DRŽ. UČITELJSKA ŠOLA V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO 1932-33
SESTAVIL DIREKTOR
X? $	’i,
' Ä# S v, •
V LJUBLJANI 1933
SAMOZALOŽBA ZAVODA NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI
■J'y‘V' . ' *'
Drž. učiteljska šola v Ljubljani
za
Natisni
IZVESTJE
šolsko leto 1932-33
Sestavil direktor
V	Ljubljani 1933
Samozaložba zavoda la tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
Na osnovi § 6. Pravilnika o tiskanju letnega izvestja (min. odlok S. n. broj 16.162 z dne 23. maja 1930) so učenci dolžni, da kupijo izvestje
svojega zavoda.
unw
m
/tflflfll.
mn
Šolsko poslopje državne učiteljske šole.
Ko je Iv. Cankar pisal o Jan. Trdini, je med drugim zapisal: »V vsaki hvali je nekaj hinavščine; stvar, ki je dovršena, ne potrebuje hvale, zakaj hvala jo ponižuje.«
Teli besed sem se spomni!, ko sem se namenil o upokojenem ravnatelju Antonu Doklerju napisati nekaj besed. Zato »Govori, kar ti srce da na jezik, — in s tem ne moreš govoriti krivo!« (Jurčič, Tugomer.)
Anton Dokler se je rodi!
11.	junija 1871. leta v Višnji vasi pri Celju, kjer so ga kot sedmo-šolca izključili, ker je med dijaki snoval slovensko narodno dru štvo. Mahnil jo je v Novo mesto, kjer je končal gimnazijo z odliko.
Uka žeja ga je gnala na Dunaj in tam je študiral klasično jezikoslovje kot glavni predmet, nemščino in slovenščino pa kot stranska predmeta. Po končanih študijah je 1. 1897. prišel za profesorja v Kranj, kjer je ostal 15 let, od tam pa na tedanjo I. drž. gimnazijo v Ljubljano. 3. oktobra 1917. leta je bil imenovan za direktorja drž. učiteljišča v Ljubljani, a ker je bil pri vojakih, je službo nastopil šele dne 11. novembra 1918. leta. Sprva je upravljal in vodil oba zavoda, ko je pa žensko učiteljišče postalo samostojen zavod, je Dokler ostal direktor moškega učiteljišča do 26. junija 1932. leta, ko je odšel v pokoj.
Ljubil je svojo klasično filologijo in je v tej stroki precej napisal, kar mu ohrani med nami trajen spomin. Izdal je Slovarček k izbra-
nim Ovidijevim pesmim, Komentar k Ciceronovim govorom proli Katilini, Grško-slovenski slovar in prevod Salustijeve Vojne z Jugurto.
Ko je prišel na učiteljišče, je prevzel pouk filozofsko-pedagoške skupine predmetov in čuditi se je njegovi vztrajnosti in inteligenci, do kakšnega znanja se je on največ kot avtodidakt v teh predmetih povzpel.
Blagor Doklerju radi njegove življenjske filozofije! Ravna se po Horacijevi odi »Aequam memento rebus in a r d u i s - Servare men tem!« (Imej v spominu, da siv nesreči ohraniš ravnodušje!) Ohranil si je mladostni idealizem, nič ga ne razburja in kljub njegovim šestim križem zanj ne veljajo Prešernove besede: »Dokler da smo brez dna polnili sode, — zuče nas v starjih letih časov sile.«
In kaj naj porečem o Doklerju človeku? Kettejeva maksima je tudi njegova. Če pomislimo, da še sedaj v zasluženem pokoju študira in prevaja Lukijanove razgovore, pac veljajo tudi zanj besede: »Popolnitev bodi moj edini vzor...!« Dalje je bil Dokler med najbolj priljubljenimi šolniki, kar smo jih imeli. Bil je dobričina, človekoljub. Njegova dobrota se mu je večkrat štela v greh, češ, da ne pozna redu, toda v največje počeščenje mu je častni naziv »ata Dokler«, kakor so ga vobče imenovali njegovi kolegi in učenci. »Ata Dokler1, se je ravnal po Levstikovih besedah, ki se glase:
»Skrbi zase, ljubi brata, dvigni ga, odpri mu vrata, bodi ti sodnik srce!«
Še mnogo srečnih let!
Lj. Mlakar.
1. julija 193*2 se je žensko učiteljišče v upravi in vodstvu spojilo z moškim v en zavod in ob tej priliki je bil upokojen njegov ravnatelj dr. Ivan Orel. — Za spomin in slovo naj veljajo te vrstice edinemu ravnatelju ženskega učiteljišča, ki je skozi 11 let modro krmaril važno vzgajališče našega ženskega učiteljskega naraščaja.
Rojen je bil dr. Ivan Orel dne 8. maja 1873 v Kamniku, kjer je tudi v ljudski šoli prejel prvo izobrazbo. Nato je prišel v Ljubljano na gimnazijo, ki jo je dovršil z maturo 1.1893. V jeseni istega leta se je vpisal na dunajsko univerzo in poslušal predavanja iz zemljepisja, zgodovine in slavistike. Leta 1898 je po odobrenju disertacije »0 polabskih Slovencih« rigorozira! iz zgodovine in filozofije ter je bil 21. maja 1898 promoviran za doktorja filozofije. Profesorski izpit iz zemljepisja in zgodovine kot glavnih predmetov je napravil v marcu 1. 1900 na Dunaju in ravnotam 1.1912 tudi še izpit iz slovenskega jezika kot strankega predmeta.
Njegova službena pot se začenja v Celju, kjer je v septembru 1.1898 nastopil kot suplent na gimnaziji, in sicer na samostojnih razredih s slovenskim učnim jezikom, takoimenovani slovenski spodnji gimnaziji. Po preteku enega šolskega leta je prišel kot suplent na drž. višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer je učil 2 leti. Leta 1901 je postal suplent in 1.1907 definitivni profesor na drž. ženskem učiteljišču v
Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Ko je bil 1. 1918 tedanji ravnatelj obeh učiteljišč v aktivni vojaški službi, ga je v vodstvu nadomeščal dr. Orel od maja do novembra. In ko je 1. septembra 1921 postalo žensko učiteljišče samostojen zavod, je bil 29. septembra istega leta postavljen za direktorja zavoda in nastopil to mesto 1. decembra 1921. Služboval je do upokojitve koncem junija 1932 33 let, 9 in pol mesecev brez vsakega dopusta. Ocl 1.1907 do upokojitve je bil tudi član izpraševalne komisije pri usposobljenostnih izpitih za učiteljsko službo.
Dr. Orel je že v mladosti spoznal veliko važnost potovanja za pouk zemljepisja in zgodovine. Zato je kaj rad vzel v roke popotno palico in je že v študijskih letih videl najvažnejše kraje naše domovine. Prehodil je velik del Srednje Evrope, Nemčijo, Češko, Belgijo, tlel Holandske in Angleške. Vtise svojega potovanja je deloma tudi opisal v raznih revijah.
Splošna dobrobit in napredek učenk in učencev sta bili glavni smernici vsega službovanja dr. Orla. Kot ravnatelj se je neopaženo zanimal za vse življenske razmere učenk in je tako premnogokrat odkril revščino in pomanjkanje kot vzrok bolezni in hiranja, pa je znal zopet neopaženo poiskati sredstev za odpomoč in zdravljenje. Štipendije, ki jih je on izposloval potrebnim učenkam, gredo v tisoče in tisoče. Kolikim je na ta način pomagal in zboljšal zdravje, je zapisano v knjigi življenja. Ravnal se je po reku: Mens sana in corpore sano. (Zdrava duša v zdravem telesu.)
Nasproti profesorskemu zboru je bil dr. Orel kot očetovski voditelj in prijateljski svetovalec, tankovestno pravičen, v službovanju pa zgled natančnosti in pridnosti. »Si sapis, sis apis« (če si moder, bodi čebela) mu je bilo pravilo za delo. Vedno si ga dobil v pisarni, vsako nedeljo in praznik, ob delavnikih zvečer do sedmih in čez. Poletnega odmora si je malo privoščil. Pa če je rekel, da gre za dva tedna v Kamnik, si ga čez osem dni gotovo dobil zopet v pisarni, ker dalje brez službenega dela ni zdržal.
Poleg poklicnih dolžnosti je vedno pospeševal razne narodne organizacije in še sedaj aktivno sodeluje pri Podmladku Rdečega križa in pri Jadranski straži.
Naj te vrstice vzbude v srcih nebroj učenk in učencev vesele spomine na bivšega profesorja in direktorja, ki jim je bil zgled in učitelj dela za narod, kakor je zapisal Ivan Cankar: »Spomin je sladak kakor pesem« (»Moje življenje«).
Na mnoga zdrava in srečna leta.
Dr. Gregor Žerjav.
I.	Izpremembe v šolskem letu 1932-33.
A. Učiteljska šola.
Ministrski svet je na svoji seji od 17. junija 1932 odobril na osnovi §22. finančnega zakona za leto 1982/33 predlog gospoda ministra prosvete, da se moška in ženska učiteljska šola s 1. julijem 1932 spojita v eno učiteljsko šolo. (S. n. br. 18293 od 22. junija 1932).
B. Učiteljski zbor.
1.) Upokojitve.
Z odlokom min. prosvete S. n. br. 18968 od 26. junija 1932 so bili upokojeni: Dokler Anton, direktor moške učiteljske šole in dr. Orel Ivan, direktor ženske učiteljske šole ter Grasselli-Levec Lea, prof. ženske učit. šole in Ferjan Franc, prof. moške učit. šole.
Z odlokom min. prosvete S. n. br. 24802 od 6. avgusta 1932 so bili upokojeni na moški učit. šoli: prof. dr. Demšar Josip, učitelj veščin Bajželj Ivan in prof. Adamič Emil.
2.) Imenovanja.
Z odlokom min. prosvete S. n. br. 24093 od 30. julija 1932 je bil imenovan prof. Marolt Nande direktorjem realne gimnazije v Kranju, z odlokom S. n. br. 24805 od 6. avgusta 1932 pa je bil imenovan direktorjem drž. učit. šole v Ljubljani dr. Dolar Simon, profesor realne gimnazije v Kranju. Z odlokom kr. banske uprave
IV.	No. 15485 od 7. oktobra je bil postavljen, da prevzame verouk na obeh vadnicah p. Sekovanič Krizostom. Z odlokom min. prosvete P. br. 40283/32 od 4. februarja 1933 je bil imenovan privatnim docentom ljubljanske univerze prof. dr. Gogala Stanko. Honorarnim učiteljem pa sta bila postavljena dipl. agr. Jamnik Alojzij (S. n. br. 30922 od 30. septembra 1932) in bivši profesor Vodnik-Pegam Dora (S. n. br. 29558 od 28. decembra 1932).
3.) Premestitve.
Po službeni potrebi sta bila premeščena direktor realne gimnazije v Kranju Marolt Nande za direktorja učit. šole v Ljubljani (S. n.
br. 26335 od 20. avgusta 1932) in direktor učit. šole v Ljubljani dr. Dolar Simon za direktorja realne gimnazije v Kranja (S. n. br. 33322 od 8. oktobra 1932). Z ženske na moško učit. šolo so bili premeščeni z odlokom min. prosvete S. n. br. 19061 od 26. junija 1932: prof. dr. Koprivnik Rudolf, prof. dr. Žerjav Gregor, prof. Gröbming Adolf, prof. dr. Robič Maks, prof. Bernot Ciril, prof. čopič Venceslav, prof. Mesojedec Mirko, učiteljica veščin Kump Leopoldina in zavodu dodeljena učiteljica meščanske šole Saršon-špencer Friderika, z odlokom S. n. br. 23059 od 21. julija 1932 pa prof. Ska-berne Marija. Iz proračunskih razlogov so bili premeščeni na osnovno šolo v istem kraju z nalogom, da vrše svojo službo še nadalje na vadnici z odlokom min. prosvete 0. n. br. 47919 od 23. junija 1932 sledeči vadniški učitelji: Deržaj Viljem, Erbežnik Jožica, Oman Oton in Završnik Rudolf; z odlokom O. n. br. 48862 od 24. junija pa Knez Olga, Sežun Andrej, Trdina Jožica in Vencajz Slavica. Z odlokom
S.	n. br. 6437 od 9. marca 1933 je bil na učit. šolo premeščen Zaletel Vinko, učitelj veščin na I. realni gimnaziji v Ljubljani.
4.) Dodelitve.
Drž. učit. šoli so bili dodeljeni: profesor na klasični gimnaziji dr. Zupan Alojzij za delni pouk verouka (kr. banska uprava IV. No. 16440/1 od 6. oktobra 1932); učitelj veščin na 1. realni gimnaziji Zaletel Vinko za pouk telovadbe (kr. banska uprava IV. No. 19268 od 5. decembra 1932); učitelj Lesica Ivan in učiteljica Trampuž Marija za poduk srbohrvaščine na deški ozir. dekliški vadnici (Mestno načelstvo — prosv. oddelek P. št. 1473 od 13. septembra 1932); meščanski šoli v Zgornji šiški dodeljena učiteljica Jeraj Katarina za poduk v 2. razredu dekliške vadnice (kr. banska uprava IV. No. 17036 od 17. oktobra 1932); suplent II. realne gimnazije v Ljubljani Žgur Adela za poduk nemščine in srbohrvaščine (S. n. br. 5301 od 2. marca 1933). Zavodu dodeljena meščanskošolska učiteljica Saršon-špencer Friderika je bila dodeljena II. realni gimnaziji v Ljubljani (S. n. br. 29849 od 20. septembra 1932); prof. Lapajne Adolf za delni poduk risanja na II. realni gimnaziji v Ljubljani (kr. banska uprava IV. No. 16440 od 6. oktobra 1932), učitelj veščin Joras Josip pa kr. banski upravi v Ljubljani (S. n. br. 36304 od
12.	novembra 1932).
5.) Odpusti.
Z odlokom min. prosvete S. n. br. 18936 od 26. junija 1932 je bila odpuščena iz drž. službe prof. Leben Marija, z odlokom S. n. br. 24247 od 27. julija pa prof. Vodnik-Pegam Dora.
6.) R e a k t i v i r a n j a.
Z odlokom min. prosvete S. n. br. 24806 od 6. avgusta 1932 je bil reaktiviran prof. v pok. Ferjan Franc, z odlokom S. n. br. 3851 od 16. februarja pa odp. prof. Vodnik-Pegam Dora.
7.) Odsotnost.
V	svrho polaganja profesorskega izpita so bili odsotni: nastavnik Ercegovac Biserka od 2. do 7. decembra, nast. Černej Anica od 9. do 15. decembra, nast. Željeznov Marija od 21. do 28. januarja, nast. Željeznov Ivan od 21. do 28. januarja in od 27. do 29. marca ter nast. Jurkovič Ljubomir od 3. do 9. maja.
8.) Bolezenski dopust.
Vsled davice v družini je bil kontumaciran učitelj glasbe Prosenc Radovan od 21. novembra do 2. decembra 1932.
C.	Služiteljstvo.
Z odlokom kr. banske uprave IV. No. 12529 od 21. julija je bil upokojen služitelj Matzele Ivan, z odlokom IV. No. 12530 od 21. julija pa služitelj Praček Franc. Z odlokom IV. No. 12537 od 22. julija je bil postavljen za služitelja na učit. šoli Miklavčič Josip, služitelj kr. banske uprave.
II. Stanje osobja na koncu šolskega leta 1932 33 (39. VI.).
-c
0>S"o
_o
00
00
-a
«o =2 -o ~-a c Ä
N Q.+'S M *
* "D ®	■	U	‘oo
- a a 00 «o
_Q O _Q
U") Tf CN
tj
(0 J
-S >
CN
^ n~x o-° «^n>2.eo^-
1-H	00	00	•»—■-*
® S . -°
■% ~ Oco uoo ^r
SÄS
cn
CS NTJ bo
co
o M -O
- Uio
S) lO
05
CO
05
co
05
05
CO
TJ -=*
o E
bo s
mm
O.
0 -fl
01 U3
-a
o
bo u
N J*
-JC n
n J
>J5
*8 • ü W Q_>N
-c :A
2.2 „S
CS
>
S co
N c — >o
’*§ £.« - v
— CO "Ü
gin
s g
>• >N
P « co oj > *
-O
VO
X X
O TJ -O O
:«>««>
O
"D
CN 00 Q 00 cn CN p;
O T3 TJ	O
22»
O
CN
o -tj _
3x >S><
8 ca
I
CN
. cs «VO ^ U-° o
<3^3
ci « « cs
 . -D CO y
^ M >r> ,?
i«'"'j
I > B -O >
I cn
N N •“
JJ CO cfl CO m ^
rf» E ® K
M "S" “ “
. ."d w co o *-< co bo
. N T3
O N N
bo o M M CO »n
es
00
CO" • W T-
CO U ^ ° CO "Ü
I ifi iš is
6 e
. cs TJ jQ
8.««
5?.o
cs
_o Ü m g
«o
_Q
m
cs -
CU
^ vn
n »O •
±:	oo
o e1“ -c S-S
TJ . '—-
O cs U) V-XT) O >1/5
co _o CO Tj*
6 E
ü a>' w -
č 55
co* >	-
O O "
^■3*5
'co
r-8
” co* - “O co *
03
>	«	..	CO
O 00 - co ~ _Q co
-D
CN
U CO "O
O
&
ta ™ ** > CS Im
ef
1-H
. -A
Q.CO
CO
CO
cO ^ m -
'co g ^
.2 - « l)f' co
"°3
O . > M C n /rsi >« « «2"*
n - > ** M
--?CN >-0
« .0
 O	«
« CO >	- -O
H k- ^ m
r-H >
co
05
rl
t-H
X
co
«a
co
05
(M
8?
05
ca
co
05
S?
CO
05
(X)
ca
05
ca
05
X
i>
ca
05
ca
ca
CO
05
> d
M E
r-H H
ca *-•
Ji E
r-.
Jž E
On O
Ji E oo
CN t—
cn ^r-ca er
■a e
CO ^T~ CN ON
^ "c
o E
00 V
MN
E o
«S
2i
cn »
rn > O jo
r E
c/)
o
c o
cž’
a
Ul
O
v
f-
c _
> 'jr
O 0/
.-ti
O »O
u o
+j
Ul
• -< m
»o •
3 C lJ
>
O 4)
^ .-ts
o >t> _w; P
CA
rt t
‘C1 t£
o a> >N u
m
►
"p-22 2 0 A ^
* a
o
M
T3
c
a
a>
p.
o
e
'■o
u
a
S
:e
rt
a
^5
o
05
fl
rt
fl
rt
b£
•
5
rt
fl
ag
gj
M
•>S
O
>-5
.2
^3
Opomba	1	1	1	1	1
Druge šolske dolžnosti	1	1	1	1	1
)(lUp3JZB^]	co m	1 (do 24. XII. 3 c (od 24. XII	1	O	1
iiopo] «u jn o|uo^	21 (do 18. III.) 20 (od 18. III)	20 (do 18. X.) 19 (od 18. X.)	14 (do 12. XII)	CN CN	22 (do 18. III.) 20 (od 18. III.)
Kaj je učil, v katerem razredu, koliko ur	psih. 5a 2, zgod. ped 5a2, met. 4a2, 5a2, šol delo 4a4, 5a 6, mat 2b 3 (do 18 III.); ped. sem. 5a 2 (od 18. III)	Zemljp. 1 2, 3a 2, 3b 2, 3c 2, 5a l, 5b i, kmet. 12, 2b i, 3c i (do 18. X.), prdp. 4a 2, 4b 2 (od 18. X.), 4c2, prdp. sem, 4a l, 4bi (od 18. X), 4c i	Tel. 1 2, 2b2, 3c2, 4c2, 5a2, 5b 2, 5c 2 (do 12. XII.) Od 12. XII. dodeljen kralj, banski upravi v Ljubljani	Psih. 5c 2, zg. ped. 5c 2, met. 4c 2, 5c2, šol. delo 4c 4, 5ce, mat. 4a 2, 4b 2	c-T c-T .-T O CO vn -S .J® S ^4 rH N • ca "t. « co > Tf O) - CN rt -O • 5 N £ J3 _Q -g CO co vr» m
Skupina, ▼ katero je napredoval in dan napredovanja	VI 14. XII. 1932	VI 30. IV. 1933	1	1	VII 7. XII. 1932
Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, od kdaj	nastavnik VIII/1 1. IV. 1932	VII 7. IV. 1930	VII I. XII. 1931	VII 27. IV. 1932	pripravnik 1. IV. 1931
Leta službe 30. VI. 1933	14 let	7	let 8	m.	21 let 9'/2 m	1 12 let 9 m.	10	let 11	m.
Glavna in sporedna stroka	Ped., Psih. Mat.	Prdp. Zemlj.	55 H	- Ped., Mat. Psih.	Srbohr., nar. zgod.
Značaj	profesor	S	strokovni učitelj	profesor	-
4) fi	Černej Anica	Bernot Ciril	Jeras Josip	Jeglič Milko	S s O £ ti s « PQ M H
»-Š	T—«	00 tH	OS T—«	o CN	T-H CN
1	1	1	1	1	1	1	1	1	
1	Varuh orkestralne zbirke Vodja orkestralnega zbora	Varuh pnro-, dopisne zbirke in kemikalij	1	1	1	Varuh pevske zbirke Vodja cerkvenega in svetnega pevskega zbora XT J. _ _ -1	iNaazor. soi. vrta in varuh ooljed. orodja	1	
CO CN	1	-Q CO	1	4 b	1	1	1	1	
22 (do 18. III.) 18 (od 18. Ul.)	21	Os rH	o CN "O o	r—< CN	S	20	4 (od 18 X.)	2 (od 6. X.)	
-■** E	^ _q „ CN co m ~ m <0 • ^ CN c 00 CO . « CN CO C T-H ^ O ■«r . CO "D • «U ^ - o c e .2 E W g	Gosi. 1 5, 2b 5, 3c 4, 4c5, orkestralne vaje 2 uri	n* « « rfjS . O N CO CN co ^ co M N CN M M cm t—l •> * (N -Š-CO ß D-.	c*r A cj- s S-° >o "lO O š 2 ^ S J? « « u co .. .m » " -u U vj 6 oT„-	oj} «! TT rt* »O ^ C e* ^ D - r . cT ^ E L -o * u % TT a) C -T3-0 - 4> 4> O CL D.Tt-	psih. 3a4, 3b4, 3c4, srbhrv 3c 2, 4c 2, 5c 2. srbhrv. sem.4ci, 5ci ped. sem. 5c2	Petje ll, 2al, 2bl, 3a i, 3bl, 3cl, 4a 1, 4bl, 4cl, 5al, 5bl, 5c 1 ; zbor. petje 4 ure cerkv. petje 1 ura gosi. 3b3, klav 4bi.	Kmet. 1 2, 2bl, 3c 1 od 18. X.	Ver. 4c2 (od 6. X.)	
VII 26. I. 1933	VII 9. III. 1933	VII 29. III. 1933	1	1	1	1	uradnik kralj, banske uprave v Ljubljani	nastavnik klasične gimnazije v Ljubljani	
nastavnik VIII/1 1. IV. 1932	VIII/1 1. IV. 1931	nastavnik IX/1 1. IV. 1932	VIII 1. V. 1930	VIII 13. XI. 1930	pripravnik 1. IV. 1931	pripravnik 1. IV. 1931			
JH S	13 let 11 m.	10 let 9 m.	8 let 3 m.	5 let 8 m.	6	let 7	m.	12 let 6 m.			
Franc., srbohrv. '	Sviranje Petje	Bot., Zool. min.,kem., geol.	Fil., Ped., nem.	Fil , Ped., prdp.	Fil., Ped., srbohrv.	Petje klav. gosi	. Dipl. agr.		
profesor	učitelj glasbe	profesor	t	n	C	supl.	■*-» M CO a a o -C	profesor	
a M o ll ■s» M	A a k O 'S PS « d o» cn e Ph	c eo k HH k © d n o 'o >N	Vodnik-Pegam Dora	Dr. Gogala Stanko	Jurkovič Ljubomir	§ k hH >M k O P. 0 öS	Jamnik Alojzij	Dr. Zupan Alojzij	
I 22 J	j 23	CN	25	26	27	28	Os CN	8	
*5
Q.
to D-
O > "T3
boj«d o
3 w C
(J >co O -o
~o >o o 0) Q a
CO
O
CO
TJ
"0
TJ
-o
CN
T3
“O
CO
CO
CO
CO
05
CO
CO
05
-o
O
05
<M
05
>>
d a
o.::
JA
a. «
. M/ -	i—
j-=ö2
w CO
>o oa
2-0-^
~0 -Q
-U
«.S
k- en o o M .2
V (h
W §
vo
CO
CO
CO
N M
JA 3
>
CN
CO
CO
CO
05
CO
co
05
05
<M
05
<N
i>x
£> HH ^ HH
O
«N
CO
o :>
ON
-a
a.
oo
O
vn
III.	Šolski letopis
30.	in 31. avg. so bili popravni učit. diplomski izpiti (gl. odst. XIII.).
1. sept. so bili razredni in ponavljalni izpiti. Izpit so napravili za sprejem v II. razred: Južina Franc, Kimovec Ladislav, Pirnat Anton, Stojkovič Mirko, Šefman Stanko, Triller Rudolf, Zupan Alojzij, Grčar Majda, Ogrin Tatjana, Potokar Cita, Prijatelj Olga, Snoj Jožica in Matjan Bogomila; v III. razred: Dorrer Anton, Mehora Silvo, Mihevc Josip, Mizerit Klaro, Ošabnik Edvard, Pižmoht Valerijan, Plantarič Stojan, Pustišek Drago, Sever Stanko, Šuster Vladislav, Videnič Alojzij, Žitnik Ludovik, Primožič Silvestra, Škulj Helena in Brumec Ana; v IV. razred: Fugger Franc, Grobevšek Miladin, Riedl Leopold, Stojkovič Rajko, Sušnik Franc, Verbič Franc, Drnovšek Nada, Kofalt Frančiška in Jančar Vladislava; v V. razred: Kalan Metod, Kugler Mirko, Svete Rudolf, Čermelj Lidvina, Jeras Frančiška, Oset Zora in Požar Marija.
Izpita niso napravili za sprejem v II. razred: Berlot Viktor in Žitnik Vinko ter za III. razred Strehovec Rudolf.
1. sept. Prva strokovna konferenca učit. zbora za izpremembe v učnem načrtu in za določitev učnih knjig.
3.	sept. Prijavljanje v I. razred učit. šole. Zdravniški pregled telesne sposobnosti in konstatacija posluha. Prijavilo se je na podlagi izpričevala nižjega tečajnega izpita srednje šole 12 učencev in 22 učenki.
5. sept. Dokončni vpis v I. razred učit. šole in plačevanje šolnine. Vpisanih je bilo na novo 10 učencev in 20 učenk ter 7 ponav-ljalcev.
6. sept. Vpisovanje v II. do V. razred učit. šole in plačevanje šolnine ter v II. do IV. razred obeh vadnic in otroški vrtec.
7. sept. Slovesna otvoritvena služba božja z »Veni sancte spiritusc. Zaključna konferenca učit. zbora za šolsko leto 1931/32. Otvo-ritna konferenca za šolsko leto 1932/33.
8. sept. Pričetek pouka v vseh razredih učit. šole, obeh vadnic in v otroškem vrtcu.
17.	sept. Proslava stoletnice rojstva pesnika in dramatika Dure Jakšica prvo učno uro v telovadnici.
24. sept. Proslava 701etnice smrti škofa Antona Martina Slomška, narodnega pisatelja, pesnika in velikega vzgojitelja.
30. sept. Razredne konference.
22. okt. Sodelovanje vseh razredov učit. šole pri manifestaciji ob 201ctnici zmage pri Kumanovem. Min. prosvete dovoli izdajanje »Oračev«, lista učiteljskega naraščaja z odlokom S. n. br. 33825. Prva redna konferenca profesorskega zbora.
23. okt. Zavod se udeleži pogreba prof. v pok. g. Funteka Antona, pesnika, pisatelja in odličnega prevajalca.
24. okt.	Proslava 201etnice zmage pri Kumanovem	(I. učna	ura).
28. okt.	Prva redna konferenca učit. zbora obeh	vadnic.
29. okt.	Izredna konferenca profesorskega zbora.
31. okt.	Predavanje I. učno uro o pomenu štednje. Razredne	kon-
ference.
7. do 19. nov. Praktični učiteljski izpiti.
8. nov. Druga strokovna konferenca.
19. nov. Druga redna in tretja strokovna konferenca prof. zbora.
30. nov. Razredne konference.
1. dec. Proslava drž. praznika »Ujedinjenja« s slavnostnim govorom, pevskimi in deklamacijskimi točkami ločeno za učit. šolo in obe vadnici v telovadnici. Istočasna razdelitev od min. prosvete poklonjenih knjig onim dijakom, ki so dovršili šolsko leto
1.931/32 z odličnim uspehom in odličnim vedenjem. S knjigami iz slovenskega in srbohrvaškega leposlovja so bili obdarovani iz II. razreda: Poženel Draga, Tomšič Sofija, Veber Zorislava; iz III. razreda: Poženel Branka, Trček Evgenija, Vodušek Andreja, Žnidar Vinko; iz IV. razreda: Vodušek Agna, Koželj Vida, Mazi Pavla, Umnik Alojzija, Varacha Božena, Mušič Anton; iz V. razreda: Klemenčič Avrelija, Metelko Olga in Tancig Vlasta.
3.	dec. Sprejem francoskega poslanika v Beogradu g. Naggiara na kolodvoru. Polaganje venca ob spomenik neznanega francoskega vojaka.
17.	dec. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ločeno za obe vadnici in učit. šolo v telovadnici dopoldne, popoldne pa za vadniški Podmladek Rdečega križa.
20.	dec. Redovalna konferenca za vse oddelke učit. šole.
22.	dec. Zaključna konferenca prof. zbora za I. polletje.
23. dec. Enourno predavanje o izseljencih. Razdelitev ocen uspeha v I. polletju za vse oddelke učit. šole. Druga redna konferenca učit. zbora obeh vadnic.
24. dec. do 10. jan. Božične počitnice.
26. jan. Zaključna konferenca učit. zbora obeh vadnic za I. polletje.
27. jan. Proslava šolskega praznika sv. Save za vse oddelke v šolski telovadnici. Svetosavske proslave pravoslavne cerkvene občine v »Unionu« so se udeležili vsi razredi učit. šole po deputacijah, aktivno pa sta sodelovala orkestralni zbor dopoldne, mešani pevski zbor pa dopoldne in pri večerni akademiji z velikim uspehom.
28. jan. Ustanovni občni zbor Podmladka Jadranske Straže za vse oddelke zavoda.
31.	jan. Razredne konference. Izredna konferenca prof. zbora.
4.	febr. Proslava rojstne obletnice vladike Jos. Jur. Strossmayerja ločeno za učit. šolo in za obe vadnici.
6. do 16. febr. Praktični učiteljski izpiti.
7. febr. Izredna konferenca prof. zbora.
8. Jebr. Enourno predavanje o značaju in pomenu dneva lepe knjige I. učno uro za vse oddelke učit. šole.
9. febr. Izredna konferenca prof. zbora.
18. febr. Prva redna konferenca prof. zbora v II. polletju.
19. febr. Koncert zavodovega mešanega pevskega zbora (120 oseb) v Novem mestu pod okriljem Podmladka Rdečega križa.
28. febr. Razredne konference.
4.	do 7. marca. Duhovne vaje, spoved in obhajilo za vse oddelke učit. šole.
6. do 7. marca. Velikonočna spoved in obhajilo za obe vadnici.
6.	marca. Nastop 1. razreda dekliške vadnice in mešanega pevskega zbora pri prireditvi »Rdečega Križa« v Delavski zbornici.
11.	do 17. marca. Inšpekcija zavoda po šefu odseka za srednje in strokovne šole insp. dr. Franu Kotniku.
18.	marca. Akademija Podmladka Jadranske Straže obeh vadnic v šolski telovadnici.
29. marca. I. redna konferenca učit. zbora obeh vadnic v II. polletju.
31.	marca. Razredne konference.
8.	aprila. Druga redna konferenca prof. zbora.
10. aprila. Šolska akademija Podmladka Jadranske straže v dvorani delavske zbornice.
13.	do 23. aprila. Velikonočne počitnice.
21.	do 29. aprila. Praktični učiteljski izpiti.
25.	aprila. Inšpekcija verouka na učit. šoli po stolnem kanoniku prof. dr. Mihaelu Opeki.
29. aprila. Razredne konference.
30. aprila. Vsi oddelki učit. šole ter III. in IV. razred obeh vadnic se udeležijo obhoda in manifestacije na Kongresnem trgu ob priliki glavne skupščine društva »Rdeči križ kraljevine Jugoslavije«.
1.	maja. Zrinjsko-Frankopanska komemoracija vseh oddelkov v šolski telovadnici I. učno uro.
Koncert zavodovega mešanega pevskega zbora in šolskega orkestra v veliki dvorani hotela »Union« pod okriljem P. R. K. v prid podpornemu društvu zavoda.
6. maja. Prvi direktorjev dan. Majniške celodnevne ekskurzije za vse oddelke učit. šole.
7. maja. Samostojni pevski koncert celotnega zbora v Radio-Ljubljana.
10. in 11. maja. Spoved in obhajilo za vse oddelke učit. šole.
12. maja. Cepljenje vseh učencev in učenk I. in IV. razreda vadnice proti kozam po mestnem fizikatu.
13. maja. Proslava »Materinega dneva« ločeno za učit. šolo in obe vadnici v telovadnici I., oziroma II. učno uro.
Redovalna konferenca za vse oddelke V. razreda.
14. maja. Nastop pevskih zborov vseh srednjih in učiteljskih šol v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Union«. Zavod nastopi z moškim in mešanim pevskim zborom.
15. maja. Sklep rednega pouka v vseh oddelkih V. razreda.
15.	in 16., ozir. 17. in 18. maja. Spoved in I. sv. obhajilo za moško, oziroma dekliško vadnico.
20.	maja. Predavanje o jetiki za vse oddelke učit. šole v dvorani Delavske zbornice I. in II. učno uro.
Ogled zvočnega filma »IX. vsesokolski zlet v Pragi od vseh zavodovih oddelkov.
28.	maja. Kulturno Udruženje gojenk učit. šole priredi Materinski dan v dvorani Delavske zbornice v korist podp. društvu zavoda.
24. maja. Za ministrskega odposlanca pri diplomskih učiteljskih izpitih je določen g. dr. Ristič Svetomir, prof. Višje pedagoške šole v Beogradu. (S. n. br. 15608 od 16. V.)
27.	maja. Drugi direktorjev dan, pouka prost za učit. šolo, za obe vadnici in otroški vrtec.
31.	maja. Pri vsakoletni tekmi v odbojki si pribori moštvo zavoda (Kalan abit., Grobler in Stojkovič IV. c razred, Dimeč, Pustišek
in Žitnik III. c razred) tretjič zaporedoma srebrni pokal (darilo bana g. dr. Marušiča), ki preide s tem v trajno last zavoda.
1. junija. Popravni izpiti za V. razred učit. šole.
1. in 2. junija. Spoved in obhajilo za obe vadnici.
2. junija. Začetek diplomskih učiteljskih izpitov. (Glej odst. XIII.) Korporativen obisk potujoče Kmetijske razstave na glavnem kolodvoru.
5.	junija. Telovadni nastop vseh oddelkov od I.—IV. razreda učit. šole na sokolskem telovadišču pod Tivoli ob priliki I. dneva Pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije.
7.	do 9. junija. Razstava risarskih ter ženskih in moških ročnih del učencev vseh oddelkov učit. šole v telovadnici.
10.	junija. Zaključek rednega pouka na učit. šoli in razredovalna konferenca.
13. junija. Direktorjev dan za obe vadnici. Celodnevni izleti vseh razredov.
14. junija. Razredovalna in zaključna konferenca za obe vadnici.
16. junija. Zaključek rednega pouka na obeh vadnicah in v vrtcu s slovesno zahvalno službo božjo, z Vidovdansko proslavo v telovadnici in razdelitvijo izkazov o učnih uspehih.
17. junija. Zaključek diplomskih izpitov za kandidate. Zaključna konferenca za učit. šolo.
22.	junija. Zaključek šolskega leta na učit. šoli s slovesno zahvalno službo božjo, z Vidovdansko proslavo v telovadnici in razdelitvijo letnih izpričeval.
24.	junija. Zaključek diplomskih izpitov za kandidatke.
26.	junija. Razdelitev učit. diplom in šolskih izvestij.
IV.	Seznam učnih knjig za šolsko leto 1932-33
Državna učiteljska šola.
(prej drž. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani).
I.	razred.
Svetina, Katoliški verouk I. del.
Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Slovenska čitanka I. del.
Oukovič Milan, Čitanka sa teorijom književnosti.
Maretic, Gramatika srbskog ili hrvatskog jezika.
Bezjak, Deutsches Übungsbuch II. del 2. izdaja.
Radivojevic, Osnovi opšte geografije za višje razreda IV. izdaja. Kozenn-Šenoa, Geografski atlas.
Bučar, Zgodovina starega veka.
Černivec, Aritmetika za učiteljišča.
Černivec, Geometrija za učiteljišča.
Poljanec, Prirodopis živalstva.
Bajuk, Pevska šola.
Gröbming, Violinska šola I.
Pregelj, Nageljčki I., II. in III. zvezek.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
II. razred.
Pečjak, Katoliški verouk II. del.
Breznik, Slovenska slovnica in pravopis.
Grafenauer, Slovenska čitanka II. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Čukovic Milan, Čitanka sa teorijom književnosti.
Maretič, Gramatika srbskog ili hrvatskog jezika.
Pavle Popovič, Jugoslovenska književnost.
Bučar, Zgodovina srednjega veka.
Reisner, Fizika.
Černivec, Aritmetika za učiteljišča.
Černivec, Geometrija za učiteljišča.
Bezjak, Deutsches Übungsbuch 11. del 2. izdaja.
Bajuk, Pevska šola.
Gröbming, Violinska šola Sevčik, Opus VI.
Pivko-Schaup, Telovadba II. del.
Stanojevič, Istorički atlas.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslavije za nižje razrede srednjih šol I. del.
Radivojevic, Kraljevina Jugoslavija za Vlil. razred srednjih šok Bohinc-Savnik-Prijatelj, Zemljepis za III. razred srednjih šol. Leko, Kemija za višje razrede srednjih šol.
Kozenn-Šenoa, Geografski atlas.
III. razred.
Pečjak, Katoliški verouk III. del.
Breznik, Slovenska slovnica in pravopis.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Ozvald, Logika.
Sodnik: Logaritmi.
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede.
Pavle Popovič, Jugoslovenska književnost.
Dolžan, Mineralogija in geologija.
Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka III. del.
Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Matek-Jeran, Geometrija za VI.—VIII. gimnazijski razred. Reisner, Fizika.
Bajuk, Pevska šola.
Kayser, Opus XX, I. in II. zvezek.
Pivko-Schaup, Telovadba III. del.
Kozenn-Šenoa, Geografski atlas.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslavije I. in II. del.
Stanojevič, Istorički atlas.
Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija za VIII. razred srednjih šol.
IV. razred.
Medved, Zgodovina svete katoliške cerkve.
Breznik, Slovenska slovnica.
Grafenauer, Slovenska čitanka III. in IV. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka IV. deo.
Matek-Jeran, Geometrija za VI.—VIII. gimnazijski razred. Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Sodnik, Logaritmi.
Bajuk, Pevska šola.
Pivko-Schaup, Telovadba IV. del.
Pivko, Metodika telovadbe.
Kayser, Opus XX, 3. zvezek.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslavije I. in II. del.
V. razred.
liefler, Metodika religijske nastave i odgoja.
Grafenauer, Slovenska čitanka IV. del.
Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva.
Breznik, Slovenska slovnica 3. izdaja.
Breznik, Slovenski pravopis.
Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslavije I. in II. del.
Bezjak, Obča zgodovina vzgoje in pouka.
Pirc, Čitanka o liigijeni.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Stanojevič, Istorički atlas.
Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija za VIII. razred srednjih šol.
Seznam učnih knjig
moške in ženske vadnice na drž. učiteljski šoli v Ljubija Šolsko leto 1932/33.
I. r a z r e d.
Flere, Naša prva knjiga.
Černivec, Računica I. del kot pomožna knjiga.
II. razred.
Krščanski nauk za prvence.
Gangl, Čitanka II. del.
Černivec, Računica II. del kot pomožna knjiga.
Brinar, Jezikovna vadnica nižja stopnja.
Pregelj, Nageljčki I. del.
III. razred.
Katoliški katekizem.
Schreiner-Erjavec, Čitanka.
Brinar, Slovnica (srednja stopnja) nova izdaja.
Černivec, Računica III. del.
Pregelj, Nageljčki III. zvezek.
Lisica, Prva srpska ili lirvatska čitanka, nova izdaja. Načrt mesta Ljubljane.
Ročni zemljevid dravske banovine.
IV. razred.
Katoliški katekizem.
Zgodbe sv. pisma za osnovne šole iz 1.1930.
Kape, Četrta čitanka.
Scbreiner-Bezjak, Slovenska jezikovna vadnica IV. del. Černivec, Računica IV. del.
Pregelj, Nageljčki II. zvezek.
Lesica-Lokovšek, prva srpska ili hrvatska čitanka. Brinar, Slovnica — višja stopnja.
Ročni zemljevid dravske banovine.
Zemljevid kraljevine Jugoslavije, razdeljen na banovine.
V. a Pismene naloge.
A.	Iz slovenskega jezika.
I. razred: 1. Moje misli ob vstopu v učiteljsko šolo. 2. Lepa Vida. (Razprava.) 3. Delo je v čast človeku, žulji pa pravica do kruha. (Bat’a. Razlaga.) 4. Pripovedka. (Obnova poljubne pripovedke.) 5. Lepa knjiga. (Razmišljevanje.) 6. Če bi bil bogat. (Prost spis.) 7. Naše planine. (Prost spis.) 8. 0 materi in materinski ljubezni. (Po odločbi min. prosvete.)
II. a razred: 1. Kaj nam prinese jesen? (Razmišljanje.) 2. Kralj Matjaž v naši narodni pesmi. (Razprava.) 3. a. Bog živi vse Slovene — pod streho hiše ene. (Gregorčič.) 3. b. V zdravem telesu — zdrava duša! 4. Plodovi protestantovstva pri nas. (Razprava.) 5. Kako čitamo? 6. Če bi imela milijon. 7. Antonijev govor iz Julija Cezarja. 8. 0 materi in materinski ljubezni.
II. b razred: 1. Jesen. (Razmišljevanje.) 2. Mlada Zora; narodna pesem. (Razprava.) 3. a. Šport. b. Moj najljubši pisatelj. 4. Naše prve knjige. (Razprava.) 5. Zakaj čitamo? (Premišljevanje.) 6. Če bi padali zlatniki. (Prost spis.) 7. Brutov značaj. (Označba.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
III. a razred: Prosvetljena doba in njen značaj. (Označba.)
2. Jesen razgrinja sive pajčolane. (0. Župančič; oris.). 3. Moje leposlovno štivo v zadnjem času. (Označba.) 4. Božično nastrojenje. (Opis.)
5. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! (S. Gregorčič)
6. Linhartova veseloigra Županova Micka« kot kulturna slika svoje dobe. (Razprava.) 7. Velika noč — praznik vstajenja. (Oris.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
lil. b razred : 1. Kako so počitnice dopolnjevale mojo šolsko izobrazbo? (Razmišljevanje.) 2. »Kreposti razmakni srce na stežaj, a skrbno ga strasti zakleni!« (Razprava o Gregorčičevih verzih.)
3. Mlekojed. (Označba po Mencingerjevi Moji hoji na Triglav.) 4. Prijateljica in prilizovalka. (Primerjanje.) 5. Zakaj nam je domovina nad sve draga? (Razmišljevanje.) 6. Kako si zamišljam idealno ženo? (V obliki pisma.) 7. Prešeren v Novi pisariji. (Razprava.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
111.	c razred: 1. Prosvetljena doba in njene težnje. (Označba.)
2.	Kamor tvoja sla ti kaže, preveč nagel ne smeš bit’. (Razprava Vodnikovega izreka.) 3. Prijetnosti in neprijetnosti zime. (Razmišljevanje.) Pomen Kranjske Čbelice. (Razprava.) 6. Linhartova veseloigra »Veseli dan ali Matiček se ženi« kot kulturna slika prosvetljene dobe. (Razprava.) 7. Pomladi vse se veseli. (Utemeljitev.) 7. 0 materi in materinski ljubezni.
IV.	a razred : 1. Kdor ljubi prirodo, ne more biti nikoli povsem nesrečen. (J. Trdina; razlaga izreka.) 2. Jenkove pesmi. (Označba.) 3. Stritarjevo svetožalje. (Razprava.) 4. Gregorčič o altruizmu in egoizmu. (Razprava.) 5. Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru? 6. Tavčarjeva »Visoška kronika« kot kulturno-zgodovinska slika. (Razprava.) 7. Umetnost je prava oaza v tem praznem, pustem življenju. (J. Hribar; razmišljanje.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
IV.	b razred: 1. Po prvih vajah pri šolskem delu. (Razmišljanje.) 2. Levstik kot značaj in borec. (Označba.) 3. Stritarjevo svetožalje. (Razprava.) 4. Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata! (S. Gregorčič; utemeljitev.) 5. Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru? 6. Tavčarjeva ' Visoška kronika — vzor romantičnega pripovedništva. (Razprava.) 7. Kako vpliva poezija na človeka? (Razmišljanje.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
IV. c razred: 1. Katera knjiga mi je doslej najbolj ugajala? (Utemeljitev.) 2. »Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot; Še bolj pa cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pot.« (Geslo za kratek nagovor.) 3. Jeperski učitelj — mož prav stare šole. (Razprava po Jenkovi povesti.) 4. Čas je zlato. (Razprava.) 5. Moji vzori in boji. (Poskus lastne označbe.) 6. Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru? 7. Temelji domovinske ljubezni. (Razprava.) 8. 0 materi in materinski ljubezni.
V. a razred : 1. Kette in Murn. (Vzporedba.) 2. Kuj me, življenje, kuj! (Razmišljanje.) 3. Prelesti in bolesti naše zemlje. (Po Zupančičevi »dumi«.) 4. 0 potrebi in važnosti savnoizobrazbe. (I)veurna naloga.) 5. Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru. (Dveurna naloga.) 6. Svoboden sestavek po svobodni izberi. 7. Poezije ne more človek ne jesti ne piti, torej ni za nobeno rabo. (Pretres izreka. Dveurna naloga.) 8. Naloga pri diplomskem izpitu.
V.	b razred : 1. Pomen zgodovinskega pouka za državljansko vzgojo. (Razprava.) 2. a. S čim bi pospeševali v šoli in izven nje razumevanje za lepo knjigo? (Razmišljanje.) b. Kdaj bi kot učiteljica ravnala kolegijalno? (Moje misli.) 3. Meni najljubši klasik. (Utemeljitev.) 4. »Kot solnčni žarki so vzori, ki grejejo nam mrzli svet, bude, rode pri cvetu cvet.« (S. Gregorčič, razprava. Dveurna naloga.) 5. a. Kako je poznavanje literature pospeševalo mojo duševno rast? (Razmišljanje.) b. Usoda naše umetnosti. (Esej po Cankarjevih »Tujcih .) (1 Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru? (Dveurna naloga.) 7. Značilni pojavi modernega
življenja. (Kritično pretresovanje. Dveurna naloga.) 8. Naloga pri diplomskem izpitu.
V.	c razred: 1. Šola temelj življenja. (Razprava.) 2. a) V čem obstoja državljanska zrelost in zavednost? (Razmišljanje.) b) Kako si zamišljam svoje bodoče narodno in vzgojno delovanje na kmetih. (Moje misli.) 3. Meni najljubše leposlovno delo. (Utemeljitev.) 4. »Živeti ob duhu ubožec si hotel? Presmešno! Brez duha ob kruhu, tako se najbolje živi!« (A. Funtek; Kritično pretresovanje. Dveurna naloga.) 5. a) V čem obstoja vrednost materinščine za formalno izobrazbo? (Razmišljanje.) b) Usoda naše umetnosti. (Esej po Cankarjevih Tujcih«.) 6. Kaj lahko pričakujemo od današnje mladine za ustvaritev svetovnega miru? (Dveurna naloga.) 7. Moderna tehnika v službi prosvete. (Razprava; dveurna naloga.) 8. Naloga pri diplomskem izpitu.
B. Iz srbohrvatskega jezika.
I. razred: 1. Sadržaj Dositejeve basne »Lav i miš«. (Po ču-venju.) 2. Moj flOM. 3. Božič se približuje... 4, ITaxyji>iiU,e JieTe... 5. Sadržaj narodne pesnic »Kosovska devojka«. 6. Jerali flau y c.io-fiofluoj npitpo/pi.
II. a razred: 1. Moje rodno mesto. 2. Ca;;p>Kaj jejme Hapo-iHe ii|)H.iiOB(,‘TKt‘- 3. Prvi sneg. 4. Ilaoop no BOJbii. 5. Agovanje Smail-age čengijiča. 6. Moja Haj^pamja KiMira.
II. b razred: 1. Kratak sadržaj narodne pesme Car Lazar i carica Milica«. 2. a) Jbyßjbaua y KacHoj jecemi. b) Kano iipoboähm 'lacoBe OAMopa. 5. Marko Kraljevič i brat Andrijaš. (Po narodnoj pesmi.) 6. II1 kojickh H3Jiera.
III. a razred: 1. Ptice selice. 2. Ha rpoßjby. 3. Šetnja kroz grad. 4. O vteMy najpa^e pa3MmujbaM. 5. Proleče i mladost. 6. Haßop
IIO BO.IbH.
III.	b razred: 1. Lepi dani školskoga odmora. 2. IIpupoAa iuia're Ha,T, rpoöoBHMa CBoje fleue. 3. Ptica u kavezu. 4. a) Ka/i; caM caHa... b) BeceJin nacoBM mojhx MJiaÄHX aana. 5. a) Uskrs prirode, b) Uskrsna zvona. 6) a) JKhbot v inyMH. b) Jlparn ycnoMeno.
III.c razred: 1. Boj ce onora tko je bhko 6e3 rojieMa MpnjeT jajia. (Majitypaifflh.) 2. Važnost narodne poezije za nacijonalno vas-pitanje. (Razprava.) 3. 3iiMa h rjiafl. 4. Drugovi i prijatelji. (Razprava.) 5. Priroda je svakolika pita sunčanjem čistijem mlijekom. P. P. Njegoš.) 6. MjrafloCT. (Razmišljanje.)
IV. a razred: 1. Šta nam šapče jesenje lišče. 2. GiiHKa HeTHila ;i,anoBaii.a Ha Mopann H H>eHa cynpoTiiocT y xapariy. 3. O samoči i društvu. 4. HfleaJiH ^aiianiH.e OMJia^mie. 5. Godišnje dobi i ljudski
život. 6. JlenoTa ce iiajiasu CBy;ia, ona mije ycKpaxiena HauniM erama,
a.iH one ’iecTo upejiaae npeico ibe.
IV.	b razred : 1. Kad lišče žuti. 2. HpKBa h BepcKii o6pe,a;H MasKypaimhena CBehemiKa. 3. a) Iskustvo je najbolji učitelj, b) Ništa nije tako lepo kao istina. 4. Y ’ieiiy na;ia3HMO 3a,T,aB0JbCTB0 n aaniTo?
5.	a) Dobro se ne umi ceniti dok se ne izgubi, b) U koje bili krajeve vol el a putovati i zašto. 6. Y ÄOÖpy ce He nonecH, a y 3Jiy ce hc iio-hhiiith. b) y pa;iy je cnac. c) Bpe^iiocT ,noöpe Kitnre.
IV. c razred: Hapo^ 6e3 niKOJie — napo# 6e3 öy/jy^HOCiu.
2.	Prvi dan u osnovnoj školi. 3. Ko Hehe i;afl MOJKe, He MOJice Kaji xolir. 4. O vaspitanju. 5. Ko nece brata za brata — taj če tudina za gospo-dara. 6. Haöop TeMe rio bojmi.
V. a razred: Patnje čoveka cesto puta celice i spremaju za borbu. b) Misli na početku poslednje školske godine. 2. a ,D,a jih je JhyÄHMa ,^ano fla ysKHBajy nenoMyneHy epehy? b) Tloöe/ia Haß caMHM co6om je HajTeaca. 3. a) Šta čini život vrednim i bogatim? b) Šta me osobito veseli ili žalosti kad pomislim naj svoj buduči poziv? 4. JIn'i-hoct h (OToj. 5. Pismeni diplomski izpit.
V.	b razred: 1. Čovek je najjači onda kad vrši svoju dužnost.
2.	Pa;(OM je nocrarHyT nanpe/iaK MOBe^iaHCTBa. 3. a) Ljubav prema pozivu osnov je uspeha u radu. b) Ko xohe flpyre #a BacmiTa, Mopa caM fiiiTH BaciniTau. 5. Pismeni diplomski izpit.
V.	c razred: 1. Psihologija i pedagogija. (Razprava.) 2. Komenski. (Razprava.) 3. ysroj, H>eroBa MoryhHOCT n rpaHHii;e. (Razprava.) 4. Pismeni diplomski izpit.
V.	b Govorniške vaje.
A.	Prosta predavanja.
I.	razred : 1. Homerjeva Ilijada. (Scholltnayer.) 2. Finžgarjev idilični ep Triglav«. (Žitnik.) 3. Henrik Sienkiewicz. (Berlot.)
4.	Flaubert: Mme Bovary. (Ropič.) 5. Finžgar: Pod svobodnim soln-cem. (Kunaver.) 6. Goethe. (Jerše.) 7. Lepa Vida. (Petročnik.)
7.	Jurčič: Rokovnjači. (Supan.) 9. Cankarjeva Lepa Vida«. (Žitnik.)
10.	Ivan Cankar. (Kaiser.) 11. Ivan Tavčar. (Pertot.) 12. Cankarjev : Hlapec Jernej«. (Germek.) 13. Tavčar: Cvetje v jeseni. (Kačič.)
14.	Anatole France. (Grošelj.) 15. Anton Medved. (Žun.) 16. Simon Gregorčič. (Oberman.) 19. Dante: Vice. (Žitnik.) 20. Dante: Divina comedia; Pekel. (Ropič.) 21. Stritar: Zorin in Gospod Mirodoljski. (Kodre.) 22. Mencinger: Abandon. (Luštek.) 23. Puškin. (Sbrizaj.) 24. O miru. (Konc.) 25. Kersnik: Testament. (Jevševar.) 26. Pregelj:
Na vakance. (Lovšin.) 27. 0 pomenu glasbe. (Prek.) 28. Z. Kvedrova: Njeno življenje. (Kump.) 29. O materi. (Berlot.) 30. Kersnik: Ciklamen. (Suhadolc.) 31. Pregelj: Štefan Golja in njegovi. (Lovšin.) 32. Mladina, šola šport. (Berlot.) 33. Jurčič: Deseti brat. (Zaviršek.)
II.	a r a z r e d : 1. Joža Likovič: Prodane duše. (Potočnik.) 2. Dalmacija in Črna gora, potopis. (Topolovec.) 3. Moji spomini. (Močnik.)
4.	Meško: Človek, ki stoji ob grobovih in plaka. (Mohar.) 5. Gogolj: Revizor. (Orel.) 6. Zeyer in njegova dela. (Topolovec.) 7. Cankar. (Lesar.) 8. Puškin. (Samec.) 9. Mata Harry. (Thuma.) 10. Sokolska misel v ožjem smislu. (Močnik.) 11. Tolstoj: Rodbinska sreča. (Grčar.)
12.	Dostojevski (splošno). (Snoj.) 13. Finžgar: Pod svobodnim soln-cem. (Kranjec.) 14. Sence rudnika. (Kovač.) 15. W. Scott Ivanhoe. (Erjavec.) 16. Tavčar: Mrtva srca. (Mehle.) 17. Cerkveno premoženje in blagoslovitev orožja. (Potokar.) 18. Sokolstvo in žena. (Vrezec.) 19. Finžgar: Sama. (Prijatelj D.)
II. b razred : 1. Jurčič: Deseti brat. (Pustoslemšek.) 2. Bojer: Izseljenci. (Košir.) 3. Kellermann: Tunel. (Prosen.) 4. Kulturni pomen Iv. Cankarja. (Kimovec.) 5. Najznamenitejše arhit. umetnosti v Ljubljani. (Bergant.) 6. Zgodovina slovenske prestolice. (Belčič.)
7. Kaj in kako naj čitamo? (Demšar.) 8. Tavčar: Cvetje v jeseni. (Pfundner.) 9. Finžgar: Pod svobodnim solncem. (Stojkovič.) 10. Dostojevski: Zločin in kazen. (Pirnat.) 11. Levstik: Potovanje od Litije do Čateža. (Posinig.) 12. Finžgar: Moja duša vasuje. (Zupan.)
18.	Dante: Divina comedia. (Vrhovec.) 14. Seliškar: Rudi. (Grča.)
15.	Srečko Kosovel. (Zupan.) 16. Lepa Vida. (Jug.) 17. Tavčar: Visoška kronika. (Belčič.) 18. Levstik: Tugomer. (Pliberšek.) 19. Cankar: Na klancu. (Pevc.) 20. Finžgar: Iz modernega sveta. (Kavčič.)
21.	Janko Kersnik. (Belčič.)
III. a razred: 1. Preporoditeljske ideje v Pohlinovem uvodu /Kranjske gramatike«. (Gaberščik.) 2. Šola in življenje. (Jamnik.)
3.	Mlado umrli slovenski pesniki in pisatelji. (Jamnik.) 4. Grški tragik Sofokles in njegova drama »Antigona . (Lobe.) 5. Klabundov »Krog s kredo«. (Kamenšek.) 6. W. Shakespeare in njegova komedija »Sen kresne noči . (Misson.) 7. Dante kot pesnik. (Jerman.)
8. Dantejev »Pekel . (Jerman.) 9. Dantejeve »Vice« in »Raj«. (Macarol.) 10. Srečko Kosovel. (Koman.) 11. O Kopitarju in njegovem krogu. (Mihevc.)
III.	b razred: 1. Iz uvoda Pohlinove slovnice. (Vodušek.)
2. Nekaj slovničnih drobtin iz Gutsmannove slovnice. (Terček.)
3. Slomškov pomen za Slovence. (Pipan.) 4. Jurčič: Cvet in sad. (Zupančič.) 5. Mencinger: Vetrogončič. (Poženel.) 6. Milčinski: Ptički brez gnezda. (Štubler.) 7. Milčinski in njegovo literarno delovanje. (Škulj.) 8. Mencinger: Vodnikov Vršac, potlej pa še nekaj. (Skubic.)
9. Vodnik: Iz Povedanja od slovenskega jezika.) (Potočnik.) 10, Označba glavnih oseb v Stritarjevih Sodnikih. (Trček.) 11. Iz Kopitarjevih Patriotičnih fantazij... (Ogrin.) 12. Slovanska romantika. (Prek.) 13. Matej Ravnikar: O čistosti jezika. (Sicherl.) 14. Tavčar: Visoška kronika. (Špiler.) 15. Finžgar: Sama. (Pipan.) 16. Zakaj se je dal Črtomir krstiti? (Župančič.)
III. c razred: 1. Pohlinov uvod v njegovo slovnico in njegov pomen. (Repič.) 2. Simon Jenko kot pesnik in pisatelj. (Lučovnik.)
3.	Zois kot Vodnikov učitelj. (Žnidar.) 4. Kulturne razmere v Napoleonovi Iliriji. (Sever.) 5. Romantika pri Slovanih. (Ošabnik.) 6. Kopitarjevi literarni in politični nazori. (Lučovnik.) 7. Franc Miklošič. (Korošec.) 8. Označba Prešernovih pesmi. (Mehora.) 9. Matija Cop kot kritik. (Šuster.) 10. Leto 1836. v slovenski književnosti. (Jar-novič.)
B.	Seminarne vaje.
a)	Pri slovenskem jeziku.
IV. a razred: 1. Razvoj slovenske opere. (Mahkota.) 2. Maksim Gorki. (Ahtik.) 3. Jurčičev Tugomer. (Černigoj.) 4. Cankarjev Kurent. (Pernat.) 5. L. N. Tolstoj: S primeri iz prvega dela »Vojne in rniru . (Erker in Hude.) 6. Levstik: Potovanje od Litije do Čateža. (Skupna obravnava.) 7. Stanko Vraz. (Lajovic.) 8. Blagoslov zemlje — Knut Hamsen. (Dolanc.) 9. Reymont: Kmetje. (Mahkota.) 10. dr. Ivan Tavčar. (Pogorelec.) 11. J. Kersnik in njegovi spisi. (Kobe.) 12. Aškerc in Gregorčič. Vzporedba. (Nepužlan.) 13. Stribrny:
S.	Gregorčič. (Skupna obravnava.) 14. I. Tavčar: Cvetje v jeseni. (Skupna obravnava.) 15. Iv. Prijatelj, Kersnik in njegova doba. (Skupna obravnava.)
IV.	b razred: 1. Lord Byron. (Mazi.) 2. Viktor Hugo. (Tejkal.)
3.	J. Bojer: Izseljenci. (Kelvišar.) 4. Franc Werfel: Barbara. (Kačič.)
5. Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža«. (Skupna razlaga.)
6. S. Jenko: Jeperški učitelj. (Skupna razlaga.) 7. Sofokles: Kralj Ojdipus. (Pogačnik.) 8. Stritarjeva razprava o Prešernu. (Skupna obravnava.) 9. Stribrny: Simon Gregorčič. (Skupna obravnava.)
10. Fran Maselj-Podlimbarski: Gospodin Franjo. (Kobal.) 11. Tavčar: Cvetje v jeseni. (Suhadolnik.) 12. Rokovnjači v zgodovini in v Jurčičevem romanu. (Race.) 13. Tavčar: Grajski pisar. (Skupna obravnava.) 14. S. Gregorčič. (Kelvišar.) 15. Finžgar: Pod svobodnim soln-cem. (Medved.) 16. Fr. Celestin in njegov esej »Naše obzorje«:. (Gosar.) 17. Romantični in realistični elementi v Jurčičevem »Desetem bratu . (Dolmovič.) 18. Levstikov in Jurčičev Tugomer. (Vafacha.) 19. Aškerčeve pesmi. (Skupna interpretacija.) 20. Stilistične skupne vežbe.
IV. c razred : 1. Obnovitev in razlaganje idile Zorina in Stre-line. (Prešeren.) 2. Zakaj ni Levstikovo Potovanje od Litije do Čateža naveden potopis? (Križnar.) 3. Kako naj čitam? (Štrukelj.)
4.	Literarni boj 1.1858. (Kveder.) 5. Milčinski in njegovo literarno delovanje. (Muc.) 6. Učiteljevo izvenšolsko delovanje. (Kveder.)
7.	Stritarjev Zorin. (Sušnik Rudolf.) 8. Iz Stritarjevih Literarnih pogovorov. (Vidmar.) 9. Boji okoli Zvona. (Pušljar.) 10. Kako si zamišljam idealno razmerje med kmetom in učiteljem? (Kveder.) 11. Gregorčič in Mahnič. (Sušnik Rudolf.) 12. Celestinovo Naše obzorje. (Fugger.) 13. Zgodovinski razvoj gledišča. (Demšar.) 14. Označba romantike po Maju Hinka Mache. (Koren.) 15. Analiza Tavčarjeve duševnosti. (Palčič.) 16. Podeželski čari in lepotije v Cvetju v jeseni. (Lebez.) 17. 0 Jurčičevem pomenu. Prešeren.) 18. Mladina, šport in šola. (Kveder.) 19. Kako si zamišljam pri pouku narodnega jezika vzgojo v narodnem duhu? (Merčun.) 20. Razvojna črta Aškerčeve pesmi. (Demšar.)
V. a r a z r e d : 1. Tolstoj: Moč teme. (Skupna obravnava.) 2. Goethejev »Werther« in Stritarjev »Zorin«. (Senekovič.) 3. Tavčar: Izza kongresa. (Beljan.) 4. Selma Lagerlöf. (Plavšak.) 5. Dostojevskij; s primeri iz »Zapiskov iz mrtvega doma«. (Možina.) 6. Miško Kranjec: Življenje. (Slapar.) 7. Župančič: Veronika Deseniška. (Skupna obravnava.) 8. Iz. Cankar: Obiski. (Šteblaj.) 9. Srečko Kosovel. (Šte-blaj.) 10. Cankarjev svetovni nazor. (Vesel.) 11. J. Kersnik. (Gajser.)
V.	b razred: 1. Mahničeva kritika Gregorčičevih pesmi. (Vis-ner.) 2. Razvoj Aškerčeve duševne fiziognomije. (Seiko.) 3. Jara gospoda — naturalistična povest? (Jeras.) 4. Označba pisatelja Meška po Miru božjem. (Jurko.) 5. Moderna šola, disciplina in pouk narodnega jezika. (Jamnik.) 6. Cankarjeva Erotika in sodobna kritika. (Višner.) 7. Cankarjeve Vinjete in sodobna kritika. (Štuhec.) 8. Cankar: V mesečini. (Marin.) 9. Boji okrog Stritarjevega Zvona. (Tancig.)
10.	Razlaganje Župančičeve Dume. (Seiko.) 11. Kette: Poezije. (Metelko.) 12. Značaj pesnika Murna. (Koman.) 13. Ženski liki Finžgar-jevih povesti, (Švigelj.) 14. Pesniški razvoj Vide Jerajeve. (Smolnikar.) 15. Slovstveniki v Cankarjevih Obiskih. (Jamnik.) 16. Naše starejše pisateljice. (Klemenčič.) 17. Pregelj: Štefan Golja in njegovi. (Kariž.) 18. Razlaganje tekstov. (Velikonja.) 19. Razlaganje tekstov. (Gruden.) 20. Motivi Golarjevih pesmi. (Šerko.) 21. Označba Gradnikove poezije. (Puc.) 22. Levstik: Gadje gnezdo. (Jurko.) 23. Beseda
o	državljanski in narodni vzgoji. (Koman.)
V.c razred: 1. Označba posameznih dob slovenske literarne zgodovine. (Blažič.) 2. Ozračje in ideja Meškovega romana Kam plo-vemo. (Kuhar.) 3. O Cankarjevem svetovnem nazoru. (Košmerl.)
4.	Ivan Cankar v Zadrugi. (Košmerl.) 5. 0 Cankarjevem razvoju.
(Rebernik.) 6. Razlaganje Župančičeve Dume. (Svete.) 7. Kette: Poezije. (Zajc Drago.) 8. Ali lahko govorimo danes o literarni krizi? (Jagodič.) 9. Murn, njegovo literarno delovanje in kritika o njem. (Šubert.) 10. Ocena Kozakove Celice. (Jagodič.) 11. Strossmayer. (Predaval za 4. šolsko leto Buda.) 12. Ocena Fleretove Naše prve knjige. (Korošec.) 13. Sv. Sava. (Predaval za 4. šolsko leto Blažič.) 14. Fani Hausmanova, njena pesem in poezija tiste dobe vobče. (Jagodič). 15. Kritično pretresovanje Zorčevih Belih menihov. (Ko.š-merl.) 16. Narodno blago v Belih menihih. (Buda.) 17. 0 naši lepi knjigi. (Jagodič.) 18. Obiski Iz. Cankarja. (Zajc Drago.) 19. Župančič: Z vlakom. Vzorna deklamacija z analizo. (Slapar.) 20. Razlaganje tekstov. (Kugler.) 21. Razlaganje tekstov. (Kuhar.)
b) Pri srbohrvatskem jeziku.
IV.	a razred: 1. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age čengiča. (Čitanje i tumačenje.) 2. August Šenoa: Karamfil s pjesnikova groba. (Kobe.) 3. Evgenije Kumičič: Začudeni svatovi. (Ahtik.) 4. Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac. (Čitanje i tumačenje.) 5. Jovan Jovanovič Zmaj »Duliči i »Duliči uveoci«. (Darovec.) 6. Janko Veselinovič: Adamsko koleno. (Nepužlan.) 7. Branko Radičevič: Pesme. (Mahkota.) 8. Dura Jakšič: Na mrtvoj straži. (Vodušek.) 9. Kosovski ciklus. (Čitanje i tumačenje.) 10. Ciklus Kraljeviča Marka. (Čitanje
i	tumačenje.) 11. Josip E. Tomič: Zmaj od Bosne. (Dolanc.) 12. Josip Kozarac: »Tena« i »Biser - Kata«. (Bratina.)
IV.	b razred: 1. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age čengiča. (Čitanje i tumačenje.) 2. Laza Lazarevič: Prvi put s ocem na ju-trenje. (Kačič.) 3. Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac. (Čitanje i tumačenje.) 4. Branko Radičevič: Pesme. (Umnik i Legat.) 5. Janko Veselinovič: Adamsko koleno. (Race.) 6. Dura Jakšič: Sirota Ba-načanka. (Suhadolnik.) 7. Dura Jakšič: Milan i Mati. (Poljanec.)
8.	Evgenije Kumičič: Začudeni svatovi. (Dolmovič.) 9. Kosovski ciklus. (Čitanje i tumačenje.) 10. Ciklus Kraljeviča Marka. (Čitanje i tumačenje.) 11. Josip Kozarac: Tena. (Hočevar.) 12. Janko Veselinovič: Svekrva. (Medved.) 13. August Šenoa: Barun Ivica. (Koželj.) 14. August Šenoa: Seljačka buna. (Jančar.)
IV. crazred: 1. Tumačenje i analiza Gunduličeve »Dubravke«. (Pušljar.) 2. Branko Radičevič, njegovo značenje i važnost. (Vodopivec.)
V. a razred: 1. Gunduličeva »Dubravka«. (Trupej.) 2. Legendarni i pretkosovski ciklus. (Iglič.) 3. Kosovski ciklus. (Slapar.)
4.	Ciklus Kraljeviča Marka. (Šteblaj.) 5. Ciklus Jakšiča i Brankoviča. (Zadel.) 6. Ciklus Ugričiča. (Kavčič.) 7. Hajdučko — uskočki ciklus. (Senekovič.) 8. August Šenoa: Branka. (Plavšak.) 9. Josip Eugen Tomič: Zmaj od Bosne. (Gaber.) 10. Evgenije Kumičič: Jelkin bosiljak.
(Juršič.) 11. Josip Eugen Tomič: Emin-agina ljuba. (Šteblaj.) 12. August Šenoa: Karamfil s pjesnikova groba. (Lovše.) 13. Evgenije Kumičič: Začudeni svatovi. (Iglič.) 14. Milovan Glišič: Glava šečera. (Senekovič.) 15. Janko Veselinovič: Svekrva. (Erbežnik.) 16. Milovan Grlišic: Brata Mata i Prva brazda. (Šumer.) 17. Janko Veselinovič: Bela vrana. (Gajser.) 18. Dura Jakšič: Sirota Banačanka. (Ozvald.)
19.	Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac. (Ukmar.)
V.	b razred: 1. Gunduličeva »Dubravka«. (Bauer.) 2. Reljko-vičev »Satir«. (Gajšek.) 3. Josip Eugen Tomič: Emin-agina ljuba. (Metelko.) 4. Evgenije Kumičič: Začudeni svatovi. (Višner.) 5. Laza K. Lazarevič: Prvi put s ocem na jutrenje i Školska ikona. (Seiko.)
6. Laza K. Lazarevič: Sve če to narod pozlatiti i Švabica. (Štuhec.)
7. Milovan Glišič: Glava šečera. (Cerar.) 8. Milovan Glišič: Brata Mata. (Velikonja.) 9. Janko Veselinovič: Svekrva. (Gajšek.) 10. Vojislav J. Ilič: Pesme. (Klemenčič.) 11. Milovan Glišič: Prva brazda. (Bartol.) 12. Janko Veselinovič: Bela vrana. (Furlan.) 13. August Šenoa: Karamfil s pjesnikova groba. (Rozin — Tomše.) 14. Petar Petrovič Njegoš: Gorski vijenac. (Kariž.) 15. Srpska lirika. (Ivanc.)
V.	c razred: 1. O postanku srpskohrvatskih pesama. (Lokovšek.) 2. Dositej kao pedagog, (šašek.)
VI.	Šola in dom ter dijaška društva
A.	Šola in dom.
Predmetni učitelji, posebno pa razredni starešine, so bili v stalnih stikih s starši učencev, oziroma njihovimi namestniki. Starši in njihovi namestniki so hodili številno po informacije o napredku in vedenju svojih otrok, oziroma varovancev.
B.	Dijaška društva.
Za poglobljenje in razširjenje strokovne in leposlovne izobrazbe so skrbela razna društva učencev in učenk na zavodu pod vodstvom njihovih profesorjev, kakor:
Udruženje učiteljiščnikov s 114 člani, ki je letos pod predsedstvom učenca IV. c razreda Muniha Franca živahno delovalo in zadovoljivo vršilo svoj program s prosvetnimi večeri, rednimi predavanji o praktičnih šolskih problemih, s proslavo Simona Gregorčiča in z naštudiranjem več dram iz slovenske in slovanske književnosti. Pokroviteljstvo Udruženja je bilo do občnega zbora poverjeno prof. Jegliču Milku, ki je nato vsled preobloženosti z delom svoje mesto prepustil prof. Jurkoviču Ljubomiru.
Kulturno U d r u ž e n j e gojenk pod predsedstvom učenke
V.	a razreda Šteblajeve Majde s 60 članicami se je delilo v filozofsko-pedagoško sekcijo pod vodstvom prof. dr. Gogale Stanka in v literarno sekcijo pod vodstvom prof. Černejeve Anice. Obe sekciji sta se zelo agilno udejstvovali s predavanji, diskusijami in recitacijami ter z organizacijskimi posli za prav dobro uspelo akademijo v proslavo Materinskega dne v Delavski zbornici.
Z aktuelnim vprašanjem treznosti, abstinenčnega gibanja in propagiranja vzdržnosti od alkoholnih pijač med šolsko mladino se je z mesečnimi predavanji vneto pečala podružnica Saveza trezve-n e m 1 a d e ž i »Danica« s 52 članicama, ki so pod vodstvom prof. dr. Gogale Stanka poleg tega o Božiču obdarovale še 20 siromašnih otrok in sodelovale pri izvedbi Materinskega dne. Predsed-stvene posle je vodila učenka IV. razreda Čepon Nežika.
Za literarno in kulturno izživljanje zavodove mladine je važen dan 22. oktobra 1932, ko je g. minister prosvete s svojim odlokom
S.	n. br. 33.825 odobril, da smejo učiteljiščniki izdajati list za vzgojno in kulturno izpopolnjevanje učiteljskega naraščaja pod imenom »Orači«. List, čegar 1. številka je izšla že v novembru 1932 in ki ga tiska Učiteljska tiskarna pod zelo kulantnimi pogoji, je mesečnik, urejevan po ministrstvu predloženem načrtu in stoji pod nadzorstvom šolske uprave. Do sedaj je izšlo 5 številk s pestro vsebino, večinoma dijaških leposlovnih in strokovno pedagoških sestavkov pod odgovornim urednikom prof. Mlakarjem Ljudevitom. Glavni urednik je letošnji abiturijent Jagodič Vojko.
Z veliko vnemo se udejstvuje v karitativni smeri Podmladek Rdečega križa, ki je organiziran v vseh zavodovih oddelkih, in sicer: na deški vadnici s 155 člani pod vodstvom vadn. učitelja Deržaja Viljema. Obdaroval je v novembru in decembru nekaj ubož-nih ljubljanskih rodbin z obutvijo, perilom in oblačili ter razpečal 715 kart Din 2-— za tombolo v prid počitniškim kolonijam za revne mestne otroke. Na dekliški vadnici je štel P. R. K. 121 članico pod vodstvom vadn. učiteljice Erbežnik Jožice. Priredil je o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kral ja svojo posebno proslavo v šolski telovadnici ob navzočnosti staršev in drugega občinstva in z nabranimi prostovoljnimi prispevki denarno pomagal brezposelnim staršem učenk ter obdaroval revne šolske otroke v Radolištu (vard. ban.) z denarjem in zavojem otroške obleke. Za mestno tombolo v Ljubljani je razpečal 1000 kart ä Din 2-—. Na moških oddelkih učit. šole je bilo 58 članov pod vodstvom prof. Jegliča Milka, na ženskih oddelkih pa 103 članice pod vodstvom prof. Željeznove Marije. Samostojnih prireditev ni bilo, pač pa so se člani in članice udejstvovali pri raznih akademijah in šol-
skih proslavah in so se vse zavodove izvenšolske prireditve vršile pod okriljem Podmladka Rdečega križa.
Globljo muzikalno izobrazbo nudita zavodov moški, ženski in mešani pevski zbor s 120 pevci in pevkami pod vodstvom supl. Repovša Ivana in orkestralni zbor s 34 glasbeniki pod vodstvom glas. učitelja Prosenca Radovana. Oba zbora sta tako z mnogobrojnimi samostojnimi nastopi kakor tudi v zvezi z drugimi organizacijami ponovno pokazala zavidljivo stopnjo resne muzikalne vzgoje na zavodu. (Glej poglavje III. in IX.)
Za točno in osebno poznavanje državnih lepot, prebivalstva in njegovih običajev ter življenjskih pogojev potom počitniških popotovanj je dijaštvo organizirano v dveh samostojnih podružnicah Ferijalnega saveza: za učence z 99 člani pod vodstvom prof. Jegliča Milka in za učenke s 141 članico pod vodstvom prof. dr. Robiča Maksa.
Za nacijonalno vzgojo šolske mladine pa skrbita Podmladek Jadranske straže in organizacija Sokola kraljevine Jugoslavije. Podmladek Jadranske straže je bil ustanovljen za vse oddelke na I. občnem zboru 28. januarja 1933. Na deški vadnici je štel 103 člane pod vodstvom vadn. učitelja Omana Otona, na dekliški vadnici pa 104 članice pod vodstvom prof. Skabernetove Minke. Oba Podmladka sta priredila 18. marca v šolski telovadnici odlično uspelo akademijo. Vsi razredi učit. šole pa so bili organizirani s 136 člani in 200 članicami pod predsedstvom abit. Perka Franca in abit. Grudnove Bogomire ter pod pokroviteljstvom prof. Mlakarja Ljudevita in prof. Černejeve Anice. Akademija, ki so jo priredili 10. maja v dvorani Delavske zbornice, je bila vzorno prirejena in je popolnoma dosegla svoj namen. — V organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije je bila učit. šola udeležena s 74 aktivnimi naraščajniki, od katerih je 27 voditeljev vrst v sokolskih telovadnicah in članov prednjaških zborov in z 134 aktivnimi naraščajnicami s 38 voditeljicami vrst in članicami prednjaških zborov. Na obeh vadnicah pa telovadi pri sokolski deci 61 deček in deklica. Evidenco o sokolskem udejstvovanju vse šolske mladine vodita tel. učitelj Zaletel Vinko in tel. učiteljica Trdinova Jožica. Vpliv velikega števila aktivnega sokolskega naraščaja se je posebno izkazal pri telovadnem nastopu vseh srednjih in učit. šol v Ljubljani dne 5. junija ob priliki T. dne Pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije pod Tivoli, kjer so zavodovi gojenci in gojenke s svojo strumnostjo, discipliniranostjo in samozavestjo vzbudili občo pozornost.
Na občni zborih oziroma sestankih določena članarina je bila pri vseh udruženjih na vseh oddelkih točno uplačana in so vsi tozadevni spiski v popolnem redu.
VII.	Poučne ekskurzije
Poučne ekskurzije in izleti so glasom člena 18. zakona o učiteljiščih sestavni del šolskega delovanja v prid pouku, zdravju in vzgoji učiteljskega naraščaja.
»Zveza kulturnih društev« je predvajala v kinu »Matica« tekom šolskega leta celo serijo poučnih in nacijonalnih zvočnih filmov, ki so jim prisostvovali korporativno vsi oddelki učiteljske šole in
2.—4. razredi obeh vadnic, in sicer: »Bela Ljubljana«, »Naš kralj«, »Naša zemlja-r, »Pred maturo« in »Fantom Durmitorja«.
Kot poldnevne ekskurzije za vse oddelke učiteljske šole so bili obiski velesejma, cirkusa »Gleich« in »Potujoče kmetijske razstave«.
Poleg tega pa so priredili posamezni razredi učiteljske šole pod vodstvom svojih predmetnih učiteljev še sledeče ekskurzije:
I. razred: Ogled mestne plinarne. Celodnevni izlet na Sv. Jošt pri Kranju s povratkom v Žabnico.
II. a razred: Botanična ekskurzija na Šmarno goro. Celodnevni izlet v Tržič in k Sv. Ani.
II. b razred: Poldnevna ekskurzija v pivovarno »Union«. Celodnevni izlet na Lubnik pri Škofji Loki.
III. a razred: Ogled hladilnih naprav mestne klavnice. Obisk tekstilne šole in tovarne »Jugočeška« v Kranju. Celodnevni izlet v Zagreb. Obisk Krekove gospodinjske šole in draveljske šole.
111.	b razred : Ogled hladilnih naprav mestne klavnice. Ogled tekstilne šole in tovarne »Jugočeška« v Kranju. Celodnevni izlet v Kamniško Bistrico.
III. c razred: Ogled pivovarne »Union«. Ogled hladilnih naprav mestne klavnice. Celodnevni izlet v Borovnico, Pekel, Cerknico in na Rakek.
IV. a razred: Celodnevna geogr, ekskurzija na Sv. Katarino. Ogled Narodnega muzeja v Ljubljani. Poldnevna hospitacija na manjšinski šoli. Celodnevni izlet v Žalno, na Krko in v Stično.
IV.	b razred: Ogled Narodnega muzeja. Celodnevna ekskurzija na Kofce. Celodnevna hospitacija na narodni šoli na Laverci.
IV. c razred : Celodnevna ekskurzija v Celje in ogled zgodovinskih znamenitosti. Ogled mestne elektrarne.
V. a razred : Celodnevna ekskurzija v Maribor; hospitacije na narodni šoli v Studencih, ogled mestnih šol in znamenitosti. Celodnevna ekskurzija na Vrhniko, učni poskusi na višji narodni šoli in hospitacije. Poldnevna hospitacija na pomožni šoli v Ljubljani. Dvodnevna ekskurzija v Zagreb; obisk psihološkega instituta na univerzi in psihotehničnega zavoda za ugotavljanje poklicne usposob-
ljenosti; obisk grobov znamenitih mož; ogled univerzitetne knjižnice, muzejev, moderne stavbe novih gimnazij na sajmištu, obisk gledališča itd. Poldnevna ekskurzija preko Šmarne gore v Medvode.
V.	b razred: Ogled tekstilne tovarne in tovarne čipk v Tacnu. Ogled Jugoslovanske tiskarne. Celodnevne hospitacije na narodni šoli na Laverci. Dvodnevna ekskurzija v Zagreb (glej V. a razred). Celodnevni nastopi na višji narodni šoli na Vrhniki.
V.	c razred: Celodnevne hospitacije in nastopi na višji narodni šoli na Vrhniki. Ogled nekaterih naprav Kmetijske družbe. Tridnevna ekskurzija v Zagreb (glej V. a razred). Obisk učiteljskega zborovanja J. U. U. za kamniški okraj v zvezi s predavanjem g. šolskega nadzornika o pouku v oddelkih. Higijenska ekskurzija na Golnik. Ogled umobolnice na Studencu.
VIII.	Zbirke učil in knjižnice
1.) Zemljepisno - zgodovinska zbirka vsebuje 101 zemljepisno karto, 17 zgodovinskih kart, 77 različnih zemljevidov, tablojev, reliefov itd., 117 zemljepisnih in zgodovinskih slik, 2 globusa, 10 raznih zemljepisnih učil. — Varuh zemljepisne zbirke: prof. Vazzaz Ludovik. Varuh zgodovinske zbirke: prof. dr. Kropivnik Rudolf.
2.) Zbirka fizikalnih aparatov. Kadi združitve obeh zavodov je bilo potrebno združiti vse fizikalne aparate in priprave v 1 sobo. Tekom letošnjega šolskega leta ni bilo mogoče nabaviti novih aparatov. Kot prirastek je omeniti: komad kabla za trofazno strujo za napetost 60.000 V z dvema manjšina slikama, 1 elektronka in röntgenoskopska slika. Črtež prvotnega Morsejevega brz. aparata ter črtež prejemne in oddajne postaje poznejše Morsejeve aparature. Od novejših izumov pa smo naredili črtež o fotografiranju zvoka ter prenos foto-graina na zvok. V zvezi s tem imamo tudi koščke tonfilmskega traku. Celotno stanje zbirke znaša 279 + 8 = 287 priprav in aparatov. — Varuh: prof. Mesojedec Mirko.
3.) Prirodopisna zbirka, a) botanika : 291 komad raznih preparatov in slik; b) zoologija: 851 komad raznih preparatov in slik; c) mineralogija: in geologija: 1301 raznih kamenin, rudnin, modelov in slik; č) kemija : 209 raznih spojin, elementov in aparatov. — Varuh: prof. Željeznov Ivan.
4.) Risarska zbirka. 213 steklenih lončenih modelov za tihožitja, 17 modelov iz sadre za figuraliko, 6 modelov iz sadre (cvetje, listje), 17 modelov iz lesa za figuraliko in ornamentiko, 30 modelov iz živalskega sveta, 242 malih lesenih perspektivnih modelov in 16 velikih perspektivnih modelov. — Varuh: prof. Lapajne Adolf.
5.) Muzikalni arhiv ima: 47 nabožnih in svetnih zborovih del, 31 teor. glasbeno delo in časopis, 36 del instrumentalne glasbe, 4 klavirje in 1 harmonij, 1 nevporaben klavir pa je izposojen Narodnemu gledališču v Ljubljani. Prirastek v tekočem šolskem letu: 26 zborovih nabožnih del s 1560 glasovi v partituri in 17 zborovih svetnih del s 1760 glasovi v partituri ter 6 instrumentalnih svetnih del s 180 posameznimi glasovi. — Varuh: suplent Repovš Ivan.
6.) Telovadna zbirka šteje 258 kosov raznega telovadnega orodja. Novo nabavljeno: 12 kratkih kolebnic, 1 žaga za odbojko, 1 mreža za odbojko, 2 košari za igro basket-ball, 2 stojali za odbojko, 4 betonski podstavki, 16 malih žog. — Vrt je bil preurejen v letno telovadišče, odstranjena so bila drevesa, tako da je zdaj lep prostor za igranje odbojke in basket-ball a. — Varuh telovadnega orodja: strok, učitelj Zaletel Vinko. — Varuh zbirke za telovadne igre: strok, učiteljica Trdina Jožica.
7.) Zbirka učil za kmetijstvo. Prirastek: 6 stenskih koloriranih slik trav, detelj, oljnih in krmskih rastlin, predivnih rastlin, pesnih in repnih sort. — Stanje koncem leta: 21 inv. št. iz splošnega kmetijstva, 6 inv. št. iz poljedelstva, 2 inv. št. iz travništva, 18 inv. št. iz vrtnarstva, 21 inv. št. iz sadjarstva, 1 inv. št. iz gozdarstva, 10 inv. št. iz konjereje, govedoreje, prašičereje in ovčarstva, 2 inv. št. iz perutninarstva, 31 inv. št. iz čebelarstva; skupno preko 500 predmetov. — Varuh: dipl. agr. Jamnik Alojzij.
8.) Učila za ženska ročna dela. 2 šivalna stroja in 75 raznih predlog in letnikov modnih časopisov. — Varuh: strok, učiteljica Kump Leopoldina.
9.) Učila za otroški vrtec. 20 stenskih slik, 1 lutkovo gledališče, 141 škatljica in 17 drugih skupin predmetov. — Varuh: učiteljica otroškega vrtca Vencajz Slavica.
10.) a) Učiteljska knjižnica ima 4142 inventarnih številk, v katere niso vštete izločene knjige. Del ima 3733. Prirastek 87 knjig. Knjige so večim delom v dobrem stanju. Knjige so se izposojale učiteljem, pa tudi dijakom; največ so se čitale slovenske leposlovne in pedagoške knjige. Stalno se pomnožuje knjižnica s sledečimi revijami in publikacijami: Čas, Dom in svet, Ljubljanski zvon, Planinski vestnik, Popotnik, Slovenski učitelj, Jadranska straža, Meščanska šola, Vrtnar, Poljeprivredni glasnik, Srpski književni glasnik, Zdravje in sokolski perijodični tisk ter s publikacijami Slovenske, Slovenske šolske matice, Vodnikove in Mohorjeve družbe. — Varuh: profesor dr. Robič Maks.
b)	Dijaška knjižnica se je pomnožila za 52 knjig in šteje s knjigami dijaške knjižnice bivše ženske učiteljske šole 1843 inventarnih številk od katerih je 1042 slovenskih, 418 srbohrvatskih in 383
nemških. Knjižnica se stalno izpopolnjuje z revijami I)om in svet. Ljubljanski zvon ter s publikacijami Slovenske in Slovenske šolske matice, Mohorjeve in Vodnikove družbe. — Varuh: prof. dr. Robič Maks.
c)	Šolarska knjižnica šteje 385 številk. Varuha: vadn. učit. Knez Olga in Oman Oton.
IX.	Podporna akcija za siromašne učence
in učenke
A. Podporno društvo.
Po spojitvi obeh bivših učiteljišč v en zavod se je izkazala potreba, združiti tudi obe bivši podporni društvi v eno organizacijo pod imenom: Podporno društvo za učence drž. učiteljske šole v Ljubljani. Temu primerno izpremembo društvenih pravil je potrdila kraljevska banska uprava z odlokom II. No. 9815/2 od 1. maja 1933. Upravni odbor za leto 1933 je sestavljen takole: Predsednik direktor Nande Marolt, tajnik prof. dr. Maks Robič, blagajnik prof. Černej Anica, zapisnikar učit. vadnice Završnik Rudolf, odbornika prof. Ludovik Vazzaz in prof. dr. Koprivnik Rudolf, revizorja pa prof. Skaberne Marija in prof. Ljudevit Mlakar. Novi odbor je prevzel od podp. društva ženskega učiteljišča računski preostanek v gotovini Din 345-— in hranilno knjižico Ljublj. kreditne banke z vlogo Din 649'—, medtem ko zaključek podp. društva moškega učiteljišča ni izkazoval ni-kakega preostanka. Denarni promet društva je bil do 15. junija 1933 sledeči:
A. Dohodki: Ostanek iz leta 1932 Din 345-—, odškodnina za izposojene šolske knjige Din 270"—, dar g. Banka Naceta Din 132-—, zbirka prof. zbora ob smrti prof. Funteka Din 250-—, članarina Din 465-—, prostovoljni prispevki kandidatov pri praktičnih učit. izpitih in sicer v februarju Din 2600-— in v aprilu Din 3500-—, čisti prebitek prireditev zavodovih organizacij, in sicer Podmladka Jadr. straže obeh vadnic Din 217-25, Podmladka Jadr. straže na učit. šoli Din 681-—, koncert Pevskega zbora v Unionu Din 3305-— in Kulturnega udruženja gojenk ob proslavi Materinskega dne v Del. zbornici Din 650-—.
B. Izdatki: Za koleke in oglas ob likvidaciji podp. društva ter za izpremembo pravil Din 129 50, različne podpore učencem (zdravila, črevlji, strune, ekskurzije, stan in hrana) v skupnem iznosu dinarjev 1498-50. Skupni dohodki Din 12147-50., skupni izdatki Din 1628-—, preostanek Din 10519-50, ki se bo večjidel porabil ob začetku novega
šolskega leta za nakup šolskih učnih knjig za revne učence, je naložen v Drž. hipotekarni banki ter hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke z vlogo Din 649-—.
B Državne in banovinske podpore.
Z odlokom S. n. br. 40561 od 28. decembra 1932 je gospod minister prosvete naklonil za prvo polletje 1932/33 drž. podporo v skupnem iznosu Din 6900-—. Dobili so po Din 800-— Brenk Franc (V. r), Mazi Pavla (IV. r) in Sušnik Rudolf (IV. r.); po Din 500-—: Juršič Hedvika, Korošec Drago, Leskovic Ana, Malec Albina, Marin Alojzija, Robida Marija in Lampret Zora (vsi V. r.), Štubler Marija in Merčun Marija (obe III. r.). Za drugo polletje pa z odlokom S. n. br. 4346 od
22.	februarja 1933 v skupnem znesku Din 12040-—. Dobili so po Din 700-—: Beljan Marija in Marin Alojzija (obe V. r.) ter Mazi Pavla in Mušič Anton (oba IV. r.); po Din 440'—: Berčič Andrej, Buda Stane, Brenk Franc, Germek Nada, Juršič Hedvika, Kobol Valerija, Korošec Drago, Krašnja Ivan, Lampret Zora, Leskovic Ana, Malec Albina, Meteln Vera, Oman Ivan, Rebernik Drago, Robida Marija in Slapar Vera (vsi IV. r.), Javornik Danica in Sušnik Rudolf (oba
IV.	r.) in Žnidar Vincencij (III. r.).
Kralj, banska uprava — prosvetni oddelek — je podelila z odlokom IV. No. 18876/1 od 23. januarja 1933 banovinsko ustanovo po Din 1500-— Brenku Francu in Korošcu Dragu (oba V. r.); z odlokom
IV.	'No. 872 od 23. februarja 1933 enkratno podporo Din 1000- — Sušniku Rudolfu (IV. r.): z odlokom IV. No. 3895 od 21. marca 1933 pa še enkratno podporo v skupnem iznosu Din 1500-— ter so dobili po Din 150'—: Berčič Andrej, Buda Stane, Gajšek Ema, Krašnja Ivan, Leskovic Ana, Metelko Olga, Robida Marija in Višner Ludvik (vsi V. r.), Mihelič Egon (IV. r.) in Potokar Cita (II. r.). Skupna vsota vseh izplačanih podpor tekom šolskega leta znaša Din 25938-50.
X.	Poročilo o zdravstvenem stanju šolske mladine
V	splošnem je bilo zdravstveno stanje šolske mladine dobro. Najpogostejša so bila pri učencih vadnice majhne poškodbe, ki se pojavljajo, kar je samo po sebi umevno, v večjem odstotku na dečkih kakor na deklicah. Na približno enaki višini primerov se gibljejo bolezni dihalnih organov, kože — razni izpuščaji, lišaji — in pa obolenja zob. Precej pogoste so tudi nalezljive bolezni, čemur se ne moremo čuditi, ker vprav šolska doba pogoduje širjenje infekcije radi ozkega medsebojnega kontakta večjega števila otrok.
Približno isto razmerje med posameznimi vrstami bolezni opažamo pri dijakih učiteljske šole, vendar s to razliko, da se zmanjšuje odstotek infekcijskih in kožnih bolezni, zato pa nastopajo v večji meri anomalije vida. Sploh opažamo, da v teku študija narašča število motenj vida, zlasti kratkovidnost, kar ima svoj vzrok deloma v napornem delu oči: učenju, čitanju, risanju, deloma pa v slabi drži telesa pri študiranju. Veliko premalo pažnje posvečajo starši in dijaki tudi pravilni negi zob. Povprečno najdemo samo 10% dijakov z urejenim zobovjem, v nižjih razredih manj, v višjih več. In vendar je zobovje ravno tako važen in potreben organ, kakor vsak drugi v človeškem telesu; zato je nujno potrebno, da posvečamo negi in rodnemu popravljanju zob večjo skrb, kajti ko so ostale od zoba samo še klaverne razvaline, je žalibog skrb že prepozna.
Vseh obolenj, ki so zahtevale zdravniško pomoč, je bilo na celem zavodu (na učit. šoli in obeh vadnicah) 923.
V	fond za zdravstveno zaščito učencev je plačalo dijaštvo učit. šole pri podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani Din 8520-—.
Poset učencev drž. učiteljske šole in vadnice v splošnem ambulatorij drž. šolske poliklinike v Ljubljani v letu 1932-33
00
»o
00
00
Os
CN
O
co
ON
CN
v£>
ON
D.
X
co
. co i o j os
00
CN
co
O I Os
CO j co I co
i rr
CN CO i CN
>tsi C
CO CN I ID | TT
On
CN
CO
CO
co , co I rr
co
CN
o.
CO I Tf ; Tf
I I ^
co
TT 00 i CN
00
CN | rt* I
CN
CN I | CN
CO
CO
O
00
CN
CO i VO i CN 1 CO I '•O
CO
CN
CO . CO j VO
CN
co
CN
CN
CO
Os
CO
CN
VO
CN
O.
-u
‘M
XI.	Klasifikacija.
(Debeli tisk z zvezdico znači odličen, debeli prav dober in navadni tisk dober učni uspeh. Poleg imena je naveden še rojstni kraj.)
A.	Drž. učiteljska šola.
I.	razre d.
Razredni starešina: prof. dr. šmajdek Josip.
1. Berlot Viktor, Ljubljana	14.
2. Dobnikar Vinko, Ježica	15.
3. Fojkar Maks, Škofja Loka	16.
4. Jevševar Filip, Vrhovo (srez.	17.
Krško)	18.
4.	Kenk Josip, Ljubljana	19.
6. Konc Jakob, Babno polje	20.
7. Kunaver Rajko, Stožice	21.
pri Ljubljani'	22.
8. Luštek Miroslav, Novo mesto	23.
9. Marinko Maks, Ljubljana
10.	1’rek Stanko, Solkan (Italija)	24.
1.1. Schollmayer Janko, Škofja Loka 25.
12. Supan Viljem, Ljubljana	2t>.
13. Zupančič Maks, Videm pri Krškem
Bartol Ana, Ribnica Germek Vladimira, Ljubljana Grošelj Olga, Ljubljana Jerše Marija, Naklo Kavčič Alenka, Ljubljana Kodre Milena, Žalec Kump Hilda, Trnje (Italija) Oberinan Marija, Sanski most Portot Milada, Ljubljana Praznik Marija, Bistrica v Rožu (Avstrija)
Pustišek Marta, Ljubljana Vrhovnik Nikolaja, Ljubljana Žun Nada, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
27. Sbrizaj Franc, Ribnica, iz zgo-	31. Lovšin Angela, Goriča vas pri dovine
28. Žitnik Vinko, Ljubljana, iz zgodovine
29. Blaganje Vida, Dole pri Litiji, iz zgodovine
30. Kaiser Erna, Ljubljana, iz zemljepisa
Ribnici, iz zgodovine
32. Malnar Marija, Kranj, iz zgodovine
33. Petročnik Gabriela, Cerklje pri Kranju, iz zgodovino
34. Podboj Tatjana, Rakek, iz kemije
35. Ropič Alojzija, Ljubljana, iz go-slanja
Razred ponavljajo: 3(1. Suhadolc Marija, Dobrova
37.	Zaviršek Marija, Šmarje pri Ljubljani
II.	a razred.
Razredni starešina: prof. Željeznov Marija.
1. Bradaška Aleksandra, Kranjj
2. Cencič Tatjana, Dobovec
3. Dekanic Milena, Aleksandrovo
4. Dequal Amalija, Ambrus
5. Erjavec Eva, Ljubljana
G. Gerk Stanislava, Trst (Italija)
7. Gliha Marija, Novo mesto
8. Grčar Marija-Majda, Ljubljana
9. Hreščak Vladimira, Trst (Italija)
10.	Jaklič Silva, Ljubljana
11. Kovač Stanislava, Zagorje ob Savi
12. Koželj Vanda, Št. Peter pri Nov. inestu
13. Kračman Marija, Šmarje
14. Kranjc Ana. Borovnica
15. Lampret Božena, Stara-nova vas (Avstrija)
16. Lesar Neža, Gorenja vas prii Ribnici
17. Mehle Milena, Žužemberk
18. Metelko Antonija, Ledeča vas
19. Močnik Marija, Ljubljana
20. Mohor Marija, Kranj
21. Orel Vlasta, Ljubljana
22. Pčeljnikov Nina, Nahičevanj (Rusija)
23. Potočnik Frančiška, Ljubljana
24. Poženel Draga*, Ljubljana
25. Prijatelj Danijela, Nemška vas
26. Prijatelj Olga, Nemška vas
27. Pustoslemšek Mira, Luče
28. Rocelj Karolina, Šmalčja vas
29. Samec Danijela, Podpeč
30. Samec Marija, Videm pri Krki
31. Sešek Kristina, Tirst (Italija)
32. Snoj Marija, Ljubljana
33. Thuma Miroslava, Ljubljana
34. Tomšič Zofija*, Idrija (Italija)
35. Topolovec Terezija, Ljubljana
36. Veber Zora, Gorje pri Bledu
37. Vrezec Vida, Gonovci (Avstrija)
38. Vrhovnik Milena, Ljubljana
39. Zagorc Marija, Bršljin
40. Žerjav Helena, Ortnek
Popravni izpit imajo:
41. Loboda	Štefanija, Podkoren, iz ke-	44.	Potokar Cita, Dragatuš, iz kemije
mije	45.	Ribičič Marija, Gorica (Italija), iz
42. Mlakar	Marija,	Trbovlje, iz kemije	kemije
43. Pegam	Adela,	Kranjska gora, iz	46.	Ulaga Ferdinanda, Spodnja šiška,
kemije	iz ročnega dela
Neocenjeni sta vsled bolezni:
47. Matjan Bogomila Ljubljana	48.	Ogrin Tatjana, Novo mesto
Razred ponavlja:
49. Snoj Jožica, Ljubljana
II.	b razred.
Razredni starešina: prof. Vazzaz Ludovik:
1. Belčič Franc, Ljubljana
2. Bergant Janez, Ljubljana
3. Demšar Miroslav, Jesenice
4. Gorjup Friderik, Trst
5. Jug Feliks, Plave pri Gorici
6. Južina Franc, Ljubljana
7. Karič Josip, Vel. Trojstvo pri Bjelovaru
8. Kavčič Stanislav, Grahovo na Goriškem
9. Kavšek Dušan, Divača
10. Kek Drago, Ljubljana
11. Kogej Vojteh, Idrija
12. Košir Milan, Log pri' Kranjski gori
13. Krča Franc, Trbovlje
14. Lenassi Viljem, Glince
15. liilija Bogomil, Zg. Polšnik
16. Perko Anton, Ježica
17. Pi'rnat Anton, Verd
18. Posinig Maksimiljan*, Laško
19. Pustoslemšek Hastoslav, Novo mesto
20. Strehovec Rudolf, Gorenja vas pri Ribnici
21. Šefman Stanislav, Pluska pri Litiji
22. Stefančič Stanislav, Ljubljana
23. Tič Feliks, Iž Veliki pri Šibeniku
24. Triller Rudolf, Ljubljana
25. Vrhovec Ivan, Ljubljana
26. Zemljak Vitomir, Osilnica
27. Zupan Alojzij, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
‘28. Kimovec Stanislav, Ljubljana, iz 31. Pfundner Karel, Kranj, iz zgodo-matematike	vine
29. Peče Oskar, Ljubno, iz	goslanja	32.	Stojkovič	Miroslav, Vodmat, iz
30. Pevc Anton, Radovljica, iz	goslanja	nemščine
Razred ponavlja:
33.	Pliberšek Marijan, Vič
Med šolskim letom izstopil:
34.	Prosen Mihael, Ajdovščina
III.	a razred.
Razredni starešina: prof. dr. Robič Maks.
1. Dornik Gabrijela, Sava-Jesenice
2. Erjavec Frančiška, Vižmarje
3. Flek Jožefa, Črnomelj
4. Gaberščik Avgusta, Sevnica
5. Gostinčar Ana, Kleče
6. Hribar Helena, Novo mesto
7. Iglič Jožefa, Trst (Italija)
8. Jamnik Jelena, Ljubljana
9. Jerman Zorislava*, Ajdovščina (Italija)
10.	Kamenšek Ida*, Ljubljana
11. Keber Magdalena, Ljubljana
12. Krajc Ernestina, Ljubljana
13. Kuhar Mihaela, Ljubljana
14. Lamut Breda, Trst (Italija)
15. Lavrič Ljudmila, Kovor
16. Lobe Jožefa*, Zagradac
17. Macarol Savica, Ljubljana
18. Mavrovič Melita, Tolmin (Italija)
19. Mehak Miroslava, Metlika
20. Merčun Marija, Ljubljana
21. Mihevc Rafaela, Sv. Križ
Zaradi bolezni neocenjena:
22.	Brumee Ana, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
23. Gruber Dragica,	Ljubljana,	iz	26.	Kump	Ernestina, Trnje (Italija),
zemljepisa	iz zgodovine
24. Hafner Bernardina, Ljubljana,	iz	27.	Lavrač	Berta, Podlipovica,	iz	z^o-
nemščine	dovine
25. Koman Rajmunda, čres (Italija),	28.	Misson	Marija, Ljubljana,	iz	zgy-
iz zgodovine	dovine
III.	b razred.
Razredni starešina: prof. Željeznov Ivan.
1. Modic	Danica, Krško	6.	Potočnik Draguša, Škofja Loka
2. Novak	Vera ml., Ribnica	7.	Poženel Branka*, Ljubljana
3. Novak	Vera st., Gojače pri Gorici 8.	Prek Gabrijela, Solkan pri Gorici
4. Ogrin	Ksenija, Črnomelj	9.	Primožič Silvestra, Zg. Sorica
5. Pipan	Kristina, Vižmarje	10.	Ravnikar Danijela, Ljubljana
11. Remškar Ivanka, Brezovica
12. Rigler Milena, Hotič
13. Rožič Marija, Šmartno
14. Sich eri Gabrijela, Trzin
15. Skubic Miroslava, Ljubljana
16. Škulj Helejia, Tržišče
17. Spiler Zofija, Št. Jurij
18. Štrancar Boža, Vrbovo (Italija)
19. Štubler Marija, Semič
20. Šoukal Marija, Ljubljana
21. Trfek Evgenija*, Ljubljana
22. Turšič Ivana, Dol pri Borovnici
23. Vodušek Andreja*, Ljubljana
24. Zupančič Marija*, Radeče
25. Žgank Ivanka, Sv. Pavel
Popravni izpit ima:
26.	Sotlar Hermina, Loke, iz gospodinjstva
III.	c razred.
Razredni starešina: prof. Bernot Ciril.
1. Bertoncelj Ivan, Ljubljana	13.
2. Bezeljak Janez, Vače pri Litiji
3. Birsa Vladislav, Bistrica pri Pii- 14. berku	15.
4. Čamernik Franc, Stožite pri Ljub- 16. ljani	17.
5. Dimeč Srečko, Ljubljana
6. Dorrer Anton, Zidani most	18.
7. Jalen Franc, Vače pri Litiji	19.
8. Jarnovič Božidar. Krško	20.
9. Kopčavar Anton, Selca pri	21.
Šklofji Loki	22.
10. Korošec Vereno, Sv. Marjeta	23. pri Rimskih Toplicah
11. Logar Frančišek Cerknica	24.
12. Lučovnik Josip, Ljubljana	25.
Mihevc Jože, Martinji1 vrh pri Logatcu
Perharič Ivan, Ljubljana Pešl Rudolf, Ljubljana Pižmoht Valerijan, Trst Plantar Ivan, Vavla vas pri Novem mestu
Plantarič Stojan, Škofja Loka Pretnar Miha, Nomenj Pustišek Drago, Ljubljana Repič Viktor, Ljubljana Šuster Vladislav, Ljubljana Ušeničnik Jakob, Trebija pri Kranju
Viršek Stanislav, Ljubljana Žnidar Vincencij*, Boh. Bistrica
Popravni izpit imajo:
26. Burnik	Bojan, Ljubljana, iz,	ma-	29.	Ošabnik Edvard, Tržič, iz zemlje-
matike	pisa
27. Mehora	Silvo, St. Peter, iz	mate-	30.	Sever Stanko, Vič, iz slovenščine
matike	31.	Videnič Alojzij, Stepanja vas, iz
28. Mizerit Klaro, Tržič pri Trstu matematike
(Italija), iz zemljepisa	32.	Žitnik Ludvik, Ljubljana, iz nem-
ščine
Razred ponavlja:
33.	Kukič Branko, Zagreb
IV.	a razred.
Razredni starešina:	prof.	dr.	Kropivnik Rudolf.
1. Ahtik Marija, Vojnik	4.	Černigoj Justina, Dunaj	(Avstrija)
2. Bartol Pavla, Ribnica	5.	Darovec Marija, Gor. Straža
3. Bratina Branka*, Gorica	(Italija)	6.	Dolanc Vida, Hrastnik
7. Erker Vera, Stari log
8. Gabrovec Josipina, Trst (Italija)
9. Gosti® Pija, Karpan (Italija)
10. Gunčar Josipina, Čretež
11. Hude Bogomila, Mirna peč
12. Javornik Danica, Sv. Valburga nad Kranjem
13. Jesihar Gabrijela, Gladbeck (Nemčija)
14. Karlin Marija Ana*, Cerknica
15. Kmet Silva, Col nad Vipavo (Italija)
16. Kobe Ivana*, Škofja Loka
17. Lajovic Maksimilijana, Litija
18. Mahkota Marijana, Kranj
19. Mikuž Marija, Šmarje pri Ljubljani
20. Nepužlan Henrika, Trst (Italija)
21. Pavlin Marija, Kranj
22. Pernat Sonja, Vransko
23. Pogorelec Cvetoslava. Trst (Ital.)
24. Šuligoj Ida, Tolmin (Italija)
25. Švalj Amalija, Perau pri Beljaku (Villach, Avstrija)
26. Tavželj Ljudmila, Ježica pri Ljub.
27. Vazzaz Helena, Gorica (Italija)
28. Vodušek Agna*, Ljubljana
29. Žigon Milena, Podgrad pri Volo-ski (Italija)
IV.	b razred.
Razredni starešina: prof. dr. Gogala Stanko.
1. Ahčan Minka, Zagorje ob Savi
2. Arrigler Bojana, Opatje selo (Italija)
3. Čepon Nežka, Polhov gradeč
4. Dolmovič Frančiška, Jelše
5. Drnovšek Nada, Plomin (Italija)
6. Frank Zofija, Merečje pri Ilir. Bistriti (Italija)
7. Gosar Marija, Slavina pri Št. Petru (Italija)
8. Hočevar Vera, Ljubljana
9. Jagodic Julija, Podgora
10. Jančar Ladislava, Predstruge
11. Kačič Meta*, Gorita (Italija)
12. Kelvišar Mara, Škocijan
13. Kobal Hedvika, Mokronog
14. Kotali Frančiška, Krvavčji vrh
15. Koželj Vida*, Mokronog
16. Legat Antonija, Ljubljana
17. Mazi Pavla*, Slov. Javornik
18. Medved Ana, Tacen
19. Mohorič Draga, Ljubljana
20. Petročnik Vladka. Ljubljana
21. Pogačnik Sonja, Ljubljana
22. Poljanec Silvija*, Kotor
23. Primožič Lidija, Ljubljana
24. Race Josipina, Trst (Italija)
25. Suhadolnik Izabela*, Beljak (Nem. Avstrija)
23.	šiška Nada, Ljubljana
27. Tejkal Davorina, Idrija (Italija)
28. Umnik Alojzija*, Ljubljana 2Ü. Varacha Božena*, Kranj
30.	Vrhovec Zofija, Staira vas
IV.	c razred.
Razredni starešina: prof. Mesojedec Mirko.
1. Benedičič Valentin. Železniki
2. Brus Boris, Gorica (Italija)
3. Dražil Srečko, Ljubljana
4. Fugger Fran, Zg. Dobje — Beljak (Avstrija)
5. Gerčar Alojz, Trbovlje
6. Gerkman Stanislav, Bled
7. Grašič Ivan, Duplje
8. Grobler Alfred, Stari log
9. Koren Alojz, Graz, (Avstrija)
10. Križnar Željko, št. Jurij pri Kranju
11. Kveder Pavel, Ljubljana
12. Lebez Mirko, Borovnica
13. Levstek Marijan, Škofja Loka
14. Mihelič Edvard, Ribnica
15. Mihelič Egon, Trst (Italija)
16. Muc Ciril, Kočevje
17. Munih Fran, Volče pri Tolminu (Italija)
18. Musiß Anton, Cerklje
19. Ožbalt Vladimir, Sodražica
20. Palčič Ernest, Hirušica, Jesenice
21. Perenič Danijel, Njivica
22. Peršič Bogomir, Nogaredo (Ital.)
23. Pipp Anton, Lesce pri Bledu
24. Prešeren Anton, Slov. Javornik
25. Riedl Leopold, Leskovec pri Krškem
26. Serpan Edvard, Trebnje
27. Stojkovič Rajko, Ljubljana
28. Sušnik Rudolf, Kreisbach (Avstr.)
29. Štrukelj Stanislav, Ljubljana
30. Ukmar Vinko, Skedenj pri Trstu (Italija)
31. Vidmar Fran, Trebija
32. Vodopivec Ivan, Šenčur pri Kranju
Neizprašan zaradi bolezni:
33.	Mazi Rudolf
Popravni izpit imajo:
34. Bazelj Jakob, Zagorje ob Savi, iz petja
35. Demšar Fran, Jesenice, iz slovenščine
36.	Gorišek Bogomir, Kranj, iz matematike
37. Grobovšek Miladin, Zagreb, iz nemščine
38. Merčun Leopold, Ljubljana, iz petja
39. Pušljar Mirko, Ljubljana, iz petja
40. šter Ciril, Tržič, iz nemščine
Razred ponavljata:
41.	Sušnik Fran, Ljubljana	42.	Verbič	Fran,	Prevalje	pri	Preserju
V.	a razred.
Razredni starešina: prof. Černej Anica.
1. Beljan Marija*, Kočevje
2. Čermelj Lidvina, Tolmin
3. Erbežnik Franja, Potočna vas
4. Ferjan Milena, Ljubljana
5. Gaber Breda*, Škofja Loka
6. Gajser Bogovoljka, Ljubljana
7. Gcrmek Nada, Trst
8. Goričar Draga, Celje
9. Gruden Marija, Šempas pri Gorici (Italija)
10. Hafner Marija, Trst (Italija)
11. Iglič Elizabeta, Ljubljana
12. Jeras Franja, Črnuče pri Ljubljaui
13. Juršič Hedvika, Ljubljana
14. Kavčič Ivana, Hrastje pri Sv. Petru na Krasu (Italija)
15. Klomcnčio Bogdana, Zavrh - Galicija pri Celju
16. Kobol Valerija, Gabrije
17. Križman Ana, Ljubljana
18. Leskovic Ana, Ljubljana
19. Lovše Majda*, Novo mesto
20. Makuc Bogdana, Nabrežina (Ital.)
21. Malec Albina*, Kranj
22. Meteln Vera, Polhov Gradec
23. Možina Bogomila, Ljubljana
24. Oset Zora, Vransko
25. Ozvald Dragica*, Gorica (Italija)
26. Pintar Rozalija, Podbrdo
27. Plavšak Vera, Trbovlje
28. Robida Marija, Glince pri Viču
29. Rozman Angela, Češnjica pri Podnartu
30. Senekovič Andreja, Ljubljana
31. Slapar Vera, Ljubljana
32. Šemrov Ana, Rakek
33. Štcblaj Majda*, Celje
34. Šumer Ana, Šmarje pri Jelšah
35. Trupej Angela, Šmarje pri Sevnici
36. Učakar Hedvika, Devica Marija v Polju
37. Ukmar Silva, Trst
38. Vesel Marija*, Globel pri Sodražici
39. Vončina Elizabeta, Gradec
40. Zadel Leopoldina, Trst (Italija)
Zaradi bolezni neocenjena:
41.	Mrak Branka, Begunje nad Cerknico
V.	b razred.
Razredni starešina: prof čopič Venceslav.
1.	Bartol Ivana, Zamostec pri So- 23. Pirc Angela, Homec
dražici
2. Bauer Marija, Fara pri Kočevje
3. Cerar Angela, Ljubljana
4. Furlan Alojzija, Vrbljene
5. Gajšek Ema*, Trst (Italija)
6. Gerželj Jožefa, Anhovo (Italija)
7. Gruden Bogomira, Ljubljana
8. Horvat Hermina, Ljubljana
9. Ivanec Ana, Dvorska vas
10. Jamnik Ivana, Ljubljana
11. Jeras Božena, Hoče pri Mariboru
12. Jerina Marija, Dolenji Logatec
13. Jurko Zlata, Dol pri Hrastniku
14. Kariž Olga, Dolenji Logatec
15. Kink Frančiška, Račje
16. Klemenčič Avrelija, Celovec (Avstrija)
17. Koman Marija, Vižmarje
18. Lampret Zora. Kranj
19. Levstik Vida*, Krško
20. Marin Alojzija*, Mirna
21. Metelko Olga*. Ljubljana
22. Mitterliammer Ilza, Rogaška Slatina
V.	c ra Razredni starešina:
1. Berčič Andrej, Ljubljana
2. Blažič Andrej*, Žiri
3. Božič Mirko, Ljubljana
4. Božiček Edmund, Trst (Ttalija)
5. Brenk Franc*, Dravlje
6. Buda Stanislav, Glince
7. Dovžan Franc, Sv. Ana pri Tržiču
8. Golob Franc, Ljubljana
9. Jagodič Adalbert, Moste
10. Kalan Mclod, Ljubljana
11. Kastelie Slavko, Novo mesto
12. Kobal Branko, Grahovo
13. Končnik Karel, Trst (Italija)
14. Korošec Drago, Toplice
15. Košmerl Drago, Travnik pri Loškem potoku
16. Krašnja Ivan*, Glince
24. Požar Marija, Ljubljana
25. Prhavc Julijana, Divača (Italija)
26. Puc Marija, Zader (Italija)
27. Rozin-1'omšc Rozina, Železniki
28. Seiko Danica*, Vrhnika
29. Sever Andreja, Ljubljana
30. Slapar Štefanija, Vič
31. Smolnikar Leopoldina, Št. Peter na Krasu (Italija)
32. Serko Milena, Novo mesto
33. štrubelj Albina, Rudnik pri Ljubljani
34. Štuhec Pavla*, Ljubljana
35. Švigelj Ladislava*, Kožljek
36. Tancig Vlasta*, Opčina pri Trstu (Italija)
37. Turk Pavla, Draga
38. Učakar Vida, Ljubljana
39. Velikonja Marija, Trst (Italija)
40. Višner Ana, Ljubljana
41. Zamuda Ljudmila, Radgona (Avstrija)
z r e d. prof. Jeglič Milko.
17. Kugler Mirko, Ljubljana
18. Kuhar Ivan, Vevče
19. Kuštrin Stanko, Klavže pri Pod-melcu (Italija)
20. Lokovšek Ivan, Ljubljana
21. Mivšek Viktor, Borovnica
22. Oman Ivan, Stražišče
23. Perko Franc, Sv. Lenart
24. Pirnat Edvard, Ljubljana
25. Porenta Stanislav*, Sp. Bitnje
26. Primožič Rudolf, Sp. Hudinja
27. Rebernik Drago*, Trebnje
28. Serajnik Beno, Senožeče (Italija)
29. Slapar Nikolaj, Ljubljana
30. Soklič Ivan, Grundlovo pri Št. Pavlu
31. Strehovec Ivan, Ljubljana
32. šašek Alojzij, Metlika
33. Šubert Alojzij, Ljubljana
34. Višner Ludovik, Ljubljana
35. Zajc Drago, Ljubljana
36. Zajec Rudolf, Zg. šiška
Razred ponavlja:
37.	Svete Rudolf, Ljubljana
Med letom zapustila zavod:
38.	Matjan Matko, Šmartno pri Tu- 39. Logar Josip, Moste hinju
B.	Deška vadnica.
I.	razred.
Razredni starešina: uč. Završnik Rudolf.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
Alitik Vitomir, Gaberje	25.
Basaj Vladimir*, Ljubljana	26.
Brelih Branko, Ljubljana	27.
Bricelj Marjan, Ljubljana	28.
Bukovec Janez, Ljubljana	29.
Florjančič Milan*. Ljubljana	30.
Gaj Marko, Ljubljana	31.
Grgič Silvester, Vremski Britof	32.
Hlavaty Zdenko, Ljubljana	33.
Hojs Jožef, Ljubljana	34.
Honzak Dragan, Ljubljana	35.
Jeras Adam, Ljubljana	36.
Kanienšek Mladen*, Ljubljana	37.
Kanski Evgen, Ljubljana	38.
Klun Boris, Ljubljana	39.
Kozina Peter*, Ljubljana	40.
Leban Radoslav, Ljubljana	41.
Mis Dušan*, Ljubljana	42.
Mohorič Franc*, Ljubljana	43.
Novak Božidar, Celje	44.
Novak Marjan, Stepanja vas	45.
Nussdorfer Brunon, Ljubljana	46.
Osana Božidar, Ljubljana	47.
Padjen Brankto, Zagreb
Pekle Vladimir, Ljubljana Pipp Dušan, Ljubljana Plašinka Aleksandra, Ptuj Podreberšek Stanislav, Ljubljana Puhar Andrej, Ljubljana Ražem Fedor*, Trst (Italija) Rojnik Aleksander*. Ljubljana Salmič Beno, Čatež ob Savi Smrekar Marijan, Ljubljana Slokar Marko*, Ljubljana Stojanovič Dragoljub, Ljubljana Šturm Vladimir, Gomilsko Šuštar Janez, Radovljica Tomšič Marko*, Ljubljana Trša n Uroš, Ljubljana Vakselj Miroslav, Ljubljana Volčič Smiljan, Maribor Vrtovec Dušan*, Ljubljana Weiss Nikolaj, Ljubljana Zdravje Štefan, Ljubljana Zupan Ciril, Ljubljana Zupančič Beno, Ljubljana žužek Karel, Ljubljana
II.	razred.
Razredni starešina: uč. Deržaj Viljem.
1. Bavcon Ljubomir*, Ljubljana
2. Bizilj Janko, Ljubljana
3. Borštner Vinko, Ljubljana
4. Cizelj Dragotin, Ljubljana
5. Dekleva Janez*, Ljubljana
6. Derganc Dimitrij*. Ljubljana
7. Fabjan Mitja, Ljubljana
8. Fink Miloš, Toplice - Zagorje
9.	Gnidovec Anton, Ljubljana
10.	Janša Jožef, Velika Kostrevnica tl. Jazbec Vladimir, Ljubljana
12. Jezerc Hinko, Stari dvor
13. Jež Franc, Ljubljana
14. Jug Rihard*, Ljubljana
15. Kahne Aleksander, Ljubljana
16. Kambič Marjan, Ljubljana
17. Kansky Aleksej, Ljubljana
18. KelnariS Josip, Ljubljana
19. Kobal Vladimir, Ljubljana
20. Koblar Izidor, Ljubljana
21. Kralj Miloš, Ljubljana
22. Lapajne Aleš, Ljubljana
23. Lenarčič Budomir, Ljubljana
24. Majnik Pavel, Ljubljana
25. Mejač Boris, Ljubljana
26. Milovanovič Bojan, Ljubljana
27. Mravlje Milan*, Ljubljana
28. Pehani Janez, Ljubljana
29. Pleničar Živko, Ljubljana
30. Remec Peter, Ljubljana
31. Rus Janez, Črnomelj
32. Samec Vaso, Ljubljana
33. Seliškar Marijan, Ljubljana
34. Sitar Ciril, Ljubljana
35. Slapničar Janez*, Ljubljana
36. Sokoloviß Slobodan, Beograd
37. Stritar Albin, Ptuj
38. Suyer Vaso*. Ljubljana
39. Širca Anton*, Ljubljana
40. Šlajpah Franc, Ljubljana
41. Zalokar Boris, Ljubljana
42. Zalokar Stojan, Ljubljana
43. Zargaj Leon, Ljubljana
III.	razred.
Razredni starešina: uč. Oman Oton.
1. Andrejčič Igor*, Ljubljana
2. Baloh Dalibor*. Izlake
3. Baloh Janez*, Ljubljana
4. Dolenc Janez, Ljubljana
5. Fink Leon, Toplice pri Zagorju
6. Gabrščik Boris, Ljubljana
7. Gerčar Zdenko, Ljubljana
8. Gregorač Demetrij*, Metlika
9. Griinfcld Aleksander, Ljubljana
10. Hartman Dušan, Ljubljana
11. Hojs Franc, Ljubljana
12. Hübscher Franc*. Ljubljana
13. Hribar Viktor, Ljubljana
14. Jamnik Jožef, Ljubljana
15. Knez Miloš, Ljubljana
16. Kozak Damijan, Ljubljana
17. Kragelj Miroslav* Ljubljana
18. Likar Mihael*, Ljubljana
19. Mašič Viktorin, Ljubljana
20. Medič Nikolaj, Ljubljana
21. Megler Mihael, Ljubljana
22. Mencinger Janez, Ljubljana
23. Mencinger Stane, Ljubljana
24. Mohorič Marijan*. Ljubljana
25. Müller Dušan*, Ljubljana
26. Nepužlan Dragotin, Ljubljana
27. Novak Janez, Stepanja vas
28. Ogorevc Robert*, Ljubljana
29. Pavlič Miloš*, Ljubljana
30. Pavlin Stojan, Ljubljana
31. Pelan Igor*, Maribor
32. Petelin Ivan, Notranje Gorice
33. Ponikvar Ciril, Ljubljana
34. Pour Boris*, Ljubljana
35. Povše Jožef, Ljubljana
36. Saksida Marijan, Ljubljana
37. Slana Dušan*, Ljubljana
38. Šifrer Malija, Ljubljana
39. Šircelj Branko, Ljubljana
40. Štrancar Marijan*, Ljubljana
41. Vene Stojan*, Ljubljana
42. Vrtovec Marijan, Ljubljana
43. Zupančič Franc, Ljubljana
IV.	razred.
Razredni starešina: uc. Sežun Andrej.
1. Bohinjec Joža*, Ljubljana
2. Capuder Gabrijel, Maribor
3. CenčiS Franc, Ljubljana
4. Demšar Silvester, Ljubljana
5. Deržaj Boris*. Ljubljana
6. Dobrila Saša, Ljubljana
7. Fabiani Peter, Ljubljana
8. Fortiß Oleg, Ljubljana
9. Hlebce Jožef, Celje
10. Hmelak Emil, Maribor
11. Hočevar Miran, Ljubljana
12. Javornik Jožef, Ljubljana
13. Jelenc Lucijan, Vrhnika
14. Kastelic Gabrijel, Ljubljana
15. Khain Franc, Ljubljana
16. Knez Aleksander, Ljubljana
17. Koblar Stanko, Železniki
18. Kovačič Julij*, Vojnik
19. Kratochwill Kainil*, Ljubljana
20. Krek Alojzij, Ljubljana
21. Majcen Franc, Ljubljana
22. Maraš Josip, Višegrad
23. Marinček Ivan, Ljubljana
24. Mazovec Mihael, Ljubljana
25. Medič Franc, Ljubljana
26. Mezek Franc*, Ljubljana
27. Milovanovič Dimitrij, Ljubljana
28. Mohorič Stanko*, Ljubljana
29. Mulaček Josip*, Ljubljana
30. Novak Rajko, Celje
31. Pavčič Vladimir, Ljubljana
32. Pleterski Janko*, Maribor
33. Remec Jakob*, Ljubljana
34. Rovan Jožef, Loke - Trbovlje
35. Rupnik Branimir, Ljubljana
36. Škulj Iztok, Ljubljana
37. Slokar Janez, Ljubljana
38. Staut Gorgonij*, Ljubljana
39. Stojkovič Branko, Selo - Moste
40. Savnik Bogdan, Kranj
41. Tavzes Žarko*, Ljubljana
42. Teršar Branimir, Gradec - Litija
43. Volk Andrej, Ljubljana
44. Zadnik Črtomir, Ljubljana
C.	Dekliška vadnica.
I.	razred.
Razredni staresina: i
1. Alilfeld Lizika, Ljubljana
2. Ambrožič Fanika*, Ljubljana
3. Cigoj Sonja, Ljubljana
4. Cimolini Breda, Ljubljana
5. Cimperman Meta*, Ljubljana
6. Fabič Božena*, Ljubljana
7. Fink Agna*, Ljubljana
8. Jenčič Miljena, Ljubljana
9. Kalan Mirijana*, Ljubljana
10. Kostanjevec Lea, Kranj
11. Kraigher Anica*, Gorica
12. Krombholz Mira*, Ljubljana
13. Ledi Dagmar*. Ljubljana
14. Magolič Ladica, Ljubljana
15. Mayr Marija*, Kranj
16. Mikoš Breda*, Ljubljana
17. Miklavčič Breda*. Ljubljana
Neocenjena i
34.	Theuerschuh
c. hrbezmk Jožica.
18. Milanovič Jelena, Mostar
19. Mulaček Berta*, Ljubljana
20. Orehek Estera, Ljubljana
21. Osterman Božena*, Ljubljana
22. Pengal Alma*, Ljubljana
23. Ribnikar Helena, Ljubljana
24. Schweiger Cvetka, Rečica - Bled
25. Sever Marjeta, Ljubljana
26. Šifrar Božena*, Vičevek - Stari trg
27. Šteblaj Milena*, Trst (Italija)
28. Štrancar Maruša, Ljubljana
29. Trček Zora*, Ljubljana
30. Urbanija Marija, Ljubljana
31. Vahen Mira*, Ljubljana
32. Vavpotič Ivana, Ljubljana
33. Wefmirovsky Ana, Ljubljana
idi bolezni:
Marica, Ljubljana
II.	razred.
Razredni starešina: uč. Jeraj Katarina.
1. Berce Mihaela, Ljubljana
2. Beznik Milica*, Ljubljana
3. Deržič Bogica*, Ljubljana
4. Dolenc Marija, Ljubljana
5. Franc Majda, Ljubljana
6. Girandon Ana, Ljubljana
7. Herzog Mara*, Ljubljana
8. Hrovat Anica*, Novi Sad
9. Jereb Stanislava*, Ljubljana
10. Jurca Sonja*, Ljubljana
11. Korn Nuša*, Ljubljana
12. Končnik Olga, Ljubljana
13. Kozak Vlasta*, Ljubljana
14. Kralj Erika*, Ljubljana
15. Lušin Alenčica*, Ljubljana
16. Majcen Desanka*, Ljubljana
17. Morala Marija, Ljubljana
18. Miklavčič Marjetica*, Ljubljana
19. Milovanovič Zora*, Ljubljana
20. Močnik Tatjana*, Celje
21. Novak Marija*, Ljubljana
22. Otorepec Mira, Ljubljana
23. Pestotnik Nevenka, Ljubljana
24. PodbevŠek Asta*, Ljubljana
25. Potnik Ivica*. Ljubljana
20.	Praprotnik Kristina, Ljubljana
27. Puntar Breda*, Ljubljana
28. Reich Majda*. Ljubljana
29. SoSanin Lidija, Varaždin
30. Stojanovič Jelena*, Šabac
31. Strauss Lada*, Ljubljana
32. Stritar Nevenka, Ljubljana
33. Šenk Olga*, Kamnik
34. Šest Esta*, Ljubljana
35. Vakselj Stela*, Ljubljana
30.	Vrhovnik Desanka*. Ljubljana
III.	razred.
Razredni starešina:
1. Bezlaj Veronika, Ljubljana
2. Bijelič Anica*, Banjaluka
3. Cigoj Vanda*, Ljubljana
4. Deržaj Jožica*, Ljubljana
5. Erzin Jirina, Ljubljana
6. Fink Marta, Ljubljana
7. Glonar .Otilija, Ljubljana
8. Jelenc Metka, Ljubljana
9. Kajzel Marta*, Novi Sad
10. Kambič Sonja, Ljubljana
11. Kenda Milena*, Ljubljana
12. Kreč Marija*, Ljubljana
13. Oblat Dragica, Ljubljana
14. Otorepec Milena, Ljubljana
uč. Knez Olga.
15.	Pahor Olga*, Ljubljana
10.	Peruzzi Asta, Ljubljana
17. Podgornik Zdenka*, Ljubljana
18. Slokar Nada*, Ljubljana
19. Suša Jadviga, Ljubljana
20. Šarabon Gabriela*, Ljubljana
21. Šenk Marija, Kamnik
22. Šumi Božena, Ljubljana
23. Šumi Slavica*, Ljubljana
24. Šuštar Miroslava, Radovljica
25. Vovk Ana*, Ljubljana
20.	Vouk Vida, Ljubljana
27. Woliinz Marijanca*, Ljubljana
28. Župančič Jasna*, Ljubljana
IV.	r a z r e d.
Razredni starešina: prof. Skaberne Marija.
1. Bohinjec Marjetica, Ljubljana
2. Bricelj Ivana, Stepanja vas
3. Dolinar Brenislava*, Ljubljana
4. Fink Marija, Litija
5. Hribernik Vida, Ljubljana
6. Kapus Ružiča*, Ljubljana
7. Klasek Ana, Ljubljana
8. Klepec Božena, Ljubljana
9. Kneisel Andreja, Ljubljana
10. Kocjan Bogomila, Ljubljana
11. Kral Edita, Soinbor
12. Kremžar Ana, Ljubljana
13. Lenček Helena, Ljubljana
14. Lenček Marijanca, Ljubljana
15. Lenščak Ana*, Jesenice
16. Lušin Majda, Ljubljana
17. Per Danijela, Ljubljana
18. Pertot Nada*, Ljubljana
19. Pirnat Zlata, Ljubljana
20. Podgornik Majda*, Gorica (Ital.)
21. Povše Rada, Ljubljana
22. Puc Mira, Radovljica
23. Sedej Gunhilda, Ljubljana
24. Šlajpah Marija, Ljubljana
25. Šteblaj Tatjana, Sv. Duh pri Blokah
20.	Štirn Cecilija, Ljubljana
27. Tomšič Marijana*, Ljubljana
28. Tuječ Božena, Ljubljana
29. Vahen Ana, Ljubljana
30. Vovk Sonja, Ljubljana
31. Weiss Rafaela, Ljubljana
32. Zablatnik Marija, Ljubljana
33. Železnikar Ivana*, Ločnik pri Gorici (Italija)
Zaradi bolezni neocenjena:
34.	Vavpotič Marija, Novo mesto
D.	Otroški vrtec.
1. Cizel Leonija, Ljubljana
2. Čampa Mija, Trbovlje
3. Černivec Jožica, Ljubljana
4. Černigoj Vlasta, Ljubljana
5. Hrastar Vera, Ljubljana
0. Hribernik Silva, Ljubljana
7. Jurca Nada, Ljubljana
8. Kozlevčar Vanda, Ljubljana
9. Kralj Renata, Ljubljana
10. Marolt Majda, Ljubljana
11. Muršič Nada, Ljubljana
12. Pengal Slavica, Ljubljana
13. Popov Sonja, Novo mesto
14. Povše Lucija, Ljubljana
15. Vesel Jelena, Ljubljana
16. žužek Janja, Ljubljana
17. žužek Rezika, Ljubljana
18. Botistič Mirjan, Celje
19. Cvirn Stanko, Ljubljana
20. Corriary Gustav, Ljubljana
21. Černe Jernej, Ljubljtina
22. Dominko Milenko, Ljubljana
23. Erzin Pavel, Ljubljana
24. Gaber Bojan, Ljubljana
25. Gorečan Dušan, Ljubljana
26. Ledi Hanzi, Ljubljana
27. Lehpammer Ivo, Ljubljana
28. Likar Boris, Ljubljana
29. Lučovnik Jurček, Ljubljana
30. Matko Marko, Ljubljana
31. Mehle Tinček, Ljubljana
32. Mikeš Pepček, Ljubljana
33. Močnik Edi, Ljubljana
34. Muršič Milan, Ljubljana
35. Novak Dušan, Ljubljana
36. Pajenk Milan, Ljubljana
37. Rossman Riki, Ljubljana
38. Rozman Franci, Ljubljana
39. Šinkovec Rudolf, Ljubljana
40. Vavpotič Branko, Ljubljana
XII.	Statistika
A.	Števil» učencev in učenk.
				U č		i t	e 1	s	c a	š	o 1	a			
V začetku šolskega						Razred									
leta 1932/33:	1		2. a	2. b	3. a	3. b	3. c	4 a	4 b	4. c	5. a	5. b	5. c		
	m.	ž.	ž.	m.	z.	ž.	m	ž.	ž	m.	ž	ž.	m.	m	ž
Na dovo vpisani ....	12	21												12	21
Napredovali		—	—	42	33	22	23	31	26	29	40	41	41	38	142	224
Ponavljali razred . . . .	3	1	—	1	-	—	2	-	—	2	—	—	1	9	1
Prišli od drugod ....	—	-	7	—	6	3	—	3	1	—	—	—	—	—	20
Skupaj . . .	15	22	49	34	28	26	33	29	30	42	41	41	39	163	266
Odšli v druge šole . . .															
Odstranjeni po § 43., t. 2., zak. o sred. šolah . . .													1	1	_
Zapustili šolo iz drugih vzrokov 					1									1	2	_
Umrli																-
Skupaj . . .	15	22	49	33	28	26	33	29	30	42	41	41	37	160	266
V začetku šolskega leta 1932/33.	Vadnica										OlroSki vilec	
	Deška				Skupno	Dekliška				Skupno		
	Razred					Razred						
	1.	2.	3.	5.	m.	1	2.	3.	4.	ž.	m.	ž.
Na novo vpisani		47					_	47	37							37	27	15
Napredovali		—	43	44	40	127	—	33	26	32	91	—	—
Ponavljali razred		—	—	—	—	—	—	1	—	1	2	—	—
Prišli od drugod					4	4	—	2	2	1	5	—	—
Skupaj . . .	47	43	44	44	178	37	36	28	34	135	27	15
Odšli v druge šole		—	—	1	—	1	3	—	—	—	3	—	—
Zapustili šolo iz drugih vzrokov												
Umrli													
Skupaj . . .	47	43	43	44	| 177	34	36	28	34	132	27	15
B.	Učni uspeh.
						U č	i t	e 1	i s	k a	š	o 1	a			
Ocene:						R	azred									V %
	1		2. a	2. b	3 a	3. b	3. c	4 a	4. b	4. c	5 a	5 b	5c.			
	m.	ž.	ž.	m.	ž	ž.	m.	ž.	ž.	m.	ž.	ž.	m.	m.	ž.	m 1 ž.
Odlične .... Prav dobre Dobre ....	7 6	5 8	2 29 9	1 13 13	3 14 4	4 16 5	1 19 5	4 21 4	7 21 2	22 10	7 29 4	8 27 6	5 25 6	7 86 40	35 162 42	4 4 13 2 99 53-8 60-9 58 2 25-0 15-8 19 3
Izdelajo razred Polagajo razredni izpit (radi bolezni) Polagajo popravni izpit .... Ponavljajo razred.	13 2	13 7 2	40 2 6 1	27 5 1	21 1 6	25 1	25 7 1	29	30	32 1 7 2	40 1	41	36 1	133 1 21 5	239 4 20 3	83 2 89-9 874 0-6 15 11 13-1 75 96 31 11 1-9
Skupaj . .	15	22	49	33	28	26	33	29	30	42	41	41	37	160	266	100 100
																100
	Vadnica											
Ocene:	Deška						Dekliška					
	Razred				Skupno |	v %	Razred				Skupno i	v %
	1-1	2	3	4	m. |	m.	1.	2	3.	4.	ž.	ž.
Odlične .......	11	8	12	11	42	237	18	25	14	7	64	48 5
Prav dobre 		23	20	18	10	71 1	401	12	10	10	11	43	32 6
Dobre		 .	13	15	8	16	52	29 4	3	-	4	11	18	13 6
Izdelajo razred ....	47	43	38	37	165	93 2	33	35	28	29	125	947
Polagajo razredni izpit (radi bolezni) ....	—			—	_	—			1	—	—	1	2	15
Polagajo popravni izpit												
Slabe (s prehodom v višji razred) 						4	2	6	34			—			2	2	1-5
slabe (ponavljajo razred)	—	-	1	5	6	3-4	—	1		2	3	2-3
Skupaj . .	47	43	43	44	177	100	34	36	28	34	132	100
Maturantje in maturantke drž. učiteljske šole leta 1933.
XIII.	Diplomski učiteljski izpiti.
A. Diplomski izpiti v avgustu 1932.
Diplomski izpit, ki je bil v dneh 30. in 31. avgusta pod predsedstvom direktorja Marolta, je polagalo 10 kandidatk in 1 kandidat, ki so bili v juniju odklonjeni iz enega predmeta, 1 kandidat (kontr. učitelj) pa je delal dopolnilni izpit iz nacijonalne skupine.
Teme za pismeni izpit so bile naslednje:
1.) Iz slovenščine: Kako lahko koristi človeštvu plemenita žena?
2.) Iz srbohrvaščine: Vaspitni značaj narodne poezije.
3.) Iz nemščine: Der stumme Büsser von Ossiak (prevod).
Vse kandidatke in oba kandidata so dobili diplome o diplomskem učiteljskem izpitu in sicer: Cedilnik Marija, Funtek Stanislava, Gabrovšek Ivana, Gregorač Ana, Mohorič Josipina, Pirc Marija, Stritar Bogdana, Tomšič Bernardina, Vrhnjak Ana in Zaplatil Ljudmila ter Babič Josip in Makarovič Vladimir.
B.	Diplomski izpit v juniju 1933.
K izpitu se je priglasilo 126 oseb, in sicer 36 rednih absolventov in 81 redna absolventka letošnjega V. razreda in 4 kandidatke, ki so bile v juniju 1932 odklonjene za eno leto ter 1 kontraktualni učitelj in 4 kontraktualne učiteljice (izmed teh ena v juniju 1932 za eno leto odklonjena), ki polagajo dopolnilni izpit iz nacijonalne skupine.
Izpitnemu odboru je predsedoval kot ministrski odposlanec prof. višje pedagoške šole v Beogradu dr. Ristič Svetomir, njegov namestnik je bil direktor zavoda, izpitni odbor pa so tvorili profesorji — strokovni učitelji izpitnih predmetov. Izpitni odbor je bil razdeljen v dve skupini, v eno za kandidate in drugo za kandidatke, ki sta istočasno uradovali.
Pismeni izpiti so bili 2., 3., 5. in 6. junija. Naloge za te izpite so se glasile:
1.) Iz pedagogike: Ocenite sodobna pedagoška stremljenja s posebnim ozirom na našo narodno šolo.
2.) Iz slovenskega jezika: Odmev svetovnih literarnih struj v slovenskem slovstvu. (Razprava.)
3.) Iz srbohrvatskega jezika: Značaj saradnje Vuka St. Karadžica i Jerneja Kopitara.
4.) Iz nemškega jezika: Prevod iz Kerschensteinerjevega odstavka: Die Seele des Erziehers.
Na podlagi ocene pismenih nalog so bili k nadaljevanju diplomskega izpita pripuščeni vsi kandidatje in vse kandidatke.
Pismeni del praktičnega izpita (priprava za nastop) je bil 7. junija. Praktični izpiti (126 nastopov) pa so bili 8., 9. in 10. junija v vseh razredih obeh vadnic v šestih komisijah, ki so istočasno poslovale.
Ustni diplomski izpiti so bili izvršeni pred dvema vzporednima komisijama, pred eno za kandidate in pred drugo za kandidatke z dnevno izmeno bivšega V. a in V. b oddelka. Kandidatje so polagali ustni izpit v dneh od 12. do 17. junija, kandidatke pa v dneh od 12. do 24. junija v skupinah dnevno po 8 ozir. 7 kandidatov in po 8 kandidatk (enkrat 9 kand.).
Celotni uspeh je bil naslednji: z uspehom je diplomski učit. izpit položilo 24 kandidatov in 1 kontraktualni učitelj ter 68 kandidatk in 2 kontraktualni učiteljici. Popravni izpit iz enega predmeta se je do konca avgusta dovolil 12 kandidatom in 15 kandidatkam. Za eno leto pa sta bili odklonjeni 2 kandidatki ter 2 kontraktualni učiteljici.
Diplomo o diplomskem
Bartol Ivana Bauer Marija Beljan Marija Berčič Andrej Blažič Andrej Božiček Edmund Brenk Franc Buda Stanislav Čermelj Lidvina Erbežnik Frančiška Ferjan Milena Gaber Breda Gajser Bogo vol j ka Gajšek Ema Germek Nada Gerželj Jožefa Goričar Draga Gruden Marija Hafner Marija Hrovat Hermina Ivanec Ana Jagodič Adalbert Jamnik Ivana Jeras Frančiška Jerina Marija Jurko Zlatka Juršič Hedvika Kariž Olga Kastelic Slavko Kavčič Ivana
učiteljskem izpitu
Kink Frančiška Klemenčič Avrelija Klemenčič Bogdana Koman Marija Korošec Drago Košmerl Drago Krašnja Ivan Križman Ana Kugler Mirko Kuštrin Stanko Lampret Zorana Leskovic Ana Levstik Vida Lokovšek Ivan Lovše Majda Makuc Bogdana Malec Albina Marin Alojzija Metelko Olga Mitterhammer Ilza Mivšek Viktor Možina Bogomila Oman Ivan Ozvald Dragica Pintar Rozalija Plavšak Vera Porenta Stanislav Prhavc Julijana Primožič Rudolf Puc Marija
so prejeli:
Rebernik Drago Robida Marija Rozin-Tomše Rozina Rozman Angela Seiko Danijela Senekovič Andreja Serajnik Beno Slapar Nikolaj Slapar Štefanija Slapar Vera Smolnikar Leopoldina Soklič Ivan šašek Alojzij Šemrov Ana Šerko Milena Šteblaj Majda Štrubelj Albina Štuhec Pavla Šubert Alojzij Švigelj Ladislava Tancig Vlasta Trupej Angela Turk Pavla Učakar Hedvika Učakar Vida Ukmar Silva Velikonja Marija Vesel Marija Višner Ana Zadel Leopoldina
Zajc Drago Zamuda Ljudmila
Germek Solza Marija, kontr. učit. Majnik Anton, kontr. učit.
Zazula Pavla, kontr. učit.
Popravni izpit imajo:
Božič Mirko iz nemščine Dovžan Franc iz nemščine (iolob Franc iz občne zgodovine Kalan Metod iz nemščine Kobal Branko iz narodne zgodovine Končnik Karel iz pedagogike Kuhar Ivan iz pedagogike Perko Franc iz narodno zgodovine Pirnat Edvard iz pedagogike Strehovec Ivan iz nemščine Višner Ludovik iz nemščine Zajec Rudolf iz narodne zgodovine Cerar Angela iz nemščine Ditz Melita iz narodne zgodovine
Duh Kristina iz pedagogike Furlan Alojzija iz narodnega jezika Gorjup Olga iz narodnega jezika Gruden Bogomira iz nar. zgodovine Iglič Elizabeta iz narodne zgodovine Jenko Lidija iz nemščine Jeras Božena iz narodnega jezika Kobol Valerija iz narodnega jezika Meteln Vera iz nemščine Oset Zora iz narodnega jezika Požar Marija iz pedagogike Šumer Ana iz narodnega jezika Vončina Elizabeta iz nemščine
Odklonjene za eno leto so bile:
Pirc Angela	Bertok Dušana, kontrakt, učiteljica
Sever Andreja	Kragelj Terezija, kontrakt, učiteljica
XIV.	Poročilo o šolskem vrtu.
Šolski vrtovi ob učiteljiščih naj bodo glavna opora pri poljedelskem pouku. Za bodoče učitelje je pa ravno vrtnarstvo in sadjarstvo največjega praktičnega pomena, kajti prej ali slej se bo moral vsak učitelj baviti z obdelovanjem in upravljanjem šolskega vrta te ali one osnovne šole. Šolski vrt naj bi torej nudil dijakom vse, kar spada v vrtnarsko in sadjarsko stroko. To pa se more doseči iz različnih razlogov v jako omejenem obsegu.
Naš šolski vrt leži severno od šolskega poslopja s ca. 5000 m2 površine. Lega ni najidealnejša, ker ima skoro polovica vrta senčno lego. Plast precej puste zemlje je tenka, podlaga pa je grušč, tako da se pomanjkanje padavin prav kmalu pozna kot občutna suša. Sadno drevje zadene s koreninami prehitro v sterilno podlago, tako da hitro shira ali pa le slabo uspeva.
V sredi vrta stoji vrtna lopa za shranjevanje orodja in semen preko zime. Za vzgojo sadik je zgrajena ob zidu na severni vrtni strani cementirana topla greda, ki je namenjena predvsem vzgoji sadik za domačo potrebo, za zgodnjo zelenjad pa je premajhna. V senčnem vrtnem kotu je prostor za kompostiranje, žal samega plevela in rastlinskih odpadkov. Da se ob suši olajša zalivanje velikega pro-
štora, sta na vrtu tudi dva hidranta. Čebelnjak je neobljuden, ker ni sredstev za nabavo čebel in posebno ni denarja za vzdrževanje.
Večina vrta se obdela kot zelenjadni vrt, za cvetličarstvo so namenjeni obrobki. Sadno drevje in grozdičje je zasajeno ob robu zele-njadnih gredic, ob zidu pa imajo mesto za umetne sadne oblike. Tudi vinogradništvo je zastopano v malem vinogradu z nekaterimi znanimi trtnimi vrstami. Šolski vrt torej ni trgovski, ampak je namenjen šolanju, kjer naj vidijo dijaki vse zelenjadne vrste, ne samo onih, ki bi prišle v poštev za trg.
XV.	Naznanilo o pričetku šolskega leta 1933-34
Šolsko leto 1933/34 se prične 5. septembra 1933.
Ta dan bo od 9. do 12. ure vpisovanje v I. razred učiteljišča. Vpišejo se lahko učenci(nke), ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Biti morajo telesno sposobni in imeti posluh za petje in glasbo. V ugotovitev tega bo takoj po vpisu zdravniški pregled na drž. šolski polikliniki in preizkušnja iz posluha. Učenci(nke) naj prineso seboj s 5-— Din kolekovano prošnjo za sprejem, krstni (rojstni) list, iz katerega je razvidno, da niso nad 17 let stari, in izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu.
Vpis učencev (n k) v II. do V. razred učit. šole in II. do IV. razred deške in dekliške vadnice bo 7. sept. od 9. do 11. ure. Učenci(nke) naj prineso seboj zadnje letno izpričevalo. 8. septembra bo slovesna služba božja, 9. septembra pa se prične redni pouk v vseh oddelkih.
Vsak učenec(nka), ki se prijavi za sprejem v I. do V. razred učit. šole, mora pri vpisu plačati 100 Din (50 Din za kolek na prijavo, 20 Din za zdravstveni fond in 30 Din kot prispevek za tiskanice in učila). Poleg tega morajo takoj pri vpisu plačati še šolnino, in sicer učenci(nke) I. in II. razreda po skupini II, učenci(nke) III. do
V.	razreda po skupini I. Šolnina znaša, kdor plača na leto davka
preko 300 do 500 Din po skupini 11 125 Din, po skupini I 150 Din
55	500	55	750	55	5-5	55	55	150	55	55	55	55	200 „
55	750	55	1000	55		55	55	200	55	55	55	55	250 „
55	1000	55	1500	55	V)	55	55	250	55	55	55	55	300 „
55	1500	55	2500	55	*5	55	55	300	55	55	55	55	350
55	2500	55	4000	55	5*	55	55	350	55	55	55	55	400 „
55	4000	55	6000	55		55	55	400	55	55	55	55	450 „
Za osnovo plačevanju šolnine služi neposredni davek roditeljev (očeta in matere zajedno) dotičnega učenca ali pa davek učenca sa-
mega, če je brez roditeljev, odnosno tudi njegov neposredni davek, če ima svojo imovino.
Neposredni davek se plačuje v naši državi v nastopnih oblikah: 1. od dohodka zemljišč (zemljarina); 2. od dohodka zgradb (zgrada-rina); 3. od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnina); 5. od dobička podjetij (ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); 6. od dohodka nesamostal-nega dela in poklica (uslužbenski davek).
Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oblastva (potrdila občin ne veljajo) o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen prejemkov ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, ako se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri eni davčni upravi.
Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dati poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge imovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole.
Osvoboditev (po § 11. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devet ali več otrok ne vpliva na plačanje šolnine, zato je treba vedno prinesti uverenje, koliko bi iznašal davek, da ni te osvoboditve.
Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, se ne bo vpisal noben učenec, kdor ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem vplačal šolnine.
Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20-—, overovljeni prepisi z Din 10-—.
Šolnine ne plačajo državni gojenci in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 300 Din davka na leto.
Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine.
Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma »prvi« ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole.
Ker pa ni vpis po vseh šolah istočasen, se plača lahko polovica šolnine za prvo vpisano dete, ako da roditelj pismeno izjavo, katero
mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis pripiše, da je šolska oblast videla izvirnik.
Kdor bi ne prinesel vseh tu navedenih potrdil, se bo brezpogojno odklonil. Enako se opozarjajo roditelji, da se ne bo vrnilo niti eno za vpis potrebno potrdilo, katero bi kdo želel nazaj, češ da ga potrebuje še za vpis drugega otroka. Vsakdo si mora preskrbeti do-voljno število overovljenih prepisov, vsa potrdila pa pravočasno, ker
je naravno, da davčne uprave ne morejo izdati v nekai dneh vseh potrdil.
Kdor ima na zavodu več otrok, za tega zadostuje eno potrdilo.
Šolnina se plača za šolsko leto in ne za vsako polletje posebej.
Popravni izpiti se morajo opraviti v času od 1. do 2. septembra po sporedu, ki bo od 24. avgusta dalje objavljen v veži šolskega poslopja. Prošnje za pripust k temu izpitu s priloženim letnim izpri-čevalom in opremljene s kolkom Din 25— se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 31. julija. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale in taki učenci(nke) izgube pravico polaganja ponavljalnega izpita in bodo morali razred brezpogojno ponavljati. Istočasno morajo biti opravljeni tudi razredni izpiti še neocenjenih učencev(nk).
Popravni diplomski izpiti bodo 30. in 31. avgusta.
Učenci(nke) se opozarjajo, da veljajo disciplinska pravila tudi v velikih počitnicah in se bodo prestopki kaznovali v novem šolskem letu.
Ravnateljstvo.
Pllgllg >)■
' n(i i ,^*4«*
* '^L ,:¥'
:
, f J'' !•	4^
•': ■'} '':'k \ iÄ 'P^ S
* , JÄrf* 1 ’ W
| - |ft , .	.
-•«'? o