi s priznanimi gosti iz tujine (Bo-ško Petrovič, Rick Stitzel, Sigi Feigl ...). Visoko postavljeni, a smeli cilji za prihodnost in energičnost članov Big banda Grosuplje so garancija, da bomo o njihovem delu še veliko slišali. Vljudno ste vabljeni, da obiščete spletno stran www.bigband-grosuplje. com, na kateri najdete podrobnejši opis dosedanjega dela, prav tako pa av- dio, video in slikovni material. Kot osrednja gostja večera se bo predstavila zmagovalka Bitke talentov Nina Pušlar, s katero smo opravili kratek intervju. Večina te pozna kot zmagovalko Bitke talentov v priljubljeni televizijski oddaji Spet doma. Verjetno pa si že prej ustvarjala. Kako se je pravzaprav začela tvoja glasbena pot? Glasbe me spremlja že od otroštva. Šest let sem se na Glasbeni šoli Grosuplje učila prečno flavto, še bolj pa me je od nekdaj navduševalo petje. Z njim sem se pričela resneje ukvarjati pri približno enajstih letih, najprej sem pela v pevskem zboru, nato smo s prijateljicami ustanovile skupino Daylight, kasneje pa sem se pridružila grosupeljski skupini Silencia. Izkušnje z nastopov v omenjenih skupinah so mi prišle zelo prav pri Bitki talentov J. Predvidevam, da se je po zmagi v Bitki talentov celotno dogajanje kar precej intenziviralo. Si si tedaj predstavljala, kaj vse te čaka? Res je, da se je od tedaj veliko spremenilo. Predvsem nimam več toliko prostega časa. Vedela sem, kaj me čaka in sem se na to tudi dobro pripravila. Če v nečem uživaš, potem ti ta stvar ni v napor, ampak v veliko veselje. Včasih je težko; ampak vsaka stvar je za nekaj dobra! Poleg vseh nastopov, koncertov, intervjujev ... hodiš še v šolo. In letos te čaka matura. Predstavljam si, da je takšen tempo strašansko naporen. Ti sploh ostane kaj prostega časa? Letos me res še čaka matura. Upam, da jo bom uspešno opravila. Menim, da je matura pomembna, zato šolo jemljem resno. Prostega časa skorajda nimam. Dopoldneve namenjam šoli, ob popoldnevih pa se vrstijo intervjuji, slikanja, nastopi ... Če se vendarle pokaže kakšen prost trenutek, ga izkoristim za druženje s prijatelji, dolge sprehode v naravo, pa za sproščujoče večerne kopeli. No, to slednje si kar pogosto privoščim. Pravkar je izšel tvoj prvi samostojni Cd. Poleg že znanih melodij skriva precej novih uspešnic. Gotovo si ponosna na izdelek? Ja! Na izdelek sem zelo ponosna. Je del mene. Nekaj, kar sem si tako zelo želela. Zanj je zaslužna izvrstna ekipa, ki mi je stala ob strani. Upam, da bomo tudi vnaprej uspešno sodelovali in razveseljevali občinstvo. Gotovo je ob nastajanju plošče pomagalo veliko ljudi. Bi želela koga posebej izpostaviti? Pri nastajanju plošče v resnici sodeluje precej ljudi: predstavniki založbe, avtorji skladb in besedil, moj bend ... Posebej bi izpostavila Martina Štiber-nika, ki je producent celotne plošče, hkrati pa tudi avtor štirih skladb, ki se nahajajo na njej. Poleti si začela nastopati s svojo skupino. Fantje, ki jo sestavljajo, imajo z nastopanjem kar precej izkušenj. Videti je, da se na odru dobro ujamete, energija kar prekipeva. Si si tako predstavljala svoje glasbeno ustvarjanje? Mojo skupino sestavljajo štirje fantje: Tadej, Gregor, Primož in še en Gregor. Priznati moram, da sem zelo vesela, ker me obkrožajo tako izvrstni glasbeniki. Odlično se ujamemo tako po glasbeni kot po človeški plati. Super mi je, ker vem, da imam za seboj ekipo, ki me spremlja in podpira. To sem si od nekdaj želela. Mnogim nastopom po Sloveniji se bo 25. oktobra pridružil še eden. Tokrat boš nastopila zelo blizu doma - v Grosupljem. Spremljala te bo nekoliko drugačna, večja glasbena zasedba. Kakšno so tvoji občutki pred nastopom z Big bandom Grosuplje? Nestrpno pričakujem in se veselim 25. oktobra, ko nastopim z Big ban-dom Grosuplje. Zanimivo bo preizkusiti se ob spremljavi velikega orkestra. Upam, da nas boste prišli pogledat. Hvala za čas, ki si nam ga namenila, in zanimive odgovore. Ninina spletna stran se nahaja na naslovu: www.ninapuslar.com. Koncert bo popestril tudi poseben gost, ki pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Tega neponovljivega glasbenega dogodka res ne gre zamuditi. Vljudno vabljeni! TURŠKI VPADI NA SLOVENSKO OZEMLJE 6. DEL Za povečanje moralne moči med slovenskim prebivalstvom so v začetku 16. stoletja med drugim uvedli »za odvrnitev hudega Turka« zvonenje ob poldnevu, enkrat na teden pa naj se opravijo obhodi s sv. mašami. Seveda pa samo moralna moč za obrambo ni bila dovolj. Potrebno je bilo ukrepati tudi praktično. Zato so za obrambo pred Turki uvedli tudi nove davke po vseh deželah, ki so zahtevale, da se breme enakomerno porazdeli med habsburške dedne dežele. Resnica pa je bila celo taka, da so Dolenjska z Belo krajino ter Notranjska plačevale največji davek, tako v neposredni fizični obrambi kot tudi v dajatvah (tlake, desetine in razni drugi davki). 24. marca 1531 so kranjski, štajerski in koroški deželni stanovi na zboru v Spodnjem Dravogradu določili 10.000 dukatov za obrambo turške meje s pešci in konjeniki. Ustalitev davčnega sistema vsekakor sodi med najpomembnejše spremembe v 16. stoletju. Prav s tem so se dotedanji izredni davki spremenili v neke vrste reden zemljiški davek. V boju za ustalitev davčnega sistema pa deželni knez ni bil povsem sam. Leta 1531 so bili Turki spet na Kočevskem in v Beli krajini, nato so pridrli še čez Klano pri Reki do Podgrada in na Kras. Harali so okrog Maribora, Ptuja in Celja, ob Savinji do Gornjega Grada, pa po dolini Krke do Novega mesta in Dolenjskih Toplic. Pod vodstvom sultana Sulejmana so že drugič oblegali Dunaj. Na srečo je njihov namen precej propadel, zato so 22. junija 1533 sklenili mir. Deželni glavar Ivan Kacijanar je 23. junija 1531 nadvojvodi Ferdinandu poročal o nad tisoč Uskokih, ki so pred Turki pribežali na kranjsko mejo iz Cetinjske krajine. Med njimi je bilo najmanj 700 za orožje sposobnih mož z ženami in otroci, s sabo pa so imeli 15.000 glav živine. 17. junija 1531 so kranjski stanovi predlagali, naj bi Uskoke naselili še v Gerovo, Osilnico in Poljane, poveljnika pa naj bi naselili kar v gradu Kostel. Za kostelske in poljanske Uskoke je bil za stotnika postavljen Nilolaj Turn. Po mnenju kostelskega in poljanskega poveljnika Sigmunda naj bi ob Kolpi našli prostora za 2000 prišlekov. Pozneje se je v ta prostor naselilo še precej novih Uskokov. Ker uskoške naselitve ni nihče resno jemal, saj so se ukvarjali predvsem z reševanjem obleganega Dunaja, so Uskoki tavali ob meji v največjem uboštvu. Zato so začeli ropati. Kmetje so se tako za povrh morali spopadati tudi z Uskoki in so jih napadli aprila 1533 pri Metliki ter v Žumberku. Uskoki so poklicali na pomoč rojake iz območja Pivke in ostalega Krasa. Poleti 1533 so bile razmere že zelo napete, saj so bili Uskoki le formalno v vojaški službi in niso dobivali plače. Po drugi strani pa so na obljubljeno službo vendarle računali in so zato odklanjali poljedelstvo, ki bi jih enačilo s tlačani. Graščaki pa jim zemlje tako ali tako niso radi dajali, saj naj bi bili šest let osvobojeni dajatev in to so lahko tudi podaljšali v graščakovo škodo. Po predlogu kranjskih stanov so Uskokom odkazali zemljišča z oprostitvijo davka, obresti in služnosti, kot svobodniki, plačajo naj le desetino od živine, kolikor jim bo mogoče in kolikor se je ne bodo branili. Po Ferdinandovem ukazu pa so bili Uskoki že od leta 1526 oproščeni celo plačevanja mitnine, kar jim je omogočalo tihotapstvo. Na opomin deželnega glavarja Ivana Kacijanarja so leta 1535 poskrbeli tudi za utrdbo Ljubljane pred Turki in jo preskrbeli s strelivom. Podobno so naredili tudi na nekaterih pomembnejših gradovih. Med njimi je bil tudi Stari grad nad Ču-šperkom. »Takrat so srednjeveško grajsko jedro razširili z zunanjim obodom obzidja, okrepljenim z dvema polkrožnima stolpičema - šalama in po vsej verjetnosti tudi pravokotnim vhodnim stolpičem v zalomu njegovega južnega dela.« Utrdili in popravili so tudi grad Fridrihstein nad Kočevjem. Valvasor o tem gradu pravi: »Imenovani grad pa je pred časom služil tudi dobrim ljudem za pribežališče, kadar so napadali Turki.« Ob sramotno izdajalski sklenitvi pogodbe med Turčijo in Francijo leta 1536 in nato po zmagi v pomorski bitki pri Kreti, ko so Turki premagali »sveto ligo« (ki so jo imeli sklenili cesar Karel V., Benečani in papež) ter ostalo evropsko zavezništvo, je bila prevlada Turkov v vzhodnem Sredozemlju popolna. Leta 1540 so žumberški Uskoki dobili svojo kapetanijo, velikega kapetana in obmejno milico. 1542 so bili Turki spet na Slovenskem. Grofje slovanskega porekla Blagaji so pribežali iz okolice Mostarja v Hercegovini pred vedno bolj nadležnimi Turki. 22. februarja 1547 je cesar Fredinand Štefanu Blagaju dal v zakup obsežna zemljišča na Kočevskem. Dr. Ivan Stopar, priznani kasteolog, v knjigi Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (II. Dolenjska, četrta knjiga Med Igom, Ribnico in Kočevjem) o gradnji oziroma temeljiti prenovi boštanjskega gradu, ki se je začela leta 1549, pravi: »Boštanj je na načrtu široko zleknjen na prostrani ravnici vrh s treh strani dokaj strmo izoblikovanega hriba - osamelca. Bil je mogočna, še močno trdnjavsko koncipirana renesančna stavba, ki bi ji daleč naokrog ne našli podobne. Njenemu utrdbenemu značaju, močno pogojenemu z nemirnimi časi turških vpadov, se je v veliki meri porajala notranja, malone asketska organizacija prostorov. ... Posebno zanimivi so bili na Boštanju stolpi v osrednjem delu zasnove z lahno poševno zazidanimi pritličji, ki pa so bili še brez kordonskih palic. O njihovi nekdanji podobi pričajo konzole, ki so se delno še ohranile na razvaljenem zidovju in so zlasti lepo vidne vrh jugozahodnega stolpa. Opirale so lesena, za čas zgodnje renesanse na moč značilna obrambna polnadstropja ... Na zahodni strani je bil dvorec še posebej utrjen. Zavarovana je bila že pot, ki je po ovinku z južne strani pripeljala do njega. Tu je bil zaporni zid s portalom, skozi katerega je držala pot na prostrano, okoli 12 m široko in 65 m dolgo, umetno izravnano dvorišče z manjšo teraso ob strani ... Zahodno od dvorišča je bila zidana ograja, del nekdanjega obzidja. To je hkrati zamenjevalo kar 7 m globok cvinger, medzidje, proti brežini zavarovano z visoko, deset metrov dolgo škarpo. Na južni, desni strani se je cvinger tik ob vzhodu v dvorec končal s stražarnico, na njegovi levi, severni strani, je bila mogočna, še danes obljudena, na romboidni talni ploskvi pozidana renesančna bastija, dostopna le prek lesenega mostovža z dvorišča in opremljena s kordonsko palico. S svojo zasnovo in debelimi trdnjavskimi zidovi je varovala utrjeni dvorec na njegovi najbolj eksponirani, severozahodni strani. ... Na vzhodni strani se je k bastiji pripenjal nenavadno močni zunanji obrambni zid, ki je varoval grajsko stavbo na severni strani. Na zunanjem dvorišču, ki ga je oklenil, se je nanj prislonila razsež-na, enonadstropna gospodarska stavba. V pritličju je rabila za hlev, v nadstropju za kaščo. ... Zunanje obzidje je na zahodni in pač tudi na severni strani obtekal leseni notranji obrambni hodnik s strelnicami, oprt na lesene tramove - tramov-nice so bile v Črnologarjevem času še ohranjene. S strelnicami so bili opremljeni tudi vsi zunanji, izpostavljeni stolpi. Na ohranjenih skicah manjkajo, označene so samo na notranjem severovzhodnem stolpu. . Oba zunanja rombasta stolpa, jugovzhodni ob osrednji grajski stavbi in bastija na severozahodni strani zasnove, sta bila izključno obrambnega značaja. . Relativno obsežna dokumentacija o nekdanji podobi dvorca, poleg starih zapisov in fotografij zlasti Črnologarjeva, naravnost kliče po poglobljeni analizi in monografski obravnavi tega nekdaj tako pomembnega dvorca.« Že samo te ugotovitve so po mojem velik dokaz, da je grad Boštanj igral pomembno vlogo tudi pri organizaciji obrambe pred Turki, čeprav se z njimi neposredno ni nikoli srečal. Deželni glavar pl. Jakob Lamberg si je namreč želel postaviti grad bližje »obrambni liniji«, da bi imel čim boljši pregled nad dogajanjem v bližini Vojne krajine ter neposrednih južnih deželah, ki so se največkrat morale spopadati z nasilnimi turškimi hordami. Jože Miklič, se nadaljuje Podrobneje bomo zaradi stiske s časom pisali v naslednjih Odmevih. Jože Miklič oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 34 KINOLOŠKI KOTIČEK, VREME, ZANIMIVOSTI NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! V grosupeljski občini je po podatkih Veterinarske uprave RS registriranih 5422 psov, velikih in malih, bolj ali manj odlakanih, bolj ali manj vzgojenih. Skupno pa jim je seveda, da potrebujejo skrbne in ljubeče lastnike, ki jim bodo zagotovili oskrbo, varnost in prijazno življenjsko okolje. To zadnje pa je seveda v veliki meri odvisno od lokalnih razmer, kjer kuža s svojimi skrbniki živi. Za bralce kinološkega kotička Grosupeljskih odmevov smo povprašali kandidatko in tri kandidate, ki se bodo potegovali za županski naslov mesta Grosuplje, kakšni so njihovi pogledi na kinološko problematiko, varstvo živali in na okolje, v katerem živijo človekovi najboljši prijatelji naše občine. Odgovore smo navedli po abecednem redu priimkov kandidatov: 1. Ideja o lastnem regijskem zavetišču za brezdome pse in mačke, združenim z rekreacijskim centrom, tlije v Grosupljem že nekaj časa. Je izgradnja zavetišča vključena v vaš volilni program dela in ste s tem v zvezi pripravljeni zastaviti svojo župansko besedo tudi v drugih občinah, ki svojega zavetišča še nimajo, da bi se pogodbeno povezali z našim ? MIHA KADUNC Pozdravljam idejo izgradnje zavetišča za brezdomne pse in mačke in vse brezdomne živali. Seveda bi bilo racionalno, če bi bilo zavetišče združeno z vadbenim centrom. Menim, da mora aktivnosti za pridobitev centra voditi Kinološko društvo (člani), saj najbolje vedo, kakšen prostor ja zato najbolj primeren. Kot občinski svetnik sem vedno podpiral idejo o izgradnji zavetišča. Zato bom kot župan za to lahko storil veliko več. JANEZ LESJAK: Že v dosedanjem delu sem podpiral zamisel o regijskem centru (zavetišče in rekreacijski del). Na občini smo že pripravili prostorske akte za ta projekt. Na sestankih z ostalimi občinami ta projekt zagovarjam in prepričan sem, da uspešno. Na občini smo zagotovili vse potrebno za začetek izgradnje, sedaj je pred odločitvijo predvsem zasebni investitor. ANDREJ STRUNA: Ideja o izgradnji zavetišča za brezdomne pse in mačke, združeno z rekreacijskim centrom, ni bila vključena v moj volilni program, sem pa pripravljen aktivno sodelovati pri izgradnji le-tega in zastaviti svojo župansko besedo tudi v drugih občinah, v kolikor bi se bile te pripravljene pogodbeno povezati z našim zavetiščem. SKRBNIKI PSOV S(M)O TUDI VOLILCI MARJETKA SVETEK: Izgradnja lastnega regijska zavetišča za brezdome pse in mačke, združena z rekreacijskim centrom je vključena v moj volilni program dela in sem s tem v zvezi pripravljena zastaviti svojo župansko besedo tudi v drugih občinah, ki svojega zavetišča še nimajo, da bi se pogodbeno povezali z našim. 2. Kakšno je vaše stališče do obvezne vzgoje psov in njihovih lastnikov, ki so ali prihajajo v okolje, kjer so v stiku z drugimi ljudmi in živalmi? MIHA KADUNC Vzgoja psa je nujno potrebna za sobivanje s človekom. Zato je nujno treba spodbujati dresuro psov, tako tudi lastnik bolje razume svojega psa in se zave svoje odgovornosti. Še posebej problematični pa so arogantni lastniki psov, ki imajo agresivne pse. Le-ti se večkrat prosto gibljejo in so zelo nevarni predvsem v večernih urah po vaseh, posebno pa še v urbanem okolju. JANEZ LESJAK: Glede na to, da je predvsem v Grosupljem vedno več krajanov in s tem tudi njihovih hišnih ljubljencev, je vzgoja vedno bolj potrebna, pravzaprav se zavzemam za neko obliko obvezne vzgoje o medsebojnem odnosu in o odnosu do okolja. ANDREJ STRUNA: Psi morajo biti vzgojeni in primerno oskrbljeni, tako da niso izpostavljeni mučenju. Menim pa, da morajo lastniki živali poskrbeti, da psi ne ogrožajo drugih živali in ljudi v okolju. MARJETKA SVETEK: Obvezna je vzgoja psov in njihovih lastnikov, ki so ali prihajajo v okolje, kjer so v stiku z drugimi ljudmi ali živalmi. 3. Znano je, da KD Grosuplje potrebuje ograjeno zavarovano vežbališče za svojo dejavnost pa seveda tudi prostor, kjer bi vodniki varno spuščali svoje pse in se družili. Kako ste pripravljeni pomagati? MIHA KADUNC: Na to vprašanje sem odgovoril že s prvim odgovorom. JANEZ LESJAK: Varovano vežbališče za pse je predvideno na področju novega zavetišča, kjer je dovolj prostora za tako dejavnost. Za vse take dejavnosti občina zagotavlja delno pomoč skozi razpise, na katere se mora društvo prijaviti. ANDREJ STRUNA: Za ograjeno in zavarovano vežba-lišče, kjer bi vodniki varno spuščali svoje pse in se družili, je res potrebno poskrbeti, vendar menim, da bodo morale vse pobude in aktivnosti potekati v KD Grosuplje, občina pa se bo v zastavljene projekte aktivno vključila in pomagala pri realizaciji. MARJETKA SVETEK: Za KD Grosuplje, ki potrebuje ograjeno vežbališče za svojo dejavnost pa seveda tudi prostor, kjer bi vodniki varno spuščali svoje pse in se družili, sem pripravljena pomagati finančno in moralno. 4. Prebivalci Grosupljega in urbane okolice bi verjetno pobirali pasje iztrebke, če bi jih imeli potem kam odvreči. Ali načrtujete postavitev pasjih smetnjakov z vrečkami ob najbolj prometnih sprehajalnih poteh? MIHA KADUNC: Grosuplje z okolico ima dovolj površin za svobodno gibanje psov. Problem nastane v samem Grosupljem. Zato je v urbanem okolju iz higienskih razlogov nujno treba postaviti pasje smetnjake. Potrebno pa bo izvajati tudi zakonit nadzor. JANEZ LESJAK: Ob nadaljnjem urejanju parkovnih in sprehajalnih površin v Grosupljem in okolici bomo vsekakor poskrbeli tudi za namestitev pasjih smetnjakov in plastičnih vrečk, poskrbeli pa bomo tudi za ostrejši inšpekcijski nadzor. ANDREJ STRUNA: Postavitev pasjih smetnjakov z vrečkami ob najbolj prometnih sprehajalnih poteh v Grosupljem in drugih urbanih naseljih po mojem mnenju ne bi predstavljala večjih stroškov in jih bo res potrebno zagotoviti. MARJETKA SVETEK: Načrtujem postavitev pasjih smetnjakov z vrečkami ob najbolj prometnih sprehajalnih poteh. 5. V kratkem bomo dobili nov Zakon o zaščiti živali. Ste seznanjeni z njegovimi določili? Ste pripravljeni svojim volivcem zagotoviti učinkovito izvajanje njegovih določil in izkoristiti pooblastila lokalne skupnosti, da do zlorab in zapuščenih živali sploh ne bo prihajalo? MIHA KADUNC: Novega osnutka zakona o zaščiti živali, žal, ne poznam. Se bom pa z njim seznanil, saj imamo tudi doma psa pasme nemški ovčar, zato se bom moral že iz tega naslova seznaniti z določili novega zakona. V kolikor pa bom kot župan dobil možnost, pa bom seveda podpiral učinkovito izvajanje zakonskih določil. JANEZ LESJAK: Z novim Zakonom o zaščiti živali še nisem v celoti seznanjen, vsekakor pa bomo na občini, kot do sedaj, učinkovito izvajali vsa zakonska določila in obveznosti. ANDREJ STRUNA: S podrobnimi določili bodočega Zakona o zaščiti živali nisem seznanjen, sem pa pripravljen občanom zagotoviti učinkovito izvajanje njegovih določil, saj je to dolžnost vsake lokalne skupnosti, da do zlorab in zapuščenih živali ne bo prihajalo. Tako vsa aktivna društva v občini Grosuplje lahko računajo na pomoč lokalne skupnosti in moje razumevanje pri realizaciji zastavljenih projektov. MARJETKA SVETEK: Z določili novega Zakona o zaščiti živali sem seznanjena. Pripravljena sem svojim volivcem zagotoviti učinkovito izvajanje njegovih določil in izkoristiti pooblastila lokalne skupnosti, da do zlorab in zapuščenih živali sploh ne bo prihajalo. Vsem kandidatom, ki so med številnimi obveznostmi našli čas za kinološka vprašanja, iskrena hvala za sodelovanje. Ob predpostavki, da imata po dva skrbnika enega psa v občini volilno pravico, je to že kar zajetna množica, preko 60 odstotkov prebivalstva občine, ki se premalo zaveda svoje moči in vpliva, ki ga ima na oblikovanje prijaznih pogojev za delo in življenje. Slednje pa je brez naših štirinožnih spremljevalcev dokaj prazno, kaj ne? NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ PASJEGA SVETA vsak prvi petek v mesecu ob 18.10 na frekvencah Radia Zeleni val v oddaji »Pasji val«. Po poletnem premoru se na zelene valove spet vrača oddaja o psih, ki spet prinaša aktualne prispevke, nagradna vprašanja in klepet z zanimivimi gosti. Oddajo Pasji val, na sporedu bo spet v petek, 6. oktobra, lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zelenival.com. Ne zamudite je! Mojca Sajovic VREME V GROSUPLJEM: September 2006 Glede na precej spremenljiv avgust je bil september njegovo nasprotje. Lahko rečemo, da smo bili v prvem jesenskem mesecu deležni podaljšanega poletja z veliko sonca in prijetnimi temperaturami. Že na začetku meseca so se dnevne temperature pričele vzpenjati. Prevladovalo je stabilno, večinoma jasno vreme s pogosto jutranjo meglo. Ker slednja zavira izrazito nočno ohlajanje, jutra niso bila hladna, čez dan pa je še vedno močno sonce živo srebro iz dneva v dan potiskalo višje. Najvišje dnevne temperature so bile med 2. in 8. septembrom, ko se je temperatura zraka redno povzpela nad +25 °C. Dva dni zapored je bilo celo topleje kot avgusta, saj smo zabeležili +29 °C (avgusta je bilo največ +28,3 °C). Zadnji dan tega obdobja nas je prešla oslabljena hladna fronta in po popoldanski plohi se je z vzhodnim vetrom ohladilo. Že naslednji dan je bilo zopet jasno, a nekoliko bolj sveže. Najvišje dnevne temperature so se še povzpele stopinjo ali dve nad +20 °C, jutranje pa so bile tudi 10 °C nižje. Tako se je 10. septembra ohladilo na +5,5 °C, v okolici, na mrazu izpostavljenih legah (vrtače), pa je bila zabeležena celo prva slana! Sredi meseca se je suho in toplo vreme za nekaj časa končalo. Zaradi južnih in zahodnih vetrov se je 14. septembra postopno pooblačilo in naslednji dan zjutraj so se pričele pojavljati padavine. Toplo je bilo. 17. septembra je po spremenljivem dnevu z lokalnimi plohami ob 19. uri nenadoma prišlo do nevihte z močnim nalivom. V samo petnajstih minutah je na kvadratni meter padlo 27 litrov dežja (ob zmernem dežju običajno v tako kratkem času pade le približno 1 liter). Tudi še 18. je bila popoldan manjša nevihta, nato pa se je vreme izboljšalo. Vse do konca meseca je bilo večinoma jasno in toplo, jutra pa so bila pogosto meglena. V petih padavinskih dneh je na kvadratni meter padlo 96 litrov dežja, od tega 94 litrov v poslabšanju sredi meseca. Glede na povprečno septembrsko količino, ki je v letih od 1995 do 2005 znašala 147 litrov, le- tošnja predstavlja 65 %. Najvišja dnevna temperatura +29 °C je bila zabeležena 4. in 5. dne, najnižja pa 10. zjutraj, ko je bilo +5,5 °C. V povprečju so bili popoldnevi s +23,4 °C celo toplejši kot avgusta oz. za 2 do 3 °C nad običajnimi vrednostmi. Jutra s povprečno temperaturo +10,9 °C od povprečja niso bistveno odstopala. O toplem septembru govori tudi podatek, da je bila srednja mesečna temperatura le nekaj desetink nižja kot avgusta. Ta se je gibala okoli +17 °C, kar je približno 2 °C previsoko. Megla je bila zaradi jasnih in mirnih noči pogosta. V Grosupljem in bližnji okolici se je pojavila v 21 jutrih. Iztok Sinjur, dipl.inž. Najvišje dnevne temperature 3D 28 O 26 • 24 13 k_ B 22 n . 20 41 o. £ 13 £ 16 H 12 — Avgusl -Avgusl-po^iretje • •September ^^ Septembsr-povpreije / ^v i i v , \ „J A A -H" t/ \ • t V A J V A /l / J ^ W A/ v v 1 il? e 4 1D11121S14161«1718»»212!23»»2627»»»il dan Najvišje dnevne temperature so bile septembra za dobro stopinjo višje kot avgusta! Potepanje po Kitajski - (5. del) Xian. Mesto, oddaljeno devetsto kilometrov zračne linije jugozahodno od Pekinga. Eno najstarejših mest. Z ohranjenim obzidjem. Z značilno muslimansko četrtjo. Nastanitev v hostlu. Imeli smo malo manj kot dve uri časa, da se uredimo. Po noči na vlaku se je osvežitev s tušem še kako prilegla. Odhod v "Kane's kafe" lo-kalček pri hostlu. V tem lokalu je bilo možno dobiti med drugim tudi evropsko hrano. Prilegel se mi je kruh z medom in džemom in seveda jasminov čaj. Pri sosednji mizi so ravno takrat zajtrkovali uslužbenci. Seveda njihovo hrano: jajca, kitajski kruh, kumare v omaki. Vse mi je delovalo zelo mastno. Kaj takega moj želodec ne bi prenesel ob tako zgodnji uri. Po zajtrku še malo poležavanja v hostlu. Ob desetih nas je že čakal kombi. Enourna vožnja do arheološkega najdišča glinenih vojakov. S parkirišča mimo stojnic, ki so bile polne majhnih vojakov, ki so čakali na novega lastnika. Skozi park do vhoda. V parku sem opazila na novo posajena drevesa. Deblo drevesa ovijejo in ga z vseh strani podprejo z debelimi palicami. Vstopili smo. Najprej ogled filma, ki prikazuje celotno zgodovino. Arheološko najdišče so odkrili leta 1974. Čisto naključno. Kmetje so kopali vodnjak in naleteli na čudne vojake v naravni velikosti. Do danes so odkrili preko sedem tisoč glinenih vojakov in predmetov. Izkopavanja še vedno potekajo. Kako pa so ti vojaki prišli pod zemljo? Koliko časa so čakali tam spodaj na lopate kmetov? Vojaki so bili izdelani za prvega kitajskega cesarja Qin Shi Huang-a. To je cesar, ki je začel že v času pred našim štetjem z gradnjo kitajskega zidu. Prvi kitajski cesar, ki je vladal od svojega trinajstega do sedemdesetega leta. Umrl je naravne smrti, na vojaškem pohodu. Ko so ga pokopali v grobnico, je za spremstvo dobil posadko glinenih vojščakov. Vojščaki simbolizirajo garnizijo vojščakov, ki ščiti grobnico cesarja. Glineni vojščaki se nahajajo v treh stavbah oziroma jamah. Prva se razteza 230 metrov v dolžino in 62 metrov v širino. Mogočna stavba, v kateri je okrog šest tisoč glinenih vojakov in konjev. Vojaki so prave male mojstrovine. Prave umetnine. Kako natančno so izdelani! Kakšni obrazi! Živi. Polni življenja. Resnični. Menda tudi dva obraza nista povsem enaka. Eno izmed najbolj cenjenih kulturnih dediščin človeštva. Sprehod skozi drugo in tretjo zgradbo, kjer izkopavanja še vedno potekajo. V tretji zgradbi so vidne samo strehe. Poleg jame, kjer potekajo izkopavanja, smo si lahko ogledali različne tipe vojakov, postavljenih v vitrinah. Nazaj proti stojnicam. Takoj ko so nas prodajalci zagledali, so začeli kričati, ponujati male terakota vojake. S prijateljem sva se sprehodila mimo stojnic. Si ogledovala vojake in spraševala za ceno. Potem pa sem na vogalu zagledala gnečo ljudi. Opazila sem, da prodajajo hrano. Da kuhajo na prostem. Greva pogledat. Opazila sem žensko, ki je delala rezance. Testo je držala na rokah visoko v zraku in iz njega naredila rezance. Narejene rezance je vrgla v velik lonec. Ko so bili skuhani, jih je sodelavec razdelil v posode, nalil različne omake in dodal razne začimbe. Ženska je videla, da jo opazujeva. Takoj nama je pomignila, da se naj usede-va in jeva. Kazala je ceno, štiri yuane. Bova poizkusila? Bova. Samo jaz ne prenesem vseh teh začimb. Ko je pomočnik vzel iz lonca "moje" testenine, sem šla do njega, mu vzela iz rok palčki in si sama obogatila svoje rezance. Čisto malo omake brez čilija. Pomočnik me je čudno gledal in mi hotel dati vsaj kakšno začimbo v skodelico. Ni mu bilo jasno, kako bom jedla take rezance. Usedla sva se za preprosto leseno mizo, ki je bila zraven. Kajti okoli kuharjev je bilo kar nekaj mizic in stolov. Na mizi so bile palčke, še dodatne začimbe in toaletni papir. Ko sva jedla, so naju domačini opazovali. Midva pa njih. Za sosednjo mizo so jedli domačini. Takoj za mojim hrbtom je skupinica domačinov pripravljala hrano. Nekaj podobnega našim žlikrofom. Veselo so se zabavali. Malo dalje pa kupi smeti. Pa motorji, kolesa. In navlaka. Morala sva pohiteti, kajti ura se je bližala času odhoda. Mimogrede sva kupila še nekaj terakota vojakov. Na kombi. Kratka vožnja do starodavnih term, imenovanih Huaqing hot spring. Kraljevski vrt in hkrati terme so bile čaščene od mnogih generacij cesarjev. Čudovita pokrajina. Naravni termalni vrelci. Različne dinastije cesarjev so terme različno poimenovale. V preteklosti se je tu nahajalo šestdeset bazenov. Terme se nahajajo pod goro Črnega konja. Na vhodu nas je sprejelo široko jezero in v njem številni krapi. Na celotnem območju term se nahajajo številne palače in seveda bazeni, taki in drugačni. Huaqing hot spring izstopajo od ostalih številnih term na Kitajskem po značilnih dišavah in čudežnem zdravilnem učinku. Sprehod od palače do palače, od bazena do bazena, uživanje v krasni pokrajini. Kar prehitro se je približala ura odhoda. Nazaj v hostel. Ura pet popoldne. S prijateljem sva se sprehodila po ulici, v katerem se je nahajal naš hostel. Ogromno trgovinic. Zagledala sva prostor, v katerem so v zadnjem delu peki pekli pecivo in kruh, spredaj pa so pečeno prodajali. Bova poizkusila, kaj so spekli? Dajva. Kako naj poveva, kaj bi rada? Čisto nič niso znali angleško. Nihče. Midva sva znala vprašati "koliko stane". Seveda, če nama je uspelo pravilno naglasiti in so naju sploh razumeli. Po nekajkratnem poizkusu nama je uspelo. Kitajka, ki se je ukvarjala z nama, se je smejala, zmigovala z rameni in ni vedela, kaj bi. Opazila sem, da v splošno zabavo vseh zaposlenih. Kako so se hihitali tam zadaj in budno opazovali, kakšen bo rezultat. Bil je takšen, da sva kupila nekaj vrst peciva oziroma kruha. Vsaj tako sem mislila, da je kruh. Ko sem ugriznila, se je pokazalo, da je neke vrste pecivo. Kajti v sredini se je nahajal sladek namaz. Kakorkoli že, bilo je okusno. Sprehod sva nadaljevala po neke vrste tržnici. Svoje imetje so lastniki pripeljali kar na majhnih prikolicah, pritrjenih na motor ali kolo. Vse je bilo na kupu. Vse si lahko kupil. Sadje. Zelenjava. Pecivo. Meso kar na prostem. Nad mesom je bil ventilator, iz katerega je visel trak, ki se je vrtel in s tem odganjal mrčes. Vmes je sedel krojač in se posvečal svojemu poslu. Malo dalje brivec. Pestro in zanimivo dogajanje na ulici. Po vrnitvi v hostel odhod v muslimansko četrt. Ob sedmih vožnja v center Xia-na. V centru stoji Bell tower, stolp zvonov, ki so ga v času našega obiska ravno obnavljali. Malo naprej smo zagledali Drum tower, stolp bobnov. Obe mogočni stavbi z značilnimi kitajskimi strehami. Sprehodili smo se skozi park, v katerem so nas "napadli" prodajalci raznih spominkov in berači. Oboji so zelo vztrajni. Težko se jih znebiš. Za stolpom bobnov smo skozi predor vstopili v muslimansko četrt. Kot bi vstopili v drugi svet. Že na vhodu predora nas je pozdravila stojnica s slaščicami, ki jih je pred našimi očmi izdeloval oziroma pekel musliman. Muslimanska četrt. Res posebno doživetje. Zelo ozka ulica. Na obeh straneh ulice stojnice, "restavracije'; prodajalci. Restavracije so skoraj na cesti. Vse se peče, cvrči. Dim se vali nad posebnimi vrstami žarov. Žar predstavlja ozko dolgo korito, široko približno trideset centimetrov in dolgo en meter. V tem koritu se nahaja oglje. Na vrhu žara je lastnik pekel meso nabodeno na kovinskih palčkah. Lahko si izbiral med jagnjetino, teletino, ribami. Vse meso je pridno mazal s čopičem, ki ga je pomakal v olje. Tudi pri začimbah je bil zelo radodaren. Vse je bilo namreč zelo pekoče. Za pekom so se nahajale nizke mizice oziroma klopi in čisto majhni in nizki stoli, na katerih so obiskovalci potešili svojo lakoto. Ali pa samo okusili muslimansko hrano. Takih restavracij je bilo nešteto v vsaki ulici. Si predstavljate ves dim in vse vonjave, ki so se širile po ulici? Med peki so se gnetli prodajalci s svojimi stojnicami. Prodajali so sadje, suho sadje, oreščke, orehe, slaščice. Med prodajalci za stojnicami so nekateri imeli svojo stojnico kar na tleh. Kos polivinila na tla in na njem co- oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 35 SOCIALA, ZANIMIVOSTI pati, namenjeni prodaji. Po sami ulici gneča. Stalno so mimo vozili avtomobili, kolesarji, motoristi. Posamezniki so v prikolici, priključeni na kolesu, pripeljali nekaj vrečk zelenjave. Opazovala sem domačina, ki je pustil svoje kolo kar na cesti, na ulici in počasi nosil pripeljane vrečke na stojnico. Ni ga brigalo, da je naredil gnečo in da so posamezniki že nervozno trobili. Ko je znesel vse vrečke, se je usedel in odpeljal. Stalno sem morala paziti, da me kdo ne zbije. Umikati so se morali tudi domačini. V tej ulici se je poleg prodaje odvijala tudi gradnja. Kljub pozni uri. Eden izmed lastnikov je moral na novo zgraditi steno hiše. Opazovala sem delavce, kako so z lopatami premetavali material. Eden izmed njih je polagal opeko. Odvečni material je bil kar na kupu pred steno, skoraj že na ulici. Ni bilo jasno, kaj pravzaprav delajo. In to pozno zvečer, ko je zunaj največ domačinov in turistov. DOM JE TAM, KJER TE IMAJO RADI NADALJEVANJE S 1. STRANI Grosuplje, 20. septembra - »Odrasli smo in želimo živeti kot odrasli, odgovorni drug za drugega. Odločil sem se za svojo pot,« je ob slovesni predaji ključev trinadostropne hiše sredi Grosupljega dejal Peter, ki bo v novem domu skupaj še s petimi gojenci Centra Dolfke Boštjančič z Drage pri Igu zaživel samostojno življenje. »Naš dom bo poln prijateljev. Živeli bomo kot drugi ljudje.« Varovanci zavoda za otroke in mlade s posebnimi potrebami se, ko stopijo v svet odraslih, soočijo s problemom bivanja. V centru, ki je bil ustanovljen leta 1984, zanje ni več primernega prostora, obenem pa zasedajo tudi prostor mlajšim osebam, ki so potrebne strokovne pomoči pri razvoju, domov, kjer bi zaživeli ob prisotnosti varuške, pa primanjkuje. »Že vrsto let se srečujemo z zelo zahtevnim vprašanjem odraščanja varovancev. Celotna prva generacija sprejetih je zaključila programe usposabljanja in odrasla. Dom Škofljica je zaseden, nanj ne moremo računati, saj osebe z motnjo v duševnem razovju v takem domu praviloma ostajajo do konca življenja. Ker odrasli ostajajo v centru na Igu, ne moremo sprejemati otrok in tako zanje zamujamo najdragocenejši čas za izobraževanje. Zato si v zadnjih letih prizadevamo, da bi našli ustrezne rešitve za bivanje naših odraslih,« je prostorsko stisko, ki pesti gojence doma, opisala direktorica mag. Valerija Bužan. Otroci in odrasli, ki so vključeni v različne oblike pomoči, prihajajo v dom iz vse Slovenije, največ pa iz Ljubljane in njene okolice, tudi iz Grosupljega in sosednjih občin. »Starši si želijo zadržati otroka v domačem okolju, veliko se jih vključuje tudi v dnevne oblike obravnave.« V centru si zato že vrsto let prizadevajo za mrežo bivalnih skupin v manjših stanovanjih, hišah, enotah ... »V sodelovanju s starši, občinami in centri za socialno delo poskušamo najti ustreznejše bivalne možnosti bližje domu. Veseli nas, da se bo v kratkem pričela izgradnja bivalne enote za odrasle na Škofljici, pripravljajo pa se še bivalne enote v Vižmarjih, Osilnici in na Debelem Rtiču. Naposled pa je pred nami prvi plod vseh teh prizadevanj za nove, bolj integrirane oblike bivanja in dela naših varovancev,« se je sončne hiše v Grosupljem, v katerim že prebiva dvanajst odraslih varovancev, razveselila mag. Valerija Bužan. »Njim bo omogočeno, da zaživijo v manjši enoti in se bolj vključujejo v vsakdanjik v svojem rojstnem kraju. S tem se bo nedvomno precej izboljšala kakovost njihovega življenja.« Življenje v hiši številka 24 na Obrtniški ulici v Grosupljem, ki sta jo v dolgoročni najem oddala Dragica in Drago Novak, že teče v normalnih tirih. Odrasle varovance vsak dan odpeljejo v center v Drago na Igu, kjer sodelujejo v različnih delavnicah, ponoči pa nad njimi bedi strokovna delavka. »Da nam je uspelo, je za nami dolga pot. Pri tem so nam pomagale občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, CSD Grosuplje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Sožitje Grosuplje predvsem pa so vsi sodelovali z veliko dobre volje, naklonjenosti in prizadevnosti,« je pojasnila Bužanova. »S skupnimi močmi zmoremo več. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve gradi te lepe, slikovite, barvne hiše, ki jih obsije sonce. Velikokrat pa smo preveč zazrti v zunanjost, spregledamo pa, ali so naše hiše zapolnjene z ljubeznijo, spoštovanjem. Če ni prijateljstva in ljubezni, je še kruh v taki hiši strupen,« je ob dobrodošlici, ko so mu novopečeni stanovalci hiše ponudili še topel kruh, dejal minister za delo mag. Janez Drobnič. Stanovalcem hiše se je za prisrčen sprejem in obdaritev z glineno ploščico dobrodošlice zahvalil tudi župan Janez Lasjak: »V Grosupljem smo se v preteklosti odločili Prva bivalna enota za odrasle osebe v Grosupljem PODAJ MI ROKO, SKUPAJ STOPIVA NA POT ... Povsem običajno popoldne je na stekla oken zarisavalo zapoznele sončne žarke, ko sem potihoma vstopila v njihov svet. V svet, ki je samo njihov, v svet, ki ga želijo deliti še s kom takrat, ko se v njih vzbudi želja po tem. Sicer pa na kljuki vrat, ki zastirajo njihovo zasebnost, v lično urejenih sobah, obrnejo iznajdljivo izdelano varovalko, ki ima na eni strani pozdrav »Dobrodošli«, na drugi pa »Ne moti!«. Kljub temu, da je bil za njimi tako ali drugače naporen delavnik in je bil to samo njihov čas, so bili prvi stiki prijetno pristni. Kot velika družina so Anita, Robi, Lidija, Friderik, Branko, Anja, Peter in Marko s svojim vzgojiteljem Mitjem Pucljem in vodjo bivalne enote v Dragi pri Igu, Bojano Bavdek, sedli za veliko mizo v kuhinji. Pridružila sem se jim v klepetu in dve uri sta nam minili, da sami nismo vedeli kdaj. Pogovor je stekel, zdaj gladko, zdaj malce počasneje, toda bilo nam je, kot da hodimo z roko v roki že vrsto let. To je prvi odsev z obiska v prvi bivalni enoti za odrasle osebe Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki so ga po dolgoletnih prizadevanjih za nove, bolj za razvoj, v katerega smo zakorakali z velikimi koraki. Razvoj pa niso samo beton, zidovi, ceste, dohodki, razvoj je tudi, da v kraju poskrbimo za vse, kar prebivalci naše občine potrebujejo. Ne samo osnovne dobrine, tudi nego in oskrbo. Nismo pozabili na občane, ki so potrebni pomoči. Pričakujem, da se bodo take hiše še odpirale. Potrebe so še, nismo še vsem omogočili primernega bivanja.« Hiša sonca v Grosupljem je ena izmed redkih bivalnih enot, ki bo odraslim iz domačega kraja, Ivančne Gorice in Dobrepolja odslej predstavljala dom. »Hiše pomenijo veliko več kot stavbe. Hiše, ki imajo dušo, pomenijo dom,« je strnila direktorica Valerija Bužan. Barbara Pance Kruh dobrodošlice za ministra Drobnica. Direktorica centra mag. Valerija Bužan, delovni minister mag. Janez Drobnič, Janez Lesjak in ivanški župan Jernej Lampret. integrirane oblike bivanja in dela svojih varovancev, odprli 20. septembra letos, v Grosupljem. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu je bil ustanovljen daljnega leta 1984. V letih svojih prizadevanj za čim kvalitetnejše življenje oseb z motnjami v razvoju je razvil socialne, vzgojno izobraževalne in zdravstvene programe za otroke, mladostnike in odrasle z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem razvoju. Za zagotovitev tega programa Center v Dragi zajema domove za otroke in mladostnike, šolo, delavnice, ambulante in prostore za rehabilitacijo. Poleg tega pa so potrebe narekovale tudi spremljajoče enote, saj so otroci, ki so svoje usposabljanje in rehabilitacijo začeli v Centru v Dragi, v letih odrasli in če bi tu tudi ostali, bi ne mogli več sprejemati mlajših otrok in bi zanje tako zamudili najdragocenejši čas za izobraževanje. Zato je Center razvil druge enote: Dom Škofljica za odrasle osebe, Dom in dnevni center v Šiški, Dnevni center Novo mesto in Fužine, varstveno-delovni center v Ljubljani, na Igu in v Ribnici. Pogosto pa starši želijo imeti otroka v domačem okolju in jih vključujejo tudi v dnevne oblike obravnave. Minister si je ogledal tudi notranjost hiše. Hiša sonca na Obrtniški 24 v Grosupljem. SLIKA NA NASLOVNICI: Stanovalci hiše so se predstavili na izviren način. Besedilo in fotografije mag. Branka Škufca (se nadaljuje) NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Foto: Alenka Adamič in Barbara Pance. V SPOMIN, SOCIALA oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 36 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje SPOMINSKA SLOVESNOST Na Teharjah pri Celju je bila v nedeljo, 1. 10. 2006, tradicionalna, letos že 17. slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču, ki sta jo pripravili Nova slovenska zaveza in teharska župnija, maševal pa je celjski škof Anton Stres. Na slovesnosti so se zbrali svojci več tisoč žrtev, večinoma domobrancev, ki so jih takoj po koncu druge svetovne vojne, maja in junija 1945, brez sodbe pobili v teharskem taborišču in njegovi okolici. Celjski škof je v mašnem nagovoru dejal, da tudi zadnja odkritja prikritih grobišč, kakšno je bilo v Breznu pri Konfinu, dokazujejo, kako se komunistična, totalitarna in revolucionarna strategija ni ustavila pred nobenim dejanjem. Preiskava zločinov je predvsem dolžnost slovenskega pravosodja, ki ima samo eno izbiro, »ali stori vse in poišče, poimenuje in obsodi prave krivce ali pa bo božja in človeška sodba padla enkrat tudi nanj. - Pravico in resnico je treba terjati, ne zaradi maščevanja, temveč zaradi naše moralne zavezanosti spoštovanju človeškega dostojanstva in življenja,« je dejal Stres. Ob tem pa se postavlja še eno vprašanje: ali se bomo na takšno slovensko zgodovino navadili tako, da bomo postali brezbrižni in moralno otopeli in se ne bi znali več zgroziti nad grmado gorja in trpljenja, krivic in zločinov, ki so se dogajali na slovenskih tleh, ali bomo vendarle vzpostavili drugačno držo. Škof Stres je izrazil bojazen, da se dogaja prvo, saj je javno mnenje komaj zaznalo nove dokaze o zločinu pobitih ranjencev, bolnikov in invalidov. »Zaradi naše odgovornosti za sedanjost in prihodnost moralne zavesti in dovzetnosti za to, kaj je prav in kaj ne, se ne smemo notranje sprijazniti s preteklimi zločini. Naša naloga je, da pridemo do dna, ne samo do dna prepadov in brezen, iz katerih še danes prinašajo raziskovalci na dan otipljive dokaze nasilja in bratomornega zločina. Naša naloga je, da pridemo do dna zločina samega, da ga v celoti zavržemo, da pridemo do dna moralne odgovornosti in tistih, ki to odgovornost nosijo,« je še poudaril škof Stres. To pa je v prvi vrsti naloga sodne veje oblasti. Žal na njeno izpolnitev pobiti med drugo svetovno vojni in po njej že predlogo čakajo. Kaj bo pokazala prihodnost? Z nemarnim odnosom do zločinov, ki so jih zagrešili revolucionarji, bi si naše pravosodje napisalo zelo hudo lastno moralno obsodbo, zato ima po Stresovih besedah »samo eno izbiro: ali da stori vse, da poišče, poimenuje in obsodi prave krivce, ali pa bo božja in človeška obsodba padla enkrat tudi nanj«. Tine Velikonja iz Nove slovenske zaveze je teharski zločin primerjal s tistim v Srebrenici in dejal, da »medtem ko pobiti leta 1945 še danes niso uradno mrtvi in nimajo groba in nihče od zločincev ni bil postavljen pred sodišče, so deset let po Srebrenici mrtvi pokopani, resnica napisana, zločinci pa, z izjemo Ratka Mladiča, odkriti in kaznovani«. Vloge pravosodja se je v kulturnem programu po maši dotaknil tudi še v nadaljevanju dr. Tine Velikonja, in sicer v povezavi z afero Ribičič: »Pravijo, da za neko državo ni toliko pomembno, kakšno vlado ima, kakšno šolstvo, kako razvito gospodarstvo. Važno je predvsem, kakšno je njeno sodstvo. In v tem primeru je sodstvo padlo na celi črti.« Padamo tudi na drugih črtah soočanja s preteklostjo, zato je »skrajni čas, da pospravimo po hiši in končamo žalostno štorijo o komunistični revoluciji oziroma puču, o državljanski vojni, zlasti pa poglavje o povojnih pobojih. Država je tista, ki bi morala priti z resnico na dan, državni zbor bi moral z izjavo izenačiti obe strani in povedati, da je bila revolucija, bila državljanska vojna. Resnico je treba vnesti v učbenike od vrtca naprej. Resnica mora postati del našega vsakdanjika, da se ne bo nihče drznil strašiti z rdečo zvezdo, podobno kot ni dovoljeno rogoviliti s fašistično butaro ali nacistično svasti-ko, in da si ne bo nihče drznil zmerjati domoljubov, ki so šli v smrt s Te-harij, da so izdajalci.« Matjaž Trontelj Ti zmanjkalo življenjskih je moči. Za vedno zaprl si oči. Umolknil je tvoj glas. Tiho odšel si od nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka JOŽETA BERGLEITNERJA (1936 - 2006) z Velikega Mlačevega 59 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sta ga pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za odpete žalostinke in zakoncema Hotko za pomoč. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Grosuplje za pomoč in oskrbo v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in ostale darove v njegov spomin. Iskrena hvala vsem! Žalujoči vsi njegovi Čudno, kako prazen je svet, če manjka le ena oseba.. ZAHVALA V sedemdesetem letu življenja nas je z bolečinami v naših srcih zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast VINKO ZAJC st. z Velike Ilove Gore. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se z nami trudili pri nudenju prve pomoči. Kljub prizadevanju nam ga ni uspelo ohraniti pri življenju, moral se je brez besed ločiti od nas. Hvala sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, cvetje, sveče, darove za svete maše, darove za cerkev in za velikodušno pomoč. Hvala g. župniku Jožetu Glasu za lepo opravljen pogrebni obred in duhovno pomoč, Matjažu za poslovilni govor in pevcem za lepo petje. Hvala cvetličarni ROŽ'CA, pogrebcem, vsem gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Pogrešamo ga, v naših srcih še živi! Žalujoči: vsi njegovi OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne pimeint kgfikeijsHi loči» foiBiizqe vend 'ahlor oglnavar 0.611292" EJRA> SLO* 10.0 u 7T «.P > 10.0 «l HM St S 10.4 3D llDIi 104 10 D1100 l«l 11S? 115- 150* 100 150 106E I» 10 D «20.0 101/ 203- 15O>iO0 "4M1 951 298: 20.0120.0 «M 930 37? HOiiOO 54H 919 4EO POL STRANI 911 SOS. 30 D120.0 m su 514 ■sCiOiiOO era B78 ipi CELA lita SG.I 9Sr Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA tečsjEUH* iitlo končni diTEn.E 17.1.2004 -.Te dr o^L zieseh i ogj&sautm ojssa 00/ 5.0x110 23 7 08 93B7 112« $0 > 10.0 237.03 10675 12SI0 ¿0x10.0 217*13 138H IbIHi 100* 100 23J.03 13352 1S754 150*100 23743 1M7S 2)254 100 «20.0 a;.03 24551 2EW1 150 «300 23i.0a 34941 30.0 * 2D.0 237.« 450S5 MUK »0*200 ar oa 55609 GEirr 30.0«27.7 537.03 61231 7HJ1 30 0x20.0 237.03 69085 79115 «0*300 23703 84123 1021M 40.01277 237X13 11W22 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Prva bivalna enota za odrasle osebe v Grosupljem PODAJ MI ROKO, SKUPAJ STOPIVA NA POT ... Nadaljevanje s prejšnje strani »Predlagali smo mrežo bivalnih skupin, ki naj bodo v manjših stanovanjih, hišah, enotah. V sodelovanju s starši, občinami in centri za socialno delo, poskušamo najti ustreznejše bivalne možnosti bližje domu, saj so otroci prišli v naš Center z različnih koncev Slovenije. Veseli smo, da se bo v kratkem pričela izgradnja bivalne enote za odrasle na Škofljici Dom Barje, pripravljajo pa se še bivalne enote za odrasle v Vižmar-jih, Osilnici in na Debelem Rtiču,« je le nekaj informacij direktorice mag. Valerije Bužan. Pobudo za odprtje bivalne enote v Grosupljem je dalo Sožitje Grosuplje, finančna sredstva pa so prispevali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Občina Grosuplje in Občina Ivančna Gorica. Prvi plod prizadevanj za nove, bolj integrirane oblike bivanja in dela varovancev, je grosupeljska bivalna enota. Dopoldne lično urejena hiša na Obrtniški ulici v Grosupljem samuje. In čaka, da popoldne življenje v njej vzkipi... Ob pol šestih zjutraj se namreč postopoma v sobah prižigajo luči. Začenja se njihov dan. Nanj se je treba pripraviti, za vse to pa varovanci Centra, ki živijo v bivalni enoti, potrebujejo veliko več časa kot zdravi ljudje. Ob pol sedmih zjutraj imajo zajtrk, ob sedmih jih avtobus odpelje novemu dnevu naproti: Anjo, Petra in Anito v šolo v Drago, nekaj jih svoje mesto najde v Dragi, kjer so vključeni v »zeleni program«, kjer opravljajo dela in se učijo glede na svoje zmožnosti in sposobnosti, ostale pa avtobus odpelje v Ljubljano v VDC na Poljansko, kjer pod vodstvom vzgojiteljev in inštruktorjev »ustvarjajo«. Pripovedujejo, kako izdelujejo čestitke, šivajo tapiserije, poslikavajo panjske končnice, skratka, pod njihovimi rokami nastajajo prave mojstrovine. S takšnimi prekrasnimi stvaritvami so tudi svojo hišo, svoj novi dom, naredili prijaznejšo, da se človek ustavi, zazre v vsako posebej in kar ne more verjeti, kakšne sposobnosti skrivajo v sebi ti varovanci, ki jih je na- rava zaznamovala tako, da bodo kljub svojim letom vedno ostali otroci. Iskreni, zdaj nasmejani, pa že naslednji trenutek žalostni, pa spet igrivi, ob vsem pa strpni drug do drugega. Ob treh popoldne, ko se ponavadi izteče običajni delavnik, se z avtobusom pripeljejo v svoj novi dom, kjer jih pričaka kosilo (ki ga pripeljejo iz Drage), pa tudi vzgojitelj, saj so to varovanci, ki morajo biti ves čas pod budnim nadzorom, ki vedno potrebujejo pomoč in strokovno vodenje. Po kosilu sami pospravijo (s pomočjo vzgojitelja, seveda), potem pa je čas njihov. Njihov svet so sobice, v katere se ponavadi zatečejo, zato je iz njih slišati glasbo, in če vidiš na kljuki na »dobrodošli« obrnjeno obešanko ter vstopiš, se eden ukvarja z ročnim delom, rešuje celo križanke, drugi počiva, tretji sedi na postelji in zre predse, drugi zroč skozi okno spoznava novo okolje. Radi posedajo v skupnem prostoru in so sploh zgovorni. Vse dokler se s skupnimi močmi z Mitjem, Miro ali Darjo ne lotijo pripravljanja večerje. In potem je treba pospraviti in se spet pripraviti za počitek. To pa je spet čas, dolgo časa, ki ga potrebujejo za higieno, za pripravo na počitek. Ko so življenjske sanje izpolnjene ... Prijetno jim je, povedo, ko klepetamo o njihovem vsakdanjiku. Zadovoljstvo jim žari iz oči, kot da imajo vse, da so njihove življenjske sanje izpolnjene. Toda - Vodja bivalne enote v Dragi, h kateri sodi tudi grosupeljska bivalna enota, ga. Bojana Bavdek, defekto-loginja, z dolgoletno prakso na tem področju dela, ima še veliko načrtov. Živi s svojimi varovanci in zanje. »Jaz sem tisti, ki stopam ob tebi, skupaj se učimo!« pravi s toplim prizvokom v glasu, ki brez posebnega poudarka pove, da jih ima rada, da so »njeni« - otroci, čeprav se njihova starost giblje od 23 do 45 let, njihov razvoj pa žal temelji na ravni 7-letne-ga otroka. Pa ji je, pove, že marsikdo dejal: »Bojana, jaz nisem več otrok!« Kaj je hotela drugega kot pritrditi mu in mu pustiti veljavo, tisto pravo človeško bistvo. »Prva bivalna enota smo, zato se še učimo, pa tudi šele začenjamo živeti sami. Moram pa pohvaliti ekipo vzgojiteljev - Mitja, Jožica, Mira in Darja - vsi skupaj se zavedamo velike odgovornosti, ki nam je naložena v dislocirani enoti. Enkrat na teden pride medicinska sestra iz Drage, v primeru potrebe zdravniške pomoči pa tudi zdravnik. Tudi zdravila, ki jih imajo predpisana naši varovanci, dobimo točno v dozatorjih. Ko bomo malo »zadihali« po prvih korakih, se nam bodo v popoldanskem času pridružili tudi strokovni delavci iz Drage, kot so športni pedagog, delavni terapevt, fizioterapevt, glasbeni pedagog, saj želimo našim varovancem čimbolj kvalitetno izpopolniti tudi popoldneve. Naši cilji so jasni: da se naučimo skupaj živeti, da spoznamo Gro- suplje, da v lokalno skupnost »vstopimo« in počasi začnemo spoznavati tudi kraj.« Ob tem pa že ugotavljajo, da je en sam vzgojitelj premalo; potreba po dveh izvira zgolj iz želje, da se vključijo v kraj, da gredo na sprehode, morda v knjižnico, da se razdelijo v dve skupini. Toda, to so ljudje, ki brez budnega očesa skrbnega vzgojitelja sami ne morejo po poti življenja. »To so ljudje, ki jih moraš razumeti, jih spoznati in živeti z njimi. Enostavno, navaditi se jih moraš in jim dati čutiti, da si z njimi, potem te sprejmejo in nič ni težko,« svoje delo razloži Mitja Pucelj, po poklicu vzgojitelj, ki svoje znanje izpopolnjuje na Visoki zdravstveni šoli in je delo v Dragi začel kot civilni vojak. »Ko sem to delo spoznal in spoznal najprej otroke, potem odrasle, sem si rekel: »To je tisto pravo, delo, težko, in vendar osrečujoče« in je ostal... Tako živijo z njimi vsi zaposleni. Njihov vsakdan je lep, ker ga znajo doživljati po svoje. Njihov svet so sanje, njihovo zadovoljstvo drobne pozornosti, ki jim jih namenjajo vsi, ki gredo z njimi v korak. Morda je danes še negotov, toda jutri, pojutrišnjem, čez mesec ali dva, morda čez leto, bo gotovo odločnejši, varnejši. Mora jim biti lepo, morajo sanjati sanje, ki jim jih je namenilo življenje. Alenka Adamič 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 37 ŠPORT, VREME, ZANIMIVOSTI Preproste misii pQ špičkah Zeleniških špic Močne ključavnice različni ključi. Pa pridejo tatovi pri dnevni luči! Vedno mi je govoril: »Ti si edino moja, zlata vsa.« Srečal je drugo - in ga spelja. Le zakaj bi se za moža bala? Dober mož se doma drži, slab se pa nazaj dobi. Še veliko je pridnih rok, ki tudi revne domačije ne bi zapustili. Te osrečuje Bog. Po vaseh vedno so molili. Domovina, ti si edina. Ko se vrnem, se bom oddahnila. Kaj nam ti nudiš, nam pove tujina. Martinovo Obrali smo grozdje, z jablane sad, hruške in slive, jesen gre že spat. Stisnili grozdje, dobili smo sok, vabimo goste, da ohladijo si pot. Z drevja pa listje veselo šumi, v vetru se ziblje in sapa hladi. Dež vsakdanji bo razmočil poti, cvetje vse kasno že slana mori. Jaz pa vas vabim: mi ne gremo še spat, veselje povabim, za zimo - pride pomlad. Sonce nas toplo ogrelo spet bo, zdravo, veselo bo naše telo. Prijatelji dragi, kdor tukaj sedi: kozarec zdaj dvigni, do dna ga izpij! Iz soka postal godni je vin', krstil ga nam je sam sveti Martin! Karolina Zakrajšek Že dolgo zaželena tura. Od vseh strani sem jih že ogledoval in tudi slikal. Hodil pod njimi čez Repov kot, jih gledal od daleč s Kalške gore, Planjave, s Korošice in Dedca, pa so se mi vse do letos nekako izmikale. Koncem letošnjega avgusta pa sem na društvu bolj za hec kot zares Francetu omenil, če bi imel v četrtek, zadnjega avgusta, čas za Zeleniške špice. Pa je začel nekaj premišljevati in je to omenil še Ivanu in Vojku. Zakaj njima, sem izvedel šele na Sta-ničevem vrhu. In smo bili dogovorjeni, le da se je pred odhodom nekoliko zapletlo s prevozom, pa se je hitro uredilo! Zgodaj zjutraj, še skoraj v mraku, smo parkirali visoko nad Kamniško Bistrico na Jermanci, vendar je tam že bil neki Grosupeljčan, ki smo ga kasneje ogovorili s Staničevega vrha. S kolegom je namreč plezal pod Sta-ničevim vrhom blizu jame »Kovačni-ce«. V pospešenem tempu smo zakoračili novim dogodivščinam naproti. Mimogrede smo bili na razcepu poti V Klinu ter krenili proti Repove-mu kotu. Preko potoka ni bilo mogoče, saj so plazovi spomladi naredili pravo razdejanje. Konec avgusta pa je bila grapa povsem zasuta s snegom in to na nadmorski višini nekaj čez 1000 metrov, preko pa vse polno hlodovine in vejevja. Ta pot je praktično neprehodna. Krenili smo torej po orografsko levi poti, hitro pridobivali višino in opazovali posledice plazov. Veliko dreves pod Kamniškim Dedcem je bilo povsem polomljenih. V dobri uri smo prispeli do znamenitih zelenih tolmunov nad slapom, nekoliko višje prečili zgornji del grape in se usmerili v neznano proti Stani-čevemu vrhu. Malo malice in odkritje skrivnosti. Pred dvema letoma je Franci Ivana in Vojka že vodil na Ze-leniške špice, vendar so v megli in vetru prišli le do Staničevega vrha. Sedaj pa je bila prilika, da ta dolg poravna. Nato se je začelo strmo vzpenjanje po grapi na greben in po ozkem razu plezanje na Staničev vrh. Kljub mrzlemu vetru smo se kar dobro ogreli za nadaljnje preizkušnje, saj je najbolj zahtevno plezanje še sledilo. Časovno smo bili pa zelo v redu, dve uri do vrha. Nekaj fotk in že so se začele priprave za nadaljnjo pot, ki pa je Vojko in Ivan tudi nista poznala. Franci je pripravil vrv za spust po izpostavljenih gladkih ploščah v ozko škrbi-no okoli 40 metrov globoko pod nami. »Martin, ti ki se greš tudi plezalca, pojdi prvi,« je ukazal vodnik Fran- ci. Navezal sem si plezalni pas, pa osmico v pas in že se je začelo negotovo plezanje navzdol. » Pa zakaj ne hodiš kot na plezalni steni?« »No, saj poskušam,« pa še vedno negotovo. In končno se je le odprlo in sem bil hitro v škrbini, se odvežem, Franci vzame nazaj gor vrv za naslednjega. Kam pa jaz? »Kar gor po skali na raz splezaj med ruševje,« se oglasi od zgoraj! Iščem, tipam, se pri-mem za »psiho« (Čop bi rekel, da se je uprl na zrak), ki je kar dobro držala in se potegnem nekaj metrov navzgor ter tam počakam na razglediš-ču ostale spuščajoče se, ki pa so bili bolj korajžni kot jaz. Seveda sem ta čas opravljal službo fotografa, fantje (upokojenci) pa so bili kar fotogenič-ni. Kar prepričajte se ob sliki. Kmalu se zberemo in nadaljujemo po gamsjih prehodih od špičke do špičke, okoli in preko njih, strmo gor in še bolj strmo dol, ponekod po lepi trdni skali z lepimi oprimki, drugod pa: »Joj, kam bi del?«, pa je zopet prav prišla znamenita psiha, ves čas pa visoko nad strmimi prepadi, ki so čakali na kakšen nepričakovan slasten zalogaj krokarjem za gostijo. Pa jim je nismo privoščili. »Mislim, da je tukaj bolj zahtevno plezanje, kot po Slovenski smeri čez Triglavsko steno«, se je oglasil Ivan. »Pa tudi bolj kot v severni steni Petzka pred leti,« se oglasim jaz, ki sem jo splezal z Janezom in Vero. S to razliko, da so tiste migajoče plati na višini 3000 m lase kar same dvigovale kvišku. In že smo pri najlepšem delu špičk. Nekako v sredini, približno po petih pre-plezanih špičkah, vseh pa je menda devet s ta zadnjim vrhom. V vodniku piše, da temu delu plezalci pravijo »Nebeška lojtra«. Ko bi na vrhu bila prislonjena h kakemu oknu na podstrešju, ali pa bi na vrhu bilo kaj lepih češenj ali kaj podobnih sladkih sadežev, bi vzpon po konicah prstov zgoraj in spodaj, pa tudi ta peta okončina je imela kaj delati, imel še kakšen smisel, tako pa je na vrhu te »lojtre« zopet čakal še bolj zahteven spust okoli spet precej zanimivih špičk. So pa te Zeleniške špice res zanimiva čipka. Mogoče so se Idrij-čanke tukaj učile šiljenja čipk. No, pa saj se tudi Ivan gre čipkarstvo, pa pravi, da tako lepih ne zna narediti, pa saj narava ima veliko več časa za te umetnije, kot pa upokojenci, ki jim je čas že kar štet in ga moramo čim bolj izkoristiti. In hajd brž naprej! Še okoli predzadnje špičke, ki je imela spodaj kar debel trebuh, smo spet morali iskati pot. Gamsjih ste-čin v steni ni, uhojene poti pa je tu- di zmanjkalo, oziroma je nismo takoj našli. Franci gre po spodnji polici, jaz pa sem jo ubral nekoliko višje po neki razpoki, pa okoli še ene špičke in evo jo. Ta bo ta prava! In jo uberemo v zadnjo grapo, ki nas nekoliko desno pripelje na greben in po njem pridemo na Najvišji špic. Že prej smo ponekod hodili po svežem snegu, tukaj pa smo lahko v njem celo pregrete glave ohladili. Sledilo je še najpomembnejše opravilo, pa prepoznavanje že poznanih vrhov, samo ne iz te perspektive. Kot na dlani Koroši-ca, Ojstrica, Veliki vrh ter Dedec, pa Planjava in ostali Grintovci, v daljavi Posavsko hribovje s Kumom, pa Dinarske vzpetine s Snežnikom, Nanosom, proti jugovzhodu Medvednica, Gorjanci, Franci pravi, da v daljavi vidi tudi Velebit. Smer je prava, višjih vzpetin pa drugih tudi ni. Le Ljubljana je bila meglena. Odhod! Mimo zanimivega naravnega okna in že smo na Srebrnem sedlu, pa sestop v Repov kot, ki pa je tudi kar zahteven, saj je potrebno ponekod tudi plezati navzdol. Tudi mimo mesta, kjer sta se letos ponesrečila dva planinca, in smo ugotavljali, zakaj. Možno je, da jima je odpovedala sigurna stopinja. Nato še fotke pri lepih zelenih tolmunih in že hitimo nazaj v vsakdanjo resničnost polni nove energije. Za zaključek pa še nekaj vezanih verzov! Od špičke do špičke na špičkah bingljaš, po lojtri nebeški gor plezaš, da onkraj dol bingljaš. Le gamsje stečine ti kažejo pot, po poličkah oprezaš, se v globino oziraš, ti glavo razgreto bistri hladen pot. Globoko pod mano Repov kot. Le kam naj spet stopim, ko veter zatuli na ostri bodici, le po tej polici se pride na Najvišji rob. Po stezi široki na Kamniško sedlo trume hitijo na sedlo Srebrno tud' mnogi drvijo, ko po gamsjih poličkah Zeleniških špic nam lica rdijo. Mir božji in tišina šepetata po špicah teh devetih špic, po lojtri nebeški se prikobaca v devet rajskih krogov iz zemeljskih vic! Martin Oblak NK BRINJE V NOVI SEZONI V novo sezono smo vstopili z dokaj spremenjeno člansko vrsto. Nekaj članov, ki so bili z nami že od samega nastanka, je prenehalo igrati nogomet, dobili pa smo vrsto okrepitev, predvsem mlajših, ki so prišli iz drugih klubov. Predvsem so to člani iz NK Livar in NK Krka, ki se kalijo v našem moštvu, saj v matičnih sredinah ne bi dobili toliko priložnosti za igro. Nekateri od njih so se izkazali kot pomemben člen ekipe NK Brinje. Ta izmenjava igralcev (Livar - Brinje) je plod medsebojnega sodelovanja med našima kluboma, za katerega upamo, da bo v prihodnosti še na višjem nivoju in s še vidnejšimi rezultati. V mlajših selekcijah je napredek velik, saj selekcija U-10 zmaguje kot po tekočem traku z visokimi rezultati ter se bori za prvo mesto v svoji tekmovalni skupini. Pri najmlajših je opaziti velik porast članstva, kar je velik kapital za klub v kasnejših letih. Veseli nas, da se čedalje več otrok odloča za nogomet in s svojo trenersko ekipo bomo poskrbeli, da bodo v najkrajšem času obvladali prvine nogometne igre. Pri selekcijah U-12 in U-14 se rahlo pozna pomanjkanje kvalitetnega igralskega kadra, saj vsako leto v »boljše« klube prestopi kakšen igralec. Kadeti in mladinci pa nastopajo v ekipi NK Livar, kar je prav tako rezultat sodelovanja med kluboma, kot pri članski vrsti, samo v obratni smeri. Nekaj igralcev igra zelo vidno vlogo v moštvu in celo vodijo na listi strelcev (Blaž Žugič). V NK Brinje se trudimo, da bi v prihodnosti še izboljšali kvaliteto vadbe, povečali število članov in s tem posledično dvignili kakovost igre še na višjo raven. Za NK Brinje Sašo Šehovič AKCIJA K MARTINET' NA KLOBASO 2006 ZAKLJUČENA. V nedeljo, 26. septembra 2006 popoldne, so se Pri Martinet' v Lučah zbrali pod starim gospodarskim poslopjem, ki so ga lastniki nekoliko prilagodili prav za take prireditve, kolesarji, ki so želeli veselo zaključiti letošnjo kolesarsko sezono. Zdaj že tradicionalna kolesarska akcija, ki jo organizira gostišče skupaj s Kolesarskim društvom Grosuplje, se je že zelo dobro prijela. Cesta od Grosupljega do Luč pa je sorazmerno zložna, tako da je zelo primerna tudi za manj kondicijsko pripravljene kolesarje. Letos se je v evidenčno knjigo vpisalo kar 493 kolesarjev. Akcija je trajala od 1. aprila pa do 23. septembra. Skupaj so v gostišču registrirali 6802 obiska. Če to pomnožimo s povprečno razdaljo od središča Grosupljega, dobimo kar lepo skupno število kilometrov. Naj pa posebej zapišemo imena tistih, ki so v Luče s kolesom prišli več kot petdesetkrat. To so: Jože Vovk, Nada Kravogelj, Ivan Kravogelj, Jože Senčar, Janez Li-pič, Jože Galič, Iztok Sinjur, Roman Ambrož, Anton Bolha, Miha Oblak, Martin Oblak, Brane Černič, Jože Rus, Jure Potokar, Božidar Cimperman, Toni Drnovšek, Danilo Rozman, Ludvik Lenarčič, Franci Benedičič, Stane Ficko, Jože Kuplenk, Alojz Hribar, Dejan Gobec, Simon Adamič, Tedi, Olga Rus, Matej Lipič, Anže Petan, Nataša Glavač, Špela Glavač in Tone Osetkar. Za vse navedene je gostišče imelo pripravljene majice s svojim logotipom nekdanjega lastnika Martineta, sicer tudi luškega župana. Vsi, ki so se udeležili zaključka te akcije, pa so lahko lepo sončno nedeljsko popoldne izkoristili za prijeten klepet ter prisluhnili in si ogledali vragolije klovna Žareta, nenazadnje pa so lahko poizkusili tudi okusen golaž. Jože Miklič _oktober 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 38 ŠPORT ATLETIKA IN TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE ANJA ZOF IN NIKA PETAVER OSVOJILI NASLOV DRŽAVNIH PRVAKINJ V imenu Atletskega kluba ŠPELA vam želimo lep športen pozdrav. V šolskem letu 2006/2007je Atletski klub ŠPELA že pričel z organizirano redno vadbo, tako za najmlajše od tretjega leta starosti, ki je že dodobra utečena, kot tudi ATLETIKO za šoloobvezne otroke. TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE: Namenjena je otrokom od tretjega leta dalje. Skozi igrive telovadne urice bomo otroke popeljali skozi atletsko abecedo, jih seznanili z osnovami gimnastike, igre z žogo. Zato, dragi starši, pripeljite svoje na-debudneže in mi jih bomo popeljali v svet igrivih športnih uric. ATLETIKA ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE: Atletski klub ŠPELA že trinajsto leto poučuje atletiko za šoloobvezne otroke. Namenjena je vsem otrokom od prvega razreda dalje. Vabimo pa tudi srednješolce, ki bi se radi seznanili z atletiko. AK Špela bo poskrbel za dobro vodene treninge atletike - kraljice športov. Seznanili se bo- ste z vsemi atletskimi disciplinami. Skupaj bomo obiskali razna tekmovanja, stadion v Ljubljani s tartansko maso in se imeli lepo. Vse dodatne informacije dobite na telefon: 041-604-185 Špela. VPISI POTEKAJO V OŠ Louis Adamič na Adamičevi cesti ( telovadnica). Torek: od 16. do 17. ure ATLETIKA za šoloobvezne otroke Torek: od 17. do 18. ure TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Sreda: od 19. do 20. ure ATLETIKA za šoloobvezne otroke-tekmovalna atletika Četrtek: od 17. do 18. ure TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE Četrtek: od 18. do 19. ure ATLETIKA za šoloobvezne otroke Vabimo tudi otroke, ki obiskujejo OŠ v Št. Juriju, da se nam pridružijo ob TORKIH od 18. do 19. ure. AK ŠPELA V soboto in nedeljo (9. 9. in 10. 9.) je v Ljubljani na šišenskem stadionu potekalo državno prvenstvo v atletiki za pionirje in pionirke. Varovanci Atletskega kluba Špela so osvojili 5 medalj. Komaj se je tekmovanje v soboto začelo, že je bilo v klubu veselo, v metu žogice sta postali državni prvakinji Nika Petaver v kategoriji do 12 let in Anja Zof v kategoriji do 14 let. Vendar se je dobro in trdo delo v klubu nadaljevalo in osvojili smo še tri medalje. Drugo mesto sta dosegli Tamara Dizdarevič v suvanju krogle do 14 let in Katja Zof v metu žogice do 12 let, tretje mesto pa je osvojila Manca Groznik v skoku v daljino do 12 let. V društvu smo bili zelo veseli tudi vseh ostali rezultatov predvsem v tekaških disciplinah, v teku na 1000 m, kjer so Matevž Fakin, Ines Tekavec in Maruša Miš-maš dokazali, da smo trenutno tik pod vrhom najboljših tekačev. Kristian Grun-feld je v teku na 300 m do 12 let dosegel 5. mesto, prav tako pa je v suvanju krogle David Šavli osvojil 4. mesto. Poznalo se je, da so Maruša, Matevž, Kristian in David leto dni mlajši in lahko drugo leto tudi tu nastopimo odlično. Mnenje trenerke Špele je, da se v klubu dela dobro, tu pa gre zahvala staršem naših tekmovalcem, ki nas podpirajo, in upamo, da bomo tudi mi to zaupanje opravičili z dobrimi rezultati. Predvsem pa si želimo dokazati, da si v tekmovalnem športu tudi atletika - kraljica športov zasluži svoje mesto v občini Grosuplje. Seveda gre zahvala tudi trenerkama Barbari in Anji, ki se preko celega leta trudita, da treningi potekajo brezhibno, in mlajše usmerjata po pravilnih atletskih stopnicah. AK ŠPELA, Bajo DIZDAREVIČ Naslov državne prvakinje - Nika Petaver, Naslov državne prvakinje -Anja Zof prihaja. Na Vrtači Drugo nedeljo v oktobru, ko je bilo vreme še vedno kot poletno, se nas nekaj članov PD Grosuplje zopet odpravilo v gore. Tokrat smo se po vzhodnem »brezpotnem« grebenu odpravili na 2180 met visoko Vrtačo. Z vsakim korakom v precej pokončno strmino je bil pogled po okolici ve-ličastnejši. Bled je bil pod nami kot na dlani, pa vsi vrhovi zahodnih gora. Na severni strani pa se je pokrajina sosednje dežele še »kopala« v megli. Seveda smo na vrhu naredili še pred spustom spominsko fotko. Marjan Trobec NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE NA BRINJU Dokaz, da se s skupnimi močmi lahko doseže marsikaj tudi v zelo kratkem času brez nepotrebnih dolgoveznih razprav in pogajanj, je novo nogometno igrišče pri OŠ Brinje. V NK Brinje smo se prijavili na razpis pri NZS, ki je nudil pomoč pri izgradnji ograjenega nogometnega igrišča z umetno travo, dimenzij 20 x 40 metrov. Del sredstev je prispevala UEFA preko programa HAT TRICK, del ZŠO Grosuplje, del smo zbrali sami v NK Brinje iz lastnih sredstev in del preko donator-jev in sponzorjev. Seveda smo pomagali tudi s prostovoljnim delom. Vse je bilo dogovorjeno relativno hitro in igrišče je tukaj. Na njem že trenirajo mladi nogometaši, v prostih terminih pa ga uporabljajo rekreativci in organizirane skupine. Igrišče pomeni velik napredek tako za NK Brinje kot tudi za osnovno šolo in Občino Grosuplje, saj se s takim igriščem ne more pohvaliti vsak kraj. Verjamemo, da bodo vsi, ki igrišče uporabljajo, nanj pazili, saj bo le tako lahko v uporabi vrsto let. NK Brinje V občini Grosuplje je veliko ljudi in organizacij, ki že vrsto let uspešno delujejo na različnih področjih. Naselje Grosuplje je bilo pred kratkim poimenovano v mesto... Radio zeleni val s sodelovanjem Grosupeljskih odmevov želi to raznoliko dogajanje z večmesečno akcijo »Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega?« predstaviti vsem občanom z vašo pomočjo. Prepričani smo, da bi se ljudje, ustanove in različne dejavnosti med seboj še bolje povezali, ko bi se domačini in na novo naseljeni prebivalci v Grosupljem čim bolje spoznali. V ta namen želimo izpeljati večmesečno akcijo glasovanja v različnih kategorijah. Odločitev, koga izpostaviti kot osebnost, podjetnika, kulturnika, športnika, naj klub/društvo, ki so z delovanjem na svojem področju dali pečat mestu in občini Grosuplje, pa prepuščamo vam. Glasovanje bo potekalo pod budnim očesom petčlanske komisije. V komisiji bodo sodelovali: • Marko Podvršnik, predstavnik Občine Grosuplje, • Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov, • Stanka Parkelj Rozina, vodja marketinga Radia Zeleni val, • Tanja Kenig, vodja informativne redakcije Radia Zeleni val in • Lado Kastelec, član skupščine in upravnega odbora Obrtne zbornice Grosuplje. Izbor bo potekal do 8. 12. 2006 z zaključno svečano prireditvijo z zanimivim kulturno-umetniškim programom v soboto, 6. januarja 2007, ko bomo podelili ZLATE KLJUČE GROSUPLJEGA. O projektu pa prisluhnite vsak petek ob 17. uri na frekvencah Radia Zeleni val, kjer bomo v polurni oddaji predstavljali zgodovino in druge zanimivosti Grosupljega, osebnosti in dejavnosti ter potek glasovanja. Pridružite se in glasujete lahko v naslednjih kategorijah: • OBČAN/KA OBČINE GROSUPLJE, • NAJ PODJETNIK, • IZREDNI ŠPORTNIK, • IZREDNI KULTURNIK IN • NAJBOLJŠE DRUŠTVO/KLUB. Radio Zeleni val, odgovorni urednik Boris Peterka Narava dela vedno v danih okoliščinah, ki so ji na voljo in kolikor mogoče, najlepše in najboljše stvari.. (Aristotel, 4. stoletje pred našim štetjem) Tudi letos smo v sozvočju z naravo, posebej za Vas, vzgojili prenekatere jesenske plodove. Da si jih boste lahko ogledali, okusili, nakupili in zaužili z nami ali doma, Vas srčno VABIMO, da nas obiščete na Jesenski tržnici soboto, 28. oktobra 2006 med 10. in 15. uro na sejmišču pred Zadružnim domom, Ižanska 305, Ljubljana, končna postaja avtobusa mestnega prometa št. 19. Program Jesenske tržnice: • Buče za pripravo okusnih jedi in okrasnih buč, prodajna razstava buč z lučko za Noč čarovnic • Slastni jesenski plodovi in dobrote naše mame-mo-rostarke • Čebelarski pridelki in izdelki • Predavanje ge. Ruth Podgornik Reš univ.dipl.inž. agronomije, na katerem se boste lahko seznanili z asor-timanom buč, njihovo uporabo in bučarskimi prireditvami po svetu • Kulturni program • Likovna delavnica za najmlajše in njihove starše "Izdelava lučke iz bučke" • Predstavitev barjanskih društev •Vožnja s konjsko vprego Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št.: 041 286 064. Bodite z nami - podarili vam bomo lepote barja. Turistično društvo Barje AKCIJA Delniška družba GOZD LJUBLJANA d.d. vam pod ugodnimi in zagotovljenimi plačili v roku 15 do 30 dni IDKHHIOIIIODOliNl IGLAVCEV IN LISTAVCEV Informacije: Gozd Ljubljana d.d. Tržaška c. 2, tel 24 102 20 Kontaktni osebi: Peter Martinšek, GSM 041 623 263 Miro Škrjanc, GSM 041 632 261 Lokalni odkupovalec: Robert lodopivec, GSM 041 653 435 //t&čačac/fes