Po jevskim krogom, kateri na vse načine skušajo pripraviti Habsburžanu pot za »dokončno vrnitev* v Avstrijo. HANOI. — Južnovietnamska osvobodilna fronta )• tudi letos predlagala sklenitev premirja med božičnimi in novoletnimi prazniki. Po njenem predlogu naj bi sovražnosti v Južnem Vietnamu prenehale od 24. do 26. decembra ter od 31. decembra do 2. januarja. Predlog osvobodilne fronte so pozitivno sprejeli tudi v Ameriki, kar upravičuje upanje, da bo prišlo do prenehanja sovražnosti. BEOGRAD. — Okrožno Javno tožilstvo v Beogradu )e uvedlo preiskavo proti Mihajlu Mihajlovu zaradi suma kaznivega dejanja »združevanja proti ljudstvu in državi fer sovražne propagande*. Mihajlov je bil že 23. septembra obsojen na eno leto zapora zaradi širjenja lažnih vesti o Jugoslaviji. Podobna preiskava je v teku proti sedmim sodelavcem Mihajlova. NEW YORK. — Predstavnik angolske revolucionarne vlade v begunstvu Carlos Cambando je na seji skrbniškega odbora glavne skupščine OZN izjavil, da države-članice Atlantskega pakta pošiljajo Portugalski pline, ki jih le-ta namerava uporabiti v boju proti borcem angolskega osvobodilnega gibanja. RIO DE JANE1RO. — Argentinski predsednik Ongo-nia jo obvestil sindikalne voditelje, da je sedanja vojaška vlada sklenila odpustiti 40.000 delavcev argentinskih železnic. To pomeni, da bi zgubil službo vsak četrti uslužbenec, zaposlen pri železnici. TOKIO. — Ustanovljena je bila azijska banka za razvoj, katere sedež bo v Manili na Filipinih. Dosle) se je v banko vključilo 32 držav, ki so prispevalo približno milijardo dolarjev glavnice. SLATINA RADENCI. — Večja skupina uslužbencev dunajske potovalne agencije Union je obiskala zdravilišče Radenska Slatina, kjer so se seznanili z organizacijo tamkajšnje turistične službe. Avstrijski gostje so si ogledali vse zdravstvene objekte v Radencih, kjer pričakujejo prihodnje leto mnogo turistov Iz Avstrije. Poleg tega so dunajski turistični uslužbenci obiskali tudi Rogaško Slatino in zdravilišče Dobrno. DUNAJ. — Predsednik SPO in bivši vicekancler dr. Pltlermann je na posvetovanju socialističnih srednješolskih učiteljev izjavil, da podobna nevarnost, kot se kaže v Zahodni Nemčiji z nastopom starih ter novih desničarskih ekstremistov, obstoji tudi v Avstriji. Odgovornost za ta razvoj nosijo tisti politični funkcionarji, ki niso dovolj odločni v boju proti oživljanju neonacizma. Boj proti neonacistični nevarnosti ne smo biti omejen le na organizacije odporniškega gibanja, marveč morajo sodelovati najširšo plasti prebivalstva, predvsem pa vodilni predstavniki političnih strank. PARIZ. — Z veliko večino 72 glasov proti enajstim (26 delegatov se je glasovanja vzdržalo) |e 14. konferenca UNESCO izglasovala resolucijo, s katero )e bila vladam Portugalske, Južne Afrike tn Južne Rodezije odvzeta vsaka pravica do pomoči, ki )o UNESCO nudi v vzgoji, znanosti in kulturi. Poleg lega bodo omenjene države v bodoče izključene pri vseh konferencah In dejavnostih UNESCO. V resolu-cljl je ugotovljeno, da predstavljajo kolonialni režimi, politika apartheida ter rasna diskriminacija resno nevarnost za svetovni mir ter pomenijo zločin proti človeštvu. MUNCHEN. — KrJčansko-socialna unija, ki imo v bavarskem deželnem parlamentu absolutno večino, Je izglasovala sklep, po katerem neonacistična NPD, ki je pri nedavnih volitvah dobila 15 mandatov, ne bo zavzela nobenega visokega položaja v bavarskem parlamentu. Po tem sklepu NPD no bo dobila položaja podpredsednika parlamenta niti kakšno predstavništvo v parlamentarnih odborih. 2. december 1966 Štev. 43 (1279) — » ----------------sgraare Kulturni praznik na Ravnah v počastitev obletnice ustanovitve republike / ---------------------------------------------------\ Prve nagrade AVNOJ Ob letošnjem Dnevu republike so v Jugoslaviji prvič podel il nagrade AVNOJ kot priznanje za velike znanstvene in umetniške dosežke, ki so splošnega pomena za razvoj socialistične federativne republike Jugoslavije. Dobitniki letošnjih nagrad so akademik Anton Auguštinčič (kiparstvo), književnik Rodoljub Čolakovič (književnost), akademik prof. dr. Jovan Hadži (biologija), akademik prof. dr. Fran Kogoj (medicinske vede), prof. Blažo Konerki (filo'oške vede), akademik Miroslav Krleža (književnost), akademik Petar Lubarda (slikarstvo), akademski slikar Ismet Mujezinovi (slikarstvo), akademik prof. dr. Pavle Savič (fizikalne vede), akademik prof. dr. Alois Tavčar (kmetijske vede) akademik prof. dr. Kosta Todorovič (medicinske vede) in prof. ing. Branko Žeželj (lehniške vede). Slovesna Izročitev nagrad bo 6. decembra. V____________________________________ . > Slovenščina tudi v Ameriki OTROK IN UČENJE: Domače učenje podaljšek šolskega dela Čeprav so za otroka pomembna tudi razna druga opravila, mora postati učenje v njegovem življenju in njegov ji zavesti prva dolžnost. To ne velja le za čas, ki ga preživi v soli, marveč prav tako za učenje doma, ki je kot podaljšek in nadaljevanje šolskega dela zelo važno in nujno potrebno. Zato mora imeti otrok doma ustrezne pogoje in potrebni las za učenje — imeti mora svoj »dnevni red*, v katerem se bodo tu in tam sicer pojavile izjeme, vendar naj ostanejo res le izjeme. V nižjih razredih osnovne šole zavzema domače učenje povprečno od ene do ene ure in pol, v višjih razredih j>a že po dve uri in celo več lasa, ce računamo na povprečno nadarjenega otroka in seveda na to, da je čas za učenje intenzivno izrabljen. V nasprotnem primeru in ob neustreznih pogojih pa bo lahko otrok presedel pri knjigah ves dan, ne da bi se pokazali vidnejši uspehi. Takemu otroku bo »pot do učenosti* res strma in nevesela; učenje se mu mora prej ali slej upreti, saj je prikrajšan za ves tisti prosti čas, ki ga imajo njegovi vrstniki, s tem pa za vse tisto brezskrbno igranje in razvedrilo, ki je potreba in pravica otroštva. Podobno se bo godilo tistemu otroku, katerega staršem ni učenja nikoli dovolj. Ker bi hoteli imeti za vsako ceno odličnjaka, najboljšega med najboljšimi, ga silijo, da mora presedeti pri knjigah in zvezkih ves prosti čas. Tak otrok je obsojen na svojevrstno »prisilno delo*; njegov o-sebnostni razvoj ne poteka normalno, saj je zaradi enostranske zaposlenosti prizadeto tudi njegovo telesno in duševno zdravje. Prej ali slej se bo takemu otroku poznalo, da so ga starši žrtvovali svojim pretiranim ambicijam. Zato morajo starši poznati mero tudi pri svojih zahtevah, ki jih stavijo do otroka in njegovega učenja. Kdaj je najbolj ugoden čas za učenje in kako naj izgleda otrokov »dnevni red*, smo na tem mestu že obširno govorili. Tokrat bi omenili le še večerno učenje, o katerem so mnenja zelo deljena. Pri tem si moramo biti na jasnem, da pozni večerni čas — vsaj v dobi osnovnega šolanja, za daljše učenje ni primeren, ker bi šlo to v škodo otrokovega počitka in njegovega zdravja. Po mnenju zdravnikov potrebuje otrok za spanje med 7. in 12. letom 10—11 ur; med 12. in 15. letom 9—10 ur; od 15. leta do zrelosti 8—9 ur. Nekateri zdravniki pa postavljajo še višje norme. Pomanjkanje spanja utegne imeti negativne posledice na otrokovem zdravju, kar se bo nujno pokazalo v njegovem učnem in šolskem delu. To pa ne pomeni, da ni koristno neposredno pred spanjem nekajkrat pono-viti neko pesem, nove besede pri tujem jeziku ali podobno učno Za posebno lepo počastitev letošnjega dneva republike so poskrbeli na Ravnah na Koroškem (Slovenija), kjer je bil minulo nedeljo velik kulturni praznik. Slavnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki SR Slovenije, Slovence iz avstrijskega dela Koroške pa sta zastopala predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter in osrednji pevovodja SPZ Folti Hartman. Najprej so v parku pred gimnazijo odkrili spomenik koroškemu slovenskemu pisatelju Prežihovemu Vorancu. Spomenik je monumentalno delo kiparja Draga Tršarja, o delu velikega revolucionarja in pisatelja pa je na slavnosti govoril ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah dr. Franc Sušnik. Mednarodna pomoč za rešitev umetnin v Firencah Kakor smo v našem listu že poročali, so letošnji: strašne popolave v Italiji posebno močno prizadele starinsko mesto Firence, kjer so bile uničene ali poškodovane tudi številne dragocene umetnine. Da bi nenadomestljive umetnine rešili popolnega uničenja, je bila ustanovljena posebna mednarodna akcija pomoči, pri kateri sodelujejo mnoge države iz vseh predelov sveta. Pomoč pri restavracijskih delih so ponudili strokovnjaki tudi iz vseh sosednih dežel ter iz Sovjetske zveze, Kanade, Izraela ter drugih držav. Zimska številka Nekoliko pozno prihajamo z vestjo, da je izšla nova številka »Mladega roda«, šolskega lista za koroško mladino; posvečena je mesecema november in december ter kot »zimska številka« prinaša celo vrsto sestavkov o sedanjem mrzlem letnem času. O zimi, mrazu in snegu je govora v domoznanskih sestavkih; nadalje vsebuje številka članek o živalih, ki prespe zimo, pripovedko o najlepšem snežaku, kratek spis o Marici, ki skrbi za ptice pozimi ter pesmico o snežinkah, ki pojo. Mimo tega zvemo podrobnosti o zanimivem potovanju v Liliput, o doživetjih v črni Afriki, o slavnem popotniku Marku Polu, o Rimski cesti, o daljni otooni državi Polineziji, o vulkanih, o orjaških živalih, ki so živele gradivo. Poskusi so pokazali, da je taka ponovitev pred nočnim počitkom zelo koristna, ker se učna snov še v spanju »vtiskuje* v zavest ozi- Po odkritju spomenika Prežihovemu Vorancu je bila v likovnem salonu študijske knjižnice v ravenskem gradu odprta razstava kiparja Draga Tršarja, katerega u-sivarjalnost je gostom predstavil ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik. Tretji del velike slavnosti pa je bila otvoritev nove osemletne šole na Čečovju, ki nosi ime pisatelja Prežihovega Voranca. Sola, katere gradnja in oprema je stala okoli 195 milijonov starih dinarjev, je darilo ravenskih fužinarjev, mežiških rudarjev ter gozdarjev in kmetijcev mladi generaciji tega dela Koroške. V to šolo, ki ima 30 moderno urejenih oddelkov ter jo krasijo umetniška dela Dušana in Marjana Tršarja, se je včeraj preselilo 1380 učencev in učenk, ki bodo svoje šolanje lahko nadaljevali v novih prostorih — v šoli, ki je dobila ime po velikem domačinu pisatelju Prežihovem Vorancu. Med važne kulturne ustanove na Ravnah spada nedvomno tamkajšnja študijska knjižnica, katere ravnatelj je dr. Franc Sušnik. Povedal je, da ima knjižnica posebno bogato gradivo o Prežihovem Vorancu, o Ksaverju Mešku, dr. Francetu Kotniku, Urbanu Jarniku in Dra-bosnjaku. Odkar je meja postala most, igra ta knjižnica važno vlogo tudi v povezovanju Slovencev v obeh delih Koroške ter jim nudi dragoceno pomoč iz bogate zakladnice slovenske književnosti. »Mladega roda” pred 200 milijoni leti ter o severnem jelenu — domači živali Laponcev na Finskem, ki je znana kot dežela tisočerih jezer. Uredniki tudi niso pozabili na Miklavža in na božično drevesce, poleg tega pa so nabrali za mlade bralce še celo vrsto drugih zanimivih in poučnih prispevkov, ki bodo krajšali našim otrokom dolge zimske večere. Naj omenimo še znano ljudsko pesem »Pegam in Lambergar«, ki jo je zapisal prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, medtem ko je 90-let-ni Janko Oitzl iz Polane pri Bistrici prispeval bajko »Vse v velikem«. Razumljivo je »Mladi rod« tudi tokrat bogato ilustriran in bo spet v veliko veselje vsem mladim bralcem. roma v nej odmeva še nekaj časa ter je novi vtisi ne zbrišejo. Vendar pa je treba poznati meje, kajti vsako pretiravanje bi samo škodovalo. Z letošnjim šolskim letom so na ameriški univerzi Indiana University v Bloomingfanu (država Indiana) odprli lektorat za slovenščino. To je prva ameriška univerza, kjer je mogoče študirati slovenski jezik s književnostjo. V teku prihodnjega leta pa nameravajo študijski program še razširiti na več tečajev. Indiana Universify ima več kot 30 tisoč rednih študentov, hkrati pa tudi največji oddelek za študij slovanskih jezikov in književnosti v Ameriki. Slovensko stolico na tej univerzi vodi profesor Borut Dekleva, ki je slovanske jezike študiral na univerzi Stanford v Kaliforniji. Slovenščino je poučeval že na različnih tečajih ter napisal tudi večje število slovenskih učbenikov za Američane, tako da velja na tem pod- VABILO Slovensko gledališče v Trstu bo na povabilo Krščanske kulturne zveze gostovalo v Celovcu ter na praznik 8. decembra 1966 ob 14.30 url v Mestnem gledališču uprizorilo. dva pasijona KMEČKI REKVIEM in VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO Oba pasijona je po motivih ljudske pesmi napisal prof. Mirko Mahnič. Vstopnice v predprodaji pri Krščanski kulturni zvezi in v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. Prisrčno vabljeni, da se udeležite gostovanja tržaških bratov. ročju za izkušenega strokovnjaka. Pričakujejo, da bo ustanovitev stolice za slovenščino na tej znani ameriški univerzi prispevala tudi k tesnejšemu strokovnemu sodelovanju med ljubljanskim inštitutom za slovenski jezik in oddelkom za slovanske jezike ljubljanske univerze na eni ter bloomingtonsko univerzo na drugi strani. V tem oziru so tudi že predvidena medsebojna gostovanja in izmenjave med strokovnjaki obeh univerz, kar bo gotovo rodilo lepe uspehe v korist obeh ustanov. Kulturne drobtine C) V letih po osvoboditvi so v Sloveniji zgradili 231 novih osnovnih tol, kor pred* stavijo več kot petino vseh tovrstnih fo! v Sloven ji, ki Jih je danes okoli 1100. Nove zgradbe imajo okoli 400.030 kvadratnih me* trov zazidane in opremljene povržine ter zna* la njihova vrednost po danainjlh cenah pri* bližno 40 milijard starih dinarjev. Z novimi poslopji je bilo pridobljenih skoraj 70.003 novih mest za učence. Poleg tega pa je bilo v povojnih letih v Sloveniji zgrajenih tudi večje Število novih objektov za potrebe pa* sebnega in visokega Šolstva. 0 Za obnovo med zodnjo vojno poSkodo* varuh ali uničenih muzejev v Kblnu je mestna občina porabila okoli 23 milijonov mark (pri* bližno 180 milijonov Šilingov). Del teh sred* štev je bil porabljen za izgradnjo nove umet* nostne dvorane, ki bo odprta prihodnjo po* mlad. C) Ljubljanska opera je 2e tretjič goslo* vala v Italijanskem mestu Trevisu, kjer je z velikim uspehom uprizorila opero »Prodana nevesta”. Poleg tega Je ansambel priredil tudi instrumentalno-vokalni koncert. Cisti dohodek predstave so namenili žrtvam letoSnjlh poplav v Italiji. 0 V mariborski Studijski knjižnici so odprli drugi del razstave .100 let slovenskega romana". Razstavljena so dela 60 avtorjev, ki so nastala v obdobju 1918—1941. Prvi del razstave je bil posvečen slovenskemu romanu od njegovega začetka v letu 1866 do leta 1917, tretji del rol.o in Celovec zelo pomembne in bkrati potrebne ustanove. V proračunu za leto 1967 je deželna vlada pripravila za njo 10 milijonov šilingov, isti znesek vsebuje tudi proračun celovške mestne občine. Tudi drugače se predpogoji za ustanovitev univerze v Ce.ovcu zboljšujejo. Tako je državni zbor na pobudo koroških poslancev vseh treh strank že sklenil ustanovitev Predvidoma bo koroška univerza nasta.a na zemljiščih v mestni četrti VVeidmannsdorf, kjer je celovška občina že lani poleti v ta namen rezervirala 10 ha veliko in ustanov pa je v iste namene darovala že okoli 160.000 šilingov. Predsednik Koroške univerzitetne zveze je slej ko prej predsednik deželnega sodišča dr. Pichler, drugi predsednik je mestni svetnik dr. Romauch, dosedanjega tretjega predsednika, ministra dr. Weissa pa je zamenjal celovški odvetnik dr. Surger-Scheidiin. Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku Vabilo na Pevski koncert v nedeljo 11. decembra 1966 ob treh popoldne v dvorani pri Schwarzlu v Pliberku. Nastopajo: pevski zbor SPD »Edinost* v Pliberku »Oktet izpod Uršlje' s Prevalj oktet iz Raven na Koroškem. visoke šole gospodarsko znanstve- zemljišče. Koncem minulega leta nih ved na Koroškem. V krogih, ki se neposredno bavijo s študijsko smerjo te šole, menijo, da bi se specializirala na eksport, turizem je Koroška univerzitetna zveza javnosti predložila osnutek gradbenega načrta za njene potrebne objekte. Po vseh teh predpripravah Ob komediji »Namišljeni zdravnik": O zdravljenju presitih ljudi in radovednosti Slovensko prosvetno društvo Radiše ter na kmetijsko in gozdarsko ob- hoče Koroška univerzitetna zveza ratoslovje. Ker take visoke šole v začetkom prihodnjega leta prido-Avstriji še ni, je pričakovati, da bo biti tudi prosvetno ministrstvo za potreba njeno ustanovitev še posebej pospešila. V Avstriji že sedaj primanjkuje okroglo 2600 akademikov. Pri enakih tendencah, kakor jih je opažati sedaj, jih leta 19£0 utegne primanjkovati več kot 50.000, med njimi 600 akademikov na področju trgovine in 4503 na področju ved narodnega gospodarstva, je na občnem zboru 3. novembra 1965 ugotovil rektor visoke šole za svetovno trgovino na Dunaju, prof. dr. Krasensky. Tej potrebi pa bi visoka šola za svetovno trgovino mogla zadostiti šele tekom 30 let. čimprejšnjo realizacijo visoke šole v Celovcu. Koroška univerzitetna zveza šteje sedaj 1463 članov, ki podpirajo njena prizadevanja. Med njimi je lepa vrsta takih, ki prizadevanja njenega vodstva pospešujejo z znatnimi denarnimi prispevki. Na prvih mestih med njimi stojijo poleg celovškega magistrata industrija magnesita v Radentheinu, Phi-lipsove tovarne in koroška zbornica obrtnega gospodarstva. Vsako teh ustanov in podjetij je prizadevanja vodstva zveze podprlo s 30 tisoč šilingi, vrsta drugih podjetij Sprejem na jugoslovanskem konzulatu Pred jugoslovanskim državnim praznikom v torek je jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič s soprogo priredil v petek zvečer v slavnostni dvorani zbornice obrtnega gospodarstva tradicionalni sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki koroškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter predstavnici narodnih organizacji koroških Slovencev. Med številnimi gosti, ki so prišli na sprejem, so bi l zlasti deželni glavar Sima, njegov namestnik dr. Kerstnig ter deželni svetniki Schober, Sacher in dr. Knaus, predsednik deželnega zbora T i 11 i a n in njegova namestnika dr. Mayrhofer in Pawlik, deželni poslanec Kait, celovški podžupan Seidiing, komandanti vojske, orožništva m policije, predsedniki deželnega sodišča, finančne deželne direkcije in železniške direkcije ter predstavniki konzularnih zastopstev Italije, Francije in Zahodne Nemčije v Celovcu. Sprejem je potekal v prijetni družabnosti, pri kateri seveda tudi ni manjkalo obravnavanja več ali manj aktualnih vprašanj med Koroško in Slovenijo ter med koroškimi oblastmi In ustanovami, ki so bile na sprejemu z os top on e. Človek je prav zares čudna sorta vretenčarjev: če nima skrbi, si jih napravi, drugače živeti ne more. Drugim vrstam vretenčarjev (kravam, konjem ipd.) tega ni treba. Pračloveškemu vretenčarju (tistemu, ki še ni uporabljal orodja za delo) kajpada tega ne moremo očitati, ker še ni poznal telefona, čudovite in čudodelne iznajdbe, s katero se znebi revni denarja, petični pa dolgega časa. Ženski vretenčarji (vsaj na kulturnem zahodu, za vzhod še ni podatkov pri roki) slovijo po radovednosti. Kdor tega ne ve, pri njih ne bo nikjer zaslovel. Učitelj, ki ne upošteva tega dejstva, se zaman trudi za uspeh v šoli. Politika — govornika pred radijskim mikrofonom ali na televizijskem zaslonu, ki bi povedal resnico o finančnem poslovanju v državi in o podobnih državnih hišnih skrbeh brez kanca zaupljivega namigovanja na veliko lepšo bodočnost, bi kaj kmalu vsakdo imenoval tepca, če že ne idiota, strankino vodstvo pa bi ga brž nekam sunilo. Ljubimec, svetovalec, ki ne zida na tem temelju (ženske radovednosti), je pogorel, še preden se je tega zavedel. Trgovski potnik, ki ne zna vzbu- na Radišah MIKLAVŽEVANJE diti te mikavne ženske lastnosti, se ne bo znebil še stogljajev ne, kaj šele v nedeljo 4. decembra 1966 ob pol hladilnika, pralnega stroja ali zava- treh popoldne v dvorani pri cerkvi rovalne police. Ženski vretenčarji zelo cenijo zdravniško (—lepotilno) vedo, še bolj pa njene nosilce. Kadar ti pride tak zdravniški čarodej v mesto ali na vas, jih mnogo zboli za nalezljivo in neozdravljivo boleznijo, Dijaki 8. a-razreda slovenske gim- VABILO imenovano RADOVEDNOST: podajajo si vrata pri ta novem zdravniku. Tako nekako tudi v Weiglovi komediji »Namišljen zdravnik«. Razumljivo, da imajo Američanke več časa in več denarja za take sladke bajže kot pa naše delovne, skrom- nazije v Celovcu vabijo na veseloigro NAMIŠLJENI ZDRAVNIK (Hans Weigel) v nedeljo 4. decembra 1966 ob T,- ». -. . • pol tretji uri popoldne pri Mine Korošice. A to naj nas ne moti, . , „ _ . . Z da se ne bi ozrli in pogledali, kako k 1 a v z u v B 1 1 c ° v s u. je drugje po svetu, pri »ta boljših«_______________________________________ ljudeh, v pravljično lepi ameriški de- želi. Saj imamo, kar imamo pametnega, vse iz Amerike: mleko v prahu, jajca v prahu, atomsko bombo, žvečilni gumi, jazz pri maši, upanje na Jehovo pa osebno svobodo, če. kdo ni sindikalist. Poslovni čas po trgovinah v decembru V mesecu decembru bodo Imele trgovine no T .... til- KoroSkem tudi v sobotah ves dan do 18. ure Iz igre, ki jo boste gledali, pa raz- 8dpIl0. v ncdeljoh in proinikih tigovine ne Sodite sami, ali se nismo morda na- bodo odprte, ker sta bili takoimenovani »sre- lezli tudi živčnosti, moderne bab- brniT In „ilala' nedelja že leta 1963 od- jevernosti in še kake druge špasne pravijem. navade iz Amerike ... Janko Messner Nov napredek beljaškega konzuma Na Svefi večer 24. decembra bodo trgovine na sploino zaprle že ob 14. uri. Le slaSčičame in trgovine s cvetlicami bodo imele odprto do 16. ure. Na Silvestrovo 31. decembra bodo trgovine na sploSno zaprle ob 15. url, trgovine x živilj bodo odprte do 16. ure, slaSčičarne in trgovine s cvetlicami pa do 18. ure. V prvih desetih mesecih tekočega leta je beljaška konzumna zadruga zabeležila nov napredek. V tem času je osem svojih poslovalnic preuredila na samopostrežbo. Med njimi so tudi poslovalnice Št. Jakob, Mlinare, Lipa-Rožek in Vajškra. Preureditev je stala 3 milijone šilingov. Hranilnica in posojilnica Bikovs r. x. z n. j. Od 9. do 20. februarja 1967: Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR v četrtek 8. decembra 1966 ob deseti uri dopoldne v prostorih gostilne Miklavž v B i 1 č o v s u . Dnevni red: 1. Otvoritev, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev 3. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora 4. Poročilo upravnega odbora 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Pregled in potrditev računskega zaključka za leto 1965 7. Sklepanje o uporabi čistega dobička 8. RazreŠnica upravnemu in nadzornemu odboru 9. Volitev upravnega odbora 10. Volitev nadzornega odbora 11. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se ob upoštevanju določb o roku razglasa skliče z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zastopanih članov. Upravni in nadzorni odbor Spet drsalna revija v Celovcu KOLEDAR Petek, 2. december: B‘biJona Sobota, 3. december: Frančišek Nedelja, 4. december: Barbaro Ponedeljek, 5. december: Saba Torek, 6. december: Miklavž Sreda, 7. december: Ambrozij Četrtek. 8. december: Br. i. O. M. Dunajska drsalna revija bo osmič gostovala v Celovcu. Za njeno gostovanje v času od 9. do 20. februarja so priprave v polnem teku. Uprava celovškega umetnega drsališča je že obvestila turistične agencije, tisk in radio po Koroškem, Sloveniji in Hrvatski o podrobnostih prihodnjega gostovanja. Program prihodnjega gostovanja se bo odvijal pod naslovom .Maškarade", ki ga je pripravila skupina Petfer-Stolz-Gerdago. Prihodnje gostovanje bo obsegalo le 22 predstav, ki se bodo pričele ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer. Kakor pri zadnjih gostovanjih pričakuje uprava umetnega drsališča tudi pri prihodnjem gostovanju velik obisk iz Slovenije. Dnevno računajo spet s 50 do 60 avtobusi obiskovalcev iz Slovenije in Hrvat-ske, ki bodo v dneh gostovanja vozili v glavnem skozi Ljubeljski predor. Ob tem prometu bo uprava cest z radijsko zvezo skrbela za brezhiben promet na odseku med Zapotnico in predorom, ki je še vedno ozko grlo Ljubeljske ceste. Celovški trgovci so obljubili, da bodo imeli v tem času svoje trgovine odprte tudi v opoldanskih urah. Medlem je prišlo v upravi Avstrijskega lesnega sejma Celovec, s katero je povezana tudi uprava umetnega drsališča, do personalnih sprememb. Zaradi gospodarskih zapletljajev je dosedanji direktor Friedrich Gufschmar odstopil, njegove posle pa je do nadaljnjega prevzel dr. Kleindienst od celovškega magistrata. S temi preureditvami ima beljaška konzumna zadruga sedaj že 29 svojih poslovalnic preurejenih na samopostrežbo. V svojem poročilu zagotavlja, da bo prihodnje leto njihovo število povečala na 42, kar je zelo verjetno, ker je medtem minuli petek na Jezernici odprla že trideseto svojo samopostrežno poslovalnico. Nova pridobitev beljaške konzumne zadruge bo prodaja svežega mesa v njenih poslovalnicah, kjer so prostori za to pripravni. S tem hoče gospodinjam še bolj skrajšati čas nakupovanja in ustreči njihovi težnji nakupovanja »pod eno streho«. Na napredek beljaške konzumne zadruge pa ne kažejo le nove poslovalnice s samopostrežbo in uvedba prodaje svežega mesa, marveč tudi poslovni uspeh v prvih 10 mesecih. Promet zadruge se je v tem času dvignil za 6,3 odstotka in je znašal okroglo 6,5 milijona šilingov. Lepa slavnost v boroveljski KESTAG V slavnostni dvorani Koroških železarn In jeklarn v Borovljah se je minulo soboto zbralo lepo število gostov, da počastijo delojemalce, ki že dolga leta držijo podjetju svojo zvestobo, in da istočasno proslavijo tudi zaključek četrte faze racionalizacije in koncentracije toga podjetja. Ob tej priložnosti je uprava tega podržavljenega podjetja ob navzočnosti deželnega glavarja Sime, predsednika delavske zbornice Scheiberja, podpredsednika zbornice obrtnega gospodarstva S t r e i n a , boroveljskega župana S o r g a in številnih drugih slavnostnih gostov izročila priznanja 16 delavcem, od katerih delajo trije v podjetju že 45 let, ostali pa 25 let. Priznanje so prejeli za 45-letno zvestobo podjetju Jurij Esteri, Peter Primik in Jožef Antonifsch, za 25-letno delo pa Janez Amusch, Blaž Brežjak, Franc Harnisch, VVilli Juritsch, Janez Kurasch, Maks La-kounig, Otmar Rantitsch, Robert in Uršula Schaschl, Jožef Spock, Jožef Traftnig, Lorene Hafner in Friedrich Turk. V nagovorih je bilo ob tej priložnosti od več strani naglašeno, da dela KESTAG na solidnih osnovah in da je z naročili dobro založena. Nekoliko manjša naročila žlahtnega jekla, železne žice in jeklenih cevi izenačujejo večja naročila pri finalnih izdelkih, predvsem pa pri orodju. Naročila za leto 1967 zagotavljajo polno zaposlitev v podjetju. TO IN ONO OD SMOHORA DO LABOTA BELJAK. — V Beljaku, kjer so zadnje čase kriminalna dejanja ta-korekoč na dnevnem redu, sta v soboto zvečer nepoznana nepridiprava napadla dve ženski in jih hotela posiliti. V večernih urah je bila napadena Jugoslovanka Marija Kolenc, ki se je nasilneža še obranila, vendar ji je ukradel torbico s potnim listom in 500 šilingov denarja. Okoli pol noči je bila napadena druga ženska, ki se je vračala z dela domov. Tudi ta se je napadalca komaj ubranila. HODIŠE. — V soboto je izbruhnil požar v stanovanju upokojenega pastorja Gerharda Mayer-ja na Rutu, pri čemer je bilo uničeno pohištvo. Škodo cenijo na 40 tisoč šilingov. šKOCIJAN. — Na nedavni občinski seji je bila sklenjena gradnja vodovoda v Kamen. Oskrba naselja Grad z vodo je bila vendar začasno odložena, ker je občina Dobrla vas za priključek na svoj vodovod zahtevala prispevek 1,5 milijona šilingov. Občina in njeno prebivalstvo sta za pomoč poplavljenim krajem darovala o-kroglo 60.000 šilingov. DOBRLA VAS. — Občinski svet je sklenil nakup industrijskega zemljišča in gradnjo tovarniške hale na njem. Le-to hoče dati v najem tovarni tiskarskih strojev za tkanine Johannes Zimmer v Celovcu. V ta namen je občinski svet sklenil najetje posojila v višini 8,5 milijona šilingov. ŽELEZNA KAPLA. — Občinski svet sodi škodo, ki so jo povzročile Bela in ostali potoki v občini začetkom novembra, na 15 milijonov šilingov. Od tega odpade na škodo na cestah in poteh 6,5, na škodo «a lesu 6 in na škodo na privatni imovini 1,9 milijona šilingov. 2. december 1955 Štev. 48 (1279) — 5 Servis za sklepanje porok ^nioDivosa^s C) Japonski zoolog Miyadi razvozlava opičjo govorico. Klic .kuan" pomeni baje ».popolno kritje!" .ju/aal" pomeni »gremo naprej, tukaj ni več kaj žreti!" Opice odgovarjajo svojemu vodji na ta klic .vii”. Jezne opice kličejo .gagaga” ali tudi »gogogo”. Preplašene vreščijo •gjaai” Razen tega se opice sporazumevajo tudi z znamenji. Čustva naklonjenosti izražajo z ritmičnim odpiranjem in zapiranjem ustnic. 0 Le malo so mogli doslej zdravniki pomagati bolnikom, ki so imeli vnet> živca trigem.nus, kar se kaže z močnimi bolečinami na obrazu. Nedavno tega pa je ugotovil neki švedski zo'ravnik, da zdravilo proti epileptičnim napadom hitro umiri trdovratne bolečine v obrazu, 35 od 40 bolnikom je zdravilo takoj pomagalo. Vendar so se bolečine spet pojavile, ko je bolnik prenehat jemati zdravila. 0 Bolnike, ki bolehajo za srčnim Infarktom, večkrat zdravijo z medikamenti, ki preprečujejo, da bi se kri zgostila. Zdi se, da ta zdravila učinkujejo tudi proti nastanku raka. Tako trdi kanadski zdravnik dr. Michaels. Od 540 bolnikov, ki so jih tri leta zdravili z antikoegu-latinom, fe v tem času samo eden umrl zarodi raka. Po statistični verjetnosti so v tej skupini bolnikov bili trije zapisani smrti. Proti radioaktivnosti V nemških irgovinah se je pojavil nov proizvod, ki ga proizvajalci priporočajo za darilo najbližjim prijateljem: krema proli radioakfivnosii. Za 4,80 marke vsakdo lahko kupi kremo, za katero trdijo, da ščiti kožo pred radioaktivnim izžarevanjem. Proizvajalci nameravajo razširiti prodajo novega proizvoda po vsem svetu. Menijo namreč, da se njihova .krema proti radioaktivnosti" ne bo rabila samo v laboratorijih, v katerih se dela z radioaktivnimi izotopi, ampak v vsaki hiši, ker predpostavljajo, da bo vsak želel imeti ustrezno zdravilo, če bi priš'o do najhujšega: atomske vojne. Na žalost ne moremo verjeti, da bi v takem primeru .krema proti radioaktivnosti" veliko pomagala. Čislo naravno je, da se ljudje poročajo in da žele osnovati svoje družine. Velika večina ljudi ima srečo, da najdejo sami, brez kakršnekoli pomoči, ali z dobrohotno naklonjenostjo znanca ali prijatelja svojega bodočega življenjskega partnerja; precej pa je tudi takih, ki se iz tega ali onega razloga ne znajdejo dobro v življenju in ne znajo stopiti v stik z osebami nasprotnega spola. Prav zaradi teh in takšnih, ki bi vendar radi imeli svojo družino, a lega ne morejo doseči sami, so v Pragi odprli biro za možitve in ženitve. V osemnajstih mesecih obstoja tega urada je kakšnih dva tisoč oseb obeh spolov zaprosilo za njegovo pomoč. Doslej so po zaslugah tega urada sklenili okoli tristo zakonov. Zanimiva je tudi poklicna sestava kandi-najde pomoč pri omenjenemu uradu. Od 1030 oseb, ki so zaprosile za posredovanje tega zavoda, je bilo 473 žensk in 527 moških. Med moškimi, ki so sklenili znanstva prek tega urada, je bilo 170 mladeničev, ki niso imeli nobenih zvez z ženskami, preden so se obrnili na urad, 87 je bilo ločenih, 87 vdovcev, medlem ko so preostali imeli sicer dovolj stikov z ženskami, vendar se jim ni nikoli posrečilo, da bi se samostojno odločili za to ali ono partnerko. Pri ženskah jih je bilo 101 popolnoma svobodnih, 97 vdov in 71 ločenk. Največ kandidatov za poroke, ki so se obrnili na ta servis, je imelo 20 let, medtem ko je bila večina kandidatk med 25 in 35 leli. Najmlajši kandidat je imel 16 let, najstarejši pa kar 86. Zadnji se je po dvomesečnem posredovanju urada nazadnje le poročil. Zanimiva je tudi poklicna sestava kandidatov. Med ženskami je največ uradnic, za njimi pridejo na vrsio ženske s fakultetno izobrazbo, nato upokojenke in nazadnje delavke. Pri moških so na prvem mestu prav tako uradniki, za njimi so na vrsti ljudje s fakultetno izobrazbo, nalo delavci, medtem ko so upokojenci na zadnjem mestu. Žensko in moški, ki prosijo urad za pomoč, navadno v svojih prijavah omenjajo, „da ljubijo naravo", da so .inteligentni", .skromni”, .nežni", .čustveni". Kandidati, zlasti moški, v veliki večini navajajo za posebno odliko, da imajo .avtomobil", .vseljivo stanovanje", nekateri dodajajo, da .imajo vikendsko hišico". Skoraj vsak kandidat trdi, da je abstinent in da ne kadi. Zanimivo je, da je bilo od 473 žensk, ki so iskale pomoč urada, le 23 lakih, ki so iskale nekadilce, mediem ko abstinenta ni iskala niti ena. Ugodne posledice solz »Joči, to te bo olajšalo!« Ta stari nasvet ljudske modrosti je newyor-Ški psihiater dr. Jorst A. Merloo tudi znanstveno utemeljil: »Dober jok,« tako zatrjuje ameriški zdravnik, »je vreden več kot vsa pomirjevalna sredstva skupaj.« Znano je, da uničuje slana voda, ki jo izločajo naše solzne žleze, bakterije in varuje naše oči pred raznimi vnetji. Po mnenju dr. Mer-looja je ta voda prav tako potrebna za naše duševno ravnovesje. »Solze omogočajo sprostitev živčne napetosti,« trdi ameriški psihiater v zadnji številki revije Medicina in higiena. V Dovru so med zadnjo vojno prebivalci z občudovanja vrednim pogumom prenašali nemške bombne napade, ki niso prenehali ne podnevi ne ponoči. Ko so zavezniki končno osvobodili belgijsko obalo in onemogočili nadaljnje rušenje mesta, je nenadoma pričel teči skupni potok solza. »Vse pretveze so dobre,« trdi nadalje psihiater, ki vidi v nekaterih oblikah ganjenosti, meječih že na smešno, podzavesten poskus, da bi se rešili stalnih skrbi. Neka ženska se je n. pr. jokala zaradi bolezni svoje mačke, zato ker so jo njene zakonske težave privedle do živčne pobitosti. »V vseh primerih,« pojasnjuje ameriški psihiater,« so solze poskus, da bi si znova pridobili mir in varnost fetusa, človeškega zaplod-ka, varnost dobe, v kateri je bil organizem ves potopljen v maternični tekočini, solze skušajo pregnati ali vsaj oddaljiti boleče agresije.« Nič naj bi ne bilo bolj nevarno kot zadrževati solze. Pri nekaterih otrocih, ki požirajo solze, opažamo krče obraza. Študent, ki pričakuje, da bo uspešno opravil izpit ali padel, v trenutku skoka občuti — ker se ne upa jokati — nenadno potrebo po izpraznjenju mehurja. Dr. Merloo je tako zelo prepričan o ugodnih posledicah solz, da jih je med zadnjo vojno uporabljal za zdravljenje. »Da bi pomagali vojakom, paraliziranim od strahu v psihološkem šoku, smo jih skušali na več načinov pripraviti do joka, pri čemer smo uporabljali vonj amoniaka, etra ali celo surove čebule. Obenem smo jih skušali prisiliti, da bi se spominjali najbolj bolečih doživetij. Pacient, ki je bil vse do tega trenutka ves napet, suhih oči, ki je kar preveč obvladal sebe, je nenadoma bruhnil v jok. Njegove tegobe pa so se tem bolj razpršile, čim bolj je ihtel. Ne da bi se zatekali k tako močnim sredstvom, kakršne je uporabljal ameriški psihiater, smo prepričani, da prinese izdaten jok od časa do časa človeku sprostitev od napetosti sodobnega življenja. do ljudje, ki bodo delali v observatoriju na Luni, počutili »skoraj tako kot doma«. Znanstveniki več dežel razmišljajo, o graditvi raziskovalne postaje z mednarodno zasedbo. Krat je dejal, da pripravljajo osnutke za observatorij, ki bi bil pravo znanstveno središče. Naselje znanosti na Luni Opazovalnice za proučevanje našega osončja »Opazovalnice na umetnih satelitih, na Luni in morda kdaj kasneje tudi na Marsu bi nam omogočile raziskavo sončne okolice po bistveno novih metodah, kakršne niso mogoče «a zemeljski površini,« piše doktor fizike in matematičnih ved V. Krat v sovjetskem tedniku »Nedelja«. »Naše predstave o raznih pojavih in o fizikalnih procesih v jedru Večja storilnost ob dobri volji in glasbi Po svetu je čedalje več zanimanja za glasbo, posneto na plošče in magnetofonske trakove ki jo potem oddajajo po zvočnikih. .Glasbena spremljava" se je doslej uveljavila med drugim v zdravniških in zobozdravstvenih čakalnicah, v restavracijah in v tovarniških obratih, zdaj pa povprašujejo po njej tudi že majhna podjetja in posredovalnice nepremičnin. Izbrana glasba je vestno prilogojena značaju dela v določenem prostoru. Neka londonska posredovalnica za nepremičnine je n. pr. ugotovila, da se interesenti mnogo prej odločijo za nakup stavbene parcele ali hiše, če jih ustrezna glasba spravi v dobro voljo. Po zaslugi glasbe se zaradi dobre volje veča storilnost v tovarniških obratih. Ustrezne skladbe donijo iz zvočnikov zjutraj kake četrt ure pred delom, potem pa v določenih presledkih, ki so krajši proti koncu delovne izmene. Da se ljudje ne bi po delu, ko so utrujeni, jezili med prerivanjem pri izhodu iz tovarne, jim spet vrtijo skladbe kakih deset minut; glasba jih pomiri, tako, da dobre volje odhajajo domov. Podjetje, ki skrbi za glasbo, prilagojeno določenemu delu, preizkuša zdaj sistem .bele glasbe", ki naj bi delovala kot neke vrste dodatno anestetično sredstvo v operacijskih dvoranah. Sonca in zvezd se utegnejo obogatiti s fantastičnimi odkritji.« Vse kaže, da bo treba laboratorij in tudi naselje za znanstvenike zgraditi pod Lunino po višino. Človek na Luni se bo mogel zaščititi pred sončnimi žarki le tako, da si bo pod vrhnjo plastjo Lune izkopal in opremil »brlog«. Seveda pa bodo morali biti na prostem teleskopi in drugi potrebni aparati, zato bodo raziskovalci v presledkih prihajali iz sovjetskih zaklonišč na površje, kjer bodo uravnavali aparature in zbirali podatke avtomatičnih instrumentov. Luna nima ozračja, torej njeno površje ni zavarovano pred meteoriti, ki dosegajo hitrost do 10 km v sekundi. Tak meteorit bi razbil aparaturo, če bi trčil vanjo, zato bodo popravila bržkone razmeroma pogosta. V največji nevarnosti bodo teleskopska o-gledala, ki jih utegnejo poškodovati drobceni meteoriti. Po vsej verjetnosti jih bo treba pogosto menjavati, to pa hkrati pomeni, da jih bodo morali znanstveniki kar sami izdelovati. Lunina težnost je šestkrat manjša od zemeljske, torej bo mogoče izdelovati velika ogledala za velike teleskope, ki bodo tam znatno lažji, kot so na Zemlji. Ljudje bodo na Luni živeli in delali v laboratorijih z umetnim ozračjem. Zrak bo imel normalen pritisk in običajen odstotek kisika, posebne naprave pa bodo uravnavale temperaturo. Skratka, poskrbeti bo treba, da se bo- aiiiiiiitiiiiimiiiiKiuiiiMiiittiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiKiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuimiiinia ROBERT MERLE Odprl sem geometrijo in pričel prebirali nologe za naslednji dan. Vendar se nisem mogel zbrati. Vrgel sem knjigo na mizo, poiskal čevlje in jih pričel loščiti. Usnje se je kmalu lesketalo in začutil sem nekako zadovoljsfvo. Po-iem sem čevlje skrbno položil na »la ob vznožju postelje; pri tem sem pazil, da so bile pete lepo skupaj, natančno ob črti parketa. Nato sem obstal pred ogledalom na omari, in ko da bi mi zapovedal neki notranji glas, sem stopil v pozor. Skoraj polno minuto sem potrpežljivo in pozorno ogledoval v zrcalu svojo držo, in ko je bila drža zares neoporečna, do kraja izpolnjena, sem si pogledal naravnost v oči in počasi ter razločno, ne da bi pogoltnil en sam zlog — da natančno tako, kakor je nekoč izgovarjal besede moj oče, ko je molil — sem zlogoval: .Meine Kirche ist Deulschlandl" Potem sem se slekel, legel v posteljo, vzel s posteljne omarice časopis ter pričel prebirali novice s fronte. Prebral sem vse, od prve do zadnje vrstice. Na kolodvoru je Ura odbila devet. Časopis sem zganil, ga odložil na posteljno omarico in se stegnil v postelji. Oči sem imel odprle, a sem bil pripravljen, da jih zaprem, brž ko bo v sobo stopila mati in ugasnila luč. Slišal sem, kako so vrata »obe, v kateri sta spali moji sestri, nalahno zaškripala, po- tem so mehki koraki nog v copatih šli mimo moje sobe. Zdaj so zaškripala vrata materine sobe, škrtnil je zapah, mati onkraj vrat je nekajkrat zakašljala in hišo je objela tišina. Ležal sem nepremično in čakal še kakšno minuto. Potem sem spet vzel v roke časopis in pričel znova prebirati članke o vojni. Čez nekaj časa sem pogledal na uro. Bilo je pol desetih. Odložil sem časopis, vstal in ugasnil luč. Prvega avgusta leta 1916 sem tretjič zbežal od doma. Tokrat se mi je po zaslugi majorja Guntherja posrečilo, da so me sprejeli v B. N. Regiment 23 v mestu B. Takrat sem imel petnajst let in osem mesecev. Vaje so potekale hitro, bile skoraj prenapete. Bil sem majhen, toda za svojo postavo že kar močan. Odlično sem prenašal napore v kasarni. In imel sem veliko prednosti pred drugimi rekruti: znal sem že jezditi, saj sem nekaj počitnic prebil na neki kmetiji pri Mecklenburgu. Predvsem pa sem imel rad konje. Ni bilo samo to, da sem rad jezdil. Konje sem rad gledal, rad čistil in duhal njihov vonj, skratka, rad sem bil pri njih. V kasarni sem kmalu zaslovel kot sila uslužen tovariš, saj sem rad prevzemal dežurno službo v konjušnici razen svoje tudi za druge. Toda pri vsem tem ni šlo za nikakšno velikodušnost: samo rad sem bil pri živalih. Tudi kasarniški dril mi je nudil vse polno užitkov. Ves čas sem mislil, da že vem, kaj pravzaprav je kasarniški dril, kajti življenje doma je potekalo sila urejeno in načrtno, odrejeno po urah. V kasarni pa je vendarle bilo vse kaj drugega. Doma so kdaj pa kdaj kljub vsemu nastopili prazni, nepredvideni trenutki. V kasarni pa se je življenje res odvijalo kakor po traku. Najraje sem imel vaje z orožjem. Zaželel sem si, da bi vse življenje bilo podobno razstavljanju in sestavljanju orožja: potekalo bi, kot bi pritiskal zdaj na ta, zdaj na drug vzvod. Zjutraj, brž ko so zazvonili budnico, sem si umislil nekakšno igrico, ki sem se je posluževal prav s pridom, pri tem pa sem poskrbel, da je niso opazili moji tovariši. Vse svoje početje, kakor na primer vstajanje, umivanje, oblačenje, sem razbil na posamezne gibe: 1, odvreči odejo — 2, vzdigniti noge — 3, položiti noge na tla — 4, postaviti se na noge... Ta igrica me je nopolnjevala z nekim posebnim zadovoljstvom in z nekakšnim občutkom varnosti. Tako sem si določil gibe za vse učne ure in niti enkrat se nisem zmotil. Verjetno bi štel svoje gibe ves dan, tudi na vežbališču, a sem se bal, da bi tovariši nazadnje opazili mojo igro, če bi trajala predolgo. Rilfmeister Gunther nam je ven in ven s sončnim obrazom govoril, da se bomo „v kratkem premaknili, da, Herr-gott, premaknili se bomo", pesimisti pa so rekali, da je njegova radost v bistvu samo »umazana burka" in da so nas prav gotovo določili za rusko fronto. Nekega jutra pa smo dobili povelje, naj odidemo v skladišče po nove uniforme. Pred skladiščnimi vrati smo se postavili v vrsto in brž ko so prišli iz skladišča prvi naši tovariši z novimi zavitki, smo videli, da so dobili rumenosivo uniformo s kolonialno vojaško čelado. Vso vrsto je kakor električni tok prešinila ena sama beseda, ki je naposled od prenapete radosti in olajšanja eksplodirala v krik: »Turkei”l Takoj nato je prišel k nam rilfmeister Gunther. Bil je ves nasmejan. Okrog vralu je imel pripelo bleščeče se odlikovanje »za zasluge", ki so mu ga podelili pred nekaj dnevi. Ustavil je nekega dragonca in nam kos za kosom razkazal, kaj je v naših zavojih. — »O, precej mark je slalo vse tole," je rekel. Ko je prišel do kratkih hlač, jih je razgrnil pred nami, jih obesil na konico prsta, šegavo pomahal z njimi in rekel, da nas »armada oblači v kratke Otrok in dolžnosti Nekateri starši menijo, da mora otrok brezskrbno uživati svojo mladost, življenjske skrbi in težave da bodo že same dovolj hitro prišle. Drugi spet zahtevajo, naj se otroci zgodaj privadijo na dolžnosti, ker da se bodo le tako znašli v življenju. Kaj je pravilno? Zlata sredina. Otroci hočejo zaposlitev. Hočejo biti enaki odraslim in z delom dokazati, da so že »veliki*. Tudi starejši otroci radi dokažejo svojo sposobnost, če jim le daste priliko. Seveda govorimo tu o zaposlitvi, ki je primerna starosti in razvojni stopnji otroka, ne pa o pravem delu. Vsaka pomoč pri delu za otroka ni primerna. Otrok nikakor ne sme nositi težkega vedra s premogom, čeprav je na videz dovolj močan za to. Posledica težkega fizičnega dela je včasih slaba drža, ki jo je komaj mogoče ozdraviti. Otrok naj tudi ne nese polne mreže iz trgovine domov. In kolikokrat desetletni otroci na rokah prenašajo mlajše bratce in sestrice, ne da bi jim mati to preprečila. So tudi druga nevarna dela, ki jih nikoli ne smete prepustiti otrcku: čiščenje oken, vtikanje stikala, nalaganje peči, sežiganje smeti na vrtu ali rezanje kruha. Dovolj drugih opravil je, pri katerih bo otrok lahko našel primerno delo in zabavo obenem, in bo lahko ponosen na dosežen uspeh. Otroka primerne starosti lahko pošljemo na majhen »izlet* do poštnega nabiralnika, k sosedi, v trgovino ali k peku. Seveda se bodo spočetka pripetile manjše nezgode: otrok bo izgubil denar za mleko, pismo mu bo padlo v lužo, žemlje se bodo skotalile iz vrečke. Kaj naj stori mati v tem primeru? Naj zatisne eno oko. Ena pohvala pomeni mnogo več kot mnogo graj. Otrok bo opravljal delo, ki so mu ga zaupali, z veliko vnemo in resnobo, tega naj odrasli nikar ne pozabijo. Mati bo potrebovala mnogo potrpljenja, da ne bo oštela otroka, ki ji je s tem, da je hotel pomagati, samo pripravil novo delo. Od petega leta dalje lahko naložite otroku manjše dolžnosti, ki naj jih redno izpolnjuje. Otroka morate prepričati, da je njegovo delo potrebno in pomembno. Treba mu je pojasniti, da s svojim delom razbremeni očeta in mater. Otrok naj nikoli nima občutka, da njegovo delo ni priznano. In če je treba delo še enkrat opraviti, ker ga otrok ni izvršil dovolj temeljito, potem izvršite to v otrokovi odsotnosti. Otrok noče opravljati le priložnostnih poslov, temveč hoče biti tudi odgovoren. In to odgovornost mu morate v okviru njegovih možnosti mirno prepustiti. Odrasli naj se vmešajo šele tedaj, ko grozijo večje napake ali nezgode. V splošnem pa naj otrok ravna samostojno. Le v tem primeru bo imel namreč veselje z delom. Če odrasli stalno bdijo nad njim in mu dokazujejo, da znajo bolje kot on, bo otrok izgubil veselje, kar je razumljivo. Ali naj otroka za njegovo delo poplačamo? Načelno ne; otrok naj ve, da je njegovo delo usluga, za katero ga sicer pohvalijo, ne dobi pa zanjo denarja. Odrasli pa morajo biti dovolj širokosrčni, da otroka nagradijo za posebno dobro opravljeno nalogo, za skrbnost in previdnost. Otrok pač potrebuje priznanje. Otroci torej morajo imeti male dolžnosti, na katere se privadijo in ki jim dajejo več samozavesti. Otroku dajte razumeti, da »sme pomagati*, ne da »mora pomagati*. Temperatura jedi in pijač Jed mora tekniti. Kadar tekne, pridejo na svoj račun vsa človeška čutila. Vendar ne velja to za vse starostne dobe. Novorojenček še nima razvitih vidnih in slušnih zaznavanj. Pri naravnem nagonu mu pomagata vonj in otip. In prva zadovoljitev teh morda še dolgo deluje v podzavesti, tudi v poznejših letih. Kadar pa odrasel človek je z užitkom, delujejo pri njem zavestno vsa čutila. Znano je, da jemo najprej z očmi. Vonj in okus sta skoraj neločljivo povezana. Kadar smo nahodni, jemo tudi najboljšo jed, kakor bi jedli slamo. Marsikatera kuharica jedi sploh ne pokuša, temveč jo samo po-vonja — podatek je zanesljiv. Užitek pri jedi poveča tudi šum, ki ga slišimo, ko ugriznemo v dobro zapečeno rezino kruha, ope- Mumps pogostna otroška bolezen Mumps — alj kakor ga strokovno imenujemo parolitis epldemica, kar bi po naše pomenilo epidemično vnetje priušesne slinavke — je dokaj pogostna otroška bolezen. Že samo ime — epidemična — pa pove, do se bolezen pojavlja v manjših ali večjih epidemijah. Povzroča jo virus, ki ima posebno priv'ačnost za tkivo ob-ušesne žleze slinavke. Bolezen se začne z visoko vročino, mrzlico, slabim počutjem, skratka z vsem, s čimer se začno skoraj vse infekcijske bolezni. Mlajši otroci pa pri tej bolezni tudi pogosto bruhajo. Po dveh do šestih dneh močno zateče ena, včasih pa tudi obe priušesni slinavki hkrati. Obraz debi značilno obliko, ne preveč redko pa zatečejo tudi druge slinavke v ustnem obroču, kar spremljajo bolečine pri žvečenju in požiranju in pa močno povečano izločanje sline. Ti znaki polagoma popuščajo, v o-gromnem odstotku se bolezen po sedmih do desetih dneh umiri in otrok brez posledic ozdravi. Ker posebnega zdravila za bolezen pravzaprav ne poznamo, si pomagamo le s sredstvi proti vročini in bolečinam; dobro je izpiranje ustne votline z močnim žajbljevim čojem. čen kos mesa. Občutek na jeziku je pri trdih in gostih jedeh drugačen, kot pri tekočih in redkih. Zato je važna tudi konsistenca jedi. Čista juha, ki se nam zdi zelo slana, bi bila legirana odličnega okusa. Dobra kava ne sme imeti vodenega videza. Oma- ke in kreme so bolj ali manj okusne tudi zaradi gostote. Na okus pa najbolj vpliva temperatura jedi. Zalo je za marsikatero jed predpisano že v receptu: postrežemo takoj, damo na mizo še toplo, jed ponudimo dobro ohlajeno in podobno. Jedi, ki naj pridejo na mizo tople, ponudimo v posodah, v katerih smo jih pripravili (jensko steklo ali proti ognju odporni porcelan) ali pa si pomagamo tako, da krožnike prej dobro segrejemo. Razen tega moramo pri pripravljanju jedi paziti še na nekaj. Ko jih začinjamo, moramo vedeti, ali jih bomo ponudili tople ali hladne. Vroča kava ki se nam zdi grenka, bo na primer precej bolj sladka, ko se bo ohladila. Torej manj sladkorja za hladno kavo! Meso za mrzlo pečenko moramo nekoliko bolj začiniti, kot za toplo, da ne bo premilega okusa. Ledene sladice bolj sladkamo, kot tople ali mlačne. Navadne sorte vin so boljše, če so primerno ohlajene, plemenitih sort pa ne smemo nikdar preveč ohladiti. Prevroče ali premrzle jedi in pijače niso zdravju v prid. Navadno menijo, da so temperature nad 55 in pod 0 stopinj C neprimerne za želodec, črevesje in druge organe. Jedem in pijačam, ki stoje dalj časa v Drobni nasveti B Uvelega peteršilja ne dajte v vodo, temveč ga samo malo poškropite z njo, nato pa ga pokrijte s krožnikom. Sicer pa lahko daste uvelo zelenjavo v mrzlo vodo, v kateri ste raztopile žlico jedilne sode. H Kadar lupite čebulo ali ribate hren, res ni treba jokati: dajte si v usta kos kruha ali pa režite čebulo nad toplim štedilnikom. ® Če so gostje pri mizi malo bolj razigrani, so kozarci v nevarnosti. Če vložite kozarce v mrzlo slano vodo, jih prekuhate in spet pustite, da se voda ohladi, bodo čvrstejši. ® Žarko olje lahko še uporabljate, če ga precedite skozi krpo, na katero ste naložile nekaj koščkov bukovega oglja. Nekateri žarko olje prevro in v vrelo pomočijo kos kruha, ki se navzame žarkega okusa. hladilniku, pade temperafura znatno. Zato moramo biti silno previdni, posebno kadar je želodec še prazen, da ne pride do želodčnih motenj. Še bolj kot pri odraslih, bodimo previdni pri otrocih, ki vrh vsega tako radi pijejo v prevelikih požirkih. Če ne gre drugače, naj pijejo s slamico. Sobne rastline pozimi Začeti moramo pri dejstvu, da ima vsaka rastlina svoje zahteve in je torej težko določiti splošno veljavna pravila. Kljub temu si poskušajmo pogledati, katerih najtežjih napak se moramo izogibati in kakšne so splošne norme. Nasploh potrebujejo sobne rastline dovolj svetlobe, ne smejo pa biti izpostavljene direktnim sončnim žarkom, prav tako kot zračnim tokovom. V mestnih stanovanjih je običajno preveč toplote, zato je treba rastline namestiti na hladnejšem mestu, ki pa tudi ne sme biti premrzlo. Nikakor pa jih ne smemo imeti v bližini peči ali radiatorjev. Poskusite! štajerske br2ole Potolci in posoli 6 do 7 bržol, kani nanje tebulln sok In jih hitro speci z obeh strani. Pečene zloži v drugo kozico drugo vrh druge, med vsako pa deni koSček sardelnega masla, jih pokrij in pusti tako nekaj minut. V ponev, v kateri so se pekle bržole, vlij malo čiste goveje juhe. Potem zloži bržole na krožnik in polij s to polivko. MADŽARSKI GOLAŽ Zreži 1,5 kg pljučne pečenke na debele kocke, posebej pa za veliko žlico prekajene slanine. Oboje deni v kozico, posoli in potresi za nožev vrh s papriko, prilij 4 žlice vina, poldrugo osminko litra vode ali juhe, pok/ij In počasi praži, da bo mehko. Potem zarumeni na presnem maslu žlico ribanega kruha, lahko tudi Ščepec drobno sesekljanega česna, prelij Se z juho in vse dodaj mesu. Treba je Se malo prevreli, preden serviramo. Paziti moramo tudi na to, da lončki ne bodo v neposrednem stiku s tlemi, ker korenine edmole na ta način ne bodo čutile temperaturne razlike med hladnejšim podom ki ozračjem. Škodljivemu stiku se lahko ognemo tako, da postavimo lonček na leseno ploščico, krožnik ali podstavek iz poroznega materiala. Če hočemo obvarovati svoje rastline pred mrazom, jih moramo namestiti v primerni razdalji od oken. Steklene površine (kadar nimamo dvojnih šip) namreč prevajajo hlad, k! ga jasno zaznavajo bližnji listi rastlin. Bilo bi logično pomisliti, da rastlin tudi ne smemo izpostaviti svežemu zraku. Vendar pa je zrak zelo važen za njihovo dobro uspeva-nje, zato se ga ne smemo izogibati, z enim samim pridržkom. Kadar namreč odpremo okna, je treba lončke odnesti v najoddaljenejšš kot sobe, tako da jih tok mrzlega zraka ne doseže. Priporočljivo je, da rastlin v slabem letnem času ne puščamo na prostem, čeprav se nam zunanja temperatura ne zdi prenizka. Tudi v južnih krajih ne izpostavljajo sobnih rastlin polnemu soncu. Ko izbiramo v stanovanju primeren pro-štor za rastline, jim izberimo prostoren in zračen življenjski prostor. Rastline namreč ne prenašajo neposredne bližine tujih teles. Če jih bomo dolgo časa pustili ob zidu ali pohištvu, bodo listi začeli temneti in se sušiti. To pomeni, da rastlina trpi in da jo je treba prestaviti. Lahko pa zraven damo še eno rastlino, s čimer bomo prihranili na prostoru in pridobili na dekorativnosti. hlače, se pravi v majhne fantiče, da se nas Angleži ne bodo preveč bali*. — Dragonci so bušili v smeh in eden izmed njih je rekel, da bodo .ti fantiči napodili Angleže kakor kure’. — Ritlmeister je na to rekel: Javvohl, mein Herrt’ čez nekaj časa pa je še povedal: ,Ti piškavi Angleži posedajo ob Nilu, pijejo čaj in brcajo žogo, mi, bei Gott, pa jim bomo pokazali, da Egipt ni čajnica in ne nogometno Igrišče!’ Ko smo prispeli v Konstantinopel, nas niso odposlali v Palestino, kakor je bilo rečeno prej, temveč v Irak. Vlak smo zapustili v Bagdadu, potem pa je ves odred zasedel konje. V kratkih etapah smo prispeli do majhnega, revnega naselja z dolgimi in nizkimi bajtami iz ilovice, ki so mu rekli Fellaliech. Okrog naselja je bilo nekaj utrjenih postojank. Naše taborišče smo postavili približno dvesto metrov stran od turškega. Natanko teden dni po našem prihodu — bil je čudovito jasen dan — so nas Angleži zasuli z bombami, potem pa napadli s hindustanskimi četami. Okrog poldne je neki nižji oficir vzel tri može — Schmitza, Beckerja in mene — in težko strojnico. Odpeljal nas je precej naprej, na desno krilo naših sil, v neki odročen strelski jarek, skopan v pesek in dokaj plitek. Pred nami se je razstezala nepregledna planjava, tu in tam posejana s šopki palmovih gajev. Hindustanski strelski jarki so tekli skoraj vzporedno z našimi. Čislo natančno smo jih lahko videli. Vkopali smo strojnico In oficir je rekel s suhim glasom: .Kdor preživi, odnese strojnico nazaj. Schmitz se je obrnil proti meni. Njegova debela lica so prebledela in komaj je stisnil skozi svoje zobe: .Si slišal?’ .Beckerl’ je zavpil nižji oficir. Becker je sedel za strojnico, stisnil zobe, oficir pa je rekel: .Streljaj, kadar hočeš!" Tedaj pa so okoli nas začele pokati granate in Becker se je zvalil na hrbet. Ko sem ga pogledal, sem videl, da nima več obraza. .Schmitz!" je zavpil nižji oficir in zamahnil z roko. Schmitz je Beckerjevo truplo potegnil stran. Lica so se mu tresla. .Los, Menschl’ je kriknil nižji oficir. Schmitz je sedel za strojnico in pričel streljati. Po obeh licih so mu tekli potočki potu. Nižji oficir se je za nekaj korakov odmaknil na desno stran našega strojniškega gnezda in niti toliko ni poskrbel, da bi si naredili kritje. Schmitz je preklinjal med zobmi. Tedaj je suho počilo, zasul nas je dež peska, ko pa smo spet privzdignili glave, oficirja ni bilo nikjer več. Schmitz je rekel: .Pogledat grem." In odplazil se je na desno. Opazil sem, da je na njegovih podplatih manjkalo precej žebljev. Preteklo je nekaj trenutkov. Potem se je Schmitz spet prikazal, bled kakor prt. In z medlim glasom povedal: „Na dvoje ga je presekalo.* Nato je nadaljeval tiše, ko da bi ga oficir utegnil še slišati: .Norec! Takole pokonci hodi pod granatami! Kaj neki si je mislil? Da bodo merili čezenj?" Sedel je nazaj za strojnico, a ni več streljal. Ne, niti zganil se ni. Slišati je bilo streljanje topov precej daleč na levi, odkar pa je naša strojnica utihnila, nas niso več zasipali z granatami. Kar čudno je bilo videti, ko je na našem področju zavladal fak mir, medlem ko so bile druge črte vse v ognju. Schmitz je zajel prgišče peska in ga počasi spuščal med prsti. In z nejevoljo na obrazu je rekel: ,Če pomislim, da se bojujemo za tolel’ Potem se je počasi z licem naslonil na strojnico, a namesto da bi pričel streljati, je od strani vrgel pogled proK meni in rekel: .In zdaj, če ...’ Opazoval sem ga. Ves je bil sklonjen naprej, njegovo debelo lice se je zajedalo v strojnico in njegov luikasf! obraz je bil napol obrnjen proti meni. .Sicer pa," je spregovoril, .svojo dolžnost smo storili." Potem je še dodal: „ln drugih ukazov nimamo." Ker mu še vedno nisem odgovoril, je nadaljeval: .Razen tega je oficir rekel, naj preživeli odvlečejo strojnico nazaj." Jaz pa sem mu suho odbrusil: .Oficir je rekel: Kdor preživil’ Schmitz se je nepremično zazrl vame. Njegove porcelanaste oči so se širile. .Junge!" je rekel. ,Si ponorel ali kaj? Bi pa res bilo neumno, če bi čakala, kdaj bo eden izmed naju šel k hu-dičul’ Gledal sem ga in mu nisem odgovoril. .Saj bi bilo blazno!" je nadaljeval Schmitz. .Mirne duše se lahko vrneva v taborišče. Nihče naju ne bo zaradi tega črno gledal. In nihče ne ve, kaj nam je naročil oficir." Približal se mi je s svojo debelo, okroglo glavo In me prijel za roko. Jaz pa sem brž izmaknil svojo roko. .Herrgolt!" se je zavzel Schmitz. .Jaz imam ženo! In tri otrokel" Zdaj je premolknil, čez čas pa je nadaljeval z odločnim glasom: (Se nadaljuje) Arabska noč na Madison Squareu — Papa, saj smem po maturi o-praviti vozniški izpit? — Ne, kar še malo počakaj. — Saj sem vendar že dovolj start — Ti že, samo naš avto še ni. Carsonu Cha'mersu, v stanovanju blizu trga, je Phillips prinesel večerno pošto. Med vsakdanjo pošto sta bili tudi dve pismi z znamko tuje dežele. V eni izmed obeh pošiljk je bila slika ženske, v drugi pa zelo dolgo pismo, ki ga je Chalmers dolgo prebiral. Pismo je pisala druga ženska in v njem je bilo polno strupenih bodic, zavitih v laskave fraze in ošiljenih z zlobnimi namigi, ki so leteli na žensko na fotografiji. Chalmers je raztrgal pismo na tisoč drobnih koscev in začel z dolgimi koraki meriti dragoceno preprogo po dolgem in počez. Tako se vede žival, ki so jo iz pragozda prepeljali v tesno kletko, in tako se vede mož, ki se je zapletel v pragozd dvomov. Počasi je premagoval svoj nemir. Preproga ni bila čarobna. Dolga je bila le pet metrov. Tri tisoč milj ni mogla premostiti. Prikazal se je Phillips. Phillips ni nikoli vstopil; nenehno se je prikazoval, kot duh. »Ali boste večerjali tu, gospod, ali zunaj?« je vprašal. »Tukaj,« je rekel Chalmers, »in čez pol ure.« Otrplo je prisluhnil januarskemu vetru, ki je zavijal po ulici kot Eo-lova trobenta. »Počakaj,« je rekel izginjajočemu duhu. »Ko sem se čez trg vračal domov, sem videl dolgo vrsto mož, ki so na nekaj čakali. Nekdo je stal na nečem in jim govoril. Zakaj ti možje čakajo v vrsti in zakaj so tam?« »To so brezdomci, gospod,« je rekel Phillips. »Mož, ki stoji na klopi, jim skuša dobiti prenočišče. Ljudje prihajajo in mu dajejo denar. Potem jih pošlje toliko, za kolikor ima denar, v kakšno prenočišče. Zato stojijo v vrsti — tisti, ki prej pride, prej dobi posteljo.« »Preden pripraviš večerjo,« je rekel Chalmers, »pripelji enega teh mož. Večerjal bo z menoj.« »Ka— ka-katerega,« je prvič v dolgoletnem službovanju zajecljal (Phillips. »Izberi enega pri koncu vrste,« je rekel Chalmers. »Glej le, da bo kolikor toliko trezen — in če bo malo bolj čist, mu tudi ne bom štel v zlo. To je vse.« Za Carsona Chalmersa je bilo precej nenavadno, da se je šel kalifa. Toda tistega večera je čutil, da navadni pripomočki proti melanholiji ne bodo zalegli. Nekaj živahnega in izrednega, nekaj posebno dišečega in arabskega bi pregnalo njegovo turobno razpoloženje. V pol ure je Phillips opravil svoje dolžnosti sužnja svetilke. Natakarji iz restavracije spodaj so pripravili skupno večerjo. Jedilna miza, pogrnjena za dva, se je veselo blestela v luči rožnato zasenčenih svečnikov. na In zdaj je Phillips kot da bi javljal visokega dostojanstvenika ali pa obtoževal vlomilca — pripi ljal tresočega se gosta, ki ga je b izbral iz vrste čakajočih prenočeva cev. Nasploh pravimo takšnim ljudem izgubljenci. Če naj bi ta izraz uporabili v tem primeru, bi morali reči, da je šlo za izgubljenca, ki je zdrsnil v prepad skozi ogenj. Še vedno je obraz omahujočega potepuha o-svetljeval iskriv notranji žar. Stal je v luči sveč, kot temen madež na razkošni opremi stanovanja. V obraz je bil bledo zelen, poraščen skoraj do oči z gosto rdečo brado. Phillipsu se ni posrečilo, da bi mu poravnal dolge svetlo rjave lase, na katerih se je poznal odtis klobuka, ki ga je imel zmeraj na glavi. Oči so bile polne brezupnega, zvitega kljubovanja, kot ga je videti v očeh zveri, ki so jo Zasledovalci dobili v past. Ponošen plašč je imel visoko zapet, tako da se je izpod njega videl le košček pripetega ovratnika. Vedel se je nenavadno sproščeno. Chalmers je vstal. »Zelo bi me veselilo,« je rekel, »če bi bili tako ljubeznivi in mi pri večerji delali družbo.« »Pišem se Plumer,« je s hripavim m jeznim glasom rekel pocestni gost. »Vedno rad vem, s kom večerjam.« »Pravkar sem hotel reči,« je nekam naglo nadaljeval Chalmers, »da sem Chalmers. Ali hočete, prosim, sesti?« Plumer je sedel. Videti je bilo, kot da je že sedel pri podobnih mizah. Phillips je postregel s sardelami in olivami. »Prav!« je zinil Plumer. »Torej se bo stvar odvijala po obrokih? Dobro, moj veseli gostitelj iz Bagdada! Vaša Šeherezada bom, dokler boste želeli. Vi ste prvi kalif, kar sem jih srečal, ki ima resnično orientalski navdih. Kakšna sreča! In bil sem komaj triinštirideseti v vrsti. Ravno sem enhal šteti, ko je prišel vaš dobrodošli poslanec in me povabil na pojedino. Nocoj je bilo toliko verjetnosti, da pridem do postelje, kot jih je, da postanem prihodnji predsednik republike. Kako želite slišati zgodbo mojega življenja, gospod al Rašid: ob vsakem obroku poglavje, ali celotno izdajo pri cigaretah in kavi?« prav smo mi, ki vedno čakamo v vrsti vajeni teh reči. Vedno se kdo ustavi in hoče vedeti, kaj nas je tako pritisnilo k tlom. Za sendvič in kozarec piva jim povem, da je bila to pijača. Za klobaso z zeljem in kavo jim postrežem z »zgodbo o še-st;h mesecih v bolnišnici in o izgubljeni službi«. Za pečenko in četrtin-ko dolarja pa jim povem tragedijo o izgubljenem bogastvu in počasnem propadanju. Toda na takšen sprejem še nisem naletel. Za tole pač nimam nared pr merne zgodbe. Veste kaj, gospod Chalmers, povem vam resnico, če jo hočete poslušati. Teže jo boste verjeli kot pa izmišljene zgodbe.« Čez eno uro se je arabski gost z zadovoljnim vzdihom naslonil nazaj in Phillips je prinesel cigarete in kavo. »Ali ste kdaj sEšali za Sherrarda Plumerja?« je vprašal gost in se čudno nasmehnil. »Spominjam se imena,« je rekel Chalmers. »Pred leti je bil že pre- ( -------------------------------------------------------------- Žena v očeh optimista © Lepa In čednostna žena izžareva najbolj popolno skladnost na svetu. V njej so vrednosti obeh spolov. La Erurer« ©> Tudi tisto življenje, ki je polno največjih uspehov, je brez smotra, če ne vključuje tudi žene. o Heai © Dekle je pravljična knjiga, ki je še nismo prebrali. Francois Mauriac © Žene so dejansko varovalke človeškega rodu. Moški so razsipneži, pustolovci in kvartopirci in se morajo zahvaliti prav ženam za svoj obstanek. lack London © Kadar pišemo o ženah, bi morali svoje pero namakati v barve mavrice, popisan papir pa posušiti s prahom metuljevih kril. Diderot © Žena — to je glasba življenja. suhatd wagne> © Žena je tista, ki ne zapusti bolnikove postelje niti takrat, ko sta jo zapustila zdravnik in duhovnik in niti takrat, ko je tudi sama izgubila upanje. oueamzzi © Ce sploh obstajajo lepota, ljubezen in dobre lastnosti, potem jih je treba iskati samo pri ženah. Goethe © Zena je umetniško delo narave. coicgta © Poezija, glasba in cvetje — vse to je zelo lepo. Toda če ne bi bilo žena, vsega tega ne b) znali vrednotiti. Herder © V krepostni ženi sta dve poglavitni vrlini — nežnost in radost. Prvo nam odkrivajo njene oči, drugo pa nam posreduje njena razumna duša. coieii »Kaže, da te reči ne doživljate prvič, «je smehljaje se rekel Chalmers. »Pri moji veri, da ne!« je odvrnil gost. » New Yorku je toliko cenenih Harunov al Rašidov, kot je v Bagdadu muh. Več kot dvajsetkrat so me že povabili k polni mizi in hoteli slišati mojo zgodbo. Poskusite dobiti v New Yorku koga, ki vam bo dal kaj zastonj! Radovednost in dobrodelnost hodita z roko v roki. Mnogi ti kupijo le prazno juho in ti stisnejo v roko desetinko dolarja; zelo malo je takih, ki se gredo kalife in te povabijo na pečenko. Toda vsak vrta vate, dokler ne izpraska zadnjega drobca življenjepisa z opombami, dodatki in neobjavljenimi zapiski vred. O, vem, kaj moram storiti, kadar jih vidim prihajati. Trikrat se s čelom dotaknem tal in začnem molitve pred večerjo. Pravim jim, da sem naslednik starega Tommyja Tuk-kerja, ki je moral, hm ...« »Jaz vas ne sprašujem po življenju,« je rekel Chalmers. »Odkrito vam povem, da sem čisto po naključju poslal po tujca, s katerim naj bi večerjal. Zagotavljam vam, da vas ne bom nadlegoval s svojo radovednostjo.« »Ah, dajte no,« je vzkliknil gost in navdušeno začel srebati juho, »to me čisto nič ne moti. Kadar se prikaže kalif, se spremenim v privlačen orientalski časopis z rdečimi platnicami in obrezanimi listi. Pravza- cej slaven slikar, ki je dosti obetal.« »Pred petimi leti,« je rekel gost. »Potem je šlo z mano navzdol kot zakleto. Jaz sem Sherrard Plumer! Zadnji portret, ki sem ga naslikal, sem prodal za 2000 dolarjev. Po tistem se mi nihče več ni pustil slikati, tudi zastonj ne.« »Zakaj ne?« Chalmers si ni mogel kaj, da ne bi vprašal. »Špasno,« je mračno rekel Plumer, »tudi jaz nisem tega nikoli čisto razumel. Nekaj časa mi je šlo kot po maslu. Prišel sem v visoko družbo in naročila so deževala z vseh strani. Časopisi so me imenovali za modernega slikarja. Potem so se začele do-ajati čudne reči. Kadarkoli sem do-ončal sliko in so jo ljudje prišli gledat, so se potem začeli čudno spogledovati in šepetati med seboj. Kmalu sem ugotovil, zakaj. V obraz portreta sem vedno znal začrtati skrivni značaj osebe, ki sem jo slikal. Ne vem, kako se mi je to posrečilo — slikal sem tisto, kar sem videl — toda to me je pokopalo. Nekatere stranke so bile strašno ogorčene in niso hotele sprejeti slik. Nekoč sem naslikal portret zelo lepe in ugledne gospe iz visoke družbe. Ko je bila slika končana, si jo je njen mož ogledal s posebnim izrazom na obrazu in naslednji teden je vložil tožbo za ločitev. Spominjam se nekega uglednega bančnika, ki sem ga slikal. Ko sem v ateljeju obesil sliko na ogled, je pri- šel neki njegov znanec in si sliko ogledal. »Vraga,« je vzkliknil mož, »ali je res takšen?« »Mislim« sem rekel, »da mu je popolnoma podoben. »Še nikoli nisem opazil tega izraza okoli oči,« je rekel mož. »Mislim, da bom stopil v mesto in rajši vzel svoj denar iz banke,« Res je šel v mesto, toda njegovega denarja ni bilo več in prav tako ne gospoda bančnika. Ni trajalo dolgo, ko sem izgubil delo. Ljudje nimajo radi, da se njihova skrita zloba kaže v slikah. Smehljajo se in. spakujejo, da te prevarajo, a slika tega ne zmore. Nobenega naročila nisem več dobil in tako sem moral vse skupaj opustiti. Nekaj časa sem delal kot risar pri časopisu, potem kot litograf, toda vedno znova sem zašel v podobne težave. Če sem risal po fotografiji, so se na moji risbi poznali izrazi in značilnosti, ki jih ni bilo videti na fotografiji, a ki so bržkone bili v originalu. Stranke so se strašno razburjale, posebno ženske. Službe nisem nikoli dolgo obdržal. In tako sem začel povešati svojo utrujeno glavo v naročje Bakha. In kaj kmalu sem se znašel v vrsti ljudi, ki čakajo na prenočišče. — Te je resnična zgodba prevzela, kalif? Če želite, vam lahko povem tragedijo o izgubljenem bogastvu, toda pri tej moram potočiti solzo ali dve, in bojim se, da je po tej dobri večerji ne bom izt'snil iz sebe.« »Ne, ne,« je resno rekel Chalmers, »vaša zgodba je zelo zanimiva. Ali so vsi vaši portreti izdajali neke neprijetne lastnosti ali pa so bili med nj mi tudi takšni, ki jih ni zaznamovala ostrina vaše prodirnosti?« »Seveda,« je rekel Plumer. »To so bili predvsem otroci, precej žensk in nekaj moških. Vsi ljudje niso slabi. Kadar so bili dobri, so bile tudi slike dobre. Kot rečeno, ne poskušam vam pojasnjevati, pripovedujem vam le dejstva.« Na Chalmersovi pisalni mizi je ležala fotografija, ki jo je bil prejel tisti dan po pošti. Čez 10 minut je Plumer že delal skico. Ko je minila ura, je umetnik vstal in se utrujeno pretegnil. »Končano,« je rekel in zazehal. »Oprostite, da sem se tako dolgo zadržal. Stvar me je pritegnila. Čudovito! Toda strašno sem utrujen. Sinoči nisem nič spal. Mislim, da bom zdaj moral iti, gospodar vernih!« Chalmers ga je pospremil do vrat in mu tam stisnil v roko nekaj bankovcev. »O! Vzel jih bom,« je rekel Plumer. »Vse to sodi k propadu. Hvala. In za dobro večerjo. Nocoj bom spal na pernici in sanjal o Bagdadu. Upam, da se zjutraj ne bo izkazalo, da so bile to le sanje. Zbogom, sijajni kalif!« Chalmers je že spet z velikimi koraki meril preprogo po dolgem in počez. Toda stopil je tako daleč proč od mize, na kateri je ležala risba, kolikor mu je le dovoljevala soba. Dvakrat, trikrat se ji je poskušal približati, a brez uspeha. Lahko je videl sivi in zlati in rjavi lesket barv, toda med njim in sliko se je dvigala stena, ki jo je zgradil njegov strah, in ki mu ni dala, da bi se ji približal. Sedel je in se poskušal pomiriti. Potem je planil pokonci in pozvonil PhilEpsu. »V tej hiši stanuje mlad umetnik,« je rekel. »Neki gospod Reineman. Ali veste, kje?« »V najvišjem nadstropju. Spredaj, gospod,« je rekel Phillips. »Stopi gor in ga poprosi, ali bi me hotel za nekaj hipov počastiti s svojo navzočnostjo.« Reineman je takoj prišel. Chalmers se mu je predstavil. »Gospod Reineman,« je potem rekel, »na pisalni mizi je majhna pastelna skica. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi povedali, kaj mislite o njeni umetniški vrednosti.« Mladi umetnik je stopil k mizi in vzel v roke skico. Chalmers se je na pol obrnil stran in se naslonil na stol. »Kako — se — vam zdi?« je vprašal počasi. — Ko sem prišel k nudistom, mi je odprla vratarica ... — Kako pa veš, da je bila vratarica, saj ni bila oblečena? — No, vsekakor ni bil vratar... © Nudisti imajo tudi okrepčevalnico. Gost vznemirjen opazi, da natakarju lica vedno bolj zatekajo in se sočutno pozanima, če ga mogoče bolijo zobje. »Oh, ne,« zamomlja vprašani. Toda kam pa naj sicer spravim napitnino?« • Pianist Artur Rubinstein je nekoč menil: »Vsi glasbeniki bi morali imeti hčerke. Sinovi rečejo s prizanesljivim smehljajem: Očka je že fejst fant, pa seveda malce čez les. Hčerke ga razumejo in občudujejo! Nagonsko vedo, da ostane umetnik do konca svojih dni velik otrok.« © »No, dragec,« vprašuje mlada ženka po kosilu, »ali ti je golaž teknil?« »Odlično,« nežno pravi mladi mož, ali je golobičica moja vse konserve sama odprla?« »Kaj pa posedate v veži? Pojdite domov! Ali morda nimate stanovanja?« »Imam, gospod — hk — stražnik, toda — hk — v njem stanuje ena ženska.« 9 »Ljubica, nič nočem reči zoper tvoje kuharske sposobnosti, toda s to torto ni nekaj v redu.« »Tako? No, zdaj spet vidim, koliko se ti spoznaš na to. V kuharski knjigi posebej piše, da je odlična. e »Ali je res, Lizika, da se hočeš ločiti od svojega moža?« »Res je.« »Presenetljivo! Kaj je pravzaprav vzrok?« »Njegova edina slaba navada: večkrat se ponoči zbudi, tako okoli dveh in hoče iti domov.« On kadi cigaro in se ji ljubeznivo nasmehne: »Povej, ženka, ali škoduje zavesam, če kadim?« »Ti si pa res uvideven mož, dragi! Da, dim škoduje zavesam.« »Dobro,« reče skrbni mož, »potem jih pa takoj snemi!« m »Ali ne verjamete, da lahko dva prav tako poceni živita kot eden sam?« »Ne, ne verjamem niti tega, da lahko en sam poceni živi!« »Ali nisi bil ti včeraj slučajno pijan?« »Pijan že, pijan, ampak ne slučajno!« • Mama: »Pazi se, Janezek, vse bom povedala očetu, kako poreden si bil danes!« Janez: »Očka ima prav, ko pravi, da ženske ne znajo molčati!« • »Spela, ko boš moja, ti ne bo nihče smel skriviti niti lasu na glavi!« »Joj, ali to pomeni, da ne bom smela hoditi k frizerju?« »Kot risba,« je rekel umetnik, »je čudovita. To je delo umetnika, pogumno in dovršeno in resnično. Preseneča me; že leta nisem videl tako dobre pastelne slike.« »Obraz, človek — oseba — original — kaj porečete k temu?« »Obraz,« je rekel Reineman, »je obraz samega angela z nebes. Ali smem vprašati, kdo ...« »Moja žena!« je zavpil Chalmers, planil k presenečenemu umetniku, ga zagrabil za roko in udaril pp hrbtu. »Zdaj je na potovanju po Ev--ropi. Vzemite risbo, fant, in mi z nje naslikajte svojo življenjsko sliko. Ceno prepustite meni!« 8 — štev. 43 (1279) S25SHHE3 2. december 1956 1. JANUARJA 1967 ZAČNE VELJATI: Konvencijaosocialnemzavarovanju ki sta jo sklenili Avstrija in Jugoslavija Prelitji leden sla avstrijski veleposlanik v Beogradu Karl Karli in svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve Srd ja Priča izmenjala ratifikacijske dokumente konvencije o socialnem zavarovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Konvencija bo začela veljati 1. januarja 1967 ter pomeni skupno s sporazumom o zaposlovanju jugoslovans kih delavcev v Avstriji, ki je začel veljati že prej, važno pridobitev za jugoslovanske državljane, kateri prihajajo na delo v Avstrijo. Sporazum o zapos'ovanju ter konvencija o socialnem zavarovanju zagotavljala popolno zaščito jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Avstriji, in sicer tako glede pravic, izvirajočih iz delovnega razmerja, kakor tudi glede pravic, izvirajočih iz socialnega zavarovanja. Jugoslovanski delavci so s tem izenačeni z avstrijskimi, kar se tiče pravic, ki jim pripadajo v času njihove zaposlitve v naši državi; lahko pa bodo izkoristili pravice, pridobljene v avstrijskem zavarovanju, tudi potem, ko se bodo vrnili domov; poleg tega so pravic iz socialnega zavarovanja deležni tudi člani družin. V ljubljanskem domu sindikatov je bil prejšnji teden sestanek predstavnikov sindikatov in služb za zaposlovanje delavcev Slovenije in Hrvatske ter avstrijske Koroške in Štajerske. Takih izmenjav izkušenj in mnenj je bilo že več ter so mnogo doprine- sle k boljšemu urejanju položaja jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Avstriji. Kljub temu pa je ostalo odprtih še precej vprašanj, ki jih bo treba v bodoče rešiti. Na sedanjem posvetovanju so zlasti opozorili, da mora biti zaposlovanje j jgoslovcnskih delavcev v Avstriji organizirano in načrtno, zato je treba že zdaj začeti s pripravami, Predvsem je treba v sodelovanju med avstrijsko in jugos'ovansko službo zaposlovanja ugotoviti, koliko delavcev bodo potrebovali v Avstriji prihodnje leto, kakšnih poklicev naj bodo in kakšne so v tem oziru možnosti v Jugoslaviji, da bi krili potrebe. Poseben problem predstavljajo tisti jugoslovanski delavci, ki odhajajo na delo v Avstrijo z obmejnimi propustnicami. Na posvetovanju so poudarili potrebo po nadaljnjem neposrednem sodelovanju med pristojnimi ustanovami Avstrije in Jugoslavije. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Porazila* 5.45, 6.45, 7.4S, 12.30, 16.45, 20.00. 22.00 Deevo . edda|« (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddojo — 4.00 estro mešano — 7.55 Gospodarska vesti — 9.00 Po-«drr * nate — 10.03 Za gospodinjo — M.10 Ljudske viže — 11.45 Oddajo za podeželje — 12 00 Opoldanski zvo-rovi — 12-40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski kon-cert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturno poročila — 17.00 Popol-donski koncert — 14.45 Pestro meiano — 18.55 Lokalni Iport — 19.jO Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 3. 12.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška domovinska kronika — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev s San Marca, roman — 16.00 Crv vesti — 16.30 Sirni pi-soni svet — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, ostanemo — 19.10 Odmev časa — 20.20 Norec Paramon — 20.45 Koncert dunajskih filharmonikov. Nedelja, 4. 12.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favorit popevk — 11.00 Dopoldanski koncert iz Salzburga — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Morilec ne pije bencina, kriminalka — 21.05 Kandidat, groteska. Ponedeljek, J. 12.: 8.15 Dva brez milosti, roman — 8.45 Glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Aktualnosti za mladino — 20.20 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.35 Koroška lovska ura — 21.20 Operetni koncert. Torek, 4. 12.: 8 00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Kdo ne gre rad v domači kraj — 15.45 Iz kulturnega dela v deželi — 18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce me vprašate — 18.35 Pokrajina in tloznanstvo Avstrije — 19.00 XY ve vse — 20.20 Kakor me hočeš, slušna igra —- 21.25 Delphiski Apollon, gledališka knjigo. Sreda, 7. 12.: 8.00 Zveneči jufranji pozdrav — 15.15 Knjige za bož čno darilo — 15.30 Marija je šla skozi trnjev gozd — 15.45 Iz delavnice za glasbeno vzgojo — 18.00 Moja ljubica ima dve očki — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 19.00 XY ve vse — 20.00 Svet danes zvečer — 21.00 Poročila. Četrtek, 8. 12.: 8.05 Glasba za orgije — 9.05 Marija nežna — 11.00 Veseli praznični zvoki — 13.00 Operni koncert — 13.45 Pesnitve Gerharda Glawischniga — 14.30 Pozdrav nale — 16.30 Odvečni praznik — 17.05 Okrogle viže — 18.30 Greh in svoboda — 19.00 Prazniški šport — 19.30 Umetnost dedovanja — 20.20 Pohod čez gore — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 9. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 18,00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Čudovita flora — 20.20 Vsaka stvar ima dve strani — 21.00 Orkestralni koncert. II. PROGRAM Poročile: 4.00, 7.00, 8.00. 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 4.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranjo opazovanja — 6.50 Pestro mešano *— 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz in štedilnike znamke .Tirolia* v najboljši kvaliteti in največji Izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A »141 1*1. IR-41-M) lil Avstrije — 16.30 Koncertno ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbeno oddaja s plošč — l9.20 Kaj slišimo dones zvečer — 21.55 Soortni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 3. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čislo tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Šport in glasba — 17.10 Iz parlamenta — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šonsa — 20.15 Avstrijska hifparada — 21.30 In svet gladuje. Nedelja, 4. 12.: 8.15 Kaj je novega — 9.30 Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste —- 14.30 Dva brez milosti, roman — 15.00 Salzburško advenfno petje — 16.00 Temza-Donava — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovni dogajanj — 19.30 Pot skozi advent — 20.30 Operna glasba. Ponedeljek, J. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijolelja ope-r — 14.35 Zvoki s citer — 16.00 Otroška ura — 17.25 Pogled v literarne revije — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Ob 175-letnici Wolfganga Amadeusa Mozarta — 20.40 Re-quiem za soli, zbor, orkester in orgije v d-molu. Torek, 6. 12.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori športni zdravnik — 13.30 Pomembni orkestri — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije — 16.00 Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 17.40 Ob 40-letnici smrti Claude Moneta —- 19.30 Poleti z nami — 20.30 Moderne operete — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 7. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura — 16.00 Z ljubeznijo risano — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teenagerji — 20.30 Vseh devet. Četrtek, 8. 12.: 8.05 Venček pisanih melodij — 9.00 Operni koncert — 10.00 Glasbena promenada — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Obrnitev srca — 16.00 Otroška ura — 17.05 Gledališča po svetu — 17.35 To je bila dunajska opera — 19.20 Slavnostni koncert — 20.55 Salve Regina. Petek, 9. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 17.45 Sola in dom — 19.30 Kazimir in Karolina, slušna igra — 21.10 Mi in gore. Slovenske odda|e Sobota, 3. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 4. 12.: 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in vošč mo. Ponedeljek, 5. 12.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Iz zdravnikove beležnice — Boremo za vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 4. 12.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik —■ Kulturna panorama. Sreda, 7. 12.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 8. 12.: 6.15 Duhovni nagovor — Ti tukaj stanuješ, na Lisni kraljuješ. Pelek, 9. 12.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja no srednjem valu 327,1 — 257 —» 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30. 22.00, 23.00. Dnevno oddaje (razen v nedeliah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijsko oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vom — 16.00 Vsak dan za vos — 17.05 Popoldanski koncert — 1*.05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesno glasba. Sobota, 3. 12.: 8.05 Glasbena malineja — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.40 Novost na knjižni polici — 12.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.40 Serenada za godala — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Slovenske narodne in umetne pesmi — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.50 S knjižnega »rga — 20.00 V svetu operetne glasbe — 20.30 Konjiček ka- pitana Barča, radijska igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 4. 12.: 7.30 Za kmet jske proizvajalce — 8 05 Kot kraguljčkov cing an'e, otroška igra — 9.05 Voščila — 10 03 §3 pomnile, tovariši — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljtka reportaža — 14.03 Športno popoldne — 15.30 Humoreska ledna — 17.30 Zmaj, radijska igra — 20.03 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Interpretacija opernih vlog. Ponedeljek, 5. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Cicibanov svet — 10.35 Papa Hemingway — 12..0 Slovenski solisti zabavne glasbe — 12.40 P halne godbe — 14.05 Jugoslovanska solistična glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Pevski zbori — 17.05 Operni koncert — 13.15 Zvočni razgledi — 13.45 Družba in čas — 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 6. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Slovenske narodne — 10.15 Odlomki iz oper — 12.10 Trio Lojzeta Slaka — 12.40 Razpoloženjske in virtuozne skladbe — 14.05 Pet m nul za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Koncert zbora RTV Zagreb — 20.20 Od premiere do premiere. Sreda, 7. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Prepir v orkestru, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Ljubica pojd* z menoj — 12.10 Zvočno miniature —,12.40 Ma* dame Buttcrfly — 14.00 Poljudne skladbe Sergeja Prokofjeva — 14.35 Vošč la — 15.30 Narodna glasba s Pirenejskega polotoka — 17.05 Mladina sobi in Vam — 18.15 Iz naših šfudiev — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Faust, opera. Četrtek, 8. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Samoborska popevke — 10.15 Slovenski pevci v operah nemških in italijanskih skladateljev — 12.10 Ansambel Avsenik in trio Vitala Ahač ča — 12.43 šopek jugoslovanskih skladb — 14.05 S Koroškega v Istro — 15.33 Lahka glasba — 17.05 Turistična oddaja — 13.15 Junaki ruske zgodovine na opernem odru — 13.45 Jezikovni pogovori — 20.C0 Četrtkov večer — 21.,00 Večer umetn ške besede. Petek, 9. 12.: 8 05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 10.15 »Pri skladatelju Ferdu Juvancu — 10.35 Papa Hem!ngway — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Domače pihalno godbo — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kullurni globus — 20.03 Solze ljubimca na grobu najdražje — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Tateden vam priporočamo: E Sj m m E E E E E E ■ E E E E E Knjige o slavnih osebah Karl Bruckner: ZLATI FARAON, roman o sfaroegipfovskih kraljih, 272 str., ilusir., kart. 50 šil. lika Vaštefova: ROMAN O PREŠERNU, življenjska pot največjega slovenskega pesnika, 454 str., pl. 82 šil. Karol Bunsch: OLIMPIJA, zgodovinski roman iz življenja vladarjev stare Makedonije, 356 str.,ppl. 59 šil. Slephen Coulter: NEPOTEŠLJIVO HREPENENJE, roman o francoskem pisatelju Guyu de Maupassantu, 328 str., pl. 74 šil. Kasimir Edschmid: SIMON BOLIVAR, roman o osvoboditelju Južne Amerike, 532 str., pl. 57 šil. Hermann Kesten: CASANOVA, čudovita življenjska zgodba slavnega pustolovca, 416 str., pl. 105 šil. Lion Feuchtvvanger: LAŽNI NERON, roman o dvojniku krutega rimskega cesarja Nerona, 384 str., ppl. 63 šil. Arthur Luther: DEMON, roman o velikem ruskem pesniku Mihailu Lermontovu, 452 str., pl. 38 šil Anton Slodnjak: POGINE NAJ PES, življenjski roman slovenskega pisalelja Frana Levstika, dve knjigi skupaj 1164 str., ppl. 100 šil. Rudolf Hagelstange: IGRAČA BOGOV, roman o trojanskem princu Parisu, 332 str., kart. 58 šil. Zsolt Harsanyi: GALILEO GALILEI, roman o slavnem italijanskem znanstveniku, 700 str., ppl. 76 šil. Mimi Malenšek: INKVIZITOR, roman o Trubarjevem nasprotniku škofu Hrenu, 688 str., polusnje 123 šil. Marv Renault: KRALJ MORA UMRETI, roman o legendarnem atenskem kralju Tezeju, 336 str., pl. 66 šil. lika Vešfetova: IZOBČENEC, roman o slovenskem pisatelju Janezu Trdini, 390 str., ppl. 78 šil. irving Stone: SLA PO ŽIVLJENJU, tragična življenjska zgodba slavnega umetnika Vincenta van Gogha, 440 str., polusnje 62 šil. Lion Feuchtvvanger: ŠPANSKA BALADA, roman iz življenja vladarjev stare Španije, 432 str., ppl. 68 šil. Aleksej N. Tolstoj: PETER VELIKI, roman o ruskem carju Petru I., dve knjigi skupaj 838 str., pl. 76 šil. Anna V/ambrechtsamer: DANES GROF Je CELJSKI IN NIKDAR VEČ, zgodovinski roman o celjskih grofih, 603 str., ppl. 65 šil. Zsolt Harsanyi: MADŽARSKA RAPSODIJA, roman o znanem pianistu in skladatelju Franzu Lisztu, 386 str., ppl. 58 šil. Andre Salmon: STRASTNO ŽIVLJENJE MODIGLIANIJA, roman o slavnem italijanskem slikarju, 264 str., slik. priloge, ppl« 86 šil Franz VVerfel: VERDI, življenjski roman največjega mojstra operne umetnosti, 450 str., ppl. 105 šil. Posamezne knjige lahko naročile iu di po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna »Naša knjiga", Wulfengasse AVSTRIJA JUGOSLAVIJA Soboto. S. 12.* 17.03 Za družino — 17.30 Družina Leil-nor — 18.05 Za prijatelja inamk — 18.40 Nedelja v Evropi — 19.30 Cas v »liki — 20.15 Pojoča in zvoneča Avstrija. Nedelja, A. 12.: 17.03 Za otroke od pel let naprej — 17.30 Svet mladine — 18.00 Počitnice na otoku vran — 18.30 šah za vse — 19.00 Ob 175-letnici smrti W. A. Mozarta — 19.30 Aktualni iporl — 20.20 Slučaj Galperja Hauserja — 21.20 Avstrijski portret. Ponedeljek, 5. 12.: 18.35 Tečaj franeoičine — 19.00 Zlati most — 19.30 Cas v sliki — 20.IS Čuda živalskega sveta — 21.00 Mestni pogovori — 22.30 Plesni tečaj. Torek. 6. 12.: 18.35 Tečaj anglelčine — 19.00 Bolgarski narodni plesi — 19.13 Malhias VVieman pripoveduje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Slučaj Gaiper Hauser — 21.45 Tale naš svet. Sreda, 7. 12.: 11.03 Čuda živalskega svela — 11.50 Atenske melodije — 17.03 Pavlihove dogodivlčine — 17.45 Mala Sporina abeceda — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 laž ima kratke noge — 22.15 Ka| pravite k temu. četrtek, 8. 12.; 17.03 Po džungli — 19.00 Ka] je nastalo Iz Hollywooda — 19.30 čas v sliki — 20.00 Slučaj Gašper Hauser — 21.20 In angel je spregovoril. Petek, 9. 12.: 11.03 Kardinal iz Španije — 18.35 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Konzumen! — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Časovni ventil — 21.40 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.10 Plesni tečaj. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zvezo slovenskih organizacij no Koroškem, glavni urednik: Rodo Joneiič, odgovorni urednik. Bloi Singer; uredništvo in uprovo: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gosometeraosse 10, telelon 56-24. — Tiska ZoložniŠKO in tiskarsko družba z o. j. Drovo, Celovec -Borovlje. — Dopisi noj se pošiljajo na naslov: 9021 Klo-genfurt - Celovec, Postfach 124. Sobota, 3. 12.: 17.15 Lutkovna oddaja — 17.35 Kje fe, kaj je — 17.50 Reportaža — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Obzornik — 18.45 Prešernova podoba — 19.10 Operna scena — 20.03 Dnevnik — 20.30 Ekspedicija, film — 21.00 Ljudje, papige, humoristična oddaja — 21.50 Zabavna glasba. Nedelja, 4. 12.: 9.10 Naporno potovanje, otroški film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisodkrat zakaj — 11.30 Tomek in pes —- 15.00 Tekmujte z nami — 17.35 Telešport — 18.35 Karavana — 19.05 Dialogi — 20.00 Dnevnik — 20.50 Oživele kronike — 21.35 Prebrisana dekle, film. Ponedoljck, 3. 13.: 10.40 Ruske zgodbe — 16.55 Angleščina —- 17.35 Polnokrvni žrebec Vihar, otroški film —* 18.25 Obzornik — 18.45 Znanost in tehnika — 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lo-renzzacio, drama — 22.00 Mali komorni koncert. Torek, 6. 12.: 18.40 Torkov večer — 19.00 Oddaja o morju — 19.40 Obzornik — 20.00 Gor pa dol — 21.30 Kulturna panorama. Sreda, 7. 12.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.55 Glasbeni pouk — 17.40 Tiklak — 18.25 Obzornik — 18.45 Reportaža — 19.05 Od zore do mraka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Dež na poti v Ankaran, Igra. Četrtek, 8. 12.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasben* pouk — 17.40 Združenje radovednežev — 18.25 Obzornik — 19.10 Glasba za vas — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni pogovori — 21.15 Zlola lestvica. Petek. 9. 12.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbo — 18.00 Oddaja za olroke — 18.25 Obzornik — 18.45 Glasbeni magazin — 19.30 Čopič In dleto — 20.00 Dnevnik — 20.35 teta Iluzij, madžarski film.