MOSTOVI DZTPS UDK 651.926 (05): 5/6, ISSN 0352-7808 M09T0VII www.mostovi.dztps.si Revija za strokovne, znanstvene in tehniške prevajalce Journal for Professional, Scientific and Technical Translators Uredniški odbor • Editorial Board Miran Željko, Lidija Šega, Alan McConnell - Duff, Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc Uredniški svet • Advisory Board Boštjan Zupančič, Nike Kocijančič Pokorn Letnik 41, št. 1-2, leto 2007/08: str. 1-240 Volume 41, Nos. 1-2, Year 2007/08: pp. 1-240 Društvo znanstvenih in tehniških PREVAJALCEV SLOVENIJE Glavna urednica • Editor Mojca M. Hočevar UDK 651.926 (05): 5/6, ISSN 0352-7808 Mostovi DZTPS 41, št. (nos.) 1-2, 2007/08 © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) www.mostovi.dztps.si Revija za strokovne, znanstvene in tehniške prevajalce Journal for Professional, Scientific and Technical Translators Glavna urednica • Editor Mojca M. Hočevar Uredniški odbor • Editorial Board Miran Željko, Lidija Šega, Alan McConnell - Duff, Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc Uredniški svet • Advisory Board Boštjan Zupančič, Nike Kocijančič Pokorn Lektor in prevajalec za angleški jezik • English Language Editor and Translator Alan McConnell - Duff Fotografija na naslovnici • Cover Photograph Plečnikovo Tromostovje v Ljubljani • Plečnik's Three Bridges in Ljubljana Nedžad Žujo Oblikovanje in prelom • Typeset and Design by Žaba Design Izdalo in založilo • Published by Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) Predsednica društva • The Association President Maja Merčun Natisnila • Printed by Tiskarna Hren, Ljubljana, 2008 Naklada • Circulation 750 izvodov • 750 copies Cena izvoda 12 €, za člane DZTPS 9 €. • Price per copy 12 €, for members of DZTPS 9 €. Izhaja enkrat letno kot dvojna številka, ob koncu vsakega študijskega leta. •Published as a double issue at the end of each academic year. Brez predhodnega pisnega dovoljenja DZTPS je prepovedano kakršnokoli reproduciranje, fotokopiranje, mehansko ali elektronsko prepisovanje oziroma preslikavanje, shranitev v elektronski obliki, distribuiranje, javna priobči-tev, predelava ali druga uporaba te publikacije oziroma njenih delov. • No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system, or transmitted in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording, or otherwise without prior written permission of DZTPS. Vse pravice pridržane. • All rights reserved. O reviji Mostovi DZTPS so revija Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, namenjena strokovnim, znanstvenim in tehniškim prevajalcem. Obenem so tudi periodična znanstvena publikacija za prevajalska področja uporabnega jezikoslovja. Doslej je izšlo štirideset letnikov glasila oziroma revije, do največ po dve številki letno. Od 41. letnika dalje Mostovi DZPTS izhajajo kot dvojna številka v letniku za posamezno študijsko leto. V Mostovih DZTPS objavljamo strokovne članke in znanstvene razprave, predstavitve članov DZTPS in informativne prispevke o prevajanju ter recenzije in kritike strokovne literature, koristne pri prevajanju. Članke objavljamo večinoma v slovenskem in angleškem jeziku ter v vseh drugih modernih jezikih, ki zadevajo slovensko-tujejezično prevajanje strokovnih, znanstvenih in tehniških besedil. About the Journal Mostovi DZTPS is the official journal of the Association of Scientific and Technical Translators of Slovenia (Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije) which is intended for professional, scientific and technical translators. It is also a periodical scholarly publication for translation fields related to applied linguistics. Forty volumes of the journal have been published with a maximum of two annual issues. However, from the 41st volume on, Mostovi DZTPS is being published as a double issue in a single volume for each academic year. The contents of Mostovi DZTPS include: professional articles and scientific discussions, presentations of members of DZTPS, informational contributions on translation, and also assessments and critical reviews of professional materials as aids in translating. Articles are published mainly in Slovene, English and all other modern languages relevant to the translation of professional, scientific and technical texts from or into Slovene and foreign languages. Vsebina • Contents JEZIK IN PREVAJANJE • LANGUAGE AND TRANSLATION Rada LEČIČ Sklanjanje tujih (moških) imen: Večbesedna poimenovanja • Slovene Declension of (Male) Foreign Names: Multi-Word Names ........................... 9 Marjeta VRBINC Phraseology and Its Lexicographic Treatment • Frazeologija in njena slovarska obravnava ................................................................ 14 Robert ČAMPA Prevajanje strokovnih in znanstvenih naslovov • Translating Professional and Scientific Titles ................................................................. 29 Florence GACOIN - MARKS Les prépositions en slovène et en français • Predlogi v slovenskem in francoskem jeziku ................................................................ 45 Alan McCONNELL - DUFF You Say EURO, We (Want to) Say EVRO • Vi rečete EURO, mi pa (hočemo reči) EVRO................................................................. 60Špela KUTIN Tolmačenje in prevajanje v luči predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije • Interpreting and Translating in the light of Slovenia's Presidency of the Council of the European Union .............................................. 63 Andrej VEBLE Sodni prevodi v mednarodnem pravnem prometu • Official Translations in Universal Legal Operations....................................................... 73 TERMINOLOGIJA • TERMINOLOGY Helena DOBRILA Usklajevanje pravne terminologije s področja varstva okolja v štirih uradnih jezikih Alpske konvencije • Legal Terminology Harmonization in the Field of Environmental Protection in the Four Official Languages of the Alpine Convention ......................................................................... 79 Marjan PIKELJ Elementos de terminología financiera y bancaria española • Elementi finančnega in bančnega izrazja v španščini ......................................... 81 £ |ČLANI DZTPS • MEMBERS OF DZTPS u Novi člani DZTPS • New Members of DZTPS ....................................... 134 H g Urša GERŠAK S Predstavlja se vam JASMINA MARKIČ • Introducing JASMINA MARKIČ ............. 135 DOSEŽKI IN PRIZNANJA • ACHIEVEMENTS AND AWARDS Mojca M. HOČEVAR Profesor Janez Orešnik - Zoisov nagrajenec za življenjsko delo • Professor Janez Orešnik - the Zois Award Winner for Life's Work ........................... .. 148 V SPOMIN • IN MEMORIAM Alan McCONNELL-DUFF in Lidija ŠEGA In memoriam Tone Omerza ...................................................... .. 151 Dušan GABROVŠEK Ni jih več med nami: Veliki britanski in ameriški leksikografi • Gone But Not Forgotten: The Great British and American Lexicographers ....................... .. 154 RAČUNALNIŠKA ORODJA IN SPLETNI VIRI • COMPUTER TOOLS AND WEB RESOURCES Primož JAKOPIN in Mija MICHELIZZA Besedilni korpus Nova beseda • The Nova beseda Text Corpus.................... .. 165 PREDSTAVITVE, OCENE IN STROKOVNI ZAPISI • PRESENTATIONS, REVIEWS AND PROFESSIONAL WRITING Primož JURKO Oxford Learner's Thesaurus: Just Another Thesaurus? • Ali je Oxford Learner's Thesaurus čisto navaden tezaver? ............................................. Alenka VRBINC Oxford Business English Dictionary for Learners of English: moderni slovar za učenje poslovne angleščine • Oxford Business English Dictionary for Learners of English: a Modern Dictionary for Learning Business English ....... Janko BERLOGAR Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar in slovensko vojaško izrazoslovje • English-Slovene Military Terminology Dictionary and Slovene Military Terminology .......................................................... Melita DJURIC Preverjanje jezikovnega znanja glede na Skupni evropski referenčni jezikovni okvir • English Language Assessment Considering the "Common European Framework of Reference for Languages"...................................... Zorka JAKOŠ Položaj angleščine na nejezikovnih univerzitetnih študijskih programih v Sloveniji • English for Specific Purposes in University Study Programmes in Slovenia .................................................................... 177 187 190 196 209 < Z äö u 1/1 > KONFERENCE IN DELAVNICE • CONFERENCES AND WORKSHOPS Violeta JURKOVlC Posvet ob 10-letnici SDUTSJ: Jezik stroke in vloga učiteljev tujega jezika stroke v Sloveniji • Conference on the 10th Anniversary of the Slovene Association of LSP Teachers: Language for Specific Purposes and the Role of LSP Teachers in Slovenia .................. 216 Špela VINTAR in Darja FIŠER Zaključna delavnica mednarodnega projekta eCoLoTrain • Final Workshop of the International eCoLoTrain Project ............................................. 220 POSLOVNE ZADEVE • BUSINESS MATTERS Nada PORENTA Čas za inventuro • Time for Stocktaking ............................................ 223 O avtorjih prispevkov ..............................................................................................................................227 Notes on Contributors ............................................................................................................................231 Navodila avtorjem prispevkov ............................................................................................................235 Instructions for Contributors ................................................................................................................237 i/i H Z 111 H Z O U Izjava o omejitvi odgovornosti Izražena mnenja so stališča avtorjev in zanje ne odgovarjamo. Uredniški odbor si pridržuje pravico do ureditve oddanih besedil. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS) in revija Mostovi DZTPS ne izražata mnenj v zvezi s točnostjo besedil v tej reviji ter nista pravno odgovorna za morebitne napake ali izpuste. Članki, objavljeni v Mostovih DZTPS, ne smejo biti ponovno objavljeni v drugih publikacijah ali medijih brez pisnega dovoljenja uredništva revije. Disclaimer Authors are solely responsible for the opinions stated in their articles. The Editorial Board reserves the right to edit all materials submitted. Neither the Association of Scientific and Technical Translators of Slovenia (DZTPS) nor the journal Mostovi DZTPS make any representation in respect of the accuracy of the materials in this journal and cannot accept any legal responsibility or liability for any errors or omissions that may be made. The articles printed in Mostovi DZTPS must not be published in other publications or media without the Editorial Board's written permission. Rada Lečič Sklanjanje tujih (moških) imen: Večbesedna poimenovanja Izvleček Prispevek obsega novi natis besedila iz drugega dela članka z naslovom »Sklanjanje tujih imen«, ki je bil objavljen v Mostovih 40, št 1-2, 2006, in ga zaradi motečih tiskarskih napak v razdelku Večbesedna poimenovanja (z začetkom na str. 17) objavljamo na tem mestu v popravljeni in dopolnjeni obliki. Avtorica obravnava tuja moška imena ter pri vsakem od njih navaja oblike za 2. in 6. sklon ter svo-jilni pridevnik. Končnice in razlike med pisavo in izgovarjavo so tu predstavljene bolj sistematično kot v Slovenskem pravopisu. Ključne besede: slovenski jezik, pravopis, tuja imena, sklanjanje Abstract Slovene Declension of (Male) Foreign Names: Multi-Word Names This is the new impression of the section from the second part of the article "Slovene Declension of Foreign Names" which was published in Mostovi, vol. 40, Nos. 1-2, 2006; due to some misprints occurring in the section "Večbesedna poimenovanja" (beginning on p. 17) it is here reprinted with corrections and additions. The article deals with foreign male names presented by the forms for the second and sixth case, and by the possessive adjective. The endings and differences between the spelling and pronunciation are more systematically listed here than in the Slovene Spelling Dictionary. Key words: Slovene, spelling, foreign names, declension VEČBESEDNA POIMENOVANJA im. rod. orod. Leonardo da Vinci Leonarda da Vincija Leonardom da Vincijem Pier Paolo Pasolini Piera Paola Pasolinija Pierom Paolom Pasolinijem Dvodelna neslovanska imena z vezajem sklanj, amo v obeh delih Jean-Paul Sartre Jeana-Paula Sartra Jeanom-Paulom Sartrom Emile-Felix Fleury Emila-Felixa Fleuryja Emilom-Felixom Fleuryjem © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Dvodelne slovanske priimke z vezajem sklanjamo v obeh delih Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov Nikolaja Andrejeviča Rimskega - Korsakova Nikolajem Rimskim - Andrejevičem Korsakovom Dmitrij Narkisovič Mamin-Sibirjak Dmitrija Narkisoviča Mamina - Sibirjaka Dmitrijem Maminom Narkisovičem - Sibirjakom Dvodelne neslovanske priimke z vezajem sklanjamo v drugem delu im. rod. orod. Henri de Toulouse- Henrija de Toulouse- Henrijem de Toulouse- Lautrec Lautreca Lautrecom Claude Levi-Strauss Clauda Levi-Straussa Claudom Levi-Straussom Priimke, pisane z nestičnim vezajem, sklanjamo im. rod. orod. Jovan Jovanovic - Zmaj Jovana Jovanovica - Jovanom Jovanovicem - Zmaja Zmajem Kadar je Saint z vezajem del imena ali priimka, sklanjamo drugi del Louis Antoine Leon de Saint-Just Antoine de Saint-Exupery Louisa Antoina Leona de Saint-Justa Antoina de Saint-Exuperyja Louisom Antoinom Leonom de Saint-Justom Antoinom de Saint-Exuperyjem Z o E u m z < ee H Q z < u O < D O Z < Pri nekaterih imenih sklanjamo samo en del, zlasti če prvo sestavino občutimo kot pridevnik, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, ali če ne občutimo samostojnosti sestavin (SP, § 857): im. rod. orod. Kim II Sung Kim II Sunga Kim Il Sungom Mao Cetung/ Mao Cetunga/ Mao Cetungom Mao Zedong Mao Zedonga Mao Zedongom U Tant U Tanta U Tantom Kon Tiki Kon Tikija Kon Tikijem Ibn Batuta Ibn Batute/Ibn Batuta Ibn Batuto/Ibn Batutom Ne sklanjamo tudi nekaterih delov lastnih imen: im. rod. orod. Dos Passos Dos Passosa Dos Passosom van Wijk van Wijka van Wijkom von Essen von Essna von Essnom de Martino de Martina de Martinom fra Bartolo fra Bartola fra Bartolom Don Carlos* Don Carlosa Don Carlosom Taki izrazi so še O', Los, Las, La, M' ... (SP, § 860) * Kadar »don« ni sestavni del imena in ga pišemo z malo, ga lahko tudi sklanjamo (don Tico, dona Tica). V predložnih zvezah sklanjamo navadno prvi del im. rod. orod. Lago di Como Laga di Como Lagom di Como Santiago de Compostela Santiaga de Compostela Santiagom de Compostela Opomba: Kadar sta obe besedi ženskega spola, drugi del sklanjamo ali pa ne: im. rod. orod. Palma de Mallorca Palme de Mallorce/ Palmo de Mallorco/ Palme de Mallorca Palmo de Mallorca Nekaterih, zlasti francoskih predložnih zvez ne sklanjamo. im. rod. orod. Rue de la Bocherie Rue de la Bocherie Rue de la Bocherie z «t Š u ee a N U Pri dvodelnih neslovanskih imenih sklanjamo samo drugi del im. rod. orod. Downing Street Downing Streeta Downing Streetom Daily Harald Daily Haralda Daily Haraldom Camp David Camp Davida Camp Davidom Monte Carlo Monte Carla Monte Carlom Cape Kennedy Cape Kennedyja Cape Kennedyjem Castel Gandolfo Castel Gandolfa Castel Gandolfom Palm Beach Palm Beacha Palm Beachem Golden Bridge Golden Bridgea Golden Bridgeem Buenos Aires Buenos Airesa Buenos Airesom New York New Yorka New Yorkom Vse naštete in podobne primere sklanjamo po moški sklanjatvi ne glede na to, kakšnega spola so v slovenščini. Torej: Bil sem na Downing Streetu. IMENA Z RIO im. rod. orod. Rio Grande Ria Grande Riom Grande Rio Bravo Ria Brava/ Riom Bravom/ Ria Bravo Riom Bravo Rio de Janeiro Ria de Janeira/ Riom de Janeirom/ Rio de Janeira Rio de Janeirom Z o E u m z < ee H Q z < u O < D O Z < IMENA NA ST. im. rod. orod. St. Paul St. Paula St. Paulom St. Vincent St. Vincenta St. Vincentom SAN im. rod. orod. San Juan San Juana San Juanom San Marino San Marina San Marinom SANTO im. rod. orod. Santo Domingo Santa Dominga Santom Domingom (MNOŽINSKA) IMENA NA -S Ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj z netipičnimi končaji: Pickwick Papers, Ecole des Hautes Etudes ... (SP, § 859) Izjema so znane in uveljavljene besedne zveze, npr.: im. rod. orod. Rolling Stones/ Rolling Stonesov Rolling Stonesi Rolling Stonesi ali imena podjetij, ki jih lahko sklanjamo tudi v ednini: im. rod. orod. General Motors General Motorsa General Motorsom Viri in literatura Aubelj, B., 1997. Antična imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan. Del Boca, A., 2007. Italijani, dobri ljudje? Ljubljana: Mladinska knjiga. Eco, U., 2003. Baudolino. Ljubljana: Mladinska knjiga. Eco, U., 2005. Foucaultovo nihalo. Ljubljana: Mladinska knjiga. Eco, U., 2006. Skrivnostni plamen kraljice Loane: Ljubljana: Mladinska knjiga. Eco, U., 2007. Otok prejšnjega dne: Ljubljana: Mladinska knjiga. Gatto Chanu, T., 2001. Miti in legende iz Amazonije. Tržič: Učila. Jankovic, V., 2004. Kdo je kdo v antiki. Ljubljana: Modrijan. Kocjan - Barle, M., 2003. Normiranje polcitatnih lastnih imen v SP 2001. Slavistična revija 51/2. 151-152. Lenarčič, S., 2004. Popravopis. Ljubljana: Samozaložba. ^ Magris, C., 2003. Mikrokozmosi. Ljubljana: Slovenska matica. 2 Magris, C., 2006. Donava. Ljubljana: Cankarjeva založba. ^ Matvejevic, P., 2002. Drugačne Benetke. Ljubljana: V.B.Z. UJ Matvejevic, P., 2000. Mediteranski brevir. Ljubljana: Cankarjeva založba. Bj Skaza, J., 2003. Epis - pravopisni priročnik. Dobrna: eKnjiga. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Štefanec P., V., 1998. Pariške zgodbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. ¡¡g Toporišič, J., 2003. Z združenimi močmi nad novi Slovenski pravopis. Slavistična revija 51/2. 173-174. Marjeta Vrbinc Phraseology and Its Lexicographic Treatment Abstract The first part of the article discusses terminological problems connected with phraseology and enumerates types of phraseological units. Subsequently, the inclusion of phraseological units in all five leading British monolingual learners' dictionaries and three specialized dictionaries of idioms is dealt with. Very often, dictionary users complain that it is difficult to find an idiomatic expression in general as well as in specialized dictionaries. That is why problems concerning the arrangement of phraseological units are dealt with. Since phraseological units are difficult to remember and to translate, it is useful to be acquainted with etymological explanation if a phraseological unit can be ety-mologically explained. Different types of etymological explanation are, therefore, provided at the end of the article. Key words: phraseology, monolingual learner's dictionaries, idioms dictionaries, dictionary z treatment of phraseological units O E u ui Z « 1. INTRODUCTION a z Ever since Firth (1957) stated 'You shall know a word by the company it keeps', uu O it has been a practice in linguistics to classify words not only on the basis of their 3 meanings, but also on the basis of their co-occurrence with other words. This is a very Z complex area of lexis which was neglected in the past but is of great importance for 5 foreign language learners as well as for those dealing with the language professionally. © 2008 Društvo znanstvenih in 14 MOSTOVI DZTPS • Volume 41, Nos. 1-2, Year 2007/08: pp. 14-28 tehniških prevajalcev Slovenije Izvleček Frazeologija in njena slovarska obravnava Prvi del članka se osredotoča na terminološke težave, na katere naletimo pri razpravi o fraze-ologiji, ter navaja vrste frazeoloških enot. Nato članek obravnava vključevanje frazemov v pet vodilnih britanskih enojezičnih slovarjev za tujce in tri specializirane frazeološke slovarje. Uporabniki slovarjev se zelo pogosto pritožujejo nad tem, da je v splošnih in specializiranih slovarjih težko najti določen frazem. Zato so problemi, povezani z razvrščanjem frazemov, obravnavani v nadaljevanju članka. Ker si je frazeme težko zapomniti in jih prevajati, je koristno, da poznamo etimologijo, če frazem seveda lahko etimološko razložimo. Zato na koncu članka obravnavamo različne vrste etimoloških razlag frazemov. Ključne besede: frazeologija, enojezični slovarji za tujce, frazeološki slovarji, slovarska obravnava frazeoloških enot We should, therefore, pay more attention to this area. Besides, we should systematically deal with phraseological units and put theoretical findings into practice, to make them available to a wider audience. These findings are useful in foreign language teaching, writing textbooks, in contrastive lexicography and in compiling mono- as well as bilingual dictionaries. When analysing phraseological units, we encounter many terminological problems. In English the following terms are used: word combinations, (fixed) phrases, formulae, and phraseological units. Often the term 'idiom' is used as a generic term and the functional equivalent of the term 'phraseological unit'. Although there are several different classifications of idioms (Zgusta 1971, Aisenstadt 1979, Cowie 1978, 1981, Mackin 1978, Weinreich 1980, Alexander 1984), a certain consensus seems to have been reached. That is, three types of lexical combinations are to be recognized: free combinations, idioms and collocations. Free combinations (or free constructions (Cowie 1978) or free phrases (Aisenstadt 1979)) are those whose components are the freest for the purpose of combination with other lexical items. Most lexical combinations belong to this category. Idioms are "relatively frozen expressions whose meanings do not reflect the meaning of their component parts" (Benson 1985: 4). Collocations are loosely fixed combinations somewhere between idioms and free combinations. They are neither totally predictable nor totally opaque as to the meaning. This article focuses on the problems we are faced with when including phraseological units in a monolingual dictionary for decoding as well as encoding purposes. First, it discusses where they are included in five leading British monolingual dictionaries because these dictionaries are a translator's primary sources. The next problem is how to include them. Should the alphabetical order be observed? If yes, which word in the phraseological unit decides the word order. The second part deals with the etymology because etymology in phraseological units is very useful, since it helps a non-native speaker to understand why "strange" words are used together to form a phraseological unit. 2. PHRASEOLOGICAL UNITS IN A DICTIONARY (OALD) u z 2.1 General Monolingual Dictionaries ^ UJ 2.1.1 Oxford Advanced Learner's Dictionary ee If we take a historical perspective, we should start with the Oxford Advanced — Learner's Dictionary, which is the oldest among the learners' dictionaries, since it was first published in 1948, the latest (seventh) edition being published in 2005. ^ Multi-word lexical items are included in the special idioms section, and the phrasal verbs section. Besides idioms and phrasal verbs, information is provided on prepositions/adverbs and grammatical structures that follow the entry word (grammatical collocations), as well as information on lexical collocations which are printed in bold type in the examples of use, sometimes with extra explanation in brackets. Phrasal verbs are usually not problematic as far as finding them in a dictionary is concerned, since they are included at the end of the entry for the main verb in a special section. They are listed in alphabetical order of the particles following them. The same treatment can also be found in all other learners' dictionaries. What about idioms? These are the lexical items that present the most problems as far as their recognition and look-up are concerned. Idioms are multi-word lexical items, and as such they may be included under several entry words. In Oxford Advanced Learners' Dictionary, they are included and defined at the entry for the first full word (a noun, a verb, an adjective or an adverb) that they contain. This means that any grammatical words, such as articles and prepositions, are ignored. Idioms follow the main senses of a word, in a special section. Within the idioms section, idioms are given in alphabetical order. z O 2.1.2 Longman Dictionary of Contemporary English (LDOCE) The second oldest dictionary among the learners' dictionaries is the Longman Dictionary of Contemporary English, whose latest (i.e. fourth) edition was published in 2003. This dictionary was first published thirty years after the first edition of Hornby's famous dictionary (A. S. Hornby was the author of the first edition of OALD). In contrast to OALD7, LDOCE4 does not include idiomatic expressions in a special section following the main senses of the entry word. If we have a look at a dictionary article which abounds with phraseological units, we may wonder about the principles of arrangement. Alphabetical order, which is by far the most user-friendly way of fj including lexical items in a dictionary, is not observed, because in this dictionary phraseological units are listed together with the other senses of the word in frequency order. This principle of arrangement of phraseological units has its advantages and disadvantages. Among advantages, it has to be mentioned that a commonly used phraseological unit is included at the beginning or at least in the first part of a dictionary entry, and if we are aware of the fact that an average dictionary user does not 3 read the dictionary entry from the beginning to the end but rather picks things from 3 the beginning, this is a good principle. It is certainly more likely that dictionary us-z ers will come across a more frequent lexical item than a less frequent one. If, on the -j other hand, a dictionary user is faced with a less frequent phraseological unit, this i/i z < ee H Q Z < w principle is considerably less user-friendly. This non-alphabetical arrangement is especially problematic in long entries, because there is no single criterion, on the basis of which a look-up operation can be performed. In this case, the notion of frequency is vague and is based only on the data obtained from a corpus of texts that are not available to a general dictionary user. 2.1.3 Collins Cobuild Advanced Learner's English Dictionary (COBUILD) 1987 saw the publication of a completely new monolingual learners' dictionary, i.e. Collins Cobuild English Language Dictionary. The approach adopted in this dictionary differs greatly from that used in OALD and LDOCE and has been used in all subsequent editions published so far. The fifth edition of this dictionary was published in 2006, and since it is the latest edition, we shall pay attention to the treatment of phraseological units in this particular edition. At the beginning of the dictionary, we can find the Guide to the Dictionary Entries, with the graphic presentation of dictionary articles and an explanation of several elements of the entries. Surprisingly, not a single explanation refers directly to phraseological units. The only information concerning multi-word lexical items can be obtained in the front matter under 'Information about collocates and structures'. The explanation focuses on the definition which shows the typical collocates of a word, i.e. the other words that are used with the word that is being defined. Such a theoretical explanation concerning the treatment of such an important part of the vocabulary of English is far from sufficient, let alone satisfactory. A few more indirect references are made in the front matter as to various types of phraseological units, but it is doubtful whether the non-professional user (for whom this dictionary is primarily intended) would really recognize them as such. If we carefully study dictionary entries, we can, indeed, find a large number of phraseological units but, with the exception of idioms and phrasal verbs, they are included indirectly. Consequently, a dictionary user is unlikely to find them unless he/she is trained in dictionary use. Collocations are included either in definitions or in examples of use but are not typographically distinguished from the rest of the text. Idioms, on the other hand, are listed in the same way as individual senses of the entry word and are printed in bold. If an idiom is treated under another entry, a cross-reference is provided. 2.1.4 Cambridge Advanced Learner's Dictionary (CALD) In the middle of the 1990s, learner lexicography saw the publication of yet another learners' dictionary: the Cambridge International Dictionary of English. The z u ee a N U second edition was published under the title Cambridge Advanced Learner's Dictionary in 2003 and the latest, i.e. third edition was published in 2007. In this dictionary, idioms are listed on separate lines. The user is referred to the 'Idiom Finder' at the end of the dictionary, which helps us to find an idiom. The 'Idiom Finder' is a feature unique to CALD3. The lexicographers were well aware of the fact that in most dictionaries there is a problem with finding idioms, especially if we are looking for a long idiom (e.g. 'be like a bear with a sore head' - do we look at 'like', 'bear', 'sore' or 'head'?). The 'Idiom Finder' solves this problem because it lists all of the long idioms included in this dictionary under each lexical word in the idiom. This means that if we look in the 'Idiom Finder' for 'be like a bear with a sore head', we will find it listed under 'like', 'bear', 'sore' and 'head', with the page number in the dictionary where we can find out what the idiom means. The word under which the idiom is treated is always printed in colour (blue) to make it easier to find. The 'Idiom Finder' contains only those idioms that have three or more lexical words. This is because if we want to look for a short idiom, such as 'lose heart', then it is quicker to simply look in the dictionary under 'lose' or under 'heart' (it is included under 'lose'). This is a welcome feature, since it is of great help when trying to locate an idiomatic expression. 2.1.5 Macmillan English Dictionary for Advanced Learners Last but not least, we should mention the most recent newcomer to the field of learner lexicography, i.e. Macmillan English Dictionary for Advanced Learners, whose first edition was published in 2002 and its latest edition in 2007. As regards the inclusion of phraseological units in this dictionary, we can establish that it closely resembles that of OALD7: collocations are included in the examples of use, idiom-2 atic expressions come after the senses of the entry word and phrasal verbs at the end 2 of the entry for that verb. z < BC H 2.2 Specialized Monolingual Dictionaries Q Z < 2.2.1 Oxford Idioms Dictionary for Learners of English u Idioms are included under the first full word it contains. This will be a noun, an adjective, a verb or an adverb. Grammatical words such as articles, prepositions, etc. are ignored. For example, if users want to find a leap in the dark, they should look at the keyword leap. 'A' does not count as a full word. 19 < D 19 Z < keyword pronunciation headword/lemma leap a leap in the 'dark an action or a risk that you take without knowing anything about the activity or what the result will_ definition be: Government ministers are being accused of taking a leap in the dark as they prepare to radically change the education system. example of use If users want to find a plural noun, such as by leaps and bounds, it will be at the keyword leaps. leaps by/in ,leaps and 'bounds in large amounts or very quickly: My knowledge of German increased by leaps and bounds when I lived in Germany for a year. ◊ Production is going up in leaps and bounds. Keywords are arranged in alphabetical order. If a noun and a verb are spelled the same, there will only be one keyword. For example the idioms face to face and face the music will be at the same keyword face. This is also the case with two words that have the same spelling even though they are pronounced differently, for example a live wire and live and let live are at the same keyword live. If the first full word in an idiom is a verb, and the verb can be used with different subjects or in different tenses, you will find the idiom at the infinitive form of the verb. For example, the idiom eat like a bird is defined at eat, as you can say She eats like a bird; I don't know how he stayed alive - he always ate like a bird, etc. However, the idiom be barking up the wrong tree is defined at the keyword barking as it is always used in progressive tenses. ct Sometimes it is difficult to know where an idiom begins and ends. For example, u if you meet the sentence They decided to bury the hatchet and be friends again, you & might look up hatchet, if that is the only word you do not know. However, the — idiom is bury the hatchet. To help the user find it, a link to bury the hatchet is ¡;j given at hatchet. ^ z «t style label hatchet a 'hatchet job (on sb/sth) (informal) strong criticism that is unfair or intended to harm sb/ sth: The press did a very effective hatchet job on her last movie. bury the hatchet ^ bury ^^ cross reference One full word of an idiom can sometimes be replaced with another. For example, we can say beam from ear to ear, or we can use smile or grin instead of beam. In this case the idiom will be defined at the first full fixed word in it, ear, and is shown like this: ear be out on your 'ear (informal) be forced to leave a job, home, etc. suddenly: You'll be out on your ear unless your work gets a lot better, my lad. beam/grin/smile from ear to 'ear be smiling, etc. a lot because you are very pleased about sth: I like your graduation photo, with you grinning from ear to ear and your parents looking so proud. The user also finds links at each of the verbs beam, grin and smile. In other idioms, many different words are possible. For example, in the phrase z in great measure, great could be replaced by large, full, etc. This idiom is given in p the dictionary as in great, large, etc. measure and you will find it at the first fixed j word measure. z Some common verbs and adjectives such as get, have, bad and good have so K many idioms that it is not possible to list them all at those words. Instead there is a q note telling you to look at the next noun, adjective, etc. z < g have Sj Most idioms containing the verb have are at the enO tries for the nouns or adjectives in the idioms, for exec ample have (got) an eye for sth is at eye. Some idioms only contain grammar words, or grammar words and very common verbs, for example in and out of something or have it out with somebody. The user finds these at the first word in the idiom: in anything/nothing/something 'in it any/no/some truth in what is being said: 'Is there anything in the story that he is leaving the company?' 'No, I'm sure there's nothing in it.' / 'Yes, I think there's something in it.' ,in and 'out of sth (going) in and out of places all the time: I've been in and out of the travel agency all this week, trying to arrange my holiday. ◊ After the accident, he was in and out of hospital for a couple of years. 2.2.2 Longman Idioms Dictionary This dictionary is organized by keywords listed in alphabetical order, a large number of which are nouns. If the idiom we are looking for contains one or more nouns, it will be found under the first noun in the idiom. This means that go bananas is at BANANAS, cost the earth is at EARTH, and be a piece of cake is at PIECE. Compound nouns are also found at the first noun. For example, the acid test is located at ACID. Plural nouns have their own keywords, so for example, cover all the bases is found at BASES not BASE. If there is no noun in the idiom, the idiom is listed at the first significant word. For example, thick and fast is at THICK and where it's at is at WHERE. Generally determiners, prepositions and pronouns are not used as keywords. For idioms that do not have easily identifiable keywords, and for those that are to be found as variants at other idioms, cross references are provided. For example: PATH w ► lead sb up the GARDEN PATH 1 ► off the beaten TRACK/path jt ► take the LINE/path of least resistance g a The word in capital letters in the idiom is the keyword under which the idiom S will be found. So, for example, lead sb up the garden path will be found under the ¡-j keyword GARDEN. % Sometimes a less frequent idiom is given as a variant of a more frequent one. In this case a cross-reference will direct you to the appropriate keyword. For example, under the keyword ACE the user will find a cross-reference that looks like this: ► have/an ace up your sleeve - see have/keep sth up your SLEEVE This tells us that the idiom have/an ace up your sleeve can be found at the keyword SLEEVE as a variant of the idiom have/keep sth up your sleeve. 2.2.3 Collins COBUILD Dictionary of Idioms To find an idiom in the Collins COBUILD Dictionary of Idioms the user is referred to the index at the end of the dictionary. This contains entries for every lexical word in every idiom in the dictionary, and it shows the user under which keyword to search in order to find the idiom that he/she is looking for, by highlighting the word in bold. By using the index first, the user will be able to see immediately if the idiom is covered in the dictionary, what form it is given in, and where to find it in the main text. The idiom entries in the main dictionary text are each attached to a keyword, which is normally one of the lexical words in the idiom. Keywords are arranged alphabetically to help the user find idioms as easily as possible. For example, the index will tell the user that spill the beans is under the keyword beans. If the word the lexicographers choose as keyword is a plural noun or a verb participle, then the headword will also be in that form, rather than in the base form of the noun or verb. This is why spill the beans is under beans rather than bean. Generally, the word the lexicographers chose as keyword is a noun: for example, rock the boat is under the noun boat as keyword, and sit on the fence is under fence. Jj If there are two nouns, then the keyword is the first noun: for example, it's raining fj cats and dogs is under the keyword cats and cost an arm and a leg under arm. If the ¡^ idiom contains no nouns or adjectives, then the keyword will be either a verb or z < BC H an adverb. Q Z *t There are four main exceptions to this general rule: 1. the word chosen as keyword is normally a fixed word in the idiom: that is, it never varies. In some cases, the only noun in the idiom varies, and so we have chosen to put the idiom under another word which is fixed. For example, beat your breast has a common variation beat your chest, and so the user will find the idiom under the verb beat. u 19 < D 19 Z < 2. occasionally, the rule the lexicographers chose would mean that two idioms which contain similar words would end up in very different parts of the dictionary. In this case, they put them under the same keyword. For example, they put both a fair crack of the whip and to crack the whip under the keyword whip. 3. if an idiom contains two nouns, but the first noun is a very general word such as 'end' or 'top', then the idiom will be found at the second noun. For example, the thin end of the wedge is under wedge. 4. finally, similies such as white as a sheet and old as the hills are always dealt with under their adjectives - white and old in these cases - rather than under their nouns. This is because they generally reinforce or emphasize the meaning of the adjective. 3. PROBLEMS CONCERNING THE ARRANGEMENT OF PHRASEOLOGICAL UNITS A monolingual dictionary of word combinations intended for foreign learners must meet the needs of its target public and it must be compiled in such a way that it helps a dictionary user in production (collocations being particularly important) as well as in interpretation (idioms being particularly important). A dictionary must, therefore, incorporate a number of special features which are intended to encourage confident use of idiomatic expressions. With word combinations the problem is how to order them in a dictionary. In specialized dictionaries of idioms headphrases are arranged in strict alphabetical order to make the location of individual entries as easy as possible. According to common practice, certain words, abbreviations and punctuation marks are ignored for purposes of alphabetical arrangement. Cowie et al. (1983: xxv-xxvii) mention the following: 1. Among words, only a/an, the and the particle to (as used in the to-infinitive) are disregarded in determining the order of entries. For example: lucky at cards, unlucky in love a lucky dip w (where at and dip determine the order, whereas the indefinite article a is ignored) ^ the dog days < dog ears/-eared u (where the definite article the is ignored) fit born to command/rule — born in the gutter ¡;j (where the particle to is discounted) ^ When an article etc. serves to distinguish two headphrases which are in other respects the same, it is taken account of, the headphrase with the article being placed second: in future in the future 2. The common abbreviations sb (= somebody), sth (= something) and sb's (= somebody's) (also one's and his when they stand for one of the full set of possessive adjectives my, your, his, her, its, our, their as used in example sentences) are also ignored when determining the order of entries. For example: catch sb napping catch a packet catch sb red-handed (where napping, packet and red-handed decide the order) hold sb's hand hold hands (where sb's is ignored) When two headphrases are identical except for the presence of sb's etc, the one with the possessive is placed second: heart and soul one's heart and soul When two headphrases are the same, except that sb occurs in one and sth in the other, the spelling of the abbreviations determines order: according to sb according to sth according to/by one's lights O fj The non-abbreviated words someone and something can form part of headphrases. If so they are taken account of in the alphabetical arrangement of entries: Jj someone or other ££ something/nothing doing j* something else again < u O 3. Words in parentheses or following an oblique do not affect the alphabetical order 3 of the headphrases: z plain living and high thinking -j (all) plain sailing mad etc (at/with sb/sth) mad etc about sb/sth (in both these pairs of entries words in parentheses are ignored) Where, however, one headphrase of two which are otherwise alike contains an item after an oblique or in parentheses, that headphrase is placed second: get sb the sack get/give sb the sack A headphrase may have as its first main word a hyphenated compound (e.g. rose-coloured). For purposes of alphabetical arrangement the parts of such compounds are treated as separate words, except in the few cases where a part of the compound never appears as a separate word, e.g. non-: a rose by any other name rose-coloured/rose-tinted spectacles a rose is a rose is a rose (the sequence is determined by, coloured and is) U // non-U 4. ETYMOLOGICAL EXPLANATION OF SOME PHRASEOLOGICAL UNITS Among phraseological units idioms, quotations, proverbs and catchphrases can be etymologically explained, because of their extra-linguistic origin. When comparing different languages, we find out that the metaphors in idioms and proverbs are the same or similar in different languages. Other phraseological units cannot be ety-mologically explained (e.g. discourse devices as a matter of fact dejansko), since their origin does not have cultural, historical or social roots. If an idiom can be etymologically explained, etymology mostly refers to: w 1. mythology: an/sb's Achilles' heel, cut/untie the Gordian knot) 2. history: fiddle while Rome burns < 3. literary works: hope springs eternal (Alexander Pope: An Essay on Man) u - especially Shakespeare's works: have/want/demand one's pound of flesh & (Merchant of Venice) — 4. the Bible: be out of the ark, an eye for an eye (and a tooth for a tooth) ¡;j 5. special situations: pour oil on troubled water/waters ^ 6. everyday situations, customs and traditions: buy/sell a pup, the pot calling the kettle black 7. from proverbs: call the tune from the proverb he who pays the piper calls the tune 8. from a specific subject area (e.g. a particular sport): out for the count 9. other languages: time flies Information about the origin of idioms can also be included into a dictionary (a specialized dictionary of fixed expressions, since there is not enough space for such information in a general dictionary). The most common way of including etymological explanation is by means of special origin boxes at the end of the dictionary entry: cannot hold a candle to sb/sth (informal) is not as good as sb or sth else: She is a good player, but she can't hold a candle to a champion like Jane. Before electricity, a helper would hold a candle for sb who did sth in the dark. Sb who cannot even hold the candle for sb else is no good at all. OIDLE, p.171 The inclusion of etymological information is useful for a small number of dictionary users, but it is user-friendly, since it follows the entry. If dictionary users want additional information about the origin of an idiom, they can read the etymology and not only the definition explaining its meaning. A dictionary of fixed expressions is a specialized dictionary and consequently the dictionary user expects to find some other information and not only the explanation of the meaning. ORIGIN i/i z < ee H 5. CONCLUSION 19 < D 19 Z < Q Z < u There is no doubt that dictionary reference skills involve highly complicated cognitive skills. Dictionary skills are problem-solving skills: users are trying to solve a particular linguistic conflict by consulting a dictionary. However, it should be emphasized that dictionary use is not as simple as one would imagine. A dictionary abounds with information of various types and very often a dictionary user is not even aware of the wealth of information he/she can find when consulting a dictionary. I strongly believe that dictionary users should be made aware of the whole range of information included in different types of monolingual as well as bilingual dictionaries, and the strategies of including phraseological units into monolingual learners' dictionaries are no exception. The front matter of each dictionary, where everything necessary for an effective use of each individual dictionary is explained, can be of great help. Unfortunately, many dictionary users never read it, the result being that they cannot be regarded as proficient dictionary users. It is of great importance to study and analyse phraseological units, since even some non-native speakers with a good knowledge of L2 often have problems when expressing themselves in the foreign language, which is not the consequence of not being acquainted with the topic they are talking or writing about: the problems are (primarily) caused by their insufficient linguistic knowledge. The lack of knowledge of L2 can be traced in all areas of the language from word-formation to the level of text. These areas coincide with the established areas of study of the language (grammar, vocabulary and text) dealt with by the linguists. A special type of mistake that numerous non-native speakers are not aware of is connected with the vocabulary. The study of this part of vocabulary is very important at all levels of teaching and learning a foreign language as well as in writing course books, dictionaries and other handbooks which are used by non-native speakers ranging from pupils, students to teachers and translators. REFERENCES Dictionaries PARKINSON, Dilys, BEN, Francis (eds.) 2001. Oxford Idioms Dictionary for Learners of English. Oxford: Oxford University Press. RUNDEL, Michael. (ed.) 2007. Macmillan English Dictionary for Advanced Learners. (Second edition.) Oxford: Macmillan Publishers. SINCLAIR, John, SINCLAIR KNIGHT, Lorna, CLARI, Michela (eds.) 2002. Collins COBUILD Dictionary of Idioms. 2nd edn. London: HarperCollins SINCLAIR, John, SINCLAIR KNIGHT, Lorna, CLARI, Michela (eds.) 2003. Collins Cobuild Advanced Learner's English Dictionary. (Fourth edition.) Glasgow: HarperCollins Publishers. STERN, Karen, ENGINEER, Sue, SUMMERS, Della (eds.). 1998. Longman Idioms Dictionary. Harlow, Essex: Addison Wesley Longman Limited. SUMMERS, Della (ed.) 2003. Longman Dictionary of Contemporary English. (Fourth edition.) Harlow, Z u Essex: Pearson Education Limited. 5F a, WEHMEIER, Sally (ed.) 2005. Oxford Advanced Learner's Dictionary. (Seventh edition.) Oxford: Oxford 2 University Press. ^ WALTER, Elizabeth, WOODFORD, Kate (eds.) 2005. Cambridge Advanced Learner's Dictionary. N (Second edition.) Cambridge: Cambridge University Press. -i Other literature AISENSTADT, E. 1979. "Collocability restrictions in dictionaries." in R. R. K. Hartmann (ed.), Dictionaries and Their Users. Papers from the 1978 BAAL Seminar on Lexicography (Exeter Linguistic Studies 4). Exeter: University of Exeter Press, 71-74. ALEXANDER, Richard J. 1984. "Fixed expressions in English: Reference books and the teacher." English Language Teaching Journal 38 (2), 127-34. BENSON, Morton 1985. "Lexical combinability." Papers in Linguistics 18 (1), 3-16. BENSON, Morton, BENSON, Evelyn, ILSON, Robert 1986. Lexicographic Description of English. (Studies in Language Companion Series 14) Amsterdam: John Benjamins. COWIE, Anthony 1978. "The place of illustrative material and collocation in the design of a learner's dictionary." in P. Strevens (ed.), In Honour of A. S. Hornby. Oxford: Oxford University Press, 127-139. COWIE, Anthony 1981. "The treatment of collocations and idioms in learners' dictionaries." Applied Linguistics 2 (3), 223-235. FIRTH, John 1957. "A Synopsis of Linguistic Theory 1930-1955." Studies in Linguistic Analysis. Oxford: Philological Society. Reprinted in F. Palmer, ed., 1968, Selected Papers of J.R. Firth. Harlow: Longman. MACKIN, Ronald 1978. "On collocations: words shall be known by the company they keep." in P. Strevens (ed.), In Honour of A. S. Hornby. Oxford: Oxford University Press, 149-165. WEINREICH, Ulrich 1980. On Semantics. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. ZGUSTA, Ladislav 1971. Manual of Lexicography. The Hague: Mouton. Z O Š u z < ee H Q Z < u O < D O Z < Robert Čampa Prevajanje strokovnih in znanstvenih naslovov Izvleček Članek obravnava prevajanje strokovnih in znanstvenih naslovov v nemščino in iz nje. Naslovi so obravnavani po strokovnih področjih, pri čemer je posebna pozornost namenjena parom navidez enakovrednih naslovov, ki označujejo različno zahtevnost izobraževanja. Predstavljene prevodne rešitve poskušajo upoštevati zakonske omejitve glede prevajanja naslovov, različne funkcije prevoda in specifičnosti besedilnih vrst. V nadaljevanju sledi kratka predstavitev sprememb, ki jih na tem področju prinašajo bolonjski študijski programi. Ključne besede: strokovni in znanstveni naslovi, sodni prevod, besedilna vrsta, študijski programi, funkcija prevoda Abstract Translating Professional and Scientific Titles The paper deals with translating professional and scientific titles into and from German. The titles are dealt with according to professional area, with a special emphasis given to seemingly equal pairs of titles, which mark a varying degree in the level of education. The presented translation solutions attempt to take into account statutory limitations regarding the translation of titles, different translation functions, and the specific nature of text genres. In continuation there follows a brief presentation of the changes introduced to this area with the Bologna study programmes. Key words: professional and scientific titles, court translation, text genre, study programme, translation function UVOD Problem obravnave strokovnih in znanstvenih naslovov v prevodih je večpla- w sten. Naslovov pogosto namreč ni dovoljeno prevajati, ker zakonodaja predpisuje, da Jj je naslove potrebno navajati v izvirni obliki. Slovenska zakonodaja npr. določa, da čt mora vsak, ki hoče v Sloveniji uporabljati v tujini pridobljeni naslov, vložiti ustrezno u prošnjo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT). V vsakem & primeru mora v tujini pridobljeni naslov zapisovati v izvirni obliki. Ustrezni nemški — predpisi določajo, da je uporaba v tujini pridobljenega naslova dovoljena v originalni ¡;j obliki brez vložitve posebne prošnje. Za boljše razumevanje je v oklepaju dovoljeno ^ © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije dodati dobesedni nemški prevod naslova1. Samostojna uporaba nemškega prevoda strokovnega ali znanstvenega naslova ni dovoljena2. Primerljivi predpisi obstajajo tudi v Avstriji3. Tudi znotraj institucij Evropske unije se strokovni in znanstveni naslovi ne prevajajo, temveč se navajajo v izvirni obliki. Prav tako je tudi v prilogi k diplomi (Diploma Supplement, Diplomzusatz), če se izda v tujem jeziku, strokovni naslov vedno naveden v izvirni obliki4. Kljub zakonskim določbam o navajanju naslovov v izvirniku pa se prevajalec zelo pogosto znajde v položaju, ko določene strokovne ali znanstvene naslove kljub temu mora prevajati. Tako npr. pri prevajanju uradnih dokumentov (diplome, potrdila o vpisu ipd.) ali pri tolmačenju na sodnem naroku ne gre za uporabo tujega naslova s strani nosilca, temveč za posredovanje osnovnih informacij, ki jih vsebuje tuji strokovni ali znanstveni naslov, naslovniku prevoda (uradna oseba, sodnik idr.). Tudi za številna strokovna besedila velja, da strokovnih in znanstvenih naslovov pogosto ne moremo ohraniti v izvirniku, sploh če to vpliva na razumevanje besedila in s tem na funkcijo prevoda. Tako mora prevajalec pogosto loviti ravnotežje med zakonskimi predpisi in izpolnjevanjem svojega poslanstva. V članku predstavljeni prevajalski napotki in predlagane prevodne ustreznice seveda ne morejo rešiti vseh potencialnih prevajalskih problemov. Nenazadnje je način prevajanja nazivov odvisen od sobesedila, od besedilne vrste ter predvsem od funkcije prevoda. Strokovni in znanstveni naslovi, ki se pojavljajo v umetnostnih in publicističnih besedilih, so z vidika besedilnega namena in funkcije besedila praviloma manj pomembni. Zato jih je v prevodu pogosto mogoče prevajati opisno ali celo dobesedno. 1 Führung im Ausland erworbener Grade, Ehrengrade, Titel und Tätigkeitsbezeichnungen (Sklep konfeZ rence nemških ministrov za šolstvo z dne 14.04.2000): »Ein ausländischer Hochschulgrad, der P aufgrund eines nach dem Recht des Herkunftslandes anerkannten Hochschulabschlusses nach einem > DipL-Ökon. Janez Novak). 5 Zaradi ekonomičnosti je v članku ponekod kot nadpomenka za slovenske strokovne in znanstvene naslove ter nemške Akademische Grade uporabljen tudi izraz nazivi. 6 Ne velja za bolonjske nazive Bachelor/Master. Z £ u ee a N U Pri zapisovanju skupaj z imenom in priimkom moramo biti pozorni na nemške in slovenske zakonske določbe, ki prepovedujejo uporabo tujega naziva v prevodu. Pri sodnem prevodu potrdila o izobrazbi bo zapis Dipl.-Okon. Janez Novak verjetno še ustrezen (saj je vedno priloženo besedilo v izvirniku), pri prevodu poslovnega pisma pa bi bil lahko že razumljen kot nezakonita uporaba prevedenega naziva, sploh če je prevod predstavljen kot izvirnik. V tem primeru lahko naziv zapišemo v izvirniku, prevod pa dodamo v oklepaju, npr. Janez Novak, dipl. oec. (Dipl om-Okonom). Strokovni naslovi za končan študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN) iz leta 19987 v slovenščini tvorijo tako, da se za besedo diplomirani doda ustrezno poimenovanje, izvedeno iz študijskega programa, medtem ko se pri strokovnih naslovih univerzitetnih programov doda še prilastek univerzitetni. V Nemčiji in Avstriji se nazivi univerzitetnih programov tvorijo brez ustreznega prilastka. Izjema je Bavarska, kjer nazivom dodajajo okrajšavo (Univ.), npr. Dipl.-Ing. (Univ.) Peter Schneider. Velja tudi poudariti, da se v Nemčiji in Avstriji strokovnim naslovom visokošolskih študijskih programov vedno dodaja kratica (FH) (= Fachhochschule)8. Iz navedenih razlogov pri prevajanju strokovnih naslovov univerzitetnih programov v nemščino okrajšava (Univ.) sicer ni nujna, je pa priporočljiva, saj nemškemu bralcu, ki ne pozna slovenskega izobraževalnega sistema, nudi pomembno informacijo. Pri prevajanju naslovov visokošolskih programov v nemščino pa moramo iz zgoraj omenjenih razlogov nujno dodati kratico (FH), saj bi njeno izpuščanje pri nemškem bralca ustvarilo vtis, da gre za univerzitetni program. Pri tem moramo v slovenščini preveriti, ali gre res za visokošolski strokovni program, saj so bili ti programi (in z njimi ustrezna poimenovanja) uvedeni šele leta 1998, pred tem pa so se strokovni naslovi univerzitetnih programov tvorili brez prilastka univerzitetni in jih torej od kasnejših visokošolskih programov ni mogoče ločiti. Ti napotki se ustrezno uporabljajo tudi pri prevajanju iz nemščine v slovenščino: Strokovne naslove univerzitetne izobrazbe, ki se tvorijo z Diplom-(+strokovno fj področje), lahko prevajamo z diplomirani (+strokovno področje), če je iz sobesedila u z ee I-O Z < Ui Z O razvidno, da gre za univerzitetni program, sicer pa predlagam dodajanje pridevnika univerzitetni oz. okrajšave (UN)9. Za strokovne naslove visokošolske izobrazbe pa priporočam obvezno dodajanje okrajšave (VS)10 (= Visoka šola). 7 Uradni list Republike Slovenije št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo z dne 22. 8. 2003. Zakon O je veljal od 14. 8. 1998 do 14. 6. 2006. 3 8 Za nove študijske programe po bolonjski reformi ta ureditev ne velja več. O Z 9 Okrajšava je bila uvedena za označevanje univerzitetnih študijskih programov po bolonjski reformi. 4 10 Okrajšava je bila uvedena za označevanje visokošolskih študijskih programov po bolonjski reformi. SLOVENSKI NASLOV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA univerzitetni diplomirani inženir Diplom-Ingenieur (Univ.) diplomirani inženir Diplom-Ingenieur (FH) (za nazive pred uvedbo visokošolskih strokovnih programov:) Diplom-Ingenieur (Univ.) oz. Diplom-Ingenieur NEMŠKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Diplom-Ingenieur V Avstriji tudi: DI Diplom-Ingenieur (Univ.)11 diplomirani inženir / univerzitetni diplomirani inženir diplomirani inženir (UN) Diplom-Ingenieur (FH) diplomirani inženir (VS) V nadaljevanju so predstavljene prevodne rešitve po področjih, kot jih navaja ZSZN iz leta 1998. Novi zakon, ki ureja strokovne in znanstvene naslove po bolonj-ski reformi, je obravnavan na koncu članka. Strokovni naslovi na tehniških področjih Najmanj težav pri prevajanju strokovnih naslovov imamo na področju tehnike in naravoslovja, saj se naslovi v obeh jezikih tvorijo podobno in večinoma označujejo primerljivo trajanje in zahtevnost izobraževanja. Pri nekaterih strokovnih naslovih (npr. dipl. inženir biologije12), ki se v slovenščini tvorijo z besedo inženir, je v nemščini uporaba naziva Ingenieur neobičajna ali celo zavajajoča, saj pri nemškem bralcu ustvarja vtis, da gre za tehniško-inženirsko izobrazbo13. Zato je priporočljivo, da prevajalec vedno preveri, kakšna je dejanska raba v nemški oz. avstrijski ureditvi. Na nekaterih študijskih smereh, ki so v preteklosti podeljevale naslov univerzitetni diplomirani inženir + študijski program, se strokovni naslovi sedaj tvorijo z besedo univerzitetni diplomirani + študijski program, npr.: - univerzitetni diplomirani inženir kemije >> univerzitetni diplomirani kemik - univerzitetni diplomirani inženir fizike >> univerzitetni diplomirani fizik V prvem primerih se za starejše poimenovanje ponuja prevod Diplom-Chemie- ^ ingenieur (Univ.), ki pa je lahko zavajajoč, saj v nemščini označuje diplomanta študijske > ce 11 Na Bavarskem 12 Po novem: univ. dipl. biolog/-inja ™ 13 Podobno je tudi pri prevajanju slovenskega naziva tehnik (npr. ekonomski tehnik, administrativni N tehnik): Nemški izraz Techniker se uporablja izključno za tehniške poklice. smeri kemijsko inženirstvo / kemijska tehnologija. Ustrezni slovenski naziv je univerzitetni diplomirani inženir kemijskega inženirstva14 / univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije15. Podobno se pri fiziki za staro poimenovanje zdi najbližja ustreznica DiplomPhysikingenieur (Univ.), ki pa je prav tako lahko zavajajoča, saj označuje diplomanta študijske smeri fizikalna merilna tehnika. Pri tem gre za visokošolski strokovni program, na katerem diplomanti pridobijo naziv diplomirani inženir fizike. z O E u m z < ee H Q z < u O < D O Z < SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA univerzitetni diplomirani inženir kemije / univerzitetni diplomirani kemik Diplom-Chemiker (Univ.) univerzitetni diplomirani inženir kemijskega inženirstva Diplom-Chemieingenieur (Univ.) univerzitetni diplomirani inženir fizike / univerzitetni diplomirani fizik Diplom-Physiker (Univ.) diplomirani inženir fizike (visokošolski študijski program fizikalne merilne tehnike) Diplom-Physikingenieur (FH) diplomirani inženir fizike (univerzitetni program pred uvedbo visokošolskih štud. programov) Diplom-Physiker / Diplom-Physiker (Univ.) diplomirani inženir strojništva Diplom-Maschinenbauingenieur (FH) diplomirani inženir strojništva (univerzitetni program pred uvedbo visokošolskih štud. programov) Diplom-Maschinenbauingenieur / Diplom-Maschinenbauingenieur (Univ.) univerzitetni diplomirani inženir strojništva Diplom-Maschinenbauingenieur (Univ.) univerzitetni diplomirani inženir arhitekture Diplom-Ingenieur Architektur16 (Univ.) Diplom-Architekt17 (Univ.) diplomirani inženir matematike Diplom-Mathematiker (FH) diplomirani inženir gradbeništva Diplom-Bauingenieur (FH) diplomirani inženir kmetijstva Diplom-Agraringenieur univerzitetni diplomirani inženir rudarstva Diplom-Bergbauingenieur (Univ.) univerzitetni diplomirani inženir računalništva in informatike Diplom-Ingenieur für Computerwesen und Informatik (Univ.) 14 Univerza v Ljubljani 15 Univerza v Mariboru 16 Naziv Architekt je v Nemčiji zakonsko zaščiten. Uporaba je dovoljena le osebam, ki so vpisane v uradno evidenco arhitektov. 17 Naziv so podeljevali v bivši Vzhodni Nemčiji. Strokovni naslovi v medicini, dentalni medicini, veterinarstvu in farmaciji Študentje medicine, dentalne medicine in veterinarstva po končanem univerzitetnem študiju pridobijo strokovni naslov doktor(ica) medicine / doktor(ica) dentalne medicine / doktor(ica)veterinarske medicine, kdor je končal univerzitetni študijski program farmacije pa pridobi strokovni naslov magister farmacije. Naziv doktor medicine / dentalne medicine je strokovni naslov, ki ga diplomanti pridobijo po zaključku visokošolskega študija (t. i. Berufsdoktorat). Pri prevajanju v nemščino za te nazive veljajo enaka pravila kot za druge strokovne naslove. Pri zapisovanju skupaj z imenom in priimkom strokovni naslov navedemo v izvirni obliki ter po potrebi v oklepaju dodamo nemški prevod. Podobno kot v Sloveniji se tudi v Avstriji po zaključku študija medicine in dentalne medicine podeljuje naziv Dr. med. univ.18 oz. Dr. med. dent., medtem ko se naziv Dr. med. v Nemčiji podeljuje po zagovoru doktorske disertacije in je po zahtevnosti približno primerljiv s slovenskim znanstvenim naslovom doktor znanosti.19 SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih doktor medicine Doktor der Medizin Doktor der Medizin / (po potrebi s komentarjem ali opombo, da gre za t.i. »Berufsdoktorat«) Arzt Janez Novak, dr. med. Janez Novak, dr. med. po potrebi dodamo: (Doktor der Medizin) Zdenka Perušek, dr. med. dent. Zdenka Perušek, dr. med. dent po potrebi dodamo: (Doktor der Zahnmedizin) Ui Z £ u ee a z 18 Znanstveni naslov, podeljen na podlagi doktorskega študija se glasi: Doktor/Doktorin der gesamten ™ Heilkunde und der medizinischen Wissenschaft (Dr. med. univ. et scient. med.) ¡5J 19ANABIN ^ NEMŠKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih Dr. med. Peter Altenmüller (Nemčija) Dr. med. univ. Heinz Schmitt (Avstrija) Dr. med. Peter Altenmuller Dr. med. univ. Heinz Schmitt Dr. med. Peter Altenmüller / dr. Peter Altenmüller, zdravnik Dr. med. univ. Heinz Schmitt / Heinz Schmitt, zdravnik Naziv zdravnik specialist ni strokovni naslov podiplomskega specialističnega študija, temveč gre za obliko podiplomskega strokovnega usposabljanja, ki se zaključi s specialističnim izpitom, in ki je v pristojnosti Zdravniške zbornice20. Nemška prevodna ustreznica je Facharzt. Za strokovni naslov magister farmacije obstaja prevodna ustreznica Magister der Pharmazie. Naziv se v Avstriji podeljuje po zaključku primerljivega študijskega programa, medtem ko v diplomanti v Nemčiji pridobijo naziv Diplom-Pharmazeut. SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih magister farmacije Magister der Pharmazie Magister der Pharmazie, Diplom-Pharmazeut, Apotheker Diplomirana babica / diplomirani babičar je strokovni naslov, ki ga pridobijo diplomanti 3-letnega visokošolskega strokovnega študijskega programa babištva na Visoki šoli za zdravstvo. V Nemčiji šolanje na babiških šolah prav tako traja 3 leta, nima pa statusa visokošolskega študija. V Avstriji je bilo šolanje do sedaj urejeno < podobno, z bolonjsko reformo pa se uvaja visokošolski strokovni študij babištva (1. O bolonjska stopnja). < D O Z 20 Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku spec. zdravnikov, Uradni list RS, št. 59/03, 51/04, 15/05, -J 20/07 in 102/07 Z O š .J 1/1 z «i ee H û z SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih diplomirana babica / diplomirani babičar diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik Nemčija: Diplom-Hebamme (FH) / Diplom-Entbindungspfleger (FH) Avstrija: Diplom-Hebamme (FH) Diplom-Krankenschwester (FH) / Diplom-Krankenpfleger (FH) Strokovni naslov profesor / profesorica Pri prevajanju slovenskega strokovnega naslova profesor /profesorica se prevajalcu kot domnevna prevodna ustreznica ponuja nemški naziv Professor, ki pa je v večini sobesedil zavajajoč. V Nemčiji in Avstriji ne spada med akademische Grade, temveč je položajni naziv habilitiranega visokošolskega učitelja, v Avstriji pa se uporablja tudi kot častni naslov (Berufstitel) za posebne dosežke v znanosti in umetnosti, ki ga podeljuje zvezni predsednik21. Poleg tega se izraz v Avstriji uporablja kot položajni naziv za učitelje na gimnazijah s statusom uradnika (Beamter). Sicer je v Avstriji običajno, da se vse učitelje na gimnazijah, podobno kot v Sloveniji, nagovarja z »Herr Professor« oz. »Frau Professor«. To je tudi razlog, da se na avstrijskih univerzah, za razliko od nemških, za univerzitetne profesorje namesto Professor/Prof. praviloma uporablja daljši izraz Univ.-Prof. Iz tega sledi, da je naziv Professor kontekstualni lažni prijatelj22, da ga torej lahko uporabljamo v določenih sobesedilih, medtem ko je pri prevajanju strokovnih naslovov zavajajoč. SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih profesor nemškega jezika Deutschlehrer, Lehrer für Deutsch Lehramtstudium Deutsch profesor matematike Mathematiklehrer, Lehrer für Mathematik Lehramtstudium Mathematik z * 21 http://www.help.gv.at/Content.Node/173/Seite.1730200.html ¡^ UJ 22 LIMON, David: False Friends Revisited. SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA profesor razrednega pouka Lehrer für den Klassenunterricht, Grundschullehrer, abgeschlossenes Grundschullehramtsstudium Janez Berden, prof. Janez Berden, Lehrer Strokovni naslov specialist oziroma specialistka Strokovni naslov se podeljuje po končanem podiplomskem študijskem programu za pridobitev specializacije. Pri prevajanju naletimo v nemščini na referenčno praznino. Prevodne rešitve so lahko opisne ali pa uporabimo kalke. SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA specialist za konferenčno Postgradualer Studienabschluss Konferenzdolmetschen, tolmačenje Spezialist in Konferenzdolmetschen specialist za mednarodne Postgradualer Studienabschluss Internationale odnose Beziehungen, Spezialist für Internationale Beziehungen DRUGI NAZIVI Nemški Magister Artium in avstrijski Magister Magister Artium / Magistra Artium (M. A.) je naziv, ki se v Nemčiji podeljuje diplomantom družboslovnih oz. humanističnih studijskih programov. Študij je praviloma dvo- ali večpredmeten, pri čemer študentje prvi predmet vpisujejo na filozofski fakulteti, drugi in tretji predmet pa na sorodnih fakultetah. Značilnost študija je, da z ne daje izobrazbe za določen poklic, temveč študentom ponuja široko družboslovno 2 izobrazbo ter jih usposablja za znanstveno delo. Možnosti zaposlitve diplomantov so ^ v kulturi, založništvu, medijih in visokem šolstvu. Magister / Magistra je naziv, ki se v Avstriji podeljuje za večino visokošolskih študijskih programov z izjemo tehniških smeri, medicine in dentalne medicine. Oba naslova se podeljujeta po končanem visokošolskem študiju in sta po slo-5 venskem sistemu strokovna in ne znanstvena naslova. Enakovredna sta ravni izobraz-u be po 2. bolonjski stopnji (»magister stroke«, pisan za imenom). < Pri prevajanju nemškega Magister Artium in avstrijskega Magister je primerna O ustreznica magister humanističnih ved oz. magister družboslovnih ved23. Oba naziva lah- Zalar, 2005 23 ko prevajamo tudi z magister, če je glede na funkcijo prevoda in sobesedilo zagotovljeno, da ne bo prišlo do zamenjave s slovenskim znanstvenim naslovom magister znanosti. Strokovni naslovi na področju ekonomije Diplomanti ekonomije v Nemčiji praviloma dobijo naziv, ki vsebuje študijsko smer: Diplom-Volkswirt (nacionalna ekonomija), Diplom-Kaufmann (poslovna ekonomika - univerzitetni študij) ter Diplom-Betriebswirt (FH) (poslovna ekonomija -visokošolski strokovni študij). Poleg tega obstaja še Diplom-Betriebswirt (BA), ki pa ni »akademski naslov« (akademischer Grad), ker je pridobljen na poklicni akademiji (BA = Berufsakademie). V Avstriji so diplomantom ekonomije do leta 1975 podeljevali naziv Diplom-Kaufmann (okrajšava: Dkfm.), zatem pa naziv Magister rer. soc. oec. (univerzitetni študij) oz. Magister (FH) (visoki strokovni študij). Za strokovni naslov (univerzitetni) diplomirani ekonomist obstaja v nemščini generična ustreznica Diplom-Ökonom (Univ.). Za slovenski naziv ekonomist, ki praviloma označuje osebo z višjo ali visoko ekonomsko izobrazbo, pa predlagam nemški naziv Betriebswirt, ki se v nemščini prav tako uporablja v generičnem pomenu. Pri prevajanju nemških nazivov v slovenščino je v večini sobesedil primerna slovenska ustreznica (univerzitetni) diplomirani ekonomist, ki jo po potrebi lahko dopolnimo z opisom študijske smeri. SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih ekonomist Betriebswirt univerzitetni diplomirani Diplom-Ökonom (Univ.) ekonomist NEMŠKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih Diplom-Volkswirt univerzitetni diplomirani ekonomist (nacionalna ekonomija) diplomirani ekonomist Z £ u ee a z * N U NEMŠKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Diplom-Kaufmann univerzitetni diplomirani diplomirani ekonomist ekonomist (poslovna ekonomika) Magister rer. soc. oec. magister družboslovnih (Avstrija) ved - ekonomija / (univerzitetni) diplomirani ekonomist Diplom-Betriebswirt (FH) diplomirani ekonomist (VS) Diplom-Betriebswirt (BA) diplomirani ekonomist (poklicna akademija) Znanstveni naslovi ZSZN iz leta 1998 pozna dva znanstvena naslova, magister znanosti in doktor znanosti. Oba naslova se zapisujeta pred imenom. Za znanstveni naslov magister znanosti predlagam prevod Magister der Wissenschaften, da ga tako jasno ločimo od nemškega Magister Artium oz. avstrijskega Magister. Za slovenski znanstveni naslov doktor znanosti iz enakih razlogov predlagam prevod Doktor der Wissenschaften, saj so zahteve za pridobitev naslova v večini primerov nekoliko zahtevnejše od tistih v Nemčiji in Avstriji. Po drugi strani pa to ne pomeni, da je nemški oz. avstrijski Doktor enakovreden »le« slovenskemu magistru znanosti. V vsakem primeru ga prevajamo z doktor. O ustreznosti oz. enakovrednosti slovenskemu znanstvenemu naslovu v postopku priznavanja odloča ustrezni slovenski organ24. Pogost pojav je tudi sovpadanje strokovnega in znanstvenega naslova, predvsem v medicini. Nemška oz. avstrijska zakonodaja za znanstvene naslove iz držav članic z Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, ki so bili podeljeni na podO lagi doktorske disertacije (= slovenski doktor znanosti) izrecno dovoljuje uporabo «t nemške kratice Dr., ki se zapiše pred imenom brez navedbe strokovnega področja in SJ ustanove, ki je naslov podelila25. To ne velja za strokovne naslove doktor medicine / < K H" 24 Slovenska zakonodaja sicer določa, da mora vsak, ki hoče, da se mu prizna v tujini pridobljeni ® strokovni ali znanstveni naslov, vložiti ustrezno prošnjo na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost ^ in tehnologijo. (Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, Uradni list RS, št. 73/2004 z Uj dne 5. 7. 2004). O priznanju odloča Oddelek za priznavanje izobraževanja na MVZT. 25 (Sklep konference ministrov za šolstvo z dne 21.09.2001): »Doktorgrade aus Mitgliedstaaten der y Europäischen Union oder des Europäischen Wirtschaftsraums (EWR) (...), die auf Grund eines 5 wissenschaftlichen Promotionsverfahrens verliehen wurden, können in der Form »Dr.« ohne fach- ■J lichen Zusatz und ohne Herkunfsbezeichnung geführt werden.« doktor dentalne medicine, ki jih je treba navajati v originalni obliki in za imenom. Za slovenski znanstveni naslov magister znanosti to pravilo prav tako ne velja, zato ga moramo navajati v izvirni obliki: SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA Sodni prevod listin Opisni prevod, prevod v umetnostnih in publicističnih besedilih prof. dr. Peter Krajnc, dr. med. (Univ.) Prof. Dr. Peter Krajnc / prof. dr. Peter Krajnc, dr. med. mag. Peter Krajnc, dr. med. mag. Peter Krajnc, dr. med. NEKATERI DRUGI POJMI VISOKOŠOLSKEGA SISTEMA Opozoriti velja še na pogostnost lažnih prijateljev, ki se pojavljajo pri prevajanju nekaterih pojmov slovenskega visokošolskega izobraževanja. Absolvent, torej študent v absolventskem stažu, je posebnost slovenskega visokošolskega sistema, ki ga v Nemčiji in Avstriji ne poznajo. V nemščino se lahko prevaja kot Diplomand, torej kot študent, ki je pred diplomo. Slovenski diplomant, torej oseba, ki je končala študij, pa se v nemščino prevaja kot Absolvent. V obeh primerih imamo torej opraviti z lažnimi prijatelji, prevodni ustreznici pa sta ravno obrnjeni. Nazadnje bi opozoril še na previdnost pri prevajanju slovenskega izraza akademik, ki označuje člana najvišje umetniške in znanstvene ustanove. Primerna prevodna ustreznica je Akademiemitglied. Izraz Akademiker je lažni prijatelj, saj se le redko uporablja v tem pomenu, temveč skoraj vedno označuje osebo, ki ima akademsko izobrazbo, je torej končala visokošolski študij. Prevodne ustreznice so torej sledeče: SLOVENSKI NAZIV PREDLAGANA PREVODNA USTREZNICA absolvent Diplomand diplomant Absolvent / Akademiker akademik Akademiemitglied Z £ UJ Bolonjski študij ee Študijski programi, ki so bili oblikovani v skladu z bolonjsko reformo, so bili v — Sloveniji prvič vpeljani v študijskem letu 2005/2006, v Nemčiji pa že predstavljajo ¡;j dobršen del študijske ponudbe. ^ Pri novih študijskih programih26 je v Sloveniji na prvi stopnji še vedno predvideno razlikovanje med univerzitetnimi študijskimi programi in visokimi strokovnimi študijskimi programi, v Nemčiji in Avstriji pa takšnega razlikovanja ni, saj vsi absolventi dobijo naziv Bachelor. Reforma vsaj v tem pogledu zato ne bo pripomogla k popolni primerljivosti študijskih programov27. Pri novih študijskih programih so se v Nemčiji in Avstriji odločili za vpeljavo angleških nazivov28, s čimer so potegnili jasno ločnico med starimi in novimi programi. V Sloveniji pa smo se odločili za nazive v slovenskem jeziku, pri čemer so novi nazivi zelo podobni starim, kar bo najbrž povzročalo težave tudi pri medkulturni komunikaciji. Takšen način poimenovanja je bil sicer že v fazi priprave bolonjske reforme deležen kritik29. Primerjava med starimi in novimi študijskimi programi: RAVNI IZOBRAZBE PO RAVEN RAVNI IZOBRAZBE PO DOSEDANJIH PROGRAMIH NOVIH "BOLONJSKIH" PROGRAMIH višješolski programi (do 1994) višješolski strokovni programi 6/1 specializacija po višješolskih programih 6/2 visokošolski strokovni programi (1. bolonjska stopnja) visokošolski strokovni programi univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja) specializacija po visokošolskih strokovnih programih 7 magisteriji stroke (ZA imenom) (2. bolonjska st.) univerzitetni programi specializacija po univerzitetnih programih 8/1 magisteriji znanosti (PRED imenom) doktorati znanosti (PRED imenom) 8/2 doktorati znanosti (PRED imenom) (3. bolonjska st.) Z o š u 1/1 z < ee H O z < u O < D O Z < 26 Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1), Uradni list RS 61/06. 27 Zalar, 2005 28 V Avstriji se je naziv po 1. bolonjski stopnji do leta 2007 imenoval Bakkalaureus. 29 »Popravljanje« starih nazivov je občutljivo vprašanje - doktorji zamerijo, če niso več doktorji, enako je z inženirji in tako naprej. Čim se uvajajo spremembe nazivov, je potrebno to dobro premisliti. V nekaterih državah so to zelo lepo rešili z uvedbo novih nazivov. Sedanja tendenca pa je, da bi starim nazivom pripisali nove pomene. To je v principu zgrešeno.« Dr. Matjaž Omladič, Intervju za VEČER, 3. julij 2004. (http://matjaz.omladic.net/vecer-03-07-04.html) Pričakovati je, da bo zaradi podobnosti med starimi in novimi nazivi prihajalo do nesporazumov, čeprav se novi nazivi pišejo za imenom30. Tako je diplomant po starih programih prejel npr. naziv univ. diplomirani inženir (raven 7), po novem zakonu pa bo zelo podoben naziv prejel diplomant 1. bolonjske stopnje (raven 6/2). Iz istih razlogov obstaja nevarnost zamenjave magistrov znanosti za magistre stroke (raven izobrazbe 7). Nekaj primerov navideznih ustreznic: STARI NAZIVI NOVI NAZIVI (RAVEN IZOBRAZBE 7) (RAVEN IZOBRAZBE 6/2) univ. dipl. matematik dipl. matematik (UN) univ. dipl. inženir gozdarstva dipl. inženir gozdarstva (UN) STARI NAZIVI NOVI NAZIVI (RAVEN IZOBRAZBE 8/1) (RAVEN IZOBRAZBE 7) mag. Peter Janežič Peter Janežič, mag. ekon. ved. (magister ekonomskih ved) Prevajalec, ki hoče nazive kompetentno prevajati v nemščino in iz nje, mora zaplete okoli novih poimenovanj dobro poznati. Pri prevajanju v nemščino mora vedno biti pozoren na to, ali naziv označuje stari ali novi, bolonjski program. Dodaten problem pri prevajanju predstavlja dejstvo, da se strokovni naslovi v slovenščini vedno tvorijo s poimenovanjem, ki je izpeljano iz študijskega programa, npr. dipl. ing. kemije, medtem ko je v nemškem in avstrijskem sistemu predvideno le omejeno število nazivov: 1. BOLONJSKA STOPNJA (IZBOR) 2. BOLONJSKA STOPNJA (IZBOR) Bachelor of Arts (B.A.) Master of Arts (M. A.) Bachelor of Science (B.Sc.) Master of Science (M. Sc.) Bachelor of Engineering (B.Eng.) Master of Engineering (M. Eng.) Bachelor of Laws (LL.B.) Master of Laws (LL. M.) Bachelor of Fine Arts (B.A.F.) Master of Fine Arts (M. F. A.) ^ Bachelor of Music (B.Mus.) Master of Music (M. Mus.) et Master of Education (M. Ed.) jt u ee Kljub temu predlagam, da pri prevajanju v nemščino ohranimo informacijo o a študijskem programu, če seveda ne gre za listino, iz katere je vsebina študijskega - N UJ 30 Nazivi 1. in 2. Bolonjske stopnje se tudi v Nemčiji in Avstriji pišejo za imenom. programa že razvidna. Drugače pa izberemo naziv, ki je vsebinsko najbližji študijskemu programu v izvirniku. Pozorni moramo biti tudi na to, da Slovenija z bolonjsko reformo pri nazivih visokošolskih strokovnih programov uvaja dodatek (VS = Visoka šola), medtem ko sta Avstrija in Nemčija opustili kratico FH (=Fachhochschule), ki je bila po starih programih obvezna. Kljub temu predlagam, da to dodatno informacijo v nemškem prevodu ohranimo. Ker je bolonjska prenova študijskih programov še na začetku, je danes težko napovedati, kakšni problemi se bodo še pojavili pri novih poimenovanjih nazivov in pri njihovem prevajanju. Ko bodo novi programi in nazivi v celoti uveljavljeni in se bodo v praksi pokazali prevajalski problemi, bo to področje mogoče na novo ovrednotiti. Viri ANABIN - Informationssystem zur Anerkennung ausländischer Bildungsabschlüsse. Dostopno na: http://213.157.12.18/ (15.10.2007) Bolonjska deklaracija. Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/ dokumenti_visokosolstvo/Bolonjski_proces/Bolonjska_deklaracija_slo.pdf (15.10.2007) ENIC NARIC AUSTRIA. Dostopno na: http://archiv.bmbwk.gv.at/universitaeten/naric/index.xml (15.10.2007) Führung im Ausland erworbener Grade, Ehrengrade, Titel und Tätigkeitsbezeichnungen. Dostopno na: http://mwk.baden-wuerttemberg.de/fileadmin/pdf/internationales/ausl-hochschulgrade2.pdf (16.12.2007) Jaklič, Ana, 2004: Primerjava slovenskega in nemškega osnovnega in srednjega šolstva za potrebe prevajanja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za prevajalstvo. Limon, David: False Friends Revisited. Dostopno na: http://www.dztps.si/slo/glosarji.asp (16.12.2007) Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku spec. zdravnikov. Dostopno na: http://www.zdravniskazbornica.si/ozzs. asp?FolderId=397 (20.11.2007) Pravilnik o prilogi k diplomi, Priloga 2 (Diploma Supplement). Dostopno na: http://www.mvzt.gov.si/si/ zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/visoko_solstvo/ (16.12.2007) Toporišič, Jože (ur.), Gjurin, Velemir (ur.), 1993: Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana : Filozofska fakulteta, O O O 3.1.2.1 Primeri, ko so bile predlagane nove terminološke rešitve: O 2 • Zelo redko je bil usklajen nov termin zaradi napačne rabe pravnega termina: V K slovenski različici besedila je prišlo do mešanja terminov načelo previdnosti in nače- ta h lo preventive. V Prot. Promet, čl. 2, je definiran koncept načelo previdnosti, vendar se pojavi kot prevod za principe de précaution / principio di precauzione / Vorsorgeprinzip v slovenski različici načelo preventive. Načelo preventive se pojavi tudi na drugih mestih v besedilu, in sicer kot pravilen prevod za principe de prévention / principio di prevenzione / Vermeidungsprinzip. V obeh primerih je bil usklajen ustrezen termin za vsakega od konceptov: principe de précaution / principio di precauzione / Vorsorgeprinzip — načelo previdnosti. ¡ta .A principio di precauzione fra -A principe de précaution deu .A Vorsorgeprinzip siv -A načelo previdnosti ita H principio di precauzione fra H principe de précaution deu H Vorsorgeprinzip siv H načelo previdnosti siv INT načelo previdnosti ita 11 principio di precauzione fra 11 principe de précaution deu H Vorsorgeprinzip deu ^ Vorsorgeprinzip siv ÈÊ načelo previdnosti V Prot. VT, čl. 1, se pojavi pravilno prevedeni termin načelo preventive za principe de prévention / principio di prevenzione / Vermeidungsprinzip. Axie created by SDisiena. ID Term: axi..92817D4.e last modified by EChiocchetti principio di prevenzione principe de prévention Ve rm eidungsprinzip načelo preventive principio di prevenzione principe de prévention Ve rm eidungsprinzip načelo preventive preventivno načelo principio di prevenzione principe de prévention Ve rm eidungsprinzip Ve rm eidungsprinzip načelo preventive 13 O .j 0 Z 1 G£ • V primeru termina gospodarjenje krajine (Alp. konv., čl. 2) gre za jezikovno neustreznost, čeprav je v sobesedilu, kjer se zveza pojavlja, le-ta pomensko razumljiva in je jasno, za kakšen koncept gre. A termin je nenavadno formuliran, zato je bil usklajen novi, upravljanje krajine, ki je rabljen tudi v Evropski konvenciji o krajini. V istem konceptu sta ostala oba vnosa - usklajeni in zavrnjeni - eden ima kvalifi-cator rejected, drugi harmonised. Dodana je bila opomba. gospodarjenje krajine n.n., [REJECTED], created by HDobrila, last modified by HDobrila ID Term: slv.gospodarjenje_krajine.6037246.e Domain: 1.2 Ohranjanje krajine Definition: [D]elovanje z vidika trajnostnega razvoja, ki naj zagotovi redno vzdrževanje krajine in usmerjanje ter usklajevanje sprememb, ki jih prinašajo družbeni, gospodarski in okoljski procesi[.] [ Document : EKK 2000, čl. 1, e ] Context: Pogodbene stranke bodo za dosego ciljev [...] posegle po primernih ukrepih, še posebno na naslednjih področjih: [...] gorsko kmetijstvo - s ciljem ohranjanja in pospeševanja gospodarjenja tradicionalnih kulturnih krajin ter kraju primernega in okolju znosnega kmetijstva v splošnem interesu. Pri tem se upošteva otežene gospodarske pogoje v alpskem svetu[.] [ Document : Alp. konv., čl. 2 ] Note: Predlaga se raba ustreznejšega termina, in sicer "upravljanje krajine", saj je ta termin rabljen in definiran v Evropski konvenciji o krajini.[ Author : Dobrila ][ Document : EKK 2000 ] upravljanje krajine n.n., [HARMONISED], created by HDobrila, last modified by HDobrila ID Term: slv.upravljanje_krajine.8793240.e Domain: 1.2 Ohranjanje krajine Definition: [D]elovanje z vidika trajnostnega razvoja, ki naj zagotovi redno vzdrževanje krajine in usmerjanje ter usklajevanje sprememb, ki jih prinašajo družbeni, gospodarski in okoljski procesi[.][ Document : EKK 2000, čl. 1, e ] Note: Termin se v besedilu Alpske konvencije in protokolov ne pojavlja. V kontekstu, kjer se v italijanščini, francoščini in nemščini pojavlja "gestione del paesaggio", "gestion du paysage", "Bewirtschaftung der Landschaft" je v slovenščini prisoten izraz "gospodarjenje krajine", ki je nerodno formuliran izraz za termin "upravljanje krajine". Predlaga se raba slednjega. [ Author : Dobrila ] Harmonisation Note: Predlog Usklajevalne skupine LexALP. • Slovenjenje terminov: usklajen je bil termin dejanski stroški in ne realni stroški, saj se le-ta pojavlja tudi v slovenski (UNSPZP, čl. 2) in evropski zakonodaji (ured. 1592/2002, čl. 53); realni stroški je bil najden samo v Prot. Promet, čl. 14. Podoben primer slovenjenja terminov: planiranje prometa načrtovanje prometa. • Posamostavljanje glagolskih tvorb: v številnih primerih so se v nekaterih jezikih za določene termine pojavljale enkratne, dolge strukture, ponavadi glagolske. Razumljivo je, da pri prevodih iz štirih oblikoslovno in skladenjsko tako različnih jezikov prihaja do takšnih tvorb. V sobesedilu so takšni dolgi prevodi nekega termina iz tujega jezika sicer popolnoma razumljivi. Nemški termin Altlastenverdachtsfläche je bil najden v Prot. BS, ki je bil primarno sestavljen v nemščini, nato pa preveden v ostale jezike. Zaradi podobne glagolske ^ strukture lahko domnevamo, da je bil slovenski prevod narejen na podlagi fran- ^ coskega. Dolga struktura se namreč pojavlja tudi v francoščini: Altlastenverdachts- Q fläche / površine, za katere sumijo, da so ekološko obremenjene / surfaces pour lesquelS les subsistent des soupçons de pollution / area sospetta di essere contaminata. V obeh K jezikih, tako v slovenščini kot francoščini, je bil usklajen samostalniški, na novo formulirani izraz: domnevno onesnaženo območje / site susceptible d'être pollué. • Redko je kak koncept v besedilih Alpske konvencije poimenovan z neustreznimi, številnimi sinonimi in so usklajeni novi termini v vseh jezikih: Beeinträchtigung/ Schaden/Schädigung / détérioration/dommage / compromissione/danno/degrado / poškodovanost/poškodba narave/škoda4 — Umweltschaden / dommage environnemental / danno ambientale / okoljska škoda. • Včasih se termini, ki izražajo določen koncept, pojavijo le v nekaterih različicah besedila in ne v vseh jezikih. V jezikih, kjer le-ta ni prisoten, so bile predlagane nove ustreznice. V italijanski različici Prot. En., čl. 11, se pojavi termin corpo idrico: Le Parti contraen-ti definiscono, nei progetti di massima, ovvero nelle valutazioni dell'impatto ambientale previsti nel quadro legislativo vigente, le modalità di rinaturalizzazione e di recupero dei corpi idrici, [...]. Prevodi istega besedila v drugih jezikih navajajo različne in ne pomensko identičnih terminov za corpo idrico.5 V takšnih primerih smo se kolikor mogoče držali originalne različice besedila, torej italijanske.6 Predlagani in usklajeni so bili novi termini: vodno telo / masse d'eau / Wasserkörper. Slovenski termin je bil predlagan na podlagi rabe v ostalih pravnih sistemih - prisoten in definiran je tako v slovenski nacionalni zakonodaji (ZV-1) kot tudi v zakonodaji EU (dir. 2000/60). Tudi nepravilnim prevodom za corpo idrico (milieu aquatique, vodni režim, Gewässer) so bile dodane pomenske ustreznice: milieu aquatique — vodno okolje7 / ambiente acquatico / Wassergebiet. Ustreznice za vodni režim in Gewässer niso bile predlagane na novo, saj so rabljene na drugih mestih v besedilih v pravilnih kontekstih.8 Podoben primer: v nemški in italijanski različici besedila Prot. GG se pojavita termina Wassehaushalt in equilibrio idrico. V slovenščini in francoščini se na 4 Omenjeni termini v vseh jezikih se večinoma pojavljajo v naslednjih dokumentih: Prot. VNUK, Prot. Energ., Prot. GG. 5 Slovensko: Pogodbenice pri idejnih projektih oziroma pri predvidenih presojah vplivov na okolje v okviru veljavne zakonodaje opredelijo pogoje, pod katerimi morata potekati renaturacija lokacij in ponovna vzpostavitev vodnega režima [...]. Francosko: Les Parties contractantes établissent dans les avant-projets et dans les études d'impact environnemental prévues selon les législations en vigueur les modalités de renaturalisation des sites et des milieux aquatiques [...]. Nemško: Die Vertragsparteien legen bei Vorprojekten beziehungsweise bei den nach geltendem Recht vorgesehenen Umweltverträglichkeitsprüfungen die Bedingungen fest, unter welchen die Renaturierung der Standorte und die Wiederherstellung der Gewässer [...]. 6 Protok. Energ. je bil primarno napisan v italijanščini, nato preveden v ostale 3 jezike. Koncept corpo ^ idrico se je izgubil v prevodih, gre za pravilen termin v italijanščini. 7 Tudi v tem primeru je bil slovenski termin vodno okolje predlagan na podlagi primerjave termino- j logije v ostalih pravnih sistemih; prim. Helsinška konv.; dir. 2000/76 in ostali relevantni pravni akti ® iz evropske in slovenske nacionalne zakonodaje. S ee Ui / vode / eaux / acque - Prot. Energ., preamb. 8 Vodni režim / régime des eaux / regime idrico / Wasserhaushalt - Prot. Energ., čl. 7, 3; Gewässer tem mestu kot prevoda pojavita vodni režim oziroma régime des eaux.9 Ta protokol je nastal pod predsedstvom Avstrije, torej je bilo besedilo napisano v nemščini in nato prevedeno v ostale tri jezike. Ker sta francoski in slovenski termin enaka, lahko sklepamo, da je slovensko besedilo prevod iz francoščine. Na novo predlagana in usklajena termina v slovenščini in francoščini sta: Wasserhaushalt / equilibrio idrico - vodno ravnovesje / équilibre hydrologique. • Največje težave so nastopile pri usklajevanju terminov, ki označujejo koncepte, ki obstajajo samo v pravnem sistemu ene od držav podpisnic Alpske konvencije. Pojavila sta se dva problema: - Kako poimenovati koncept v jeziku, v katerem ne obstaja? - Kako definirati koncept, da bo v soglasju z ostalimi nacionalnimi pravnimi sistemi? Nemški termin Verbandsklage (Prot. NatSchLP) označuje koncept, ki obstaja samo v Nemčiji, v drugih državah podpisnicah pa ne.10 V besedilu se pojavijo naslednji prevodi: Verbandsklage — tožba združenj / azione legale intentata da unassociazione / droit dune association d'ester en justice (Prot. VNUK, dod. 1, 4.3). Usklajeni so bili vsi razen francoskega (novi usklajeni termin: action en justice dune association). Tudi pravni koncept od Naturschutz-Akademie (Prot. NatSchLP) obstaja samo v nemški nacionalni zakonodaji. V ostalih treh jezikih so bili predlagani in usklajeni termini, ki bi kar najbolje zajeli koncept iz nemškega prava. V slovenščini je bil usklajen termin raziskovalni in izobraževalni center s področja ohranjanja narave. V vseh treh jezikih so bile usklajene dolge, opisne strukture.11 9 Prevodi navajanega besedila v štirih jezikih (Prot. GG, preamb.): Der Bergwald [ist] für den regionalen Klimaausgleich, für die Reinigung der Luft sowie für den Wasserhaushalt unentbehrlich[.]^ [L]e foreste montane sono indispensabili per lequilibrio climatico regionale, per la salvaguardia della qualité dellaria, nonché per l'equilibrio idrico[.] [G]orski gozd [je] nepogrešljiv za regionalno podnebno ravnovesje, za čiščenje zraka ter za uravnavanje vodnega režima[.] [L]a forêt de montagne est indispensable à l'équilibre climatique régional, à la purification de l'air et à la régulation du régime des eaux[.] ^ 10Gre za tožbo nekega združenja za skupne in ne lastne interese. Npr. okoljevarstvena organizacija O lahko toži nekoga (tako pravno kot fizično osebo) zaradi posegov v okolje, pa pri tem ne rabi biti 2 lastnik prizadetega zemljišča, rekoč, da ščiti skupne interese. Taka tožba je zaenkrat mogoča samo O v Nemčiji. g 11V francoščini in italijanščini sta bila usklajena termina: institution pour la recherche et la formation jS dans le domaine de la protection de la nature / centro di formazione in materia di protezione della H natura. 3.2 Pravni vidik Usklajevanje je potekalo tudi s pravnega vidika. Koncept je moral biti definiran tako, da definicija velja za vse notranjepravne sisteme alpskih držav oziroma da vsaj ni v nasprotju z nobeno od nacionalnih zakonodaj. Definicije so bile vzete iz različnih virov. V idealnem primeru so bile izpeljane iz besedil Alpske konvencije, vendar le-ta ponujajo malo tovrstnih rešitev. Večinoma so bile najdene v drugih pravnih sistemih, pogosto v dokumentih mednarodnega prava, včasih evropske zakonodaje,12 redko nacionalne zakonodaje ene od držav podpisnic. Definicija koncepta je morala biti v vseh štirih jezikih pomensko enaka - če ni bila vzeta iz večjezičnega vira, je bila prevedena. Po možnosti je bila vzeta iz virov, ki so pravno obvezujoči, torej iz ratificiranih mednarodnih konvencij, zakonodaje EU; če ni bila na voljo v teh virih, smo jo vzeli tudi iz pravno neobvezujočih dokumentov. Osnovni pristop pri terminološkem delu je bil: od osnovnega k specifičnejšemu (t.i. definizione analitica o intensionale (Coluccia 2002: 91)) - najprej smo definirali osnovni koncept, šele nato na osnovi tega izpeljali definicijo za specifičnejši koncept. V terminološki zbirki obstaja torej neka notranja struktura konceptov, ki ni nikjer zapisana in normirana.13 4. terminološka zbirka lexalp Je brezplačen, prosto dostopen informacijski sistem, ki naj bi bil na voljo čim širšemu številu uporabnikov.14 Vmesnik terminološke zbirke LexALP je bil lokalizi-ran15 - spletne strani in vmesnik obstajajo v vseh 4 jezikih in tudi v angleščini, čeprav zbirka ne vsebuje pravne terminologije v angleškem jeziku.16 Osnovni koncept, na katerem temelji terminološka zbirka LexALP, je bil osnovan na osnovi dveh ključnih točk: obsega terminologijo v 4 jezikih in iz 9 različnih 12 Alpska konvencija je del mednarodnega prava in jo je ratificirala tudi nadnacionalna organizacija, kot je EU, ki je prav tako ena od podpisnic konvencije. 13 Npr.: najprej smo morali definirati koncept kmet, šele nato bolj specifični koncept hribovski kmet. Osnovni koncept je tako definiran le enkrat, nova definicija bolj specifičnega, pomensko ožjega koncepta pa definira le tiste posebnosti, ki jih osnovni koncept ne zajema. 14 Za dostop do terminološke zbirke LexALP nista potrebna uporabniško ime in geslo. 15 Vmesnika ostalih dveh informacijskih orodij (korpus in zbirka bibliografskih podatkov) sta na voljo -5 samo v angleškem jeziku. O 16Angleščina ni uradni jezik Alpske konvencije, prav tako ni uradni jezik nobene od držav podpisnic. J Temeljni cilj projekta je bil vzpodbujati rabo nacionalnih jezikov in preprečiti ali vsaj zmanjšati 2 vlogo angleščine kot lingua franca v nadnacionalni komunikaciji znotraj Alpske konvencije. Poleg g tega bi bilo irelevantno uskladiti terminologijo v jeziku držav(e), v kateri(h) se Alpska konvencija ne Jj izvaja. Zato izdelava terminologije v angleškem jeziku ni bila prednostna naloga projekta LexALP. H pravnih sistemov.17 Vsak pravni sistem bolj ali manj predstavlja poseben pravni jezik. Celo znotraj istega jezika je smisel določenega pravnega termina odvisen od pravnega sistema, v katerem je rabljen. Glavna razlika med terminološko zbirko LexALP in ostalimi terminološkimi zbirkami je v tem, da terminološka zbirka LexALP izhaja iz koncepta in ne iz termina, zato koncept ne more biti nikoli popolnoma identičen terminu, ki ga zaznamuje.18 Enak terminološki vnos se v terminološki zbirki LexALP ponovi tolikokrat, v kolikih različnih pravnih sistemih se pojavlja. Primer: Pomen nemškega termina Autobahn Axie c^dbyWDickj^modifiedby HDobnia i-i • • , iott .. i. ID Term: axi..1875848 .e varnra glede na pravni sistem. Varnra tudi njegova forma (prim. Autobahn : Bundesautobahn). Vsak termin znotraj enega pravnega sistema je prikazan v ločenem terminološkem vnosu. Termin v istem jeziku ima več vnosov, navadno en vnos za vsak pravni sistem. Vsi vnosi sicer označujejo isti koncept, vendar niso pomensko 100% identični: avtoceste v Nemčiji so v principu enake avtocestam v drugih državah, vendar niso popolnoma identične - v Nemčiji na njih ni omejitve hitrosti, v Sloveniji ali Italiji pa je najvišja dovoljena hitrost 130 km/h. Vsi vnosi, ki zaznamujejo isti koncept, so zbrani v t.i. axie.20 Pomeni konceptualno ekvivalenco. Vendar pojem ekvivalenca ne ustreza popolnoma konceptu axie v terminološki zbirki LexALP. Zato raje govorimo o axie kot o ekvivalenci.21 Vnosi, ki se pojavljajo v isti axie, torej niso popolni sinonimi, gre le za ekvivalen-tnost konceptov med različnimi pravnimi sistemi. Določen koncept tako ni popolnoma identičen terminom v različnih pravnih sistemih, saj je vsak termin v določenem pravnem sistemu navadno drugače definiran. Nerealno je pričakovati popolno sino-nimijo med termini iz različnih pravnih sistemov (izjema: pravni sistem EU). 17 Alpske konvencije, mednarodnega prava, evropskega prava in 6 notranjepravnih sistemov. O Alpski konvenciji sicer ne moremo govoriti kot o pravnem sistemu v pravem pomenu besede, saj je le-ta del mednarodnega prava, a vseeno gre za samostojen sistem. 18 Termin ni popolnoma pomensko identičen istemu terminu v drugem pravnem sistemu, vendar vsi formalno enaki termini v različnih pravnih sistemih vseeno označujejo isti koncept. O popolni pomenski pokrivnosti lahko govorimo samo znotraj istega pravnega sistema (npr. termini v štirih ^ jezikih iz zakonodaje EU), nikakor pa ne na ravni nacionalnih zakonodaj, kjer so pojmi definirani O v vsaki državi drugače. O 19 Prim. interni priročnik (SDI 2007). H 20 Termin axie je izpeljan iz francoske besede acception (»pomen«). Ta pristop je bolj ali manj v AC skladu s terminološkim konceptom, ki je tradicionalno rabljen v moderni terminologiji. iu H 21 Prim. interni priročnik (SDI 2007). deu .A Autobahn fra .M autoroute ita -A autostrada slv -M avtocesta deu int Autobahn slv int avtomobilska cesta deu H Autobahn fra H autoroute ita H autostrada slv H avtocesta deu V Bundesautobahn deu D Autobahn fra II autoroute fra □ autoroute ita II autostrada ita □ autostrada siv m avtocesta Primer terminološkega vnosa iz pravnega sistema EU: avtocesta n.f., [UNKNOWN], created by HDobrila, last modified by HDobrila ID Term: slv.avtocesta.2209681.e Domain: 2.2 Cestni promet Definition: [C]est[a], ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način; v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge ali pešpoti [ter] je posebej označena kot avtocesta[.] [ Document : dir. 1999/62, čl. 2, a ] Context: Del preizkusa za oceno kandidatovega tehničnega nadzora nad vozilom se lahko opravi na posebnem izpitnem poligonu. Če je mogoče, je treba del preizkusa za oceno vedenja v prometu opraviti na cestah izven pozidanih naselij, na hitrih cestah in avtocestah, kot tudi na mestnih ulicah, kar naj predstavlja različne stopnje težavnosti, s katerimi bo voznik v prometu verjetno soočen.[ Document : dir. 91/439, pril. 2, 13 ] Vnos ima slovnični kvalifikator, definicijo, kontekst iz relevantnega pravnega sistema in bibliografske podatke - s klikom nanje imamo dostop do zbirke bibliografskih podatkov - s klikom na KWIC zgoraj desno pa do korpusa. Vsi slovenski vnosi za ta koncept: avtocesta n.f., [HARMONISED], created by eurac, last modified by HDobrila ID Term: slv.avtocesta.2546.e Domain: 2.2 Cestni promet Definition: [C]est[a], ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način; v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge ali pešpoti [ter] je posebej označena kot avtocesta[.] [ Document : dir. 1999/62, čl. 2, a ] Context: [C]este višjega reda [so] vse avtoceste in večpasovne, izvennivojske ali po učinkovitosti prometa podobne ceste[.] [ Document : Prot. Promet, čl. 2 ] avtocesta n.f., [UNKNOWN], created by HDobrila, last modified by HDobrila ID Term: slv.avtocesta.2209681.e Domain: 2.2 Cestni promet Definition: [C]est[a], ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način; v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge ali pešpoti [ter] je posebej označena kot avtocesta[.] [ Document : dir. 1999/62, čl. 2, a ] Context: Del preizkusa za oceno kandidatovega tehničnega nadzora nad vozilom se lahko opravi na posebnem izpitnem poligonu. Če je mogoče, je treba del preizkusa za oceno vedenja v prometu opraviti na cestah izven pozidanih naselij, na hitrih cestah in avtocestah, kot tudi na mestnih ulicah, kar naj predstavlja različne stopnje težavnosti, s katerimi bo voznik v prometu verjetno soočen.[ Document : dir. 91/439, pril. 2, 13 ] avtocesta n.f., [UNKNOWN], created by HDobrila, last modified by HDobrila ID Term: slv.avtocesta.2206386.e Domain: 2.2 Cestni promet Definition: [D]ržavna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in ki je sestavni del avtocestnih povezav s sosednjimi državami; njen sestavni del so tudi posebej zgrajeni priključki nanjo.[ Document : ZJC-UPB1, Ur. l. RS, št. 33/2006, čl. 14 (1) tč. 5. ] Context: Vlada Republike Slovenije lahko kot cestninsko cesto določi državno cesto, ki je kategorizirana in označena kot avtocesta ali hitra cesta in ki izpolnjuje [...] [določene] prometno tehnične pogoje[.] [ Document : ZJC-UPB1, Ur. l. RS, št. 33/2006, čl. 11.a (2). ]_ avtomobilska cesta n.f., [UNKNOWN], created by PGrobelnik, last modified by HDobrila ID Term: slv.avtocesta.2620617.e Domain: 2.2 Cestni promet Definition: Označuje cesto, ki je posebej namenjena in zgrajena za promet motornih vozil, katere ne uporabljajo lastniki posesti ob cesti in: ki je, razen na posameznih mestih ali začasno, sestavljena iz posebnih vozišč za promet iz nasprotnih smeri, ločenih med seboj z zemljiškim pasom, ki ni namenjen za promet, ali izjemoma ločenih kako drugače; ki se ne križa v istem nivoju z drugo cesto, z železniško ali tramvajsko (cestnoželezniško) progo ali s potjo za pešce; ki je posebej označena za avtomobilsko cesto[.] [ Document : MKCP 1968, čl. 1, j ] Context: Vozniki, ki zapeljejo na avtomobilsko cesto, morajo: če ni pospeševalnega podaljška dovozne ceste, pustiti mimo vozila, ki vozijo po avtomobilski cesti[.] [ Document : MKCP 1968, čl. 25, 2a ] < -i 5 o -i 0 z 1 K 111 H 4.1 Axie - Related axie Nekatere axie so med seboj povezane, govorimo o t.i. navezujoči se axie (related axie). Tekom terminološkega dela so bili včasih v različnih pravnih sistemih najdeni koncepti, ki niso rabljeni v Alpski konvenciji, vendar so vseeno smiselno povezani s tistimi, ki so. Zbrani so v t.i. related axie. Tehnično gledano so vsi ti termini shranjeni v ločenih vnosih, ki so med seboj povezani v nove, related axie.22 Axie in related axie bi lahko ponazorili s shemo: Primer 1 : axie zavarovana vrsta Axie crested by EChiocchetti. lut modified by EChiocchetti ID Term: axi..1432634.« deu -M rechtlich geschützte Art fra espèce protégée ¡ta .M specie protetta per legge ita .M specie protetta siv pravno zavarovana vrsta siv -X* zavarovana vrsta fra 'nt espèce protégée siv 'nt zavarovana vrsta deu E geschützte Art fra 1 espèce protégée ita 1 specie protetta slv I zavarovana vrsta deu ES geschützte Art fra II espèce protégée ita II specie protetta siv m zavarovana vrsta ; Related to axie : deu Bi streng geschützte Art : Related to axie: deu H besonders geschützte Art : Related to axie: siv |NT zavarovana rastlinska vrsta siv ta zavarovana rastlinska vrsta Related to axie: siv IMT zavarovana živalska vrsta siv tm zavarovana živalska vrsta siv ta živali zavarovanih vrst ; Related to axie : deu ^Z vollkommen geschütztes Tier : Related to axie : deu ~ teilweise geschütztes Tier >- 13 O Related axie kmetijska dejavnost je pomensko povezan z osnovnim konceptom kmetijstvo. Kmetijska dejavnost je pomensko skoraj identičen konceptu kmetijstvo, je 2 Terminologi nismo nikoli dosledno definirali, kaj točno naj bi spadalo v related axie in kakšen naj bi bil odnos med osnovno in related axie. Če bi se preveč togo držali pravil o tem, kaj je lahko in O 2 česa ne sme biti v related axie, bi bilo veliko terminov iz terminološke zbirke izločenih. A se nam g jih je zdelo smiselno vključiti v terminološko zbirko, četudi so pogosto vnosi v related axie le eno- OS jezični. V related axie smo torej dali vse, kar je imelo kakršnokoli pomensko zvezo s konceptom, H obravnavanim v osnovni axie: kvazisinonime, podpomenke, nadpomenke, protipomenke ... njegov kvazisinonim (skorajšnji sinonim). Dokaz za to, kako močno sta pomensko povezana oba koncepta, je v nemščini, in sicer na ravni Alpske konvencije: v obeh primerih - v smislu kmetijstvo in tudi kmetijska dejavnost se v nemški različici besedila Alpske konvencije pojavlja termin Landwirtschaft. Za oba koncepta se torej pojavlja isti termin. Zato je bil za kmetijska dejavnost v nemščini na novo usklajen termin landwirtschaftliche Tätigkeit; zanj je bil narejen novi vnos in dodan v related axie. Primer 2: kmetijstvo : kmetijska dejavnost Axie created by R Crise i, last modified by PGrobelnik ID Term: axi..8728243.e deu .A Landwirtschaft ira A agriculture ¡ta A agricoltura siv .A kmetijstvo ira INT agriculture ita INT agricoltura deu H Landwirtschaft fra H agriculture ita H agricoltura siv H kmetijstvo deu ™ Landwirtschaft deu ^ Landwirtschaft fra 11 agriculture ita 11 agricoltura slv ÉI kmetijstvo 4.2 Potek terminološkega dela < 5 O .j 0 z 1 oc UJ Related to axie : deu .A Landwirtschaft deu .A landwirtschaftliche Tätigkeit fra .A activité agricole ¡ta .A attività agrícola siv .A kmetijska dejavnost fra int activité agricole ¡ta int attività agrícola deu H landwirtschaftliche Tätigkeit fra H activité agricole ¡ta ■ attività agrícola siv ■] kmetijska dejavnost deu H landwirtschaftliche Tätigkeit deu landwirtschaftliche Tätigkeit fra II activité agricole ¡ta II attività agrícola siv M kmetijska dejavnost Kot osnova za terminološko delo so služili iz besedil Alpske konvencije izvlečeni termini v vseh štirih jezikih, ki so bili vneseni v terminološko zbirko. Vnesli smo vse prevodne različice določenega termina v vsakem od štirih jezikov. Termini so bili vneseni v bazo že razvrščeni v axie in tudi v določena poglavja.23 Potrebno je bilo poiskati ustrezen kontekst za vsak termin in ga tudi definirati. Kontekst je moral kar najbolje ponazarjati rabo termina v besedilu, hkrati pa tudi izražati njegov pomen. Izbrali smo celotne zaključene enote, ki niso bile krajše od ene povedi. Včasih so bili 23 Terminologija v terminološki zbirki je razdeljena na naslednje glosarje: 1.1 Varstvo narave, 1.2 Ohranjanje krajine, 1.3 Zavarovana območja, 1.4 Zavarovane rastlinske in živalske vrste, 1.5.0 Okoljska politika, 1.5.1 Varstvo tal, 1.5.2 Odpadki, 1.5.3 Onesnaževanje, 1.6 Varstvo voda, 1.7 Presoje vplivov na okolje, 2.0 Prometna politika, 2.1 Železniški promet, 2.2 Cestni promet, 2.3 Letalski promet, 2.4 Morski promet, 2.5 Celinski rečni promet, 2.6 Kombiniran promet, 2.7 Potniški promet, 2.8 Prevoz blaga, 2.9 Prometno omrežje, 2.10 Prometna varnost, 3.5 Turizem, 4.1 Kmetijstvo, 4.2 Gozdovi, 4.3 Zootehnika, 4.4 Lov, ribištvo in gojenje rib. termini prisotni npr. samo v naslovu pravnega akta ali člena - v takem primeru nismo mogli vnesti konteksta, ampak smo vnesli le vir dokumenta, v katerem se termin pojavlja. Še zahtevneje je bilo ustrezno definirati koncepte na ravni Alpske konvencije. Na ostalih ravneh smo definicijo vnesli v primeru, če je bil koncept definiran v pravnem sistemu, v nasprotnem primeru je nismo oblikovali, saj je bila prioriteta projekta definirati pojme na ravni Alpske konvencije. Komparativno terminološko delo z ostalimi pravnimi sistemi je služilo izključno iskanju rešitev na ravni Alpske konvencije, in sicer: - za razumevanje koncepta v različnih pravnih sistemih, kjer/če le-ta obstaja — kot pomoč pri iskanju definicij - za primerjavo morebitne rabe drugih (istopomenskih) terminov v drugih pravnih sistemih (posebno v nacionalni zakonodaji) — kot pomoč pri iskanju terminoloških rešitev V določenih primerih sta bili terminološkim vnosom dodani še opomba ali opomba za usklajevanje, če je bilo to potrebno.24 Terminološko-raziskovalno delo je večinoma temeljilo na pravnih dokumentih iz korpusa LexALP. 4.3 Kvalifikatorji v terminološki zbirki LexALP 4.3.1 Phraseological unit V to kategorijo so uvrščeni vsi »nepravi« termini, prevodne enote, ki se pojavljajo v besedilih Alpske konvencije in so lahko koristne za uporabnike, še posebej za prevajalce. Navadno se pojavljajo samo v besedilih Alpske konvencije, ni pa nujno - velikokrat so ti izrazi najdeni tudi v drugih pravnih sistemih. Ker ne gre za prave termine, le-ti niso definirani v nobenem pravnem sistemu in so večinoma brez definicije, so bili pa vseeno usklajeni. Raje kot frazeološke enote bi jim v slovenščini rekli prevodne enote ali nestalne besedne zveze. Frazeološka enota je v slovenskem jezikoslovju namreč povsem drugače definirana (Jakop 2006: 16-18). Terminologi se nismo zedinili glede tega, kako poimenovati to kategorijo, poimenovanje frazeološka enota je nastalo predvsem na podlagi francoske ^ phrase (»stavek«), saj gre pri tej skupini izrazov pogosto za glagolske strukture. O O u 0 z 1 24 Opomba se navadno nanaša na slovnične posebnosti, rabo ali pomen termina v določenem pravnem H sistemu, opomba za usklajevanje pa vsebuje informacije o procesu usklajevanja. Primer: skupni ali dopolnitveni programi za sistematično opazovanje n.m. pl., phraseological unit, [HARMONISED], created by eurac, last modified by HDobrila ID Term: slv.skupni_ali_dopolnitveni_programi_za_sistematično_opazovanje.1290.e Domain: 1.5.0 Okoljska politika Context: Pogodbene stranke se [na določenih področjih] [...] dogovorijo, da bodo [...] [med drugim] razvile skupne ali dopolnitvene programe za sistematično opazovanje[.][Document : Alp. konv., čl. 3] Note: Programi opazovanja s področja posredovanja v okviru Alpske konvencije, ki jih skupaj pripravijo in izvajajo vse države pogodbenice Alpske konvencije ali pa le nekatere od njih.[ Author : Usklajevalna skupina LexALP ] gemeinsame oder einander ergänzende Programme zur systematischen Beobachtung n.n. pl., phraseological unit, [HARMONISED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: deu.gemeinsame_oder_einander_ergänzende_Programme_zur_systematischen_Beobachtung.1288.e Domain: 1.5.0 Umweltpolitik Context: Die Vertragsparteien vereinbaren, [...] Forschungsarbeiten und wissenschaftliche Bewertungen durchzuführen und dabei zusammenzuarbeiten, [...] gemeinsame oder einander ergänzende Programme zur systematischen Beobachtung zu entwickeln, [...] Forschung und Beobachtung sowie die dazugehörige Datenerfassung zu harmonisieren.[Document : AlpenK, Art. 3 ] Note: D.h. Pläne sowie bestimmte Ziele und Maßnahmen aller Mitgliedsländer der Alpenkonvention oder zusätzliche Pläne, Ziele und Maßnahmen einzelner Vertragsparteien mit dem Ziel, Phänomene zielgerichtet und ausführlich zu erfassen und zu bewerten.[Author: LexALP Harmonisierungsgruppe] programmes communs ou se complétant mutuellement pour une observation systématique n.m. pl., phraseological unit, [HARMONISED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: fra.programmes_communs_ou_se_complétant_mutuellement_pour_une_observation_systématique.1286.e Domain: 1.5.0 Politique environnementale Context: [L]es Parties contractantes conviennent [...] d'effectuer des travaux de recherche, des évaluations scientifiques et d'y travailler en collaboration, [... ] d'élaborer des programmes communs ou se complétant mutuellement pour une observation systématique, [... ] d'harmoniser les recherches et les observations ainsi que la saisie de données y afférente.[ Document : Conv. alp., art. 3 ] Note: Programmes d'observation dans les domaines d'intervention envisagés dans la Convention alpine, et qui sont élaborés et mis en suvre en commun, en mode intégré, par toutes les Parties contractantes de la Convention ou par certaines d'entre elles. [ Author : Groupe d'Harmonisation LexALP ] programmi comuni o integrati di osservazione sistematica n.m. pl., phraseological unit, [HARMONISED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: ita.programmi_comuni_o_integrati_di_osservazione_sistematica.1284.e Domain: 1.5.0 Politica ambientale Context: [L]e Parti contraenti convengono [...] di effettuare lavori di ricerca e valutazioni scientifiche, collaborando insieme, di sviluppare programmi comuni o integrati di osservazione sistematica, di armonizzare ricerche ed osservazioni, nonché la relativa raccolta dati.[ Document : Conv. Alpi, art. 3 ] Note: Programmi di osservazione degli ambiti e settori d'intervento contemplati dalla Convenzione delle Alpi, elaborati ed attuati in co-mune in modo integrato da tutti o alcuni delle Parti contraenti della Convenzione. [ Author : Gruppo di Armonizzazione LexALP ] Ni nujno, da dobijo ta kvalifikator termini v vseh štirih jezikih. Včasih je glagolska struktura, ki nastane pri prevodu, posledica jezikovnih in skladenjskih razlik med jeziki. Pogosto je bila pri procesu usklajevanja zavrnjena in namesto nje usklajena neglagolska. Primer: oznako phraseological unit sta dobila le termina v slovenščini in francoščini. Slovenski je bil potrjen, francoski zavrnjen, usklajen je bil neglagolski izraz. Ker gre v tem primeru za koncept, ki je izražen s pravimi termini v treh od štirih jezikov, ga je bilo mogoče tudi definirati. 5 o u 0 Z 1 cc H škodljivi vplivi, ki se jim da izogniti n.m. pl., phraseological unit, [HARMONISED], created by eurac, last modified by HDobrila ID Term: slv.škodljivi_vplivi,_ki_se_jim_da_izogniti.1114.e Domain: 1.5.0 Okoljska politika Definition: Vpliv nekega posega (ukrepa, projekta, itd.) na naravno ravnotežje in krajino, ki se ga lahko in mora preprečiti z ustreznimi preventivni ukrepi.[ Document : Prot. VNUK, čl. 9, 1/Kerin ] Context: Rezultat [...] [določene] presoje je treba upoštevati pri izdajanju dovoljenj za [...] [določene] ukrepe in projekte oziroma njihovi izvedbi. Pri tem je treba še posebej zagotoviti, da ne pride do škodljivih vplivov, ki se jim da izogniti.[ Document : Prot. VNUK, čl. 9, 1 ] vermeidbare Beeinträchtigung n.f., [HARMONISED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: deu.vermeidbare_Beeinträchtigungen.1113.e Domain: 1.5.0 Umweltpolitik Definition: Auswirkung eines Eingriffs (Maßnahme, Vorhaben usw.) auf Naturhaushalt und Landschaftsbild, die durch geeignete Vorbeugungsmaßnahmen verhindert werden kann und muss. [ Document : Prot. NatSchLP, Art. 9, 1/Di Siena ] Context: Die Vertragsparteien schaffen die Voraussetzungen dafür, daß für private und öffentliche Maßnahmen und Vorhaben, die Natur und Landschaft erheblich oder nachhaltig beeinträchtigen können, die direkten und indirekten Auswirkungen auf den Naturhaushalt und das Landschaftsbild überprüft werden. Das Ergebnis der Prüfung ist bei der Zulassung beziehungsweise Verwirklichung zu berücksichtigen. Dabei ist insbesondere sicherzustellen, daß vermeidbare Beeinträchtigungen unterbleiben.[ Document : Prot. NatSchLP, Art. 9, 1 ] atteinte évitable n.f., [HARMONISED], created by SDisiena, last modified by ACitron ID Term: fra.atteinte_qui_peut_être_évitée.9756736.e Domain: 1.5.0 Politique environnementale Definition: Impact d'une intervention (mesure, projet, etc.) sur l'équilibre naturel ou les paysages, qui peut et doit être évité par la prise des mesures préventives nécessaires.[ Document : Prot. PNEP, art. 9, 1/Randier ] Context: [ Author : Groupe d'Harmonisation LexALP ] Harmonisation Note: Proposition du Groupe d'Harmonisation.[ Author: Groupe d'Harmonisation LexALP ] atteinte qui peut être évitée n.f., phraseological unit, [REJECTED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: fra.atteintes_qui_peuvent_être_évitées.1112.e Domain: 1.5.0 Politique environnementale Definition: Impact d'une intervention (mesure, projet, etc.) sur l'équilibre naturel ou les paysages, qui peut et doit être évité par la prise des mesures préventives nécessaires.[ Document : Prot. PNEP, art. 9, 1/Randier ] Context: Les Parties contractantes établissent les conditions nécessaires à l'examen des impacts directs et indirects sur l'équilibre naturel et sur les paysages des mesures et projets, de nature privée ou publique, susceptibles d'entraîner des atteintes importantes ou durables à la nature et aux paysages. Le résultat de cet examen est à prendre en considération lors de l'autorisation ou de la réalisation de ces mesures et projets. Dans ce cadre, on fera notamment en sorte que les atteintes qui peuvent être évitées ne se produisent pas.[ Document : Prot. PNEP, art. 9, 1 ] compromissione evitabile n.f., [HARMONISED], created by eurac, last modified by ACitron ID Term: ita.compromissioni_evitabili.1111.e Domain: 1.5.0 Politica ambientale Definition: Impatto di un intervento (misura, progetto ecc.) sull'equilibrio naturale e sul paesaggio che puo e deve essere impedito tramite adeguate misure di prevenzione.[ Document : Prot. PNTP, art. 9, 1/Rampino ] Context: Le Parti contraenti creano i presupposti affinché, nei casi di misure e progetti di carattere privato o pubblico, suscettibili di compromettere in modo rilevante o duraturo la natura e il paesaggio, siano valutati gli effetti diretti e indiretti sull'equilibrio naturale e sul quadro paesaggistico. Il risultato della valutazione è da considerare nell'autorizzazione e/o nella realizzazione delle opere, assicurando in particolare che non si verifichino compromissioni evitabili.[ Document: Prot. PNTP, art. 9, 1 ] 4.3.2 Short Form - Full Form Nekateri termini se v pravnih besedilih sopomensko pojavljajo v dolgih in kratkih oblikah; dodali smo jim kvalifikator Short form ali Full form. > O O -i 0 z 1 K lil H Protocole d'application de la Convention alpine de 1991 dans le domaine du tourisme n.m., [HARMONISED], created by eurac, last modified by Lavault ID Term: fra.Protocole_d_application_de_la_Convention_alpine_de_1991_dans_le_domaine_du_tourisme.3551.e Domain: 3.5 Tourisme ShortForm: Protocole Tourisme Definition: [Protocole d'application de la Convention alpine dont l'objectif] consiste à contribuer, dans le cadre institutionnel existant, à un développement durable de l'espace alpin par un tourisme respectueux de l'environnement grâce à des mesures spécifiques et à des recommandations qui tiennent compte des intérêts de la population locale et des touristes. [ Document : Prot. Tour., art. 1 ] Protocole Tourisme n.m., [HARMONISED], created by eurac, last modified by Lavault ID Term: fra.Protocole_Tourisme.3550.e Domain: 3.5 Tourisme FullForm: Protocole d'application de la Convention alpine de 1991 dans le domaine du tourisme Definition: [Protocole d'application de la Convention alpine dont l'objectif] consiste à contribuer, dans le cadre institutionnel existant, à un développement durable de l'espace alpin par un tourisme respectueux de l'environnement grâce à des mesures spécifiques et à des recommandations qui tiennent compte des intérêts de la population locale et des touristes. [ Document : Prot. Tour., art. 1 ] 4.3.3 Accronym Terminološka zbirka LexALP omogoča tudi iskanje po akronimih. DOP n.f., [UNKNOWN], created by prampino, last modified by prampino ID Term: ita.DOP.12650887.e Domain: 4.1 Agricoltura FullForm: denominazione d'origine protetta Context: Per beneficiare di una denominazione d'origine protetta (D OP) o di un'indicazione geografica protetta (IGP), i prodotti devono essere conformi ad un disciplinare.[ Document : reg. 2081/92, art. 4, 1 ] denominazione d'origine protetta n.f., [UNKNOWN], created by prampino, last modified by prampino ID Term: ita.denominazione_d_origine_protetta.12650372.e Domain: 4.1 Agricoltura Acronym: DOP Definition: Attestazione rilasciata dalla Comunita europea che garantisce e tutela il livello qualitativo di un determinato prodotto agri-colo-alimentare, comprese le bevande vegetali, le acque minerali, le birre ed i prodotti di panetteria; e escluso [...] il vino.[ Document : DELG 2000:179 ] Context: La Comunita [... ] per garantire la genuinita dei prodotti provenienti da determintare regioni dell'Europa ha istituito due marchi di qualita: denominazione d'origine protetta (DOP) [...] [e] indicazione geografica protetta (IGP)[.] [ Document : VERR 2003:556-557 ] zaščitena označba porekla n.f., [UNKNOWN], created by HDobrila, last modified by PGrobelnik ID Term: slv.zaščitena_označba_porekla.12660802.e Frequency: common Domain: 4.1 Kmetijstvo Acronym: ZOP Definition: [O]značuje proizvod, katerega proizvodnja, predelava ali priprava potekajo na določenem geografskem območju s priznanim in določenim postopkom.[ Url : www.europarl.europa.eu (2007/11/25) ] Context: Glede na obstoječe prakse bi bilo treba opredeliti dve različni kategoriji geografskih opisov, in sicer zaščitene geografske označbe ter zaščitene označbe porekla.[ Document : ured. 510/2006, preamb. ] ZOP n.m., [UNKNOWN], created by HDobrila, last modified by PGrobelnik ID Term: slv.ZOP.12660146.e Domain: 4.1 Kmetijstvo FullForm: zaščitena označba porekla Context: Kmetijski proizvod ali živilo mora biti v skladu s specifikacijo proizvoda, da je lahko upravičeno do zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO).[ Document : ured. 510/2006, čl. 4, 1 ] 4.3.4 Variant Nekateri termini se pojavljajo v besedilih v več različicah. V takem primeru je bil narejen vnos za termin, ki se pojavlja bolj pogosto, drugi termin je bil dodan v kvalifikator »variant« kot različica osnovnega termina. Iskalna funkcija omogoča le iskanje osnovnega termina, variante pa ne. hribovito območje n.n., [HARMONISED], created by JGlavač, last modified by HDobrila ID Term: slv.hribovito_območje.11305041.e Variant: hribovsko območje Definition: [Območja], na katerih je možnost rabe zemljišč znatno omejena in stroški dela opazno večji zaradi: bodisi zelo težkih podnebnih razmer, odvisnih od nadmorske višine, zaradi katerih je rastna sezona bistveno krajša, bodisi prestrmih pobočij po večjem delu zadevnega zemljišča na nižji nadmorski višini, zaradi katerih ni mogoča uporaba strojev ali pa je potrebna zelo draga posebna oprema, bodisi kombinacije teh dveh dejavnikov, če je ovira, ki izhaja iz vsakega posebej, manj akutna, če je obravnavana ločeno, kombinacija obeh pa ima za posledico enakovredno oviro. [ Document : ured. 1257/1999, čl. 18 ] Context: Pogodbenice soglašajo, da je kmetijstvo, zlasti na hribovitih območjih, v stoletjih izoblikovalo krajino in ji dalo njeno zgodovinsko podobo ter kulturno vrednost.[ Document : Prot. HK, čl. 4 ] Note: V besedilu Alpske konvencije se pojavljata termina "gorsko območje" in "hribovito območje", vendar se glede na naslov Protokola Hribovsko kmetijstvo in rabe pridevnikov "hribovski"/"hribovit" v besedilih Alpske konvencije predlaga v slovenščini termin "hribovito območje" in ne "gorsko območje"[ Author : Grobelnik ] < -i o o -i 0 z 1 K lil H 5. korpus lexalp Korpus je bil zasnovan predvsem v pomoč terminološkemu delu in rabljen za iskanje pravnih terminov, definicij in kontekstov, ki so bili vneseni v terminološko zbirko LexALP. Služil je kot vir za pravno terminologijo, na kateri je temeljilo kontrastivno terminološko delo. Korpus zajema pravna besedila v vseh štirih uradnih jezikih Alpske konvencije. Vanj smo uvrstili samo celotna besedila (ne npr. le posameznih odstavkov ali odsekov). Zajema besedilo Alpske konvencije (okvirne konvencije) in njenih protokolov, besedila nacionalne zakonodaje vsake od držav podpisnic,25 evropske zakonodaje in mednarodnih konvencij. V korpusu so torej vsi pravni akti, relevantni za tematiko projekta, ne pa celotna zakonodaja.26 Ta področja so sicer v vsakem pravnem sistemu drugače razvrščena, vendar so v korpusu razdeljena na poglavja, kot so opisana v Prot. UPTR, čl. 9. Pravna besedila, ki le v manjši meri zadevajo izbrano tematiko, niso vključena v korpus, čeprav so bila nekatera od teh besedil vključena v terminološko delo. Korpus vsebuje le besedila, ki so terminološko relevantna (npr. besedila, ki vsebujejo le sezname imen, številk itd. niso bila vključena27) (Chiocchetti in Lyding 2006: 507). Korpus in zbirka bibliografskih podatkov sta medsebojno povezana, korpus omogoča enostaven dostop do bibliografskih podatkov dokumentov. Z iskalnim vmesnikom je mogoče natančno iskanje po korpusu, kar je bilo v veliko pomoč pri terminološkem delu. Vsi korpusni dokumenti so shranjeni v elektronski obliki in se lahko po njih brska preko spleta. Iskalna funkcija nam omogoča iskanje: - termina (popolno ali nepopolno ujemanje, t.i. »exact match« in »fuzzy search«), - besedilne enote (npr. stavki, naslovi, odstavki ...), - tipa besedila (omejeno iskanje glede na bibliografske podatke besedil in na meta podatke na splošno, npr. samo vsi dokumenti v pravnem sistemu EU, samo regionalna zakonodaja, ...). >■ O O u 0 z 1 te u H 25 Avstrije, Nemčije, Francije, Slovenije, Italije, Švice, ne vsebuje pa zakonodaj Monaka in Lihtenštajna. 26V korpusu so izbrani primarni viri v najširšem smislu. Iz notranjepravnih sistemov smo vključili besedila iz primarne zakonodaje, iz pravnega reda EU pa tudi sekundarne vire, saj so tudi ti pravno obvezujoči, še posebej pa terminološko relevantni. V korpusu so pravni akti, ki so bili v času izbora besedil (od junija do avgusta 2005) najnovejši za določeno področje. Korpus je bil zamišljen kot sinhro-ni korpus, ki odseva stanje zakonodaje v času izbora besedil (Chiocchetti in Lyding 2006: 507). Kar zadeva slovenske notranjepravne akte, so v njem praktično vsi hierarhično najvišji in najpomembnejši: Ustava Republike Slovenije in zakoni ter uredbe s posameznih za projekt relevantnih področij. Vsebuje skupno 3129 pravnih besedil oziroma okrog 19 milijonov besed. Pravni dokumenti so razdeljeni na ista poglavja kot terminologija v terminološki zbirki (glej opombo št. 23). 27 Ta besedila terminološko niso zanimiva in nismo želeli zasičiti korpusa z za terminološko delo nerelevantnimi podatki. Korpus ima 2 iskalni funkciji: navadno iskanje posameznih besed (kjer se lahko omejimo tudi na pravni sistem in poglavje) in iskanje KWIC (Key Word In Context). Za zahtevnejše iskanje je potrebno poznati nekaj pravil28: (NB: The search operators "-" arid "aA allow for regular expression searches Refer to the following table to learn about regular expressions. regular expression meaning example search word example output beginning of word Acos cosa, cose, costituzione, BUT NOT qualcosa S end of word cosS Platyrhyncos, BUT NOT cosa any character c.s caso, necessitä, costituzione, BUT NOT causa [abcABC] any character out of the set c[ae]s caso, necessitä, BUT NOT costituzione, zero or more occurences cess* necessitä, successivo, undicesimo, BUT NOT concerto + one or more occurences cess+ necessitä, successivo, BUT NOT undicesimo ? zero or one occurence ces? concerto, successivo, undicesimo {1} exactly 1 occurence ces{1} undicesimo, BUT NOT successivo, concerto Primeri ukazov iskanja po LexALP korpusu: ~ besed Najde vse zadetke, ki vsebujejo -besed-, tudi vse pridevnike, prislove itd., izpeljane iz tega korena, npr. besedilo. Ta ukaz je dokaj priporočljiv za slovenščino, ki je morfološko zelo razgiban jezik, saj tako dobimo vse zadetke, ki vsebujejo določen sklop črk na začetku, sredini ali na koncu besede. ~ B[aä]um Najde vse zadetke, ki vsebujejo sredi besede a ali ä, npr. Baum, Bäume; ti iskalni kriteriji pridejo v poštev pri morfološko ne zelo razgibanih jezikih, kjer lahko predvidevamo določene slovnične oblike (npr. ~ are[ae]; ~ Wasserf[aä]ll; ~ sch[uü]tz ; isto velja za iskanje besednih zvez29: ~ zon[ae] rural[ei]; ~ trasport[oi] di person[ae]). ~ besed..?$ Najde vse zadetke, ki vsebujejo besed in naprej še obvezno en znak, naslednji pa je fakultativen; npr. najde besed-ah, besed-il, besed-en, besed-e, medbesed-en... To je naj- priporočljivejši ukaz iskanja za slovenščino, saj omogoča kar največje število želenih ^ zadetkov. Enako pri iskanju besednih zvez: ~ cest..?$ promet.?.?$; ~ proizvodnj..?$ 5 električ..?.?$ energij.?.?$. 2 O 28 Tabela je iz internega priročnika: Lyding (2007): „Access to corpus and KWIC (Key Word In g Context) search". UJ 29 Iskalna funkcija omogoča iskanje največ 3-besednih besednih zvez. Iskanje KWIC (Key Word In Context) omogoča iskanje le posameznih besed in ne besednih zvez ter je namenjeno raziskovanju jezikovnih posebnosti, predvsem skladenjskih. Npr. pri iskanju metodo se nam izpiše le najbližji kontekst, ki vsebuje iskani izraz, in s tem posredno omogoča tudi iskanje npr. besednih zvez (metodo di ...), hkrati pa priča o skladenjskih posebnostih v italijanskem jeziku (npr. o rabi predloga di v vlogi rodilniške končnice v slovenščini). S klikom na »details« imamo dostop do zbirke bibliografskih podatkov in s tem do bibliografskih podatkov pravnega akta, s tem pa tudi do celotnega besedila v LexALP korpusu. 6. zbirka bibliografskih podatkov Vsebuje bibliografske podatke o vseh dokumentih v korpusu in bibliografske podatke vseh ostalih dokumentov, ki so citirani v terminološki zbirki in niso del korpusa. Vključuje tudi podatke knjig, priročnikov, dokumente precedenčnega prava, vse, kar je bilo pri vnosu podatkov v terminološko zbirko citirano kot vir. Omogoča več iskalnih možnosti, in sicer: - znotraj vsakega pravnega sistema - možno je iskati več bibliografskih podatkov znoraj istega pravnega sistema; - iskati dokumente v različnih pravnih sistemih naenkrat; - najti bibliografske podatke o knjigah, priročnikih, precedenčnem pravu. Uporabniki imajo dostop do celotnih bibliografskih podatkov dokumentov, citiranih v terminološki zbirki; dostop do celotnega besedila v korpusu (s klikom na »doc in cache« je možen dostop do celotnega besedila v korpusu - seveda samo v primeru, če je le-to del korpusa);30 dostop do dokumenta na internetu (s klikom na »doc in www« je možno avtomatično iskanje dokumenta na spletu); uporabnik ima na voljo možnosti za omejeno iskanje glede na različne kategorije.31 Viri in literatura www.eurac.edu/lexalp http://www.convenzionedellealpi.org/ Chiocchetti, Elena in Verena Lyding (2006): »Multilingual Corpus for Terminology Work: The LexALP Corpus of Legal Texts.« V: Abel, Stufflesser, Putz (2006): Mehrsprachigkeit in Europa: Erfahrungen, ij Bedürfnisse, Gute Praxis. Tagungsband. - Plurilinguismo in Europa: esperienze, esigenze, buone pratiche. Atti O u O 30 Zaradi avtorskih pravic je za dostop do celotnega besedila v korpusu potrebno geslo, dostop imajo g le sodelavci projekta LexALP in ne zunanji uporabniki. 31 Vmesnik bibliografske zbirke podatkov je v angleščini; navodila za iskanje se uporabniku odprejo v H posebnem okencu s klikom na ? help na dnu vmesnika. del convegno. - Multilingualism across Europe: Findings, Needs, Best Practices. Proceedings. 24.-26.08.2006, Bolzano/Bozen. Bozen: Eurac. 505-513. Coluccia, Stefania (2002): »La definitione in terminologia e terminografia«. V: Magris, Musacchio, Rega, Scarpa (2002): Manuale di terminologia. Aspetti teorici, metodologici e applicativi. Milano: Hoepli. 83-98. Jakop, Nataša. 2006. Pragmatična frazeologija. Ljubljana: ZRC. Schuler, Martin, Erwin W. Stucki, Oliver Roque in Manfred Perlik (2004): Mountain Areas in Europe: Analysis of mountain areas in EU members states, acceding and other European countries. NORDREGIO - Nordic Centre for Spatial Development. http://ec.europa.eu/regional_policy/ sources/docgener/studies/pdf/montagne/mount9.pdf Interni priročnik: Lyding, Verena (2007): »Access to corpus and KWIC (Key Word In Context) search. User guide for the LexALP corpus«. http://217.199.4.152:8080/htdocs2/lexalp/elearning/DE/main_corpus_de.html Interni priročnik: Lyding, Verena (2007): »Bibliographic database and access to full text corpus documents. User guide for the LexALP Bibliographic database«. http://217.199.4.152:8080/htdocs2/lexalp/elearning/IT/main_bibbase_it.html Interni priročnik: SDI, München (2007): »Introduction to the LexALP Term Bank. Information for LexAlp trainers«. http://217.199.4.152:8080/htdocs2/lexalp/elearning/material/2_Training_ Sessions/05_TS_Introduction_LexALP_Termbank_train-the-trainer_EN.doc Alp. konv.: Konvencija o varstvu Alp (Salzburg, 07.11.1991) Prot. Promet: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa (Luzern, 31.10.2000) Prot. VT: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju varstva tal (Bled, 16.10.1998) Prot. VNUK: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o varstvu narave in urejanju krajine (Chambery, 20.12.1994) Prot. Energ.: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju energije (Bled, 16.10.1998) Prot. GG: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju gorskega gozda (Brdo, 27.02.1996) Prot. UPTR: Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 o Urejanju prostora in trajnostnem razvoju (Chambery, 20.12.1994) Prot. PNTP: Protocollo di attuazione della Convenzione delle Alpi del 1991 nell'ambito della protezione della natura e della tutela del paesaggio (Chambery, 20.12.1994) Prot. En.: Protocollo di attuazione della Convenzione delle Alpi del 1991 nell'ambito dell'energia (Bled, 16.10.1998) Prot. BS: Protokoll zur Durchführung der Alpenkonvention von 1991 im Bereich Bodeschutz (Bled, 16.10.1998) Prot. NatSchLP: Protokoll zur Durchführung der Alpenkonvention von 1991 im Bereich Naturschutz und Landschaftspflege (Chambery, 20.12.1994) BArtSchV 2005: Verordnung zum Schutz wild lebender Tier- und Pflanzenarten (16.02.2005) http:// ^ www.gesetze-im-internet.de/bundesrecht/bartschv_2005/gesamt.pdf Jj TierartenschutzV: Verordnung der Landesregierung vom 6. Dezember 1988 über den Schutz freilebender 2 Tierarten (17.10.1989) 0 ZON-UPB2: Zakon o ohranjanju narave (Uradno prečiščeno besedilo), Ur. l. RS, št. 96/2004. g PORasZiv: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Ur. l. RS, št. CC & > > 111 H ZV-1: Zakon o vodah, Ur. l. RS, št. 67/2002. UNSPZP: Uredba o nadomestilu dela stroškov za prevoze, raziskave in naložbe prevoznikom, ki opravljajo določene prevozne storitve v železniškem prometu, Ur. l. RS, št. 108/2000. EKK: Evropska konvencija o krajini (Firenze, 20.10. 2000) Helsinška konv.: Konvencija o zaščiti in uporabi prekomejnih vodnih tokov in mednarodnih jezer (Helsinki, 17.03.1992) ured. 1592/2002: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1592/2002 z dne 15. julija 2002 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu dir. 2000/60: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike dir. 2000/76: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov >■ O O u 0 z 1 te ui H Marjan Pikelj Elementos de terminología financiera y bancaria española Resumen Este papel fue preparado para la conferencia dada en un seminario sobre la terminología financiera y bancaria española organizado por la Asociación de Traductores Científicos y Técnicos de Eslovenia con el objeto de familiarizar a los socios con este vocabulario técnico tan particular. Comprende tanto una presentación general de la esfera económica en general como un glosario más detallado de términos técnicos. Palabras clave: economia, sectores economicos, empresas, sociedades, sector bancario, banca, marco regulador, informacion financiera, principios contables, informes (estados) financieros Izvleček Elementi finančnega in bančnega izrazja v španščini Ta prispevek temelji na gradivu, ki je bilo pripravljeno za predavanje na seminarju o finančnem izrazju v španskem jeziku, ki ga je Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije organiziralo za svoje člane. Namen seminarja je bil seznaniti prevajalce z izrazjem tega tako specifičnega področja. Prispevek sestavljata tako splošna predstavitev gospodarskega sektorja, kakor tudi obsežnejši glosar strokovnega izrazja. Ključne besede: gospodarstvo, sektorji gospodarstva, podjetja, družbe, bančni sektor, bančništvo, zakonodajni okvir, računovodsko poročanje, računovodska načela, računovodski izkazi No se puede llegar a comprender el mundo sin la economía. Todos los estados se rigen por sus designios. Pero, en vez de introducción, me permito citar aquí un breve extracto de la obra «La economía de la vida cotidiana» (Economics of Everyday Life) por Getrude Williams: ¿Qué es la economía? g O La economía trata de las cosas de la vida diaria: cómo nos ganamos la vida y por qué q algunas veces obtenemos más y otras menos. En nuestros días todo el mundo es consciente E del importante papel que juegan en sus vidas los factores económicos, porque nada parece i permanecer estable durante más de unas cuantas semanas seguidas. Los precios varían sin h © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Letnik 41, št. 1-2, leto 2007/08: str. 101-133 • MOSTOVI DZTPS 101 cesar; generalmente hacia arriba, y apenas nos felicitamos por estar un poco más desahogados cuando contemplamos cómo perdemos todo lo que hemos ganado a causa de tener que pagar más por todo lo que deseamos. El volumen de industrias tales como las minas de carbón y los ferrocarriles, que hemos considerado como parte natural del entorno, está disminuyendo, mientras otras, completamente nuevas, como la electrónica, los plásticos, etc., ocupan su lugar como grandes campos de empleo; y estos cambios de volumen afectan directamente a las vidas de cientos de miles de familias. Aquellos de entre nosotros que tengamos hoy ya cierta edad podemos recordar el choque sufrido durante la guerra, cuando la escasez de tantos bienes que necesitábamos en nuestra vida cotidiana puso de relieve vívidamente cuánto dependemos de las cuatro esquinas del mundo para todas las cosas que utilizamos diariamente sin pararnos a pensar, por lo general, ni por un momento, en sus orígenes. Hubo un tiempo en que cada familia en realidad producía por sí misma la mayor parte de las cosas que necesitaba en la vida cotidiana. En el mundo moderno, la relación entre el trabajo y las necesidades es mucho menos directa que antes, puesto que la mayor parte de nosotros empelamos nuestro tiempo en hacer cosas para venderlas y no para nuestro propio uso. Esta especialización, que es la característica de la economía moderna, nos permite disfrutar de cosas con las que nunca soñaron nuestros abuelos: automóviles, bicicletas y aviones, aspiradoras y frigoríficos, tejidos de rayón de plástico, alimentos más variados y toda clase de otros bienes; pero esto hace al mundo también mucho más complejo. Hay cuatro sectores económicos fundamentales: - producción/industria manufacturera - venta al por mayor - venta al por menor - servicios Los operadores económicos son los siguientes: - personas físicas (individuos, particulares) - compañías (empresas, firmas, sociedades) y desempeñan una actividad económica. > O O Hay varios tipos de compañías: - compañías/sociedades comerciales - compañías financieras/institutos financieros k - bancos e instituciones de crédito h - compañías de seguros/reaseguros Las compañías/sociedades pueden tener diversos tipos de organización: - sociedad anónima (por acciones) (S.A.) - sociedad de arrendamiento financiero - sociedad colectiva - sociedad comanditaria, sociedad en comandita - sociedad comanditaria por acciones - sociedad por acciones - sociedad de responsabilidad limitada - empresa individual, sociedad unipersonal Hay que distinguir entre el término «empresa individual» y el término «sociedad personal»: • Empresas individuales En este tipo de empresas, una persona es responsable de la provisión del capital, de la gestión y del riesgo. Es el único propietario, y el único que obtiene beneficio o soporta las pérdidas. • Sociedades personales Son asociaciones de personas. La sociedad personal se define como la relación que subsiste entre dos o más personas que llevan negocios en común con objeto de obtener beneficios. El número de socios no debe sobrepasar 20. Hay dos categorías de sociedades personales. En una sociedad colectiva, todos los socios son responsables de las deudas de la empresa. En una «sociedad en comandita», los comanditarios no son responsables más que hasta el importe de su propia contribución financiera, y no toman parte activa en la gestión del negocio. Pero, como nos encontramos en el campo de las «asociaciones de personas», debe haber, al menos, un socio general cuya responsabilidad por las deudas de la sociedad no es limitada. Puede ser llamado para pagar tales deudas hasta el límite de sus bienes. • El sector bancario Las tendencias globalizantes de la economía mundial están suscitando profundos cambios en la banca a nivel internacional. En este contexto, surge la Banca Univer- 5 sal, institución que de conformidad con lo establecido en la ley general de bancos ^ y otras instituciones financieras, puede realizar todas las operaciones que pueden q efectuar los bancos e instituciones financieras especializadas como bancos comer- 5 ciales, bancos hipotecarios, bancos de inversión, sociedades de capitalización, ar- i rendadoras financieras y fondos de mercado monetario. i- La banca universal tiene por objeto las operaciones siguientes: - financiar capital de trabajo - otorgar créditos al consumo - recibir depósitos a la vista y a plazo - otorgar créditos hipotecarios - emitir títulos hipotecarios - financiar proyectos de inversión de mediano y largo plazo - intervenir en el mercado de capitales - celebrar contratos de capitalización - efectuar operaciones de arrendamiento financiero - vender al público títulos o valores en fondos de activos líquidos, fondos fiduciarios, etc. - otorgar fianzas - abrir cartas de crédito - intermediar en el mercado cambiario La banca universal se propone realizar las operaciones características siguientes: • Ampliar su oferta de instrumentos financieros para la capitalización de recursos, pudi-endo recibir depósitos tanto a corto como a largo plazo, bajo distintas modalidades. • Poder realizar operaciones de intermediación financiera en distintos plazos. • Prestar bajo una misma figura, los servicios que individualmente ofrecen en distintos plazos. • Prestar bajo una misma figura, los servicios que individualmente ofrecen las instituciones financieras especializadas. • Operar con una estructura departamental variada, especializada e integrada, tanto en su aspecto organizacional como operativo, debido a la magnitud y diversidad de negocios que manejan. • Mantener niveles de capitalización superiores a los de la banca especializada La institución de la banca universal tiene las siguientes ventajas: • Estimula la eficiencia y la competitividad por la vía de la reducción de costos. No solo a nivel de operaciones, sino también de mercadeo, informática, infraestruc- ^ tura y recursos humanos. ^ • Pone a disposición del usuario, en una sola institución una amplia gama de pro- q ductos y servicios. S • Facilita el desarrollo económico, al canalizar una mayor cantidad de recursos al K financiamiento a largo plazo y permitir el diseño de instrumentos de crédito con m h características y necesidades de financiamiento de cada actividad económica. • Brinda flexibilidad a la institución para adaptarse a cambios en el entorno macro-económico y financiero, dado los últimos plazos en los que puede operar y los distintos sectores que puede atender (mayor diversificación de riesgos). • Reduce el riesgo de liquidez ocasionado por la insuficiencia de captaciones a largo plazo para financiar operaciones a largo plazo. Clases de bancos Según el origen del capital las clases de bancos son: • Bancos públicos: El capital es aportado por el estado. • Bancos privados: El capital es aportado por accionistas particulares. • Bancos mixtos: Su capital se forma con aportes privados y oficiales. Según el tipo de operación: • Bancos corrientes: Son los más comunes con que opera el público en general. Sus operaciones habituales incluyen depósitos en cuenta corriente, caja de ahorro, préstamos, cobranzas, pagos y cobranzas por cuentas de terceros, custodia de títulos y valores, alquileres de cajas de seguridad, financiación, etc. • Bancos especializados: Tienen una finalidad crediticia específica. • Bancos de emisión: Actualmente se preservan como bancos oficiales. • Bancos Centrales: Son las casas bancarias de categoría superior que autorizan el funcionamiento de entidades crediticias, las supervisan y controlan. Tipos de bancos • Bancos centrales Los bancos centrales tienen por función principal la aplicación de la política monetaria del país. Los bancos centrales son los únicos autorizados para emitir billetes. El banco central es el banco del gobierno: éste puede pedir prestado al banco central cuando necesita dinero. El banco central es encargado de custodiar las reservas de oro del país. El banco central es un banco de bancos» y todos los demás bancos tienen deposi- 5 tadas en él grandes sumas de dinero. Las utilizan para compensar las transacciones ^ entre ellos. q El banco central regula los flujos de capitales que entran y salen del país. S El banco central regula el montante del crédito disponible en el país; uno de los 1 UJ instrumentos utilizados a estos efectos es el tipo de descuento, que es el tipo de i- interés aplicado por el banco central a los depositantes y prestamistas. Este tipo influirá, evidentemente, en el aplicado a los préstamos para todas las demás instituciones y organizaciones financieras y comerciales. • Bancos comerciales Proporcionan todos los servicios ofrecidos por los bancos a individuos y empresas. • Bancos de negocios Proporcionan servicios financieros a las empresas: fusiones y adquisiciones, ofertas públicas de compra, salidas a Bolsa, préstamos a medio plazo, financiación a la exportación, leasing, etc. • Cajas de ahorro Reciben cuentas de depósito y pagan un interés a los depositantes. En general, los tipos de interés varían en función del plazo de aviso previo estipulado para la retirada. Los depósitos a plazo fijo - para los que el plazo de aviso es mayor -perciben tipos de interés más elevados. Servicios bancarios Los bancos prestan los servicios siguientes: - gestión de cuentas corrientes - gestión de cuentas de depósito - préstamos - préstamos sobre descubiertos (autorización de descubierto) - descuento de letras - emisión de letras bancarias - emisión de cheques de viaje - pagos regulares (cuotas de clubs, pólizas de seguros, etc.) - provisión de dinero líquido (a las empresas para pago de nóminas) - custodia de títulos de propiedad y objetos de valor - cajas nocturnas - operaciones de valores bursátiles y asesoramiento a inversiones - actuación como ejecutores testamentarios - informes financieros (dando información al banco de una empresa sobre la situación financiera de otra empresa que hace negocios con la primera) - venta de divisas a los clientes Los órganos de gobierno de las sociedades Los órganos de gobierno de las sociedades constan del - Consejo de Administración/de Directores - Consejo de Supervisión - Comité Asesor - Asamblea/Junta (General) de Accionistas Perfil de la empresa Se trata de una presentación concisa de la empresa como, por ejemplo, en los informes anuales, etc. Incluye los elementos básicos siguientes: - denominación/razón social - domicilio social - tipo de organización/status legal - capital social - consejo de administración/de directores - principales ejecutivos - comités del consejo de directores - indicadores financieros - empleados Marco regulador El marco regulador que rige las actividades de las sociedades comprende las normas siguientes: - Ley de sociedades (comerciales) - Normas contables - Informes de prácticas contables - Requisitos para cotización oficial en bolsa - Normas internacionales de contabilidad (NIC) ^ - Principios de contabilidad generalmente aceptados g - Normas internacionales de información financiera 2 0 z 1 te Ui t- Información financiera Se trata de la obligación de las entidades de presentar sus informes (estados) financieros. Cada entidad debe preparar tres informes (estados) financieros claves: - balance/balance de situación/balance general/estado de situación patrimonial - cuenta de resultados/cuenta de resultados - estado de flujo de caja Están intencionados a: - accionistas - acreedores (prestamistas) - empleados - analistas y asesores - socios - gobierno - público en general Principios contables Toda empresa debe llevar la contabilidad de sus negocios conforme a las prescripciones legales (marco regulador), observando los siguientes principios contables: - principio de entidades separadas - principio de medida monetaria - principio de gestión continuada (de negocio/empresa en marcha) - principio de uniformidad - principio de prudencia - principio del devengo - inversiones en gastos de explotación y gastos de mantenimiento (costes laborales, costes de materiales, gastos generales/costes indirectos) - inversiones en activos fijos/bienes de capital (terrenos y edificios/construcciones, planta y maquinaria/instalaciones y bienes de equipo, vehículos/automóviles, instalaciones y accesorios/enseres) - amortización ^ - contabilidad a costes históricos 19 O u O Informes (estados) financieros K Pueden ser presentados por separado como también incorporados en el informe h anual. El informe anual suele tener le estructura siguiente: INFORME (MEMORIA) ANUAL [banco] 1. indicadores financieros 2. CARTA DEL presidente 3. informe del consejo de directores 4. principales actividades 5. ESTADOS FINANCIEROS 6. NOTAS A LOS ESTADOS FINANCIEROS • Resumen de las principales políticas contables • Base(s) de presentación • uso de estimados • Inversiones en valores • Inversiones en subsidiarias • Provisión para prestaciones laborales • Moneda en que se expresan las cifras • Provisiones para cuentas de dudoso cobro • Propiedades y equipos y amortización (depreciación) • Impuesto sobre la renta Prácticas contables que difieren de principios de contabilidad Cambios en política contable (en subsidiarias) Otras inversiones Saldos y transacciones con entes relacionados Propiedades y equipos Otros activos Documentos por pagar Ingresos no devengados utilidad integral Patrimonio Capital pagado Reserva legal Salarios y beneficios a empleados Impuestos sobre la renta Activos y pasivos en moneda extranjera Plan de pensiones Actividades no monetarias Compromisos y contingencias Transacciones no recurrentes Futura aplicación de normas contables directorios COMITES DEL CONSEJO DE DIRECTORIOS < -i O O -I 0 z 1 K u H > O O u O z También hace parte del informe (memoria) anual el informe de los auditores independientes. En términos generales, auditar es examinar y verificar información, registros, procesos, circuitos, etc., con objeto de expresar una opinión sobre su bondad o fiabilidad. La auditoria de estados financieros es el examen y verificación de los estados financieros de una empresa con objeto de emitir una opinión sobre la fiabilidad de los mismos. Se verifican cuentas anuales (documentos contables denominados en la práctica como estados financieros). También se denomina auditoria de cuentas anuales, auditoria contable o auditoria externa. Se intenta verificar si, razonablemente, los estados contables se han realizado más o menos bien. Puede haber errores, pero no puede haber un grave error. El objetivo de un examen de los estados financieros de una compañía, por parte de un auditor independiente, es la expresión de una opinión sobre si los mismos reflejan razonablemente su situación patrimonial, los resultados de sus operaciones y los cambios en la situación financiera, de acuerdo con los principios de contabilidad generalmente aceptados y con la legislación vigente. Los estados financieros auditados interesan y son útiles a una variedad de personas y organismos por las razones siguientes: a) A los directivos y administradores, porque es una forma de asegurarse de que la dirección, el manejo y el control del negocio se han llevado de forma y de acuerdo con las políticas y procedimientos establecidos, permitiéndoles manejar datos fiables a efectos de análisis y planificación. Es una forma de garantizar la honestidad de la gestión llevada a cabo. Los directivos y administradores querrán o no que se audite según si tienen algo que esconder o no, pero también según el coste de la auditoria. b) A los accionistas o propietarios, porque les muestra el rendimiento obtenido y la forma como se maneja y conserva su patrimonio. Como la mayor parte de los accionistas o propietarios delega la facultad de administrar en terceras personas, el dictamen del auditor les sirve de elemento de juicio para valorar la eficacia de esta administración. El informe del auditor sirve de base para tomar decisiones respecto a la conveniencia de aumentar el capital, contratar créditos, distribuir dividendos, etc. c) A los inversores, porque para invertir en acciones u obligaciones de la compañía o estimar el valor de compra-venta deberán obtener información digna de confianza que les permita conocer los rendimientos y situación financiera. Y, una vez realizada la inversión, desearán recibir, de una forma regular, estados financieros S te u h auditados, mientras mantengan dicha inversión en la empresa. d) A las entidades de crédito, porque cuando reciben solicitudes de crédito de importancia necesitan conocer datos fiables con respecto a la solvencia de la empresa, resultado de sus operaciones, capacidad de pago, etc., a la hora de decidir la concesión del crédito con un grado razonable de riesgo. e) A las autoridades fiscales, porque el dictamen involucra la expresión de la buena fe del contribuyente, en cuanto a que los estados financieros auditados reflejan en forma razonable el cumplimiento que ha dado a sus deberes fiscales. f) A los analistas financieros, porque todo su trabajo de organización, estudio y análisis estará basado en unas cifras homogéneas, comparables y fiables. g) A los acreedores, proveedores y terceros en general, porque en caso de tener que vender mercancías, ofrecer servicios, sobrevengan quiebras, suspensiones de pago, etc., contarán con información veraz que les permitirá conocer el riesgo que tienen implícito en la sociedad. h) A los trabajadores, porque la situación de la empresa les afecta de cara a negociaciones, participación en rendimientos, etc. i) A los gobiernos, porque cualquier programa de política económica y social debe fundamentarse en datos reales y veraces que permitan obtener variables ma-croeconómicas precisas. j) Al público en general, porque al enterarse de los estados financieros auditados pueden juzgarlos en la forma debida y tomar las decisiones pertinentes. Modelo del informe de los auditores independientes: INFORME DE LOS AUDITORES INDEPENDIENTES A los accionistas y Consejo de Directores Compañía, S.A.: Hemos efectuado la auditoria del balance general no consolidado adjunto de la Compañía, S.A. al 31 de diciembre del 2004 y de los estados conexos no consolidados de resultados y flujos de efectivo por el año terminado en esa fecha. Estos estados financieros son responsabilidad de la administración de la Compañía, S.A. Nuestra responsabilidad es expresar una opinión sobre estos estados financieros con base en nuestra auditoria. Excepto por lo expresado en el párrafo siguiente, efectuamos nuestra auditoria de acuerdo con Normas Internacionales de Auditoria. Esas Normas requieren que planifiquemos y realicemos las auditorias para obtener una seguridad razonable acerca de si los estados financieros están libres de errores significativos. Una auditoria incluye examinar, sobre una base selectiva, la evidencia que respalda los montos y revelaciones < -i O O -i 0 z 1 K u H en los estados financieros. Una auditoria incluye evaluar, tanto los principios de contabilidad utilizados y estimaciones significativas hechas por la administración, como la presentación en conjunto de los estados financieros. Consideramos que nuestra auditoria ofrece una base razonable para nuestra opinión. Tal y como se indica en la nota 2.14 a los estados financieros no consolidados, durante el año 2004, la Compañía, SA rebajó del renglón de capital adicional pagado su participación en un ajuste a la provisiones para activos riesgosos, que fue registrado por la subsidiaria X.X. en sus estados financieros contra este mismo renglón siguiendo instrucciones de la Superintendencia de Bancos del . En nuestra opinión este monto debió de rebajarse de los beneficios acumulados. La Compañía, S.A. no determinó el impacto, si alguno, en los estados financieros del año 2003 que pudiese haber ocasionado el cambio en la política contable indicada en la nota 2.14 a los estados financieros. En consecuencia la gerencia decidió no presentar los estados financieros comparativos con los del año 2003, tal y como es requerido por las Normas Internacionales de Información Financiera. En nuestra opinión, excepto por el efecto de la presentación del renglón de patrimonio en el estado de situación financiera del asunto indicado en el tercer párrafo y de la no presentación de los estados financieros del 2003 según se menciona en el cuarto párrafo, los estados financieros no consolidados antes mencionados presentan razonablemente, en todos sus aspectos importantes, la situación financiera de la Compañía, S.A. al 31 de diciembre del 2004 y los resultados de sus operaciones y sus flujos de efectivo por el año terminado en esa fecha, de conformidad con Normas Internacionales de Información Financiera. KPMG Madrid, 15 de abril del 2005 • Opinión favorable Cuando un auditor ha efectuado un examen que considera conforme a las normas de auditoria generalmente aceptadas, y los estados financieros del cliente han sido preparados de acuerdo con principios de contabilidad generalmente aceptados aplicados sobre una base uniforme respecto a la del año anterior, poniendo en evidencia todos los hechos que él considera importantes y habiendo quedado totalmente satisfecho del alcance de su examen y de la razonabilidad de los estados financieros, está en condiciones de emitir un informe favorable, sin salvedades. • Opinión con salvedades Un auditor independiente podrá emitir un informe con salvedades cuando está lo suficientemente satisfecho con la razonabilidad de los estados financieros como para no considerar necesario emitir un dictamen adverso. (En el ejemplo arriba 2 presentado es lo escrito en cursiva). O 2 • Opinión desfavorable § Cuando los efectos de las salvedades producidas por no aplicar los principios de u h contabilidad correctamente o ser aplicados sin uniformidad son tan significativos que distorsionan realmente la situación patrimonial de la compañía y el resultado de sus operaciones, el auditor deberá emitir una opinión desfavorable. A continuación están presentados algunos ejemplos de informes financieros: ESPAÑOLA, S.A. BALANCE DE SITUACIÓN AL 31 DE DICIEMBRE DE XXX (Antes de la aplicación del saldo de Pérdidas y Ganancias) ACTIVO [Millones de euros] INMOVILIZADO 7,269 Material Inmaterial Financiero Gastos amortizables 6.361 46 141 721 EXISTENCIAS 5.805 DEUDORES 6.023 CUENTAS FINANCIERAS 786 SITUACIONES TRANSITORIAS DE FINANCIACIÓN 313 AJUSTES POR PERIODIFICACIÓN 10 RESULTADOS 1.180 21.386 CUENTAS DE ORDEN Y ESPECIALES 2.663 PASIVO [Millones de euros] CAPITAL Y RESERVAS 6.178 SUBVENCIONES EN CAPITAL 430 PREVISIONES 153 PROVISIONES 37 DEUDAS A PLAZOS LARGO Y MEDIO 525 DEUDAS A PLAZO CORTO 13.115 AJUSTES POR PERIODIFICACIÓN 948 RESULTADOS - 21.386 CUENTAS DE ORDEN Y ESPECIALES 2.663 ESPAÑOLA, S.A. BALANCE DE SITUACIÓN AL 31 DE DICIEMBRE DE XXX (Antes de la aplicación del saldo de Pérdidas y Ganancias) ACTIVO [Millones de euros] INMOVILIZADO 7,269 Material 6.361 Terrenos y bienes naturales 212 Menos: provisión por depreciación (10) Edificios y otras construcciones 2.665 Maquinaria, instalaciones y utillaje 7.278 Elementos de transporte 2.017 Mobiliario y enseres 643 Equipos para procesos de información 130 Repuestos para inmovilizado 393 Otro inmovilizado inmaterial 12 Instalaciones complejas especializadas 3.516 Menos: amortización acumulada del inmovilizado material (10.507) Inmovilizaciones en curso 12 Inmaterial 46 Concesiones administrativas 6 Propiedad industrial 32 Otros conceptos 12 Menos: amortización acumulada del inmovilizado inmaterial (4) Financiero 141 Títulos en cotización oficial 60 Títulos sin cotización oficial 87 Otras participaciones en empresas 8 Menos: desembolsos pendientes por acciones y participaciones (2) Préstamos 12 Fianzas y depósitos constituidos 22 Menos: Provisión por depreciación de inversiones financieras permanentes (40) Menos: Provisiones para insolvencias (6) Gastos amortizables 721 De constitución y primer establecimiento 52 De emisión de obligaciones y bonos y de formalización de prestamos 27 Otros gastos amortizables 642 EXISTENCIAS 5.805 Comerciales (mercaderías) 40 Productos terminados 1.797 Productos semiterminados 1.301 Subproductos y residuos 16 Productos y trabajos en curso 483 Materias primas y auxiliares 2.091 Elementos y conjuntos incorporables 83 Materiales para consumo y reposición 32 Embalajes y envases 10 Menos: Provisiones por depreciación de existencias (48) DEUDORES Clientes 4.905 Anticipos a proveedores 270 Otros deudores por operaciones de tráfico 125 Clientes y deudores de dudoso cobro 1.021 Menos: Provisiones para insolvencias (1.021) CUENTAS FINANCIERAS 786 Títulos con cotización oficial 4 Títulos sin cotización oficial 67 Menos: desembolsos pendientes sobre acciones (6) Préstamos a corto plazo 22 Otras inversiones financieras temporales 189 Menos: Provisiones para depreciación de inversiones (19) financieras temporales Menos: Provisiones para insolvencias (8) Dividendo activo a cuenta 17 Caja 30 Bancos e Instituciones de Crédito 490 SITUACIONES TRANSITORIAS DE FINANCIACIÓN 313 Accionistas desembolsos pendientes por suscripción de acciones 40 Acciones propias en situaciones especiales 5 Obligaciones y bonos emitidos pendientes de suscripción 168 Obligaciones y bonos emitidos y recogidos 100 AJUSTES POR PERIODIFICACIÓN 10 Pagos anticipados e ingresos diferidos 10 RESULTADOS 1.180 Pérdidas y Ganancias (Pérdidas) 1.180 21.386 Cuentas de orden y especiales 2.663 PASIVO [Millones de euros] CAPITAL Y RESEVAS 6.178 Capital social 1.870 Capital amortizado 10 Prima de emisión de acciones 27 Plusvalía por revalorización de activo 9 Cuenta de Regularización (Ley xx/xxxx) 1.318 Reservas legales 374 Reservas especiales 6 Reservas estatutarias 804 Reservas voluntarias 1.972 Fondo de reversión 159 Remanente 15 Menos: resultados negativos ejercicios anteriores (386) SUBVENCIONES EN CAPITAL 430 Subvenciones concedidas 430 PREVISIONES 153 Para riesgos y para diferencias de cambio 31 Autoseguro 12 Por aceleración de amortizaciones 110 PROVISIONES 37 Para reparaciones y obras extraordinarias 21 Para responsabilidades 16 DEUDAS A PLAZOS LARGO Y MEDIO 525 Obligaciones y bonos en circulación 430 Préstamos 32 Acreedores 52 Fianzas y depósitos recibidos 11 DEUDAS A PLAZO CORTO 13,115 Proveedores 4.714 Anticipos de clientes 11 Hacienda pública y otras entidades públicas, por conceptos fiscales 282 Organismos de la Seguridad Social 124 Otros acreedores por operaciones de tráfico 385 Préstamos recibidos 7.205 Acreedores no comerciales 394 AJUSTES POR PERIODIFICACION 948 Pagos diferidos e ingresos anticipados 948 RESULTADOS Pérdidas y Ganancias (Beneficios) - - 21.386 Cuentas de orden y especiales 2.663 Banco Popular Español, S.A. Balances antes de la distribución de beneficios (Datos en miles de €, 31 de diciembre) ACTIVO 2004 2003 1. Caja y depósitos en bancos centrales: .................... 1.1. Caja ..................................................... 1.2. Banco de Espafia ...................................... 1.3. Otros bancos centrales................................ 2. Deudas del Estado .......................................... 3. Entidades de crédito: ....................................... 3.1. A la vista................................................ 3.2. Otros créditos.......................................... 4. Créditos sobre clientes ..................................... Pro memoria: Entidades de contrapartida central ...... 5. Obligaciones y otros valores de renta fija: ............... 5.1. De emisión pública ................................... 5.2. Otros emisores ........................................ Pro memoria: títulos propios.............................. 6. Acciones y otros títulos de renta variable................ 7. Participaciones: ............................................. 7.1. En entidades de crédito .............................. 7.2. Otras participaciones ................................. 8. Participaciones en empresas del grupo: .................. 8.1. En entidades de crédito .............................. 8.2. Otras.................................................... 9. Activos inmateriales:........................................ 9.1. Gastos de constitución y de primer establecimiento 9.2. Otros gastos amortizables............................ 10. Activos materiales: .......................................... 10.2. Otros inmuebles ..................................... 10.3. Mobiliario, instalaciones y otros ................... i 55 11. Capital suscrito no desembolsado:................................................O 11.1. Dividendos pasivos reclamados no desembolsados q 11.2. Resto i 12. Acciones propias: ..... Pro memoria: nominal te u H 13. Otros activos ............... 14. Cuentas de periodificación 15. Pérdidas del ejercicio ...... Total......................... PASIVO ........................................................... 2004 2003 1. Entidades de crédito: ....................................... 1.1. A la vista................................................ 1.2. A plazo o con preaviso................................ 2. Débitos a clientes: .......................................... 2.1. Depósitos de ahorro: ................................. 2.1.1. A la vista ....................................... 2.1.2. A plazo ......................................... 2.2. Otros débitos: ......................................... 2.2.1. A la vista ....................................... 2.2.2. A plazo ......................................... Pro memoria: Entidades de contrapartida central .. 3. Débitos representados por valores negociables:......... 3.1. Bonos y obligaciones en circulación ................ 3.2. Pagarés y otros valores................................ 4. Otros pasivos ................................................ 5. Cuentas de periodificación ................................ 6. Provisiones para riesgos y cargas: ......................... 6.1. Fondo de pensionistas................................ 6.2. Provisiones para impuestos .......................... 6.3. Otras provisiones...................................... 6. bis. Fondo para riesgos bancarios generales ............. 7. Beneficios del ejercicio ..................................... 8. Pasivos subordinados....................................... 9. Capital suscrito.............................................. 10. Primas de emisión .......................................... >■ O O 11. Reservas 0 Z 1 te H Total 12. Reservas de revalorización.......... 13. Resultados de ejercicios anteriores CUENTAS DE ORDEN 2004 2003 1. Pasivos contingentes: ....................................... 1.1. Redescuentos, endosos y aceptaciones ............. 1.2. Activos afectos a diversas obligaciones ............. 1.3. Fianzas, avales y cauciones ........................... 1.4. Otros pasivos contingentes........................... 2. Compromisos:............................................... 2.1. Cesiones temporales con opción de recompra .... 2.2. Disponibles por terceros.............................. 2.3. Otros compromisos ................................... Banco Popular Español, S.A. Cuentas de resultados (Datos en miles de €) 2004 2003 1. lntereses y rendimientos asimilados:...................... De los que: de la cartera de renta fija .................... 2. Intereses y cargas asimiladas............................... 3. Rendimientos de la cartera de renta variable ............ 3.1. De acciones y otros títulos de renta variable....... 3.2. De participaciones .................................... 3.3. De participaciones en el grupo ...................... a) Margen de intermediación............................... 4. Comisiones percibidas ..................................... 5. Comisiones pagadas ........................................ 6. Resultados de operaciones financieras.................... b) Margen ordinario.......................................... 7. Otros productos de explotación........................... 8. Gastos generales de administración....................... 8.l. De personal ............................................ - de los que: sueldos y salarios - cargas sociales ................ - de las que: pensiones ........ 8.2. Otros gastos administrativos....... 9. Amortización y saneamiento de activos materiales e inmateriales ................. 10. Otras cargas de explotación ............. c) Margen de explotación ................. O O O Z i te u H 15. Amortización y provisiones para insolvencias (neto) ... 16. Saneamiento de inmovilizaciones financieras (neto) ... 17. Dotación al fondo para riesgos bancarios generales 18. Beneficios extraordinarios.................................. 19. Quebrantos extraordinarios................................ d) Resultado antes de impuestos........................... 20. lmpuesto sobre beneficios ................................. 21. Otros impuestos............................................. e) Resultado del ejercicio .................................. Modelos de informes financieros en forma de glosario esloveno-español, basados en las Normas Eslovenas de Contabilidad: BALANCE DE SITUACIÓN AL 31 DE DICIEMBRE DE XXXX sredstva activo A. STALNA SREDSTVA Activo fijo (activo inmovilizado) I. Neopredmetena dolgoročna SREDSTVA Inmovilizado inmaterial (activo fijo intangible) 1 Dolgoročno odloženi stroški poslovanja Gastos de explotación (costes de operación) diferidos a largo plazo 2 Dolgoročno odloženi stroški razvijanja Gastos de desarrollo diferidos a largo plazo 3 Dolgoročne premoženjske pravice Concesiones, patentes, licencias, marcas registradas y derechos y activos semejantes 4 Dobro ime Fondo de comercio 5 Predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva Anticipos (pagos a cuenta) sobre inmovilizado inmaterial (activo fijo intangible) II. Opredmetena osnovna sredstva Inmovilizado material (material tangible) (inmovilizaciones materiales) (activos fijos tangibles) (propiedades, planta y equipo) 1 Zemljišča in zgradbe Terrenos y edificios (terrenos y construcciones) a Zemljišča b Zgradbe a Terrenos b Edificios (construcciones) 2 Proizvajalne naprave in stroji Instalaciones y equipo (planta y equipo) (instalaciones y maquinaria) (planta y maquinaria) de fabricación 3 Druge naprave in oprema Otras instalaciones y equipo 4 Osnovna sredstva, ki se pridobivajo Inmovilizado material en el proceso de adquisición a) Predujmi za pridobitev osnovnih sredstev b) Opredmetena sredstva v gradnji in izdelavi a) Anticipos para la adquisición de activo fijo b) Inmovilizado material en construcción (en curso) III. Dolgoročne finančne naložbe Inversiones a largo plazo 1 Deleži v podjetjih v skupini Participación en compañías del grupo Dolgoročne finančne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih Cuentas a cobrar a largo plazo a las compañías del grupo excepto a las compañías afiliadas (vinculadas) 2 Deleži v pridruženih podjetjih Participación en compañías afiliadas (vinculadas) 3 Dolgoročne finančne terjatve do pridruženih podjetij Cuentas a cobrar a largo plazo a las compañías afiliadas (vinculadas) 4 Drugi dolgoročni deleži Otras participaciones a largo plazo 5 Druge dolgoročne finančne terjatve Otras cuentas a cobrar a largo plazo 6 Lastni deleži Participaciones propias B. GIBLJIVA SREDSTVA Activo corriente (circulante) I. Zaloge Existencias 1 Material Materias 2 Nedokončana proizvodnja Productos en curso (trabajos en curso) 3 Proizvodi in trgovsko blago Productos y mercancías (mercaderías) 4 Predujmi za zaloge Anticipos para existencias II. Poslovne terjatve Cuentas a/por cobrar de explotación (de operaciones) (operativas) A. DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE Cuentas a/por cobrar de explotación (de operaciones,) (operativas) a largo plazo 1 Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev Deudores por operaciones de tráfico a largo plazo, clientes; Clientes, cuentas y efectos comerciales a/por cobrar a largo plazo Dolgoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij Cuentas a/por cobrar a largo plazo a las compañías del grupo excepto a las compañías afiliadas (vinculadas) 2 Dolgoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij Cuentas a/por cobrar a largo plazo a las compañías afiliadas (vinculadas) 3 Dolgoročne poslovne terjatve do drugih Cuentas a/por cobrar a largo plazo a los demás organismos 4 Dolgoročno nevplačani vpoklicani kapital Capital exigido (pero) no desembolsado a largo plazo B. KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE Cuentas a/por cobrar de operación (de operaciones) (operativas) a corto plazo 1 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev Deudores por operaciones de tráfico a corto plazo, clientes; Clientes, cuentas y efectos comerciales a/ por cobrar a corto plazo Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij Cuentas a/por cobrar a corto plazo a las compañías del grupo excepto a las compañías afiliadas (vinculadas) 2 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij Cuentas a/por cobrar a corto plazo a las compañías afiliadas (vinculadas) 3 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih Cuentas a/por cobrar a corto plazo a los demás organismos 4 Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital Capital exigido (pero) no desembolsado a corto plazo III. Kratkoročne finančne naložbe Inversiones a corto plazo 1 Kratkoročni deleži v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih Participaciones a corto plazo en compañías del grupo excepto en compañías afiliadas (vinculadas) 2 Kratkoročni deleži v pridruženih podjetjih Participaciones a corto plazo en compañías afiliadas (vinculadas) 3 Lastni deleži Acciones propias 4 Kratkoročne finančne naložbe do drugih Inversiuones a corto plazo en los demás organismos IV. Dobroimetje pri bankah, čeki, gotovina Saldos de caja y bancos y cheques C. AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Pagos anticipados e ingresos diferidos (Cuentas de periodificación del activo y gastos anticipados) o o 0 z 1 te u H OBVEZNOSTI DO VIROV PASIVO SREDSTEV A. KAPITAL Capital I. Vpoklicani kapital Capital exigido (solicitado) 1 Osnovni kapital Capital social 2 Nevpoklicani kapital (kod odbitna postavka) Capital social no exigido II. Kapitalska rezerva Reservas no distribuibles; reservas de capital III. Rezerve iz dobička Reservas disponibles 1 Zakonske rezerve Fondo de reserva legal; reserva(s) legal(es) 2 Rezerve za lastne deleže Reservas para acciones propias 3 Statutarne rezerve Reservas estatutarias 4 Druge rezerve iz dobička Otras reservas disponibles IV. Preneseni čisti poslovni izid Beneficio/pérdida (resultado) ejercicios anteriores V. Čisti poslovni izid poslovnega Benficio/pérdida (resultado) neto del leta ejercicio VI. Prevrednotovalni popravki kapitala Ajustes por revalorización del capital 1 Splošni prevrednotovalni popravki kapitala Ajustes generales por revalorización del capital 2 Posebni prevrednotovalni popravki kapitala Ajustes especiales por revalorización del capital B. REZERVACIJE Provisiones (Previsiones) 1 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti Provisiones (previsiones) para jubilaciones y pensiones 2 Rezervacije za davčne obveznosti Provisiones (previsiones) para impuestos 3 Druge rezervacije Otras provisiones (previsiones) C. FINANČNE IN POSLOVNE Obligaciones financieras y de explotación OBVEZNOSTI A. DOLGOROČNE FINANČNE IN Deudas financieras y de explotación a largo POSLOVNE OBVEZNOSTI plazo 1 Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic Deudas financieras a largo plazo por bonos 2 Dolgoročne finančne obveznosti Deudas con bancos largo plazo do bank 3 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Deudas operativas a largo plazo po anticipos 4 Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Proveedores, cuentas y efectos comerciales a pagar a largo plazo 5 Dolgoročne menične obveznosti Letras a pagar a largo plazo 6 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini Cuentas a/por pagar a largo plazo a a las compañías del grupo 7 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij Cuentas a/por pagar a largo plazo a a las compañías afiliadas (vinculadas) 8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Cuentas a/por pagar a largo plazo a los demás organismos B. KRATKOROČNE FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI Deudas financieras y de explotacion a corto plazo 1 Kratkoročne obveznosti na podlagi obveznic Deudas financieras a corto plazo por bonos 2 Kratkoročne finančne obveznosti do bank Deudas con bancos a corto plazo 3 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov Deudas operativas a corto plazo por anticipos 4 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev Proveedores, cuentas y efectos comerciales a pagar a corto plazo 5 Kratkoročne menične obveznosti Letras a pagar a corto plazo 6 Kratkoročne obveznosti do podjetij v skupini Cuentas a/por pagar a corto plazo a las compañías del grupo 7 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do pridruženih podjetij Cuentas a/por pagar a largo plazo a a las compañías afiliadas 8 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih Cuentas a/por pagar a largo plazo a los demás organismos D. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Pagos diferidos e ingresos anticipados (Cuentas de periodificación del pasivo e ingresos anticipados) Izvenbilančne postavke Activo y pasivo fuera del balance > O O u 0 z 1 te u H CUENTA DE RESULTADOS PARA EL EJERCICIO FINALIZADO EL 31 DE DICIEMBRE DE XXXX 1 Čisti prihodki od prodaje Ventas netas 2 Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje Variación de existencias de productos terminados y productos en elaboración (productos en proceso) 3 Usredstveni lastni proizvodi in storitve Productos propios capitalizados 4 Drugi poslovni prihodki Otros ingresos operativos 5 Stroški blaga, materiala in storitev Costes (costos) de mercaderías, materiales y servicios a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala Costes (costos) de mercaderías y materiales vendidos (coste de ventas) y costes de materiales utilizados b) Stroški storitev Costes (costos) de servicios 6 Stroški dela Costes (costos) laborales; Coste (costo) de personal Stroški plač Costes (costos) de remuneraciones Stroški socialnih zavarovanj Costes (costos) de seguridad social Drugi stroški dela Otros costes (costos) laborales 7 Odpisi vrednosti Gastos de amortización a) Amortizacija in drugi prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih Amortización y otros gastos operativos por revalorización (revalúo) de activos intangibles y tangibles b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih Gastos operativos por revalorización (revalúo) de activo circulante Drugi poslovni odhodki Otros gastos operativos Poslovni izid iz poslovanja Resultado de explotación, resultado operativo 9 Finančni prihodki iz deležev Ingresos por (procedentes de las) participaciones a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih Ingresos por participaciones en compañías del grupo excepto en las compañías afiliadas (vinculadas) b) Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih Ingresos por participaciones en compañías afiliadas (vinculadas) c) Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) Otros ingresos por participaciones (con ingresos de revalorización (revalúo) 10 Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev Ingresos por a/por cobrar a largo plazo a) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih Ingresos por cuentas a/por cobrar a largo plazo a las compañías del grupo excepto a las compañías afiliadas b) Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev do pridruženih podjetij Ingresos por cuentas a/por cobrar a largo plazo a las compañías afiliadas (vinculadas) c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) Otros ingresos por cuentas a/ por cobrar a largo plazo (con ingresos de revalorizaicón (revalúo) 11 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev Ingresos por cuentas a/por cobrar a corto plazo a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih Ingresos por intereses y cuentas a/por cobrar a largo plazo a las compañías del grupo excepto a las compañías afiliadas (vinculadas) b) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij Ingresos por intereses y cuentas a/por cobrar a corto plazo a las compañías afiliadas (vinculadas) c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) Otros ingresos por intereses y cuentas a/por cobrar a corto plazo (con ingreses de revalorizacíón (revalúo) 12 Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb Gastos (egresos) por eliminaciones de inversiones a largo y a corto plazo a) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v podjetja v skupini razen v pridružena podjetja Gastos (egresos) por revalorización de inversiones en las compañías del grupo excepto en las compañías afiliadas (vinculadas) b) Prevrednotovalni odhodki pri finančnih naložbah v pridružena podjetja Gastos (egresos) por inversiones en las compañías afiliadas (vinculadas) c) Drugi prevrednotovalni finančni odhodki Otros gastos (egresos) por revalorizaíón (revalúo) 13 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen v pridruženih podjetjih Gastos finacieros y gastos por otras obligaciones a las compañías del grupo excepto a las compañiás afiliadas (vinculadas) b) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij Gastos financieros y gastos por otras obligaciones a las compañías afiliadas (vinculadas) c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti Otros gastos financieros y gastos por otras obligaciones Poslovni izid iz rednega delovanja Beneficio/pérdida de las actividades ordinarias 14 Davek iz dobička iz rednega delovanja Impuesto sobre beneficios de las actividades ordinarias (de actividades típicas) 15 Čisti poslovni izid iz rednega delovanja Beneficio (resultado) neto de las actividades ordinarias (de actividades típicas) 16 Izredni prihodki Ingreso (beneficio) extraordinario 17 Izredni odhodki Gastos extraordinarios a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka Gastos extraordinarios sin ajuste po revalorización (revalúo) b) Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala Gastos extraordinarios por revalorización de capital Poslovna izid zunaj rednega delovanja Beneficio/pérdida de las actividades extraordinarias 19 Davek iz dobička zunaj rednega delovanja Impuesto sobre beneficios de las actividades extraordinarias 20 Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah Otros impuestos no presentados en las demás partidas 21 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja Beneficio (resultado) neto del ejercicio 22 Preneseni dobiček (Prenesena izguba) Beneficio/pérdida del ejercicio anterior 23 Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv Desafectación de reservas no distribuibles 24 Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv Desafectación de reservas disponibles 25 Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po vrstah teh rezerv Asignación a las reservas disponibles separadamente por tipos de reservas 26 Bilančni dobiček/Bilančna izguba Beneficio/pérdida acumulada te u H ESTADO DE FLUJO DE CAJA A FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU FLUJO DE CAJA DE ACTIVIDADES DE EXPLOTACIÓN (FLUJOS ORIGINADOS POR ACTIVIDADES OPERACIONALES) (FLUJO DE CAJA OPERACIONAL) a) Pritoki pri poslovanju Entrada (de fondos) Poslovni prihodki Ingresos de explotación Izredni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje Ingresos extraordinarios de explotación Začetne manj končne poslovne terjatve Cuentas a/por cobrar de explotación iniciales menos finales Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Pagos anticipados e ingresos diferidos (Cuentas de periodificación del activo y gastos anticipados) iniciales menos finales b) Odtoki pri poslovanju Salida (de fondos) Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij Gastos operativos excluyendo amortizaciones y provisiones (previsiones) a largo plazo Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje Gastos extraordinarios de explotación Davek iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih Impuesto sobre beneficios y otros impuestos no incluidos en gastos operativos Končne manj začetne zaloge Existencias finales menos existencias iniciales Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve Pagos diferidos e ingresos anticipados (Cuentas de periodificación del pasivo e ingresos anticipados) iniciales menos finales c) Prebitek pritokov pri poslovanju (ali prebitek odtokov pri poslovanju) Total flujos de explotación (operacionales) B FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU FLUJO DE CAJA DE ACTIVIDADES DE INVERSIÓN (FLUJOS ORIGINADOS POR ACXTIVIDADES DE INVERSIÓN) a) Finančni pritoki pri naložbenju Entrada (de fondos) Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje Ingresos de inversión Izredni prihodki, ki se nanašajo na Ingresos extraordinarios de inversión naložbenje Pobotano zmanjšanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev Disminución neta del inmovilizado inmaterial (activo fijo intangible) Pobotano zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev Disminución neta del inmovilizado material (material tangible) (inmovilizaciones materiales) (activos fijos tangibles) Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih naložb Disminución neta de inversiones a largo plazo Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih naložb Disminución neta de inversiones a corto plazo Odtoki pri naložbenju Salida (de fondos) Finančni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje Gastos de inversión Izredni odhodki, ki se nanašajo na naložbenje Gastos extraordinarios de inversión Pobotano povečanje nepredmetenih dolgoročnih sredstev Aumento neto del inmovilizado inmaterial (activo fijo intangible) Pobotano povečanje opredmetenih osnovnih sredstev Aumento neto del inmovilizado material (material tangible) (inmovilizaciones materiales) (activos fijos tangibles) Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih naložb Aumento neto de inversiones a largo plazo Pobotano povečanje kratkoročnih Aumento neto de inversiones a corto finančnih naložb plazo c) Prebitek pritokov pri naložbenju (ali Total flujos de inversión prebitek odtokov pri naložbenju) C FINANČNI TOKOVI PRI FLUJO DE CAJA DE ACTIVIDADES FINANCIRANJU FINANCIERAS (FLUJO DE CAJA DE FINANCIACIÓN) (FLUJOS ORIGINADOS POR ACTIVIDADES DE FINANCIAMIENTO Pritoki pri financiranju Entrada de fondos Finančni prihodki, ki se nanašajo na ingresos de financiamiento (ingresos por financiranje financiamiento) Izredni prihodki, ki se nanašajo na Ingresos de financiamiento financiranje extraordinarios Povečanje kapitala Ampliacičon de capital Pobotano povečanje dolgoročnih Aumento neto de provisiones rezervacij (previsiones) a largo plazo Pobotano povečanje dolgoročnih finančnih dolgov Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov b) Odtoki pri financiranju Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje Izredni odhodki, ki se nanašajo na financiranje Zmanjšanje kapitala Pobotano zmanjšanje dolgoročnih rezervacij Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov Pobotano zmanjšanje kratkoročnih finančnih dolgov Zmanjšanje obveznosti do lastnikov iz delitve dobička c) Prebitek tokov pri financiranju (ali prebitek odtokov pri financiranju) D Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov FINANČNI IZID V OBDOBJU Aumento neto de obligaciones financieras a largo plazo Aumento neto de obligaciones financieras a corto plazo Salida (de fondos) Gastos de financiamiento Gastos de financiamiento extraordinarios Reducción del capital Disminucicon neta de provisiones (previsiones) a largo plazo Disminucicon neta de obligaciones financieras a largo plazo Disminucicon neta de obligaciones financieras a corto plazo Reducción de dividendos a pagar Total flujos de financiación Caja y equivalencias de/a caja al final del período (efectivo y efectivo equivalente) (saldo final de efectivo y efectivo equivalente) SALDO FINAL DE EFECTIVO Y EFECTIVO EQUIVALENTE N.B.: Los términos puestos entre paréntesis representan una solución alternativa pero no menos adecuada. > O O u 0 z 1 te u H GLOSARIO de términos principales utilizados por orden de apariencia en el texto: sector económico gospodarski sektor, sektor gospodarstva operadores económicos gospodarski subjekti compañía, sociedad comercial gospodarska družba sociedad anónima (por acciones) javna delniška družba /katere delnice lahko vsakdo kupi na borzi/ sociedad de arrendamiento financiero lizinška družba, družba, ki se ukvarja s finančnim lizingom (najemom) sociedad colectiva javna trgovinska družba, družba z neomejeno odgovornostjo (družbeniki jamčijo z vsem svojim premoženjem) sociedad comanditaria, sociedad en komanditna družba comandita sociedad comanditaria por acciones komanditna delniška družba sociedad po acciones delniška družba sociedad de responsabilidad limitada družba z omejeno odgovornostjo empresa individual, sociedad unipersonal samostojni podjetnik sociedad personal osebna družba banca universal univerzalno bančništvo banco comercial komercialna/poslovna banka banco hipotecario hipotekama banka banco de inversion investicijska banka sociedad de capitalización kapitalska družba mercado monetario denarni trg capital de trabajo obratna sredstva, obratni kapital título hipotecario hipotekama obveznica mercado de capitales trg kapitala capitalización povečanje kapitala, dokapitalizacija arrendamiento financiero finančni najem/zakup/lizing carta de crédito akreditiv mercado cambiario devizni trg capitalización de recursos kapitalizacija/usredstvovanje/aktiviranje virov (sredstev) intermediación financiera finančno posredništvo diversificación de riesgos porazdelitev, razpršitev tveganj riesgo de liquidez likvidnostno tveganje captaciones a largo plazo dolgoročno zbiranje vlog (depozitov) banco público državna banka banco privado zasebna banka banco mixto banka z mešanim kapitalom banco especializado specializirana banka banco de emisión emisijska banka banco central centralna (nacionalna) banka cobranza inkaso custodia de títulos y valores hramba vrednostnih papirjev caja de seguridad sef banco de negocio trgovinska/komercialna/poslovna/ gospodarska banka za financiranje veletrgovine in mednarodne trgovine fusiones y adquisiciones združevanje podjetij, koncentracija caja de ahorro hranilnica plazo de aviso (deposito) odpovedni rok (pri depozitu) tipo de interés obrestna mera cuenta corriente tekoči račun cuenta de depósito depozitni račun, račun za vezana sredstva descubierto prekoračitev, limit préstamo sobre descubiertos kontokorentni kredit descuento de letras eskontiranje menic pago de nóminas izplačilo plač títulos de propiedad dokument o lastninski pravici caja nocturna nočni trezor asesroamiento a inversiones investicijsko/naložbeno svetovanje informe financiero bonitetno poročilo (poročilo o finančnem stanju gospodarskega subjekta) perfil de la empresa predstavitev (»osebna izkaznica«) družbe denominación/razón social ime podjetja/firma domicilio social sedež družbe tipo de organización/status legal pravna oblika capital social osnovni/delniški kapital consejo de administración upravni odbor, uprava principales ejecutivos vodilni/vodstveni delavci indicadores financieros finančni kazalniki/kazalci órganos de gobierno organi upravljanja consejo de supervisión nadzorni odbor/svet comité asesor svetovalni odbor asamblea/junta (general) de accionistas skupščina delničarjev información financiera finančno/računovodsko poročanje balance de situación/balance general/ bilanca stanja/izkaz stanja estado de situación patrimonial cuenta de resultados izkaz poslovnega izida estado de flujo de caja izkaz denarnega toka marco regulador pravni/regulativni okvir ley de sociedades zakon o gospodarskih družbah normas contables računovodski standardi prácticas contables običajni računovodski postopki cotización oficial en bolsa uradna kotacija na borzi principios de contabililidad generalmente splošno sprejeta računovodska načela aceptados normas internacionales de infoacicon mednarodni standardi računovodskega financiera poročanja principios contables računovodska načela principio de entidades separadas načelo ločenosti knjigovodenja po posameznih subjektih principio de medida monetaria načelo vrednostnega izražanja principio de gestión continudada načelo delujočega podjetja, načelo permanentnosti podjetja (»going concern«) principio de uniformidad načelo doslednosti principio de prudencia načelo previdnosti principio del devengo načelo računovodskega evidentiranja ob nastanku poslovnega dogodka amortización amortizacija contabilidad a costes históricos načelo/sistem računovodstva z vrednotenjem sredstev/premoženja po nabavnih cenah; obračunavanje po izvirnih vrednostih informe/memoria anual letno poročilo informe de los auditores independientes revizijsko poročilo, poročilo revizorjev dictamen/opinión de auditoría revizijsko mnenje opinión favorable pritrdilno mnenje (pozitivno, brez pridržkov) opinión con salvedades mnenje s pridržki opinión desfavorable odklonilno mnenje abstención de opinión odklonitev izdaje mnenja Novi člani DZTPS • New Members of DZTPS Sophie Berard Brozina, francoščina, angleščina in italijanščina • French, English and Italian Paula Braga Šimenc, romunski, francoski, angleški in španski jezik • Romanian, French, English and Spanish Mojca Ceferin, angleščina in nemščina • English and German Petra Finžgar, nemščina in angleščina • German and English Peter Geč Mravlje, nemški jezik • German Pliska Gugulovska, ruščina, makedonščina, bolgarščina in srbščina • Russian, Macedonian, Bulgarian and Serbian Gašper Hriberšek, angleški jezik • English Vesna Jevremovič, angleški jezik • English Martina Pikelj Bratuž, italijanščina • Italian Helena Pintar, francoski in nemški jezik • French and German Meselina Ponikvar Verhovšek, angleščina • English Polona Ramšak, angleščina • English David Ravnjak, nemški in angleški jezik • German and English Nuša Rozman, angleščina • English Vito Smolej, nemščina in angleščina • German and English Sergio Sozi, italijanščina in angleščina • Italian and English Nives Sulič Dular, angleški jezik • English Sandra Škofca, nemščina • German Jure Škorjanc, angleški in nemški jezik • English and German w Kristina Šuštar, italijanščina • Italian (L h Branko Tanšek, nemški jezik • German ® Anila Zaimi, albanski in italijanski jezik • Albanian and Italian ® Tina Zavasnik, angleški in nemški jezik • English and German K u Iskalnik po članih društva najdete na društveni spletni strani: www.dztps.si. u S Members of DZTPS can be contacted online at Association's website www.dztps.si. 134 MOSTOVI DZTPS • Volume 41, Nos. 1-2, Year 2007/08: pp. 134 Urša Geršak Predstavlja se vam Jasmina Markič Izvleček Pogovor z dr. Jasmino Markič, izredno profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, prevajalko in konferenčno tolmačko, nas popelje po njeni zanimivi življenjski poti in jo predstavi kot osebo z mnogoterimi zanimanji ter kot eno najpomembnejših slovenskih strokovnjakinj za španski jezik. Pogovor je stekel o ljubezni do jezikov, o spominih, čarih in pasteh tolmačenja, o glagolu in izzivih pri sestavljanju slovarja ter o pisanju prve slovenske slovnice za španski jezik. Ključne besede: Jasmina Markič, španščina, Latinska Amerika, jeziki, tolmačenje, prevajanje, konsekutivno, simultano, slovar, slovnica, glagol, profesorica, univerza Abstract Introducing Jasmina Markic This conversation with Jasmina Markic, Associate Professor at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, translator and conference interpreter, leads us along her fascinating life path and presents her not only as a person of many interests, but also as one of the foremost Spanish language experts in Slovenia. The conversation ranged over her love of languages, the delights and pitfalls of interpreting, as well as verb forms, and the challenges of compiling a dictionary and writing the first Slovenian grammar of the Spanish language. Key words: Jasmina Markic, Spanish, Latin America, languages, interpreting, translating, consecutive, simultaneous, dictionary, grammar, the verb, Professor, university ff^Hii i? Jm'BttMilB ijjMRj 't -g* KP i^H^-S} m KrliiiM^i..- ¥,■ Imm ImTI f m k*-- ■ Profesorica in prevajalka Jasmina Markič novembra 2006 na izletu v bližini Granade Jasmina Markič beleži v letu 2008 že trideseto leto članstva v DZTPS-ju. Njena zanimiva in bogata življenjska pot sega na številna področja, ki jih druži ljubezen do jezikov in raznolikih kulturnih okolij, predvsem španskega. Rodila se je v diplomatski družini, zato se je veliko selila in v mladosti šolala v tujini. Danes je izredna profesorica za španski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi prevajalka in konferenčna tolmač-ka (tolmači v španščino in v slovenščino, občasno tudi v portugalščino, ter iz M (L H N G < .j >U © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije španščine, slovenščine, portugalščine, francoščine, angleščine, srbščine in hrvaščine). Je tudi sodna tolmačka za španščino in portugalščino. Pred kratkim je pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izdala knjigo o španskem glagolu, pri Cankarjevi založbi iz Skupine Mladinska knjiga pa je v njenem soavtorstvu izšel še učbenik Španska slovnica po naše. Kot strokovna urednica in ena od avtoric je sodelovala pri pisanju špansko-slovenskega in slovensko-španskega slovarja, ki je izšel najprej l. 2005 v manjši izdaji, v zbirki Modernih slovarjev, l. 2007 pa še v razširjeni izdaji, v zbirki Splošnih slovarjev. Je članica številnih strokovnih združenj, avtorica znanstvenih in strokovnih člankov ter vabljena predavateljica. Številna področja, s katerimi se ukvarja, zanimivo in dinamično življenje, ki ga živi, so naju ujeli v dolg pogovor, ki želi predstaviti in razkriti predvsem Jasminino osebno plat. Rada pove, da ima časa vedno premalo. Pri najinem pogovoru je bilo, na žalost, premalo papirja in nekatere misli so ostale neulovljive. Večkrat praviš, da nosiš s seboj vonj Venezuele, Brazilije, Kolumbije, kjer si živela kot otrok. No, v Kolumbiji si bila kasneje zaradi magistrskega študija. Kakšen je ta vonj? Po čem diši? Ojoj! Kako naj to opišem? Venezuela, Brazilija in Kolumbija dišijo po Južni Ameriki. V Ljubljani sem hodila vonjat Trnovo, tam sem našla poseben vonj in tako podoži-vljala svoje otroške dni. To je vonj mojega otroštva v Ljubljani in v Venezueli, vonj mojega odraščanja v Braziliji in vonj mojih tridesetih let v Kolumbiji ... Vonj je zame kot neka Proustova magdalenca. Venezuela, Brazilija, Kolumbija dišijo po tropskih sadežih, po vlagi, po tropih ... Zanimivo pa je, da se tudi spominjam vsega. V Venezuelo sem se vrnila po tridesetih letih in se natančno spomnila, kje smo stanovali, kam sem hodila v šolo. Spomnila sem se svoje sošolke, ki je mimogrede tudi sodna tolmačka, njene mame, njunega stanovanja. Vsega. Kakšno pa je življenje otroka diplomata? Najprej si malo izgubljen. Vpišejo te v šolo, kjer govorijo v jeziku, ki ga ne poznaš. Pa nikogar ne poznaš. Potem pa se dva meseca zelo, zelo močno učiš, si priden, delaš in £ poslušaš in vsrkavaš z vsemi antenami. Tako prideš na zeleno vejo in začneš uživati. O In ko odhajaš, je spet hudo, ker moraš zapustiti veliko prijateljev. Na vsakem kraju pustiš del sebe. Nekateri otroci so imeli težave, ker so jih tako »premetavali« iz ene g šole v drugo, ampak pri naju s sestro je bilo ravno obratno. Meni je bilo krasno. Na-{}j učiš se jezika, stikov z ljudmi, strpnosti, se spoprijateljiš z mnogimi ljudmi, sprejemaš S različne rase, kulture, ljudi ... Kot družina smo veliko potovali. Moj oče je hotel vse S spoznati in videti, tako smo prepotovali dežele, kjer smo živeli. V latinskoameriških državah si bila privilegiran otrok glede na revščino, ki tam vlada v določenih slojih. Si to kot otrok občutila? Niti ne. Seveda imaš kot diplomat določen status in živiš v tistih delih mesta, kjer so rezidence veleposlaništev, ambasade, kjer je lepo in bolj varno. Obiskuješ dobre šole. Vendar smo se v naši družini vedno poskušali vživeti v življenje dežele, kjer smo bili nastanjeni. V Venezueli je moj oče izrecno želel, da grem v venezuelsko šolo. Moram reči, da v Venezueli, kjer sem obiskovala osnovno šolo od 1. do 5. razreda, nisem občutila ali videla tako velikih socialnih razlik, morda zato ker sem bila še otrok, pa tudi zato, ker je šlo takrat Venezueli dobro. Kasneje, v Braziliji in Kolumbiji, pa je bilo drugače. V Kolumbijo sem prišla starejša, skupaj z obema otrokoma in možem. Spoznala sem deželo in njene probleme, razmišljala o vzrokih težav te prelepe države ... Kar me je najbolj pretreslo prav v Bogoti, so gamines, brezdomni otroci, zapuščeni, nagnani iz revnih četrti, barakarskih naselij, ki živijo na cesti. Stari so od pet do najstniških let, živijo na ulici, preživljajo se z beračenjem, malimi krajami . Ko odrastejo, če seveda preživijo, jih zanese v prostitucijo, kraje, preprodajo mamil. Iz teh skupin trgovci z mamili in druge kriminalne združbe črpajo svoje »vojake« oziroma morilce plačance, imenovane sicarios. To so grozljive stvari. Ampak Latinska Amerika ni samo to. Ima veliko lepih in dobrih plati. Kolumbija je čudovita država, ena sama naravna lepota ... Vse imajo, od hribov do dolin, od ravnine do Amazonije, dve morji, pacifiško in karibsko obalo, otoke, reke, celo nekaj puščave. Ljudje so strašno simpatični. Brazilija je danes eno od najhitreje razvijajočih se gospodarstev. La-tinskoameriške države dajo veliko tudi na svojo kulturo, na umetnost, šport, glasbo, literaturo ., ne moremo jih enačiti samo s temnimi platmi v njihovih družbah . Socialne razlike so res velike, da težko razumeš, zakaj je tako. Niso pa značilnost samo latinskoameriških držav. Študirala si francoščino in angleščino v Ljubljani, v Zagrebu pa španščino. Sodna tol-mačka si tudi za portugalščino. Dobro verjetno obvladaš tudi srbščino. Si doktorica iz španskega jezikoslovja. Kaj ti pomeni vsak od teh jezikov, tebi osebno? Meni se zdijo vsi jeziki lepi in zanimivi. Osebno so mi najljubši romanski jeziki. Nanje sem čustveno navezana. Španščina, ki sem se je naučila kot otrok, portugalščina in francoščina, ki sem se ju naučila kot najstnica. Iz portugalščine nimam diplome, sem pa v Braziliji hodila v francosko-brazilski licej in se kasneje izpopolnjevala v ¡J Lizboni. Angleščino sem študirala, ker študija španščine takrat v Ljubljani še ni bilo, ¡¡g pa mi ni žal, da sem se pobliže spoznala tudi s tem, danes tako koristnim in boga- 2 tim jezikom. Zato sem španščino diplomirala v Zagrebu. Dve leti sem študirala tudi «t italijanščino v Ljubljani ... >u Pozabila sem na italijanščino. Nekaj časa sem zelo dobro govorila italijansko. Rojena sem v Milanu, poletne in zimske počitnice ter praznike sem preživela v Italiji tudi takrat, ko sem študirala v Ljubljani, oče pa je delal na veleposlaništvu v Rimu. Vendar sem se kasneje bolj usmerila v španščino, ker so bile potrebe večje po španščini, italijanščino pa sem nekako pustila ob strani in študija nisem nadaljevala. Kdaj si se začela ukvarjati s prevajanjem? Po končanem študiju sem bila nekaj časa v svobodnem poklicu. Najprej sem začela z znanstveno-tehniškim prevajanjem za različna podjetja, ki so sodelovala z Latinsko Ameriko ali z Afriko. Lek je imel npr. zelo močne stike z Angolo. Takrat sem veliko prevajala iz španščine in portugalščine v slovenščino ter v obratni smeri. Tudi še potem, ko sem bila konferenčna tolmačka. Prevajala sem vse mogoče stvari, od turističnih prospektov, poslovnih besedil, navodil za pralne in pomivalne stroje ter hladilnike do tehničnih besedil o žerjavih in turbinah, ne nazadnje do farmacevtskih, kemičnih in zdravstvenih besedil. Ta so mi bila še najbolj pri srcu. Morda zato, ker mi je bila kemija všeč in sem bila v gimnaziji v Braziliji prepričana, da bom postala inženirka kemije. Najmanj pa so mi bila pri srcu tehnična, strojna besedila. In to ni bilo tako kot danes, ko greš na internet, poiščeš navodila v tujem jeziku, jih dobiš in si z njimi lahko zelo veliko pomagaš. Brskali in iskali smo po splošnih slovarjih. S potovanj smo si domov prinašali navodila in jih spravljali. Vem, da sem imela celo zbirko raznih navodil, kako je treba inštalirati pralne stroje v španščini in portugalščini. Veliko smo prevajali tudi ekonomska in politična besedila. Zanimivo je bilo tudi zaradi sistema samoupravljanja, ki se je razlikoval od sistema v državah, s katerimi so potekala trgovanja in povezovanja. Tako smo si naredili poseben glosar s samoupravnimi termini v tujih jezikih, o takratnih oblikah organizacij, o TOZD-u, SOZD-u ... To imam še nekje spravljeno. Ukvarjaš se tudi, v manjši meri, z literarnim prevajanjem. Na primer, prevedla si Tunel argentinskega pisatelja Ernesta Sabata. £ To je tista moja ljubezen, ki je ostala na stranskem tiru zato, ker ni bilo nikoli časa in O ker sem na začetku, ko sem začela prevajati, v literarnih prevajalskih krogih začutila q neko pomanjkanje volje, nenaklonjenost. Morda zato, ker nisem hodila v slovenske g šole, vsaj ne vsa leta, ali zato ker nisem poznala pravih ljudi. V španščino se takrat ni gj veliko prevajalo. Pa še do sebe sem bila zelo samokritična. To je bilo nekoč, danes je S drugače, tega nikakor ne občutim več, ravno obratno. Nekaj prevodov sem le naredila S (Ernesta Sabata, Octavia Paza, Lorco, več prevodov slovenskih avtorjev v španščino in portugalščino). Zelo uživam, to je nekaj, kar bom mogoče delala v pokoju, če ne bom kaj drugega. Danes pa se precej ukvarjam z recenzijami prevodov iz španščine in portugalščine v slovenščino ter v obratni smeri. Kakšna je zate razlika med literarnim in tehniškim prevajanjem? Kako se ju lotiš? Zanimivo je, da se enih in drugih besedil lotevam kot pri tolmačenju. Torej, takoj prevedem vse. No, najprej seveda preberem. Nato pa začnem prevedeno predelovati, popravljati. Zdaj je to krasno, ker imamo računalnike. Prej smo delali na roke in natipkali šele končno različico. Neverjetno! V prevajalskih krogih, tudi v drugih deželah, se danes veliko pritožujejo nad nelojalno konkurenco, nad dumpinškimi cenami, nad slabo kolegialnostjo. Kako ti vidiš ta problem v primerjavi s prej? Na področju prevajanja tega prej nisem čutila, razen morda, kot sem omenila, pri književnem prevajanju. Zdaj tudi tega ne čutim, ker prevajam zelo malo in od prevajanja ne živim. Našla sem drugo pot. Malo bolj poznam tolmačenje in nelojalna konkurenca se mi zdi zdaj večja, kot je bila. Nekoč je bilo tolmačev samo peščica. Združeni smo bili v društvu, ki se danes imenuje Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije. Sodelovali smo s tolmači iz drugih jugoslovanskih republik in si porazdelili delo. Cena in pogoji dela so bili določeni. Danes pa je ogromno agencij in »psevdotolmačev«. Ni toliko preverjanja kakovosti, agencije plačujejo manj, ker velik delež zadržijo same. Lojalne konkurence skoraj ni več. Res pa je, da tudi naročnika ne zanima vedno kakovost, ampak čim prej dobiti koga za čim manj denarja. Na področju tolmačenja obstaja močno mednarodno združenje tolmačev, AIIC, ki se trudi, da bi obdržali cene in seveda tudi kakovost in dobre pogoje dela. Strokovna združenja so vedno dobrodošla. Na področju znanstvenega in tehniškega prevajanja si za to pri nas prizadeva DZTPS, ki organizira tudi vrsto seminarjev, priporoča cene, omogoča medsebojno komunikacijo med prevajalci, nekako »poskrbi« zanje. Na področju književnega prevajanja pa je zelo aktivno Društvo slovenskih književnih prevajalcev. * * * w a Vseskozi se dotikava tolmačenja, to je eno tvojih močnih področij. Tolmačenje si študirala v Londonu. 2 Kmalu po končanem študiju so mi ponudili štipendijo vlade SRS. Takratni šef proto- «t kola je bil vizionarski glede tolmačenja, saj je menil, da so šolani tolmači za Slovenijo >u pomembni. V tolmaške vode pa me je usmerila kolegica Marjola Zdravič. Zaradi svojevrstne kombinacije jezikov so me s štipendijo poslali v London na PCL ali Polytechnic of Central London na specialistični študij konferenčnega tolmačenja, torej konsekutiv-nega in simultanega (danes je ta študij mogoč v okviru Westminstrske univerze). Eno leto so nas pripravljali in »mučili«. Bilo je zelo naporno. Predvsem prve tri mesece. Zdaj je sistem drugačen. Študente skušaš motivirati, si z njimi prijazen. Takrat je bilo-prav nasprotno. Poskušali so nas utrditi tako, da so ustvarili čimbolj strogo in napeto ozračje, in tisti, ki pritiska niso zdržali, so šolo zapustili, ker niso bili dovolj močni za ta poklic. Po treh mesecih pa so se popolnoma spremenili in nas imeli za kolege. Cilj Patricie Longley, direktorice šole ter znamenite tolmačke pri UNESCU in drugih mednarodnih organizacijah, je bil, da izobrazi dobre tolmače. Po opravljenem končnem izpitu si moral biti tako dober, da te je lahko vzela k sebi v kabino in si z njo tolmačil. Spomnim se tvojega tolmačenja na Tednu španskega filma v Kinoteki, ko je bil pri nas prvič predvajan film Pedra Almodóvarja Kaj sem storila, da sem si to zaslužila. Ta del tolmaškega poklica je verjetno malo znan. Sedela si sama v kabini in tolmačila film. Na koncu je vsa dvorana gromko ploskala. In čeprav je film odličen, je ploskala tolmačenju. To je naslednji dan potrdila tudi pohvala v časopisu. Ne verjamem, da ti je to dala londonska šola. Veš, vse se prepleta. Londonska šola mi je dala ogromno urjenja in me naučila tehnike tolmačenja. Zanimivo je, da nismo delali posebnih vaj za urjenje spomina. A ker smo se toliko urili, sem si na koncu brez težav zapomnila imena, številke. Ko sem se sprehajala po Londonu sem vadila španščino tako, da sem vse brala v španščini. Vse, kar je bilo angleščina, je bilo zame španščina. Dala mi je tudi iznajdljivost. V šoli smo morali sami iskati podatke za številne referate, ki smo jih predstavili ustno o temah, o katerih nismo imeli pojma, na primer o gospodarstvu Burundija in Ruande. Spet poudarjam, takrat ni bilo interneta. Vse si moral lastnoročno in »lastnonožno« poiskati po knjižnicah, veleposlaništvih, časopisnih hišah, fakultetah, muzejih ... Dala mi je potrpljenje. V tem poklicu ga moraš imeti veliko. Dala mi je hitrost. Po drugi strani pa sta Almodóvar in španščina moj drugi jaz. Ne vem, ali sem takrat £ sploh imela besedilo, mislim, da ne in da filma prej nisem videla oziroma sem ga tik O pred uradnim predvajanjem. Včasih se vržeš na glavo v vodo, ne da bi vedel, kako je globoka (v prenesenem pomenu seveda), ali pa se znajdeš v takem položaju, da g moraš splavati. To je bilo tolmačenje filmov. V nekaterih dvoranah so imeli še tak |}j smešen sistem, da si imel mikrofon in si tolmačil direktno v dvorano. Zdaj se tega ne 2 dela več in tudi jaz ne tolmačim več filmov. Pri Almodóvarju pa mi je bil všeč film in S strašno sem se vživela. Tolmač se mora vživeti. Tudi to pridobiš med šolanjem in iz prakse, da se vživiš v človeka, ki govori. Film je še bolj zahteven. Gre za igro, govorijo moški, ženske, uporabljajo pogovorni jezik, vsa mogoča besedila, žargon in so seveda hitri. Španci govorijo zelo hitro. Kar padla sem noter, se skoncentrirala, vživela v like, poskušala modulirati glas, da ni bilo vedno enako. Tolmač mora biti malo igralca. Simultano velja, no, to se zdaj spreminja, je veljalo za težje od konsekutivnega tolmačenja. Mogoče je težje, ker je hitrejše. Moraš biti hiter. In ker nimaš konteksta, ne veš, kam bo govorec v svojem govoru zavil. Če je zelo hiter, če bere in ima veliko podatkov, je težko. Ne vem, če je eno ali drugo ravno težje, vsaka oblika ima svoje značilnosti. Danes se tolmači bojijo konsekutivnega tolmačenja, meni pa je bilo zelo všeč. Dolgo časa sem imela celo raje konsekutivno od simultanega tolmačenja, in to predvsem daljše govore, ker sem govorcu sledila, ga ujela v razmišljanju, njegovih sprehodih okoli glavne teme in načinu, kako se je nanjo vrnil. Sem tolmač, ki si razmeroma veliko zapisuje, ker si tako že strukturiram prevod. Res je, da si pri protokolarnih konsekutivnih tolmačenjih zelo izpostavljen, si še bolj pod stresom, moraš se znati obnašati, velikokrat stojiš in si zapisuješ. Moraš biti tudi v dobri telesni formi, ker tolmačenja včasih trajajo (so trajala), če si na obisku s kakšno delegacijo, tudi od 12 do15 ur, in to v obe smeri. A meni je bilo všeč. Izveš veliko stvari in si v središču dogajanja. Morda je res bolj osebno. A tudi to se spreminja. Danes je te osebne note veliko manj, vse postaja neosebno. Tolmač mora biti čim manj viden, kar je tudi prav, saj to ustreza naravi njegovega dela. Na uradnih kosilih, na primer, sediš zadaj, ne več ob mizi kot nekoč, ko so ti celo postregli s hrano. Veliko si prevajala na visokem nivoju. Ozriva se samo na dve tolmaški obdobji v tvojem življenju, tolmačenje za neuvrščene ali tolmačenje danes, v Bruslju, za sodišče in parlament. Razlike so velike, morda glede kakovosti, načina, naročnika. Seveda, časi se spreminjajo. Ne morem reči, da je razlika v kakovosti. Vedno se je, vsaj na visoki ravni, zahtevala odlična kakovost. Mogoče je ena od razlik ta, da so pravila bolj jasno postavljena. Tolmač dela za točno določeno število ur in točno določeno plačilo. Čeprav so pravila veljala tudi nekoč in smo se zanje vedno borili. Vedno pa je bilo to zelo naporno delo. Morda je razlika tudi v tem, da smo se prej več družili in tudi tolmačili raznolike teme. Danes nehaš tolmačiti in greš domov. Nimaš časa. Tolmačenje na srečanjih neuvrščenih držav je bilo povezano tudi s potovanji. Srečanja so prirejali na različnih koncih sveta, v Afriki, Aziji, Latinski Ameriki. To je bilo res zanimivo. Ena od ministrskih konferenc je potekala v Zimbabveju. Dežela je bila zelo zanimiva. Takrat me je že v letalu presenetilo to, da so bili ljudje ali povsem temnopolti ali pa čisti blondinci, bele polti. Ni bilo mešanih. Verjetno se je to zdaj spremenilo. Na kongresu smo tolmačili zanimive razprave in po koncu konference smo si nekateri tolmači ogledali del države. Šli smo na Viktorijine slapove, na ogled narodnih parkov, spomnim se, da smo bežali pred slonom, pa po reki Zambezi smo se vozili. Veliko je bilo kulturnega stika, stika z ljudmi. To je morda tisto, kar je drugačno od prevajanja v institucijah Evropske unije. Saj spoznaš ljudi, kolege iz drugih dežel, ampak ni tako pristnega človeškega stika kot nekoč. Vedno bolj smo številke, ampak to je splošna težnja dandanes. Prvič, ko sem prišla delat v stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu, sem mislila, da sem v Kafkovem romanu. To, da izveš in najdeš, kdaj delaš, kje delaš, kako si razporejen, je na začetku cela znanost. Naučiti se moraš tudi hoditi po parlamentu, ki je pravi labirint. Prvič sem prišla eno uro prej, vseeno pa sem našla svojo kabino šele v zadnjih petih minutah in popolnoma preznojena od iskanja, ker sem se izgubila. To je bilo takrat, ko se je Slovenija pridružila Evropski Uniji, in vseh kažipotov in navodil ter napisov v jezikih novih članic na kabinah še ni bilo - čas, ko smo se navajali drugi na druge. Pri določeni starosti je glede na znanje in razgledanost verjetno zelo težko samo tolmačiti besede koga drugega. Velikokrat so tolmači zelo razgledani ljudje, včasih bolj kot sam govorec. Ali te kdaj prime, da bi koga popravila ali kaj dodala? Hja. Tega ne smeš, seveda ne, to vsi tolmači vemo. Zavezuje nas etika našega poklica. Nas pa prime, po moje vse po vrsti. Če je kakšen govorec nemogoč... Kako pa premagati občutke, ko bi koga rad popravil ali ko se z njim ne strinjaš? Res je, z leti postaja vedno težje. Vendar moraš vzeti tolmačenje kot poklic in tolmačiti tisto, kar slišiš, pa če se s tem strinjaš ali ne. Včasih je ta poklic za koga frustrirajoč, oziroma to postane. Vedno si v ozadju, si le senca govorca. Najti si moraš še kako drugo dejavnost, ki ti napolni dušo. CL N ❖ ❖ ❖ a Se spomniš kakega državnika, ki ti je ostal v spominu kot dober govorec ali človek? g Koga bi omenila, da ne bi drugih izpustila? Dober govorec je bil portugalski predsednik Jorge Sampaio. Enkratna sta bila španski kralj in kraljica. Sta zelo preprosta, S zelo razgledana. Z zanimanjem sta sledila temu, kar so jima naši ljudje razlagali. Veš, S pogosto na ministrskih obiskih na visoki ravni naletiš na zanimive ljudi. Kakšen poseben dogodek? Ja, na vrhu neuvrščenih v Beogradu. Takratni predsednik predsedstva Jugoslavije je bil Janez Drnovšek. Bilo je obdobje začetka vzpona Miloševica. Vrh se je odvijal v centru Sava in je bil pravo doživetje. Na primer, Gadafi je vkorakal v dvorano obdan s štirimi osebnimi stražarji oziroma stražarkami, ki so bile lepe, odločne in oborožene ženske. Na Dedinjah si je postavil šotor, ker ni hotel spati v hiši. S seboj je pripeljal kamele, ker pije kamelje mleko. In take stvari. Sama zagovarjam pravico tolmača, da se nekako oddalji od govorca, govorim o skrajnih primerih, če ta poseže v tolmačeve človeške vrednote, če je diskriminacijski, hujskaški ... Na srečo nisem imela tovrstnih izkušenj. Že vnaprej veš približno, kaj boš tolmačil. In sprejmeš ali ne. Jaz bi v takih primerih odklonila sodelovanje. V Evropskem parlamentu, na primer, je stvar predsedstva, tistega, ki vodi sejo, da tovrstno obnašanje prepreči. Kot tolmač imaš nalogo, da raztolmačiš to, kar slišiš. Kaj pa podcenjevanje, opolzkosti ... To je zelo težko. So pa bili tudi taki primeri. Predvsem po končanih uradnih pogovorih so si gospodje radi začeli pripovedovati vice, žaljive predvsem do žensk. Takrat lahko tolmačenje zavrneš, rečeš, da vicev ne boš prevajal(a), ker si bil najet za tolmačenje pogovorov. Ena od možnosti je seveda tudi ta, da začneš tolmačiti v tretji osebi, kajti vedno se tolmači v prvi osebi (jaz), da se poistovetiš z govorcem. V tem primeru se distanciraš. Predavaš na Filozofski fakulteti, na Oddelku za romanske jezike in književnosti, v Sekciji za španski jezik in književnost, in sicer teme iz španskega jezikoslovja. Doktorirala si in si strokovnjakinja predvsem za časovnost in aspektualnost glagola ter za glagolske perifraze. Je morda to, kar se rado izmuzne in je neoprijemljivo, povezano s prevajanjem in tolmačenjem? Tudi prevajanje je velikokrat »lovljenje« neoprijemljivega. Kaj je glagol? Res je velikokrat nekaj neulovljivega. Ni dovolj, da znaš spregati, ga pravilno i/I a H N a ž < >u uporabljati ... Ravno z glagolskimi perifrazami, z glagolskimi časi, z izražanjem aspektualnosti, temporalnosti, s pragmatičnimi vrednostmi poveš veliko več, kot pove glagol sam po sebi. Predvsem je to vidno pri literarnem prevajanju, saj je zelo pomembno, da ujameš tisto, kar lahko glagol izrazi v okviru celotnega besedila. Zato se z aspektualnostjo in časovnostjo ukvarjam vedno na podlagi besedila. Pri doktoratu so bila to dela Gabriela Garcíe Márqueza. García Márquez začne Sto let samote s stavkom1, kjer je glagolska perifraza haber de + nedoločnik, ki ne izraža samo prihodnosti. Ima tudi modalno vrednost obveznosti in hkrati pridih usodnosti. Roman začne namenoma z omenjeno glagolsko perifrazo, saj z njo sproži flash back spominov za nazaj, in cela zgodba se nato odvija po drugi časovni poti. Raziskave s področja glagola mi pomagajo celo pri tolmačenju. Rojeni govorec v diplomatskem ali političnem jeziku včasih namenoma uporablja kakšne glagolske čase, naklone ali glagolske perifraze, da ne pove samo tega, kar bi glagol sam po sebi lahko izrazil, pač pa doda še druge pomene, predvsem konotativne. Ker ni isto, na primer, če rečeš comienzo a correr ali me echo a correr. Eno je bolj silovito, drugo manj, je bolj nevtralno, ni slogovno obarvano. Španščine se ni težko naučiti do neke stopnje, da dosežeš osnovno komunikacijo. Potem postane težka, ker ima toliko odtenkov, toliko možnosti. Osnovna slovnična pravila imajo veliko izjem. Torej lingvistika ni suhoparna? Ne, ne, ne! Absolutno ne. Odvisno, kako jo gledaš. Če jo gledaš kot kakšen normativni slovničar, dojemaš jezik samo kot pravila, potem je lahko suhoparna, če pa jezik opazuješ v rabi, v raznih komunikacijskih situacijah, ustnih in pisnih, postane čisto nekaj drugega. Jezikoslovje je izredno bogato področje, res. Kljub temu, da večkrat rečem, da imam nekakšen »dvojni jaz«, da sem tako profesorica španščine kot tudi tolmačka in prevajalka, se obe področji prekrivata, dopolnjujeta. Tolmačenje in prevajalstvo bogatita jezik, samo raziskovanje španskega jezika pa £ spet bogati tolmačenje in prevajanje. In če znaš to preplesti, in pri tem ne postaneš O »razcepljena osebnost«, je to super. IL O 1/1 ee Ui JS 1 Muchos años después, frente al pelotón de fusilamiento, el coronel Aureliano Buendía había de recordar U aquella tarde remota en que su padre lo llevó a conocer el hielo. (García Márquez, G. (1967/1986), S Cien años de soledad, Bogotá: Editorial La Oveja Negra. P. 9) Jasmina, veliko člankov imaš objavljenih, knjig..., za sabo imaš veliko predavanj. Ni dovolj časa, da bi se vsega dotaknili, a naj omenim še špansko-slovenski in slovensko-španski slovar, ki smo se ga projektno lotile in kjer si bila soavtorica in strokovna urednica, če lahko tako rečem. Upam, da so vse črke notri ... Pravzaprav je bil kar pogumen in na nek način »pionirski« projekt. Kaj pomeni delo na slovarju? Kako si ga doživljala? Kot avtorski projekt. Moram priznati, da sem najprej mislila, da je to veliko bolj suhoparno delo, pa sploh ni. Zdi se mi enkratno. Edino čas, ta večni problem . Rabile bi še malo časa. Ampak saj vem, enkrat je bilo treba končati. Samo delo se mi je zdelo res lepo. Avtorice smo se lepo ujele in delo je bilo konstruktivno, veliko smo razpravljale, izmenjavale mnenja in to nas seveda bogati. Na koncu sem slovar skušala poenotiti, če lahko tako rečem. Edini špansko-slovenski in slovensko-španski slovar, ki je obstajal pred našim, je bil Gradov slovar. Bil je krasen za neko obdobje in dobro, da smo ga imeli. Čas pa ga je prerasel in bilo je nujno potrebno narediti špansko-slovenski in sloven-sko-španski moderni slovar. Nismo delale po korpusni metodi, ki je zelo pomembna v sodobnem slovaropisju. S korpusi smo si le pomagale, pregledovale pogostost besed, primerov in podobno. Večinoma smo si pomagale z že obstoječimi slovarji, Grado-vim, Oxfordovim, Collinsovim, Clavejem, Marijo Moliner, da smo sestavile besedišče, nabor gesel, predvsem pri špansko-slovenskem delu. Velik delež pri tem je imelo naše znanje. Slovensko-španski del je bil morda pri sestavljanju besedišča, razmišljanju, kaj vključiti in česa ne, nekoliko lažji, ker smo lahko izhajale iz že objavljenih slovarjev za druge jezike iz družine modernih slovarjev. Res je, da smo se zelo zavzele in da je bila potreba po slovarju velika, saj je nastal za to zbirko zelo debel slovar, ki se ga je prijel vzdevek »Bajsi«. Tudi zato, ker smo želele vključiti veliko primerov rabe. Januarja 2007 je tako pri Cankarjevi založbi iz Skupine Mladinska knjiga izšel še obsežnejši slovar v zbirki Splošni slovar. Narejen je po enaki metodi, kar ni nujno slabo. Najbolje je združiti obe metodi. Samo korpusna je včasih premalo. Me pa smo izhajale tudi iz lastnih izkušenj, tudi iz potreb v praksi. Kaj potrebujejo srednješolci, kaj prevajalci, vključile smo sodobne sintagme, neologizme . SPLOSNI SPANSKO-SLOVENSKI SLOVENSKO-ŠPANSKI ESP ANOL-ESLO VENO ESLOVENO-ESPAÑOL l/l a H N a ž < >u »Pionirski« je tudi učbenik, ki je izšel nedavno, Španska slovnica po naše. Ja, ker je prva slovnica španskega jezika, ki ni le prevedena iz drugih tujih jezikov in prirejena za slovenski trg, ampak sva jo napisali slovenski avtorici in je namenjena predvsem slovenskim učencem španščine v najširšem pomenu besede. Knjiga se pridružuje slovnicam s sorodnim naslovom (Angleška slovnica po naše, Nemška slovnica po naše, Francoska slovnica po naše, Ruska slovnica po naše), ki izhajajo v zbirki jezikovnih priročnikov pri Cankarjevi založbi, Skupina MK, v Ljubljani. Napisali sva jo skupaj z asistentko za španski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Barbaro Pihler. Zajeli sva vsa najpomembnejša slovnična poglavja: abecedo, izgovarjavo, naglaševanje, pravopis, besedne vrste (samo-stalniška in pridevniška beseda, določevalniki, samostalniški zaimki, glagol, prislov, predlog, veznik, medmet), oblikoslovje in skladnjo. Vse slovnične teme so ponazorjene s primeri in ustreznimi prevodi v slovenščino. Kit Jasmina Markič Barbara Pihler španska slovnica po naše Pogosto zate velja malce zloben, malce hudomušen, malce pa tudi resničen stavek »>Jasmina je neulovljiva«, kar pomeni, če dovoliš, da ti pretolmačim, da nimaš časa. Kako usklajuješ vse svoje dejavnosti? Res je, da sta otroka že velika, a vseeno. Prej, ko so bili otroci manjši, nisem toliko delala. Seveda pa tolmačenje pomeni veliko potovanj, prilagajanj, odsotnosti od doma. Takrat je bil z otroki mož Stane, ki ni imel take službe, da bi moral toliko potovati. Veliko je bilo usklajevanja, veliko organiziranja . S Ja, ampak danes tudi nimaš časa. £ Ne, danes imam čas, da se z vsem tem ukvarjam, ker sta otroka odrasla in ni več treba, O da sem jima nenehno za vratom. Vnukov pa še nimam. Mogoče preveč stvari delam g hkrati. Na prvem mestu so predavanja, profesorski del, ki je moj poklic. Včasih tudi g tolmačim. Tudi zato, da ne bi izgubila stika s tolmačenjem, če že predavam teorijo {}j in vaje iz tolmačenja. To še kar nekako usklajujem. Kar pa se tiče učbenikov in knjig, S aktivnega sodelovanja na strokovnih in znanstvenih kongresih, pisanja člankov, se S mi zdi, da to spada k pedagoškemu in znanstvenemu delu na univerzi. Potem, ko enkrat narediš doktorat, verjetno od tebe pričakujejo, da napišeš kak učbenik, imaš predavanja, in če vidiš, da je potreba po slovarju, bila pa je velika, pri tem strokovno sodeluješ. Veš, česa pa res ne maram? Birokratskih zadev, izpolnjevanj obrazcev, pisanja poročil in lovljenja rokov, tako imenovanih deadlinov. Rada predavam, rada tolmačim in tudi rada prevajam, če le imam čas. Ne maram pa delati pod prevelikim stresom. Takrat delo (mislim na prevajanje in tolmačenje) raje zavrnem. Tudi NE moraš znati reči. Ni pa lahko reči NE. Kaj Jasmina še rada počne? Rada hodim okoli po hribih, smučam, noro rada plavam, in to v morju, jezerih. V naravi, ne v bazenih. Plavam lahko ure in ure. Pa rada grem v gledališče in kino gledat dobre filme in predstave, obiščem kakšno dobro razstavo. Tudi potujem rada, pa berem ... Kako pa Jasmina lenari? Jasmina lenari tako, da hodi v hrib in se popolnoma preznoji. Ne, ne, LENARI, se ne premika ... Joj, ne da bi se premikala? To pa je težko. Včasih gledam kakšno zanimivo nadaljevanko, najraje kakšno dobro angleško kriminalko. Takrat se ne premikam, čeprav se mi zgodi, da zaspim pred televizijo. Pa saj to je tudi lenarjenje, a ne? Pojem udobja in lenarjenja je zame poletni čas, ko se pod kakšnimi borovci zibam v hamaci (viseči mreži), gledam, kako mineva čas, in berem dober roman ... To je čudovito ... i/i a H N a ž < -i >u Mojca M. Hočevar Profesor Janez Orešnik - Zoisov nagrajenec za življenjsko delo m a ee < a z < i/I H Z u S Ul > uu šE u Izvleček Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije je 21. novembra 2007 podelilo Zoisovo nagrado za življenjsko delo prof. dr. Janezu Orešniku. Akademik Janez Orešnik, predstojnik Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je mednarodno priznani znanstvenik na področju skandinavskih jezikov ter germanskega primerjalnega in splošnega jezikoslovja. Prof. Orešnik je mnogim slovenskim prevajalcem germanskih jezikov predaval predmete iz zgodovine in teorije jezika. Ključne besede: Janez Orešnik, Zoisova nagrada, življenjsko delo, skandinavski jeziki, germanski jeziki, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje Abstract Professor Janez Oresnik - the Zois Award Winner for Life's Work In 2007, Prof. Dr. Janez Oresnik received the Zois Award for Life's Work, granted to him by the Ministry of Higher Education, Science and Technology of the Republic of Slovenia. Janez Oresnik, member of the Slovenian Science and Arts Academy, is also the Head of the Department of Comparative and General Linguistics at the Faculty of Arts, Ljubljana University, and is an internationally recognised scientist in the fields of Scandinavian languages and Germanic Comparative and General Linguistics. Prof. Oresnik is known to many Slovenian translators of Germanic languages as their lecturer in subjects from the history and theory of language. Key words: Janez Oresnik, the Zois Award, life's work, Scandinavian languages, Germanic languages, Comparative linguistics, General linguistics Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki podeljuje državne nagrade s področja znanosti, je v letu 2007 namenilo Zoisovo nagrado za življenjsko delo red. prof. dr. Janezu Orešniku. Prof. Orešnik je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je redni profesor in predstojnik Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje. Je tudi gostujoči profesor na številnih evropskih in ameriških univerzah, mentor nekaterim zdaj že uveljavljenim slovenskim jezikoslovcem, predsednik znanstvenega sveta © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Inštituta za slovenski jezik ter mednarodno priznani pisec znanstvenih del na področju germanskega primerjalnega in splošnega jezikoslovja. Akademik Orešnik je leta 2004 prejel tudi Zlati red za zasluge na področju znanosti, visoko državno odlikovanje, ki mu ga je podelil predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Profesorja Orešnika gotovo poznamo tudi številni prevajalci in prevajalke, ki smo na Filozofski fakulteti študirali germanske jezike. Kot študentka anglistike sem pri njem v 80. letih prejšnjega stoletja poslušala Uvod v germansko primerjalno jezikoslovje, Uvod v zgodovino angleščine, Angleško historično slovnico pa tudi Teorijo prevajanja, tako da sem bila ob novici o njemu podeljenem visokem državnem priznanju tudi sama na to zelo ponosna. Spominjam se, kako je nekoč v zvezi s prof. Orešnikom med študenti zaokrožila vest, ki je sprožila precejšnje presenečenje. Čudili smo se ob spoznanju, »kako pri nas sploh ne vemo, da je Orešnik zunaj velika zvezda, da veliko objavlja v tujini, predvsem o islandščini, in da so mu celo neko knjigo izdali v Hamburgu«. Dandanes je znano, da je profesor Orešnik poleg omenjene knjige z naslovom Studies in the Phonology and Morphology of Modern Icelandic, ki je l. 1985 izšla pri založbi Buske v Hamburgu in za katero je avtor l. 1987 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, objavil še kakih 30 jezikoslovnih prispevkov v skandinavskih publikacijah. Veliko je prispeval k razvoju študija skandinavskih jezikov v Sloveniji ter si glede slovenščine prizadeval uveljaviti ustrezno jezikovno politiko, tudi s predstavitvijo skandinavskih uradov za jezik v knjigi Uradi za jezik v Skandinaviji (SAZU 1995). Morda bi opozorila še na neko lastnost, ki smo jo študentje pri profesorju Ore-šniku zelo cenili: malokdo na fakulteti je namreč podajal svojo snov na tako urejen, razumljiv in sistematičen način. Spomnim se, kako smo se med pripravami na enega od njegovih izpitov pogovarjali o študiju in pri tem soglašali, da si je mogoče Ore-šnikovo izpitno snov dokaj hitro zapomniti, ker je zelo pregledna in sistematična. Čeprav se takrat žal nihče od nas ni posebej zanimal za zgodovino jezika, smo se zavedali, da so nam bile vsebine o razvoju germanskih jezikov ter o njihovem medsebojnem vplivu prav zaradi profesorjevega zanimanja, ki se je prenašalo na študente, prijazno in dostopno približane. Pozneje seveda hvaležni ugotavljamo, da smo se ob študiju seznanili z razvojno podobo različnih in obenem sorodnih jezikovnih sistemov, kar nam vsekakor koristi pri prevajanju. z < z N te a >N U l/l O Q Sicer pa se akad. prof. Orešnik od srede 80. let dalje znanstveno posveča predvsem generativni slovnici, ki velja za vodilno jezikoslovno šolo, in t.i. naravnemu jezikoslovju. Slednje je v sodelovanju s skupino mlajših jezikoslovcev razširil iz oblikoslovja na naravno skladnjo ter s svojo izvirno teorijo uspel izpeljati enake cilje pri napovedovanju razmer v jezikovnem gradivu, kakršne je doslej lahko dosegala gene-rativna slovnica. Novo teorijo je prenesel tudi v opisno slovnico, v kateri je upošteval slovenščino in angleščino, deloma pa tudi romanske in neindoevropske jezike. Ob koncu se seveda pridružujemo ugotovitvam, da akad. prof. Orešnik s svojim sistematičnim in izvirnim znanstvenim delom odlično nadaljuje in širi ugled slovenskega jezikoslovja v svetu ter pomembno prispeva k uveljavljanju in razvoju slovenskega jezikoslovja, s čimer je slovensko Ministrstvo za znanost sklenilo svojo obrazložitev. Ostane nam le še, da profesorju Orešniku iskreno čestitamo za najvišje državno priznanje v znanosti in mu pri nadaljnjem ustvarjalnem delu tudi v prihodnje želimo še veliko uspeha. Spletni viri Obrazložitev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj v letu 2007. Dostopno na http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_visoko_ solstvo/znanost/dejavnost/zoisove_nagrade_in_priznanja/2007/ Predstavitev prof. Janeza Orešnika na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dostopno na http://spj.ff.uni-lj.si/tiki-index.php?page=Janez+Orešnik Objava Urada predsednika Republike Slovenije - Predsednik republike podelil petnajst odlikovanj. Dostopno na http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/ 5AFD06C2787B8A7BC1256F930033050F?OpenDocument 1/1 Q te Ü a z « H Z U S u > UJ x VJ Alan McConnell - Duff in Lidija Šega I In memoriam Tone Omerza (1945-2008) Nekrolog Tonetu Omerzi, dejavnemu članu DZTPS, ki je vrsto let urejal Mostove in organiziral seminarje za prevajalce. Obituary to Tone Omerza, an active member of the Association who was editing Mostovi and organised translator training seminars for many years. To almost all of those who knew him, Anton Omerza was known affectionately as Tone. That is how many members of the DZTPS will always remember him. So too shall I. After working for many years as secretary of DZTPS and editor of Mostovi, Tone took the courageous decision to set up his own freelance organisation - OST - running translator training courses, and later producing valuable seminar materials, glossaries and dictionaries. This was demanding work, to which he gave great energy, time, care and love. He also paid great attention to keeping in regular, personal contact with those who attended his increasingly popular seminars. As a "one-man-band" (his own description) he not only succeeded in overcoming the frequent financial difficulties, but also managed to maintain a consistently high level of quality in all aspects of his work. He was providing a valuable service which was greatly needed and appreciated. Translators knew that Tone cared for them, and they cared for him in return. In losing Tone, we have lost a man of great warmth, energy, sincerity and humility. A man with a strong presence, a strong will, and a booming voice - which could also be gentle. I recall once being with him at an exhibition of precious stones; while we walked round, he said hardly a word. As we left, I said to him: "You've been unusually quiet today." With a broad smile he said: "Sometimes I don't need to speak. (Včasih znam tudi molčati.)" Tone is no longer with us, but his memory will always be dearly cherished. His good J^ work was not in vain, and will long be remembered. > © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Letnik 41, št. 1-2, leto 2007/08: str. 151-153 • MOSTOVI DZTPS Tiho in skorajda neopazno je odšel, in nič se ni poslovil. Ali pa morda v naglici vsakdana nismo znali dovolj tenko prisluhniti nežni človeški duši in nismo znali opaziti, da se za trdo lupino Tonetove upornosti in optimizma, ki je seval iz njegove zagnanosti in neusahljivih načrtov, skriva nežna in občutljiva duša, ki je, priznam, kljub dolgoletnemu sodelovanju nisem nikoli prav spoznala. Zato takrat, ko je živahno zaključeval eno od pomembnih obdobij svojega delovanja kot OST (Omerza-Svetuje-Tebi) in nas ob upokojitvi povabil na »zadnjo večerjo«, da se poslovi od vseh nas, kot je dejal, nisem niti pomislila, da bi to res lahko bilo slovo. Še posebej ne, ko je tako zavzeto pripovedoval, da bo to obdobje svojega dela predstavil kot »kroniko izobraževanja in založništva za prevajalce (1984-2008)«, nato pa užival samo še kot pisatelj in publicist. In potem je pridno in hitro pisal svojo kroniko dolgoletnega sodelovanja s prevajalci in opravljanja poslanstva, v katerega je tako globoko verjel, in ga s knjigo »Vaje v slogu« želel tudi končati. Vendar je konec prišel nepričakovano in veliko prezgodaj. Iz roke mu je iztrgal pero prav takrat, ko je v knjigo vnašal še zadnje popravke. Ko zdaj ponovno prebiram njegov rokopis te knjige, me zaboli ob misli, da se je prav z njo verjetno že tiho poslavljal, pa tega nismo zaznali, saj smo bili vajeni, da je vedno glasno in jasno zagovarjal svoje ideje, tako trdno prepričan vanje, da mu je bilo težko ugovarjati. Zdaj pa se je iz tega umikal. Poslavljal se je od nas prevajalcev, ki nam je posvetil velik del svojega življenja in dela. In morda se je ob tem njemu samemu zazdela praznina ob slovesu prehuda in vrzel pregloboka, da je ni zmogel več premostiti. - Nikoli ne bomo zvedeli. Vsekakor pa tudi vsem nam ob njegovem odhodu ostaja velika vrzel in boleča praznina. Toneta se bomo vsekakor spominjali kot neutrudnega sodelavca strokovnih prevajalcev, ki je svoje delo več kot 35 let tesno povezoval z našim društvom. Če se zdaj v mislih vračam nazaj in poskušam strniti najino dolgoletno poznanstvo, sodelovanje in prijateljevanje v teh nekaj vrstic, ki mu jih pišem v spomin in slovo, naj naštejem vsaj nekatere mejnike iz njegovega dela s prevajalci in za prevajalce. Delovanje v DZTPS in njegovih različnih organih. Tone je bil dejaven član društva že od leta 1974. Sodelovala sva v upravnih odborih in nadzornem svetu. Pri njegovem delu v društvu se še posebej z veseljem spominjam dveh pomembnih mednarodnih posvetovanj v Portorožu, ki jih je pomagal organizirati: leta 1987 ^ posvetovanje jugoslovanskih prevajalcev o prevajanju in zunanji trgovini v sodelova-< nju s hrvaškim društvom prevajalcev in leta 1992, takrat že samostojno v naši novi § državi, posvetovanje prevajalcev s področja Alpe-Jadran. V letih 1988-1992 je bil v S DZTPS tudi redno zaposlen kot poslovni tajnik. S Dolgoletno sodelovanje v uredniškem odboru Mostov, ki jih je Tone dolga leta - tudi uspešno urejal kot odgovorni urednik. Strokovni seminarji za prevajalce v DZTPS, ki jih je začel organizirati že davnega leta 1984, so bili vse do leta 1992 poleg urejanja Mostov ena njegovih najljubših in najuspešnejših dejavnosti v društvu. In prav temu delu, razširjenem še na poslovno svetovanje prevajalcem, se je potem posvetil tudi kot samostojni podjetnik (OST). V svetovanju prevajalcem in seminarjih zanje je videl svoj izziv in našel svoje poslanstvo. Mislim, da ga danes prevajalci poznajo in se ga bodo tudi še dolgo s hvaležnostjo spominjali prav zaradi te njegove dejavnosti. Kot je zapisala ena od udeleženk seminarjev v uvodu k nedokončani Tonetovi knjigi: »Ostovi seminarji so bili vedno dobro zastavljeni, teme jasne in pripravljene tako, da udeleženci nismo nikoli odhajali domov praznih rok. Vedno so bili razgibani, uporabni in kakovostni. Dolgčas? Zapravljen čas? Tega pri Ostu, predvsem po Tonetovi zaslugi, ni bilo.« Na izobraževanje in usposabljanje prevajalcev se je navezovala tudi Tonetova dejavnost založnika in avtorja, od izdajanja seminarskega gradiva in prvega Poslovnega priročnika za prevajalce do trijezičnega Slovenskega pravnega leksikona (za sodne tolmače) in ne nazadnje že leta 1999 iz bogatih izkušenj napisanega priročnika Seminar - ustvarjalno izobraževanje. Ob tem pa še številne druge knjige, ki so kazale na njegovo pot naprej, v tretje življenjsko obdobje, ki pa ga žal ni dočakal. Prav zaradi njegove zavzetosti pri sodelovanju s prevajalci in zaradi njegovih seminarjev, za katere nas je vedno znova znal navdušiti kot predavatelje in udeležence, sem prepričana, da ga bomo mnogi pogrešali in boleče občutili praznino tam, kjer nas je vedno čakal in sprejel kot prijatelj. Zato bo spomin nanj med nami še dolgo živ, pa četudi ne bomo mogli prebrati njegove zadnje knjige spominov. Naj pa iz nje vendarle povzamem eno samo pravilo, ki nam ga ponuja kot nasvet: »Misli z glavo, delaj s srcem!« Tako je delal tudi sam, do zadnjega, dokler mu ni zmanjkalo moči. Takega smo poznali in tak nam bo tudi ostal v spominu. S O a i/i > Dušan Gabrovšek Ni jih več med nami: Veliki britanski in ameriški leksikografi Izvleček Prispevek je napisan v spomin na štiri velike nedavno preminule slovaropisce, na Britanca Johna M. Sinclairja ter na Američane Roberta K. Barnharta, Roberta L. Chapmana in Lauren-cea Urdanga. Osredotoča se na njihove dosežke na področju slovaristike angleškega jezika. Zaključek za zadnje tri je napisan tudi osebno, saj sem vse tri ameriške leksikografe dobro poznal in si z njimi dopisoval; z Barnhartom in Chapmanom več kot dvajset let, z Urdangom pa desetletje manj. Ključne besede: nekrolog, slovaropisci, leksikografija, angleščina, britanski, ameriški, John M. Sinclair, Robert K. Barnhart, Robert L. Chapman, Laurence Urdang Abstract Gone But Not Forgotten: The Great British and American Lexicographers The paper has been written in appreciation of four outstanding lexicographers who died in the early 21st century, i.e. of the Briton John M. Sinclair, and the Americans Robert K. Barnhart, Robert L. Chapman and Laurence Urdang. While it highlights their lexicographical achievements in English, the final parts for the last three are personal, since I knew the three American lexicographers well and corresponded with them regularly, with Barnhart and Chapman for over twenty years, and with Urdang for about a decade less. Key words: obituary, lexicographers, lexicography, English, British, American, John M. Sinclair, Robert K. Barnhart, Robert L. Chapman, Laurence Urdang uvod V današnjem času so nam raznolike jezikovne informacije običajno zlahka dostopne, največkrat v slovarjih. Navajeni smo, da lahko - predvsem seveda za angleški «t jezik - preprosto posežemo po najrazličnejših slovarjih, splošnih ali specializiranih, ^ majhnih ali velikih, eno- ali dvojezičnih in včasih celo večjezičnih, saj so angleški S slovarji na razpolago v vseh mogočih oblikah in v najrazličnejših možnostih glede S obsega, formata, leta izdaje, da sploh ne omenjam izredno raznovrstnih vsebin. Tak- šna dela so v novejšem času vse bolj na voljo tudi v elektronski obliki, in verjetno © 2008 Društvo znanstvenih in 154 MOSTOVI DZTPS • Volume 41, Nos. 1-2, Year 2007/08: pp. 154-164 tehniških prevajalcev Slovenije le redko (če sploh kdaj) pomislimo na strokovnjake, ki so jih (so)ustvarili. V tem prispevku bi rad predstavil glavne dosežke štirih izjemnih anglo-ameriških slova-ropiscev, ki so veliko pripomogli k današnji kakovosti in raznolikosti široke palete slovarjev angleškega jezika. To so Britanec John M. Sinclair ter Američani Robert K. Barnhart, Robert L. Chapman in Laurence Urdang. SINCLAIR, John McHardy (1933-2007) John Sinclair je bil inovativen in vpliven britanski - natančneje škotski - jezikoslovec »z vizijo«. Gotovo nam bo za vedno ostal v spominu predvsem kot eden od začetnikov sistematične uporabe korpusnega jezikoslovja za potrebe (pedagoškega) slovaropisja in besediloslovja. Raziskovalno, pa tudi pedagoško, se je ukvarjal predvsem s frazeologijo, besediloslovjem in ustvarjanjem ter učinkovito rabo korpusov za praktične jezikovne potrebe. Svojo akademsko pot je pričel 1. 1958 v Edinburgu, potem pa je vrsto let (1965-2000) deloval kot profesor modernega angleškega jezika na univerzi v Birminghamu. Proti koncu svoje poklicne poti se je upokojil (1995) in se preselil v Italijo, kjer je v Toskani, natančneje med Sieno in Firencami, ustanovil The Tuscan Word Centre. Kot predsednik tega jezikovnega centra za znanstveno preučevanje jezika je skupaj s sodelavci organiziral in izpeljal več zelo kakovostnih (intenzivnih) tečajev, seminarjev ter raznovrstnih izobraževanj s področij korpusnega jezikoslovja in analize besedil za raziskovalne in pedagoške potrebe. Čeprav je Sinclair že l. 1971 postal svetovalec za leksikografijo pri slovarskem oddelku znane založbe Collins Publishers iz Glasgowa, ga po svetu poznajo zlasti po njegovem delu pri izvirnem projektu »COBUILD«. (Akronim je nastal iz zveze Collins Birmingham University International Language Database, ker sta pri projektu sodelovala tako založba Collins Publishers kot tudi univerza v Birminghamu.) Projekt, ki ga je Sinclair zasnoval leta 1981, je imel dva glavna cilja: z uporabo podatkov, pridobljenih iz korpusa, ugotoviti, kako ljudje uporabljajo sodobno angleščino, potem pa izsledke raziskovalnega dela uporabiti v slovarjih, slovnicah in drugih jezikovnih priročnikih, predvsem za vse tiste uporabnike, ki se učijo angleščine kot tujega ali drugega jezika.1 1 Zato je ob slovarju izšla tudi spremljajoča vadnica, Learning REAL English with Collins COBUILD English Language Dictionary (1987). § O Q. S et če O S ui S BARNHART, Robert Knox (1933-2007) Ameriški leksikograf Robert K. Barnhart je bil sin najbolj znanega ameriškega leksikografa 20. stoletja Clarencea L. Barnharta (1900-1993). Po študiju je skoraj celotno poklicno pot preživel blizu New Yorka, kjer je sodeloval v slovarski ekipi očetovega podjetja C.L. Barnhart, Inc., Reference Books. Podjetje je raznim naročnikom nudilo priročniške storitve. Robert je tam pričel s svojim slovarsko-uredniškim delom, najprej kot eden od urednikov priljubljene zbirke šolskih slovarjev angleškega jezika, ki so se po glavnih avtorjih imenovali »slovarji Thorndike-Barnhart«. Robert K. Barnhart se je skoraj v celoti posvetil slovaropisju angleškega jezika, a na zelo različnih ravneh. Deloval je zlasti na področjih splošnega slova-ropisja, neologistike in etimologije. Bil je sourednik (skupaj z očetom in leksikografom Solom Stein-metzom) treh visoko kakovostnih enciklopedičnih slovarjev »nove angleščine,« torej neologizmov: The Barnhart Dictionary of New English since 1963 (1973), ki je v Veliki Britaniji izšel pod naslovom A Dictionary of New English (prav tako 1973), The Second Barnhart Dictionary of New English (1980), in The Third Barnhart Dictionary of New English (1990) z okoli 12.000 gesli. Leta 1968 je Robert, ponovno v sodelovanju z očetom, pričel urejati obsežni (okoli 2500 strani) splošni slovar angleščine v dveh velikih zvezkih, ki so ga poimenovali World Book Dictionary (prva izdaja 1963, temeljito revidirana izdaja 1976, nato pa z vsakoletnimi dopolnitvami vse do leta 1996). To je izredno kakovostno, jasno in uporabniško prijazno delo z okoli 264.000 gesli, izčrpnimi enciklopedičnimi definicijami, napisanimi v sorazmerno preprostem jeziku, in s številnimi primeri rabe. DICTIONARY OF SCIENCE The first comprehensive Science dictionary perfect for general usage Over 16,000 entries with the latest terms in all fields from Astronomy to Zoology Backed by the authority of leaders in reference publishing and noted science experts Robert K. Barnhart, Editor THE BARNHART DICTIONARY ETYMOLOGY The Core Vocabulary of Standard English —Produced by American Scholarship Robert Barnhart je kasneje ob sodelovanju »hišne« ekipe pripravil več izrednih (tudi nagrajenih) jezikovnih priročnikov, večinoma skupaj s Solom Stein-metzom, ki je bil tudi sam dolgoletni član slovarske ekipe Barnhartov. Gre zlasti za tri slovarje, namreč - kronološko - za Hammond Barnhart Dictionary of Science (1986), ki je v ponatisu izšel pod naslovom The American Heritage Dictionary of Science (1988), in je enciklopedični slovar znanstvenih terminov s 16.000 gesli; za obsežni (1200 strani) ameriški etimološki slovar Barnhart Dictionary of Etymology (1988) z okoli 30.000 gesli, ki je izšel tudi v priročni izdaji z naslovom Barnhart Concise Dictionary of Etymology (1995); ter za The Barnhart Abbreviations Dictionary (1995), enozvezkovni slovar v dveh delih, ki obsega okoli 60.000 gesel (krajšav). Omenjeni etimološki slovar, ki je bil ponatisnjen tudi v Veliki Britaniji kot Chambers Dictionary of Etymology (2000), je odlična ilustracija Barnhartovega pristopa: v nasprotju s skoraj vsemi drugimi etimološkimi slovarji angleškega jezika je prijazen tudi do splošnega uporabnika, saj se izogiba (pre)številnim kraticam ter tehničnim jezikoslovnim terminom. Prav zato ga je dejansko mogoče »brati« in že na prvi pogled je vidno, da gesla nimajo znanstvene »strogosti«, ki je tako značilna za številne etimološke slovarje. Robert je objavil tudi več leksikografskih študij v znanstveno-strokovni periodiki, predvsem ameriški. Pisal je zlasti o problemih neologistike, etimologije in predelav sodobnih slovarjev. Barnharti so (bili) resnično prava leksikografska družina. Robertov brat David K. Barnhart je leksikograf že več kot 40 let; je tudi lastnik založniške hiše Lexik House Publishers ter urednik revije The Barnhart Dictionary Companion, četrtletnika za neologistiko, ki ga je l. 1982 zasnoval Clarence Barnhart. V ilustracijo naj še navedem, da so pri nastanku etimološkega slovarja sodelovali štirje Barnharti; v slovarju znanstvenih terminov najdemo sedem Barnhartov; pri tretjem slovarju neologizmov pa je sodelovalo kar devet Barnhartov. Robert je bil po človeški plati izredno prijeten, dostopen človek in pravi humanist v najboljšem pomenu besede. Topel, prijazen in preprost človek z ogromno znanja, ki ga je pridobival dolga leta - znanja, ki ni bilo odvisno od pritiska na tipko. Rad je delil svoje misli z drugimi. Vesel sem, da sem bil med njimi tudi sam. Spoznati takšne z ljudi pomaga razumeti veličino, in to tisto pravo, v kateri preprosto ni prostora za do- «j mišljavost, agresivnost, zavist, laž in zlobo. Ob misli na Roberta pogosto pomislim na J^ plemenitost - lastnost, ki (ali se res motim?) vse bolj izginja iz našega življenja. > Barnhart Abbreviations! Dictionary Over 60,000 abbreviations Two-part format lets you look up abbreviations or what they stand for Helpful notes on usage Edited by Robert K. Barnhart CHAPMAN, Robert Lundquist (1920-2002) Robert L. Chapman je bil akademski jezikoslovec, dolgoletni profesor na univerzi Drew v Madisonu, v zvezni državi New Jersey na vzhodu ZDA, ob tem pa tudi slovaropisec. V letih 1960-66 je prekinil prvi del svoje akademske kariere in postal glavni urednik za priročnike pri znanih newyorških založbah Funk & Wagnalls Co. in Holt, Rinehart & Winston Co.. V tem obdobju je bil glavni urednik dveh priročnikov, namreč znanega slovarja Funk & Wagnalls Standard College Dictionary (1963) ter manjšega The Holt Intermediate Dictionary of American English (1966). Študentje anglistike prof. Dušana Gabrovška na obisku pri prof. Robertu L. Chapmanu septembra 1996. Pred vhodom v kampus Univerze Drew v Madisonu, New Jersey, ZDA, od leve proti desni stojijo: Vanja Živkovic Sedej, Rok Žaucer, prof. Robert L. Chapman, Tamara Mikolič Južnič, Polonca (Štern) Kocjančič, Stanka (Jugovic) Bradač in Nataša (Hrovat) Jerlah; v vrsti pred njimi sta Simona Nager-nik in Jasna Černe. Kljub svojima zgodnjima dosežkoma se je Chapman v slovaropisju trajno zapisal predvsem v zrelem obdobju svojega življenja, zahvaljujoč predvsem svojima dvema kasnejšima dosežkoma na tem področju, namreč kot dolgoletni urednik dveh izdaj ameriške različice - pravzaprav gre za »uradnega ameriškega potomca« - Rogetovega tezavra, mednarodno znanega pojmovno urejenega priročnika, v ZDA imenovanega Roget's International Thesaurus (4. ameriška izdaja 1977; 5. ameriška izdaja 1992), < ter kot avtor/urednik dela New Dictionary of Ameri-q can Slang (1986), obsežnega (17.000 gesel na 500 S straneh) slovarja ameriškega slenga, na katerem je S intenzivno delal sedem let (1979-86). To je bila S močno predelana in posodobljena izdaja znanega THE ORIGINAL ROGET'S ROGET'S INTERNATIONAL THESAURUS most entries: more than 325,000 words and phrases expanded; 1073 categories, 31 completely new definitive: based on how words are actually used contemporary; includes the expanding vocabulary of today EDITED BY ROBERT L. CHAPMAN dela Dictionary of American Slang avtorjev Harolda Wentwortha in Stuarta B. Flexnerja iz leta 1960 (zadnja - Flexnerjeva - verzija je izšla z letnico 1975). Chapmanovo delo je bilo v obeh primerih večplastno: tako je npr. naredil slovar manj esejističen, vnesel je veliko novih etimoloških dejstev ter približno datiral številna gesla, nenazadnje pa je uporabil tudi svoj sistem kvalifikatorjev in simbolov. Pri nekaterih geslih je dodal tudi izgovarja-vo in uredniške opombe.3 Chapman je pisal tudi članke o leksikografi-ji, objavljal ocene slovarjev in tezavrov ter v letih 1963-65 pripravljal stalno rubriko »New Words and Meanings« v vsakoletnem almanahu oz. dodatnem zvezku Britanske enciklopedije (Encyclopaedia Britannica), imenovanem Britannica Book of the Year. »Chap«, kot smo ga klicali prijatelji in znanci, je bil človek, ki je gradil na neposrednosti in toplini človeške bližine. Vedno je bil poln široke intelektualne radovednosti in želje po stiku s sorodnimi dušami. Bil je živahen in izjemno zabaven lingvist; v vsakem pismu, ki mi ga je napisal, je načenjal vrsto tem, nikakor ne le jezikoslovnih. Pogosto je pisal o potovanjih, glasbi, tenisu - skoraj nikoli pa ni pozabil poudariti, kako strastno rad raziskuje jezik. Izredno rad je jadral na svoji jadrnici, ki jo je poimenoval kar Thesaurus. V znani publikaciji Contemporary Authors je zapisal: »I want to discover as much as I can about how the mind works with language and how language responds to the desires of the mind.«4 Je tu res treba še kaj dodati? z i 3 Danes tako tezaver kot slovar slenga ureja Chapmanova naslednica, ameriška leksikografinja Barbara Ann Kipfer, ki je, mimogrede, v duhu časa v svoji 4. revidirani izdaji (2007) slovarja Dictionary of American Slang prispevala poseben dodatek s krajšavami, ki so v rabi pri kratkih besedilnih sporočilih, kot n.pr. BTDT (=been there done that) in TLK2UL8R (=talk to you later). Jj 4 DSNA Newsletter 26, št. 1 (Spring 2002): 5. 5» URDANG, Laurence (1927-2008) V tem prispevku bi rad predstavil tudi glavne slovarske dosežke izjemno plo-dovitega ameriškega slovaropisca Laurencea Urdanga, ki je v svoji več kot 40-letni karieri napisal, sestavil oz. uredil kar okoli 150 splošnih in specializiranih slovarjev angleškega jezika. Čeprav ljudje njegovega kova le redko govorijo o svojem delo-holištvu in strokovnjaštvu, je njihov prispevek k intelektualni zgodovini naroda oz. jezika preprosto neprecenljiv. Laurence Urdang je diplomiral l. 1954 na znani univerzi Columbia v New Yor-ku; v letih 1954-60 je tudi predaval na New York University. Podiplomskega študija jezikov, ki ga je sicer pričel, ni končal z disertacijo (Weber 2008), ker je že kmalu po l. 1955 pričel intenzivno delati na slovarjih. Tako je najprej pri založbi Funk & Wagnalls sodeloval pri nastanku znanega slovarja Funk and Wagnalls Standard Dictionary, International Edition (1958), pri katerem je bil urednik za izgovarjavo ter avtor definicij za področji jezikoslovja in matematike. Nato je (1958) postal direktor oddelka za priročnike pri znani newyorški založbi Random House, kjer je ostal vse do l. 1969, ko se je odločil iti »na svoje«: Tedaj je namreč ustanovil lastno družbo, Laurence Urdang, Inc., in sicer za izdajanje slovarjev in drugih priročnikov. Vodil je tudi njeno britansko podružnico, Laurence Urdang Associates Ltd., ki je začela delovati l. 1970. V tem obdobju je ustvaril in vrsto let urejal (1974-1991) jeziko(slo) vno revijo Verbatim: The Language Quarterly, v kateri je objavil vrsto leksikografskih člankov in ocen slovarjev. Njegovo zadnje delo je bilo The Last Word - The English Language: Opinions and Prejudices (2007), predstavlja pa njegov osebni pogled na stanje angleškega jezika v začetku 21. stoletja. Urdangov leksikografski opus je res izjemen, tako po kakovosti kot tudi po obsegu. Z ogromno vloženega dela je pripravil Random House Dictionary - Unabridged Edition (1966), enega največjih, uspešnih in spoštovanih slovarjev angleškega jezika tistega časa, saj je sam sestavil in vodil slovarsko ekipo z okoli 150 uredniki, začrtal uredniško politiko in v različnih fazah izdelave slovarja kar ŠESTKRAT prebral čisto vsako besedo v njem. To ni mačji kašelj: slovar namreč obsega skoraj 2100 strani velikega formata in ima 260.000 gesel. Nastajal je sedem let, stroški zanj pa so znašali okoli tri milijone ameriških dolarjev. Urdang je izdelal tudi enega najzgodnejših (1959) sistemov za vnašanje posa-< meznih delov gesel v posebno računalniško bazo podatkov (prim. Urdang 1984). g Pri založniški hiši Random House je bil med drugim glavni urednik skrajšane, t.i. S »college« izdaje z naslovom Random House College Dictionary (1968). S Po odhodu z založbe Random House se je v Veliki Britaniji zlasti za potrebe S britanske publike lotil projekta popolnoma novega enozvezkovnika, ki je izšel pod BLOOMS B Encyclopedia Lexicon U R Y Glossary Thesaurus Distinctions Distinguishables JESSiSig;^ Dissimilarities Differentiations Laurence Urdang naslovom Collins Dictionary of the English Language (1979). To delo je prineslo na britanski slovarski trg enciklopedično komponento, ki so jo do tedaj običajno vključevali le standardni ameriški enozvezkovniki, njihovi britanski tekmeci pa ne. Poteza z enciklopediko se je izkazala za pravilno, saj je Collins še dandanes eden vodilnih slovarjev na izredno konkurenčnem britanskem slovarskem tržišču. Kot rečeno, je Urdang kot raziskovalec-jeziko-slovec, avtor in urednik pripravil okoli 150 slovarjev in priročnikov, tako v ZDA kot tudi v VB. Že izbrani naslovi nakazujejo izredno raznolike vsebine: Basic Book of Synonyms and Antonyms (1978/1985), The Oxford Thesaurus (1991/1997), Dictionary of Advertising Terms (1977/1979), The Facts on File Dictionary of Numerical Allusions (1986), Loanwords Dictionary (1987), Dictionary of Differences (1988), A Fine Kettle of Fish and Other Figurative Phrases (1991), Bloomsbury Dictionary of Difficult Words (1993), da ne omenjam njegovih slovarjev idiomatskih izrazov, sloganov, predpon, pripon, nadimkov ... Kot človek z veliko posluha za zahtevno slovarsko delo je Urdang l. 1995 ustanovil in vse do leta 2008 tudi sam financiral posebno letno »nagrado« (v ZDA med $500 in $2500, drugje po svetu pa med £250 in £1500) za spodbujanje in pomoč pri slovarskih projektih. Tudi leta 2009 jo bodo podelili, a tokrat v njegov spomin. Urdang se je nekaterim akademskim jezikoslovcem znal včasih nekoliko zameriti, ker je brez dlake na jeziku povedal, kaj si misli o kakšnem bolj »meglenem« teoretiziranju in o vnašanju nepotrebne učene terminologije v slovaropisje in slovaroslovje. Skoraj alergičen je bil na avtorje, ki so njegovo ime pogosto zapisali napačno, namreč Lawrence. Bil pa je izredno pošten, premočrten in vztrajen leksikograf, z izrednim občutkom za praktične jezikovne probleme v angleščini, ki jih dobri slovarji lahko pomagajo ljudem reševati. Prav v tem je tudi njegova veličina. Kot zanimivost ter ponazoritev njegovega neposrednega sloga pisanja navajam še del prispevka, v katerem je Urdang opisal, kako so se lotili problema vključevanja »nespodobnih« besed v Random House Dictionary (1966): N A 'ALLY M I VT 9Ê" ■ - AND- -0F- übl£ E JL ■ AND- h Edited by Laurence Urdang s 0 a wi > Every editor associated with the book wanted those words in. Jess Stein and I attended the meetings at which these sensitive matters were discussed and were invited to put our case, though we were fully aware that the ultimate decision rested with (particularly) the sales department. The sales director at the time (1965) was Lew Miller, as wise and experienced a marketing man as one could find in publishing; Bob Bernstein was president; Bennett Cerf was chairman of the board, and the other important directors were Donald Klopfer and Tony Wimpfheimer. After Jess and I presented our case, Lew Miller said he needed a week or so to think about the matter. Bennett was going out of town on one of his many lecture tours, while the final stages of reading proof proceeded in the reference department, of which I was director. Whichever way it was to go, we were ready to abide by Lew's decision. About ten days later, Bennett returned and, encountering Bob in the corridor, asked him about the "four-letter decision." "Shit and piss are in," replied Bob, "fuck and cunt are out." Lew Miller's decision had been a practical one: he felt it foolish to sacrifice the sales of many thousands of copies of the dictionary in the Bible Belt and other puritanical bastions of conservatism like Texas and California merely for the sake of a "couple of four-letter words." (Those who think of California as a paragon of avant-garde thought may need reminding that the school-marms there succeeded in banning the sale of the Dictionary of American Slang, by Wentworth and Flexner, in the 1970s [sic], by which time one might have thought that their moral fiber would have caught up with their professional modernity.) (Urdang 1991) Navedenke Urdang, L. 1984. »A Lexicographer's Adventures in Computing.« Datamation, marec, str. 185-88, 190, 194. Ponatis v Dictionaries št. 6 (1984): 150-65. Urdang, L. 1991. Ocena knjige Bill Bryson, Mother Tongue: The English Language (1990). Verbatim 17, št. 3 (Winter): 19. Weber, B. 2008. »Laurence Urdang, Language Expert Who Edited Dictionaries, Dies At 81.« The New York Times, 26 August. Dostopno tudi na http://www.nytimes.com/2008/08/26/books/26urdang. html S « s o s ui S z Primož Jakopin in Mija Michelizza Besedilni korpus Nova beseda Izvleček V prispevku je predstavljen besedilni korpus Nova beseda od začetkov leta 1998 do danes. Za uporabnika korpusa je nujno poznavanje strukture korpusa, saj pomembno vpliva na interpretacijo rezultatov. Prikazani so tudi nekateri primeri iskanj po korpusu (konkordančno in besedno iskanje) ter možnosti uporabe. Kot dopolnitev korpusa je na kratko predstavljen še Spletni seznam besed slovenskega jezika. Ključne besede: slovenščina, besedilni korpusi, iskalniki, spletni seznami besed Abstract The Nova beseda Text Corpus In the paper the Slovenian text corpus Nova beseda (New word) is presented. From its beginning in 1998 it has grown to the current size of 202 million running words of text, serving the lexicographic work at the home institution (Fran Ramovš Institute of Slovenian Language ZRC SAZU) as well as the research and educational community at large. Several search examples are given which demonstrate the use of the corpus. At the end, a brief introduction to the Web List of Slovenian Words, a supplement to the corpus, is also given. Keywords: Slovenian, text corpora, search engines, web lists of words CC > ž 1. uvod uj a Nova beseda je zbirka elektronskih besedil, zbranih predvsem iz časopisnih, le- z poslovnih in formalnogovornih virov. Nastaja v Laboratoriju za korpus slovenskega jezika, ki je del Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Opremljena je s spletnim vmesnikom, na naslovu http://bos.zrc-sazu.si, ki vključuje kon- kordančni iskalnik in iskalnik po frekvenčnem seznamu besednih oblik. Sredi leta < 2007 je obsegala 202 milijona besed. Čeprav je namenjena predvsem slovaropisnim ><£ potrebam Inštituta, je dostop prost, brez predhodne registracije. Dnevno je na nje- j ne spletne strani približno 500 dostopov. Novo besedo dopolnjuje še Spletni seznam z besed slovenskega jezika, ki je imel sredi leta 2007 356.000 gesel, besed z osnovnimi >3 slovničnimi podatki, informacijo o viru in povezavah. ee © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Letnik 41, št. 1-2, leto 2007/08: str. 165-176 • MOSTOVI DZTPS 165 Q O ee O 2. mejniki v razvoju Vse skupaj se je začelo leta 1998 z izdelavo avtorjeve doktorske disertacije iz entropije slovenskih leposlovnih besedil na Fakulteti za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani; dostopna je prek spletne strani http://www.ff.uni-lj.si/hp/pj/disertacija/ naloga.html. Kot gradivo za nalogo je bilo v elektronski obliki zbranih 112 leposlovnih del v obsegu 3 milijonov besed, nekaj iz spletne Zbirke slovenskih leposlovnih besedil Mirana Hladnika (http://www.ijs.si/lit/leposl.html), nekaj skeniranih, nekaj, predvsem redkejših tiskov iz zbirke NUK, pa pretipkanih, tudi s pomočjo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V gradivo je bil vključen tudi celotni opus Cirila Kosmača. Avtor članka je bil takrat zaposlen s polnim delovnim časom na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot asistent in sodelavec Računalniškega centra, na Inštitutu pa je bil v dopolnilnem delovnem razmerju. Besedila so bila očiščena pri skeniranju, stavljenju in raznih prenosih nastalih napak ter pripravljena v enotnem formatu. Ena od zahtev pri disertacijah na FE je, da ne smejo presegati 200 strani, in avtorju je bilo zato predlagano, naj obsežnejše priloge objavi na spletu. Poleg prilog je pripravil še konkordančni iskalnik po zbranih leposlovnih delih in ga jeseni 1999 objavil na spletnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/cortes. Beseda cortes je bila mišljena kot akronim iz angleškega naziva CORpus of TExts in Slovenian. Ob istem času je avtor iz elektronske različice časopisa Delo, pošiljane vsak večer kot tekstovne datoteke posameznih strani predvsem na naslove slepih, ki so časopis tako lahko brali s pomočjo posebej prirejene tipkovnice z braillovo vrstico na spodnjem robu, pripravil w tudi indeksni konkordančni iskalnik in iskalnik po besednih oblikah. Obseg cortesa je u s tem narasel najprej na 28 milijonov besed, konec pomladi 2000 pa na 48 milijonov 3 besed prečiščenega in na enoten način pripravljenega besedila. Kot zanimivost velja § omeniti, da so bila, zaradi lažje predstavitve korpusa mednarodni javnosti (Jakopin tc 2001, str. 229-241), vanj vključena tudi zbrana dela treh angleško pišočih avtorjev: u Walterja Scotta, Oscarja Wilda in Marka Twaina. Nastal je korpus, ki se ga je že dalo resneje uporabiti tudi v jezikoslovne namene z in je bil zaradi prostega dostopa zato kmalu deležen znatnega obiska in pozornosti. m Na željo vodstva Inštituta je po prvem maju 2000 avtor korpus prestavil s strežnika O Filozofske fakultete na strežnik ZRC SAZU. Dogodki, ki so sledili takoj zatem, so h botrovali spremembi imena osnovnega leposlovnega dela korpusa v Beseda, celotne-uj ga korpusa v Nova beseda (oba sta dostopna prek spletne strani http://bos.zrc-sazu. 3 si), spremembi barvnega tona spletnih strani, pa tudi zaustavitvi rasti korpusa za več S kot dve leti. Avtorja je žal (vsaka palica ima dva konca) veliko bolj veselilo razvijanje u korpusa in z njim povezane programske opreme kot pa organizacijski premisleki. Konec leta 2001 je bil na Inštitutu ustanovljen Laboratorij za korpus slovenskega jezika in s sodelavkama dr. Heleno Dobrovoljc in dr. Aleksandro Bizjak je delo pri korpusu dobilo nov zagon. Septembra 2002 je bil povečan na 76 milijonov besed, aprila 2003 na 93 milijonov besed, avgusta 2003 pa na 100 milijonov besed. Izboljšana je bila tudi zvrstnost besedil, dodano je bilo še polleposlovje, predvsem eseji, nekaj znanstvenih monografij ter besedila računalniškega mesečnika Monitor in revije za zdravo življenje Viva. Napravljena je bila tudi kratka študija o možnosti nastanka Slovenskega nacionalnega korpusa, ki bi, od nekega datuma naprej, vseboval elektronske različice vseh besedil, objavljenih v slovenskem jeziku. Dostopna je prek spletne strani http://bos.zrc-sazu.si/bibliografija/lrec2002jakopin.html. Rast korpusa se je nadaljevala tudi po letu 2003 - nadaljnji mejniki so april 2004 (121 mil. besed), september 2004 (148 mil. besed), maj 2005 (162 mil. besed) in januar 2007 (202 mil. besed). 3. besedila V prvi polovici leta 2007 je Nova beseda obsegala 4.906 besedilnih enot, razporejenih v 7 skupin: A leposlovje (12 mil. besed), B polleposlovje (2 mil. besed), C znanstvene in tehnične publikacije (2 mil. besed), D dnevnik Delo (150 mil. besed), G zapisi sej Državnega zbora RS (27 mil. besed), P revije Monitor, Viva in National Geographic (8 mil. besed) ter S Zakoni Republike Slovenije (1 mil. besed). Leposlovje obsega 780 enot (od tega 22 prevodov), polleposlovje 251 (1 prevod), monografij pa je 26 (od tega 6 prevodov). V leposlovju in polleposlovju so tudi zbrana dela Draga _ Jančarja, Ivana Cankarja in Cirila Kosmača. Od časopisa Delo je vključenih 2818 > izvodov, od januarja 1998 do decembra 2006. Dobesednih zapisov sej Državnega ž zbora RS, ki predstavljajo govorni del korpusa, je 865 (550 zasedanj rednih sej in u 315 zasedanj izrednih sej), zajemajo pa obdobje od 28. 11. 1996 do 3. 11. 2006. Kot ^ je razvidno iz kasnejših primerov uporabe korpusa, se govorni del znatno razlikuje z od pisanih virov in marsikje nudi čisto drugačno podobo jezika. Izvodov revialnega < tiska je 105, za obdobje od leta 1999 do 2006, besedil zakonov pa je 75 in segajo v § čas od 1997 do 2005 (17) in v leto 2006 (58). Leposlovno zbirko je bilo mogoče q znatno povečati po dogovoru z žal medtem preminulim rojakom Frankom Luinom, < ki je v Stockholmu pripravil doslej največjo zbirko slovenskih elektronskih knjig, skoraj 300 naslovov, tudi imenovano BESeDA. V prvi polovici leta 2007 je še bila !j dostopna je na spletnem naslovu http://www.omnibus.se/beseda. Z Pri zbiranju, prenosu besedil v elektronsko obliko in njihovem čiščenju je poleg >u delavcev Laboratorija (tudi dr. Birte Lonneker) sodelovalo še nekaj drugih delavcev ee Inštituta, predvsem Lučka Uršič, ter večje število zunanjih sodelavcev študentov. Med njimi so največ dela opravile Cvetka Bajec, Andreja Musar in avtorica prispevka. Med tipične napake, nastale pri skeniranju, sodi npr. napačna prepoznava male črke l za veliko črko I, npr. zapis Ijudje namesto ljudje. Pa tudi sicer pogosto uporabljane besede potegnejo za seboj cele grozde napačnih »sorodnikov« - primeri so zadooljen, zadovljen in zadovojen namesto zadovoljen ali tud, tudij, tudk, tui in tuid namesto tudi. 4. konkordancni iskalnik (V nadaljevanju prikazani iskalni izidi so iz srede l. 2007.) Osnovna dejavnost spletnih besedilnih korpusov je, da omogočajo opazovanje izbranih jezikovnih pojavov v večji zbirki pisanih in govornih besedil danega jezika. Pri tem uporabniki najpogosteje posežejo po tako imenovanem konkordančnem izpisu, pri katerem neko besedo ali besedno zvezo opazujemo v sobesedilu. Vzemimo za primer, da bi se radi s pomočjo korpusa prepričali, kakšna je raba zveze na licu mesta. V iskalno okence spletne strani http://bos.zrc-sazu.si/s_bese-da.html vnesemo izraz na licu mesta in dobimo naslednji izid: o tem se bomo odločali pametni. Ampak, če je človek razumel. - Pravi človek policije, da smo lepo prihajala med nas, je čisto neopaženi pojavili kakor vedno o pravem času niti ni bilo treba biti obotavljal in že bi bil nova beseda iz Slovenije na licu mesta (139) na licu mesta. Bil je zadovoljen s seboj A I PR DJ ULC 86 na licu mesta, tovariš Kostrin, to je A I PR DJ ZAC 890 na licu mesta, na dužnosti, razumeš?- A I PR DJ ZAC 892 na licu mesta napisali in podpisali zapisnik A I PR FLA PZ 1090 na licu mesta zbrano ženstvo poslalo A I PR FM DRO 368 na licu mesta dve novi osebnosti, ena A I PR FM GM 1668 na licu mesta vrli ognjegasci in so neutrudno A I PR FM PHP 3859 na licu mesta, kjer je neštetim zmrznil A I PR FM PHP 3974 na licu mesta z mikrofonom.Pa bi lahko A I PR FM PHP 3985 nekatere broje razkazal na licu mesta. In se mi zdi, da sva bila A I PR FM RNL 2227 prihrumeli gledat, kaj je. na licu mesta se je dostojanstveno pojavil A I PR FM SPE 856 tega me zelo mika, da bi na licu mesta proučil svetovno znano A I PR GS BD 5129 (leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov št. povedi) Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRCSAZU Iskalnik: NEVA Slika 1: Rezultati iskanja besedne zveze na licu mesta Zveza na licu mesta ima v celotnem korpusu 139 pojavitev (tu je prikazanih le prvih 12). V levem stolpcu so sobesedila na levi strani teh zvez, v srednjem zveza sama, v prvem desnem stolpcu sobesedila na desni strani zvez, v skrajnem desnem pa kratice naslovov del in številke povedi, v katerih se je na licu mesta pojavila. Prva črka kratic vedno pove, v katero skupino spada besedilo (glej razdelek 3) - drugi zadetek npr. pametni. Ampak, če je človek na licu mesta, tovariš Kostrin, to je se je pojavil v 890. povedi dela z oznako A I PR DJ ZAC. Malo bolj poučeni takoj uganejo, da gre za leposlovno delo (A), izvirno (I) prozo (PR), da ga je napisal Drago Jančar (DJ) in da je naslov dela Zalezovanje človeka (ZAC). Klik na kratico takoj odkrije, da je zvezo Drago Jančar položil na jezik enemu izmed junakov zgodbe: Eč > ž H U U a i/i z < a o te O < Ž < z D >U te Drago Jančar: Zalezovanje človeka, poved 890 v sobesedilu: - Zdaj imajo mikrofone in računalnike, je nadaljeval, ko je izpil viski, zdaj so neverjetno pametni. Ampak, če je človek na licu mesta, tovariš Kostrin, to je še zmeraj najboljša metoda, razumeš? Kostrin ni razumel. Slika 2: Ožji citat, ki ga dobimo s klikom na kratico Po kliku smo dobili nekaj več sobesedila, tako imenovani ožji citat - poved z opazovano zvezo, poved pred njo in poved za njo, poleg tega pa še avtorja in naslov dela. Kadar je delo v celoti dostopno na spletu (Zalezovanje človeka npr. ni), ga je mogoče s klikom na naslov tudi priklicati. Če preštejemo pojavitve zveze na licu mesta po posameznih besedilnih skupinah, vidimo, da se je v leposlovju pojavila 23-krat, v polleposlovju in pri monografijah po dvakrat, v časopisu Delo 38-krat, v mesečnih strokovnih revijah petkrat, v zapisnikih sej Državnega zbora pa kar 69-krat, praktično v polovici primerov. Oglejmo si še pojavitve zveze na kraju samem, ki je, tako domnevamo, v sobesedilu primerljiva z besedno zvezo na licu mesta: na kraju samem (568) zvlekla iz avtomobila in ga na kraju samem silovito pretepla... B A I PR DJ NNA 775 prizorišče človeške smrti in na kraju samem preverjale deloma nasprotujoče A I PR DJ SSI 4241 stave izplačevali kar na kraju samem... Gledal je groteskno padanje A I PR DS NN 3630 ni bilo o dotičnem času na kraju samem. Prišel je sodnijski ogled A I PR FD SIS 1084 razstavne prostore se je začel na kraju samem, pri pregledni sliki, razpotegnjeni A I PR FLI SP 79 zavihke ali pa ga kar na kraju samem odmetavali med odpadke A I PR FLI SP 267 lestev in jim razkazal na kraju samem vso onemoglost ujetih ptičkov A I PR FLI ZDT 440 kamor koli, pritiskal je na kraju samem, tako rekoč sam vase in A I PR FLI ZDT 777 skratka, pokaže naj jim na kraju samem, kako se praska, da se prepričajo A I PR FLI ZDT 827 mu v svarilen zgled kar na kraju samem pribije uho na drevo.Zlasti A I PR FM TOS 745 trujenejši. Lovrek mu je moral na kraju samem natančno poročati o svojem A I PR GS BD 4177 in sodniški navod je bil na kraju samem. A. je moral velike stroške A I PR JME MHT 695 Slika 3: Rezultati iskanja besedne zveze na kraju samem Tokrat je zadetkov štirikrat več, 568, od tega 15 v leposlovju, 2 v polleposlovju, 3 v monografijah, 505 v časopisu Delo, 17 v strokovnih revijah, 8 v zakonih in le 18 v zapisnikih sej Državnega zbora. Iz navedenih primerov lahko zaključimo, da je raba besedne zveze na licu mesta zelo specifična. ¡¡j S konkordančnim iskalnikom Nove besede se nam, kot že rečeno, izpišejo vse K pojavitve iskane besedne oblike oziroma besedne zveze. Ker se v korpusu vse besede O ne pojavljajo vedno tudi v osnovni obliki, je uporaben način za iskanje v konkor-g dančnem iskalniku iskanje z zvezdico (*), saj omogoča npr. iskanje samostalnikov tt (in/ali pridevnikov) v različnih sklonih. Takšen je npr. spodnji primer pridevnika g alanfordovski, ki se v osnovni obliki v besedilnem korpusu Nova beseda ne pojavi. a z < i/i u o o H tt Ui t-D a. S O u alanfordovsk* (4) kakšna zatakne. No, alanfordovska - kot jo je poimenoval D 01317 3061 je še bolj slikovito v alanfordovskem stilu izjasnil Dnevnikov D 01317 3034 stripovsko knjižnico z alanfordovskim imenom Cvečarnica.Naprodaj D 06Z19 599 primerjali z onim slavnim alanfordovskim ministrstvom za raziskovanje P M MO 024 5034 Slika 4: Konkordančno iskanje z zvezdico (*) Pomemben dejavnik pri analizi besedil iz korpusa, kakršen koli že je namen te analize, zagotovo predstavlja sobesedilo, v katerem se besedna oblika oziroma besedna zveza pojavlja. Nekaj sobesedila je vidnega že z rezultati konkordančnega iskanja, kjer pogosto lahko razberemo, za kakšno besedno obliko gre. Posebno pozornost je treba nameniti besedilni homografiji (Gorjanc 2005, str. 65). Na spodnjem primeru npr. lahko zasledimo besedno obliko šminka (iskanje brez zvezdice (*)), ki je v nekaterih primerih samostalnik (šminka) in spet v drugih glagol (šminkati se). Kot je razvidno že iz slike, so nekateri primeri izpuščeni. šminka (63) prostoru. Kapetan se naglo šminka. REFERENTKA: Vrni mi A I DR DJ VBV 444 pripomniti - še zmeraj se šminka. Morda bi ga prestavili A I DR DJ VBV 798 skupaj zagnusilo. Ampak šminka se mi ne bo zagnusila A I PR DJ ZOP 708 prosim vas no? Puder pa šminka napravita te ljudi.In A I PR FLA PZ 2528 za odtenek preveč rdeča šminka na Dianinem pogrebu sta D 04924 2875 primer visoke pete, rdeča šminka in sla po uspehu."Zanemarja D 06X03 490 obraza moje vile izginja šminka, pokažejo se gubice in D98Z31 1762 sama (intelektualna) šminka, pa še ta predvsem tretjerazredna D 99416526 pričeske se povesijo, šminka ostane na jagodah in robovih D 99522 5080 nova beograjska moda. Šminka, " je pred spomenikom Vuka D 99X23 3439 rekla, nek okrasek, "neka šminka" , zato da pokrije odgovornost G DZ 4R1906714 6262 ljubkovalno ime "rdeča šminka" -- je spravljen eden najmanjših P M MO 002 6252 8210.doc:25088 Rdeča šminka Mali rdeči telefon na P M MO 002 6590 ljubkovalno ime "rdeča šminka" -- je spravljen eden najmanjših P M MO 002 6594 SilverScreen je izvrstna " šminka" , ki pa premore tudi kar P M MO 023 1646 ali presvetla. Presvetla šminka ne bi bila v ravnovesju P M VI 051 493 rdečilo za ličnice in šminka, lahko pa tudi puder, naj P M VI 051 494 Slika 5: Konkordančno iskanje brez zvezdice (*) Že na podlagi zgoraj predstavljene poizvedbe lahko razberemo tudi, kje (v kakšnem besedilu) se pojavitev besedne oblike nahaja, lahko pa za analizo besedil v korpusu že prej tudi izberemo zgolj eno (ali več) zbirk, npr. zapise sej državnega zbora RS za analizo transkribiranih govorjenih besedil, lahko izberemo posameznega avtorja ali zgolj eno izmed njegovih del ipd. Pri analizi korpusa moramo biti tudi pozorni na to, s katerimi drugimi besedami se pojavlja iskana besedna oblika ali besedna zveza. V zgornjem primeru npr. lahko petkrat t ^ a o ee O < Ž < z D >U ee zasledimo poleg besedne oblike samostalnika šminka pridevnik rdeča, zanimivo pa je tudi dejstvo, da se ti dve besedni obliki kar trikrat skupaj pojavljata v reviji Monitor. Revija Monitor, februar 2000, poved 6594 v sobesedilu: Uradno so ga prvič predstavili na modni reviji priznanega modnega oblikovalca oblačil Kenza (http://www.nokia.com/phones/livestyle/kenzo_a.html). V privlačno, lepo oblikovano in živo rdeče ohišje - telefončka se je prijelo ljubkovalno ime »rdeča šminka« - je spravljen eden najmanjših telefonov na svetu, najmanjša Nokia, kljub svojemu šmin-kastemu videzu pa zmore toliko kolikor večji tekmeci. Dolg je le 10 centimetrov in omogoča telefoniranje in sporočanje ter prenos podatkov, saj ima vgrajen vmesnik IrDA in modem s hitrostjo 9600 b/s. Slika 6: Ožji citat iskanega izraza a Nekoliko širše sobesedilo, tako imenovani ožji citat (navadno v obsegu treh povedi), ki ga dobimo s klikom na kratico, pa nam lahko razkrije še druge pomene iskane besedne oblike, kot lahko vidimo v zgornjem primeru, kjer pojavitev besedne oblike šminka predstavlja zgolj del ljubkovalnega poimenovanja za telefon (rdeča šminka). Če smo npr. v dilemi, ali zapisati leasing ali lizing (V Slovenskem pravopisu 2001 sta zabeleženi obe varianti (zapisani z malo začetnico), priporoča se drugo (oznaka gl.)), si sicer lahko pomagamo s konkordančnim iskalnikom, vendar bodo rezultati na prvi pogled nekoliko zavajajoči. Pri iskanju brez zvezdice (*) bomo dobili število pojavitev, ki bo nakazovalo, da v korpusu prevladuje prvi zapis (in sicer kar v razmerju 713 : 305). Če pa v iskalniku korpusa Nova beseda označimo Besedno iskanje s prikazom začetnice, lahko ugotovimo, da se zapis leasing pojavlja predvsem z veliko začetnico. Če si te pojavitve v besedilih podrobneje ogledamo, lahko vidimo, da gre večinoma za i/I ui VJ te D O i/> te dele imen podjetij, tudi športnih klubov (npr. Mip Gorica Leasing). Leasing, ki ima sicer a m več pojavitev kot lizing, je kar 572-krat zapisan z veliko začetnico (od tega je desetkrat zapis celotnega imena z velikimi tiskanimi črkami), medtem ko je lizing zgolj 15-krat z zapisan z veliko začetnico (tudi v teh primerih velika začetnica največkrat označuje ia začetek povedi in ne imena podjetja ali športnega kluba). Če torej primerjamo zgolj O zapise pojavitev z malo začetnico, je razmerje zapisa leasing : lizing 141 : 290, vendar so i- tudi ti rezultati za podrobnejše jezikoslovne analize potrebni dodatnih razsikav, predse u 3 lektorirana besedila, kar bi tudi lahko bil vzrok za večje število pojavitev zapisa lizing, S saj lektorji pri svojem delu pogosto uporabljajo Pravopis. Kako bomo besedo zapisali, 8 je torej odvisno tudi od sobesedila, v katerem želimo besedo uporabiti. vsem v smislu obravnave širšega sobesedila in upoštevanja dejstva, da gre v večini za 5. besedna iskanja Različna besedna iskanja so lahko zanimiva predvsem za besedotvorne analize besedja v korpusu. Besedno iskanje je postopek, ki poišče vse besedne oblike, ki vsebujejo iskani niz. Če vzamemo za primer niz računalnik, nam postopek vrne 113 rezultatov, saj so prikazane vse besedne oblike pojavitev. Če preštejemo različnice, dobimo 20 rezultatov: ekoračunalnik, hiperračunalnik, mikroračunalnik, miniračunalnik, minisuperračunalnik, mobiračunalnik, multiračunalnik, neračunalnikar, polračunalnik, pra-računalnik, računalnikar, računalnikarjev, računalnikarski, računalnikov, superračunalnik, superračunalnikar, ultraračunalnik, večračunalnik, veleračunalnik, veleračunalnikar. Podobni iskanji sta na voljo npr. z ukazoma be=besed* in be=*etnik (v obeh primerih iskanj mora biti hkratno vključen tudi postopek besedno iskanje), kjer prvi ukaz išče vse besedne oblike, ki se začenjajo na iskani niz, drugi pa vse, ki se končujejo na iskani niz. V sklopu postopka besednega iskanja je tudi možnost iskanja besednih oblik z določeno frekvenco, iskanje je mogoče z matematičnimi znaki > (je večje), < (je manjše) in = (je enako). Podobno lahko iščemo tudi glede na dolžino besedne oblike, in sicer z ukazom npr. do>7, ki bo v korpusu poiskal besedne oblike, daljše od sedmih črk. Na tem mestu je treba ponovno opozoriti na besedilno homografijo. Uporabnik besedilnega korpusa ji mora posvetiti posebno pozornost. Besedno iskanj e fr>2000000 (9) 1. da 2,942.326 2. in 5,227.779 3. je 6,947.342 4. ki 2,200.301 5. na 3,197.509 6. se 2,797.607 7. so 2,1 72.765 8. v 5,512.020 9. za 2,853.199 (Št. besedna oblika pogostost) Slika 7: Najpogostejše besedne oblike (s frekvenco nad 2,000.000) v korpusu Nova beseda et Konkordančnik Nove besede lahko uporabimo tudi v izobraževalne namene. Če v okencu skrita beseda ničlo spremenimo v enico, se iskani izraz na strani z rezultati ne pojavi, le število pojavitev in samo trije stolpci tabele, namesto izraza pa so v vsaki vrstici tri pike. Poizvedi Črk na levi strani 22 22 1 100 desni strani skrita beseda izpis do Slika 8: Iskanje skrite besede V spodnjem primeru lahko bralec sam ugane, naloga ni prav težka, za katero besedo oz. besedno zvezo gre: ... (612) logi, travniki naprej, . kak gromeli!, A I PO FP POE 299 Sonce gori. . . do lun so zminirani. A I PO JSTU CUJ 249 odnašali so bregove, . so ječali in se lomili A I PR DJ KPJ 4198 vse mirno, še reka pod . spi v svojem lenem gibanju A I PR DJ NNA 171 prerezane čez pol. Ljudje in . in hrib, cerkveni zvonik A I PR DJ SSI 3174 grad s tremi dvižnimi . in sedmimi visokimi stolpi A I PR FLA MIS 628 blagoslov so za deželo . . in dobre ceste, kako se A I PR FMP GF 2615 vsem svetu se gradijo .. , železnice in se urejuje A I PR FMP GF11270 slika mesta na vodi. Pod . . in ob zideh pod balkoni A I PR IP PJ 1838 strahovit šum pod obokanimi . . Povodenj je nesla protje A I PR IP SG 2612 obiskat kakega znanca; . . in brodovi so mi preveč A I PR JT KJC 2541 drevje, strehe, hodniki in .. : živela, živela svoboda A I PR MPUG BVR 4669 pojavljali kot zračni .. tja h kraju, kamor si A P PR PH PO 319 so enosmerne ulice in .. , tja prišel v manj kot A P PR VO LJ 5796 kavarna v urbanem okolju, .. . čez reko, park, baročno BI E DJ BR327 in reko pod njegovimi .. , ki ima v svojih sipinah B I E DJ PVD 42 Slika 9: Primer iskanja skrite besede 6. spletni seznam besed Novo besedo in njeno iskanje po seznamu besednih oblik dopolnjuje še Spletni seznam besed slovenskega jezika, ki je dostopen na naslovu http://bos.zrc-sazu.si/bese-de.html in ki je na polovici leta 2007 obsegal približno 357.000 enot. Nastal je v okviru istoimenskega raziskovalnega projekta, iz gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika (S), Besedišča slovenskega jezika (B), Nove besede (N) in indeksa spletnega iskalnika NAJDI. SI (I). V njem so pri vsakem geslu vsaj osnovni slovnični podatki, pri nekaterih geslih pa še kaj več. Oglejmo si primer rezultata, dobljenega pri iskanju niza prevajal: izraz: prevajal zadetki: 29 prevajálcev -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. prevajálec kdor se {poklicno} ukvarja s prevajanjem:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki prevajálen nanašajoč se na prevajanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si prevajálka ženska, ki se {poklicno} ukvarja s prevajanjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si prevajálkin -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. prevajálnik elektr. računalniški program, s katerim se uporabnikov program priredi za računalniško obdelavo; m, vir: S; povezave: sskj, najdisi wiki islovar prevajalniški prid., vir: N; povezave: nova beseda prevajalnoznanstven prid., vir: I; povezave: najdisi prevajálski nanašajoč se na prevajalce ali prevajanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si prevajálstvo dejavnost prevajalcev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdisi jezikovnoprevajalski prid., vir: I; povezave: najdisi paraprevajalski prid., vir: I; povezave: najdisi predprevajalnik m, vir: N; povezave: nova beseda računalniškoprevajalski prid., vir: I; povezave: najdisi soprevajálec -lca; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. strojnoprevajalski prid., vir: I; povezave: najdisi strokovnoprevajalski prid., vir: N; povezave: nova beseda altavistin prid., vir: I; povezave: najdisi Primer: Za prevod sva uporabila altavistin prevajalnik. antologist m, vir: I; povezave: najdisi Primer: To je osma pesniška zbirka pesnika, urednika (Lambda, Aleph), antologista in prevajalca Arhtura Rimbauda, Jeana Geneta, Michaela Foucaulta itd. Slika 10: Primer uporabe Spletnega seznama besed slovenskega jezika Program je poiskal vsa gesla, v katerih se pojavi niz prevajal, in jih razvrstil glede na to, kje se je niz pojavil. V prejšnji tabeli je navedenih prvih 19 gesel, ki se pojavijo na zaslonu, ostalih 10, ki so bila zaradi varčevanja s prostorom izpuščena, so z D >U te pa: asemantičen, besedilnooblikovalen, davkoterjevalec, dragoman, dvajsetstranski, poslo-venitelj, prelagatelj, prestavljavec, prevajatelj in slovenitelj. Na začetku izpisa so gesla, ki se začnejo na prevajal, sledijo gesla, v katerih se pojavi ta niz, na koncu pa so gesla, kjer se je niz pojavil v opisu. Gesla iz SSKJ so tiskana mastno in pri njih je najprej naveden začetek razlage. Pri vseh geslih nato sledita podatka o besedni vrsti in o viru. Zatem so navedene povezave, kjer s klikom pridemo do celotne razlage (SSKJ), kon-kordančnega izpisa (Nova beseda) oz. iskalnega rezultata (NAJDI.SI). Pri nekaterih geslih s spletnim virom je naveden še primer uporabe gesla. Pri redkih geslih (npr. na arheo) je dodana tudi angleška ustreznica v povezavi na iskalnik Google. 7. zaključek V prispevku smo želeli predstaviti zgolj nekatere izmed možnosti, ki jih trenutno nudi uporaba besedilnega korpusa Nova beseda ter Spletnega seznama besed slovenskega jezika, v prihodnje pa ju nameravamo še nadgraditi. Besedilni korpus Nova beseda, ki je vsekakor uporaben tudi za prevajalce, je nekoliko drugačen jezikoslovni pripomoček, katerega uporabnik se mora zavedati, da je treba dobljene rezultate šele interpretirati. V korpusni analizi besedil nikakor ni priporočljivo upoštevanje zgolj faktografskih podatkov, vedno moramo upoštevati tudi sobesedila in omejitve, tiste, ki si jih postavimo sami z izbiro besedil, ali tiste, ki označujejo meje korpusa. Prevajanje je zanimiva, ustvarjalna in pestra dejavnost, življenje v prevajalski koži pa vseeno vse prej kot lahko. Če je internetna povezava pri roki in če ne šteje telefonskih impulzov, je Nova beseda eno izmed orodij, ki nič ne stanejo, se jih da pa u s pridom uporabiti in obenem še kaj lepega izvedeti. K D O (A lil Viri in literatura K Besedilni korpus Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, junij 2007. g Gorjanc, V. 2005. Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit. Q Jakopin, P. 2001. Beseda: a Slovenian text corpus. V: Fraser, M. (ur.), Williamson, N. (ur.), Deegan, M. Z (ur.). Digital Evidence: selected papers from DRH2000, Digital Resources for the Humanities Conference, ^ University of Sheffield, September 2000, (Office for Humanities Communication publication, 14). jj London: Office for Humanities Communication. Str. 229-241. O Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: Založba ZRC. jg Spletni seznam besed slovenskega jezika, ¡¡i http://bos.zrc-sazu.si/besede.html, junij 2007. D a. O u Primož Jurko Oxford Learner's Thesaurus: Just Another Thesaurus? Abstract The review of the Oxford Learner's Thesaru-rus focuses mostly, but not exclusively, on its electronic edition on CD-ROM, presenting the strong points as well as weaknesses of its user interface. As it is intended for encoding purposes, the review attempts to assess its usefulness from a Slovene professional translator's point of view. Keywords: EFL lexicography, thesaurus, encoding Izvleček Ali je Oxford Learner's Thesaurus čisto navaden tezaver? Ocena tezavra za uporabnike angleščine kot tujega jezika (EFL) založbe Oxford University Press se osredotoča predvsem, vendar ne izključno na računalniško verzijo na CD-ROMu. Publikacija je namenjena za enkodiranje, torej prevajanje v angleščino. Predstavi prednosti in slabosti uporabniškega vmesnika, pri tem pa tehta koristnost in uporabnost tezavra skozi prizmo konkretnega prevajalskega dela. Ključne besede: EFL leksikografija, tezaver, enkodiranje Lea, D., ed. 2008. Oxford Learner's Thesaurus. First Edition with CD-ROM. Oxford: Oxford University Press. 17.000 references Size: 1008 pp., 23 x16 cm ISBN 9780194752008 Price: 33,00 EUR This article will draw on the presentation of non-alphabetical wordbooks by Dušan Gabrovšek, published in Mostovi, vol. 40 (2006), more specifically, it can be seen as an attempt at updating the extensively conceived presentation with new Oxford Learner's THESAURUS A dictionary of synonyms 17,000 synonyms and opp^^S J 100s of practice exercises ^^^^^ Thesaurus Trainer £ Čl «t N Ž > Š o ce H 1/1 Z u Z u u O LJ > I> Î 1/1 Q u te a © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije information. While his work was aimed at presenting both the underlying principles of thematically organized vocabulary and their codification in the most relevant reference sources, our scope will be narrower: we will look at the features of the new Oxford Learner's Thesaurus (Lea ed. 2008) or OLT for short. Just as the needs of native speakers and learners/users of a foreign language differ when it comes to dictionaries, the situation is very similar in the realm of thesauruses. A native speaker is likely to use the thesaurus either as a word-finder (e.g. when one knows what ideas s/he would like to express, but is short of words) or as a memory jogger, i.e. when they know a word, but just cannot think of it at the time (McArthur 1992, 871). Invented by Peter Mark Roget in the middle of the 19th century (Roget 1852), the thesaurus was a new type of vocabulary reference book that did not see its heyday until crossword puzzles became immensely popular in the middle of the 20th century, for this is precisely what you often need to fill the gaps in a crossword: lots of words that more or less mean the same. A learner, on the other hand, sees the L2 in an entirely different light and is constantly faced with largely different problems. Rather than being told there is a host of other words that are capable of expressing a certain meaning (which many learners may even find distracting), the advanced learner needs to be able to dis-& criminate between the nuances of meaning or usage of several alternative wordings, be it in L2 text formation or in translating from L to L2. What is called for here can g be seen as the best of both worlds: a thesaurus-like treatment of lexical items with -j the same / similar meanings grouped together, and a dictionary-like explanation of z their respective meanings. In all truthfulness, such a work has been in existence since ¡¡^ 1981 - the excellent Longman Lexicon of Contemporary English (McArthur 1981) u that has received only scant appreciation in the EFL classroom. Although not ex-O pressly intended for learners of English, it is one of the few works that really make the core of the English vocabulary wide open to EFL users. However, the Longman 2 Lexicon differs from the OLT in many important aspects, two of which particularly ¡¡J stand out: first, the Lexicon is organized thematically, not alphabetically (it does 5 however, feature an A-Z index), and second and more importantly, it is available only > in book form. While this was perfectly normal back in 1981, when the first edition fifi was brought out, it was far from it in 1991 or even 2001, when it was reprinted. So, let us start with the newcomer, the Oxford Learner's Thesaurus. Ü OLT: Facts and Figures The OLT is a hefty publication with over a thousand pages, however, this presentation will pay more (but not all) attention to its electronic edition on CD-ROM, sold z u 1/1 u ee a together with the paper edition. The CD-ROM version (running both under Windows and Apple's Mac OSX) is more likely to be used in either a learner's or translator's environment, especially if one compares the efficiency of switching between various features of its user interface to the time-consuming browsing in the print edition. Currently priced at 33 Euros in Slovene bookstores, it is not the cheapest reference book on the market - a quick check on the UK-based internet bookstores reveals you can save some money: there you will have to pay about 19 EUR, shipping to Slovenia included. The cover boasts 17,000 synonyms and opposites, while the subtitle shows what the OLT really is: a dictionary of synonyms. The OLT targets the upper-intermediate and advanced EFL users who produce texts in English, both original and translations. In most cases this means high school and university students of English and translation, as well as professional translators who translate into English, and people using English for academic purposes. The target market is huge by all standards, which in turn means the competition is fierce. So it is all the more surprising that the first fully-fledged learner-oriented thesaurus hit the shelves as late as 2008, given that EFL lexicography and „learner's dictionaries" have been around for about seven decades. What was available, however, were the already mentioned McArthur (1981), the Oxford Wordfinder (Trappes-Lomax 1997), the Longman Language Activator (Summers ed. 1993/2002), its intermediate-level successor Essential Activator (Summers and Gadsby eds. 1997), and the Smart Thesaurus that was/is part of the Cambridge Advanced Learner's Dictionary (Gillard 2003 / Walter ed. 2005), but has never been published as an independent publication. The latter has a thematical arrangement of lexemes, but is not a real competitor to the OLT w as the strings of similar words are too long. For example, the adjective upbeat lists ^t as many as 52 words and phrases related to hoping and hopefulness, ranging from ^ chimera to wishful thinking, with la-la land and pipe dream somewhere in between. > The headwords in the OLT are organized alphabetically, which makes it fall into § O ee tz the category of so-called hybrid thesauruses (Gabrovsek 2006, 150). As in most the-sauruses, the printed version features an alphabetical index of all headwords in the back of the book. However, the OLT's index is more than just a listing of all headwords: the way it handles polysemic lexical items separates it from its competitors (e.g. McArthur 1981). Let us take a look at the verb drain, which is presented thus: drain verb ► drain (leave the dishes to drain) fi ► clear (drain and rinse the pasta) > ► drink (drain your drink) u ► pump (drain a tank) u ► use 2 (I felt drained of energy) a. u Here the user is immediately offered a quick list of synonyms of all major senses of the keyword, each accompanied with a short explanatory phrase included in brackets. Whether in search for an appropriate word, or in doubt, the user can decide at a glimpse to either look the word up or try with another set of candidates. O z H te have selected frequency of occurrence as the general criterion for putting synonyms in order, so in our case optimistic is the most frequent choice and expectant the least. In general, the number of synonyms offered in the main menu ranges from three (e.g. failure, collapse, breakdown) to ten (e.g. customer, client, consumer, buyer, purchaser, and positioning of adjectives), a short definition, example sentences, antonyms and, § where deemed necessary, an additional note on usage of a synonym or a pair of § synonyms. The latter feature, i.e. notes on differences between two or more close w synonyms, is described in more detail below (cf. paragraph Notes). - Sometimes the synonyms expressing the same idea are graded in terms of their Z relative strength. In the OLT this feature is expressed by a so-called synonym scale u (see Illustration 2). „j The intensity of 'having a mind that does not work normally' is gradually increasing from left to right, so in our example above batty is the weakest, and the phrase > out of your mind the strongest. This particular feature will be appreciated among £ translators and students of translation alike, as erring on the side of intensity is a S frequent source of translation errors (e.g. Slovene velik translated into English as cl mad adj. mad • crazy • nuts • batty • out of your mind • (not) in your right mind These are all informal words that describe sb who has a mind that does not work normally, batty mad crazy nuts not in your right mind out of your mind Illustration 2: Synonym scale for umad" *huge [student error], or English shit! into Slovene *hudimana! [witnessed daily in film subtitles]). Whenever the synonym string has more than three or four items, not all of them will fit on the screen: this could mean tedious scrolling back and forth should the user want to compare two non-adjacent synonyms. It is with this tiny problem in mind that the developers have included the helpful split screen option. The user can activate it by clicking the toggle placed on the top bar, which simply splits the screen with the entry in half. The user can then scroll independently in both halves of the screen to the desired entries and compare them directly, one on top of the other. Patterns and Collocations Immediately following the main menu of synonyms and the shared meaning description is the part of the OLT that is particularly useful in English text production and translation: a list of the most frequent word combinations, loosely termed "patterns and collocations". In most cases these are verb+noun, noun+adjective, verb+adverb and verb+preposition, etc. combinations, as in our example above (Illustration 1). The user can choose to open or close the list, depending on whether s/he is looking for a synonym or a phrase. In my opinion this feature is one of the true gems in the bundle. If you enter speech, for example, and open the "patterns and collocations" menu, you will find out that to give, deliver and make is what you can do with speeches, while you cannot *have them, which is what the unsuspecting Slovene learner might assume (imeti govor). This of course means fewer collocation-triggered translation errors and more native-like fluency in learners' texts. From a translator's point of view, where time is so often at a premium, this in turn means that s/he can save some time, since many English collocations will be found here and frequently there will be no need to look for them in separate publications or applications. Naturally, the amount of information on collocations in the OLT is only a fraction of what the specialized Oxford Collocations Dictionary for Students of English (Lea ed. 2002) or its electronic version included in the Oxford Phrasebuilder Genie has to offer; however, the most frequent word combinations are there. In a nutshell, for your basic needs (i.e. some ten to fifteen collocations per entry) the OLT will do nicely; for more than that you will have to dig deeper. Notes Any learner and/or user of a foreign language has found her-/himself in a tight spot when a word in L1 had two or more L2 equivalents that on first sight appeared synonymous and only became distinguishable upon closer analysis of their respective meanings, usages, collocability restrictions, registers or other linguistic parameters. Translators of Slovene texts into English frequently have to deal with cases where a Slovene lexical item has several senses that are in English lexicalized each in its own word as it were. In fact, any language pair is bound to produce thousands of cases of this phenomenon called divergent polysemy. Just think of Slovene-English cases like klet vs. cellar/basement or živ vs. alive/live/living, where the suitable choice is characteristically context-dependent (examples from Gabrovšek 2005, 120-24). In situations as above the OLT offers the cure in the form of so-called "Notes". Wherever the user might be confused due to similar definitions of synonyms, "Notes" are placed within the entry which needs to be additionally contrasted with another one or two, and consist of a short text briefly pointing out the differences that exist either in terms of usage, collocation, range or geographical markedness. For example, the Slovene lexeme darilo is in most cases translatable into English either as gift or present. However, if one stops to think when to use the one or the other, it El becomes clear that we mostly use the words without clear-cut guidelines, relying on N our Sprachgefühl rather than some verifiable differences between the words in ques- Z tion. Here's what the OLT has to say on the subject: O O cc i- Illustration 3: Note on the "gift / present" difference m a thing that you give to sb, especially on a special occasion or to say thank you [-] CEH3 gift OR present? Gift is more formal than present and is used especially in business contexts: a store will advertise its Christmas gift ideas; the people who buy them will talk about the Christmas presents they have bought for family and friends. A present is usually given by and to an individual; a gift may be given by a company (a corporate gift) and/or to an organization. A present is usually an object, but a gift may be a sum of money, or sth such as the gift of love/life: funded by a present of £50 OOO O She gave me the present of love. Especially in American English, however, gift is not always so formal and is sometimes used in personal contexts instead of present: The ^ IU > H It is in instances like these that the OLT really shines. One could, of course, also g look the words up in a number of other dictionaries, but if you consider the time £ consumption involved in analyzing the results, the OLT is sure to get the job done £ much more quickly and efficiently. So, once again, in this respect the OLT Notes are a cl real time-saver, presenting easy-to-understand information about often very intricate differences between synonyms in a clear manner. The print version makes very good use of graphics to represent Notes: printed in blue-tinted boxes, they immediately stand out of the rest of the text, making it very easy for the user to quickly jump straight to that section if s/he does not require other information. All features described above (Synonyms A-Z, Patterns and Collocations, Notes) are fully functional in both versions of the OLT, the print and CD-ROM one. This one, however, is only available on CD-ROM: the Add note button in the top bar (Illustration 1) lets you add your own text to any entry. Clicking the button opens a new window, where you can add a new note or remove an existing one. CD-ROM-only extras: Topics and My Topics A thesaurus would not be a thesaurus if it did not have its contents arranged thematically - in the OLT this part is called Topics. Clicking on the tab on top of the basic OLT window gives you full access to all entries divided into 30 broad topics like the arts, conflict, fame and fashion, politics, money and weather, to name only a few (see Illustration 4). Illustration 4: Topics tab The list of topics appears in the top left corner of the window and clicking on a topic will open the list of all its main entries, i.e. the most frequent item in a given string of synonyms If we do a little maths here: 17,000 entries divided into 30 topics gives you an average of about 570 words per topic, so with an average of six synonyms per string (see above) this means about 100 main entries per topic. Once inside a topic, there is no internal hierarchical structure that would lead the user to gradually more refined concepts. It seems unlikely for any user of the OLT to start looking for a word with only an idea of what s/he wishes to express: to do so, you would need the willingness (and time!) to browse a list of more than a hundred entries. The lack of another feature seems to confirm this: in the Topics window there is no search command, so you cannot, for example, enter a word and see to which topic it belongs thematically. Also, if you start in the basic Synonyms A-Z window and enter a word there, you will not be able to find the topic that the word belongs to. This means the OLT lets the user access its 17,000 headwords in either one or the other way, i.e. through the alphabet or topics, but not both at the same time. This seems a pity, for this feature would enable the user to search the entries in a more efficient way. Nevertheless, it would be unfair to say that this lack of flexibility seriously hampers the user in any practical way. It should rather be seen as something we can perhaps look forward to when the OLT 2.0 comes out. My topics is the last of the three top tabs: this is where the users can make a thesaurus of their own. They can do this with any entry in the Synonyms A-Z window by clicking on the Add to My Topics button, which opens up a new small window (see Illustration 5). Illustration 5: Add to my topics subwindow Here you can create and name your own topic and then add as many entries to it as you like. The left column contains all user-created topics (in Illustration 5 there is only one topic named "Printing Press Books"), and the right column lists all entries that were added to the topic (in Illustration 5 "book, leaflet, magazine, media, newspaper"). Once you have created your topic, clicking on My Topics tab opens the same interface featured in the Topics tab with the expandable list of your topics in the top left corner. The list of electronic extras does not stop here: there are also exercises and games. The exercises are vocabulary-oriented (blank tests, antonymy, register and Ü2 QL < N Z > O * o tt H M z LU z LU U O LU > Ii M Q LU tt a. usage), and available at two levels of difficulty. Teachers of advanced EFL students are sure to find the exercises helpful in their classes. Games, too, are classroom-suitable with a choice of four kinds of word-games: group crossword, topic crossword, matching pairs and wordsearch. All games and exercises are designed to be solved with the help of the OLT (with clear hints as to where one has to look), and most of them target advanced EFL users. conclusion So, to answer my question from the title: the OLT is definitely not just another thesaurus. It is a clearly-written and well-structured EFL dictionary of synonyms, full of easily and quickly accessible information, so many users are sure to find it very useful. Given its limitations of size and scope, it is a tightly-knit presentation of the core vocabulary of contemporary English. While it does not (and cannot) cover less frequent or specialized words, it is safe to assume that for translators into English it will become one of the most often consulted works on their desks or computers. References and Bibliography y Gabrovšek, D. 2005. Words Galore. Aspects of General and Slovenian-English Contrastive Lexicology. 5 Ljubljana: Filozofska fakulteta. Gabrovšek, D. 2006. In a Phrase, the Non-Alphabetical Wordbooks. Mostovi, vol. 40, nos. 1-2: 144-167. g Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. jj Gillard, P., ed. 2003. Cambridge Advanced Learners Dictionary. Cambridge: Cambridge University Press. Z Lea, D., ed. 2002. Oxford Dictionary of Collocations for Students of English. Oxford: Oxford University Press. Jj Lea, D., ed. 2008. Oxford Learner's Thesaurus. Oxford: Oxford University Press. ¡2 McArthur, T. 1981. Longman Lexicon of Contemporary English. Essex: Longman Group. Q McArthur, T., ed. 1992. The Oxford Companion to the English Language. Oxford: Oxford University Press. Oxford Phrasebuilder Genie [contains Wehmeier 2000 and Lea 2002] Q Roget, P.M. 1852. Roget's Thesaurus of English Words and Phrases. London. ^ Summers, D. ed. 1993/2002. Longman Language ActivatorTM: The World's First Production Dictionary. jfl Harlow, Essex: Longman Group. [2nd rev. edn. 2002] U Summers, D., ed. 2003. Longman Dictionary of Contemporary English. 4th edn. Harlow, Essex: Pearson > Education / Longman. Ill tC Summers, D., and Gadsby, A. eds. 1997. Longman Essential Activator(R): Put Your Ideas into Words. Harlow, wi Essex, Addison Wesley Longman. Q Trappes-Lomax, H. 1997. Oxford Learner's Wordfinder Dictionary. Oxford: Oxford University Press. Jj Walter, E., ed. 2005. Cambridge Advanced Learner's Dictionary. 2nd edn. Cambridge: Cambridge University Press. Wehmeier, S., ed. 2000. Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English. By A.S. Hornby. 6th edn. Ill Oxford: Oxford University Press. Wehmeier, S., ed. 2005. Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English. By A.S. Hornby. 7th edn. & Oxford: Oxford University Press. Alenka Vrbinc Oxford Business English Dictionary for Learners of English: moderni slovar za učenje poslovne I v v » angleščine Izvleček V članku je predstavljen slovar poslovne angleščine Oxford Business English Dictionary for Learners of English. Gre za slovar, ki temelji na korpusu, v njem je razloženih 30.000 besed, zvez in pomenov, dodani pa so tudi zgledi rabe, ki pomagajo uporabniku pravilno uporabiti iztočnico. Je nepogrešljiv pripomoček za vse, ki pri študiju ali delu uporabljajo poslovno angleščino. Ključne besede: poslovna angleščina, terminološki slovar, tujejezični uporabnik Abstract Oxford Business English Dictionary for Learners of English: a Modern Dictionary for Learning Business English In the article, the Oxford Business English Dictionary for Learners of English is presented. The corpus-based dictionary explains more than 30,000 words, phrases and meanings and provides examples so that users can see how to use the words correctly. It is indispensable for everyone who needs business English in their study or work. Key words: business English, terminological dictionary, foreign user Parkinson, Dilys (ur.) 2005. Prva izdaja. Oxford: Oxford University Press. + CD-ROM Več kot 30.000 besed, zvez in pomenov Obseg: 616 str. formata 14 cm x 21,5 cm ISBN: 0-19-431617-3 Cena: 24,00 € Slovar poslovne angleščine založbe Oxford University Press je namenjen študentom ekonomskih in poslovnih ved, poslovnežem, ki pri svojem delu berejo, pišejo in govorijo v angleščini, kot tudi učiteljem poslovne angleščine. Sestavljalci slovarja so si pomagali z novim, 50-milijonskim korpusom poslovne Oxford BUSINESS ENGLISH Dictionary for learners of English v r .mil £ ČL < N Ž > S O tc H 1/1 Z u Z u VJ O UJ > Ii 1/1 Q u tc a angleščine, ki vključuje pisna besedila v britanski in ameriški angleščini (npr. poslovne strani časopisov, poslovne revije, učbeniki) ter govorjena besedila (npr. intervjuji s poslovneži). Na ta način so v slovar zajeli besede s številnih področij poslovne angleščine (ki so navedena na zadnji platnici slovarja pod ''Subject labels used in the dictionary'') in izraze, ki se uporabljajo v splošni rabi, hkrati pa tudi pri poslovni komunikaciji. Gre za slovar, namenjen tujejezičnim govorcem angleščine, čemur ustreza tudi sestava geselskega članka, kar je razvidno iz naslednjih značilnosti: • Iztočnici vedno sledi izgovarjava (poleg britanske tudi ameriška, če med obema obstajajo razlike), oznaka za besedno vrsto oz. besedne vrste, nato pa podatki o pravilni slovnični rabi iztočnice, kadar so ti potrebni. Slovnični podatki, ki so za tujejezičnega uporabnika še kako koristni, če želi iztočnico pravilno uporabiti, so vključeni na preprost način v oblik kod oz. krajšav (npr. C = countable noun, with sing./pl. verb = a noun that can have a singular or plural verb), opisno (npr. usually before noun, only before noun), včasih pa so dodani še dodatni slovnični podatki (npr. used especially in the continuous tenses, used with an adverb or a preposition). • V geslovniku je tisoč besed označenih z zvezdico (*), kar pomeni, da gre za besede, ki so še posebej pomembne in pogosto rabljene v poslovni angleščini. • Kot je značilno za angleške enojezične slovarje za tujejezične govorce, so tudi tu ^ pri definiranju uporabljali t.i. Oxford 3000™. To je seznam, ki vključuje 3000 be-h sed, ki se jih uporablja pri sestavljanju definicij, sem pa sodijo poleg zelo pogosto g rabljenih besed tudi besede, ki so koristne pri učenju angleščine, oz. besede, ki jih -j sestavljalci slovarja potrebujejo za pisanje definicij. Seznam teh besed je natisnjen z v Oxford Advanced Learner's Dictionary, 7th edition, na str. R100-113, dostopen pa ¡A U je tudi na spletni strani http://www.oup.com/elt/oald. • Za definicijo sledijo zgledi rabe, ki uporabniku pomagajo pri pravilni rabi iztočnice, O kajti izbrani so tako, da je iz njih razvidno, kako se iztočnica uporablja v tipičnih sobesedilih. z •Za črnim krogom z belim plusom so navedene kolokacije, tako da uporabnik lahko hitro poišče npr. ustrezni pridevnik, glagol ali predlog, ki se uporablja z iztočnico, 5 ki je samostalnik. Tako pri samostalniku risk na koncu 1. pomena najdemo nasle- > dnje kolokacije: a big/great/high/low/small risk • a growing/real/serious risk (of sth) • economic/financial/health/personal/security risks • to avoid/face/increase/reduce risk • the risks associated with/involved in/posed by sth w K tA z O formalno pismo, faks, formalno in neformalno napisana elektronska sporočila), na- š vodila za pisanje prošenj za službo in za pisanje življenjepisa, opisovanje grafov. ee Oxford Business English Dictionary je vsekakor koristen pripomoček za vse, ki z pri svojem delu ali študiju uporabljajo poslovno angleščino. Njegova prednost je u predvsem v tem, da je to sicer specializirani slovar, vendar pa hkrati tudi slovar, na- "j menjen tujejezičnim govorcem angleščine, kar pomeni, da je obravnava iztočnice na O mikrostrukturni ravni prilagojena potrebam te ciljne skupine uporabnikov. > H Literatura: > Crowther, J., S. Dignen in D. Lea (ur.) (2002). Oxford Collocations Dictionary for Students of English. 1/1 Q u ee Oxford: Oxford University Press. Wehmeier, S. (ur.) (2005). Oxford Advanced Learner's Dictionary. (Sedma izdaja.) Oxford: Oxford University Press. & Janko Berlogar Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar in slovensko vojaško izrazoslovje o oc g .J < z O Û) U) uj u. O OC (L Û Z < U) g UJ > UJ OC ui Z O Š m U) uj OC (L Izvleček Prispevek je namenjen predstavitvi Angleško-slovenskega vojaškega terminološkega slovarja, ob tem pa predstavlja nekatere širše probleme in projekte, povezane s slovenskim vojaškim izrazoslovjem. Priznava nujnost sprejemanja standardov, ki jih prinaša povezovanje v mednarodna vojaška združenja tudi na jezikovnem oz. terminološkem področju, obenem pa poudarja tako potrebo po ohranjanju bogastva in pravil slovenskega jezika kot po povezovanju in enotnosti pri prevajanju in uveljavljanju vojaške terminologije. Ključne besede: Nato, poenotenje, Slovenska vojska, standard, Šola za tuje jezike, terminologija, vojaški slovar Abstract English-Slovene Military Terminology Dictionary and Slovene Military Terminology The article deals with the English-Slovene Military Terminology Dictionary and at the same time addresses some broader issues and projects concerning Slovene military terminology. The author recognizes the need for the introduction of standards that have been adopted through integration into international military establishments also in the area of language and terminology, and places particular emphasis on the preservation of diversity and the rules of Slovene, as well as on cooperation and harmonization in translation and recognition of military terminology. Key words: NATO, harmonization, Slovenian Armed Forces, standard, School of Foreign Languages, terminology, military dictionary Brinc, Darija, in Tamara Derman Zadravec, Branimir Furlan, Tadeja Hafner. 2006. Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 3349 gesel Obseg: 291 str. formata 22 cm x 15 cm ISBN: 961-6600-01-X - A''-"-.. sto"",?, 1. uvod Konec leta 2006 je Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje pri Generalštabu Slovenske vojske izdalo Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar, katerega avtorji so Darija Brinc, Tamara Derman Zadravec, Branimir Furlan in Tadeja Hafner, kot lektor in terminolog pa je pri njegovem nastajanju sodeloval tudi Janko Berlogar. V predgovoru k slovarju je zapisano, da je namenjen pripadnikom Slovenske vojske, delavcem Ministrstva za obrambo in vsem, ki uporabljajo literaturo in standarde Nata, sodelujejo na zavezniških vajah in usposabljanjih, opravljajo dolžnosti v zavezniških poveljstvih, agencijah in delovnih telesih, sodelujejo v skupnih vojaških operacijah, ter vsem, ki redno ali občasno komunicirajo s pripadniki članic zavezništva. Posebej naj bi bil namenjen tistim, ki skrbijo za uveljavljanje zavezniških doktrin, standardov, metod ter postopkov in na njihovi podlagi izdelujejo vojaško-strokovno literaturo. Slovar uveljavlja Natov standard STANAG 3680 (Glossary of Terms and Definitions, AAP-6) v Slovensko vojsko in je njegova slovenska različica, za zagotovitev celovitejšega vpogleda v angleško vojaško izrazoslovje pa so uporabljeni tudi drugi viri. Navedeno napeljuje na misel, da je slovar namenjen predvsem vojaškim krogom, vendar po skoraj letu od njegovega izida lahko rečemo, da po njem povprašuje in ga uporablja mnogo širši krog uporabnikov, tudi prevajalcev, katerih delo ni neposredno in zgolj vezano na Slovensko vojsko. Zato se nam zdi prav, da ga predstavimo nekoliko širše, ob tem pa opozorimo tudi na nekatere probleme v zvezi s slovenskim vojaškim izrazoslovjem, z njegovim nastajanjem na osnovi tujejezične terminologije in predlog, s prevajanjem vojaške strokovne literature in projekti, ki se izvajajo ali «t pripravljajo v zvezi s tem v Slovenski vojski. _ J» S 2. pogled v preteklost š H Vsekakor je zmotno misliti, da se slovensko strokovno vojaško izrazoslovje zače- — nja s predstavljanim slovarjem. Kot je na njegovi predstavitvi poudaril uvodničar, in ta z u širši kontekst je ne glede na naslov tega članka potrebno opisati, se je ustvarjanje slovenskega vojaškega izrazoslovja začelo že v drugi polovici 18. stoletja. Z upravno-po-litično in vojaško terminologijo se je obširneje ukvarjal Valentin Vodnik v Lublanskih novicah, iz njegovih prevajalskih poskusov pa se je začelo razvijati slovensko vojaško izrazje in se do konca prve polovice 19. stoletja uveljavilo predvsem v Bleiweisovih O u > l> Novicah in Levstik-Vilharjevem časniku Naprej. V drugi polovici 19. stoletja je major £ Andrej Komel pl. Sočebran v devetnajstih knjigah ustvaril skoraj popolno vojaško & O Z izrazje za pehoto. Takšna prizadevanja so pozneje skoraj zamrla do leta 1977, ko smo dobili prvi slovenski vojaški slovar v redakciji skupine avtorjev, na čelu z dr. Tomom Korošcem, vendar se je slovenščina kot vsakdanji sporazumevalni jezik v vojaških enotah uveljavila šele z osamosvojitvijo. Tako je leta 2002 skupina avtorjev pod vodstvom dr. Korošca izdala dopolnjen Vojaški slovar. Kot je dejstvo, da danes slovensko vojaško izrazoslovje obstaja, je dejstvo tudi to, da je bilo to ves čas v veliki meri obsojeno na prevajanje - nekdaj iz nemškega, potem srbsko-hrvaškega in danes iz angleškega jezika. To pa samo povečuje pomen skrbne in usklajene rabe tujih virov in njihovega prevajanja na način, ki ne bo samo jezikovno pravilen, ampak bo ohranil vso specifiko in bogastvo slovenskega jezika ob sicer navidezni togosti njegove vojaške »zvrsti«. Po osamosvojitvi Slovenije in vstopu v Nato se je okrepilo sodelovanje Slovenske vojske z drugimi državami in povečala se je tudi potreba po dvojezičnih in celo večjezičnih vojaških slovarjih. Tako je brigadir Branimir Furlan ob pomoči prevajalske službe Vlade RS in podpolkovnika Marjana Mahniča že leta 1993 izdal prvi priročni angleško-slovenski vojaški slovar, pozneje pa tudi slovensko-angleškega. Žal glede uporabe najbrž omejena na ozek vojaškostrokovni krog (dostopna tudi na internetni strani ministrstva za obrambo) sta omenjena slovarja še danes lahko koristen pripomoček tudi za vse druge prevajalce, ki se morda samo občasno srečujejo z vojaško terminologijo. Kot je dejal h avtor, sta slovarja nastala iz »egoizma«, pri čemer je mislil na lastne potrebe, a je temu kmalu sledilo zavedanje, da je tovrstno znanje potrebno vsem pripadnikom -j Slovenske vojske in širše. Iz tega zavedanja je nastal tudi Angleško-slovenski vojaški Z terminološki slovar. O ¡7 ui u o 3. angleško-slovenski vojaški terminološki slovar K a z Začetki njegovega nastajanja segajo v leto 1998. Ob pobudi in prizadevanjih ¡¡J brigadirja Furlana so k njegovi izdaji vsekakor največ prispevali v Šoli za tuje jezike 5 (Oddelek za prevajanje, tolmačenje in lektoriranje) pri Poveljstvu za doktrino, razvoj, > izobraževanje in usposabljanje. Tu je nastal prvi prevod Natovega standarda. Temu so v letih 2003 in 2005 sledili še dodatni osnutki slovarja, ki je vseboval tudi druge vire. Kljub zavedanju, da je slovar nikoli dokončano in dokončno delo, je vseskozi obstajala želja, da zbrano preseže okvir delovnega gradiva in se izda v knjižni obliki. jj Takšen, kot je danes, tako slovar obsega okrog 4000 gesel oziroma definicij. Poleg knjižne je na voljo tudi elektronska različica, želja pa je, da bi bil na voljo tudi na internetnih straneh ministrstva, skupaj z možnostjo sprotnega evidentiranja vseh do- z w i/I K t polnitev in strokovne razprave o njem. Slovar vsekakor ni nekaj revolucionarnega, saj vsebuje le angleško geslo in njegov prevod v slovenščino z navedbo vira in prevod angleške definicije (ne uvaja na primer novih kategorij, nima podlage v lastnem korpusu besedil in je narejen na podlagi tujejezičnih virov). Primera, kot sta emergency anchorage /AAP6/ - zasilno sidrišče Sidrišče za morska plovila, premične podporne enote, pomožne ali trgovske ladje z omejeno obrambno organiziranostjo. Glej tudi advanced fleet anchorage; assembly anchorage; holding anchorage; working anchorage ali second strike capability /AAP6/ - sposobnost protinapada Sposobnost preživeti prvi napad z dovolj veliko količino virov, ki omogočajo izvedbo učinkovitega protiudarca (običajno povezano z jedrskim orožjem), zato ne potrebujeta posebne razlage. Da bi razumeli njegov pravi pomen, je morda najprej treba poznati način in postopke sprejemanja standardiziranih terminov v sami zvezi Nato. V okviru njenega Vojaškega odbora namreč kot stalno telo obstaja Terminološka konferenca (v njej sodeluje tudi Šola za tuje jezike), ki se dvakrat letno sestane in obravnava ter odloča o sprejemanju vseh terminov in njihovih definicij. Ti so po sprejetju kot standard (kasneje v Natovem glosarju izrazov in definicijAAP6) obvezni za uporabo v vseh članicah Nata. Na videz včasih utrujajoče razprave o vse- w bini posameznih definicij postanejo razumljive in opravičljive, če se zavedamo, kako pomembno je, da na primer izraz 'contain' (AAP6) v vseh članicah Nata in v njihovi vojaški stroki ter ustreznem kontekstu razumejo kot ' zaustaviti, zadržati ali obkoliti sovražnikove sile ...' in nič drugače. Z našim slovarjem torej prevzemamo in sprejemamo standard, ki nam omogoča sodelovanje in komunikacijo z drugimi članicami Nata. Kar je še pomembneje - z njim ne samo prevzemamo, ampak skrbimo tudi za ustrezno in lastno slovensko izrazoslovje. Ni namreč vseeno, ali nekaj samo prevedemo, morda celo pustimo angleški izraz ali pa ob upoštevanju standarda uveljavljamo z u lastno razumevanje vojaških postopkov, konceptov in terminov ter s tem bogatimo slovenski jezik. Dejstvo je, da smo članica Nata in nam ta zato preko sprejetih publikacij narekuje tudi izrazoslovje, ki smo ga dolžni sprejeti. Vendar nas to ne sme odvrniti od tega, da bi ne bili ponosni, da bi ne skrbeli za slovenski jezik ter morda dali tudi povratni prispevek k nastajanju standardov, kjer se nam to zdi pomembno in potrebno. Navsezadnje tudi nastajanje slovarja kljub »nerevolucionarnosti« H 1/1 Z v slovenskem jeziku nekaj, kar je v angleškem jeziku že ustaljeno in to je zahtevalo kar nekaj razprav med jezikoslovci in vojaškimi strokovnjaki. Uskladitev strokovne samoumevnosti in jezikovne korektnosti namreč ni vedno lahka. 4. drugi izzivi in projekti Če je enotnost pomembna za Nato, ni razloga, da ne bi bila pomembna tudi za nas. Predstavljamo si in upamo, da bo Angleško-slovenski vojaški terminološki slovar postal 'zakon' za stroko in ne gre dvomiti v to, da ga bomo dopolnjevali in kdaj kasneje izdali v dopolnjeni ali spremenjeni obliki. Vendar se s tem naša naloga ne končuje. V Slovenski vojski nastaja množica strokovnih besedil, tako izvirnih kot prevodov ali priredb tuje vojaške literature. V tem članku navedeni slovarji žal še ne zagotavljajo enotnosti v uporabljenem izrazju, saj slednje daleč presega tisto, kar obsegajo slovarji. Niti Šola za tuje jezike niti kako drugo jezikovno telo tako ne more v celoti skrbeti za jezikovno korektnost izvirnih in prevedenih besedil in besedja - glede tega je treba v največji meri zaupati strokovnosti avtorjev in v praksi se je izkazalo, da jim tudi lahko zaupamo. Vendar pri avtorjih in v različnih organih ter telesih v Ministrstvu za obrambo in zunaj njega velikokrat nastajajo 'korektni', a različni prevodi za isto besedo ali h besedno zvezo. Tisto, kar je zaradi tega nujno, je imeti strokovno telo, ki bo skrbelo g za poenotenje in standardizacijo vsega besedja, ki se pojavlja v strokovni rabi. -j V ta namen je minister za obrambo imenoval komisijo za standardizacijo ter- z minologije pri Ministrstvu za obrambo, ki vključuje tako jezikoslovce kot vojaške ¡¡^ strokovnjake znotraj ministrstva. Gre za odgovorni organ ministrstva za področje u standardizacije terminologije in nosilca izdelave programa zanjo. Poleg tega sode-O luje z Natovimi standardizacij skimi organi za terminologijo, pripravlja nacionalno usklajena gradiva za nacionalne predstavnike v ustreznih Natovih organih, sodeluje s z prevajalsko službo Vlade RS in drugimi zunanjimi sodelavci ter ustanovami in razvija ¡¡J glosarje standardizirane terminologije. Vodja komisije je Tamara Derman Zadravec iz Šole za tuje jezike, kar med drugim zagotavlja ustrezno 'uravnoteženost' jezikovnih > in vojaškostrokovnih znanj pri nastajanju terminologije. Predstavljamo si in prepričani smo, da bo komisija odprta tudi za vprašanja in predloge vseh drugih prevajalcev in piscev, ki se pri svojem delu srečujejo z vojaško terminologijo. Slovenija je enostavno premajhna in preveč vključena v mednarodno ustvarjanje izrazoslovja, da bi 19 Z i/i Z o čisto strokovnega vojaškega dela namenja skrb tudi vojaškemu izrazoslovju, ki je iz § različnih vzrokov v veliki meri povezano s prevajanjem. Drugič, na tem področju ee Z u se v zadnjem času vendarle upošteva potreba po združevanju moči in poenotenju vojaške terminologije, k čemur veliko lahko prispevamo prav jezikoslovci (prevajalci in drugi). Tako se je Šola za tuje jezike že pred časom povezala s prevajalsko službo Vlade RS, vpeljala prevajalski program Trados, ki je namenjen prav standardizaciji in sodelovanju s to službo, ter navezala stike z vsemi drugimi institucijami, ki sooblikujejo vojaško terminologijo. Slednje ni več omejeno na Ministrstvo za obrambo oziroma Slovensko vojsko. Navsezadnje pri ZRC SAZU nastaja vojaški razlagalni slovar, na FDV končujejo štirijezični vojaški slovar, pa še kje najbrž pripravljajo kaj s tega področja. Opisano v tem članku je samo del vsega in je pravzaprav povabilo Melita Djuric Preverjanje jezikovnega znanja glede na Skupni evropski referenčni jezikovni okvir o z H S S < z o ÏÂ 1/1 u IL O te a a z < i/i S u > Ul te i/i z 0 1 z u i/i u te a Izvleček V prispevku je predstavljen Skupni evropski referenčni jezikovni okvir, dokument, ki na področju tujih jezikov spodbuja preglednost in mobilnost v Evropi. V Sloveniji še ni dosegel vseh potencialnih uporabnikov, kljub temu, da ponuja priložnosti učiteljem, študentom, prevajalcem in drugim, da uporabijo delitev jezikovnih stopenj po splošni evropski lestvici na svojih strokovnih področij. Kritično so predstavljeni načini preverjanja jezikovnega znanja v slovenskem prostoru, ponujen pa je tudi predlog za preverjanje jezikovnega znanja novih prevajalcev s pomočjo evropskih jezikovnih stopenj. Ključne besede: Skupni evropski jezikovni okvir, jeziki, jezikovne stopnje, jezikovno preverjanje Abstract English Language Assessment Considering the "Common European Framework of Reference for Languages" The paper gives a short presentation of the Common European Framework of Reference for Languages as a document which encourages transparency and mobility throughout Europe. It has not yet reached all potential users in Slovenia, although it does offer numerous opportunities to teachers, students, translators and others to apply the division of language levels according to the Common European Framework (CEF). A critical overview of current language testing at the national level is included and a proposal is offered on how to organize language testing for new translators according to the levels of CEF. Key words: Common European Framework, languages, language levels, language testing uvod Namen tega prispevka je seznaniti prevajalce s skupnim evropskim referenčnim jezikovnim okvirom (Common European Framework of Reference for Languages, CEF), z njegovim pomenom in s priložnostmi, ki jih ponuja prevajalcem in drugim, ki se strokovno ukvarjajo s področjem tujih jezikov. Vsebina izhaja iz pedagoške delavnice, ki jo je Slovensko društvo za učitelje tujih strokovnih jezikov (SDUTSJ) organiziralo za visokošolske učitelje v aprilu 2007. Članek, v katerem je bila predstavitev vsebine delavnice prilagojena potrebam prevajalcev, je bil s podatki do oktobra 2007 predložen za objavo v strokovni reviji Mostovi. Prispevek se osredinja predvsem na preverjanje jezikovnega znanja glede na evropske jezikovne stopnje. skupni evropski referenčni jezikovni okvir Skupni evropski referenčni jezikovni okvir1 je dokument Sveta Evrope iz leta 2001 in predstavlja smernice za učenje, poučevanje in preverjanje znanja tujega jezika. Ponuja enotne standarde, zato se uporablja kot instrument za preglednost in primerljivost med državami na področju tujih jezikov, s ciljem spodbujati medsebojno komunikacijo in mobilnost. Tuji jezik opredeljuje kot skupek splošnih in specifičnih sporazumevalnih zmožnosti, ki so razporejene v jezikovne stopnje. Osnovne stopnje za opis jezikovnih znanj so tri (A, B, C), vsaka osnovna se deli še na dve, (A1, A2); (B1, B2); (C1, C2). CEF ima skupno šest jezikovnih stopenj: A - Osnovna raba jezika (A1- Breakthrough, A2 - Waystage), B - Samostojna raba jezika (B1 - Threshold, B2 - Vantage), C - Usposobljena raba jezika (C1 - Effective Operational Proficiency - C2 - Mastery). Skupni evropski okvir opisuje stopnje jezikovnega znanja glede na tri sporazume-valne dejavnosti: - razumevanje (slušno in bralno), - govorjenje (sporazumevanje in sporočanje), - pisanje. £ Čl «t N H 1/1 Z Lestvica splošnega jezikovnega znanja prikazuje standarde za vsako od šestih stopenj od A1 do C2 (Priloga 1). Imena jezikovnih stopenj so nerodna tako v angleškem kot v slovenskem jeziku, zato se vse pogosteje uporablja poimenovanje s črkami in številkami. Tako je mogoče slišati slovenske učitelje, da je znanje angleškega jezika pri gimnazijskih maturantih »na B1«, študentov v visokošolskih programih »na A2« itd. Svet Evrope je za spodbujanje mobilnosti v evropskem prostoru spodbudil pripravo več dokumentov, od katerih v tem prispevku omenjamo zgolj Evropsko jezi- z kovno izkaznico.2 Poleg izkaznice namreč vključuje tudi samoocenjevalno jezikovno ^ UJ 1 Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment (2001). jj Na žalost še nimamo prevoda v slovenski jezik, čeprav v okviru Urada za šolstvo nastaja že nekaj »J let. Zaradi enostavnejšega branja uporabljam besedno zvezo «skupni evropski (jezikovni) okvir«. JJ V razpravah v strokovnih krogih se uveljavlja kratica CEF. jjj 2 Europass Language Passport. Slovenski predstavniki, ki so bili vključeni v ta projekt, so zgledno jj^ pazili na sprotne prevode v slovenski jezik. ^ lestvico, s pomočjo katere naj bi vsak posameznik lahko izpolnil jezikovno izkaznico. Samoocenjevalna lestvica sledi delitvi CEF na šest stopenj (Priloga 2). Skupni evropski jezikovni okvir sicer ni nov dokument, pa vendar je v slovenskem prostoru čutiti kar precej obotavljanja, kaj z njim početi in kako ga uporabiti. Po eni strani k temu prispeva obseg knjige (260 strani), še bolj pa neprijazna organizacija vsebine, skozi katero bralec težko drži rdečo nit, če ga tematika zares ne zanima. Še najbolj bi moral ta dokument zanimati učitelje tujih jezikov na vseh stopnjah izobraževanja. Toda temu ni tako, saj jim evropskega okvira nihče ne vsiljuje, niti jih z njim nihče organizirano seznanja. Ne gre pa takšnega odnosa posplošiti. V že omenjenem primeru delavnice za SDUTSJ smo vsi navzoči ugotovili, da tudi tisti učitelji, ki želijo vpeljati evropske jezikovne stopnje v pedagoško delo, napačno mislijo, da gre za spremembo zgolj na področju preverjanja jezikovnega znanja. Že naslov knjige pove, da gre tako za učenje in poučevanje kot tudi za preverjanje jezikovnega znanja. Zato je najprej potrebno spremeniti načrtovanje jezikovnih programov, v katerih bodo cilji v skladu s stopnjami CEF, temu bo sledil ustrezen način poučevanja, šele nato je na vrsti preverjanje jezikovnega znanja po stopnjah CEF. o merjenje jezikovnega znanja z £ V slovenski prostor so preverjanje splošnega jezikovnega znanja prinesle prig znane tuje ustanove z uvajanjem različnih izpitov (Cambridge, Oxford, TOEFL). < Zanimanje je bilo veliko, saj je vsak, ki je želel študirati v tujini, moral opraviti enega O teh izpitov. Toda prijavljali so se tudi kandidati, ki so želeli zgolj ugotoviti, koliko tu-¡7 u jega jezika pravzaprav znajo. Šolski sistem je vsem dal končno oceno iz tujega jezika, ostal je kakšen učbenik in bolj ali manj osebni vtisi o učitelju/ici. Po prijavi na enega ee takšnih izpitov in po opravljenem preverjanju jezikovnega znanja iz štirih jezikovnih & O Z < zmožnosti pa je kandidat dobil splošno veljavno potrdilo, ki je dokazovalo, da zna tuji jezik, čeprav ga ni študiral. Marsikomu je prišlo takšno potrdilo o funkcionalnem znanju jezika še kako prav. V okviru Sveta Evrope je bil razvit diagnostični jezikovni test DIALANG3. Sestavljen je za 14 jezikov in je dostopen na spletni strani http://www.dialang.org/ brezplačno. DIALANG preverja branje, pisanje, poslušanje, slovnico in besedišče. Končna informacija o jezikovnem znanju ustreza stopnjam iz skupnega evropskega jezikovnega okvira. i V Sloveniji je danes edina pooblaščena ustanova, ki podeljuje javno veljavno listino o znanju tujih jezikov, Državni izpitni center (RIC). Izdaja »potrdilo o uspe- z 111 l/l 111 K t 3 Diagnostic Language Test šno opravljenem izpitu« iz angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in madžarskega jezika. Tudi Filozofska fakulteta (FF) s svojimi jezikovnimi oddelki izvaja jezikovno preverjanje in izdaja »spričevalo« o aktivnem znanju tujega jezika. Kot članica avtonomne Univerze v Ljubljani lahko to počne za potrebe univerze. Toda spričevala FF so se uveljavila kot javno veljavna, ker marsikatera državna institucija v razpisih za delovna mesta zahteva ravno to spričevalo. Institucije tako nehote (ali pa hote) podpirajo dvojnost v preverjanju tujih jezikov v slovenskem prostoru. Kandidati se prijavljajo na FF, ta jih mirne vesti sprejema in jim izdaja spričevala, RIC pa k vsemu skupaj daje tihi pristanek. Če že nikogar ne moti neetičnost opisane situacije, pa bi morali vsi vpleteni dvigniti glas zaradi strokovnega problema, ki se ob tej dvojnosti pojavlja. Gre za različne rezultate merjenja jezikovnega znanja na obeh ustanovah. Rezultat izpita je na potrdilu RIC izražen z eno od šestih stopenj CEF. Rezultat izpita na spričevalu FF je izražen kot produktivno in receptivno znanje, oboje pa je merjeno z 1-zelo dobro, 2-dobro, 3-zadovoljivo, 4-nezadovoljivo. Rezultati za obvladovanje jezika so »aktivno«, »pasivno« ali »ne obvlada«. Tako sta za znanje tujega jezika v Sloveniji postali veljavni dve listini, ki uporabljata različne kriterije in merita z različnimi ocenami. Medtem ko potrdilo RIC upošteva skupni evropski okvir, spričevalo FF kaže na zastarele pristope k ocenjevanju z dvomljivimi opisi jezikovnih zmožnosti. Za informacijo in širšo sliko je na tem mestu potrebno omeniti 7. člen etičnega kodeksa Mednarodnega združenja testerjev (International Language Testing Association, ILTA), ki govori o prizadevanju za širjenje kakovostnega jezikovnega preverjanja4. Isti namen imaj o smernice Evropske- w ga združenja testerjev (European Association for Language Testing and Assessment, EALTA), prevedene tudi v slovenski jezik, da bi se dobra praksa jezikovnega preverjanja in ocenjevanja znanja hitreje širila5. Res gre v obeh primerih za etični kodeks strokovnih društev, pa vendar bi ob pomanjkanju strokovnih smernic v slovenskem nacionalnem prostoru pričakovali, da bosta FF in RIC prevzela takšne smernice. Jezikovne šole in ljudske univerze v Sloveniji so se hitro odzvale na potrebe po preverjanju znanja po sistemu CEF. Njihovi učitelji izvajajo jezikovne tečaje po programih za odrasle in se vključujejo v sodelovanje z RIC. Na spletni strani RIC je z u 4 http://www.iltaonline.com/code.pdf O Principle 7: Language testers in their societal roles shall strive to improve the quality of language 111 testing, assessment and teaching services, promote the just allocations of those services and con- ^ H 1/1 Z tribute to the education of society regarding language learning and language proficiency. ;> Če bodo k evropskim jezikovnim standardom poleg RIC in učiteljev v neka- terih jezikovnih šolah želeli slediti tudi drugi slovenski učitelji tujega jezika, bodo morali k obstoječemu pedagoškemu znanju dodati znanje s področja testiranja. To področje se je v študiju tujega jezika pojavilo dokaj pozno in zato veliko generacij jj učiteljev opravlja svoje delo brez njega. Priprave na maturitetne izpite in njihova izvedba omogočajo zapolniti to luknjo, vendar vsi učitelji niso vključeni v ta proces. Pri preverjanju jezikovnega znanja bo vedno bolj potrebno poznati razliko med raz- O ¡7 i/i u cc a. ličnimi vrstami jezikovnega preverjanja in jo znati uvajati v učiteljsko prakso. Poleg učiteljev pa so tudi vodstva izobraževalnih ustanov tista, ki se morajo seznaniti z evropskimi jezikovnimi stopnjami. Prodekani za študijske zadeve na primer ne morejo pričakovati od predavatelja tujega jezika v visokošolskem strokovnem programu, da študenti po zaključku 60 ur jezikovnega programa dosežejo B2. Rezultati so odvisni od stopnje jezikovnega znanja na začetku študija in to je najprej potrebno ugotoviti. Na žalost danes v slovenskem visokošolskem prostoru vhodne stopnje jezikovnega znanja nihče ne pozna. Predavatelji tujega jezika jo zgolj ugibajo in še to le, če so seznanjeni s skupnim evropskim okvirom in študentovo oceno v spričevalu oz. na maturi. evropski jezikovni okvir kot pomoč prevajalcem V Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije so vključeni diplomanti jezikoslovnih in nejezikoslovnih fakultet. Ob upoštevanju zgoraj omenjenih pomanjkljivosti v preverjanju jezikovnega znanja v rednem izobraževalnem sistemu so za društvo zelo pomembna merila, ki določajo, kdo lahko postane kompetenten prevajalec. Strokovno združenje mora vzpostaviti pregleden način pridobivanja prevajalcev, kandidati pa morajo vnaprej poznati merila za jezikovno preverjanje. Še posebej je to pomembno za diplomante nejezikoslovnih fakultet, da se ne bi počutili zapostavljene v konkurenci z diplomanti jezikoslovci. Skupni evropski jezikovni okvir ponuja primerno osnovo za pregledno preverjanje s standardi za opis jezikovnih znanj na šestih ravneh. V splošni lestvici jezikovnega znanja (Priloga 1) se B2 kaže kot minimalna raven, ki bi jo morali prevajalci in tolmači dosegati, kadar delajo s splošnim jezikom. Ker pa delovno področje vključuje tudi jezik posamezne stroke (Language for Specific Purposes), to hitro lahko ž zviša jezikovno raven na C1, še posebej če ima prevajalec opravka z različnimi stro- o kovnimi področji ali z ožjimi specialističnimi področji znotraj posamezne stroke. S o področja jezika stroke je zaenkrat na voljo le podrobnejši opis evropskih jezikovnih h stopenj za jezik pravne stroke (International Legal English Certificate, ILEC). Tudi z ta predvideva B2 in C1 kot tisti stopnji, ki sta potrebni za delo z jezikom pravne u stroke (Handbook for teachers ILEC). uj Prevajalci morajo na preizkusu pokazati znanje tistih jezikovnih parov, ki jih O prevajajo. V tem prispevku se bomo omejili na pisno in ustno prevajanje6 na ravneh > od B2 do C2. C2 navajam kot najvišjo raven po CEF in kot izziv za vse, ki so na stopnji C1. O 6 Ustnega prevajanja ne enačim s strokovnim tolmačenjem. Tu gre za ustno prevajanje, ko se prevajalci jj^ ali celo učitelji znajdejo v situacijah, da prevajajo priložnostne nagovore, dobrodošlice, zahvale itd. ^ £ ČL < N Pri pisnem in ustnem prevajanju gre za dve funkcijski vlogi: - razumevanje besedila v tujem jeziku in prevajanje v prvi/materni jezik; - razumevanje besedila v prvem/maternem jeziku in prevajanje v tuji jezik. Dokument skupnega evropskega okvira ponuja podrobnejše opise v obliki lestvic za slušno razumevanje (str. 66-68) in bralno razumevanje (str. 69-71), toda omenili bomo le nekaj splošnih. OVERALL LISTENING COMPREHENSION O Z H S u ee i/i z O H z u i/i u ee a C2 Has no difficulty in understanding any kind of spoken language, whether live or broadcast, delivered at fast native speed. C1 Can understand enough to follow extended speech on abstract and complex topics beyond his/her own field, though he/she may need to confirm occassional details, especially if the accent is unfamiliar. Can recognise a wide range of idiomatic expressions and colloquialisms, appreciating register shifts. Can follow extended speech even when it is not clearly structured and when relationships are only implied and not signalled explicitly. B2 Can understand standard spoken language, live or broadcast, on both familiar and unfamiliar topics normally encountered in personal, social, academic or vocational life. Only extreme background noise, inadequate discourse structure and/or idiomatic usage influences the ability to understand. Can understand the main ideas of propositionally and linguistically complex speech on both concrete and abstract topics delivered in a standard dialect, including technical discussions in his/her field of specialisation. Can follow extended speech and complex lines of argument provided the topic is reasonably familiar, and the direction of the talk is sign-posted by explicit markers. OVERALL READING COMPREHENSION C2 Can understand and interpret critically virtually all forms of the written language including abstract, structurally complex, or highly colloquial literary and non-literary writings. Can understand a wide range of long and complex texts, appreciating subtle distinctions of style and implicit as well as explicit meaning. C1 Can understand in detail lengthy, complex texts, whether or not they relate to his/ her own area of speciality provided he/she can reread difficult sections. B2 Can read with a large degree of independence, adapting style and speed of reading to different texts and purposes, and using appropriate reference sources selectively. Has a broad active reading vocabulary, but may experience some difficulty with low frequency idioms. Za preverjanje jezikovnih zmožnosti iz slušnega in bralnega razumevanja so potrebni jezikovni testi znanja (proficiency tests). Sestavljanje takšnih testov zahteva strokovno delo s področja testiranja, ki pa je časovno zamudno, če hoče upoštevati vse principe dobrega testa. Ni realno, da bi se društvo samo lotilo takšnega posla. Postopek jezikovnega preverjanja je mogoče poenostaviti na dva načina. Prvi vključuje zahtevo kandidatom, da pridobijo javno listino Državnega izpitnega centra za stopnjo B2 ali C1; listina ne bi smela biti starejša od enega leta. Drugi vključuje preverjanje po diagnostičnem jezikovnem testu DIALANG. Ker to preverjanje poteka individualno za računalnikom, je pred izvedbo potrebno načrtovati čas in prostor za ustrezno kontrolo kandidata. Po slušnem in bralnem razumevanju je potrebno preveriti tudi govorjenje (sporazumevanje in sporočanje) in pisanje. Obe jezikovni zmožnosti sta v dokumentu Skupnega evropskega okvira podrobneje opredeljeni, za govorjenje na str. 74-82 in za pisanje na str. 83-84. Sledijo le najsplošnejše. OVERALL SPOKEN INTERACTION C2 Has a good command of idiomatic expressions and colloquialisms with awareness of connotative levels of meaning. Can convey finer shades of meaning precisely by using, with reasonable accuracy, a wide range of modification devices. Can backtrack and restructure around a difficulty so smoothly the interlocutor is hardly aware of it. C1 Can express him/herself fluently and spontaneously, almost effortlessly. Has a good command of a broad lexical repertoire allowing gaps to be readily overcome with circumlocutions. There is little obvious searching for expressions or avoidance strategies; only a conceptually difficult subject can hinder a natural smooth flow of language. B2 Can use the language fluently, accurately and effectively on a wide range of general, academic, vocational or leisure topics, marking clearly the relationships between ideas. Can communicate spontaneously with good grammatical control C2 AsC1 B2 Can express news and views effectively in writing, and relate to those of others. £ ČL < N Z without much sign of having to restrict what he/she wants to say, adopting a level of formality appropriate to the circumstances. Can interact with a degree of fluency and spontaneity that makes regular interaction, and sustained relationships with native speakers quite possible without yj imposing strain on either party. Can highlight the personal significance of events and experiences, accounts for and sustain views clearly by providing relevant explanations and arguments. u Z u VJ O OVERALL WRITTEN INTERACTION £ l> C1 Can express him/herself with clarity and precision, relating to the adressee flexibly H and effectively. O ee a Oba, Državni izpitni center in DIALANG, preverjata pisanje, toda DIALANG ne vključuje govornega sporočanja. To pomeni, da je pri preverjanju kandidatov z DIALANG potrebno posvetiti največ pozornosti govornemu delu in ga tudi skrbno načrtovati. Lahko pa ima informacija o jezikovnem znanju po DIALANG zgolj informativni značaj in se nadaljnje preverjanje za prevajalce osredotoči na tiste jezikovne zmožnosti, ki jih DIALANG, po mnenju strokovnjakov iz prevajalskih krogov, ne preverja dovolj dobro. zakljucek Namen prispevka je bil seznaniti prevajalsko strokovno javnost s skupnim evropskim jezikovnim okvirom. Še zdaleč ne gre evropski okvir razumeti kot idealno osnovo za preverjanje jezikovnega znanja, toda v slovenskem prostoru je to edini dokument te vrste. Urad za šolstvo mora poskrbeti, da bo končno preveden v slovenski jezik, saj bo s tem približal vsebino večjemu številu možnih uporabnikov in hkrati prispeval k bogatenju slovenskega jezika. Priložnosti, ki jih dokument ponuja, je veliko, obotavljanja zgrabiti jih pa še več. ^ Nekaj opravičila lahko najdemo v pomanjkljivem seznanjanju z evropskimi smernici cami zaradi neorganiziranega in neusklajenega uvajanja v slovenski prostor. Namesto g da čakamo na nekakšen zakon, ki bo vse prisilil k uporabi skupnega jezikovnega -j okvira, je bolj učinkovito, da že sedaj prepoznamo potrebe na posameznih področjih Z in v dokumentu poiščemo možne odgovore in rešitve. ¡A U IL O tc a Viri Common European Framework of Reference for Languages: learning, teaching, assessment. (2001), Modern Language Division, Strasbourg, Council of Europe. Q Z Handbook for teachers ILEC. (2006), University of Cambridge, ESOL Examinations, Cambridge University ^ Press. Rating Language Examinations to the CEF, Manual, Preliminary Pilot Version. (2003), Language Policy Division, Strasbourg, Council of Europe. > U tc Spletne strani DIALANG - http://www.dialang.org/ EALTA - http://www.ealta.eu.org, http://www.ealta.eu.org/documents/archive/guidelines/Slovene.pdf £ Europass - http://www.europass.si ILTA - International Language Testing Association, http://www.iltaonline.com, 1/1 111 http://www.iltaonline.com/code.pdf tc RIC - http://www.ric.si priloga 1: COMMON REFERENCE LEVELS: GLOBAL SCALE (Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge University Press, 2001, p. 24) Table 1: Common Reference Levels: global scale C2 Can understand with ease virtually everything heard or read. Can summarise information from different spoken and written sources, reconstructing arguments and accounts in a coherent presentation. Can express him/herself spontaneously, very fluently and precisely, differentiating finer shades of meaning even in more complex situations. Pi w t-o s h s S y S o Pi Pu C1 Can understand a wide range of demanding, longer texts, and recognise implicit meaning. Can express him/herself fluently and spontaneously without much obvious searching for expressions. Can use language flexibly and effectively for social, academic and professional purposes. Can produce clear, well-structured, detailed text on complex subjects, showing controlled use of organisational patterns, connectors and cohesive devices. B2 Can understand the main ideas of complex text on both concrete and abstract topics, including technical discussions in his/her field of specialisation. Can interact with a degree of fluency and spontaneity that makes regular interaction with native speakers quite possible without strain for either party. Can produce clear, detailed text on a wide range of subjects and explain a viewpoint on a topical issue giving the advantages and disadvantages of various options. B1 Can understand the main points of clear standard input on familiar matters regularly encountered in work, school, leisure, etc. Can deal with most situations likely to arise whilst travelling in an area where the language is spoken. Can produce simple connected text on topics which are familiar or of personal interest. Can describe experiences and events, dreams, hopes & ambitions and briefly give reasons and explanations for opinions and plans. A2 Can understand sentences and frequently used expressions related to areas of most immediate relevance (e.g. very basic personal and family information, shopping, local geography, employment). Can communicate in simple and routine tasks pi requiring a simple and direct exchange of information on familiar and routine K matters. Can describe in simple terms aspects of his/her background, immediate (j environment and matters in areas of immediate need. ^ A1 Can understand and use familiar everyday expressions and very basic phrases aimed m at the satisfaction of needs of a concrete type. Can introduce him/herself and others and can ask and answer questions about personal details such as where he/ she lives, people he/she knows and things he/she has. Can interact in a simple way provided the other person talks slowly and clearly and is prepared to help. Pi w t-o s h s W Q S w w Q s £ ČL < N Ž > S o te H 1/1 Z u Z u VJ 0 UJ > I> 1 1/1 Q u ee a priloga 2: EVROPSKE JEZIKOVNE STOPNJE - SAMOOCENJEVALNA LESTVICA A1 A2 B1 S5 £ d O S5 D Pri počasnem in razločnem govoru razumem posamezne pogosto rabljene besede in najosnovnejše besedne zveze, ki se nanašajo name, na mojo družino in neposredno življenjsko okolje. Razumem besedne zveze in pogosto besedišče, ki se nanaša na najbolj temeljne reči (npr. najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, neposredno življenjsko okolje, zaposlitev). Sposoben/sposobna sem ujeti glavno misel kratkih, jasno oblikovanih sporočil in obvestil. Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku razumem glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečujem na delu, v šoli, prostem času itd. Če je govor razmeroma počasen in razločen, razumem tudi glavne misli mnogih radijskih in televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki me osebno ali poklicno zanimajo. m N Razumem posamezna pogosto rabljena poimenovanja, besede in preproste povedi, npr. na obvestilih, plakatih in v katalogih. Sposoben/sposobna sem brati zelo kratka, preprosta, vsakdanja besedila, kot so reklame, prospekti, jedilniki in urniki. V njih znam poiskati natančno določen, predvidljiv podatek. Razumem kratka in preprosta osebna pisma. Razumem besedila, katerih jezik je pretežno vsakdanji ali povezan z mojim delom. Razumem opise dogodkov, občutij in želja (tudi v osebnih pismih). O Z H te u te i/i z O H z u i/i u te a S5 £ S D O > O O Znam se preprosto pogovarjati, če je sogovornik pripravljen svoje izjave ponoviti počasneje ali jih pojasniti in če mi je pripravljen pomagati pri izražanju misli. Znam postavljati in odgovarjati na preprosta vprašanja, ki se nanašajo na trenutne potrebe ali splošne teme. Sposoben/sposobna sem se sporazumevati v preprostih situacijah, kadar gre za neposredno izmenjavo informacij o splošnih vsakodnevnih stvareh. Znajdem se v krajših družabnih pogovorih, čeprav ponavadi ne razumem dovolj, da bi se lahko samostojno pogovarjal/a. Znajdem se v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Sposoben/sposobna sem se tudi nepripravljen-a vključiti v pogovor, povezan s splošnimi temami, temami, ki me osebno zanimajo, ali takimi, ki se tičejo vsakdanjega življenja (npr. družine, hobijev, dela, potovanj in aktualnih dogodkov). ž W < P g ° S Uporabljati znam preproste besedne zveze in povedi, s katerimi lahko opišem, kje živim, in ljudi, ki jih poznam. Uporabiti znam vrsto besednih zvez in povedi, s katerimi lahko na preprost način opišem svojo družino in druge ljudi, življenjske razmere ali svojo izobrazbo in predstavim svojo trenutno ali prejšnjo zaposlitev. Tvoriti znam preproste povedi iz besednih zvez, s katerimi lahko opišem svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko znam razložiti svoje poglede in načrte. Sposoben/sposobna sem pripovedovati zgodbo ali obnoviti vsebino knjige oziroma filma in opisati svoje odzive. S? < Č O rt O O S5 Pisati znam kratka, preprosta sporočila na razglednice, npr. s počitniškimi pozdravi. Izpolnjevati znam obrazce, ki zahtevajo osebne podatke, npr. vnesti ime, državljanstvo in naslov na hotelski obrazec. Sestavljati znam kratka, preprosta obvestila in sporočila, ki se nanašajo na trenutne potrebe. Pisati znam zelo preprosta osebna pisma, npr. se komu za kaj zahvaliti. Pisati znam preprosta, povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja. Pisati znam osebna pisma in v njih opisati izkušnje in vtise. m G B2 Razumem daljše govorjenje in predavanja in sem sposoben/sposobna slediti celo bolj zahtevnim pogovorom, pod pogojem, da je tema dovolj splošna. Razumem večino televizijskih poročil in oddaj o aktualnih zadevah. Razumem večino filmov v standardnem jeziku. C1 Razumem daljše govorjenje, četudi ni natančno razčlenjeno in razmerja niso izražena jasno, temveč so samo nakazana. Brez posebnega napora razumem televizijske oddaje in filme. C2 Nimam težav pri razumevanju jezika, govorjenega v živo ali posredovanega preko medijev, četudi je tempo govorjenja hiter. Potrebujem zgolj nekaj časa, da se navadim na narečje. Berem in razumem članke in poročila, v katerih pisci zastopajo določena stališča ali poglede. Razumem sodobno literarno prozo. Razumem dolga zahtevna besedila z veliko podatki, pa tudi literarna besedila ter zaznavam slogovno različnost. Razumem strokovne članke in daljša tehnična navodila, četudi se ne nanašajo na moje strokovno področje. Z lahkoto berem vse vrste zapisanih besedil, tudi ko gre za abstraktna, po jeziku in zgradbi zahtevna besedila, npr. priročnike, strokovne članke in literarna dela. Sposoben/sposobna sem se precej tekoče in spontano izražati, tako da se brez večjih težav sporazumevam z rojenimi govorci. Lahko se vključim v razprave o splošnih temah in z utemeljitvami zagovarjam svoje stališče. Sposoben/sposobna sem se tekoče in naravno izražati, ne da bi pri tem preveč očitno iskal-a primerne izraze. Jezik znam uporabljati učinkovito in prilagodljivo, tako v družabne kot tudi poklicne ali učne namene. Znam natančno izražati svoje misli in poglede ter svoj prispevek spretno povezovati s prispevki drugih. Z lahkoto sodelujem v vsakem pogovoru in razpravi. Dobro poznam pogovorni jezik in besedne zveze. Govorim tekoče in znam natančno izraziti tudi majhne pomenske odtenke. Če pri sporazumevanju naletim na kakšno težavo, jo znam spretno zaobiti in preoblikovati težavno mesto tako, da sogovorniki to malo verjetno opazijo. £ ČL < N ž > S o tc H 1/1 Z u Z u VJ 0 UJ > I> 1 1/1 O u tc a Jasno in natančno znam opisati mnogo stvari s področij, ki me zanimajo. Razložiti znam svoj pogled na določen problem in podati prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti. Sposoben/sposobna sem jasno in natančno opisati zahtevne vsebine, pri tem smiselno povezati tematske točke, razviti in poudariti posamezne vidike ter napraviti ustrezen zaključek. Sposoben/sposobna sem jasno in tekoče podajati tudi daljše opise ali razlage. Govoru znam dati logično obliko, ki poslušalca opozarja na pomembna mesta. Slog govorjenja znam prilagoditi situaciji in poslušalcem. Pisati znam jasna in natančna besedila v zvezi s številnimi temami in vprašanji, ki me zanimajo. Pisati znam eseje ali poročila, v katerih moram podati informacije ali zagovarjati oziroma zavračati posamezna stališča. Pisati znam pisma, v katerih moram poudariti pomen posameznih dogodkov in izkušenj. Sposoben/sposobna sem tvoriti jasna, slogovno dobra besedila in obširneje izraziti svoja stališča. V pismih, esejih ali poročilih znam natančno razložiti zahtevne vsebine in pri tem primerno poudariti tista dejstva, ki se mi zdijo najpomembnejša. Oblikovati znam različne vrste besedil v prepričljivem in osebnem slogu, primernem za bralca, ki mu je tako besedilo namenjeno. Tvoriti znam jasna, tekoča, slogovno primerna besedila. Sestaviti znam zahtevna pisma, poročila in članke v zvezi z zahtevnimi vsebinami, ki morajo imeti logično zgradbo in bralca voditi tako, da dojame pomembne točke. Pisati znam povzetke in kritike strokovnih in literarnih del. priloga 3: IZPITI IN MEDNARODNI STANDARDI ZA PREVERJANJE JEZIKOVNIH ZMOŽNOSTI* O z H S u ee i/i z O Ü z u i/i u ee a STANAG standardi STANAG izpiti CEF standardi Državni izpitni center Cambridge ESOL exams - Cambridge ESOL exams - general English business English 1 1010 A1 2 1110 zadovoljivo A1 3 Level 1 Survival 1111 dobro, odlično A2 Izpit na osnovni ravni KET 4 2221 dobro B1 PET BEC Preliminary 5 Level 2 Operational 2222 dobro B1 6 3232 7 3332 dobro B2 Izpit na višji ravni 8 Level 3 Professional 3333 B2, C1 FCE BEC Vantage 9 Level 4 Advanced Professional 4444 C2 CAE BEC Higher 10 C2 CPE 11 Level 5 Educated Native 5555 Legenda: STANAG - Standard NATO Agreement CEF - Common Euroepan Framework ESOL - English for Speakers of Other Languages KET - Key English Test PET - Preliminary English Test BEC - Business English Certificate FCE - First Certificate in English CAE - Certificate in Advanced English CPE - Certificate of Proficiency in English ' Primerjava je bila izdelana v Šoli za tuje jezike pri Ministrstvu za obrambo v letu 2006 kot informacija in poskus za primerljivosti različnih izpitov iz angleškega jezika v slovenskem prostoru. Zorka Jakoš Položaj angleščine na nejezikovnih univerzitetnih študijskih programih v Sloveniji Izvleček V prispevku avtorica primerja položaj angleščine na nejezikovnih univerzitetnih študijskih programih v preteklosti in v novih bolonjskih programih. Omenja mnoge listine, ki na evropski ravni govorijo o priporočilih glede izvajanja jezikovne politike v posameznih članicah EU. Ključne besede: bolonjski študijski programi, angleščina za posebne namene, jezikovna politika Abstract English for Specific Purposes in University Study Programmes in Slovenia The article explores the position of ESP (English for specific purposes) in different university study programmes in the past and in the new Bologna study programmes. Many documents are mentioned that, at the European level, give recommendations concerning the language policy among EU members. Key words: Bologna study programmes, English for specific purposes, language policy Čeprav se osrednja tema prispevka nanaša tudi na poučevanje ostalih tujih je- 1. uvod r ČL < N zikov, se bomo na tem mestu osredotočili na angleški jezik kot najpogostejši tuji > jezik v slovenskih nejezikovnih dodiplomskih študijskih programih, ki ga običajno § O te t- Dolgo časa je bil problem tudi izoliranost lektorjev, ki so vsak delovali na svoji tt fakulteti in večinoma niso imeli stikov. Pred desetimi leti je bilo tako ustanovljeno Slo- £ vensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika (SDUTSJ), ki je danes zelo aktivno, 2 saj organizira seminarje, srečanja, izdaja svojo elektronsko publikacijo in predvsem omogoča izmenjavo izkušenj med lektoricami in lektorji. Poučevanje angleškega jezika 2 stroke v Sloveniji in z njim povezane težave učiteljev je še posebno podrobno raziskala u Zavašnikova (2006) v svoj doktorski disertaciji. tt a 5. eu dokumenti Zavedajoč se pomembnosti znanja tujih jezikov Svet Evrope neprestano poziva, naj visokošolske ustanove omogočijo kontinuiteto poučevanja tujih jezikov na svojih študijskih programih. Med najpomembnejšimi tovrstnimi dokumenti je Promovi-ranje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti (Promoting Language Learning and Linguistic Diversity: An Action Plan 2004-2006), v katerem najdemo trditev, da »ima znanje jezikov najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju socialne, kulturne in ekonomske integracije v Evropi in da naj vsaka univerza zagotovi koherentno jezikovno politiko«. V svojem Berlinskem poročilu (Berlin Commmunique, 2003) pa predlaga, da študenti pridobijo jezikovno znanje tudi kot del rednih študijskih programov. Evropski Svet za jezike je leta 2004 skupaj z visokošolskimi in drugimi ustanovami ustanovil Evropsko mrežo za promocijo jezikovnega učenja med vsemi dodi-plomskimi študenti (European Network for the Promotion of Language Learning Among All Undergraduates - ENLU), ki danes združuje 62 ustanov v 25 državah. Glavni namen ustanovitve je bil ustvariti mrežo povezav med evropskimi visokošolskimi in sorodnimi ustanovami, ki bi skozi razvojne projekte izmenjevale izkušnje s področja jezikovne politike. Mreža se imenuje HELP (Higher Education Language Policy). Raziskave so namreč pokazale, da mnoge tovrstne ustanove delujejo v osami, čeprav imajo zelo podobne cilje. ENLU-jeva raziskava iz leta 2004 je pokazala, da je število študentov, ki se v dodiplomskih študijskih programih učijo tujih jezikov, med državami EU zelo različno. Veliko jih je na Češkem, Finskem, v Franciji in na Poljskem, manj pa v Nemčiji. «t Poročilo Slovenije sicer ne omenja, a po lastni oceni menim, da smo nekje na sredini. _ Pri tem je treba poudariti, da so izrednega pomena tudi pogoji, v kakršnih se tuji > jezik poučuje, in da ni vseeno ali imamo skupine po 15 ali 50 študentov, kot je pri £ nas velikokrat primer. ENLU v svoji Deklaraciji iz Nancyja (Nancy Declaration) iz leta 2006 ugotavlja, da je veliko univerz v bolonjskem procesu zaradi prehoda s 4-letnih na 3-letne študijske programe število ur zmanjšalo tako, da je ukinilo poučevanje tujih jezikov. Mnogi tvorci bolonjskih programov namreč niso doumeli, da gre pri bolonjski reformi za vsebinsko preoblikovanje programov v luči novih akademskih in profesionalnih po- m treb, in ne le za trpanje starih vsebin v nove okvire. Deklaracija v enem od svojih h členov govori tudi o ustanovitvi magistrskega študija, ki bo izobraževal učitelje tujih jj p jezikov na visokošolskih ustanovah. g i/i z u Z u VJ O u te a 6. sklep in jezikovna politika Tudor v svojem članku »Izziv bolonjskega procesa za poučevanje tujih jezikov na visokošolski ravni v Evropi« ( The Challenge of the Bologna Process for Higher Education Language Teaching) ugotavlja, da mnoge evropske visokošolske ustanove organizirajo poučevanje tujih jezikov v različnih oblikah: 1. jezikovnih centrih, ki jih ustanovijo posamezne fakultete in organizirajo poučevanje za različne oddelke (19 primerov). Pri nas ima tak center Univerza na Primorskem. 2. jezikovni oddelki na fakultetah organizirajo poučevanje jezika stroke (29 primerov). Podobno je organiziran pouk tujih jezikov na FF UL. 3. nejezikovne fakultete same organizirajo poučevanje tujih jezikov (16 primerov). V Sloveniji na primer Ekonomska fakulteta UL in Fakulteta za družbene vede UL.. Vendar Tudor poudarja, da sama organizacija ni dovolj. Ustanove morajo imeti tudi jasno začrtane cilje, izpeljati morajo analize potreb in na osnovi le teh sestaviti učne načrte. Na nivoju EU obstaja pravzaprav veliko dokumentov, ki pozivajo države članice, da sprejmejo in izvajajo jezikovno politiko bodisi na državni ravni ali na ravni visoh košolskih ustanovah. Vse kaže, da v Sloveniji te politike preprosto ni. Predvsem pa ni g organa, ki bi bdel nad izvajanjem take politike. Včasih je bil to Svet za tuje jezike pri J nekdanjem Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ki pa ne obstaja več. V posloviš niku Sveta zelo nazorno piše, da Svet obravnava vsa vprašanja povezana z učenjem ¡a tujih jezikov in spremlja ter ocenjuje stanje in oblikuje smernice za razvoj jezikovnega uj izobraževanja v Republiki Sloveniji. Prav tako tudi Strategija UL 2006 - 2009 tujih O jezikov ne omenja nikjer. Medtem ko Ministrstvo za šolstvo in šport RS preko svojih ^ organov nadzira izvajanje pouka tujih jezikov na osnovnih in srednjih šolah, je bila z Z ustanovitvijo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS ta kontinuiteta & pretrgana. Danes so univerze popolnoma avtonomne in same odločajo o svojih študijskih programih in tudi o poučevanju ali nepoučevanju tujih jezikov. Uvajanje bolonj-> skega študija je bila morda lepa priložnost, da se to dandanes precej kaotično stanje uredi in da se sprejmejo stališča v odnosu do tujih jezikov, a žal se to ni zgodilo. M Z o P Viri Č lil jezike in književnosti. UJ K & Cambridge:CUP Djuric, M. 1999. Kako lahko preoblikujemo tradicijo ESP/EAP v Sloveniji. Ljubljana: Društvo za tuje jezike in književnosti. Dudley-Evans, T, in St John, M. 1998. Developments in ESP. A multi-disciplinary approach. Grmek, A. in Rejec, S. 2005. Nemščina v slovenskem visokošolskem prostoru. Ljubljana:Vestnik Higher education language policy in Europe: A snapshot of action and trends: http://userpage.fu- berlin. de/~enlu/downloads/HELP_Snapshot.rtf Hutchinson, T.in Waters, A.1987. English for specific purposes. A learning-centered approach. Cambridge: CUP Promoting Language Learning and Linguistic Diversity: An Action Plan 2004-2006: http://ec.europa. eu/education/policies/lang/policy/index_en.html Realising the European Higher Education Area« Comumunique of the Conference of Ministers responsible for Higher Education in Berlin on 19 September 2003: http://www.bolognaberlin2003.de/ en/main_ documents/ index.htm Tudor, Ian The Challenge of the Bologna Process for Higher Education Language Teaching in Europe: http://userpage.fu-berlin.de/~enlu/downloads/Bologna_ENLU_OK.rtf Zavašnik, Mihaela (2006). Analiza potreb učiteljev angleškega strokovnega jezika z vidika njihovih specifičnih sposobnosti v okviru usposabljanja in izpopolnjevanja.Doktoska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. £ ČL < N Ž > S 0 ee Iz u Z u VJ 0 UJ > I> 1 1/1 Q u ee a Violeta Jurkovic Posvet ob 10-letnici SDUTSJ: Jezik stroke in vloga učiteljev tujega jezika stroke v Sloveniji Ljubljana, 23. 11. 2007 (/i a O X 1/1 * tc o S a z < i/I Ul VJ z u tc u IL z O VJ Izvleček Prispevek je kratko poročilo o posvetu, s katerim je Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika (SDUTSJ) obeležilo 10-letnico svojega delovanja. Na posvetu z naslovom »Jezik stroke in vloga učitelja tujega jezika stroke v slovenskem izobraževalnem prostoru« so učitelji tujih strokovnih jezikov z vseh ravni izobraževanja obravnavali sodobne teme, ki se dotikajo jezika stroke in učiteljev tujega jezika stroke v Sloveniji. Ključne besede: Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika, posvet, poročilo, jezik stroke Abstract Conference on the 10th Anniversary of the Slovene Association of LSP Teachers: Language for Specific Purposes and the Role of LSP Teachers in Slovenia This contribution is a short report from the conference organized by the Slovene Association of LSP Teachers to celebrate the 10th anniversary of its activities. At the conference entitled "Language for Specific Purposes and the Role of LSP Teachers in the Slovene Education Area", LSP teachers from all levels of education discussed contemporary topics related to LSP teaching and teachers in Slovenia. Key words: Slovene Association of LSP Teachers, conference, report, language for specific purposes Slovensko društvo učiteljev tujega strokovnega jezika (SDUTSJ; http:// www.sdutsj.edus.si/) je bilo ustanovljeno leta 1997 z namenom spodbujanja kakovosti poučevanja tujega jezika stroke in strokovne rasti učiteljev. Društvo danes šteje okoli 60 članov, ki so učitelji tujega jezika stroke v visokem šolstvu, na višjih in srednjih šolah ter zasebnih jezikovnih šolah. Med največje dosežke društva do danes lahko nedvomno štejemo organizacijo in izvedbo mednarodne delavnice Problem-based Learning in ESP v Poljčah leta 2003, izdajo publikacije Guide to Problem-based Learning leta 2005, organizacijo in izvedbo računalniške delavnice leta 2006, strokovno spletno revijo Scripta manent (http://www.sdutsj.edus.si/ScriptaManent/index_si.html) in pa posvet, o katerem lahko beremo v tem poročilu. Posvet z naslovom »Jezik stroke in vloga učitelja tujega jezika stroke v slovenskem izobraževalnem prostoru«, ki je potekal 23.11.2007 v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je zasledoval naslednje temeljne cilje: ponuditi prerez stanja na področju poučevanja jezika stroke, ponuditi strokovno vsebino in priložnost za izmenjavo izkušenj in ugotovitev ter začrtati poti nadaljnjega razvoja SDUTSJ in jezika stroke v Sloveniji. Posvet, ki je potekal v izredno sproščenem in ustvarjalnem vzdušju, je bil razdeljen v tri sklope. V prvem delu so vabljeni gostje za okroglo mizo razpravljali o jeziku stroke v slovenskem prostoru, v drugem delu so udeleženci posveta predstavili vrsto zanimivih prispevkov, ki so se dotikali različnih tem s področja jezika stroke, posvet pa smo zaključili z okroglo mizo, na kateri smo člani društva začrtali smernice nadaljnjega razvoja društva. Iz diskusije ob uvodni okrogli mizi, kjer so vabljeni gostje dr. Monika Kalin Golob s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Janez Skela s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zdravka Godunc z Urada za razvoj šolstva na Ministrstvu za šolstvo in šport RS, mag. Nives Kreuh z Zavoda RS za šolstvo in mag. Melita Djuric iz Šole za tuje jezike Ministrstva za obrambo RS razpravljali o jeziku stroke v slovenskem prostoru, lahko izpostavimo naslednje misli: • EU daje prednost večjezičnosti in ne poučevanju tujega jezika stroke. Vendar pa se pomena tujega jezika stroke v slovenskem visokošolskem prostoru zavedamo na vseh ravneh poučevanja. Tako je na primer v zadnjih petih letih v novih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja potreba po tujih jezikih dosti večja, saj se poleg prvega pojavlja tudi drugi tuji jezik. • Četudi EU opozarja Univerzo v Ljubljani na zdajšnjo neracionalno organiziranost, poučevanja tujega jezika stroke ne bi bilo smiselno premakniti s članic univerz na univerzitetne jezikovne centre, po vzorcu nekaterih evropskih institucij. Poučevanje jezika stroke pomeni tudi razvoj terminologije v y tujem in maternem jeziku, terja specializacijo in pomeni pripravo gradiv ter Z pisanje učbenikov, kar je izvedljivo, le če je tuji jezik stroke v tesnem stiku s < povezanim študijskim področjem in torej lociran na vsaki članici. ¡¡j • Poudariti moramo potrebo po vertikalnem sodelovanju med učitelji tujega z jezika stroke na vseh ravneh izobraževanja znotraj iste stroke, pa tudi hori- JJj zontalno sodelovanje med učitelji tujega jezika stroke na različnih instituci- ¡j jah na isti ravni izobraževanja. u • Dober primer za jezik stroke najdemo na Šoli za tuje jezike Ministrstva za z obrambo RS, kjer potrebe udeležencev dejansko narekujejo vsebino jezikovnih £ programov, čas za odziv in dolžino tečajev. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, pa je, kako in kje naj se učitelj izobrazi za pripravo, organizacijo in izvedbo takih programov. Učitelji tujega jezika stroke se za svoje delo specializirajo večinoma takrat, ko se zaposlijo na tem področju, saj osnovni študij (za učitelja) tujega jezika ne more pripraviti diplomanta za poučevanje tujega jezika stroke. Filozofska fakulteta v Ljubljani sicer izvaja predmet o tujem jeziku stroke v okviru magistrskega programa didaktike angleškega jezika, na dodiplomski stopnji pa lahko študentje izberejo predmet Poučevanje tujega jezika stroke. Osrednji del srečanja je sestavljalo 24 prispevkov na naslovno temo posveta, torej jezik stroke in vloga učitelja tujega jezika stroke v slovenskem izobraževalnem prostoru. Vsi ustrezni in pozitivno ocenjeni prispevki bodo objavljeni v zborniku prispevkov Inter alia, zato v naslednjem odstavku le povzemam vsebino posameznih sklopov. Predstavljene prispevke lahko razdelimo v šest vsebinskih sklopov. Prvi sklop se je osredotočil na učitelja tujega jezika stroke: njegov status, vloge v luči sodobnih metod poučevanja in znanja ter kompetence, ki jih mora imeti za učinkovito delo. Prispevki, ki jih lahko uvrstimo v drugi sklop, so govorili o programih tujega jezika stroke z vidika analize potreb in posebnih zmožnosti, ki naj bi jih usvojili študentje (na primer uspešno javno nastopanje). V tretjem sklopu najdemo prispevke na temo pristopov in metod pri poučevanju tujega jezika stroke, na primer leksikalni pristop, delo z avtentičnim besedilom, timski pristop s pomočjo spletnih platform in simulacije kot metoda poučevanja. Enega izmed sklopov so sestavljale predstavitve različnih programov tujega jezika stroke: nemški jezik stroke v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju in njegova promocija, strokovna angleščina v zdravstveni negi ter poučevanje w angleškega letalskega jezika in radiotelefonije. V sklopu o tujem jeziku stroke O in terminologiji smo poslušali prispevke o dvojezičnih strokovnih glosarjih, g vsebinskih in jezikovnih značilnostih izvlečkov, korpusih usvajanja jezika, zna-g čilnostih različnih jezikov v poslovni komunikaciji ter prevajanju kot sestavi-g ni medkulturnih komunikacijskih kompetenc. Prispevke na temo priprave in £ uporabe gradiv za poučevanje pa lahko uvrstimo v šesti sklop. JjJ Posvet se je zaključil z drugo okroglo mizo, na kateri so sodelovali ude- ¡¡j leženci posveta. Izhodišče za diskusijo so tvorili sklepi vsakega vsebinskega ^ sklopa prispevkov, okrogla miza pa se je zaključila z določitvijo smernic za delo u društva v naslednjih letih. Prihodnje dejavnosti društva bodo tako organizacija z delavnic, seminarjev in predavanj na različne teme, ki zanimajo učitelje tujega u jezika stroke, predvsem s področij izdelave glosarjev, priprave učnih gradiv in uporabe sodobnih informacijskih tehnologij pri poučevanju. Med pomembnejše dejavnosti lahko uvrstimo tudi promocijo tujega jezika stroke in prizadevanja, da bi se poučevanje tujega jezika stroke ohranilo na posameznih članicah slovenskih univerz, ker lahko le tako zadovolji potrebe naših diplomantov po znanju jezika, ki ga bodo po diplomi dejansko uporabljali v svojih delovnih okoljih. Zadovoljni obrazi ob zaključku posveta. Od leve proti desni stojijo: Alenka Kocbek (Fakulteta za management, UP), Majda Šavle (Visoka šola za zdravstvo, UP), Mojca Jarc (Fakulteta za družbene vede, UL), Melita Djuric (Šola za tuje jezike Ministrstva za obrambo RS), Šarolta Godnič Vičič (Turistica - Visoka šola za turizem, UP), Manica Danko (Fakulteta za upravo, UL), Mojca M. Hočevar (Fakulteta za pomorstvo in promet, UL), Vida Zorko (Fakulteta za družbene vede, UL), Violeta Jurkovic (Fakulteta za pomorstvo in promet, UL) in Zorka Jakoš (Filozofska fakulteta, UL). uj u ž š u u Q m u Z u ec rn O Špela Vintar in Darja Fišer Zaključna delavnica mednarodnega projekta eCoLoTrain Ljubljana, 31. 8. do 1. 9. 2007 i/i a O X 1/1 * ee o S a z < i/I Ul VJ z Ul ee ui IL Z o u Izvleček Konec poletja 2007 se je v Ljubljani odvijala zaključna delavnica mednarodnega projekta eCoLoTrain. Namen projekta je bil razvoj in testiranje inovativnih vsebin in metodoloških smernic za učitelje prevajanja in jih tako skušali motivirati, da bi v svoj pouk vključili prevajalska orodja. Svoje izkušnje so predstavili tako učitelji, ki so projektne vsebine preizkusili pri pouku, kot tudi tisti, ki se ukvarjajo s poučevanjem prevajalskih tehnologij, vendar pri projektu niso sodelovali. Ključne besede: eCoLoTrain, delavnica, projekt, prevajalska orodja, prevajalske tehnologije, učitelji prevajanja Abstract Final Workshop of the International eCoLoTrain Project In late summer of 2007, the Faculty of Arts hosted the final workshop of the international eCoLoTrain project. The aim of the project was the development and testing of innovative content and didactic guidelines for translation teachers in order to facilitate the integration of translation tools in standard translation courses. Papers dealing with experience in teaching translation tools were presented by the teachers who tested the materials developed within the project, as well as other teachers who have experience in teaching translation tools but did not take part in the project. Key words: eCoLoTrain, project, workshop, translation tools, translation technologies, translation teachers Konec poletja 2007 se je v Ljubljani odvijala zaključna delavnica mednarodnega dvoletnega projekta eCoLoTrain, ki ga je v okviru programa Leonardo da Vinci financirala Evropska Unija. Projekt je nadaljeval poslanstvo predhodnega projekta eCoLoRe, ki si je prizadeval za razvoj gradiv za poučevanje prevajalskih orodij in se je zaključil leta 2005. Namen projekta eCoLoTrain pa je bil razvoj in testiranje inovativnih vsebin za učitelje in študente prevajalstva, ki naj bi presegel razkorak med tradicionalnim poukom prevajanja in specializiranimi predmeti za poučevanje prevajalskih tehnologij. V okviru projekta smo tako razvili spletne vsebine in metodološke smernice za učitelje prevajanja in jih tako skušali motivirati, da bi v svoj pouk vključili prevajalska orodja. Pri projektu smo sodelovali partnerji z akademskih inštitucij, profesionalnih prevajalskih združenj in industrije: Saarlandska Univerza, Univerza v Leedsu, Univerza v Ljubljani, Univerza v Iasu in Univerza v Talinu, angleško in nemško združenje prevajalcev in tolmačev (ITI in BDÜ) ter podjetji PASSOLO in ATRIL. Rezultat projekta je spletna stran (http://ecolotrain.uni-saarland.de/) s prosto dostopnimi spletnimi tečaji, ki so posebej prilagojeni potrebam prevajalcev in pokrivajo naslednja področja: osnove računalništva in informatike za računalniško pismenost, vzdrževanje terminologije, računalniško podprto prevajanje, vodenje projektov in lo-kalizacijo programske opreme. Vse materiale je mogoče uporabljati pri samostojnem učenju ali jih integrirati v pouk. Vse sodelavce projekta še posebej veseli, da je spletna stran med uporabniki zelo priljubljena. Samo v mesecu oktobru jo je obiskalo 8.860 različnih uporabnikov. Zaključne delavnice, na kateri smo projektni partnerji javnosti predstavili rezultate projekta, se je udeležilo 50 udeležencev iz različnih držav. Delavnico je otvoril Anthony Pym z Univerze v Tarragoni z izjemno zanimivim vabljenim predavanjem na temo prevajalskih tehnologij in izobraževanja za medkulturni dialog. Sledila je predstavitev projekta, ki sta jo Yamile Ramirez in Alina Secara (Univerza v Saarbrüc-knu/Univerza v Leedsu) naslovili Korak k bolj realnemu pouku prevajanja. Po kosilu smo slišali izkušnje učiteljev prevajanja, tistih, ki so projektne vsebine preizkusili pri pouku, pa tudi tistih, ki pri projektu niso sodelovali. Gary Massey (Univerza uporabnih znanosti v Zürichu) je predstavil uspehe in težave pri poučevanju prevajalskih vsebin na daljavo. Samia Homsani Pertegaz (Univerza Jaume I) je spregovorila o projektu digitalizacije in vzporejanja besedil. O pouku računalništva za potrebe lokalizacije spletnih vsebin je predavala Michaela Brut (Univerza v Iasu), Christoph Rösener (Univerza v Saarbrücknu) pa je predstavil svojo vizijo o izobraževanju prevajalcev in tolmačev na daljavo. Uporabo pomnilnikov prevodov za izdelavo učnih korpusov nam je približal Uwe Reinke (Univerza uporabnih znanosti y v Kölnu). Sanja Seljan in Nataša Pavlovic (Univerza v Zagrebu) sta predstavili pro- Z jekt uvajanja informacijskih tehnologij, računalniško podprtega prevajanja in učenja < jezikov na daljavo v prenovljen študij prevajalstva, Vassilis Korkas (Univerza v Su- ¡¡j rreyu) pa je z nami delil svoje izkušnje pri kombinaciji tradicionalnega poučevanja z prevajalskih spretnosti in prevajalskih tehnologij. JJj Drugi dan delavnice se je nadaljeval v podobnem vzdušju. Uus Knops (Erasmu- ¡j shogeschool v Bruslju) je predavala o problemih zagotavljanja potrebne programske £u opreme za učinkovit prevajalski pouk. Špela Vintar (Univerza v Ljubljani) je sprego- z vorila o pozitivnih in negativnih izkušnjah pri izpeljanih študentskih lokalizacijskih £ Špela Vintar in Darja Fišer projektih, Darja Fišer (Univerza v Ljubljani) pa je predstavila vključevanje projektnega gradiva za poučevanje osnovne računalniške pismenosti v pouk prevajalskih tehnologij. Popoldne so sledile še predstavitve razvoja večjezične spletne strani (Daniel Zielinski, Univerza v Saarbrucknu) in predstavitev rezultatov projekta (Karl-Heinz Freigang, Univerza v Saarbrucknu), delavnico pa je zaključila vabljena predavateljica Pascaline Merten (ISTI Bruselj) s smernicami za poučevanje multimedijskega prevajanja, kar bo tudi glavna tema nadaljevalnega projekta, eCoLoMedia, ki bo potekal med letoma 2008 in 2010. Poleg zanimivih predavanj in plodovitih razprav so udeleženci uživali v prijetnem ozračju poznopoletne Ljubljane, večina pa je tudi izkoristila priložnost in se udeležila organiziranih izletov na Bled in Bohinj ter na Kras, kjer so v sproščenem vzdušju navezovali stike in spoznavali slovenske naravne lepote in kulinarične posebnosti. nih predalih, zavozlanih nogavicah, pozabljenih skrivališčih ali plesnivih žimnicah. q Za spremembo se tokrat radovedno poigrajte s svojimi možgani. Z nepogrešlji- iS vo in nenadomestljivo zakladnico znanja, izkušenj, spominov, občutkov, čustev in ¡i mišljenja. S trezorjem, v katerem je vsebina pri običajnih, uravnovešenih, psihično q urejenih, razgledanih, treznih in sistematskih ljudeh - praviloma so le ti lahko dol- w goročno uspešni in perspektivni -, skrbno določena, preverjena, urejena, spravljena, a © 2008 Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Letnik 41, št. 1-2, leto 2007/08: str. 223-226 • MOSTOVI DZTPS 223 sortirana, razdeljena, prirejena in razporejena po predalčkih. Odprite predal z napisom Znanje, Izkušnje, Ambicije, Načrti, Cilji, Darovi, Zmožnosti, Sposobnosti, Pre-dispozicije, Nagnjenja idr., ki se pri uspešnežih nahaja v neposredni bližini predala z napisom Materialna sredstva, Denar, Finance, Premoženje, Bogastvo ali Blagostanje, in pobrskajte po njem. Radovednemu očesu natančnega raziskovalca se bo bržčas odprla prava Indija Koromandija. V tem predalu boste najbrž odkrili marsikaj, za kar ste doslej mislili in verjeli, da nima nikakršne zveze z znanjem, izkušnjami, ambicijami, idejami, predlogi, koncepti, načrti in cilji, obenem pa ni v ničemer povezano s financami, bogastvom, razcvetom in blagostanjem. Poleg številk, črk, likov, podob in drugih simbolov ter tudi podatkov, informacij, formul, enačb, definicij in aksiomov boste v njem verjetno odkrili še marsikaj, za kar se boste potem še dolgo spraševali, zakaj je tam, od kod izvira, kdo je to tja usmeril, čemu služi, koliko časa že bremeni eno izmed najžlahtnejših postavk osrednjega računalniškega sistema v vaših možganih, kdo vam je to podtaknil in kako je sploh lahko zašlo v tako pomemben in ekskluziven predal, med tako izbrano, žlahtno in nenadkriljivo vsebino. Večina izmed nas v tem prestižnem predalčku skriva tudi povsem neuporabno filozofijo, zastarelo znanje, neprijetne izkušnje, preživelo prepričanje o škodljivosti in neuglednosti velikih pričakovanj in ambicij, nepreverjene informacije, netočne podatke, neuresničljive zamisli, številne predsodke, zavore, zgrešene vzgojne principe, okostenele navade, neprimerne pristope, izkrivljene modrosti, opuščene principe, neprijetne izkušnje, neutemeljena predvidevanja, nerealna pričakovanja, neuresničene želje, zgrešene investicije, propadle načrte, nemogoče napovedi, neposrečene kombinacije, neperspektivne mentalne transakcije, neregistrirane izzive, zamujene priložnosti, neizkoriščene možnosti, neutemeljene frustracije, namišljene strahove, raznovrstne zavore ali celo fobije, ambicije, želje, načrte, perspektive, cilje, namene, ideje, vizije, utopije in sanje, povezane z znanjem, izkušnjami, darovi in sposobnostmi. Ko se boste bolj ali manj uspešno prebijali skozi vsebino predala, boste bržčas ugotavljali, da je odločno preobremenjen in prenatrpan - da je v njem preveč nepotrebne, marsikdaj celo moteče in nevarne krame, ki jo je škoda, če ne celo greh hraniti v tako žlahtnem skladišču, saj jemlje prostor pomembnejši vsebini, obenem K pa zmanjšuje vrednost, ugled in pomen ostalim primernim - plemenitim in per-£ spektivnim sestavinam trezorja. Predal je treba razbremeniti in pospraviti, vsebino g preveriti, revidirati, zreducirati, prečistiti, preoblikovati in ponovno sortirati, hkrati «a pa jo obogatiti z novimi elementi, ki ga bodo popestrili, oplemenitili in posodobili. Možganskega trezorja, namenjenega znanju in izkušnjam, se je treba lotiti K radikalno in sistematsko, s kančkom nepogrešljive predvidljivosti in modre prera-co čunljivosti, hkrati pa brez nepotrebnega strahu in obotavljanja, sentimentalnosti in blagohotnosti. Od njegove vsebine je namreč v veliki meri odvisna tako strokovna in poslovna kot tudi finančna in splošna življenjska perspektiva posameznika. Proces, ki sledi tovrstni inventuri, mora biti odločen, temeljit, neusmiljen in širokogruden obenem, sicer obstaja nevarnost, da človek vrsto svojih frustracij, zavor, pomislekov in predsodkov, ki so mu dotlej onemogočali lahkoten, sproščen in brezkompromisen odnos do znanja in izkušenj, nadomesti z novimi zavornimi mehanizmi, ki ga bodo dokončno zamorili in odvrnili od radostnega občutka, povezanega z mentalnim bogastvom in intelektualnim blagostanjem, kar človeka plemeniti, razvaja, spodbuja in osvobaja hkrati. Genialni Albert Einstein je bil prepričan, da sta znanje in domišljija tista, ki lahko rešita in osrečita človeštvo, razvpiti milijarder Paul Getty pa je trdil, da človek nujno potrebuje tudi denar in da je najbolj srečen takrat, ko ga ima malce več kot ga potrebuje - toliko, kolikor ga še lahko obvladuje. Staro modrost, ki prisega na ugotovitev, da denar zaudarja, pa je novopečeni ameriški milijarder komentiral z besedami: Če bi denar smrdel, bi bogataši hodili naokrog s ščipalkami na nosu ... Znanje in izkušnje so za človeka nujno potrebne - nepogrešljive, koristne, prijetne, prijazne in sila dobrodošle, podobno pa velja tudi za denar. Na oboje se moramo navaditi in ju vzljubiti. Navaditi se moramo na njegov otip, vonj, obliko, žvenket, barvo, vrednost, zunanjo podobo in vsebino. Pa njegovo energijo moramo obvladovati in usmerjati njegov potencial v plemenite, človeškemu dostojanstvu primerne in prijazne cilje. Za vse to seveda potrebujemo določeno znanje in izkušnje; izobrazbo, ki bi nam jo morali v primerni, dovolj poljudni in strokovni obliki hkrati posredovati ustrezni strokovnjaki prestižnih ustanov, ki so dejansko vredne vsega poslovnega zaupanja in spoštovanja. Dandanes ljudi učimo marsičesa - od skrbi za obleko, obutev, pričesko in postavo - privlačen zunanji videz, dobro zdravje in počutje - do ravnanja s hišnimi ljubljenci, gospodinjskimi aparati in domačimi pripomočki, jeklenimi konjički in športnimi rekviziti, s sobnimi in vrtnimi rastlinami, odpadki in odplakami ter še z marsičim, pri tem pa pogosto pozabljamo, da ljudje večinoma sploh nimajo na voljo niti osnovnih informacij niti dostopa do prepotrebnega znanja o učenju in študiju, izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, manjka pa jim tudi podatkov, informacij in spretnosti, kako ravnati z znanjem in izkušnjami, ki so jih že usvojili. Seveda > si znanje in izkušnje vsi težko pridobimo in prislužimo, še bolj naporno pa jih je nato o ponuditi na trgu in unovčiti. Kljub temu pa mnogi intelektualno bogastvo zanemar- n jajo in banalizirajo ter prav zato tudi zlahka zapravijo, ne da bi to sploh opazili in se z svojega početja pravočasno zavedli. O O pričujočem dejstvu pogosto razmišljam, ko razočarana stojim v vrstah pred g okenci in opazujem posameznike, ki bi na vsak način radi kaj uredili in izvedeli, pa a. v resnici sploh ne vedo, kaj v resnici želijo in kako nameravajo kaj urediti. Navadno potem pričakujejo od uslužbenca na drugi strani okenca nemogoče - da jim bo v karseda na kratko (v nekaj besedah ali kvečjemu stavkih) pojasnil vso modrost dobrega upravljanja s podatki in informacijami, ki so jim na voljo. Pričakujejo torej, da jim bo nekdo drug že kar ob prvem srečanju kot na dlani ponudil optimalno rešitev za njihov problem, ki ga sami praviloma ne poznajo dovolj dobro, da bi ga lahko izbranemu svetovalcu razumljivo razložili in pojasnili. Temu seveda nato sledi nervoza - ki zajame ne le njih same, ampak tudi druge čakajoče, ki se nakopičijo v vrsti za njihovim hrbtom. Slednji izgubljajo živce, ner-gajo, zabavljajo in kritizirajo uslužbenca ter vodstvo ustanove in grozijo, da si bodo poiskali drugega ponudnika - pri čemer v navalu negodovanja verjetno sploh ne pomislijo, da bodo tam prej ali slej spet doživeli enako zgodbo. Organizacijska shema sodobnih podjetij in ustanov naj bi bila oblikovana v skladu z optimalnimi načeli sodobnega poslovanja s strankami, ki seveda od obeh partnerjev - ponudnikov in uporabnikov intelektualnih storitev - terja dejavno sodelovanje, hkrati pa zahteva zvrhano mero znanja, izkušenj, domiselnosti, prožnosti in potrpežljivosti. Zato poskusite v letošnjo inventuro vsekakor vključiti tudi preverjanje svojega znanja in izkušenj, splošnega in tistega, povezanega s financami. Če se vam zdi, da ste na tem področju šibki - večini izmed nas se, vsaj občasno dogajajo podobne - se čimprej oborožite s potrebnim osnovnim znanjem, uporabnimi podatki in koristnimi informacijami. Tako da boste vsakokrat, ko z resnimi ambicijami začenjate razmišljati o novih, dodatnih izzivih in načrtovati nove podvige, vedeli ali vsaj slutili, kakšen je namen in cilj vaših prizadevanj in kakšnih dosežkov se lahko nadejate. Da vam zahvaljujoč svojemu znanju in izkušnjam, pa tudi sredstvom, ki jih imate na voljo, ne bo treba stopiti v prazno. 1/1 ee u H £ s 1/1 1/1 u Z ¡7 D ca O avtorjih prispevkov Janko Berlogar je profesor slovenskega in angleškega jezika, komunikolog ter doktor socioloških znanosti. Kot lektor - terminolog je zaposlen v Poveljstvu za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje pri generalštabu Slovenske vojske. Sodeloval je pri nastajanju obeh predstavljenih slovarjih, je udeleženec zasedanj Natove Terminološke konference in se vključuje v delo različnih slovenskih institucij, ki se ukvarjajo z vojaškim izrazoslovjem. E: janko.berlogar@mors.si Robert Čampa je diplomiral iz nemškega in angleškega jezika ter magistriral iz nemško-slovenske-ga kontrastivnega besediloslovja. Je lektor za nemški jezik na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, prevajalec in sodni tolmač. E: robert.campa@ff.uni-lj.si Melita Djuric je profesorica angleškega in ruskega jezika ter magistrica didaktike angleškega jezika. Od 1976 je poučevala angleški jezik v šolah Ministrstva za notranje zadeve (Kadetska šola, Visoka policijsko-varnostna šola), kjer je napisala tri učbenike za jezik policijske stroke, enega za srednješolsko in dva za visokošolsko stopnjo. Od leta 2001 je zaposlena v Šoli za tuje jezike v Ministrstvu za obrambo. Pogosto se s prispevki udeležuje strokovnih srečanj in konferenc v Sloveniji in tujini. E: melita.djuric@guest.arnes.si Helena Dobrila je bila terminologinja in jezikoslovka pri mednarodnem projektu LexALP - Legal Language Harmonisation System within the Multilingual Alps. Odgovorna je bila za slovenski del 4-jezičnega spletnega glosarja pravne terminologije v štirih uradnih jezikih Alpske konvencije. Kot članica mednarodne Usklajevalne skupine je sodelovala pri usklajevanju slovenske terminologije s področja varstva okolja. E: helenadobrila@yahoo.com Darja Fišer je zaključila študij na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani z diplomo o uvajanju prevajalskih orodij v delovno okolje prevajalske agencije, za kar je leta O 2004 prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Na istem oddelku se kot mlada raziskovalka posveča > jezikovnim tehnologijam tudi pri poučevanju prevajalskih orodij in pri doktorskem študiju na po- če a X dročju računalniške leksikalne semantike. Za raziskavo o avtomatski izdelavi slovenskega wordneta je na 3. mednarodni konferenci Language and Technology Conference v Poznanu na Poljskem leta 2007 prejela nagrado za najboljši študentski prispevek. E: darja.fiser@guest.arnes.si te O H Dušan Gabrovšek je doktoriral iz tezavrov angleškega jezika na Univerzi v Zagrebu in je redni profesor za področje angleškega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V knjigi Sidewalks O and Pavements (2003) je opisal razlike med britansko in ameriško angleščino, njegova najnovejša knjiga Words Galore (2005) pa je uvod v leksikologijo in leksikografijo. Pri Velikem angleško-sloven-skem slovarju Oxford-DZS je bil glavni svetovalec za leksikografijo. E: dgabrovsek@email.si Florence Gacoin - Marks se je rodila v Parizu, kjer je študirala francoščino in slovenščino. Leta 2005 je na Sorboni doktorirala iz primerjalne književnosti, od leta 2002 pa je zaposlena na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer vodi vaje iz pisnega izražanja in iz literarnega prevajanja v francoski jezik ter predava francosko književnost. Ukvarja se predvsem z literarno zgodovino in s prevodoslovjem. E: florence.gacoin-marks@guest.arnes.si Urša Geršak je končala študij španskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se s pisanjem, poučevanjem, prevajanjem in tolmačenjem iz španščine v slovenščino. E: mirko.gersak@guest.arnes.si Mojca M. Hočevar je diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti ter magistrirala iz dvojezičnega slovaropisja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu (Univerza v Ljubljani) poučuje strokovno angleščino v prometnih panogah. Ob prevajanju sestavlja in ureja slovarje ter druge jezikovne priročnike. Od leta 2002 je glavna urednica revije Mostovi DZTPS. E: mojca-m.hocevar@guest.arnes.si Primož Jakopin je bil rojen leta 1949 v jezikoslovni družini, ima diplomo iz tehnične matematike, magisterij iz informacijskih znanosti ter doktorat iz teorije informacij. V disertaciji »Zgornja meja entropije pri leposlovnih besedilih v slovenskem jeziku« je pokazal, da je vrednost pri slovenskem jeziku (2.2 bita/znak) za desetino višja kot pri angleščini (2.0 bita/znak). Od leta 2001 vodi Laboratorij za korpus slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je obenem docent za področje jezikovnih tehnologij. E: primoz.jakopin@guest.arnes.si Zorka Jakoš je diplomirala iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. O Kot Fulbrightova štipendistka je magistrirala iz poučevanja angleščine kot tujega jezika na City D University of New York. Zaposlena je kot lektorica za angleški jezik na Filozofski fakulteti UL, na g oddelkih za bibliotekarstvo in geografijo. Občasno se ukvarja tudi s prevajalstvom. H E: zorka.jakos@guest.arnes.si O Primož Jurko je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega jezikoslovja. Na OdO delku za prevajalstvo FF poučuje leksikologijo, semantiko in prevajanje v angleščino. Ožje se pri ¡¡J svojem delu posveča predvsem problematiki kolokacij skozi optiko prevajanja v tuji jezik. Jj E: primoz.jurko@guest.arnes.si Z Violeta Jurkovic je višja predavateljica in magistrica za angleški jezik na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Med njene raziskovalne interese spadajo predvsem učne strategije in nove metode na področju poučevanja tujega jezika stroke. Je tudi uveljavljena prevajalka predvsem na področju humanistike in družbenih ved. Od leta 2000 je aktivna članica Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika. Leta 2005-2006 je bila predsednica omenjenega društva. E: violeta.jurkovic@guest.arnes.si Špela Kutin je diplomirala iz angleškega in francoskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je zapriseženi sodni tolmač za francoski jezik. Ima dolgoletne izkušnje prevajalca/tolmača, od leta 1992 do 2005 pa je bila tudi vodja vladne prevajalsko-lektorske službe. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 je bila nacionalna koordinatorka konferenčnega tolmačenja pri dogodkih v Sloveniji. E: spela.kutin@gov.si Rada Lečič je diplomirala iz slovenskega in italijanskega jezika ter magistrirala iz sodobne slovenske književnosti. Od l. 1985 poučuje, bila je tudi lektorica slovenskega jezika na univerzi v Rimu. Uči na Visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. Na tečajih je poučevala potomce Slovencev v Braziliji, Urugvaju in ZDA, pa tudi prevajalce v Luksemburgu. E: rada.lecic@telemach.net Alan McConnell - Duff je član britanskega jezikoslovnega inštituta The Chartered Institute of Linguists in društva pisateljev The Society of Authors. Prevaja v angleščino, piše in lektorira. Objavil je več del o prevajanju in za knjigo Translation prejel nagrado Duke of Edinburgh Award. Je avtor pomembnega priročnika za prevajalce v angleščino Into English. Njegove kratke zgodbe so prevedene v slovenščino in druge jezike. Njegova najnovejša knjiga Literature je izšla pri založbi Oxford University Press. N: Breg 6, 1000 Ljubljana > Mija Michelizza je rojena leta 1981, živi med Ljubljano in Tolminom (in, če je le mogoče, tujino). V študijskem letu 2004/05 se je izpopolnjevala na izmenjavi Erasmus v Španiji (Universidad Autónoma de Madrid). Leta 2006 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z delom o jeziku SMS-jev v slovenščini in španščini ter se vpisala na podiplomski študij slovenistike (FF, Ljubljana). Danes se kot mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ukvarja predvsem s spletnimi besedili, novostmi v jeziku ter besedilnimi korpusi. O E: MMija@zrc-sazu.si CL Marjan Pikelj je diplomiral iz angleškega in francoskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S g španščino se je pričel ukvarjati že kot bruc, ko v Ljubljani še ni bilo katedre za španski jezik, pozneje ^ pa je ta jezik tudi študiral. Dolgo je bil zaposlen kot prevajalec v takratni Jugobanki (današnji Abanki E Vipi) in nekaj časa je bil na usposabljanju pri Svetovni banki v Washingtonu. Delal je tudi kot kreditni g referent v agenciji omenjene banke v New Yorku. Pri svojem delu v ZDA je ob angleščini uporabljal l-tudi špansko finančno izrazje. Zdaj dela v prevajalskem oddelku Generalnega sekretariata Vlade RS. < E: m.pikelj@siol.net O Nada Porenta je članica DZTPS že več kot dve desetletji. Prevaja predvsem strokovna besedila, še zlasti ko gre za angleščino, nemščino in italijanščino, pa tudi francoščino in španščino. Ob prevajanju in raziskovanju se ukvarja tudi s pisanjem o različnih sodobnih temah. Lidija Šega je profesorica angleščine in nemščine ter predvsem prevajalka, od leta 1969 tudi stalna sodna tolmačka. Ima naziv prevajalke specialistke. Je avtorica Velikega modernega angleško-sloven-skega poslovnega slovarja in različnega seminarskega gradiva za prevajalce. Kot lektorica sodeluje na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. E:lidija.sega@siol.net Andrej Veble je rojen leta 1975 v Mariboru. Leta 1999 je diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru in pozneje pridobil magisterij znanosti. Od leta 2001 je sodni tolmač za nemški jezik. Zaposlen je v notarski pisarni notarke Dušice Kalinger iz Maribora, kjer od leta 2003 dela kot notarski pomočnik. E: notarka.kalinger.andrej@amis.net Špela Vintar je docentka na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer poučuje računalniške predmete. V tujini se je izpopolnjevala iz računalniškega jezikoslovja, raziskuje pa na področjih računalniške terminologije in semantike. V doktorski disertaciji se je posvetila luščenju izrazja iz slovensko-angleških besedil, zdaj pa se raziskovalno ukvarja z večjezikovnimi tehnologijami. E: spela.vintar@guest.arnes.si Alenka Vrbinc je docentka za angleški jezik na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistrirala in doktorirala iz dvojezičnega slovaropisja, s katerim se ukvarja praktično in teoretično. Poleg tega prevaja strokovna besedila s področja medicine, farmacije, športa, umetnostne zgodovine. E: alenka.vrbinc@ef.uni-lj.si Marjeta Vrbinc je docentka za angleški jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistri-rala je s področja dvojezičnega slovaropisja, doktorirala pa iz angleške frazeologije in slovaropisja. Ob slovaristiki se ukvarja tudi s prevajanjem strokovnih besedil. E: marjeta.vrbinc@ff.uni-lj.si M ee O H D fiQ če tz O u z o 1/1 u H O z Notes on Contributors Janko Berlogar is a professor of Slovene and English language, a communicology expert and has a PhD in sociology. He works as a lecturer and terminologist in the Doctrine, Development, Education and Training Command of the General Staff of the Slovenian Armed Forces. He took part in the development of both dictionaries presented in the article, and participates in NATO terminology conferences and is involved with various Slovene institutions which deal with military terminology. E: janko.berlogar@mors.si Robert Campa holds a Bachelor's degree in German and English Language and a Master's degree in German/Slovene contrastive discourse analysis. He is a lector for the German language at the Department of Translation of the Faculty of Arts, a translator, and a court interpreter. E: robert.campa@ff.uni-lj.si Melita Djuric, B.A. in English and Russian Language, M.A. in Language Teaching. She started teaching English in 1976 at the Ministry of the Interior (Police Cadet School, Police College) and wrote three English textbooks for police purposes. Since 2001 she has been employed at the Ministry of Defence in the School of Foreign Languages. She actively participates in professional language events and conferences in Slovenia and abroad. E: melita.djuric@guest.ames.si Helena Dobrila was a terminologist and linguist on the international LexALP Project - Legal Language Harmonisation System within the Multilingual Alps. She was responsible for the Slovene part of the 4-language web glossary of legal terminology in four official languages of the Alpine Convention. As a member of the international Harmonising Group she cooperated in the harmonisation of Slovene legal terminology in the field of environmental protection. E: helenadobrila@yahoo.com > Darja Fiser graduated in 2004 from the Department of Translation Studies at the Faculty of ^ Arts, University of Ljubljana, with a thesis on the introduction of Trados into the workflow of a ¡J translation agency, for which she received the faculty award for best thesis. As a lecturer at the ^ same department she now teaches courses on translation tools and is working towards her PhD BC in computational lexical semantics. In 2007 her paper on automatic construction of the Slovene j wordnet received best paper award at the 3rd International Language and Technology Conference ^ in Poznan, Poland. 0 E: darja.fiser@guest.arnes.si »J Dusan Gabrovsek gained his doctorate in English Language Thesauruses from the University of Zagreb, Croatia, and is full Professor in the field of English language at the Faculty of Arts, Ljubljana University. In the book Sidewalks and Pavements (2003) he described the differences between British and American English, while his latest book Words Galore (2005) provides an introduction to lexicology and lexicography. He was also chief adviser on lexicography for the publication of the Veliki anglesko-slovenski slovar Oxford-DZS (The Oxford-DZS Comprehensive English-Slovenian Dictionary). E: dgabrovsek@email.si Florence Gacoin - Marks was born in Paris, where she studied French and Slovene. In 2005 she obtained a PhD in Comparative Literature from the Sorbonne University. Now she is an assistant professor at the Faculty of Arts (University of Ljubljana), where she teaches writing in French, literary translation and French literature. Her main research interests include history of literature and translatology. E: florence.gacoin-marks@guest.arnes.si Urša Geršak graduated in Spanish language and literature and comparative literature at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. She is currently engaged in writing, teaching, translating and interpeting from Spanish into Slovene. E: mirko.gersak@guest.arnes.si Mojca M. Hočevar graduated in English and comparative literature, and received her MA in bilingual dictionary studies from the Faculty of Arts, Ljubljana University. She teaches professional English in the fields of transport at the Faculty of Maritime Studies and Transport in Portorož, University of Ljubljana. Besides translating she also edits dictionaries and language handbooks. Since 2002 she has been editor of the journal Mostovi DZTPS. E: mojca-m.hocevar@guest.arnes.si Primož Jakopin was born in 1949 to linguistic parents. He has a degree in mathematics, master's degree in information sciences and a doctorate in information theory. In the thesis Upper Bound of Entropy in Slovenian Literary Texts he showed that the value for the Slovenian (2.2 bits per character) is slightly higher than for the English (2.0 b/c). Since 2001 he has been directing the Corpus Laboratory at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language ZRC SAZU (Scientific research centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts). He is also involved O in teaching language technology at the Faculty of Arts in Ljubljana. 3 E: primoz.jakopin@guest.arnes.si SB K H Zorka Jakoš holds a Bachelor's degree in English and German from the University of Ljubljana, O Faculty of Arts. As a Fulbright scholar she earned her Master's degree in Teaching English as a Second Language from the City University of New York. She is an ESP teacher at the Faculty of O Arts, UL, covering areas like geography and library science. Occasionally she is also engaged as a translator. E: zorka.jakos@guest.arnes.si ¡¡J a translator. I-O Z Primož Jurko received his PhD in English linguistics from the Faculty of Arts of the University of Ljubljana. He teaches lexicology, semantics and translation into English at the Department of Translation of the Faculty of Arts, Ljubljana. His focus in research lies in the treatment of collocations in encoding. E: primoz.jurko@guest.arnes.si Violeta Jurkovic, MSc, is a senior lecturer in English at the Faculty of Maritime Studies and Transport, University of Ljubljana. Her research interests include learning strategies and innovative teaching methods within the field of LSP. She is a translator, in particular in the fields of humanistic and social sciences. Since 2000 she has been an active member of the Slovene Association of LSP Teachers and was its chair in 2005-2006. E: violeta.jurkovic@guest.arnes.si Špela Kutin graduated in English and French language and literature at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, and is a sworn court interpreter/translator for the French language. She has long-standing experience in translation/interpretation, and from 1992 till 2005 she was head of the Government Translation and Language Editing Service. During Slovenia's EU Council Presidency, she was appointed national conference interpreting coordinator for the events taking place in Slovenia. E: spela.kutin@gov.si Rada Lečič graduated in Slovene and Italian language and gained her Master's degree in contemporary Slovene literature. Since 1985 she has been teaching, and was also lecturer in Slovene language at the University of Rome. She currently teaches at the High School for Translators and Interpreters of Trieste University, Italy. At various courses she has taught people of Slovene descent in Brazil, Uruguay and in the USA, and also translators in Luxembourg. E: rada.lecic@telemach.net Alan McConnell - Duff is a member of the Chartered Institute of Linguists and the Society of Authors, UK. He is a freelance writer, translator and editor. For his book Translation he received the Duke of Edinburgh Award. He has also written a useful handbook for translators - Into English. His short stories have been translated into Slovene and several other languages. His latest book Literature was published by OUP. A: Breg 6, SI-1000, Ljubljana, Slovenia. ^ g Mija Michelizza was born in 1981 and spends her time between Ljubljana and Tolmin (and, > whenever possible, abroad). In 2004/05 she participated in the Erasmus student exchange proS a x gram, at the Universidad Autónoma de Madrid. In 2006 she completed her degree at the Faculty of Arts in Ljubljana on the topic of short mobile messages (SMS) in Slovenian and Spanish. Currently she is a postgraduate student of Slovenian, working at the Institute of the Slovenian Language as a young researcher with web texts, contemporary Slovenian and text corpora being g her main field of interest. I- E: MMija@zrc-sazu.si Marjan Pikelj gained his B.A. in English and French at the Faculty of Arts in Ljubljana. He became interested in Spanish in his freshman year, when there was still no Spanish department at Ljubljana University, and later also went on to study Spanish. He worked as a translator at the former Jugobanka (now Abanka Vipa) for a long time and during his employment he underwent training at the World Bank in Washington, D.C. He also worked as a loan officer trainee at the bank's New York Agency. In the USA he was able to broaden his knowledge and usage of financial terminology in English as well as in Spanish. Currently he works at the Translation Unit of the Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia. E: m.pikelj@siol.net Nada Porenta, M Sc, a long time member of DZTPS and scientific-technical translator, is mostly active in the field of English, German and Italian language, although her curriculum includes French and Spanish as well. Her translation and research work is completed by writings on different contemporary topics. Lidija Šega, teacher of English and German, is above all a translator: since 1969 she has also been a permanent court interpreter. She holds the title of specialist translator. Furthermore, she is the author of Veliki moderni angleško-slovenski poslovni slovar (A Comprehensive Modern Business Dictionary: English-Slovene), Cankarjeva založba Publishing, and also of numerous seminar materials for translators. She also lectures at the Translation Department of the Faculty of Arts, Ljubljana University. E:lidija.sega@siol.net Andrej Veble was born in Maribor in 1975. In the 1999 he received his diploma in law at the Law Faculty in Maribor. Later he received also his Master of Science degree. He is official translator for German language since 2001. He works as notary assistant in the notary office of Dušica Kalinger in Maribor since 2003 and also continues his scientific work. E: notarka.kalinger.andrej@amis.net Špela Vintar is Assistant Professor at the Department of Translation, University of Ljubljana, where she lectures on computer technologies for translators. She has worked in various fields of Computational Linguistics, researching computational terminology and semantics. Within her PhD research she has developed a system for automatic term extraction from parallel corpora. At present she is involved in several projects involving multilingual technologies. E: spela.vintar@guest.arnes.si Alenka Vrbinc is lecturer in English language at the Faculty of Economics in Ljubljana. She obtained her MA at the Faculty of Arts in Ljubljana, and also gained her doctorate in lexicography, a field in which she is both practically and theoretically involved. In addition, she translates professional texts from the fields of medicine, pharmacy, sport, and art history. E: alenka.vrbinc@ef.uni-lj.si O Marjeta Vrbinc is lecturer in English language at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. She ¡¡J obtained her MA in the field of bilingual lexicography, and her doctorate in English phraseology and lexicography. She is also active as a translator of professional texts. E: marjeta.vrbinc@ff.uni-lj.si 1/1 ee 0 H D to S H Z Navodila avtorjem prispevkov Preden se odločite za pisanje članka, se posvetujte s člani uredniškega odbora o ustreznosti vsebine in prispevka. V Mostovih DZTPS objavljeni članki morajo biti izvirni in ne smejo biti ponovno natisnjeni v drugih publikacijah ali medijih brez dovoljenja uredniškega odbora glasila. Avtorji so dolžni predložiti lektorirano in redigirano besedilo, za katerega opravijo avtorsko korekturo in odobrijo objavo. Člani uredniškega odbora prispevke preberejo ter njihovo objavo bodisi odobrijo ali zavrnejo, odvisno od rezultatov recenzijskega postopka. Vsak znanstveni in strokovni članek recenzirata po dva anonimna recenzenta v obliki dvojne slepe recenzije. Uredništvo je odgovorno, da so prispevki objavljeni v skladu z navodili. Plagiatorstvo preganjamo kot hujši akademski prekršek. Splošni napotki > Uredništvo sprejema besedila, napisana v urejevalniku Microsoft Word for Windows, in sicer v pisavi Times New Roman velikosti 12. Če je le mogoče, naj se velikost pisave v besedilu ne spreminja. Besedilo naj bo levo poravnano ter brez slogov in oblikovanja za grafično postavitev in prelom. Strani naj bodo oštevilčene. Naslovi avtorskih prispevkov naj bodo navedeni v slovenskem in ustreznem tujem jeziku. Zapisani naj bodo z malimi črkami, razen v primerih, ko pravopis zaradi rabe velike začetnice ali kratic zahteva drugače. Za naslovom mora biti naveden tip članka, npr. znanstveni članek, strokovni članek itd. Na začetku znanstvenih in strokovnih člankov mora biti izvleček v jeziku prispevka (do največ 500 znakov brez presledkov) in angleščini oziroma v drugem ustreznem tujem jeziku, ki naj bo primerljivega obsega kot izvleček v jeziku članka. Če je prispevek napisan v angleščini oziroma drugih tujih jezikih, mora biti angleški/tuji izvleček preveden v slovenščino. Na koncu vsakega O izvlečka naj bodo navedene ključne besede. > u Avtorji morajo skupaj s člankom oddati tudi kratko osebno predstavitev (od 300 do največ 500 znakov brez presledkov) za rubriko O avtorjih prispevkov. Na koncu predstavitve naj bo pripisano avtorjevo ime z nazivom/nazivi in e-naslovom. Če avtor svojega naslova ne želi objaviti, naj to sporoči na e-naslov uredništva. Dodatno slikovno gradivo naj bo skenirano z ločljivostjo 300 točk na palec. Obseg prispevkov - znanstveni članek: do največ 25 strani (37.500 znakov brez presledkov) - strokovni članek: do največ 20 strani (30.000 znakov brez presledkov) - recenzija, predstavitev ali ocena strokovnih ali znanstvenih del: do največ 15 strani u ^ te O H < < _J O o (22.500 znakov brez presledkov) Z - intervju s članom društva: do največ 10 strani (15.000 znakov brez presledkov) - poročilo ipd.: do največ 5 strani (7.500 znakov brez presledkov) Roki za oddajo prispevkov Roki za oddajo prispevkov so objavljeni na spletni strani revije Mostovi DZTPS: www.mostovi. dztps.si. Prispevke pošljite v datotekah MS Word na e-naslov člana uredniškega odbora, s katerim ste v dogovoru, ali na e-naslov uredništva, objavljenega na spetni strani www.mostovi.dztps.si. V glavi e-sporočila pod Zadeva vpišite MOSTOVI. Napotki za zapis besedila Poudarjeni deli besedila (strokovni izrazi, citati ipd.) naj bodo zapisani v ležeči pisavi; le najbolj izpostavljeni delčki naj bodo zapisani polkrepko. Opombe naj bodo vnesene z ukazom Vstavi Sklic —> Sprotne opombe. Naslovi knjig in revij naj bodo tako v besedilu članka kot tudi v opombah in bibliografiji navedeni v ležeči pisavi. Naslovi člankov iz revij in zbornikov naj bodo zapisani navadno (pokončno) v narekovajih. Navajanje virov Navedbe virov naj bodo zapisane v skladu z napotki iz priročnika: The Chicago Manual of Style. 15. izd. Chicago: University of Chicago Press, 2003. http://library.duke.edu/research/citing/ Posebna znamenja v besedilu Kadar so v besedilu uporabljena posebna znamenja, pošljite prispevek v dogovorjenem roku tudi 66 v natisnjeni obliki na naslov: O H D ¡2 Mostovi DZTPS l_ Petkovškovo nabrežje 57 Z O u ¡C Oddanih prispevkov ne vračamo. O O H VJ D tt H 1/1 Z SI-1000 Ljubljana g Predlogi, pobude in odmevi Predloge za članke v prihodnjih številkah ter mnenja o prispevkih, objavljenih v prejšnjih številkah, zbiramo na e-naslovu uredništva, objavljenega na spletni strani www.mostovi.dztps.si. Instructions for Contributors Before deciding to write an article, you are advised to consult members of the Editorial Board on the suitability of the contents and chosen approach. Articles published in Mostovi DZTPS must be original, and may not be reproduced in other publications or via other media without the prior consent of the Editorial Board. Authors are required to submit texts which are proof-read, edited and approved for publication. Articles submitted are then read by the Editorial Board, and their publication is either approved or rejected, dependent on the results of the peer review process. Each scientific and professional article is peer reviewed in double-blind form by two anonymous peer reviewers. However, The Editorial Board is responsible for publishing articles which comply with the journal's instructions. Plagiarism is prosecuted as a serious academic offence. General Guidelines Editors accept texts presented in the form of Microsoft Word document, using the Times New Roman script of size 12. If possible, the script size should not be altered in the articles themselves. The text should be adjusted to the left, without harmonization and design for the graphic arrangement and type-setting. Each page should be numbered. The titles of the articles should be given both in Slovene and in the appropriate foreign language. They should be printed in lower case, unless otherwise indicated by the customary orthographic usage of capital letters, abbreviations, etc. The title of the article should be followed by the specified type of the article, e.g. scientific article, professional article etc. Scientific and professional articles must begin with an abstract in the language of the paper (up to 500 characters with no spaces) and also in English or other appropriate language of translation, comparable in length to the abstract in the language of the article. If the body text is written in English or in other languages, the abstract in English/foreign language should be provided in w Slovene translation. At the end of each abstract key words should be provided. «A s wish it to be published. Supplementary pictures should be scanned at resolution of 300 dots per inch. Authors should also submit, together with their contribution, a brief personal presentation (from 300 up to 500 characters with no spaces) for the column Notes on Contributors. They w are requested to add an e-mail address, or else email a statement to the Editor that they do not 0 I- < Length of Contributions g - scientific article: maximum 25 pages (37,500 characters with no spaces) > - professional article: maximum 20 pages (30,000 characters with no spaces) 2 - review, presentation or assessment of professional and scientific publications: maximum 15 pages (22,500 characters with no spaces) - interview with a member of the Association: maximum 10 pages (15,000 characters with no spaces) - report, etc.: maximum 5 pages (7,500 characters with no spaces) Submission Deadlines Submission deadlines are announced on Mostovi DZTPS website: www.mostovi.dztps.si. Contributions in MS Word documents should be submitted to the e-mail address of the member of the Editorial Board with whom the author has been in contact, or to the Editor's e-mail address provided on the website www.mostovi.dztps.si. In the heading to the message, under Subject, inscribe MOSTOVI. Guidelines for Presenting Texts Accentuated parts of the text (e.g. professional expressions, citations, etc.) should be presented in italics; only the most emphasized bits of text can be printed in bold typeface. Notes and comments should be entered with the command: Insert References —> Footnote. In the body text of the article, and also in the notes and bibliographic references, all titles of books and journals must be printed in italics. Titles of articles from journals and proceedings should be printed in regular (vertical) type, within inverted commas. Citing Guidelines References should comply with the guidelines from: The Chicago Manual of Style. 15th ed. Chicago: University of Chicago Press, 2003. http://library.duke.edu/research/citing/ M CC Q Special Characters in the Text 3 Whenever special characters in the text occur, authors are requested to send also the printed £ version of the article to the address: CC Z MOSTOVI DZTPS O u K SI-1000 Ljubljana 2 Slovenia M z Contributions cannot be returned. O U Proposals, Suggestions and Feedback Jg Please send proposals for articles in forthcoming editions as well as opinions on contributions published in earlier issues of the journal to the Editor's e-mail address provided on the website S www.mostovi.dztps.si. Petkovškovo nabrežje 57