v-	Smasnra gteviffta 2 Bin.
Štev. 186.
Poštnina paviaiirana.
V Ljublianl, v nedeljo 9. septembra 1923.	Leto I.
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10’—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon šL 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Kontinentalna politika Nemčije.
Od našega stalnega E. L. dopisnika.
<t :'
B e r 1 i n, 7. septembra.
Talco, kakor je govoril gospod Stre-semann v Stuttgartu, še ni govoril po 1. .1914 noben državni kancelar Nemčije. Ta politik, čegar preteklost je bolj obremenjena kakor preteklost marsikaterega drugega nemškega državnilca, iz-vzenaši morda gospoda Helffericha, je izbral besede, ki so našle tudi med sovražniki priznanje. Po mračni eri g. Cuna se je preselil v kancelarsko palačo človek, Id ima mnogo smisla za nekaj, kat je bilo slehernemu njegovih prednikov bodisi osovraženo ali tuje: smisel za golo, nepatetično resničnost. Prišel je mož, ki ima poguma dovolj, to resničnost glasno povedati ter iz nje izvajati z logično ostrino vse konsekvence.
Bodi tu omenjenih nekaj resnic, ki so bile doslej vsem Nemcem zakrite z meglo navadne fraze in predsodka. Ni izključeno, da je formulacija nekoliko ostrejša, kakor jo je podal gospod Stre-semann, ali pozabiti se ne sme, da je govoril kancelar v Stuttgartu, torej v mestu, ki je še pred par meseci vzklikalo pred sprevodom narodno - socialističnih brigad hujskača Ehrhardta. Pozabiti se nadalje ne sme, da spadajo k njegovi koaliciji poleg neodvisnih soci-jalistov in pacifističnih centrumašev tudi težki industrijalci iz nemške ljudske stranke. Milijonom Nemcem so doslej trobentali na ušesa same nacijonalistič-ne frazp, pomešane z upi na revanše, zato je lahko razumljivo, da se ta ušesa sedaj le nekoliko težko prilagoduje-jo'trezni muziki novega kancelarja, besedam o sporazumu in o žrtvah, ki jih bo nemško ljudstvo moralo prevzeti.
‘■Prva resnica se glasi: Nemčija mora pop vsakim pogojem stremeti za dir-rektnim sporazumom s Francijo. Nobenega smisla nima dolga pot v London, ki bi utegnila dovesti v labirint, iz katerega ni nobenega izhoda. Francija je glavni upnik Nemčije. Z njo se je treba najprej pobotati. In kar je glavno: to a zgoditi za vsako ceno. Tragedija Nemčije obstoja v tem, da so se njej na čelu nahajali v najusodnejših momentih možje, čijih gravitacijski cen-trum m ležal na kontinentu.
Pogajanja s Francijo pa niso mogoča brez obveznosti. To spoznanje je tu sicer novo, vendar pa je jasno in ne pripušča nobenega dvoma. Če hočeta oba naroda v miru živeti, potem morata skleniti gospodarsko - politično pogodbo. Ruda in premog se morata združiti, najsi bo potem tako ali tako.
Druga resnica: Nadaljevanje sedanjega položaja je za Nemčijo nevzdržno. Poruhrska bilanca je brezupno pasivna. Vsi gospodarski in finančni napori so brezsmiselni, dokler je arterija nemške republike podvezana. To dokazuje diagram marke v zadnjih tednih. Zunanje - politični položaj se je pod Stresemannovim vodstvom zboljšal tako, da se ga ne da primerjati niti z onim izza Rathenauovih časov. V notranjosti pa je nemško ljudstvo pokazalo, da sovraži vsak radikalizem, pa najsi prihaja z leve ali z desne. Sicer že grozijo Hitlerjeve črne srajce. V Monakovem ali v Vratislavl lahko že jutri inscenira j o kak Puč s pomočjo državne brambe, ali srce Nemčije, Berlin in Srednja Nemčija, sta na vsak način pripravljena.
Deset milijonov strokovno udruženih delavcev je pripravljenih, odgovoriti na vsako nacijonalistično provokacijo z generalnim štrajkom. Na zunaj in na znotraj se torej vse obrača vidno na bolje, in vendar se pojavlja bankerot marke, ^ »e ne mara zaustaviti pred nobeno umetno oviro. To je bankerot, ki kljubuje vsem sanacijskim ukrepom. Vzrok re očividen: Nemško gospodarstvo je dobilo v Poruhrju težko rano. It te rane krvavi danes vsa Nemčija. Dokler se tu ne napravi rešilni šiv, so vse pilule in zdravila za nič. Od desetega januarja do danes je padla na odgovornih mestih prvikrat beseda: poruhrsko bitko moramo nadomestiti z mirom. Naša Politika se ne sme izražati v samem pasivnem Pričakovanju. Mi smo pripravljeni, prenehati z odporom, ne da bi stavili pogojev, ki za Francijo niso sprejemljivi. V svojih zadnjih govorih je g. Poincarž namigaval nekaj o »nevidni zasedbi« (occupation invisible), dal je neka zagotovila, ki omogočajo preklic vseh naredb, s katerimi se je organiziral pasivni odpor v Poruhrju. S tem bi odstranjena zadnja ovira sporaz-
Reško vprašanje v odločilni fazi.
INaša triada odklonila italijanske sahteve.
Beograd, 8. septembra. (Z) — Razgovori, ki so se vršili med Parizom in Rimom in v katerih je g. Poincare prevzel ulogo posredovalca, še trajajo, vsled česar je g. Pašič svoj odhod iz Pariza odgodil za prihodnji teden. Med tem Pa izgleda, da so ta pogajanja že končano, ker je g. Poincare odpotoval iz Pariza na odmor na svoje posestvo v provinci.
Pariz, 8. septembra. (Z) »Petit Parisien« javlja iz Londona: Iz zanesljivega vira se doznava, da je kabinet Srbov, Hrvatov in Slovencev odločil, da bo odklonil pogoje, katere je Mussolini nedavno stavil v pismu paritetni komisiji.
IZJAVA NAČELNIKA NAŠE DELEGACIJE.
Beograd, 8. septembra. (B) Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik od predsednika naše delegacije v paritetni komisiji, g. dr. R y b a f a, je paritetna komisija prekinila svoje delovanje in se ne ve, al ga bo nadaljevala ali ne. Reško vprašanje je zašlo v velike težkoče. Italija je postavila zahteve, na katere naša delegacija ni odgovorila. Od naše vlade je sedaj odvisno, ali se bodo nadaljevala pogajanja, ker bi se v nasprotnem slučaju predložila reška zadeva v arbitražo predsedniku švicarske konfederacije.
Paritetna komisija je definitivno dovršila nekatera dela, vendar pa to delo ne velja ničesar, dokler se ne reši glavno vprašanje: politični položaj Reke. V komisiji je bilo izdelanih več davčnih konvencij, tako med drugim konvencija o železniškem prometu med Reko in Sušakom ter konvencija o od-nošajih med domačo reško oblastjo in paritetno komisijo za slučaj, da 'bi paritetna komisija prevzela začasno oblast na Reki. Kakor kažejo vsa znamenja, ne morejo biti vse te konvencije ratificirane vse dotlej, dokler se ne izdela glavna konvencija.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 8. septembra. (B) Nocoj se je vršila važna seja ministrskega sveta. Razpravljalo se je o zunanji politiki. Naš poslanik v Atenah g. Ba-lugdžič je referiral o konvenciji glede naše cone .v Solunu. Nadalje je referiral načelnik naše paritetne komisije v Rimu g. Rybaf o delovanju komisije.
POVRATEK G. PAŠIĆA.
Beograd, 8. septembra. (B) Min. predsednik g. Pašič, ki bi se bil moral vrniti sinoči v Beograd, se je zadržal radi važnih državnih poslov v Parizu. V vladnih krogih ga pričakujejo najdalje do pondeljka.
G. ANTONIJEVIĆ V ŽENEVI.
Beograd, 8. septembra. (B) »Politika« poroča iz Ženeve: Poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Rimu, g. Antonijevič je dospel v Ženevo, da poroča g. dr. Ninčiču o prekinjanju pogajanj z Italijo glede reške-ga vprašanja.
Beograd, 8. septembra, (B) Ker je zunnji minister dr. Momčilo Ninčić izvoljen v Ženevi za predsednika 4. sekcije sveta Društva narodov, zato se ne bo vrnil v Beograd, pač pa bo ostal v Ženevi do konca zasedanj sveta Društva narodov. Portfelj ministra zunanjih zadev prevzame g. Pašič do povratka dr. Ninčiča.
PRIHOD GENERALA FRANCHETÄ D’ ESPERAY V BEOGRAD.
Beograd, 8. septembra. (B) V Beograd dospe te dni naš vojvoda Franchet d’Esperay. Nastani se v hotelu »Srbski kralj«. Četudi se govori, da pride Franchet d’Esperay z namenom, da obišče grobove francoskih vojakov, se vendar v tukajšnjih krogih spravlja njegov poset v zvezo s političnimi vprašanji. Franchet d’Esperay ob tej priliki poseti kralja. Razgovarjal se bo tudi z g. Pašičem o vprašanjih, ki se tičejo naše drža’-'0
Revolucionarne priprave
„makedonstvujuščih“
ZVEZE S FAŠISTOVSKO ITALIJO. - NAŠI NACIJONALISTI ZA OBRAMBO DOMOVINE.
Beograd, 8. septembra. (Z) Iz Sofije javljajo: Pred 15 dnevi se je javilo, da se makedonstvujušča revolu-cijonarna organizacija pripravlja, da tekom tega meseca izvrši velik vpad v južnosrbske kraje in da izzove vstajo. Organizacijo podpira tudi Italija z denarjem, orožjem in vojno opremo. Vlada Cankova je nesposobna za kake protikorake. Po vesteh Iz Aten in iz Tirane kakor tudi z Dunaja in Budimpešte se ta stvar nedvomno pripravlja iz Rima. Okupacija Krfa je s tem v zvezi. V južni Srbiji je dovolj znakov, ki kažejo na resno namero tekega vpada in pa na to, da Bolgarska računa s tem, da se ta vpad lahko posreči in da bo
kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev preslaba, da bi počela kako vojaško akcijo na mejah Bolgarske, ker bi jo v tem ovirala Italija in jo celo napadla z vojsko, ako bi kaj takega pod-vzela.
Beograd, 8. septembra. (Z) Doznava se, da so povodom resnih glasov o nameravanem vpadu makedonstvujuščih v Južno Srbijo glavni odbori vseh omladinskih organizacij sklenili, da stavijo takoj naši vladi na razpolago svoje usluge, ako je to potrebno in sicer ne samo za obrambo, temveč tudi za vpad v glavne centre bolgarskih komitašev.
Beograd, 8. septembra. (Z) Dr. iMilenko Materni, otroški zdravnik, ki je določen za prestolonaslednikovega zdravnika, je prevzel včeraj nego in skrb za mladega prestolonaslednika, ki je popolnoma zdravo in normalno dete. Nj. Vel. kraljica Marija je izrazila željo, da bi ona sama dojila prestolonaslednika.
Beograd, 8. septembra. (Z) V teku včerajšnjega dne so se nadaljevali obiski meščanstva, ki se vpisuje v knji-ge-posetnice. Med njimi je prišla tudi deputacija kmetov iz Bačke, ki šteje 121 mož; vsi so se vpisali v knjigo Nj. Vel. kralja in kraljice.
Beograd, 8. septembra. (Z) Grški opravnik poslov je posetil danes
opoldne pomočnika ministra zunanjih del g. Panto Gavriloviča in mu izročil častitko grške vlade povodom rojstva prestolonaslednika. Isto je storil angleški poslanik sir Alban Young in italijanski opravnik poslov Sumonte.
PRESTOLONASLEDNIKOVO IME.
Beograd, 8. septembra. (Z) Ime Stevan, katero je dobil prestolonaslednik pri predkrstu, je dobil po želji samega kralja. Na krstu samem, katerega se bosta udeležila vojvoda in vojvodinja York, bo dobil prestolonaslednik ime Peter v smislu tradicij doma Ka-radjordjevičev.____________________
Pariz, 8. septembra. Petit Parisen poroča po angleških virih iz Kobe, da je v Yokohami izbruhnila kolera.
uma. Sedaj je potrebno še edino to, < Nemčija napove jasno in brez ovinki vsoto, ki bi jo plačevala na račun rep; racij. Isto velja tudi o garancijah, ki iih nudila Nemčija zaveznikom za to no plačevanje reparacij. Potem bi : lahko pričelo s pogajanji. Posebnih t zav potem gotovo ne bo več.
V Nemčiji je danes sledeče vpraš; V!,6 .na,Jve^'e važnosti: Ali se bo mog rnn», , časa vzdržati novi kancela X .) ’J? katerega ust doslej nismo sl iVeč ^ot frPke resnice, ali se 1 mogel ta mož upreti navalu revoluciji
To je skoro vprašanje za nagrado. Ce listamo danes po nacijonalističnih organih, ki so po stuttgartskem govoru kancelarja zopet silno zašumeli, nas nekoliko navdaja strah. Svareče se pojavljajo sence Rathenaua in Erzbergerja, pa tudi okolščine, v katerih je moral oditi agilni Wirth, se dozdevno ponavljajo. Z eno samo razliko: nadjonali-stični eksperiment je že dogotovljen. Gospod Helfferich ne more več pokazo-vaü v bodočnost Preteklost, čije hudobni genij je bil ravno on, stoji preveč jasno pred našimi očmi,	'
Nota veleposlaniške konference
Grški
v skladu s sklepom sveta Društva narodov.
Pariz, 8. septembra. (B) Včeraj je bila takoj po sklepu veleposlaniške konference brzojavnim potom odposlana nota diplomatskim predstavnikom v Atenah v svrho izročitve grški vladi. O vsebini note je znano sledeče: Nota potrjuje sprejem grškega odgovora na noto veleposlaniške konference odnosno o uboju v Janini, zlasti pa se naglasa dejstvo, da bo Grška morala priznati svojo odgovornost in dajati reparacije, ako bi tako odločila veleposlaniška konferenca. Konferenca je sklenila zahtevati od grške vlade odškodnino in satisfakcijo.
1.	najvišje grške vojne oblasti imajo izreči italijanskemu diplomatskemu zastopniku v Atenah ter trem v razmejitveni komisiji zastopanim silam popolno zadoščenje.
2.	V katoliški katedrali v Atenah se ima v prisotnosti celokupne grške vlade vršiti slovesna zadušnica za Ubite žrtve.
3.	Na dan zadušnice bodo prispele vojne ladje treh velesil ob 8. uri zjutraj pred Faleron. Na čelu bo priplula divizija italijanskih vojnih ladij. Grška mornarica mora pozdraviti italijansko, britansko in francosko zastavo s po 21 topovskimi streli. Nato se zasidrajo ladje treh velesil za eno uro pred Fale-ronom. Vojne ladje bodo odgovorile s topovskimi salutniml streli. Takoj po zadušnici izvesijo vse ladje, tudi grške, svoje zastave na poldrog, in sicer v znak žalosti.
4.	Vojne časti se izkažejo tudi zem-skim ostankom žrtev, članom italijanske delegacije, o prliki vkrcavanja v Prevezi.
5.	Grška vlada mora obljubiti, da bo izvedla natančno preiskavo ter da bo krivce primerno kaznovala.
6.	Posebna komisija, sestavljena iz delegatov Francije, Anglije, Italije ter Japonske pod predsedstvom japonskega delegata ima kontrolirati preiskavo, ki jo bo odredila grška vlada.
Vse to se ima zgoiti najdalje v roku do 20. septembra. Omenjena komisija se ima obenem udeležiti preiskave ter mora predložiti svoje poročilo veleposlaniški konferenci. Grška vlada mora jamčiti za varnost te komisije, obenem pa tudi za to, da bo ta
komisija mogla izvršiti svojo dolžnost. Razen tega bo grška vlada plačala stroške za to komisijo.
Veleposlaniška konferenca pozove albansko vlado, da na albanskem ozemlju podvzame potrebne mere, če bi bilo to treba. Zato se tej komisiji dovoli, da gre, če bi bilo potrebno, tudi na albansko ozemlje.
7.	Grška vlada plača italijanski vladi za umor delegatov odškodnino, ki jo odmeri stalno mednarodno sodišče v Haagu. To sodišče bo razsodilo na podlagi poročila, ki ga poda omenjena komisija. Poročilo predloži haaškemu razsodišču veleposlaniška konferenca 2 eventualnimi svojimi pripombami. Grška vlada mora za poroštvo deponirati pri švicarski narodni banki vsoto 50 milijonov italijanskih lir. Konferenca vzame na znanje dejstvo zasedbe Krfa z zatrdilom italijanske vlade, da je napravila to samo zato, da dobi jamstva. Ta sklep veleposlaniške konference je v popolnem skladu s sklepom sveta Drubštva narodov.
Pariz, 8. septembra. (Agence Ha-vas.) Italijansk zastopnik na veleposlaniški konferenci je sopodpisal noto, ki je bila poslana grški vladi. Zdaj se tedaj zdi gotovo, da Italija ne bo odklonila predlagane preiskave in da bo Grčija glede na to, da je bil sklep storjen soglasno, stavljene pogoje sprejela.
Pariz, 8. septembra. (B.) List! odobravajo sklep veleposlaniške konference kot popolnoma pravilen in smatrajo, da ne žali niti italijanskih niti grških čustev. Večina listov sodi, da bt bilo odveč, če bi se v sporu, ki je sedaj stvarno dokončan, v Ženevi razpravljalo vprašanje o pristojnosti Društva narodov.
UMIK GRŠKIH ČET.
Beograd, 8. septembra. (Z) Iz Aten javljajo, da je grška vlada sklenila, da iz Pireja, Phalerona in z otoka Salamina umakne svoje čete, da s tem prepreči, da Italijani ne bombardirajo ta mesta. Pirej in Phaleron bosta razglašena kot svobodni mesti.
Rim, 8. septembra. (K) Corriere d* Italia poroča s Krfa, da so oblasti sedaj dovolile tudi grškim ladjam dostop v Krf, toda le podnevi in pod spremstvom.
Finančna diktatura v Nemčiji.
Berlin, 8. septembra. Börsen Kurier poroča: Ko so se v poznih večernih urah izvdie podrobnosti o ukrepih, ki jih je sklenila vlada glede podpisa deviz in posebno o pravicah novega deviznega komisarja, je v krogih špekulantov nastala prava panika. V kavarnah, ki jih ti krogi posečajo na Friedri-chovi cesti in na Kurfiirstendammu, so ponujali dolar za 25 milijonov mark.
Berlin, 8. septembra. (K) Izvršilna naredba k popisu deviz predpisuje, da spadajo med premoženjske predmete, ki jih je treba odvesti, plačilna sredstva ali terjatve, inozemska valuta, inozemski vrednostni papirji in žlahtne kovine. Komisar, ki je do-
ločen za popisovanje deviz, mora zahtevati od vsakogar zagotovilo, ki na-domestuje prisego, da so njegove navedbe pravilne in popolne. Premoženjski predmeti, ki se ne odvedejo v roku, ki ga določi komisar, se morajo ne glede na to, če gre za kako kažnjivo dejanje ali ne, proglasiti, da so zapadki v korist države. Bistveno neresnična ali nepopolna navedba, ki se da namesto prisege, se kaznuje z ječo do desetih let, ob olajševalnih okolnostih pa z zaporom ne pod enim letom. Poleg zaporne kazni se mora izreči tudi denarna kazen. Izmera denarne kazni je neomejena. V zavarovanje je mogoče v celoti ali delno zapleniti obdolženčevo imetje.
Zaprti komunisti.
Beograd, 8. septembra. (Z) Sinoči se je v političnem oddelenju uprave mesta končala preiskava proti onim 78 komunistom, ki so bili aretirani povodom spopada na železniški postaji. Preiskava je ugotovila, da je bilo trideset od njih, med njimi tudi Rajko Jovanovič, odvetniški kandidat in sotrud-nik komunističnega lista »Radnik«, Dušan Gjorgjevič, profesor, Bora Prodanovič in Moša Pijade, sotrudnik »Radnika«, inspiratorjev in kolovodij teh izgredov. Radi tega je policija vseh trideset še sinoči izročila mestnemu sodišču. Obtoženi so po či. I, 13 in 14 za* kona o zaščiti države. Istočasno z njimi je izročen sodišču neki Velimir Lju-bičič, mizarski delavec v Beogradu, ker je pri napadu na pisarno komisari-jata kolodvorske policije streljal iz samokresa. Bojeviti mizar priznava dejanje in pravi, da je streljal, ker Je hotel na svečan način spremiti Čopiča in Kovačeviča. Ostali komunisti so bili izpuščeni, potem ko so bili kaznovani z denarno kaznijo, ker so delali nered,
POTRESNA KATASTROFA NA JA PONSKEM.
Pariz, 8. septembra. Iz Tokia poročajo: Popravljalna dela so v polnem teku. Število oseb, ki so v glavnem mestu brez strehe, se ceni na 135.000.
VELIKA EKSPLOZIJA.
South am buy (New Jersey),
8.	septembra. (Reuter) Pri prekladanju zabojev z brezdhnnim smodnikom iz vlačilcev v železniške vagone je kakih tisoč zabojev eksplodiralo. Pri tem je bilo 14 oseb ubitih, 27 pa ranjenih, od teh 15 smrtno.
DanaSnJe prireditve.
V Ljubljani:
Opera: »Tosca«.
Kino Matica: »Konec enega kraija«. Kino Ideal: »Milijarderjeva oporoka«. Kino Tivoli: »Cirkuška princesa«.
Kino Matica: »Rumeni diplomat*.
Kino Ideal: »Cagliostro v Ruaiji«.
Kino Tivoli: »Možje Sybille« LyaMara.
Nočna lekarniška služba v UnbUaai: Tekoči teden: Lekarna Bohinc u Rim-m cesti In Leustek «d Zjnai^r1. r-S*-
Velika skuplžina Ciril-Metodove druibe v Ptuju.
(Izvirno poročilo »Jutranjim Novostim«.)
Pričakovanje gostov.
2e dolgo pred prihodom vlaka se je zbralo na peronu mnogobrojno občinstvo, da dostojno pozdravi došle goste. Številni domačini so morali ostati pred kolodvorom. Ob pol 10. je prikorakal ptujski Sokol s starosto dr. Šalamunom, načelnikom Kamavcem ter načelnico gdč. Šentjurčevo ter se formiral na peronu. Na peronu je svirala priljubljena narodna godba iz Rogoznice, pomnožena z delom ptujske godbe. Med drugimi so bili navzoči predsednik CMD Senekovič, Id je prispel v Ptuj že 'prejšnji dan, župan Lozinšek, podžupan Blažek, podpolkovnik Božič z nekaterimi oficirji, zastopstvo ptujske Orjune s predsednikom Orožmom, dalje odvetnik dr. Qosak kot tajnik CMD, okrajni glavar Senekovič iz Ljubljane, zastopniki akademskega društva Triglav, zastopniki društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke Matevžič, predsednik Pe-iovije, odvetnik dr. Fermevc. Sprejema so se nadalje udeležile ljudske šole z učiteljstvom, več dam v narodnih nošah in številno drugo občinstvo. Vlak je privozil ob 10 uri deset minul s 17 minutno zamudo.
Prihod gostov.
Cim je prispel na postajo vfck, so zaorili med občinstvom frenetični pozdravni klic.?. Došle goste je občinstvo obsulo s cvetjem Po izstopu iz vlaka je prvi spregovoril tajnik ptujske CM podružnice g. dr. Gosak. Došlece je pozdravil z navdušenimi besedami. Za njim je došlece pozdravil župan g. Lo-zinšek in g. Blažek kot prvi narodni podžupan v Ptuju. Vsi govomiss so v svojih govorili omenjali dogodke iz 1. 1908 ter omenjali njihov veliki pomen za slovenstvo.
Za pozdravne govore se je zahvalil predsednik CMD g. Senekovič, ki je istotako povdarjal veliki pomen ptujskih dogodkov iz leta 1908. Za prisrčen sprejem se je zahvalil g. dr. Gosaku, g. Blažeku, oficirjem, nadalje šolskim vodstvom, ki so pripeljala šolsko mladino. Ob tej priliki je povdaril veliki pomen tega dejstva za mladino.
Sprevod.
Po končanih pozdravnih govorih se Je razvil veličasten sprevod z godbo na čelu. Sprevoda so se udeležili došli gostje, razni vladni funkcijonarji in zastopniki oblasti, šolska mladina z učiteljstvom, oficirski zbor, akademiki, Sokolstvo, Orjuna ter razne organizacije in številno občinstvo. Koder se je pomikal sprevod, je bil navdušeno pozdravljen. Ustavil se je pred narodnim domom, kjer so se udeleženci razvrstili. S praga Narodnega doma jih je pozdravil gimn. ravnatelj in predsed-nik Narodne čitalnice g. dr. Komljanec.
V svojem govoru je omenjal ptujski Narodni dom, ki je sicer v primeri z drugimi skromen, po svoji zgodovini in važnosti pa nič manj odličen kot drugi. Omenjal je zgodovino njegove ustanovitve in ptujske dogodke. Koncem svojega govora je izrekel dobrodošlico vsem udeležencem ter končal: »Vaš prihod naj znači konec prejšnje dobe in začetek boljše bodočnosti!« — (Burno odobravanje.)
V imenu CMD se mu je zahvalil njen predsednik g. Senekovič. V svojem govoru je naglašal, da je ptujski Narodni dom eden prvih v svojem požrtvovalnem delovanju. Izrazil je trdno nado, da bo naša bodočnost lepša ter je koncem svojega pozdravnega govora vzkliknil: »Bog živi Narodno čitalnico!« Nato je zasvirala godba, kar e napravilo na zbrano občinstvo glo-"'k utis. Nato se je množica razšla, ruštveniki pa so se podali v zgornjo dvorano Narodnega doma, ki so jo .■tujski akademiki zelo lepo okrasili.
Zborovanje.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Senekovič. Pred nabito polno dvorano je konstatiral sklepčnost, pozdravil vse navzoče in izrazil željo, da bi prineslo zborovanje družbi in slovenskemu narodu obile sadove. Nadalje je omenil obe prejšnji skupščini, ki ste se vršili v Ptuju in sicer 1. 1889 in 1908.,
Id je še vsem v živem spominu. Omenil )e besede, ki jih je na prvi skupščini spregovoril tedanji družbeni predsed-tdk msgr. Tomo Zupan: »Prihiteli smo danes med vas, štajerski Slovenci, s tem srcem, kot ga hrani v sebi vsak dober človek. Porazumljeni v duši in na jeziku smo v obče pripravljeni vsakemu deželanu teh vaših pokrajin — najsibo katerega koli jezika — v prijaznosti ponuditi roko... Posvetovali bi se danes radi o slovenskih šolskih potrebah tu v Ptuju zbrani zastopniki vsega slovenstva. Nekaj ur bi potem jftdi preživeti med vami, hubi štajerski
Ptuj, 8. septembra.
Slovenci, in to prav v miroljubnem dubu pesnika preroka: »Ljudje vsi bratje — bratje vsi narodi.«
G, Senekovič je nadaljeval: Družba se je vedno ravnala po teh načelih. Želela je sporazumljenja z vsemi državljani vseh narodov, za svoj slovenski narod pa je zahtevala možnost, da se njegovi otroci šolajo v narodnem jeziku. Ravnopravnost .je bila v Avstriji le teorija. Nemci in Italijani so tlačili Slovence. Imeli so svoj Schulverein, Südmarko, Lego nazionale.
Kot protiutež tem društvom je bila utanovljena CMD, čije šole so se vedno razlikovale od drugih šol s tem, da so v svoje okrilje prejemale samo slovenske otroke. Ko so Nemci opazili silno uspešno delovanje CMD, so jo sklenili uničiti. Prvič so to poizkusili leta 1908., ko je imela družba svojo skupščino v Ptuju. Znano je, kako je nemška druhal tedaj besnela. Misli na maščevanje mi danes nimamo. — Le nemškutarjem in nemškim pomagačem je govornik zaklical: Pfuj! in sramota! Posledice ptujskih dogodkov so bile žalostne in vesele. Žalostne so bile, ker sta zgubila življenje dva mlada človeka, vesele pa, ker se je zbudilo veliko zanimanje za družbo. Po razpadu Avstrije re je morala družba preorijentirati. Treba le rešiti primorske Slovence in Korošce. Nadalje je govornik razvijal podrobni načrt, kako mora družba usmeriti svoje delovanje. Dotaknil se je tudi težkih šolskih razmer, ki vladajo v Prekmurju in ob avstrijski meji.
Končno je govornik omenil podpornike, ki so tekom zadnje poslovne dobe umrli. Od teh omenjamo pok. dr. Ivana Tavčarja, učiteljico na tržaški CM šoli gdč. Milost, go. Marico Kette, ljubljanskega trgovca Ivana Perdana, ljubljanskega lesnega trgovca Alojzija Schrev« in notarja v Podgradu v Istri Tomo Šorlija. Vsem umrlim je zagotovil trajen spomin. V znak žalosti je pozval vse zborovalce, da se dvignejo s svojih sedežev.
K 361.432.72, Polakov sklad K 163.977 36 vin, Kotnikov sklad K 153.60, dražbi-ha posestva K 763.810.—. Pokojninski sklad obsega večinoma avstr, obveznice. ki družbi ničesar ne neso; sploh je ta sklad za današnje razmere veliko premajhen. Pokojninski sklad bi moral znašati najmanj 1 do 2 milijona kron!
— Od obrambnega skalada se dvigajo le obresti, isto tako od Polakovega sklada. Popolnoma je usahnil polmilijonski K. Kotnikov sklad, potem Fabjančičev in Vilharjev.
Zneski, ki so se porabili za vzdrževanje skladov, ni bil proč vržen denar, saj so ga dobili Slovenci za vzdrževanje šol, za prosveto. Skrb in žalost pa nas tare, ko vidimo, da so usahnile rezerve.
Nato je bilo podano poročilo nadzorstva. Ker g. dr. Vladimir Ravnihar, ki se sicer vedno udeležuje dru-žbinih skupščin, radi sokolske prireditve v Ljubljani ni mogel prisostvovati, je namesto njega poročal član nadzorstva g. Rode ter je predlagal abso-lutorij. Soglasno sprejeto.
Prihodnja točka dnevnega reda so bile volitve. Predsednik je odredil pet minut odmora. Volitve so se nato vršile per acclamationerh. Izvoljeni so bili vsi dosedanji funkcijonarji, razen učitelja g. Črnigoja in pokojnega dr. Iv. Tavčarja. Na novo sta bila izvoljena: Viktor Rozman, trgovec v Ljubljani in Fran Jamšek, nadučitelj v Ptuju.
Zborovanju je prisostvoval tudi zastopnik vlade. g. dvorni svetnik dr. Vodopivec, ki je v daljšem govoru v imenu vlade pozdravil skupščino in ji želel mnogo uspeha. Skupščino je pozdravil tudi okrajni glavar dr. Otmar Pirkmajer.
Ko je bil dnevni red izčrpan, je prvo-mestnik zaključi! sijajno uspelo zborovanje.
Nato se je vrSil v spodnji dvorani Narodnega doma skupen obed, katerega so se udeležili vsi udeleženci. Na banketu je pozdravil predsednik ptujske podružnice CMD g. dr. Jurtela vse navzoče v imenu obeh podružnic ter se je z iskrenimi besedami zahvalil za udeležbo, V svojem nagovoru je omenil prvomestnika družbe, vladnega svetnika g. dr. Senekoviča, ki je dosegel lepo starost 70 let. Po vsej dvorani so prirejali zaslužnemu možu viharne ovacije. Govorila je nato gospa dr. Horvatova, ki je pozdravila prisotno g. Franjo dr. Tavčarjevo in ji podarila šopek cvetlic. Gospa dr. Tavčarjeva je bila vidno vzradoščena in se je toplo zahvalila. Jurist Sluga, predsednik akademske podružnice v Ptuju, se je spomnil septemberskih dogodkov 1. 1908.,^ ziasti pa na izgubo, ki sta jo utrpela dr. Žerjav in dr. Pirkmajer. Prvemu so nemčurski fakini raztrgali klobuk, drugemu pa so razbili očala. Ptuj je daroval obema »poškodovancema« nadomestilo: klobuk in očala iz — čokolade. Mala hčerka odvetnika dr. Gosaka je obema ljubko deklamirala ter jima izročila »izgubljena predmeta«. K besedi se je oglasil še podžupan g. Blažek, ki je pozdravil vse navzoče v temperamentnem govoru. Njegov govor je bil nagrajen z viharnim odobravanjem. Govorili so še: dr. Žerjav, dr. Pirkmajer, g. Reha r iz Maribora itd. Nato so se podali gostje na veselični prostor v parku, kjer se 3e razvila prav animirana zabava
Tajniško poročilo.
Uvodoma je podal gosp inženir Mačkovšek v svojem poročilu zgodovino ptujskih dogodkov in njegovih posledic, ki so bile vse drugačne, kakor so sl jih Nemci predstavljali. Spomnil se je septemberskih žrtev Adamiča in Lundra. Septemberski dogodki so bili začetek revolucijonarne-ga gibanja, ki je strlo naše okove. — Ptujski dogodki so bili tudi za družbo velikega pomena. Od tedaj je doživela silen razmah. Povdarjal je nadalje nujno potrebo, da ostane družba še nadalje in da deluje za kulturni prospeh našega naroda. Družba se more boriti z velikimi težkočami, saj mora še sedaj vzdrževati 6 otroških vrtcev in 26 ljudskošolskih razredov. Število otrok v teh razredih je isto kot pred petnajstimi leti. Nič manjše niso današnje naloge družbe kot takrat, ko se je polagala bilanca družbinega dela na glavni skupščini v Ptuju. Tajniško poročilo omenja nadalje prilike, ki se stavijo na pot vodstvu pri delovanju in je omenjal novo nalogo družbe, ki se pojavlja sedaj, ko dviga nemštvo svojo glavo.
Koncem svojega govora je tajnik povdarjal, da so doseženi v veliki meri uspehi, ki se jim je v prvi vrsti zahvaliti našemu narodnemu ženstvu. Zen-stvu in časopisju se je CMD zahvalila potom podružnic in centrale za vsestransko podporo, ki jo je družba uživala.
Blagajniško poročilo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal notar g. Hudovernik iz Ljubljane, posnemamo sledeče: denarni promet v preteklem poslovnem letu ni bil po vol jen.•
Dohodkov je bilo v preteklem letu K 3,159.038.24, L 1921 pa 3,286.482.62, družba le torej prejela v preteklem letu manj za K 127.444.38.
Podružnice so dale 1. 1921 K 402.907 93 v, a leta 1922 K 515.683.60, družba je dobila več za K 112.775.67.
Podpore občin, denarnih zavodov so znašale 1, 1922 K 2500, leta 1921 pa K 24.810, družba je dobila v preteklem letu manj za K 21.710.
Družbine vžigalice so dale družbi 1. 1921 K 32.980, leta 1922 K 51.920, napredovanje je tu za K 18.940, kar je zelo razveseljivo.
Prispevki od družbinega blaga, kakor od narodnega koleka, razglednic, računskih listkov so veliko večji kakor Prejšnja leta. Želeti bi bilo še več zanimanja, zlasti za računske listke.
Družbeni stroški so znašal 1. 1921.
K 3,476.476.15, leta 1922 K 4,238.763.56, v letu 1922 se je torej izdalo več za> K 762.287.81.
Koncem leta 1922 je znašala druž-bina glavnica K 164.188.32, pokojninski sklad K 135,704.—-, obrambni sklad
O stavki v delavnic! drl. železnice
v Mariboru.
Naše delavstvo tava kljub zelo številnim delavskim organizacijam in menda ravno vsled tega po opolzki poti, ki ga lahko privede v prepad. Imamo toliko delavskih voditeljev vseh mogočih barv, in kolikor voditeljev prav toliko različno pobarvanih socijalistionih strank in časopisov, a naše delavstvo tava samo zapuščeno in nepoučeno o najprimitivnejših perečih dnevnih vprašanjih. Nima vpogleda v ustroj aparata, ki se mu pravi država, in vsled tega tudi ne more presoditi posledic svojih nepremišljenih korakov toliko časa, dokler jih žal ne čuti na lastni koži. Ker je bilo naše delavstvo že tolikokrat prevarano po svojih nekdanjih in sedanjih voditeljih, zato je izgubilo vsako vero v nje in se ne zanese na nikogar več, ter je v svoji zaslepljenosti ndostopno vsakim pametnim in pomirjevalnim argumentom. Zato ni čuda, da imajo različni demagogi med našim delavstvom še vedno ugodna' tla. Treba je samo zabavljati na upravo, državo, kazati na na'eni strani na takozvano korupcijo v višjih slojih, na drugi strani pa na bedo in pomanjkanje v lastnih vrstah, pa je delavstvo gluho in slepo za vse in gre čez drn in strn, četudi v lastno pogubo.
Taka je približno današnja slika našega delavstva zlasti tu Pri nas v Mariboru, to je v tistem Mariboru, ki se je nekdaj odlikoval po strnjeni delavski organizaciji in se obenem tresel, če je odmevala stopinja organiziranega delavstva po njegovih ulicah. To sliko današnjega položaja v delavskih vrstah najbolj potrjuje stavka v delavnicah podržavljene južne železnice. Pojavila se je docela nepremišljeno, popolnoma nepripravljena in o nepravem času. Zato bo pa najbrže tudi konec temu primeren.
Pravi vzrok oziroma povod stavki ie bilo čezurno delo v mizarskem oddelku. Uprava je bila namreč dobila nalog, da mora neko precizno delo dovršiti v gotovem roku. Ker je bilo to delo nemogoče do stavljenega roka izvršiti ob normalnem osemurnem delavnem času, zato je poverila nekaj delavcev z čez-umim delom, ki je seveda boljše plačano. Ker pa je bilo delo zelo natančno in je moralo biti izvršeno precizno, zato je seveda dala to delo starejšim in izkušenim delavcem, na katere se je mogla zanesti. To delo bi bilo trajalo nekako do 15. septembra pri normalnih razmerah. Naenkrat pa se je pojavila med delavstvom po drugih oddelkih grda zavist, ki ni privoščila svojim soto-varišem zasluženega priboljška. Nastale so govorice, da bo to povod za odpravo osemurnega delavnika ter se vsled tega tudi ne bodo zvišali prejemki delavstva, češ, da bo uprava pokazala na zaslužek čezurnih delavcev. Iskra je padla in zanetila požar. Delavstvo se je dvignilo in s silo preprečilo na daljno čezurno delo mizarjem. Pognalo jih je enostavno iz delavnice.
Takega nekvalificiranega nastopa delavstva pa ne more trpeti nobena uprava. Zato je samoobsebi umevno hotela izslediti krivce in jih primerno disciplinirati. Najbrže pa itak ne bi bilo nobenih posledic, gotovo pa ne prehudih, ker je bilo pri tej akciji udeleženih več sto delavcev. Ko pa je razburjeno delavstvo čulo o vsem tem, J® začelo izvajati pasivno resistenco, oziroma stavkati. V delavnice je prihajalo, a delalo ni. Uprava je skušala mirnim potom «Plivati na delavstvo, ki ii međ tem si»-
Maribor, 7. sept.
vilo še druge zahteve. A vsaka prava pogajanja so bila izključena, ker je delavstvo zahtevalo, da se morajo najvišji zastopniki uprave pogajati ne z delavskimi' zastopniki, ampak s celo maso. Da se je pa nemogoče pogajati z 1500 razburjenimi in nahujskanimi ljudmi naenkrat, to lahko uvidi vsak socijalist. Tako so tekli dnevi v brezdelju od torka do sobote. V soboto se je razglasil razglas o podržavljenju južne železnice, kjer ministrstvo izrečno povdarja, da se bodo uredile tudi plače delavstvu s 1. oktobrom. Delavstvo tudi temu razglasu ni verjelo, ampak, je smatralo vse to samo za strašilo. Zato se tudi peti dan, t. j. v soboto ni poprijelo dela.
Kaj je torej preostalo upravi drugega kakor delavnice zapreti. In to je budi storila v pondeljek, ter obenem razglasila, da se mora vsakdo prijaviti vnovič za sprejem. Tako delavnice stojijo že drugi teden, delavstvo pa je prišlo še ob tisti borni zaslužek in zapada s svojimi družinami še večji bedi, ki postaja res že neznosna. Starejši delavci so silno ogorčeni nad mlajšimi, ki so imeli pri vsem tem glavno besedo. Mnogi bi šli radi na delo, a se bojijo terorja. Vsak dan bolj uvidevajo nemožnost sedanjega položaja. Izprva so pričakovali, da jim bodo tudi drugod priskočili na pomoč po kurilnicah, pri prometu itd. Sedaj pa vidijo, da so bile vse te obljube raznih hujskačev le pobožne želje in da je popolnoma naravno, da jim ne morejo prihiteti druge stroke na pomoč, ker niso bile o tem prav nič pripravljene, niti obveščene, kakor takrat, ko je že voz tičal v blatu. V svoji kratkovidnosti so si sami skuhali to grenko juho in sami jo bodo morali tudi posrebatL
Značilno je tudi, da se za nje ne zavzame nobena delavska stranka in organizacija. Le poslanec Žebot hoče kovati politični kapital iz tega položaja ter tolaži delavstvo, da se bo vse dobro izteklo, samo počakati je treba. Seveda on lahko čaka, ko vleče dijete, a kako dolgo bo čakalo delavstvo brez vsakega zaslužka, to je drugo vprašanje. Radovedni smo res; kaj bo dosegel opozicijo-nalec Žebot za delavstvo. Zakaj izpustitev nekaterih zaprtih kolovodij je razumljiva sama ob sebi. Imela jih je zaprte vojaška oblast in kakor hitro je bila dvignjena militarizacija, so morali biti dotičniki tudi izpuščeni brez Žebotove-ga posredovanja. Torej to ni njegova zasluga ...
Mi docela uvidevamo bedni položaj delavstva. Uvideva ga tudi vlada in je dala po svojem ministrstvu zagotovilo, da ga hoče že tekom oktobra izboljšati Zato tem bolj obžalujemo, da je delavstvo nastopilo tako nasilno pot, s kate»-ro si je svoj položaj in že itak težko stališče še poslabšalo. Položaj je sedaj tak, da je v interesu delavstva samega, da se vrne čimpreje na dela Državna uprava se ne bo udala terorju peščici delavstva. S to nepremišljeno in nepripravljeno stranko pa je naše delavstvo Postalo za eno trpko izkušnjo bogatejše. Naj bo v prihodnje previdnejše pri Podobnih korakih.
Od uprave pa zanesljivo pričakuje-mo, da omogoči z uvidevnim postopa-nem in upoštevanjem izrednih razmer, katere so privedle delavstvo do tega nepremišljenega in v razburjenosti storjenega koraka, vsemu delavstvu zopet Povpatdk k normalnemu delat
&©7©%'9š?!e
stegenskih obrtnike«.
Ljubljana, 8. septembra.
Danes so prispeli obrtniki iz cele Slovenije v Ljubljano, da na svojem velikem zborovanju, ki ga je bila sklicala Deželna zveza obrtnih zadrug za Slovenijo, zavzemajo stališče napram perečim problemom in težavam obrtnega stanu. Zborovanje je bilo napovedano za 10. uro, ker pa niso utegnili pravočasno prihiteti vsi udeleženci, se je zakasnilo za pol ure. Polagoma se je začela polniti obširna dvorana »Kazine«, tako da je točno ob pol 11. uri bilo zbranih nad petsto obrtnikov in delegatov obrtnih društev in zadrug iz vseh delov Slovenije.
Zborovanje je otvoril predsednik Deželne zveze obrtnih zadrug, g. Engelbert Franchetti ter je uvodoma pozdravil vsi zastopnike raznih oblasti in korporacij, zlasti pa sledeče gospode: zastopnika velikega župana vlad. svetnika dr. Mencingerja, predsednika Obrtne zbornice g. Ivana Kneza, g. dr. Pretnarja ter podpredsednika g. Ogrina. Nadalje podpredsednika centralnega saveza industrijskih korporacij v Beogradu, g. dr. Frana Windischerja, tajnika Zveze indu. strijcev dr. G o 11 o, predsednika Zana-tlijske komore v Beogradu g. Milana Stojanoviča, zastopnika ministrstva industrije in trgovine S- dr. M a r n a, občinskega svetnika g. Jože Pirca, zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. Zeba-1 a, zastopnika oddelka za soc. politiko komisarja g. S k u b c a, predsednika »Slov. obrtnega društva v Mariboru g.Nova k a, zastopnika Urada za pospeševanje obrti g. ing. Guliča in vlad. svetnika ter ravnatelja Tehnične šole g. Ivana .Šubiča. Nadalje je pozdravil zastopnika split- ■ ske obrtne organizacije gg. M a n o 1 o in Ceha, gg. poslanca Reisnerja in Stanovnika, Zastopnike drugih političnih organizacij, zastopnike časopisja itd.
Savez hrvatskih obrtnih zadrug v Zagrebu je poslal pozdravno brzojavko sledeče vsebine: »Savez hrvatskih obrtnika bratski pozdravlja braću slovenske obrtnike sa vrućom željom, da. ono donese sigurnog ploda današnjem teškem položaju obrtnog staleža. Tražite odlučno vaša prava i korekturu nepravednih zakona, koji tište obrt. — Predsednik Matič.«
Nato je predsednik zborovanja gosp. Franchetti prečital sledečo udanostno brzojavko, ki so jo poslali slovenski obrtniki kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja Aleksandra: »Slovensko obrtništvo, zbrano na shodu v Ljubljani dne 8. septembra, se po-čašča izražati ob priliki rojstva prestolonaslednika Vašima Veličanstvoma najuda-nejše čestitke«. Udeleženci so sprejeli vsebino brzojavke stojč in z velikim odobravanjem. Ravno tako je bila odposlana pozdravna brzojavka ministrstvu trgovine in industrije, g. dr. Dragutinu Kojiču.
Dnevni red je otvoril predsednik g. Franchetti, ki se je v svojem uvodnem govoru dotaknil težkih povojnih razmer, v katerih se danes nahaja obrtništvo. Slovenski obrtnik je bil med prvimi, ki so se zdramili iz letargije in malodušnosti, ali razvoju, vsestranskemu razmahu staleža se zoperstavljajo raznovrstne ovire. Odstraniti jih more le globoka stanovska zavest, trdna organizacija in smotrenost Vsakega posameznika. Želeč, da bi zborovanj« urodilo lep uspeh, je nato predlagal prehod na dnevni red.
Medtem se je oglasil k besedi g. Milan Stojanovič iz Beograda, ki je v kratkem govoru podčrtal pomen organizacije s posebnim ozirom na izvojevanje obrtnega kredita. Opomnil je na svoječasn? projekt, po katerem bi se osnovala nekaka Obrtna banka, na kateri bi se udeležila država s polovico temeljnega kapitala, ne da bi za sebe zahtevala odpadajoči del dividend. Tako bi prišli obrtniki da cenenega kredita, ali vse to se bo dalo doseči le s smotreno organizacijo. K besedi se je oglasil tudi poslanec Stanovnik, ki je želel, naj obrtniki zahtevajo stanovska zastopstva za vse stanove.
Zelo zanimiv referat je podal g. Jakob Zadravec iz Središča o »Preosnovi zakona o zavarovanju delavcev in obstoječe centralizacije«. Referent je v svojem poročilu razvil zgodovino obrtno-delavske-ga zavarovanja, obenem pa je podal pregledno in stvarno kritiko centralne vlade, ki je s svojim birokratizmom veliko škodovala v tej panogi socijalne zakonodaje. Zborovalci so sprejeli referat z dodatno resolucijo brez ugovora.
Kot drugi referent je nastopil g. Ivan Rebek iz Celja. Njegovo poročilo je bilo jasna slika davčnih bremen, ki jih mora danes na svojih ramenih prenašati obrtni stalež, hkrati pa je izzvenel v zahtevi, da se s čimprejšnjim izenačenjem davščin odvzame obrtniku del njegovih bremen. Tudi to poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Gospod Fran Ravnikar, načelnik pokrajinske zadruge tesarskih mojstrov v, Ljubljani je poročal o prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zo-per bolezen in starost Ta predmet je iz- . zval interesantno diskusijo, v katero so posegali razni govorniki, naposled pa js bil sprejet predlog predsedstva, da se referat skupno z resolucijo da v tisk in dostavi naknadno vsem obrtniškim korporacijam v pretres. Sledil je še četrti in za današnji razvoj obrtništva velevažni referat: Uvedba obligatorne mojsterske preizkušnje. Poročal je g- Matej Oblak, načelnik čevljarske zadruge v Ljubljani. Razvila se je kratka debata k predmetu, nato pa je predsednik zaključil zelo uspelo zborovanje.
X Nova knjiga. »Klub jugoslovenskih pomoraca« v Zagrebu bo izdal knjigo »Ilu-strovani pregled privrednih in kulturnih inštitucija kraljevine SHS, ki ima namen, da seznani domače in inozemske kroge z našimi gospodarskimi in kulturnimi inštitucijami. Knjiga, ki bo bogato opremljena s slikami, bo izšla tudi v francoskem jeziku. Cisti dobiček, ki ga bo imel klub pri izdaji omenjene knjige, je namenjen v korist naše trgovinske mornarice, zato je delo pooblaščencev kluba v kolikor se tiče imenovane knjige, vsestransko podpirati.
Rešimo
sokolski Tabori
gfey» m
Dnevne novosti.
v.-.”-	in protidržavno rovarenje.
Notranji minister je ukazal vsem veli-~™ županom, da morajo zabraniti vse Proti državne manifestacije. Nadalje iz-Me naredba, na podlagi katere bo prepovedano za nedoločen čas izhajanje vseh listov, ki pižejo v protidržavnem duhu, proti krivcem pa se bo postopalo na podlagi zakona o zaščiti države.
— Volitve v oblastne skupščine. V notranjem ministrstvu so izvršene vse Priprave za volitve v oblastne skupšči-ne> ki se bodo vršile najbrže že meseca oktobra.
— Amnestija. Nj. Vel. kralj Aleksan-oor je podpisal ukaz o amnestiji, potom katerega je pomiloščenih večje število obsojencev. Poleg tega je podpisal dva Posebna ukaza, o pomiloščenju zločin-P^v Antona Kapelajza in Alojzija Pola-f3» nad katerima bi se morala izvršiti le dni smrtna obsodba.
. . — Proslava prestolonaslednikovega oistva. V petek 7. t. m. se je v Celju ‘“Vesno vršila proslava rojstva prestolo-«aslednika. Mesto je vse v zastavah. Ob U “ri Je grme] raz lAildavžev hrib 101 strel.
larni cerkvi sv. Danijela se je ob 9. uri tKiZ^a o'3 navzočnosti vojaških in civilnih
0	J?tl zahvalna služba božja. Pravoslavna Jnzba božja se je vršla v vojašnici kralja re*ra Osvoboditelja. Trgovine so bile od
• *"> 11. ure dopoldne zadrte. Tudi denarni “avodl so bili med tem časom zaprti. Žu-Panstvo mesta Celja je poslalo na kabinet-Pisarno brzojavko sledeče vsebine: »Žu-r^stvo mesta Celja je poslalo povodom ‘PJstva prestolonaslednika na kabinetno pi» *5fnu sledečo brzojavko: Radostna vest o rojstvu prestolonaslednika naše krvi In na-s®Ka jezika je odjeknila v celi domovini, vse prebivalstvo v slavnostnem praznič-razpoloženju pozdravlja bodočega ffßdstavitelja in vladarja naše slavne, ve-r~® In lepe domovine. Naj bo novorojeni Prestolonaslednik simbol domovinske Iju-J'Ttil in trdna vez, ki druži vse prebival-ČT® države v veliko družino v ljubezni do tadarja in domovine. Kot tolmač želj in «zpoloženja prebivalstva kličem:	Živel
prestolonaslednik ter njega vzvišeni starši, »vela domovina. — Mesto Celje, župan dr. rašovec.« Tudi Sokolsko društvo v Celju j® Preko okrajnega glavarstva poslalo na ,“bmetno pisarno častitko. — V Zagre-. « so se vršile v cerkvi zahvalne službe, Jbfrim so prisostvovali predstavniki ci-flUih, vojaških in duhovnih oblasti, na čelu Pokrajinskim namestnikom dr. Cimičem in ^niškim komandantom generalom Tucako-iJ?eiu ter njegovim namestnikom genera-Žjj Srećkovićem. V stolni cerkvi je odslu-
1	»Te deum* nadškof dr. Bauer ob asi-1 enci 6 kanonikov. V pravoslavni cerkvi PL Ppravil božjo službo arhimandrit Ambro-‘‘Je Pavlovič, a prisostvoval je tudi užičk# t..adika Rajič. Izraelitska služba božja je
bila
s, - opravljena med petjem ženskega pev-§ ega zbora, a lep govor je imel učitelj dr. o arc; V evangeljski cerkvi je službo božjo _ avli v nemškem jeziku dr. Filip Popp. stavaihi °.1 * t u so okrašene vse hiše z za-stanit?, HI istotako tudi vsi brodovi v prt-Zvečer t ^ Marjana je bil oddan 101 strel, skozi m 6 meščanstvo in vojska korakalo tj c j	z godbo na čelu. — V Subo-
siavi; ‘e bilo na zelo svečan način proštu j« t?oir'?*stV0 prestolonaslednika. V me-ba je koral0 iCe' dan narodno veselje. God-ske pesmi vA J10 H’65’*11 svirajoč patrijot-
d‘a Po
Zveče
vem &du
bj v ostalih krajih	.Bečkereka
]rrnMh « * e»Kem
ajsteTd?ds1S a°d	™ 2ni ^
«rilskega ministra za zmLt po^abU a7' Qrünbergerja v goste na drživn^fdeVe Al’ Pe,je. Dr. GrOnberger bo na
rborn. lili m o sel adln ra zi goste
iT'V?* UT- Urunoerger »o na Befin^rVo j? Ü. septembra. Pri tej priliki A., dn® J0' gotove finančne odredbe, teviram^l61^ Razuma o sekvestrlh.	ViraK)5e 12
»v, ~~ Mednarodni pollcliskl kongre* a, nT*“11 zbrati Dunaj za stalni sedež mA6 prodnega policijskega kongresa Na Dunaiü nstanovl mednarodni policijski urad, 118311011 je izpopolniti v čim večjem ob-dbv:JnfAseb°in« uradno pomoč vseh poli-oblastev v okviru obstoječih zako-b°iu zoper navadne zločince. tovBTi i’.?.enec*. ki ie kakor znano, sve-svet" dne »piše v svojem članku »Bolni kler ’] e se A ,sept«m b ra da »stoji v deželi, Povprečna! n, a ,Ves°Une krščanske cerkve, nji na SL	kultura na najnižji stop-
re5 dao “*e™ f0bratenem svetu<. To nam-
bovitih odto-i«? w bii? znano. Podobnih du-v teli01 H ^ovek lahko še veliko “J v tem svetovnem listu.
Pddtwlf Pr^blroja. Ravnatelj tiskovnega
^«idäu/tZaX^T16 1« Odpotoval na
đ6r Bod^ bSsufef1 «V50 g’ dr- AI®kSan'
.	tiskovnega urada
^ Vözl telßSgi4dr^uD®rz?vlak 6>
"“to ZjUh.a) nostaH Vunaiu' Je v so-
ja, , WS'Ä'f m:
80 gnala
ga premikali na kol<xj^
|^8 sta kazala prosto
5 S^Äda“ ff” Se*
Ä^djo- ki je s svojo odLLJ,e. aa
skih salonih. Vrtnarji-razstavljalci so tedaj primorani gojiti le cvetke, po katerih sega publika, da si zasigurajo tudi zaslužek. Umetno rastlinstvo, kolikor ga je videti na razstavi, je pa delo in trud ter produkt dolgoletnega trpljenja vrtnarjev-razstavljalcev. In tudi z ozirom na odstavek, da bi bilo dobro vse razstavljene cvetice videti v aranžmaju ala vrt, divji in bohoten, moramo ugotoviti, da vendarle tudi umetno aranžirana skupina navadnih, kakor tudi umetnih cvetic nudi očem izreden užitek. Še prav poseben užitelc pa aranžma nudi razstav-halcu-vrtnarju, ki vendar z ljubeznijo leto Za letom goji cvetke, ter iste zopet z ljubeznijo aranžira v skupino, očem prijetno iri za vsakogar lahko razumljivo. Razstav-Ijalci-vrtnarji so morali svoje aranžmaje prilagoditi okusu široke publike in ni razstava namenjena le botanikom. Ravno iz tega stališča moramo popraviti izvajanja gospe dr. Angele Piskernikove, da bi bilo prikladnejše razstaviti vse cvetice in palme in grmičevje po skupnem načrtu. Če bi se to zgodilo, potem bi vsak obiskovalec razstavišča opazil le to, kar njemu prija in ga zanima, kakor se je to, žal, pripetilo gospe avtorici. Z raznovrstnimi aranžmaji pa smo omogočili obiskovalcem Videti različne faze vrtnarstva, različne . skupine odvisne od okusa ter različne varijante cvetja združenega v celoto. Strinjamo pa se z odstavkom gospe avtorice da bi bilo res zelo potrebno ustanoviti v Ljubljani javni umetni cvetličnjak, eventuelno v okvirju botaničnega vrta. In tudi tukaj bi morali biti ravno umetni vrtnarji v prvi vrsti poklicani k skupnemu delovanju, ker več glav več ve in skušnja naredi moža. Omeniti moramo tudi, da se je ta razstava vršila le Iz krogov trgovskega vrtnarstva, nikakor pa ne od strani splošnega vrtnarstva. S pred-stoječimi vrsticami nismo hoteli zadeti nikogar, pač pa samo pripominjamo, da je gospa.'avtorica imela dobro voljo napisati le svoje osebne utise od razstave; kar se pa tiče. strokovne ocene cvetja, ozir. grmičevja in palm je imela pa gospa avtorica podatke itak že od razstavljalcev samih, ozir. od razstavnega odbora. Iz opisa razstave pa je razvidno, da je gospa avtorica prezrla veliko množino res omembe vrednih skupin, ozir. rastlinstva. Gospej dr. Angeli Piskernikovi priporočamo, naj si zapomni star pregovor »Čevljar ostani pri svojem kopitu*.
— Poljske tatvine. V zadnjem času so se zopet začele množiti razne poljske m vrtne tatvine, kljub pozornosti raznih vrtnih in poljskih čuvajev. Tako je zalotil mestni čuvaj France Gorenc na njivi Helene Stare v Rakovih Jelšah tri tatove, ravno ko so nabirali v nahrbtnike krompir. Dva tatova sta pobegnila,. enega pa je še prijela. policija, da ga izroči državnemu pravdništvu. Tatovi so napravili poleg tega še na raznih nasadih za 300 Din škode.
— Repa je strigel v mestni klavnici razni živini mesarski vajenec Branislav Pintar. Ko so ga zasačili, je postrigel že 8 repov.
— Zavoj obleke precejšnje vrednosti ie bil ukraden v neki gostilni v Spodnji Šiški Antoniji Kreftovi, ki je spravila zavoj v gostilni za čas, ko je šla v mesto.
— V Gradišču je bilo ukradeno dijakinji Vidi Vončini par nizkih lakastih čevljev, vrednih 300 Din.
— črna ženska obleka skoro nova, vredna 4000 Din je bila ukradena soprogi Josipa Bahovca na Sv. Jakobu trgu. Pred nakupom se svari.
— Celjske novosti. Sezona v našem mestnem gledališču se otvori v petek 14. t m. Uprizori se ob 20. uri Medvedova tragedija »Za pravdo in srce«.
—	Cvetlični dan Olepševalnega društva je moral minulo nedeljo odpasti radi nastalih zaprek. Vrši se pozneje.
—	Novi poštni imeniki se dobijo pri poštni centrali v Celju po 8 Din komad.
..	7* Pisalni 8troJ »Continental« na Ljub-
ljanskem velesejmu! Ta znameniti pisalni stroj je videti v paviljonu »G«, koja 206 a, tvrdka Ant Rud. Legat, Maribor. Interesenti naj ne zamude, si ogledati ta stroj. Tvrdka je tamkaj tudi razstavila izvrstne računske stroje in tudi pisalne stroje različnih sistemov, veliki in mali, ter tudi s cirilico.
— Zahtevajte povsod samo »Ides« an-tracen črnilo, katero se prodaja v korist »Jugoslovenske Matice«.
po kroju, kaj pa ti
s«	vlč^i
roed potniki večja denarna zbirka! OrtoKx Vrtnarska razstava. Prejeli snv> lT1 i^bčujenro: V »Slovencu« z dne 6 t i? Portir- Angela Piskernikova napisali' £«erlVrtn8rska razstava« članek, koncem kot W>-i,s cer 831113 Pravi, da ni mišljen slödein,. w vendar pa moramo pripomniti mwjF v celoti je poleg razstavljenega, vrste *,J,ZžroJene2a cvetja svoje posebne b Do’tJL! °Vet5e navadnih panog. To pa C0r-j<v!ih,orna postavnega razloga. In si-‘hatičnB ° poskusov, vzgojiti za naše kil-rastlinstvAA^SiS odgovarjajoče umetno s »tranlAAlt, hlk),Aosedai brezuspešno, ne cev) naAAA'k yrtnariev (sic. razstavljal-smaj’nic 5in krtaA8111 pbllke, ki ni, razen rlča tudi AJ7 zantei?’ kat®re gospa avto-Jrogih nT-A/H:oineU]a, dosedaj segla še po “petnega vrtnarstva. Ta-
_ , mora
“stati
■ZU, HP0tn'° gojeno rastlinstvo
ä.g ÄrÄ'Ä “yv”:
SKAUTSKA RAZSTAVA V LJUBLJANI.
Večkrat smo že videli pri raznih prireditvah ljubke skupine mladeničev in mladenk v ličnih svitlih rjavih krojih s širokimi klobuki in raznimi znaki. To so naši skauti in ti so prvič stopili pred javnost * svojo razstavo v obrtni šoli. Dosti jih je, ki skautov še ne poznajo razen f.e.već pa, ki so povpraševali, tiuUje razstavljajo.
+o^Zal0,sta0 ie ali res> da 30 naši ljudje Pt? P3*? zanimajo za to vzorno in pridno ?ivu<JlL!e 5e niladinsko ljubka, a že kaže zivtjensko vzorno treznost in resno delo. DokaLu^nd dvorani obrtne šole so nam dlsno visi na5nZVoia, dela- Prl vhodu na
ÄTotÄ "ÄiSf'Ä vz
okviru četniških zastav. Razstova je raA vršcena ob treh stenah in ima krasno ovalno skupino v sredini dvorane.
Ob stenah imamo razstavljeno: Slike ustanoviteljev našega skautizma, med njimi prvega četnika Slavka Pintarja. Slede mične slike iz Kamniške Bistrice in osnutki raznih zasilnih brvi in mostičev iz lahkega lesa, vrvi in skautske vozle, ki se uporabljajo pri raznih gradbah. Ličen osnutek nam kaže igrišče leteče žoge. Slede modeli skautskega ognjišča, konstrukcija večjega splava, drvarska leoča, slična kočam V naših planinah, skautski tabor, kuhinja, šotori s skautsko posteljo in stolom. Dalje imamo čedne zbirke minerali], metuljev, školjk, raznih rastlin itd.
Jako zanimiva je zbirka kosti medveda “riogarja, katere so izkopali ljubljanski Kanti pod vodstvom g. Kunaverja dne 17. lam, ^ul^a v Križni jami. Lepe so slike Dri n sanla> vhod v jamo In delo skautov lovrih°Pan,‘u, 111 Podzemeljsko jezero v Kar-so tih' - lična 80 ^di ročna dela, ki Pret>ro!r7Z^avUe deklice. Tu vidimo razne izdelan» ’ F,afIn‘ce’ robce, in jako natančno dariJ skautlvke'i-,Klub Pobratimov je paljeno izaÄbl«°’ nübov znak, sestav-Dalje omenim« ?ega stekla in Porcelana, vzorce kliučaLtl6	zbirke denarja,
raznih malih )Ärskih dd. štambilk in va napravi na lhLi°kra.STOV- Ce,a razsta-selo presenečen ^kovalca lep utis in ve-kjer je videl bogato^vL VSak dvorano, del, ki nam	ra^ ročnih
za resno delo. * baK> stvarne osnutke
lili,
na
Vse naše krajevne organizacije kakor tudi zaupništva ter posamezne člane naše stranke prosimo, da bi vedno razvijali živahno agitacijo za upis v Narodno radikalno stranko.
V to svrho je potrebno pri vsaki priliki povdarjati, da so z malimi izjemami skoro vsi programi dobri, da pa se jih skoro nobena stranka ne more držati, ker nima toliko moči v dosego svojih ciljev.
Največ mod ima mogočna NRS, ki krepko deluje za konsolidacijo države vkljub neznosnim eksistenčnim razmeram, ki jih je ustvarilo vsled vojne razdrapano narodno gospodarstvo ter ljute borbe posameznih političnih strank.
Pozivamo vse tiste, ki so to spoznali, da se vržejo na podrobno organizacijsko delo za ideje NRS, kateri je najbolj pri srcu ureditev težkih razmer v državi, to pa zato, da bo mogla NRS še bolj uspešno vršiti svoje sveto delo. NRS je namreč tista stranka, ki je vedno vodila politiko širokih mas naroda, tako da je v njej v smislu njenega širokogrudnega statuta odločeval zadnji poljedelec, delavec in obrtnik, ter uveljavljal svoje pravice.
NRS ni nikdar vodila politike praznih fraz in obljubljevanj, temveč politiko resnega dela. Zato pa jo še vedno skušajo onemogočiti z različnimi izmišljotinami, ki so preračunjene na demagoške učinke.
NRS je v Sloveniji, obstoječa iz Slovencev, sestavni del Narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev in nosi kot taka slovensko plemensko obi-ležje v bratskem objemu s pristaši Srbi in Hrvati.
Kdor hoče braniti svoje pravice in dobrobit svojega stana, naj stopi v NRS in se tu bori, kajti vsako kričanje v strankicah in grupah je brezplodno, ker se ga ne more slišati na pristojnem mestu.
V začetku prihodnjega meseca se bo vršil strankin zbor, na katerem se bodo volili strankini odbori. Radi tega je nujno potrebno, da se z upisovanjem ne odlaša, temveč da se to takoj stori, da pride volja širokih plasti na tem zboru tem bolj do veljave.
Mi gledamo po štirih mesecih dela na velikanske organizacijske uspehe in na mogočno maso pristašev, med katerimi štejemo kot najbolj delavne delavce, kmete in druge majhne ljudi, kar nam daje garancijo, da bo postala stranka NRS stranka širokih mas, ki bo absorbirala male strančice in se tudi v Sloveniji vrgla na delo za malega človeka.
ftowsti h Primorske.
ZLOČINSKA NASILSTVA FAŠISTOVSKE
ITALIJE PROTI NAŠEMU NARODU.
Še predno so se upali laški eroi priti v slovenske kraje, so poslali naprej letake v slovenskem jeziku, s katerimi so zagotavljali našemu narodu odrešenje izpod avstrijskega jarma in popolno spoštovanje naših narodnih pravic. — In pod zaščito belih zastav so vkorakali po suhem v naše kraje, a v Trst so jim kazale jugoslovenske torpedovke. — Kako smo bili zaupni in slepi.
Kar je sledilo, je dolga vrsta najostud-nejših persekucij in nasiistev. Nočemo jih tu naštevati. Pripomnimo le, da so zadnje dni pregnali celo slovenski in hrvatski jezik iz sodnij na deželi. V čisto slovenskih krajih je zavladala italijanščina!
Ali peklenska pravica fašistov je spletla celo že nove šibe proti našim kulturnim društvom! Cuj narod slovenski, čujte bratje Srbi, kakšne hudičeve naklepe so skovali proti našim kulturnim društvom!
Med Slovenci v Italiji marljivo deluje veliko število kulturnih društev vseh vrst: bralna društva, knjižnice, pevska m dramatična društva, ki prirejajo teden za tednom veselice z dramatičnimi predstavami, petjem, telovadbo itd. Veliko kulturno delo opravljajo ta društva med zasužnjenim narodom. — In proti takemu kulturnemu delu so skovali fašistovsld generali naslednje zločinske naklepe:
L Vsako društvo mora postaviti na spored svojih prireditev najmanj po eno večjo italijansko točko.
2.	Za vsako prireditev morajo naša društva plačati takso 150 lir.
3.	Na stroške, društva more najpre pregledati in odobriti veselični prostor posebna komisija. — S tem narastejo stroški tako ogromno, da bo večina veselic in kulturnih prireditev nemogoča. — ln italijanske točke na sporedu! Kako naj jih izvršu-?? nafi Hudje, ki ali sploh nič ne znalo italijanski ali ta jezik le za silo lomijo!
i7miAtiiPeTk enskih k«var8tev « ni mogoče LI a Trnjeva Pot našega naroda je s
maš če v auf A s™jL kr™L	k* zahteva
maščevanje! — Na bodočem kongresu lise
DrLtVaj “ar.od°v mora odmevati ta kultuL m škandal da zasmrdi po celem svetu1 Po-
StodlÄr pr*v,v“
— Nesreča z bombo. V Zagrebu se ie te dni pripetila nesreča z razstrelivom ki ie zahtevala življenje nekega vojaka Dalmatinca. On se je namreč vadü v metanju bombe, ki se je med vežbo razpočila in ga smrtno zadela. Dva častnika sta oglušila, sedem vojakov je bilo lahko in en uradnik neke banke težko ranjen.
— V znamenju Sasa. V Zemunu je te dni streljal neki 17 letni gimnazijec na neko 16 letno učenko trgovske šole, Id jo pa k sreči ni zadel, ampak samo prestrašil. Na policiji je izjavil, da se svojega dejanja najmanj ne kesa, ker ne more prenašati muk, ki mu ]ih je povzročila s tem, da mu je odpovedala svojo ljubezen.
U»^iJaBski
Ljubljana’, dne 8. septembra.
Tako živahnega življenja, kakor danes še ni bilo na letošnjem velesejmu. Splošno se trdi, da je bil danes dosežen rekord po-seta ter se ceni število posetnikov na okoli 28.009. Kakor običajno so obiskali dopoldne ljubljanski velesejm večinoma kupci in trgovci, katerih je bito danes iako lepo število.
Zunanji posetniki: Med odličnimi gosti, ki so danes posedli velesejm je treba omeniti g. M. Bleicher Bucura, člana romunskega novinarskega udruženja, g. Milana Vujoviča, urednika beograjskega »Preporoda«, nadalje deputacijo Švicarjev iz Ba-sela in Francozov iz Bordeauxa ter ruski internat iz Litije, 80 po številu.
Ogromno večino posetnikov pa so tvorili danes uradniki, delavci, iz mesta in okolice ter v jako velikem številu kmetje iz bližnje in daljnje okolice. Nadalje so posedli v velikem številu ljubljanski velesejm danes Štajerci in Dolenjci, mani udeležni-kov pa ie bilo iz Gorenjske.
Kupčija na ljubljanskem velesejmu je bila danes zelo živahna. Skoro vsi razstav-tjalci so se nahajali v živahnih razgovorih s trgovci in kupci. V splošnem je bilo danes zelo veliko povpraševanje po blagu, posebno po poljedelskih strojih in zvonovih, ki so bili v enomer oblegani, tako da so se že nekateri pritožili nad neprestanim zvo-nenjem. Pa tudi v ostalih panogah so bili danes razstavljale! s kupčijo jako zadovoljni.
Kakor smo že omenili, so danes posedli ljubljanski velesejm deputacija Švicarjev in Francozov. Pri tej priliki je treba omeniti važne izjave, ki so jih podali omenjeni zastopniki. Izjavili so, da je njihov poset ie informativnega značaja ter izrazili svoje začudenje nad visoko kulturo in vrlo razvito industrijo, ki je na veliko večji stopnji kot se o nas v inostrar.stvu govori. Nadalje so izjavili, da bodo prihodnje leto razstavili v večjem obsegu, toda omejili se bodo na eksport predmetov, ki so bid na letošnjem ljubljanskem velesejmu v mar lenkostnem številu zastopani, ker je sedanji velesejm pokazal, da ne morejo priti z vsemi produkti v Jugoslavijo, ker'je pri nas že jako razvita industrija ter ne morejo konkurirati z našimi proizvodi. Čudili so se, kakor smo že omenili, da ]e tukaj tako razvita industrija, ker so mislili, da pri nas sploh ni industrije. Izjavili so, da imajo nekatere tukajšnje tvrdke boljše in solidnejše izdelano blago, kot je njihovo, ter da bodo prihodnje leto na podlagi tega trgovsko nastopali.
Za jutri se pričakuje velikanski obisk kmetov z Bleda ter se bodo vsled tega vsi poljedelski stroji predvajali v obratu.
S©k®lilsi vestnik.
PROSLAVA 60-LETNEGA JUBILEJA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
Seja odbora se ne vrši dne 23. 9. temveč v soboto dne 29. 9. 1923 z začetkom ob 9. uri zjutraj v savezni pisarni z istim dnevnim redom.
Istega dne zvečer bo v Narodnem gledališču akademija v proslavo 60 letnice Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom).
V nedeljo bo v proslavo istega jubileja slavnostni občni zbor; po občnem zboru manifestacija po Ljubljani.
Bratje naj se odborove seje in proslave 60-letnice Sokolskega društva v Ljubljani udeleže polnobrojno. Slavnostni kroj naj vsak brat prinese s seboj!
Zdravo:
Jugoslavenski Sokolski Savez.
Dr. Ravnihar, starosta. Dr. Fux, tajnik.
— Sokol I. je priredil sinoči na čast posetnikom ljubljanskega velesejma telovadni večer s koncertom, ki je privabil na telovadišče mnogobrojno občinstvo. Napredni Ljubljančani se pač zavedajo velike nevarnosti za »Sokolski Tabor«. Izvajane so bile lepe vaje, ki jih je občinstvo burno aklamirato. Globok utis je zapustila simbolična vaja »Jugoslavija*. Nič mani priznanja pa niso želi šibeniški gostje, ki so nastopili z vajami z vesli. Burno aklamiran je bil vojaški oddelek s čeladami, ki je izvajal vaje s puškami z nasajenimi bodali. Ob »Živioc-klicih naši vojski so odkorakali s telovadišča, da prepuste prostor članicam, ki so v popolni temi izvajale vaje s kresnicami. Tudi vaje na konju in živi kipi so želi splošno odobravanje. Po izčrpanem sporedu se je ob šviganju raket razvila prisrčna ljudska zabava, ki je potekla na običajen način. Želimo, da je imelo agilno društvo precej gmotnega uspeha, Id bo pripomogel, da si zgradi dom, kjer se bodo člani krepili duševno in telesno v njihovo lastno in v korist celokupnega naroda.
iz dF&ššf¥@^@ga
žgolenja»
— Vpisovanje novih pevcev in pevk v zbor »Ljubljanskega Zvona« se vrši v sredo, dne 5., v četrtek, dne 6., v pondeljek, dne 10., v sredo, dne 12. in v četrtek, dne 13. septembra t. 1. vsakokrat od 6.—7. ure zvečer v društvenih prostorih, Narodni dom I. nadstr., desno. Dobre, resne pevke in pevce, ki ne sodelujejo v kakem drugem ljubljanskem zboru, uljudno vabimo v naš krog. — Odbor »Ljubljanskega Zvona«.
čURI-MURI:
Pisana bliaia.
Če hočeš upravljat* železnice, obleci talar!
Vzemi par čikov, par kumaric, polomljeno razpravo, prilij čašo ljutomerčana in vse skupaj dobro premešaj. S tem si namaži tilnik, čelo in desno dlan, pa postaneš — slovenski literarni kritik.
Pretepi na cesti glasbenika, če le mogoče komponista, pa dobiš tovor jugoslo-venskega nacijonalista.
Če si katolik in republikanec, vzklikaj kralju, kadar se ti zdi, da se bo to obneslo. Sicer lahko počenjaš, kar ti drago.
*
Če hočeš biti slovenski narodnjak In takorekoč mecen, govoranci pri odkrivanju spominskih plošč raznim umetnikom, ki pa morajo biti seveda že vsaj nekaj desetletij v grobu. Živih ne poglej, da te ne zaprosijo podpore in predujma.
*
__ Kadar ogleduješ kako uJnetniftoi poslušaš skladbo ali bereš literarno delo, vprašal najpreje, kakšnega političnega prepričanja je avtor. Po tem uravnaj svojo sodbo; sicer ne boš veljaven med Slovenci *
Ako želiš kaj darovati v narodne ali dobrodelne namene, se ga preje pošteno na-pij. Brez tega pri nas dar nima nobena vrednosti.
*
Ako pride politična stranka, katere pristaš si, do vlade, se ji takoj odpovej. Če nočeš, sprejmi pečat prodane propalice na svoje čelo. Drugega izhoda v Sloveniji ni *
Če hočeš biti _ dober slovenski demokrat mlajše izdaje, propagiraj narodno edinstvo in na vse pretege udrihaj in loma» sti po Srbih.
•
Ako hočeš biti jugoslovanski državljan dober katolik, pripoveduj, da ljubiš to državo, obenem pa pridiguj ljudstvu, naj n» plačuje davkov.
•
Česar ne razumeš, smeši. Vse goske Ul sprejmejo med svoje ideale.
Kadar govoriš o umetnosti, govori tako, da niti sam sebe ne boš razumel. Na ta način lahko postaneš pjjonir ekspresi» jonizma
Kadar te žulji čevelj, govori kar o ne-odrešenih bratih. Prepriča: se boš, da lahko brez nadlog izlečiš žulje.
*
Če hočeš biti ljudstvu mil, govori p.v pogrebih. Solzne oči rade marsikaj izpre» gledajo.
*
če nimaš stanovanja, vprašaj v tej ali oni zadevi mnogo ljudi za svet in skušaj vsem ustreči. V najkrajšem času dobiš potem gotovo stanovanje. — na Studencu pri Ljubljani.
Borzna poročila.
C ur ih, 8. septembra. Berlin 0.000014, New York 556, London 25.22, Pariz 31, Milan 24.10, Praga 16.60, Budimpešta 0.003, Bukarešta 2.50. Beograd 5.875, Sofija 5.45, Varšava 0.0022, Dunaj 0.00782. avstrijska, krone 0.0079.
Sport In furšsfika.
— S. K. Korotan, Kranj: S. K. Slovan, Ljubljana 1:8 (0:5). Včeraj je igral ljubljanski Slovan v Kranju proti tamošnjemu Korotanu in ga z velikim rezultatom porazil. Moštvo Korotana je jako agilno in je igralo ves čas z elanom, ter doseglo v zadnji minuti pred koncem svoj častni gol. Da m rezultat slabši, to je preprečil sodnik, ki je bil pod vsako kritiko in pristranski. Obiska malo .	K__s.
Primorje: Svoboda. Današnja prvenstvena nogometna tekma med S. K. Primorjem in S. K. Svobodo se vrši na igrišču Primorja ob 17. uri in ne ob 10. uri dopoldne, kakor je bito prvotno objavljeno.
— Ilirija : Hermes. Na igrišču Ilirije se vrši danes ob pol 17. uri nogometna tekma med Ilirijo in Hermesom. Hermes je v poslednjem času svoje moštvo zopet precej ojačil; napel bo sigurno vse moči, da doseže čim častnejši rezultat in je pričakovati zato zanimive in napete igre.
— Nogometna tekma v Mariboru. Danes v nedeljo ob 4. uri popodne se vrši prvenstvena nogometna tekma med mariborskima športnima kluboma »Maribor« in »Rapid«.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Mika Gaberšek Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
THE REX CoT®
LJUBLJANA. ra
TEI.EF. ŠT. 268 I\T. GRADIŠČE 10. ~
jK Indigo papir.
i Mii
I steiioraje
I SB z&Hičiija v Mani. Fo-
©
nudbe na upravo lista psd „ZMEHJžšSr-
Trboveljski prem©® m drora
ima stalno v zalogi vsako množino
p™žba ■•'LIRI JA". Ljubljana,
».ralja Petra trg 8. TeLit220.

TRGOVSKA BANKA O. D., LJUBOÄ
J
K:;

Upa
mMjk I
a
^OO^IJZIIICE!
1
s-'^wBrwiiaac
^aril^or üow® mest© üakek
SSoveralgrades §S©^erasica Bistrio
Selenburgova ulica štev
KAPITAL in REZERVE DIN 17,500.000*--
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
itCSPaZITUHE:
IConiio
Neža“Oray©grad Ljub 91 a na ime-njaliiica w kola-d¥©rski y!ki)

©. Skr bie, n a sl,
ISraea Vidakovič
Magreb, Iliča br. 40
izdeluje vse vrste roletov, kakor jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, solnčne plahte in vse dele za iste.
Zahtevajte brezplačno cenjke in proračune 1
Osnovana leta
1889.
Iščem® zastupnike !
';v	-v:. ■ ~	-i.. ■	v..
k
Bros Roman S C
■ :■ ■»: ■ ^
, -
"
■ ;■ r*
■	f
■	........
Tiskane Markisettes
‘.'TVI'1-

-
Flanelle, Satin, Frenche
>—-—■—■———---------

I	I
II
11
lite
m
Glavno zastopstvo m SÜS
Hill-
r
Ilica 36
Künzli & Menzi
Zagreb
lika 36

m\

Prva iebljarska in železoobrtna zadruga
v kropi in Kamni sond
r'
Pisma: Iebljarska zadruga, Kropa (Slov.). — Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.

Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni aii pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, žoki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in rizbah.
~	. • - -v-	■ - - :
1^
mmum


Elektrotehnično podjatje
Leop. TRATNIK
UUBL3ANA, Sv. Petra cesta št. 25
Gradnja elektrarn, polaga motorjev in instalacijskega materijala, Svetilna telesa, likala itd.
Protiv znojnih nogu upofrebite
HöFERPUDESbr.HI.
Dobiva se u svim apotekama I drogerijama.
g AVB d. d., ZAGREB.
SPLOŠNA ICNDliNSCA
Št. 1. I. Albreht: RAN3ENA GRUDA. „ 2. R. Murnik: NA BkEDU.
M 3. I Rozman: TESTAMENT. h 4. C Golar: POLETNO KLAS3E.
„ 5. F. Milčinski: FRIDOLIN ŽOLNA.
ZVEZNA KN3IGÄI2NÄ
UUBUANA, Marijin trg 8 in po vseh knjigarnah.
Ivomica pefaliiüi iml itampilij ia pegatov
Alltoil čei®Ite9 graveup Ljubljana, Dvorni trg 1.
Kliše)!, šablone, plombne klešče, vzrodne tiskal-niče, stance, modeli za prcdtlskanje perila, nu-meratorjl, gozdna kladiva Itd.
Paviljon „E“ it. 66. ■

. ,.	r:\	•	■..v^.^,4
GRADBENO POD3ET3E
ING. DUKiČ IN DRUG
Telefon
436
fon «v® ilif	• el
Telefon 436
UUBL3ANA. Bohoričeva ul. 20.
mm mi1
\y'’'


Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000
Podružnice:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje - Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
Eicegnbvl	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
Amerikanski oddelek Naslov za brzojave: JADRANSKA,
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK. Cortiandt Street 82. New-York City,
BANCO YU GOS LAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta Punta Arenas, Puerto Natalea Porvenlr.



“ MARIBOR ""7
ASek3EHdr®¥a cesta it- 3?
priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah.
Zaklepajte cenili I
mmssmaM




Vse šolske potrebščine:
Ročne torbice, voščeno platno, modri ovijaini papir, peresa, svinčnike, radirke, zvezke, mape, peresnice, risalni papir, barvice, risalne deske, mape, risaina orodja in vse druge potrebščine priporoča tvrdka
ES «s? «s?
i«. Bonač - Ljubljana Selenburgova ulica 5.	|
izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani
1» priloga „Jusraciliin pj©v®stifii” it. 1SS s Sne 9. sepžembra 1993.
Hegemonija in
Narodna radikalna stranka stoji na «tališču popolnega narodnega in državnega edinstva in vsled tega tudi popolne enakopravnosti vseh državljanov naše kraljevine. Vse separatistične stranke so tudi, vsaj impiicite, proti enakopravnosti in za hegemonijo Srbov. Ako razdelite kraljevino na tri dele: Srbijo, Hrvatsko, Slovenijo, bo štela Slovenija 1 milijon prebivalcev, Hrvatska v najboljšem slučaju komaj 2 milijona, Srbija pa 10 milijonov. Jasno je, da bi v tem slučaju v vseh skupnih zadevah ali v skupnem parlamentu bilo razmerje, kakor 10 : 2 : 1, to se pravi:	Srbi bi veljali petkrat toliko,
kot Hrvati in desetkrat toliko, kot Slovenci. V skupnih zadevah bi torej vedno Srbi, kot daleč nadmočnejši, imeli premoč nad 'Hrvati in Slovenci. Tako bi nastala v resnici srbska hegemonija, proti kateri bi ne pomagala nobena pogodba in nobeden dogovor. To se je pokazalo pri nagodbi med Hrvati in Madžari. Separatizem pomeni torej hegemonijo Srbov nad Hrvati in nad Slovenci. Enakopravnost je mogoča samo na podlagi državne in narodne edinosti. V tem slučaju bo vsak toliko veljal, kolikor je zmožen, vsi državljani so enaki v vsej kraljevinu
Narodna radikalna stranka stoji na stališču te edinosti in enakopravnostL Ne sme biti nobene hegemonije in nobenega zapostavljanja. »Freie Bahn einem jeden Tüchtigen« — te besede nemškega državnika morajo veljati tudi za nas. Kdor je sposoben, ta naj velja, pa naj bo rojen na Gorenjskem ali y Zlatiboru.
Seveda se ta enakopravnost ne sme tako razumeti, da bi moral vedno, če je sprejet v službo en Srb, biti tudi sprejet en Hrvat ‘n en Slovenec, ali pa, da bi moralo v vsaki kameliji biti po številu prebivalstva toliko Srbov, toliko Hrvatov in toliko Slovencev. »Enakopravnost« zahteva samo, da imajo vsi enake pravice in se služba podeli vedno onemu, ki je najsposobnejši, ne glede na to, če je Srb, Hrvat ali Slovenec. Tudi se ne smemo postaviti na stališče, da ako se kje v Srbiji naredi en most, mora za to biti postavljen drugi most v Sloveniji. Veljati mora pač načelo, da se enakomerno skrbi za vse zemlje in najprej pomore tam, kjer je najbolj potrebno, in da se vsaki zemlji enakomerno omogoči kulturni in gospodarski razvoj. Taka ravnopravnost mora vladati za vse kraje in za vse državljane.
Očita se, da imajo Srbi vsepovsod prednost in da so v centralnih uradih skoraj sami Srbi. Res je, da po centralnih uradih ni Hrvatov skoraj nič, a Slovencev zelo malo. Toda kdo je i« kc?v? Takoj po osvobojenju so Imeli Slovenci v centralni vladi 3 ministre in Hrvati tudi 3. Takrat je bil čas, da s slovenskimi in hrvaškimi uradniki zasedejo mesta po ministr-stvih. A zakaj niso tega storili? Šopa-ratistične stranke menda za to niso dovolj skrbele, uradniki pa tudi niso hoteli iti v Srbijo. Takrat je vsak Slovenec hitro avanziral in dobil lepo mesto doma, ter ni hotel iti v Beograd, kjer je bilo še vse opustošeno od vojne in neurejeno. Za to je bilo treba nekaj Požrtvovalnosti, katere pa ni imel vsak. Slovenci, ki so takrat šli v Beograd, so iako hitro dobili visoka mesta, kakor hi ne bili mogli nikdar pričakovati v Avstriji. Prišel je pa tudi manj sposoben materijal, ki ni vedno delal časti
Jvan Albreht:
Delavka.
Dannadan se vale valovi pr£ e jim pridružujejo oblaki dima Penega in zoprnega, oblaki kake »a, hoteča s črno jezo zagrniti peha. Cesta bi rada iz mesta, ki j »pd razgreto zidovje, bi rada n “ med zelenje, kjer bi si oddal hm ™Um a,V .zelenih tratah. Ali tovarne	Postavlia črne> 11
strašno. Te SS«'?‘edia' M strahovitimi dimnik]. teTlemeir vašnice eb beli cesti na zelenerr
SV\Peh* iz,sebe’ hh noče sredini, jih noče, tovsren ne in n
Cev, Oboje je pahnilo ven, odrir lahko tlači potlej belo cesto, ki bi da skrila med zelenje.
Kaj vse hodi po tisti prašni cesti!
. Ko molči noč in strme zvezde na žemljo, rohne tovarne s potrojeno grozo. Strašna okna žare v temo, a za temi okni stotero življenj. Tiho je v vseh srdh. le stroji kriče, brne in ropočejo, grfzejo. sekajo, meljejo in delajo, delajo Vsem živim v zasmeh.
Nekje meljejo kosti. Venomer ji težkih, okornih vozovh oj! sirijo nozdrvi in se upiralo; n zUo radi. Hlapci mahajo z biči ir khnjajo. Strašno je njihovo delo, sa opravljajo in odurno prig; ■fitnui* ki se branijoi Morda potnisl!
enakopravnost.
slovenskemu imenu. Mnogi so biii pre-komodni, da bi tukaj delovali kot pijo-nirji, ter so zopet odšli. Ni torej izključno krivda na Srbih, da ni v Beogradu več slovenskih uradnikov. Krivda je na slovenskih političnih strankah in na komodnosti, oziroma pomanjkanju požrtvovalnosti slovenskega uradni-štva. Sedaj so mesta zasedena in zato je težje.
Poleg tega obstoji še neka stvarna težava. Sedanja kraljevina je sestavljena iz raznih delov, ki so imeli pred vojno razne upravne sisteme in razne tipe urađništva. V glavnem imamo avstrijski, madžarski in srbski tip uradni-štva. Med madžarskim in srbskim uradnikom na primer je ogromna razlika. A ne moremo trditi, da je baš srbski tip v vsakem oziru najslabši. Avstrijska uprava se sicer sedaj proslavlja po separatističnem časopisju, kakor da je bila najboljša na svetu. Toda pred vojno je isto časopisje mnogokrat in zelo ostro napadalo avstrijsko upravo in avstrijski »Amtsschimmel« je bil zasmeh vsega sveta. Pred vojno se je na Dunaju mnogo govorilo o potrebi upravne reforme in v ta namen se je sestavila posebna komisija, čemu bi torej sedaj tako proslavljali nekaj, kar smo pred nekaj leti tako pobijali? Čemu uvesti za celo kraljevino to, kar smo hoteli sami pred leti reformirati. Srbi so pred vojno mnogo študirali na Francoskem in tudi srbski upravni sistem je po bistvu francoski. Francoska pa menda ni nazadnjaška dežela. Dejstvo je, da so po ujedinjenju prišli skupaj trije uradniški tipi, katere bi Imenoval:	nemško-birokratski, mad-
žarsko-fevdalni, srbsko-demokratski. Iz vsega tega mora nastati novi tip našega urađništva, a za to je treba časa. Razumljivo je, da uradniku enega tipa ni lahko vzdržati med uradništvom drugega tipa. Zato je potreba širokega razumevanja in potrpežljivosti, ki se pa ne sme zahtevati samo od Srbov.
A še nekaj! Položaj slovenskega urađništva postaja vedno težavnejši, ker so Srbi izgubili zaupanje do Slovencev. To je popolnoma naravna posledica pisanja slovenskega časopisja. To časopisje je polno sovraštva in zaničevanja do Srbov in do vsega, kar je Srbu drago in milo. Razumljivo je, da bo Srb v slovenskem uradniku videl eksponenta tega sovražnega duha in ne bo imel do njega zaupanja, dö-kler se ne prepriča, da nima v svojem srcu sovraštva in zaničevanja do srbstva in da v resnici ljubi našo skupno domovino.
Narodna radikalna stranka se bo odločno borila tudi na tem polju za popolno enakopravnost. Borila se bo zoper ozkosrčno srbsko stališče, kjer se bo pojavilo, toda borila tudi zoper ozkosrčno naziranje naših separatistov. Popolne enakopravnosti ni mogoče izvesti z enim ukazom ali odredbo, ona more priti kot plod dolgoletnega razvoja in izenačenja duhov. V vseh posameznih slučajih bo pa branila iu se borila, da ne bo nikdo zapostavljen radi tega, ker je doma iz tega ali onega kraja in da bo vsak cenjen po svojili zmožnostih in kvalifikacijali. H kvalifikaciji pa seveda ne spada samo strokovno znanje In moralne lastnosti, nego tudi oni patrijotični duh, ljubezen do naše domovine, naroda in države, Iti mora prevevati vsakega uradnika.
sih kdo, ko sedi na zvrhano polnem vozu kosti:	y
»Vse to je bilo življenje, veselo, brezskrbno življenje, ki je moralo prenehati samo zato, da se napase človek, najhujša zver med zvermi...«
Morda misli, bogve... Delo kljub temu ne zastaja. Voz krene na dvorišče in izpraznjen spet nazaj na cesto po novo breme.
V tovarni pa delajo, delajo. In mlini meljejo, tarejo, ropočejo, da hrešče kosti, vse to nekdanje veselo, brezskrbno življenje. Tisti, ki mečejo kosti v mline, ne gledajo in ne izbirajo. Roka je vajena gotovega takta, železno odmerjenega, ki ga ni mogoče predrugačiti.
A mlini meljejo...
Delavka Marija gleda in strmi. Komaj nekaj tednov je šele v tovarni. Mlada je, mehka in občutljiva. Njene oči niso še zaprašene in srce je brez saj. Zato jo je strah strojev, žuljavih, zagorelih delavcev in delavk, ki jim samo zaničevanje gori iz oči. Tudi tistih voznikov, ki sede na okornih vozovih in preklinjajo, tudi tistih se boji. Kakor Plaha srna se ozira na vse strani in posluša med delom škrtanje lopat, ki se zajedajo v koščene skladovnice.
Nenadoma zagleda gručo želv v kosteh. Gleda, gleda in strmi; kajti želve 80 žive, se gibljejo in tupatam katera nerodno zaklopoče s kupa.
»Bog nebeški,« misli Mari:.'- »teh
vendar ne bodo mleli!«
„Bita |e čudna, poletna noč..
(Dokumenti o vzrokih svetovne vojne.)
(Konec.)
Po beograjskih ulicah so se šetale elegantne dame. Leta 1907, ko sem bil prvič v Beogradu, sem imel prilike dovolj, gledati razvoj meščanskih stranic v tem patriarhalnem mestu. Tedaj sem opazil — tik pred vojno — očividno bogastvo meščanstva, in prvo, kar je zbodlo v oči, je bila nova orijentacija v okusu. Beograd se je ogledal v Pariz, dobival je oblike Bukarešte. V mestu je bilo še opažati sledove balkanske vojne. V glavnem je napravil Beograd vtis mesta, čegar zidovje še ni dograjeno. Častnikov je bilo malo na ulicah. Beograd je bil sploh manj militaristično razpoložen, kakor pred balkansko vojno. Beograd ni maral vojne. »Moskva« polna, kakor vedno. Življenje po ceni, vsega v izobilju. Ta mali narod, ki se je že stoletja boril za svojo svobodo, vč kaj hoče. Tak narod nima kompliciranih ciljev. Javno mnenje je enodušno in enostavno. Bilo je naravno: nota je ljudstvo splašila. Vprašali so se, ali res hoče monarhija za vsako ceno vojno. Ljudje so vedeli, kaj je vojna, oni so se je bali, vendar pa, so mislili, da ne bo prišlo tako daleč. — Sicer pa je za vojno potrebno razpoloženje dveh. Ker Srbija noče vojne, je vlada sklenila popustiti do skrajne meje možnosti.
Toda tu so tudi močni pokrovitelji Srbije, če bi monarhija hotela vojno za vsako ceno. Tu je predvsem Rusija. Če mobilizira Rusija, jo bo Francija posnemala. To je vedel vsakdo. To mi je povedal Pašičev tajnik g. Šajnovič. O tem so mi pripovedovali v »Moskvi« novinarji, trgovci in natakarji. To je znal vsak čevapdžija. Vsak je znal: dimiti v Srbijo, to je pomenilo izzvati svetovno vojno.
Potem je prišla sobota. Nad Beogradom je lebdela nervoznost. Spočetka vlada ni hotela razglasiti vsebine avstrijske note, ali avstrijsko poslaništvo je poskrbelo, da je prebivalstvo njeno vsebino že poprej doznalo. Naposled je bila vlada primorana, sporočiti vsebino tudi novinarjem. Vznemirjenje je nastalo iz dveh razlogov. Prvi je bil ta, da so na dan 25. julija, torej po odgovoru na noto, pričeli z vojno - politično evakuacijo Beograda. Ulice so naenkrat postale živahne: avtomobili, ordonančni oficirji, izvoščkl z raznimi stvarmi, naposled pa še volovske vprege. Zvečer se je Beograd nekoliko pomiril. Prišel je Ruski odgovor. Rusija je odgovorila, da Srbija naj popusti do skrajnosti, vsekakor pa je Rusija za vsak slučaj na strani Srbije. Če hoče monarhija vojno, naj jo ima, ali ne navadno, temveč svetovno vojno.
Predpoldan, predno sem odposlal svoj običajni dopis »Az Estu«, sem odšel v ministrstvo zunanjih zadev, kjer mi je Šajnovič sporočil, da bo vlada vse sprejela, kar je v noti zahtevanega. Še enkrat je povdaril, da je vojna s Srbijo mogoča le tedaj, če bodo na Dunaju riskirali svetovno vojno. Odpeljal sem se z izvoščkom k mojemu kurirju. Takrat že ni bilo več mogoče iz Beograda telefonirati, v Zemun pa nisem hotel iti, ker bi izgubil preveč časa. Moj kurir je pošiljal iz Zemuna vse vesti. V svojem dopisu sem povdaril, da bo srbska vlada storila vse, da se prepreči vojni konflikt. Kriza da se bo mirno končala in likvidirala. Kurir je poslal mojo depešo pomešano s svo-
jimi informacijami, ali tudi on je ugotovil, da je Srbija pripravljena na popuščanje. »Az Est« je dodal tej moji informaciji peštansko - dunajsko informacijo: Povsem gotovo je, da se konflikt ne da več preprečiti. Na ta način niso vedeli ne visoki diplomatje in ne »presvitli« cesarji, da je vojna s Srbijo svetovna vojna. To je znal vsak beograjski čevipdžija. ,	r~ \
V.	■' J|
»Eljen a kiralyi, eljen a haza!«T..
Popoldan ob 5. uri sem odšel na poslaništvo. Na ulici ni bilo nikogar, le neki žandar se je dolgočasil ob vhodu. Na njem uniforma srbske pešadije. Na nogah nove opanke. Zapuščena je sanjala ulica, nekaj trenutkov pozneje pa je pridrvela skozi njo lavina svetovne vojne. Vstopil sem skozi stranska vrata. Takoj sem zagledal barona Giesla, njegovo ženo in starejšega sina. Stali so na verandi. Razgovarjali smo se o raznih stvareh, niti besede pa nismo izmenjali glede note. Sicer pa je bilo vsako vprašanje odveč, ko je pa GiesI nosil vidni odgovor na to vprašanje. Avstrijski poslanik Giesl von Gieslin-gen je stal pred menoj v potniški obleki ...
Poznal sem ga še iz Cetinja. Fiele vil se je iz generala v diplomata, toda na njem ni bilo nič vojaškega. V tem oziru je bil bolj podoben kakemu dunajskemu izvoščku. Kot tip starega diplomata je dobro vedel, kaj pomeni obleka v diplomaciji. On se je zavedal, da stoji v neki svečani obleki, priča-Icujoč srbskega ministrskega predsednika. Toda Giesl se je nalašč oblekel v potniško obleko. Kratke hlače z nogavicami. Hotel je jasno pokazati svoj namen. Na ta način je hotel demostra-tivno povedati:	Jaz, beogradski po-
slanik monarhije, se ne oziram na to, kar boste izjavili v vaši noti, kajti jaz odhajam ... prekinjam vse diplomatske stike in vezi... Eto, baronica je oblečena v črnino, ker ji ni treba demonstrirati. Sluga poslaništva mi je zaupal, da so vse stvari že v zabojih... V ozadju vrta so sedeli temni lipi. Gieslovi diplomatski pomagači, ki so opravili najgnusnejši del igre. Prvi in drugi sta novinarja iz Budimpešte. Prvi je že od nekdaj v službi zunanjega ministrstva, naposled je bil celo v Carigradu. Drugi je postal poslanik za časa vojne, pozneje pa so ga zadele prav težke nesreče... Za njim sedi Lončarevič, beograjski dopisnik dunajske poluradne brzojavne agencije. Bil je nekdaj avstrijski oficir. Postal je Srbin. Bil je pošten in korekten človek. S solzami v očeh mi je pripovedoval o strašni katastrofi, ki jo pripravljajo na Dunaju. Kljub temu pa je upal, da ne bo tako hudo in da bo njegovima dvema domovinama prihranjena propast radi tako nesramno pripravljenega konflikta. Jaz sem ga hrabril, on pa mene. Dajem mu informacije, češ, da bo Srbija storila vse, da se prepreči najhujše. Naglasil je, da bodo Velike sile našle sredstva, da se onemogoči konflikt. Eden izmed agentov je postal nemiren. Začel me je izpraševati. Videl sem njegovo bojazen, da se ne bi kaj pokvarilo dunajski kliki, ker bi sicer ne dobil lepe nagrade. Drugi pa je ne» umno pristavil, da bo do vojne prišlo, najsi potem napravijo Srbi kar jim drago. To da je tako odločeno na Du-
V tem trenutku pade ena delavcu na lopato. Mož se ne zmeni, temveč zavihti tovor v mlin.
»Čakaj!« krikne_ Marija.
»Kaj pa je deklina?« se okrene delavec.	" ‘	''
»Želve so žive.«
»Ali bi rada kuhala juho?«
Marija zardi in molči.
Delavec odbere dve, tri živali iz kosti in jih odbrska proti Mariji. Potem pogleda, če ni morda nadzornika kje v bližini in stopi k delavki:
»Je menda dobra želvina juha. Pravzaprav jih ne bi smel dati, saj veš; toda ker si ti.« —
Marija zardi še temneje in gleda v tla.
»Ne bom kuhala juhe —«
»Kaj pa? Ali boš imela skorjo zaradi lepšega na mizi?« • .--.r^—
»Ne, ne —«	• ' ' ■>	< t
»Kaj pa potem?«
»Živali so vendar žive!« tfe.-v
»Kar jih je v mlinu, gotovo he več,« se zasmeje delavec in pokaže vrsto rumenih, razjedenih zob..
»Ali se ti nič ne smilijo?« se začudi Marija.
»Beži, beži! Ko pojdeva z dela, vzemi tiste tri v predpasnik, pa jih nesi domov. Juha je namreč res dobra.«
Potlej delata in molčita. Marija od časa do časa pogleda po delavcu in se zdrzne. Najraje bi pobegnila.
Ko zapušča delo. se S pridruži oni ddaveft
»Ali imaš želve?«	.
»Imam.«
»Prav! Napravi juho, pa te pri tej priliki lahko obiščem. Ali si pri starših?«
»Da,« pravi Marija.
»Prav. Všeč si mi. Imate veliko stanovanje?«	'	''	•
»Eno sobo.«	'	l
»Pa vas je več?« ^ r	^
»Šest.«	,	....	^
»Ej, smola,« pravi delavec. »Potem se lahko zmeniva kar tukaj; doma bi bilo nerodno.«
Marija gleda in se boji, delavec pa jo prime in položi v zorečo rž ob cesti. —
Ko Marija le ne neha jokati, jo potolaži:
»Beži, beži, saj bo vsem prav. Doma se razvesele, k ojim poveš, da se jim hočeš umakniti, jaz pa sem že tudi dosti star za žensko, ne?«
»A kje bova stanovala?« zaskrbi Marijo.
»Bo že kako —«
»Bo že kako,« ponovi delavka in začuti težo skrbi na sebi. Nič več ne misli na želve... Njene suhe, malo krvavo preprežene oči strme v vstajajoče Jutro in ga ne vidijo.
»Bo že kako,« ponavlja venomer in tava proti domu. Tam omahne trudna na razcapano blazino in zaspi.
Odslej ne vidi xg.5 trpljenja — ra_
naju in v Pešti. Če sedaj vojne, pomeni to očit poraz. Z ironija je še omenil, da je prelom gotova stvar. Na to se je umiril še njegov kW lega. Pustil sem jih na vrtu in sem StP»
Pil na ulico. Bila je prazna... •........
* ,
. V * -	4$^
Naenkrat se prikaže na desni stran« črn voz. Jaz nisem kriv, da ljubi zgodovina cenene efekte, toda voz je bil črn, vpreženih je bilo dvoje vrancev, na kozlu kočije pa je sedel v črni obleki bradati kočijaž. Bil je podoben kočijažu usode... Voz se ustavi. Iz njega stopi Nikola Pašič. Pristopi k vratom in pozvoni. Preide nekoliko minut. V roki drži odgovor na noto. Vrata se odpro in Pašič izgine v njih okvirju... -v	f v
/ ' V' :' *
V sprejemni dvorani, v takozvani empire-dvorani, ga je pričakoval Giesl ter ga je takoj odvedel v svojo delavnico. Giesl mu je takoj izjavil, da odgovor ne zadovoljuje in da bo zapustil Beograd. Pašič je bil zavsem le nekoliko trenutkov v poslaništvu. Nato je Giesl že v naprej pripravljene brzojavke oddal, odšel v vrt ter izjavil novinarjem, da je bil Pašič zelo vljuden. Potem je odšel s svojo rodbino v Zemun. Beograjske ulice so bile takrat že polne. Vsi so ga mirno gledali. Samo eden mu je zaklical: »Auf ^Wieder-sehen!«
Ko je prišel v Zemun, se ni mogel več premagati. Zavihtel je svojo čepico ter zaklical: »Eljen a kiralyi, eljen a haza!« V Zemunu, kjer je vsakdo govoril nemški in srbski, je zakričal avstrijski diplomat v pokvarjeni madžarščini ...	■ '
Beograd so zapustili takrat vsi avstrijski podaniki. Edino jaz sem ostal. Videl sem, da je Beograd izpraznjen, da so se uradniki in novinarji odpravili v Niš. Nikdo ne misli na obrambo mesta. Mesto se bo predalo, jaz pa bom počakal na prihod avstrijske vojske. Spočetka sem mislil, da ni vredu če kot tujec in sovražnik šetam po ulicah, hodim v svoj hotel in pričakujem sovražnika. Hitro sem pa opazil, da temu ni tako in da me ljudje uprav iščejo. Kakor da bi iskali mojo protekcijo. Bilo me je nekoliko sram, v vlogi predstavnika zmagovalcev. Drugega dne sem opazoval Zemim iz neke sobe hotela »Moskva«. Nikjer niti sledu vojnih priprav. Morda ne vedo, da je Beograd izpraznjen. Sava in Donava sta bili mirni, kakor vedno.
Beograd je prazen. Poslanci se odpravljajo v Niš. Na kolodvoru vre življenje: ljudje, prtljaga, vse pričakuje prvega vlaka. Naenkrat me nekdo zagrabi za komolec. Ko se okrenem, vidim, da je Milan Pribičevič. vodia Narodne Obrane. .	-	’M-,,'-
— Kam?
— Tega Vam ne morem povedati,
— Srečno pot!	v
— Na svidenje!...	-, : ^
Oblečen je bil v uniformi majorja. Zadnjikrat sem ga videl v civilu m takrat mi je pripovedoval z oduševljenjem o kulturnem razvoju v Srbiji. Bilo mi je drago, da Je moj članek Izšel v Pešti že tedaj, ko je bil prelom gotova stvar. Da, srbski major, o katerem se je govorilo, da je ubil prestolonaslednika in o katerem je moral neki madžarski novinar širiti lažnjive vesti, ta major mi je stiskal na postaji svojo roko. Ali se še spominja tistega raz* stanka?
Naenkrat se mi približa lepa ženska. Videlo se ji je, da se mi hoče približati Tolmač mi takoj pojasni, da je uradnica policije.
»Beograd bo skoro izpraznjen, mobilizacija pa ni, kakor izgleda, splošna. Videl sem mnogo mladeničev. Tisti čas sem napisal: »Razpoloženje v Beogradu ni prav nič ratoborno. Ljudje še ne morejo zapopasti, kaj se je zgodilo in kaj še pride. Edino nekaj vedo: da ne marajo vojne. Posebne izdaje listov, jutri, to je v ponedeljek, listi ne bodo več izhajali.	<,
Šele par tednov pozneje sem izvedel, zakaj je pravzaprav šlo. Angleška vlada je namreč predložila, da se naj Beograd izprazni in bi se potem s to zastavščino v roki nadaljevala pogajanja s Srbijo. Zato so izpraznili Beograd. Pozneje, ko so videli, da sovražnika ni, se je srbska vojska vrnila v Beograd. Pri nas Je prišel medtem tisti odlok v roke generalnemu štabu. Vojne operacije so pričele na Mačvi najbrže zato, da bi tako preprečili angleški predlog. Jaz sem postal vznemirjen. Pomislil sem, da ne bi bilo dobro postati že v začetku svetovne vojne ujetnik. Povpraševal sem, kako bi mogel priti v Zemun. Odgovorili so ml:
»Zakaj hočete iti? Počakajte na našo armado.« Popoldne sem odšel v ministrstvo zunanjih zadev. Pašičev tajnik ie bil še tam in mi Je sporočil, da odide v Niš. Rekel mi ieV .
»Le pričakujte svetovni kaos!« Od njega sem izvedel, da pelje zveče? ena ladja v Zemun. S to ladjo — imfc 1 je bilo »Basarab« — «Am zanuatü ska obalo,.
i-, priloga „JutranJiai ^©wesSss5* Stav. ISS« s dp@ a, ««©tata^ra ISIS,
§1 kultyrRega %mtm
GUERRA JUN0UEIRO. •portugalski pesnik Junqueiro je te dni izdihnil v Lisboni star okoli 70 let Ako se izvzame Luis de Camoens, je to najodličnejši, najvišji zastopnik luzitan-$ke poezije in eden najmočnejših pisateljev v sodobnem latinskem svetu. Prva njegova dela pereče satire in pikre presoje so spominjala na Voltaira, Pozneje pa je kot epik in lirik naliko-val bolj Viktorju Hugoju. »Isto široko navdihnjenje, vneto in plemenito, isti vzvišeni poleti 4*to vzhičeno domoljubje, isto češčenje pravice, ista verska osnova, ista šibka filozofija tor isti brezprimern! besedni blesk ir sijaj, označujejo umotvore obeh velikih piscev,« pravi Paulo Osorio v zadnjem sešitku obzornika »Novelles littčraires«. Politično je bil republikanec iz duše, Nekoč je — po prekuciji 1911 —- opisoval nedostatke stare monarhične vladavine, nje nezmožnost nered, potrato. Ves problem je povzel s tole sirovo metaforo; »Kraljevina je bila samo še nesnaga, revolucija je postajala stvar odirališča.« V mednarodnem oziru se je izrazil:	»Na Anglijo smo vezani z
organi prehrane; s srcem la z možgani pa smo spojeni s Francija.«	-- -
— Maurice Vernes. Po kratki bolezni je preminul M. Vernes, eden onih francoskih učenjakov, ki so največ pripomogli, da se je uvedla v proučevanje verstvene zgodovine strogo stvarna kritika. Baveč se poglavitno z biblijsko razlago je zase odločno odklonil sleherno apologetsko postopanje. Na besedilih starega in novega testamenta je uporabljal isto pozitivno eksegetično metodo, kakor je v navadi pri posvetnih listinah. Kot ustanovitelj in dolgoletni urednik »Revne d’ Histoire des Religions« je bil brž od početka član odseka verskih ved na praktični šoli Hautes-Etudes, kjer so delovali Aug. Sabatier, E. Havet, Bergaigne, Albert in Jean Reville, Esweln. L. 1913 je postal predsednik te sekcije. Več let je nadomeščal Filipa Bergerja na Collčge de France. Predaval je zgodovino ver na Kolegiju moralnih znanosti. Glavna dela: Zgodovina judovskega ljudstva; O takozvanem mnogoboštvu Hebrejcev; Kaj je hebrejska biblija povzela Iz grščine in latinščine itd. Razen teh specijalnih študijev se je Vernes zanimal za vsa velika vprašanja sodobne politike In moralke. Ne glede na svojo visoko starost je do konca strastno zasledoval zgodovinsko resnico.
O VERHAERENU.
»Nouvelles littčraires« priobčujejo zanimivo razpravo Spomini na Verhae-rena, ki jo je spisal Horace van Offel, Samo kratek posnetek si privoščimo. Offel je prvič ugledal avtörja »Pipäl-kastih mest« v Ostendu 1. 1909, kamor si je hodil preganjat mrzlico, ki ga te naskakovala pod zimo. Korakal je ob morju, zamišljen v pestre ribiške prizore. In sedaj mu ime Verhaeren, pisano ali izrečeno, pomeni silovitega, trdovratnega moža, ki koraka sam v viharju. Nekoč sta načela jezikovno vprašanje. Verhaeren se je zanimal podrobno za nizozemščino, katero je le za'silo lomil. Strinjala sta se v tem, da je flamskim pisateljem silno nerodno, bodisi da si izberejo nizozemščino ali pa francoščino: nobenega teh jezikov ne obvladajo dodobra, ker sta glavni mesti precej oddaljeni in ker se okoli njih govori le nečisto, robato narečje.
Ne morejo uiti očitku, da so barbarski avtorji, razen če se spustijo v drugo nevarnost in rabijo zgolj knjižni, mrtvi jezik.
»Kot pomorsko in mnogojezično ljudstvo niso Flamci nikdar utegnili usavršiti svojo omiko. Že to je čudno, da se je v njih nemirnih mestih v večni borbi z ljudmi, z nebom in morjem, v mestih opustošenih po vojskah in preku-cijah. Cesto požganih, opljačkanih, porušenih od vrha do ta! ali podrtih po uimah, moglo roditi toliko sijajnih stavb, vzornih zavodov in brezprimernih slikarskih šol. Vrhunec obeh teh šol, an-verške in hruške, razsiplje svoj blesk le v kratki dobi dveh sorazmerno plodovitih vladavin:	Filipa Blagega, Al-
berta in Infantin je Izabele
»Srečne dobe flamske povestniceso kratke nalik polarnim pomladim. Dosti in urno je treba pridelati, da se pripraviš na dolgo, mrtvaško noč, ki se bliža. To razlaga nekoliko stvariteljsko silovitost kakega Rubensa, ki se je narodi! v tujini za verskih preganjanj, neurejeni ogenj Jordaensa. osumljenega herezije, turobo Van Dycka. umrlega v pregnanstvu, kruto vnemo Breughe-la, ki ga nadzirajo verosčdniki Alva-reza iz Toleda. In pozneje bo opravičevalo moč in mrzlico naših prvih francoskih pisateljev de Costerja, Picarda. Lemonnlera, Eeckhouda. Demolderja, Verhaerena, oziroma tesnobo in tegobo Maeterlincka, Van Lerbergha. Gregorja Le Royia, Maksa Elskampa... Tudi ti so se pojavili stoprav sredi izredno dolge mirne dobe 1830- -1914, najdaljše, kar jih je Belgija kedaj poznala Vendar ne dovolj dolga, d”! bi bila tej slavni generaciji prihranila bridkost in bedo sovražnega vpada.
»Tako je bil istinito Emil Verhaeren brat po duhu in po nezgodi našim velikim flamskim mojstrom Kakor ti mu je bil dan samo čas, da se je pokazal, osvetlil naše nebo, vedno grozeče in mrko. kot meteor, ki se mahoma zablesti, potlej pa izgine v daljni tutnjavi nevihte. Zafes, prav na ta način sem ga spoznal: vedno je koračil sam v viharju, se žuril, se podil proti temačnim prepadom slave in smrti.
»Bilo je 1. 1910 na bruseljski izložbi. Kralj Albert je bil pravkar zasedel prestol in se kazal prosvetljenega, človekoljubnega kneza in pokrovitelja umetnosti. Otvoril se Je »Leposlovni Salon«, kjer sta kralj in kraljica počastila naše najboljše pisatelje. Mesec dni kesneje je razstava pogorela in pravcata Evropa v miniaturi še je šp&lila do tal. Edino nemški paviljon, zgrajen bolj od strani, iz betona, je ostal nepoškodovan. Ali je bilo to opozorilo bogov?
»Istega leta sem bil z Verhaerenom na Glavnem trgu v Bruslju za obiska nizozemske kraljice. Bili smo z nekaterimi prijatelji na pomolih znamenite pivnice Pri Labodu. SolnČna svetloba je Hla kot zlat dež na pročelja Gildov-sklh hiš, sličnih skrinjicam za svetinje, preobloženih z rdečimi kipi, rezljanimi zatrepi, stebrišči, stolpi, kariatidami ter Izveski. Prapori in karogle so razvijali svoje grbe in odznake, pritrkavalo je in trijančllo. V tem velikolepnem in veselem okrasju smo bili kakor doma. Imenitno smo se zabavali ob nekaterih steklenicah domačega piva. »Poglejte Van Offela,« je pripomnil Verhaeren, »s takim zamahom dviga svojo čašo kakor kak konjik Fränsa Halsa!«
»Žal, to je bila naša poslednja veselica. Kmalu nam je bilo videti komike, prave! Z istega mostovža sem prisostvoval nemškemu prihodu v prestolnico. Ulanci so jezdili na čelu s pokončnimi sulicami nalile črnemu klasju, mrtvaški žetvi, v svojih strnjenih oddelkih. Potem so prispeli pešci Sixta von Arnhima v paradnem koraku. Preostalo nam ni drugo kakor uiti ter obleči vojaški kroj.« — Verhaeren, ki je ljubil Francijo kot najdivnejšo ženo in najplemenitejšo zaročenko, Flandrijo pa kot mater, je bil 1915 na fronti ob Yseri. V naslednjem letu se je po nesreči ubil, skočivši z vlaka. D.
— Marcel Rouff:	Polst v narobe
svet. (Voyage au mond ä 1’ envers.) To so stare zgodbe potovanja na mesec, v deveto deželo, v Nikjerijo, v Ničistan, kjer najdeš prebivalstvo drugih šeg in oblek. Tokrat prispe aviatik v izmišljeno mesto Nikogovo, ki ne pozna sram». Omika, ki nam jo popisuje Rouff, je v skrajni meri nemoralna, Drugače se je avtor potrudil ponuditi nam verjetno in privlačno zgodbo.
— VHfredo Pa reto. Znani italijanski narodnogospodarski pisatelj, senator in bivši profesor politične ekonomije na vseučilišču v Lozani» je umrl koncem avgusta v svojem selškem dvorcu v CeUgnyju kraj Ženeve, star 75 let. Bil je velik prijatelj Francije, kjer je obelodanil svoje Systfimes Cconomiques kakor tudi žanittuV družben spis Le my th e vertu-iste. V tej »bajki o krepostih« pravi nekje: »Mnogi narodiči so postali veliki narodi, ker so verovali vase: ljudstvo, ki izgubi to vero, stoji tik pred pogibeljo.«
— Odkritost, Po Daudetovi pobudi je »Eclair« započel Širokopotezno poizvedbo, hoteč ugotoviti, kateremu pozabljenemu leposlovnemu umotvoru med leti 1890 in 1914 bi pritikala književna nagrada. Naj tokrat omenim zgolj odgovor romanopiske Rachilde, ki bi si rada prisodila to ceno za lastni roman »Stolp ljubezni«, zgrajen pred 20 leti. Kdo bi bil pri nas tako prost vseh obzirov in predsodkov?
— Novo gledališče pod milim nebom. Taka pozorišča pozna v Franciji predvsem jug, solnčna Provenca. Sedaj pa so ga otvorili tudi v Fromenti-novi in Lotijevi domačiji, v krasni Sain-tongi. Saintes, starodavna prestolica Santonov, premore dokaj sledov po galo-romanski omiki, med njimi tudi čudovite arene, ki pa jih je precej oglodal čaša zob in pokvarila človeška roka. Vendar je pred 20 leti prišlo domačinom na um, da so na planem uprizorili opere kot: Faust, Carrnen, Hero-diada, Samson, Aida itd. Toda lirične predstave, ki potrebujejo zamotanih dekoracij, se niso kdo ve kaj obnesle. Predlani pa so pričeli s čisto dramatičnimi predstavami. Domači pesnik Rene Berton je napisal po Evripidovi »Ifigeniji v Tavridi« trodejanko Orest, ki jo je vzela tudi Comedie Francaise v svoj spored, in so jo uspešno oživotvorili kakor tudi naslednje leto »He-kubo«, prelogo iz Evripida. Tragedija je nadkrilila opero in posihdob se sain-tesko požorišČe na jasnem opravičeno nazivlje »Jugozapadni Orange«. Letos pa so 12. avgusta pod predsedstvom Gastona Viđala, državnega podtajnika v naučnem ministrstvu, uprizorili Ber-tonovo štiridejartko »Heraklej«, verificiran posnetek Sofoklejevih »Trahini-I jank«.
Peistno vessSIs pisatelja.
Pariz, začetkom septembra.
Večina pariških literatov, ki je morala prepustiti težave letoviščarskega življenja branjevkam, prodajalcem premoga in kolporterjem rentabilnih listov, si je izmislila zelo priljubljeno družabno igro. Ta igra ne pozna nobenih pravil, ne utruja in je vendar amizantna kot nobena druga. To je anketa v velikem stilu.
Take stvari so bile v Franclji že od nekdaj priljubljene. Le eno je bilo vsikdar: one niso nikdar tajile očetovstva znanosti. V umetniškem smislu seveda ni bila ta dedščina bogvekako razveseljiva. Sedaj je postala prvič čisto literarna, postavljena je na bazo fantazije v francoskem smislu besede »fan-taisie«. Pojavil se je protiracijonalni pokret, ki je hotel ubiti novi klasicizem in pritisniti novemu romatizmu iz leta 1914 žig »novo-novega romatizma«. Vse to se je pojavilo tja do najbrezpo-membnejšega igračkanja. Morda pelje pot k radikalnemu impresijonizmu. Mogoče je tudi, da smo krenili v zadnjem hipu v doslej neopaženo stransko ulico. Tega nikdo ne ve...
Pred menoj leži cela kopica vprašalnih pol, napisanih z roko, s podpisi simpatičnih imen. Zgornja vprašuje, v koliko je napredovalo zanemarjenje stila in pravopisa med qnladini ljudmi. Mislim, da je ta napredek ogromen. Tistim, ki so prišli iz strelskih jarkov, ne imponira nikdo več» ki bi hotel učiti pravilo o uporabi subjonctifa. Pa jim tudi ni zameriti. — Drugi poziva k zavesti: »Katera literarna umetnina je v teku zadnjih desetletij propadla, ker se ji ni posvetilo dovolj pozornosti?« Seveda bo vedel vsak, ki se ga povpraša, za tako delo Kdor pa ni »zagrešil« sam tako upov polno mladinsko delce, se bo gotovo spomnil šolskega romana kakega prijatelja, ki Si je radi kritike ter iz obupa postavil v kaki banki na funtih in dolarjih zgrajeno bodočnost. Neodkritih talentov in genijev ni manjkalo še nikdar. -- Tretjina: na tnalerti lističu, ki sta ga popisala gospođa Rimbaud in Pierre Värillon, je zapisano vprašanje —■ namenjeno šarilo »prominentnejšim« — kdo ta je pravzaprav učitelj mlade generacije. S tem bi literati podali sami kos literarne zgodovine. Naenakrat smo izven atmosfere znanstvenih papežev, ki tolmačijo dela umetnikov ob viru raznovrstnih »uplivöv«, po katerih ie pesnik baje deloval. Sedaj smo pa na pravem vrelcu. Iz ust kulturnih stvarnikov slišimo, kateremu božanstvu se klanjajo.
Evo nekoliko teh izpovedi: Henri Bčraud, ki je dobil za svoj »Martirij de-beluharja- lepo nagrado, hvali Pierre Benoita in noče o Flaubertu ničesar slišati. Ne da bi zato navedel kak razlog. Drieu La Rochelle pravi, da je najžalost-nejše znamenje časa dejstvo, da smatrajo mnogi avtorja »Atlatide« kot nekak vzor. Njegovi ljubljenci in pravi mojstri so: Baudelaire, Verlaine, Rimbaud, Mal-larme. Predvsem pa Rimbaud. Slabo je odrezal Victor Hugo. Citira se ga se baje samo še kot strašilni eksempel: Therive trdi, da je vulgaren, Reynaud pa bi najraje videl, da bi postal izrek »borniran kakor Hugo« literarni aforizem. Moj prijatelj Philippe Soupault, edini izmed bivših dadaistov, ki je dosegel »pignon sur rue«, občuduje genije^ kakor so Baudelaire, Mallarme. Od carinskega uradnika Uosseau-a se je sicer marsikaj naučil, ali v celi francoski lite-
raturi ni najti slabše pisanih romanov, kakor so knjigo Anatoia France-a. Paul Bourget je neke vrste moška dojilja. Tisti, ki ga prosiavjajo, delajo to iz »prehranjevalnih razlogov«. Lucien Fabre hvali Racine-a, Mallarmeja, Valšryja, Barresa. Baudelaire je priznan od vseh. To je zelo čudno. Renanov jubilej so proslavili iz hvaležnosti in ljubezni. Interes na njem pa je vendar bolj historičen, rekel bi celo paleontologičen. Tako pravi zelo pametni Lucien Dubech, da Je avtor dela »Vie de Jčsus« (življenje Kristovo) nič več kot »mrtev slon«. Mož ima nekoliko prav, dasiravno si tega ni tako zamislil. 2s radi slonove kosti ne, iz katere si je znala vsa generacija z Dubechom vred izrezavati svoje pristaše.
Victor Hugo je dejal, da so otroci brez milosrčja. Pristaviti je pozabil: Mladina P a brez hvaležnosti. Modri znanstveniki trdijo, da prevladuje danes nagon k redu. Ne vem, kako so prišli do tega optimizma. AH pa morda ni to pesimizem? Razen citiranih odgovorov je prišlo še mnogo takih, ki bi jih ne mogla objaviti niti gospoda Varillon in Rambaud. Tudi v Franciji imamo zako« o zaščiti publike, ki se imenuje umetnosJ in literatura...	°~T ■ .L*
Nove knjige.
— Cvetko Golar: Poletno klasje »Izbrane pesmi«. Splošna knjižnica 4. v Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna, 184 strani Cena broš. 20 D, vezana 26 D. — \ četrtem zvezku »Splošne knjižnice* je izšla antologija Golarjevih pesmi. Vse, kai smo doslej najboljšega dobili od Gölär< jeVe Muze, je zbrano v »Poletnem klasju«, tudi pesmi iz prvih dveh zbirk: »Pisano polje« in »Rožni grm«, ki sta žs zdavnaj razprodani. Golar je tako nežen, da je njegova lirika 2e s prvim zasto-pom obvladala lep krog čitateljev. Najs opeva naravo, življenje našega Seljaka, naj toži in vriska, njegov izraz je Vedno pristen, verz gladek in jezik brez spod-tike, lastnosti, ki so avtorju brez dvomi v čast. Oprema je lepa in papir prvovrsten, tako da ie »Poletno klasje« rei lepa knjiga, ki smo jo lahko veseli
— Fran Milčinski: Gospod Fridoli^ Žolna in njegova družina, veselomodr« črtice, I. V Ljubljani 1923. Natisnila h založila Zvezna tiskarna in knjigarna 72 strani Cena broš. Din 8.—, vez Din. 13.— Naš znani humorist Fr. Mii činski, ki ie pod imenom Fridolina Žot ne ustvaril tipičnega veselomodrea meščana, katere raz svoje rafinirano solidno stališče motri vsakdanje prikazni svoje bližnje interesne sfere, H podal v naslovni knjižici prvo zbirk<i svojih nedolžno-hudomušnih črtic. \j kolikor so nekatere že bile objavljen^ v podlistku naših dnevnikov, so bile kai hvaležno sprejete od široke publike, ki jih je kaj rada Stala in se nat} razposajenim humorjem naslajala. Tj prva zbirka Fridolina Žolne, kateri bo» do sledile v kratkem v okvirju »SpJoSj ne knjižnice« še druge, bo gotovo dobrodošla naši čtivaželjni javnosti. Ba« gatelno nizka cena knjige bo nabavo še bolj olajšala. Zato smo prepričaj da se bo ta knjižnica kaj kmalu razššr rila med nami	----^4"
Nemški položaj se ne more resnično izboljšati, preden se ne izravna rnhrski spor in vprašanje reparacij.
Urednik »Vorwärtsa«.
Albert de Poavomville:
Ob tihih urah.
(Pouvourville je danes najizrazitejši predstavnik indokinskega slovstva, ki je dalo Franciji velikega Alberta Bois-sižra, Te dni so slovesno praznoval Pouvourvillov knjižni jubilej. Spomnimo se ga z izvlečkom iz nove L’ Heure silencieuse, obelodanjene v založništvu »Monde Nouveau«.)
Pod loščenim pristreškom svoje hiša, Sgar devet stebrov iz rdečega lesa gleda na severovzhod, sedi Vien, naj-starši sin Modrijana Ngnjema ki je vojvoda in podnačelnik v Laptachu, in deli svojo pravico. Površno pravosodje mandarinčka, ki sodi zgolj preproste krivce in čigar prisilna sredstva ne segajo preko trnjeve bambusove ograje njegovega sela in preko štirih slabo opremljenih in slabo oblečenih privržencev, ki tvorijo njegovo stražo, njegovo redarstvo, orožništvo in vojska
Dasi je še tako majhen, vendar pozna laptaški mandarin svoje zakonike in vse svoje svete knjige. In dočim j« praznoval v brezdelid čitaj e brez konca in kraja Laotseja in Konfucija, so se mu prsti ovenčali z ogromnimi nohti, samoljubno pristriženimi v kolobarja M tvorijo ponos svojem lastniku. Ob-torčj se mandarin negibČno drži na svojem stolu z marmornim sedalom in z naslonjalom, okrašenim z vrezanimi zmaji; oblečen te v motno rjavo haljo IjEiattft-ii žtrki in sodi Sodi nehoreta gu-
sarja, ki ga je policija našla v požgani koči; roke je imel še črne od smodnika tihotapskih Suyderjev.
Sam je bil tam: vsa ostala tolpa je bila pobrala pete. Mandarin mu je velel, naj dä pojasnil, povč ime in skrivališče sokrivcev. Korzar je mogel dva dni preudarjati v železju in lakoti. Govoriti mora. Pravkar so ga izvlekli iz njegove tranče. Sedaj bo izpregovoril.
Toda niti ne zine. Ker ga pred man-darinovimi nogami mečka in gnjavi redar s svojo trdo cepeljo, izjeclja nekaj preplašenih formul, to je vse. Mandarin mu molče pusti, da brezplodno ječi in stoka. Ker pa jadikovanje le predolgo trpi, napravi trezno hi brez dvoma običajno kretnjo, ki jo njegovi ljudje na mah razumejo. Prinesö vrvico spleteno iz dvojnega ugibčnega _ španskega trskovca in Četvero kratkih, oklenih paličic in gvajako, najtršega in naj-jedrovitejšega lesa v Aziji. In dočim ga štirje možaki držč za roke in noge, leži pirat Dink na tlakanih tleh stebrenika zleknjen, otrdel in onemogel
— Tak res ne maraš govoriti? se oglasi z mehkim, brezosebnim glasom mandarin. Potem pa, Čeprav dovolim nerad, dajte sem vrvi, možje.
Trpinu napnö obe nogi in nategnejo drugo ob drugi. In iz štirih vojakov postanejo štirje mučilen. Iz trskovčeve vrvi, dvakrat pregani ene, napravijo nekako osmico, dvojno zapestnico, v sredi previto. Vsaka zanka zapestnice stiska en gleženj. Med trskovec in mesa na levi levega gležnja, na desni desnega
gležnja, pa med obe nogi vtaknejo tri gvajakove klince. Vsako paličico drži po en vojnik; četrti pa pozorno razgrne s prestrahom pobarvanim v kunau obličje trpinu, čigar zmrde ne sttiejo^ poštenjakom pred oči. In štirje možaki se okrenejo proti sodniku v umazano rjavi svili in čakajo.
— Začnite, veli mandarin.
Tri šibice se sučejo1, ter obračajo španski trskovec, opleten okrog, gležnjev. Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat okoli. Meso bledi, se modri in dobiva vraške. Mož pa piha pod svojim zagrinjalom.
— Ustavite, veli mandarin.
In čez trenutek reče skritemu obrazu:
— Hočeš govoriti?
In trije moški se pripognejo, ki ga kratko dihanje pridviguje.
— Kar naprej, veli mandarin.
In trije moški se pripognejo ter obračajo. Eden, dva, trije, štirje obrati. Trskovka škripa, koža poka, konec prstov jame otekati. Mož hripa in hrope. Čuti je, kako pod tenčico škrtajo zobje. In vnovič se oglasi mandarin:
— Nehajte.
In istemu vprašanju se odzove isti molk.
— Nadaljujte, veli mandarin, ki se udobno popravi na svoji lepi stolici, sluteč, da bo dolgo trajalo, in si Prične snažiti nohte.
Tokrat pa trije možaki pokleknejo
in hrbet se dn^lcrivi- fiod aaBOwati
Eden, dva, trije, štirje obrati. Ostre, gibke vezi so se zazrle v rane, kri brizgne in koščica poči. Možak zatuli, nato pa dolgo ihti.
— Vljuden pa nisi mu de mandarin. Kadar te izprašujem, nočeš odgovoriti; kadar pa te ničesar ne' vprašam, nečloveško rjoveš, kar bi grajal vsak oli-kanec.
Še en zasuk. In med strašnim kričanjem in med hrepetanjem od neznanske bolečine reče Dink razbojnik, da bo govoril. Sodnik se nasmehne in si popravi gube na halji.
— Popustite za eno zarezo, ukaže, samo za eno zarezo. Pa snemite mu kopreno. Kajti bolje mu bom čital v očeh, nego slišal njegov glas.
Naličje mu odstranijo. Pod naličjem, se pokaže spačeni obraz morskega roparja, njegove splašene oči nalik ognjencu, pa njegove čeljusti, silovito stisnjene, kakor da hočejo hkrati zadržati krik in priznanje. Sodni zapisnikar se skloni proti skremženemu licu. Mahoma pa se zopet zravna, zgrozivši se od zone. Kri mu curkoma teče po licu; in na tla pade rdeča vlažna reč brez oblike in brez imena. In slednjič otvori razbojnik v ogromnem blaznem posmehu. Strah ga je, da bi utegnil sedaj ali čez hip kloniti pod smrtno grozo trpinčenja, ter izdati svoje tovariše. In pravkar si je s strašanskim ugrizom odjedel jezik in ga pljunil vsega krvavega in gorkega svojemu krvnfeu v obraz. Se&M ssecs	»tiare nzaretU
miren je in se malodane nasmiha. G» voril ne bo.
Mili mandarin pa se resnično smehlja. Sklonil se je malce naprej, ker ga dogodek zanima, in s palcem na desnici naredi en sam gibljaj. In trije rablji se zaženo nad obsojenca, vrtč in vrtč brez prenehanja gvajakove količe in pod na-buhlinami zmlinčenega mesa pritiskajo trskovke do kosti.
Razbojniku se oči zavili roke £Q mu lomijo in gluho tuljenje mu p n ha ja zdržema skozi krčevite čeljusti iz črne luknje, ki jo tvorijo pološčeni zobje in krvaveča praznina od griz enega jezika. In na pogledih, sličnih očem zveri, ki bo zdaj zdaj poginila, se mu vidi poslednja groza in odreka.
— Kakšna škoda! je zamrmral pisar, M si je pravkar otrl lice. Zdaj bi bil čisto voljan. Kaka škoda, kar no more govoriti! Tedaj pa mandarin pokojno pobrska v širokih nabrancih svojega svilnega pasu, izvleče iz njega svoj čopič in svojo paličico, ter jo pomoli s svojim najpriljudnejšim usmevofl
pisarju, češ:	^
— Naj pa Piše-	A. D-
Odločeni smo, nadaljevati brez popuščanja započeto politiko, ki jo odobravata zbornici in ki se strinja, o tem smo prepričani, z vesoljno voljo domo? vine.
R, Poisearć (zavor ,v OuaiovMl
I. priloga „Jutranjim ftliwogtim8* il. liCf, a gjiraa §» seplemlsra 1923.
11. um siiiki fsisssleni
Nekaj razstavljašcev.
A. VOLK, LJUBLJANA.
fa firma je razstavila svoje proizvode v paviljonu H. Njena koja je opremljena nad vse okusno. Pokaže gledalcu najprej vse, kar je dobiti pri tei firmi. Druga zanimivost pa je na-^rna slika o gibanju cen moke štev. 0 0(1 Pridelka obstoja firme do danes in vzporedno dviganje našega dinarja. Judi zunanji dve steni sta lepo okrašeni z dvema slikama. Koja vzbuja radi svoje okusne opreme vseobčo pozornost
Triglav, tovarna perila.
V paviljonu I je zasedla ko jo 381 jovarna perila »Triglav« v Ljubljani, ^ilno okusno aranžirana izložba že na Prvi pogled pokaže, kako visoko že ta naša industrijska panoga. Tovar-na »Triglav« obstoja od leta 1920, zaposluje domalega 100 oseb ter je opremljena z najmodernejšimi stroji, “ekaj teh strojev najnovejšega sistemu je nabavila firma nekako pred dob-^ letom ter je obenem tedaj tudi po-^®Čala svoj obrat. Povečanje se je iz kazalo za nujno potrebno, kajti perilo 'Triglav« je v kratkem času tako zaslovelo, da je postal dotedanji obrat Preobtežen ter se je moral radi tega Povečati, da je mogel zmagovati številna in vedno naraščajoča naročila, Tr-J£vci so kaj hitro spoznali, da je to pe-rilo prvovrstni izdelek, s katerim bodo zadovoljili vsakoga še tako razvaje-Uega odjemalca. — Tovarna ima elek-lriČni pogon, lastno barvarnico in pralnico.
KOVINOSTISEARSKA industrija S- NIPIČ IN DRUG V MARIBORU. Razstavila je zopet v paviljonu G, ka-k°r prošla leta svoje izdelke, s kate-r*n,l vzbuja med občinstvom splošno Pozornost Podjetje se pod spretnim vodstvom vidra povečava in Izdeluje vseh vrst kovinastiskarskih Predmetov iz pločevine, medi, bakra, uiutnlnija tudi v lastni galvanični na-Pravi posrebrene in pozlačene pred-kav	mizice s posodo za turško
Tv ° vzbujajo posebno pozornost, dn , ^deluje tiidi aluminijasto poso-^ elektriČne predmete itd. ra ^>0sel,nl oddelek tvrdke izdeluje Rl® ,aparate, zdravniške deslnfektorje ;JU .ltd- Posebno pozornost pa
aparata leži v tem, <& provede tonle Pline iz kuhinje (štedilnika), ali iz sobne Peči v drugo sobo, katero popolnoma segreje, ne da porabi pri tem kaj več kuriva. »Toplodar« se priporoča vsled u«ke cene sam in gotovo kmalu ne bo •jisarne, trgovine, gostilne, in stanova-brez njega. Podjetje R. Nipič in arug, ki je bilo odlikovano že z zlato Jpdaljo na Mariborski razstavi bilo je Rudi počaščeno z naročilom od Njega Veličanstva kralja.
^IEDR. SIEMENS, PATENT. KU-^ILNI IN KUHALNI APARATL
fcjjR PavHjonu G srečamo znano firmo ki se je udeležila ljubijan-1» velesejma že tudi lansko teto-Fir-je v zadnjem času silno razširila, Tjttblt	Podružnice v Beogradu,
^ Zagrebu. Proizvaja in do-kopjj^^Pnosljive štedilnike, poči ^ ^tPdilni^’ kopalne banje, kavarniške De lnw	vsakovrstne kuril-
Plino kokaine priprave za kurjavo s solidnj’ 'k'uni 131 Premogom. S svojim jsoRZ“®1 izdelkom in prvovrstno stro-uvedla ^l^l50 se i® firnu zelo hitro NjZr* tw uöva danes že velik sloves.
Posebnost so kurilni in kuhalni naihif? ^ p^n* ki so pač najcenejše, stvTl^ 01 ^čistejše kurilno sred-
the Rex, PISALNI STROJI.
i^0 vsem svetu znano podjetje, ki let SToie zastopstvo tudi že celo vrsto da 1 Ljubljani, kar je firmi pripomoglo, nlto^6 £ostala znana širom cele Sloveča» ‘ "Pbavlja razne pisalne stroje, azmnoževalne aparate, računske stro-r,’ razne kemikalije itd. Podjetje je no vsled svoje solidnosti.
ŠTAMPILJE, SITAR.
Nedoigo po svoji ustanovitvi je za-»kivelo podjetje g. Sitarja, ki izdeluje tampUje. O tem izdelku pač ni mogoče
Čan r“sega’ k^kor: Poskusi, in prepri-da si bil pri Sitarju najbolje Sit-/-62611' P0^e2 ^esa *e bo presenetilo kn5Jevo Podjetje še z zelo nizkimi
«fie&SUreEriSaite “
od 1. — 10. septembra
ŽELEZARNA MUTA.
Železarna na Muti ob Dravi je silno napredno podjetje v železni industriji. Tovarna obstoji iz večjih oddelkov in ima deloma vodno, deloma pa motorno gonilno silo. V oddelku za lopate izdeluje vse mogoče vrste lopat za vsakršno porabo, v oddelku za motike ravnotako vse vrste motik in sisteme. Izdeluje jih tudi po specijelnih vzorcih. Oddelek za orodje proizvaja orodje za vse obrtnike in mnogo orodja za industrije. Poseben oddelek je namenjen specijelno izdelovanju vil za seno, slamo, gnoj, steljo, krompir, repo, gramoz in koks. Strugarnica izdeluje kompletne oprave za žage in mline, oddelek za obdelovanje lesa izdeluje kompletne opreme za železnice, mostove za nakladanje in razkladanje, vozove, dvigala itd. Livarna proizvaja litoželezne kotle, plošče za štedilnike možnarje, dimne in kurilne garniture itd. Podjetje je torej v svoji stroki vsestransko ter je njegov izdelek zelo znan radi svoje trpežttost! in priročnosti. Podjetje se neprestano razširja, da more zadostiti vedno naraščajočim naročilom. Oglejte si izdelek Železarne na Muti v paviljonu G 221 a.
MEDIC, RAKOVEC, 2ANKL.
Kdo Še ne pozna firme Merakl? V Sloveniji jo pozna pač že vsak otrok, pa tudi po vseh ostalih delih naše države je ta firma zelo dobro upeljana in poznana. Obstojala je že davno in je zalagala z barvami, laki, firneži, Olji itd. malodane vso državo. Po osvobojenju se je firma še povečala, njena tovarna preuredila in modernizirala, tako, da je sedaj podjetje eno najmodernejših te vrste. Poleg že omenjenih predmetov razpečava firma tudi prvovrstne lanene tropine, ki so za našo živinorejo izredne važnosti. Tovarna izdeluje v velikih količinah firnež, lak, emajl, kit, suhe in oljnate barve. Ima 27 strojev.
VIJAKI PRVE JUGOSL. TVORNICE
ŠARAFA D. D. V ZAGREBU.
Železno industrijo smo že mnogokrat omenili. Na ljubljanskem velesejmu je zastopana zelo bogato, kar nam dokazuje, da je tudi ta industrija pri nas silno razvita. Specijelno podjetje za izdelovanje vijakov je Prva jugosioven-ska tvornica šarafa (vijakov) d. d. v Zagrebu, ki izdeluje vijake najrazličnejših vrst, matice in podobne izdelke, ki jih Ima velike količine v zalogi. Specijelno naročene izdelke po vzorcu sprejema in jih izdela kar najhitreje.
USNJE» V. RAITHAREK, TRŽIČ.
Daleč po svetu je znan naš gorenjski Tržič, ki je središče naše usnjarske in čevljarske industrije. Izdelki, ki prihajajo iz Tržiča, uživajo vsestransko zaupanje širom sveta. Med tržiškimi in-dustrijci usnja omenjamo tudi firmo V. Raitharek, ki izdeluje vsakovrstno zgornje usnje na čreslo, krom ali jeri-hovino v različnih barvah ter na galun in kosmato. Poleg tega prevzema podjetje tudi večje količine kož v strojenje. Izdelek je prvovrsten, o čemur se more vsakdo prepričati na ljubljanskem vele«-sejmu v pavUjonu I 393.
W ANITSCH-HILD-T V ORNICE.
za>igradb° železne konstrukcije so izložile v Ljubljani svoje izdelke na prostoru strojne in železne industrije. Centrala podjetja je v Graz-WaItendurf-u, podružnica pa na Dunaju. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo ima Hinko Herman v Zagrebu, Mažuraničev trg. Podjetje proizvaja vse vrste poljske železnice, železne konstrukcije za lesno In rudarsko industrijo kakor tudi za vse druge industrije. V specijalnem oddelku se izdelujejo elektrotehnični predmeti in vijaki.
USNJE ALEKSANDER PODVINEC.
V industriji višnja je zastopana na ljubljanskem velesejmu tedi tovarna usnja Aleks Podvinec Cie. iz Radeč pri Zidanem mostu. Izdeluje Vaches-pod-plate, krupone, vratove in okrajine, črni in barven! telečji in goveji boks. Podjetje datira izza osvobojenja ter se je Že zelo razširilo. Zaposluje nad 100 delavcev v obratu z 900 PS.
»ODELO« V LJUBLJANI.
Zapeljiva in izredno lepa je 1
»Udela«, prve ljubljanske konfekcij
ovarne d. z o. z. v Ljubljanu Podj
rfiasu mIado, toda s pomočjo strok
~	v°dstva in solidnega izd*
In^	poznano in razširjeno. »C
za moŠkJaHnx?derna tevarna konfek
po češkem in °troke- ki je po češkem vzorcu. Centralna pisarn:
nahaja v Ljubljani na Miklošičevi c«
zaloga izdeLiov pa v Lingarjevi u
1 ovarna je na Dunajski cesti in v S
žicah pri Ljubljani
»ALKO*
Ta družba, ki se je ustanovila 1. 1912 in je nastanjena v Ljubljani v Kolizeju, si je pridobila s svojimi izdelki vsestransko priznanje in je posebno po vojni jako povečala svoj obrat. Njen letni proizvod je največji v Sloveniji, In ima tudi precejšen izvoz. Tvrdka proizvaja vse iz domačih sirovin. Največji konsum je dosegla s svojim medicinalnim konjakom, katerega izdeluje iz vinskega destilata dalmatinskih vin po francoskem sitemu, ki je svetovno poznat. Njena najnovejša posebnost pa je Izdelek, s katerim je šele pričela, takozvani »Milka«, mlečni konjak, katerega je pokusil tudi kralj povodom obiska na velesejmu, se o njem jako pohvalno izrazil in odredil večje naročilo za svoj dvor. Poleg tega izdelava tvrdka razne likere, fini rum in vsakovrstno domače žganje. Tvrdka je vredna vsestranskega vpo • števanja.
LESNA INDUSTRIJA MILAVC, DRUG, LJUBLJANA.
V	paviljonu E je razstavilo svoje izdelke v koji 10 podjetje Milavc, drug. Izdeluje v svoji tovarni metle, sklopne Stole in podnožnike, obešalnike in sponke za perilo, klopi, mize, deske za rezanje mesa. Sprejema tudi izvedbo del po naročilu. Obrat V tem podjetju je sila živahen, ker je zaslovel njegov izdelek v najkrajšem času. Solidnost firme ji je pridobila ogromen krog odjemalcev, ki so hitro spoznali, kje dobijo dobro in kljub izborni kakovosti ceno blago Oglejte na velesejmu!
»H« ŠT. 311.
Leta 1914 se je ustanovila v Semiču krojaška tvrdka za dame in gospode »Brata Brunskole«. Tvrdka se je jako ugodno razvijala in je dosegla velike uspehe tako, da se je nastanila pred kratkem V Ljubljani v Židovski ulici 5. Krasen napredek nam kaže njena izložba krasnih, okusno izdeiunih elegantnih moških in ženskih kostumov, ki vzbujajo vsestransko pozornost. Tvrdka si je osvojila že tudi velik izvozni trg in dobavlja posebno veliko v Srbijo.
KLEPARJI - KOTLARJI.
V	Ljubljani se je ustanovila »Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev itd.« v Kolodvorski ulici 18, ki je razložila svoje izdelke v pav. F. 180. Ta zadruga, ki nam tudi kaže, kot smo že omenili pri združenih obrtnikih domžalskih, kolik je napredek v združenju manjših obrtnikov, ki sami nikdar ne dosežejo takega viškf je razstavila lepe izdelke svoje obrti. Zadruga, ki jo vsestransko priporočamo in ki se je vpeljala že širom po Sloveniji prevzema vsa stavbna, ornametna in galanterijsko kleparska dela. Razstavila je banje, škafe, Čebriče, žehtar-je in druge posode. Zadruga dobavlja najrazličnejše kotle, vpeljuje vodovode, kopališčne in klosetne naprave in montira plinske napeljave, peči, strelovode itd. V splošnem ima ta zadruga v združenih strokah jako obširen delokrog in jo kot domačo tvrdko, s katero podpiramo domačega pridnega in naprednega obrtnika, toplo prir . > čamo.
KEMIČNI IZDELKI.
L, 1845 je ustanovil Franc Goss le th pl. Werkstätten tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku. L. 1859 je preuredil tudi že v Trstu obstoječo tovarno solitra in jo prenesel v Hrastnik. Začelo se je z izdelovanjem kromovih soli (Chromonatrij in Chromkalij). Tako je postala ta tovarna prva te vrste na kontinentu, ker so se izdelovale omenjene soli do takrat edino le na Angleškem, in smo jih dobavljali za silno drag denar. Obrat se je množil in tovarna je vedno naraščala. Uredila se je kristalizacija sode. L. 1871 se je dogradila tovarna žveplene kisline, izdelovanje solne kisline in sulfata, železno oksidnih barv, superfosfata, pralnega praška, stenskih barv, pisalnih tint, raznih mazil in kemično tehničnih preparatov. Sedaj se dovršuje naprava za izdelavo Natriumsulfida in Antichlora. To zanimivo in gospodarsko vrlo važno Podjetje je že od L 1873 delniška družba. Do 1. 1914 so bile delnice v posesti tržaških industrialcev, ob početku vojne pa so prešle vse v posest jugoslo-venskih državljanov. Razstava nudi krasne izdelke te tovarne in zbira cele gruče gospodarskih veščakov in interesentov. Zanimivo je tudi, da kapaciteta tega za procvit našega gospodarstva tako važna tovarna Še daleč ni izrabljena, ker je poraba v državi veliko manjša, kot možnost izdelovanja, izvoz v inozemstvo pa je Še zelo otež-kočen, deloma tudi nemogoč.
sTzäSlävaSe povsodlš
JUTRANJE NOVOSTI
IDEAL IN ERIKA P’SALNI STROJI.
Stara znana firma The Rex v Ljubljani, ki zastopa le prvovrstne pisalne, računske in razmnoževalne stroje z vsemi pripadajočimi predmeti je izložila na ljubljanskem velesejmu med drugim tudi pisalna stroja Erika in Ideal, ki sta na vrhuncu dosedanje tehnike v izvedbi pisalnih strojev. Kdor obišče to podjetje enkrat, se povrne vedno!
LAVRENČIČ & KOMP, MERILA.
Ta firma zavzema v naši lesni industriji posebno stališče. Njena koja (št. 41) v paviljonu E je opremljena silno enostavno, glede okusnosti opreme pa ne zaostaja kar nič za drugimi, ter vzbuja ravno radi svoje enostavnosti pozornost pri obiskovalcih. Podjetje izdeluje okrog 10 vrst raznih manjših meril ter do 360 vrst večjih meril, kakor n. pr. metre in deščice za metre. Tovarna ki se nahaja v Siovenjgradcu, je opremljena z preko 100 najmodernejšimi stroji za izdelovanje prvovrstnih lesenih meril. Zaposluje približno 100 delavcev ter izdeluje v svojem obratu vse do zadnje malenkosti, kar je potrebno za izdelovanje meril. Ima lastno mehanično delavnico in pa kemični laboratorij za izdelovanje lakov in barv, ki jih rabi ža končno opremo svojega izdelka. Poleg vseh mogočih vrst meril izdeluje tovarna tudi razne pisarniške potrebščine, trikotnike itd., kakor tudi lesene zaboje. Centrala podjetja se nahaja v Ljubljani na Dunajski cesti 47. Podjetje se je radi svojega solidnega izdelka, ki je znan daleč po naši državi» želo hitro razvilo ter je sedaj najVečje podjetje te vrste V državi.
Barvanje tkanine — Andrej Sever.
V paviljonu E vzbuja poleg izložbe zrcal posebno pozornost koja firme Andrej Sever, Ljubljana, Cigaletova ulica
1.	Firma se bavi z barvanjem tkanin, svile. Pogled v to kojo je krasen. Pestra množica silno ukusno barvanih svilenih robčkov in prtov, krasne blazine itd. učinkujejo na oko neverjetno blagodejno. Vsak obiskovalec se ustavi pred to kojo in občuduje izloženo krasoto. Posebno ženski svet se dolgo mudi pred krasno sliko, ki jo nudi ta koja. Uver-jeni smo, da bo podjetje kmalu zaslovelo daleč preko mej naše domovine radi svojega res očarljivo krasnega izdelka.
ZDRUŽENI OBRTNIKI DOMŽALE.
Zanimiv pojav za razvoj naše obrti je omenjena tvrdka. Razni obrtniki iz okraja, kot kovači, sedlarji in kolarji so uvideli, da posamezno ne dosežejo večjega uspeha in so se združili v skupno podjetje. Dosegli so od leta 1918, odkar delajo skupno, že res lepe uspehe in mnogo povzdignili to obrt v svojem okraju, tako da je zaslovela že daleč naokoli. Izdelujejo različne vozove, težje in lažje, vseh vrst. Svoje izdelke, ki vzbujajo pozornost športnikov in gospodarjev, imajo razstavljene v pav. F št. 181, stalno pa so vozovi v zalogi in se naročajo pri Martinu Mali v Domžalah št. 153. Tudi ta domača tvrdka nam kaže, koliko doseže slovenska pridnost in podjetnost v združenem delu.
TVRDKA REMEC & CO.
je razstavila letos v paviljonu E svoje krasne izdelke, upognjenega pohištva, ki takoj prvi hip obrnejo nase pozornost posetnikov. Tvrdka ima svojo tovarno v Duplici pri Kamniku ter izdeluje vsakovrstno upognjeno pohištvo, furnirje in salonske garniture. Tvrdka se dobro razvija ter ima že jako lepo število svojih stalnih odjemalcev. Po-setnikom Ljubljanskega velesejma priporočamo, da si ogledajo sami razstavljene predmete ter se uverijo o prvovrstnih izdelkih te že dobro znane domače tvrdke.
DOMAČE TESTENINE
razstavlja ugledna, stara domača tovarna Ludvik Franz In sinovi v Mariboru, ki ima tudi eksportni mlin. Tovarna je bila ustanovljena 1. 1897, je 1. 1922 pogorela in so jo 1. 1923 zopet postavili, prenovili in razširili. Tovarna izdeluje s svojimi najmodernejšimi stroji, hidravličnimi stiskalnicami in električnimi aparati dnevno 20.000 kg makaronov. Blago izdeluje iz tu- in inozemskega zdroba najboljše kakovosti. To blago povsem lahko konkurira s svoječasno priznanimi laškimi makaroni, ko so še ljudje mislili, da se pri nas to blago ne more proizvajati in da mora biti makaron — italijanski. Tovarna izdeluje okrog 40 različnih vrst makaronov, špagetov, močnatih rezancev in vkuhkov za juho. Tvornica se kot izdelovateljica domačega blaga, katerega smo preje večinoma kupovali od Italijanov že iz tega vzroka posebno priporoča gospodinjam in gospodarstvom»	1
PIPAN & CIE, KEM. KOMERC.
DRUŽBA Z O. Z.
zastopa prvovrstne amerikanske tvrdke in razpečava vsakovrstna pensih vanska strojna olja, za katera vsak čas garantira. Nadalje vsakovrstne kemikalije, surovine za usnjame, milar-ne ter zastopa največie francoske in grške firme. Bavi se tudi s prvovrstnim angleškim jedilnim oljem. Tvrdka ima velike zaloge ter največja skladišča, do katerih vodi lastni železniški tir, kar zelo ugodno vpliva na razvoju tvrdke. Glavno zastopstvo Ljubljana, Resljeva cesta 2.
»GUMBARNA« SLOVENSKA BISTRICA.
Ideja ustanoviti pri nas tvrdko, ki izdeluje vsakovrstne gumbe za obleke itd., je zares hvalevredna, ker je v naših krajih krojaška obrt in konsek-cijska industrija dobro razvita in kaže vedno lepši napredek, in pa posebno zato, da . se osvobodimo inozemske konkurence, ki nam ne nudi vedno prvovrstnega blaga, da o ceni niti ne govorimo. Zato moramo z veseljem pozdraviti dejstvo, da se kupci na letošnjem velesejmu zelo zanimajo za to tvrdko in da si ogledujejo razstavne predmete gumbnih proizvodov. Tvrdka je napravila doslej že precej dobro kupčijo.
»TRIOLIN IN TORFOLEUM.«
Pav» F cel. št. 188 nam nudi zopet dva za naše gospodarstvo vrlo važna domača izdelka. Preproge »Triolin« za pregrinjanje podov v trgovinah, pisarnah, bankah, bolnicah in drugih javnih poslopjih se odlikujejo posebno, ker ne prepuščajo ne vode ne zraka, brez prahu, antibakterijske, neobčutljive proti olju in lugu, drže toploto in je ličenje skoro nepotrebno. V istem paviljonu so razstavljene lahke plošče, zvane »Torfoleum«, kl zabranjuje Izgubo toplote in mraza, ne napravljajo potu, zabranjujejo prenos zvoka v stanovanjskih in industrijskih zgradbah, v brodo-vih in v hladni industriji. Torfoleum odvaja vodo, je impregniran in brez duha. Ta izdelka dobavlja poleg ostalega izolačnega materijala nadinž. D. Rauberger, Ljubljana, Pot v Rožne dolino št. 38.
»ZLATOROG«.
Znana je narodna pravljica izpod Triglava, katero je pod imenom »Zlatorog«» tako krasno obdelal naš pokojni pesnik Aškerc. Pod geslom »Kot Zlatorog v planinah gospodari krog, tako slovi med nami milo »Zlatorog«, si je izbrala »Prva mariborska tovarna mila v Mariboru« označbo svojih izdelkov »Zla-torog-milo«. Tvrdka je napravila po prizorih te krasne triglavske pravljice že razne velike umetniške skupine napravljene iz mila, kakor prizor, ko usmrti Zlatorog drznega trentinskega lovca Bojana, ki je Iskal v gori Bogatin skrit zaklad, katerega je čuval Zlatorog.
V paviljonu na velesejmu pa je razstavljena v sredi raznih izdelkov nova skupina, ki nam predoči Bojanovo dekle lepo Vido, katero je hotel premotiti bogat laški trgovec grbasti Pietro. Kip nam predstavlja lepo Vido, ki zre v temne valove Soče in solza ji kaplja za solzo. V vodo vrže ves nakit, ki ga je dobila od bogatega zapeljivca, in vsa obupana kloni pod skalo, plaka in strmi v vodo in kliče svojega lovca Bojana. Zeleni lovec pa skrit za drevesom se ji roga in govori, da je vrgel Zlatorog Bojana v brezdno, on pa da ga je odnese) in vrgel truplo v Sočo. Milama »Zlatorog« je naša največja tovarna za milo, ima velik obrat opremljen z najmodernejšimi stroji in tekmuje z lahkoto z vsemi inozemskimi tovarnami. Izdelki »Zlatoroga« so se pri nas jako udomačili in so povsod v rabi.
Premog, cement in strešna opeka
stalno v zalogi pri
H. Petrič, ljubljena,
Dunajska cesta Št. 33. SkladiUe:	Tel 30«.
Pisalni stroji, potrebščine itd.
mehanična delavnica (popravljalnim)
uuouna
Šelenburgova ul. 6||.
L- Baraga.
I n ..IW, 1,111t I ..li
I. Priloga „Jutranjim Mcvosiim** §1.186 & du© 9. sesssem^ra 18S3<

r "	-.. ■■■—-g
Delavnica
zi Pii mWä
Viljem
Separt
LJubilana
Šelenburgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.
a___	________3
Iiiitsll
OJ
3esenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvtšuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
mm
mflLI OGLASI
a
Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadaijna beseda 25 para, z davščino vred.
otroških vozičkov, dvokoles in motorjev. Orionetto, Motoretto, Omega, D. K. W., kakor tudi šivalnih strojev po nizki ceni. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoles, otroški vozički, šivalni in razni stroji. — Tribuna F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Parni stro] 45 PS,
Parni kotei.
Pregrevat
Vprašati pri vratarju hotela „Slon“.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalihj Brata Brunskoie, Ljubljana, Židovska ulica 5.
Sij
bencin - lokomobila 6—8 HP, znamke „Otto“. Ogleda se pri Gospodarski zvezi. Dunajska c.
66 oralov, 2 uri od postaje Dravska Dolina 34 oralov lepega gozda, ostalo njive, travniki, blizu šole in cerkve z celim živim in mrtvim inventarom letine se proda za 1,000.000 K. Polovica se ima za izplačati, ostanek pa brezobrestno tekom 2 let. Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
Dne 11. septembra 1923 ob pol 10. uri se proda v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10 po javni dražbi obleke, tehnični inštrum., knjige, 3 pantoni itd.
Dynamo 8 HP (Gleichstrom 150 Volt) Elektromotor 51/i HP Sehaltafel — Automat, žarnice še v obratu, proda, Ed. Rak, Velenje.
Ui f oj
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček Vi e HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice l-5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista.
Kdor želi dobavljati premog iz vlastitih ležišč — se naj takoj odloči kupiti prostosledstveno pravico. Najdena ležišča premoga, meje na Trboveljska ležišča, nedaleč od kolodvora. Premog skoro na površju. Cena ugodna. Naslov v upravi.
FOSESfDO od 3 d0,175 oralov
I UtluUlBu z grajscinami, žagami in mlini.
jSnefilnp 2 mesarijam, pekar-UUaliiillJ nam in kavarnom.
takoj po kupu prazne tudi s posestvom, trgovine in vsakovrstne nepremičnine, stanovanja, zakupe, proda pisarna Zagorski Maribor. Barvarska ulica št. 3.
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike!
špecifaine zaloge, tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6
Ji lir
staroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter na novourejera prenočišča. Se priporočata. Fr. in Iv. Dolšak.
j® dobra stvar, štedi premog in denar! Naročite ga takoj v paviljonu G, štev. 235 pri tvrdki Nipič in drug.
Uoil.
Lokomobila na vročo paro, firma Wolf, 12 atmosfer 22/ 31/ 39 PS z dimnikom, 2 valjčna polnojarmenika, Stocker, 800 mm, Hauf 600 mm širina okvira, popolnoma prenovljena in popravljena z 24 žagami, se ugodno proda. M. Podlesnik, Rosenheim, Bavarska, sedaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon Gospodarske Zveze.
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
i[
križevniške industrije d. d. prodam. Naslov pove uprava lista.
absolvent pripravljalnega tečaja obrtne šole v Ljubljani, vojaščine že prost, vešč računstva kot skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe na „soliden" na upravo lista.
lii!
Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodni št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4.
Illilsi ii PRIB Mil
dohodkov, katere oče je invalid z 100 °/o dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
PSlš
za čevljarje se proda. Garancija traja še 10 let. Povpraša se pri Miha Lipovšek, Vevče 25.
stalno v zalogi. Zaloga „A-Z“ panjev. Zahtevajte cenik. Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano 4.
lina S
eventuelno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana.
prevajanje in korespondenca v srpskem nemškem francoskem in italijanskem jeziku. Naslov pri upravi Jutr. Novosti.
najboljših znamk, dobro popravljeni, naprodaj. Ant. Rud. Legat. Maribor, Slovenska ulica 7 — telefon 100.	—
ali večjo prazno sobo tudi v okolici Išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11.
lise milo
Din 2.000"— proti dobrim obrestim. Odgovor na upravo Jutr. Novosti.
3 originalni kitajski kimono iz prave kitajske svile z z .dom vezane, prinesene iz Tientstina. Cena nizka. Naslov pove uprava lista.
la
z Laškem, v dobrem stanju, enonadstropna z lepim lokalom za vsako obrt, v sredini trga v vrtom se proda. Blaž Zupanc, Laško.
s primernim kapitalom iščem za koncesionirano trgovsko podjetje s sigurno bodočnostjo. -Ponudbe pod »Družabnik« i Mar-Stan — Maribor, Rotovški trg 1.
1
Vičava — Ptuj, močno zidana s 3 sobami, podstrešno sobo in svinjskim hlevom se proda. Klet je zelo velika in cementirana. Cena ugodna. Vprašanja na Habjanič. Ptuj, Ormoška c.
f pil si lili
sprejmem 8 učencev po lanskoletni znižani ceni. Note za učence, brezplačno ali proti malenkostni odškodnini na razpolago. Prijaviti od 1/s 3 do Vs4. Gorupova ul. 3/1 levo. Bivši učitelj Gl. Matice.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul, 6/L
Industrie perila
tosiesio (Siossnip).
Razstavni paviijors
„H“ it. 300.
se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in telesa. Cena 1 / Din. 150 Va ^ Din. 80. Steklenico je prinesti seboj.
Uran ° Parfumerija
Ljubljana, Mestni trs It.
družba z c. z,
tovarna v Sfobu, posta Domžale.
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Trs an v Ljubljani, Prešernova ul. S
Spreleiaanfe v srstfo.
Zaloga v CÄ,
Gosposka ul. 5t. 4.
Fia drobno! Na debelo J
Velika zaloga stenskih ur in budlik iz svetovnoznane tovarne z znamko „Junghauš“. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, amerikanskega double blaga, jedilnega orodja itd.
Najcenejšl nakup! Pevilf©ia II šž. SfJS.
fUffc:
I

mmm

Odlikovana z zlato kolajno.
mmuT
GUMBI
Telefon br. 5. — Brzojavi: Gumbarna Slovenska Bistrica.
Pavillon štev. 521.

Teodor Koro, Ljubljaoo,
Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje sü'eh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.

Domata tvornica bičeva, Glina
nudia svoi prvorazredni proizvod Uzorci su izloženi na Ljubljanskom veSesajmu od 1. do 10- rujna u pa¥iljonu „8“ broj 418.
IGfl ZflRGl
LJuMjaim? Sv. Petra cesta 3 ^
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira vol. površnih jopic, jumperjev, ovijačk, rokavic, nogavic in raznih zimskih potrebščin. Moško, damsko in otročje perilo.. Velika izbira raznih kravat po priznano najnižjih cenah.
Na drobno!
Na debelo!

JOSIP JUG
pieskar in ličar za stavbe, mostove in pohištvo
Ljubljana, Rimska c. 16.
S
g
S
s
s
J
:
9
:
s
9
9
•
S
Specijalni
oddelek:
dÄ„"ÄaIij6ZiiieSi)-
ilffl in Ktno lai. “r
slikanje grbov, alegorij ter cerkve-
"?,» Mmm Točna*, solidna postrežba.
Jakob Trček S
pek v Ljubljani Breg št. 4. J*
Dvakrat na dan sveže pecivo. fp
HojpopDlnejši pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke 1
le Rex Do., Ljubljana
Telf. Zi3 int. Dstanovijeno 1906. Brodiščo 10.
Zahtevajte ponudbe.
Paviljon ,H‘ št. 290.
VAVAVAVAV
L Miku!
Uubliana,
Mestni trg 15
lzdeS®¥at@lj
dežnikov
Zalega
sprekajalnilt
palic.
Popravila točno in solidno
AWAWAWAWA

Brzo “ brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeck’, kjer kupite letos
sylsn©
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo,^pisano in m;nvo plntno, keKor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
* ,
f
S
i
I
«
O
3
1. SVg3l»iI£š£f,
CILJI, i
gaiT Trgovci engros-cens.
_ 0' O©®*CO««a®ÖÖ«OS:O®©O©«»3»OCC3«9C®©©0O#O*«>C.C5O®CJP^^5>
S
M i ffi., ki. kii. Mu i o. i
Ljubljana, Heseljeva cesta 2.
ia. amikansiia - psiirasM sssterilsa sirspi sija, fanta mast, tenii ia tarpanfia, šisnlsi ia teiičai ptaital
la. angl. Soya jedilno olje, znamke „HOMCO“ vsakovrstne ribje masti itd. Zastopa največji amerik. koncern mineralov
in kemikalij.
©genj pogasite ter se ga obvarujete takoj s svetovno
znanim
originalnim	originalnim
„MINIMAX“
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Pojasnila daje samo
His liipsim za Sianijs, Liuil, isii sli it i
Šampanjec Bouvier
Vin® ¥ steklenicah šz lastnih tvrdkinih kleti Clotarja Bouvier Gornja Radgona Zaloga v vseh večjih mestih.
H. priloga ..loirawllm üoogstltü“ štev. IBS s dne 9. septembra 1923.

Socilaina ^©iitSka,
mn üil Lola:	-F
Enotno socialno zavarovanje.
iV dosedanjih sikxoinxiih prispevkih 'xftiö so pečali z možnastini), ki jih pri-BUšČa sedauß pokojninski zakon in z delno kritiko tega zakona, odnosno onih doiočb njegovih, ki »vpijejo« po reme-dttri, s katero naj bi se dosegel prvotni Damen zakona: zavarovanje. Nedostat-ki so dovolj znani in — mnogoštevilni,
In tako smo prišli do zaključka, da bo treba govoriti ne samo o povsem m-Vem zakonu, temveč premotriti celo osnovne fundamente i pokojninskega i delavskega zavarovanja, f Dejali, odnosno opozorili smo, da Posega pokojninsko zavarovanje že Veda] v delavsko zavarovanje, in čuda ni, če govorijo ekonomi zato, naj se tudi uprave združijo, čim bodo zavarovanja postirana na en in enoten za--ion. V tem pogledu smo si pridržali toHko skepse ravno z ozirom na naš najboljši namen, da bodi zavarovanje res zavarovanje, naldgctnje bodočnosti, in ne rnolestiranje članov zavodov radi zakonov, da provociramo razmišljeva-nje o treh načelih, ki smo jih na grobo očrtaM v št. 168 tega lista (»Najsvetlej-Ža točka») kot:
L Enotno socijalno zavarovanje Sseh zaposlencev.
2.	Razširjenje in poboljšanje pokojninskega zavarovanja.
3.	Sprememba zavarovanja delavcev v socijalno zavarovnje fizičnih delavcev, ter pokojninskega zavarovanja v socijalno zavarovanje duševnih delavcev.
Kaj je, ali boljše, katere grane obsega socijalno zavarovanje?
Z narodno-gospodarskega stališča odgovarja berlinski dr. Mones, da je socijalno zavarovanje ona na medsebojnosti sloneča gospodarska prisilna Uredba, ki služi v kritje bodoče slučajne n ocenljive potrebe delavstva in srednjega stanu. Najvažnejši momenti so cijalnega zavarovanja so pač medse-bojnost in prisilnost uredbe, bodočnost, slučajnost, vendar ocenljivost potrebe in pa delavski, ter slednji stan kot subjekta zavarovanja.
Naše naziranje se približno strinja 2 gornjo »definicijo«, dasi nastane Prava težava šele v definiciji sestavin Manesove definicije. Po domače bomo baje rekli, da je socijalno i družabno ^varovanje v delavnem razmerju sto-lečini osebam in manjšim samostojnim ael°ieTiialcem namenjena ustanova, ki Dai jih prisili, da za časa polne dela-zuiožnosti prihranijo gotov delež dohodkov za slučaja, da bi katerikoli izmed njih izgubi] delazmožnost odnosno življenje. Vzroki takega slučaja morejo biti najrazličnejši in jih dandanes še ni mogoče našteti ekscerptivno, temvče le vzgledoma. .
Po vzrokih zavarovalnih slučajev pa razlikujemo baš različne grane socijal-nega zavarovanja, in se je posrečilo dozdaj normirati, t. j. abstraktno opredeliti zlasti bolniško, nezgodno, invalidno, starostno in zavarovanje preostalih, dočim brezposelnostno zavarovanje pa nekaj manj važnih vrst še ni dobilo značaja zavarovanja, splošnosti, temveč se giblje še v mejah osamljenih Poskusov in miloščinarstva. Ker pa mi-loŠČinarstvo ni predmet socijalne politike, temveč celo njeno nasprotje, tako da se medsebojno izključujeta, se bo treba omejiti na one grane, ki že obsojajo kot zavarovanje.
Da socijalno zavarovanje, pri kate-^ je prisilni značaj kos bistva, nima !^sk če priteguje tudi pridobitno Sočne in samostojne gospodarske mdi-^durne, je gotovo. In brez nadaljnega
je jasno, da more biti namenjeno le tistim in takim osebam, pri katerih ima njegov namen tudi smisel. Zato se v načelu pripušča le zavarovanje oseb, ki se preživljajo z lastnim in neposrednim delom. V tem ne tiči trditev), da trgovec, industrijec, bankir itd. ne dela, temveč, da ne dela sam in da delo za-se normalno oddata.
Delo je kot roba predmet prometa in njegova vrednost odvisna od razmerja med potrebo in ponudbo. Delavec pa je kot Človek le nekaj'več kot stroj in zahteva že morala in človeško dostojanstvo, da izrabljanje njegove dela-zmožnosti ne sme nikdar biti identično z izčrpanjem te. In če delavec ne razpolaga z drugim kapitalom kot s svojo delazmožnostjo, ki je ne more »investirati« vso naenkrat, naj mu nudi socijalno zavarovanje protiutež onih činje-nic, radi katerih je njegova deia-zmožnost stalno v nevarnosti, da izgine ali da se nenadoma in čezmerno zmanjša. Kajti tudi najpriprostejši delavec ne živi samo öd ust do ust. ludi v njega in tudi proti njegovi volji je vloženo stremljenje po stalnosti, sigurnosti), če le možni osamosvojitvi, To vse si skuša pridobiti polagoma z delom, ki pa je zvezano z večjim ali manjšim rizikom, da mu slučaj odnese, uniči in onemogoči baš dosego cilja: zato se mora delavec zavarovati za te slučaje, če hoče: paralizirati riziko, ki ga prinaša vsako 'delo. V delu pa ne leži samo riziko slučaja, temveč tudi polaganega zmanjševanja gonilne moči : delazmožnosti. In tudi za ta riziko se je tr’eba zavarovati.
Ideal bi bilo potemtakem pač enotno socijalno ‘'zavarovanje vseh delavcev, brez razlike, da-li je-ddo »ročno« ali »duševno«. Zato se ne smemo čuditi, če po dolgotrajnih borbah za uveljavljenje specijelnih socijalno- zavarovalnih zakonov zmaguje struja, ki hoče unificirati zavarovanja v eno, »socijalno« zavarovanje. Ta Struja zmaguje dandanes v vseli modernih, socijalno-poli-tično izzidanih državah, uveljavlja pa se tudi v državi sedmih upravnih sistemov — pri nas. Zdi se nam pa, da bi enotno socijalno zavarovanje pri nas ne dosezalo učinkov, ki so mu teoretično neizbežni, in da bi zaenkrat prevladala nevarnost, da bi od take ureditve zavarovanja spoznali le slabe strani in s tem izpostavili institucijo diskreditiranju. Kljub temu pa enostavno izboljšanje pokojninskega zavarovanja in njega razširjenje na celo državo ne more imeti več kot prehodni značaj, in nam ostaja le odločitev med prvo in tretjo alternativo.
Pripomniti je treba, da puščamo tehnično in upravno izvedbo iz vidika. V obeh primerih se more izvajati zavarovanje po raznih zavodih, ki bi bili med seboj povsem nezavisni), ali pa po enem zavodu, Id bi bil organiziran, kakor bi se pač izkazalo za najbolj primerno. To se nam je zdelo potrebno povdariti, ker opažamo dnevno, kako se bistvena vprašanja o obliki socijalnih zavarovanj razmatrajo po večini s prestižnega vidika, ne samo že obstoječih zavodov, temveč celo vodilnih uradnikov v teh zavodih.
Nam se je treba odločiti edinole, ali je za naše sedanje in v najbližnji bodočnosti pričakovane socijalne razmere oportunejše, praktičnejše socijalno zavarovanje vseh zaposlencev po enotnih pogojih, na eni bazi ali pa kaže morda zaenkrat preje ločiti socijalno zavarovanje vsaj v dve panogi: v zavarovanje fizičnih in v zavarovanje duševnih delavcev.
Zastopamo stališče za drugo obliko.
Ce primerjamo namreč ravno naše razmere z razmerami v Češkoslovaški
kjer se pripravlja eftotho socijalno zavarovanje, si moramo pFiznati, da še nismo dorasli zahtevam, Id jih stavlja res popolna oblika socijalnega zavaravanja. Relativno industrijalna Slovenija rekrutira ves drugačni zavarovalni materijal, nego agrarna Vojvodina in porušena Srbija. A niti slovenski materija! ni toliko socijalno vsgöjen, da ne bi — kar se delavstva tiče vprašajte samo zdravnike! grešil konsekvent-uo z simulantstvom. Pripraviti glede socijalne enakosti tudi .ročnega delavca do razumevanja, altruizma in do čuta solidarnosti, naj bi bila v celi državi naloga njegovega, specijejno njegovega socijalnega zavarovanja. Dokler toga ni, se ne ustrašimo očitka nesocijalno-sti, če vztrajamo pri tem, da se socijalno zavarovanje diferencira/ppl z delom zvezanem riziku.	i
Ročni delavec, ki se ne zanima niti malo za tako eksistenčna vprašanja kot je baš socijalno zavarovanje, sicer še ni izgubif pravice do tega zavarovanja, pač pa je izgubil pravico, zahtevati od zaposlencev^ katerih delo ni zvezano s tako visokim rizikom, kot delo ročnega delavca, da plačujejo račun za nerazumevanje institucije, '	; ; v
lastnoročno pismo.
Pri j>okojninskem zavodu sklepajo o službeni pragmatiki za nameščence pa podlagi načrta, ki ga }e izdelal odsek načelstva, In sicer, kolikor smo obveščeni, po dvomesečnem razpravljanju In s pomočjo vsaj petih različnih vzorcev, med njimi tudi službene pragmatike Središnjega ureda. Ta zelo interna zadeva pa ne da spati g. V. A. Urbančiču, kakor sklepamo iz njegovega lastnoročnega pisma, objavljenega V »-jutru« z dne 2. t. m.
Odkar je g. V. A. U. odstopil svoje mesto v sosvetu izvoljenim delegatom službojemalcev, dočim se je sam, izvoljen le z ostankom glasov, moral zadovoljiti z vlogo, s katero se Uncle Sam prostovoljno zadovoljuje napram Evropi, se je marsikaj spremenilo. Najvažnejše pak je bržčas dejstvo, da je g. V. A. Ü. zamenjal lesno stroko s socijalno politiko, kjer prakticira že nekaj tednov, in sicer z uspehom. ki_ uad-kriljuje vsa pričakovanja, kakor to izhaja iz njegovega lastnoročnega pisma.
V stvarno, lapidarno, vendar vznešeno zasnovanem stilu, ki ga vsposablja v odlični meri za konkurenco z Mme de Sčvigne, razpravlja g. V. A. U. o svojem poštenem namenu, napraviti vse na pošten način ter nasvetuje mere, ki so do zadnje korenine poštene, ki pa so tudi edino sposobne, da dovedejo pokojninski zavod k najtemeljitejši reorganizaciji poslovanja, odpravi birokratizma in k redukciji uradništva, dočim naj se uradništvo dobro plača, kar pa je mogoče in pošteno le na podlagi pragmatike Središnjega ureda. Ko to črtamo, nas boli srce, zakaj ni bilo v bivšem sosvetu zavoda vsaj šest gg. V. A. U., pa bi ne bilo treba divje volilne borbe, ki je dala našemu g. V. A. U. le ostanek glasov, temveč bi novo načelstvo, sigurno identično s prejšnjim sosvetom, našlo vse, kakor v škatljici, kajti, četudi je imel g. V. A. U. težko in glasno besedo v bivšenf sosvetu, vendar gotovo njegova skromnost ni pripuščala, da bi deloval na to, naj že sosvet izvede reorganizacijo in redukcijo, odseka birokratizmu saj eno črko i« reclpira kot popolnoma samostojen zavod pragmatiko Središnjega ureda, ki plačuje dobro in je sploh poštena. Tako pa je vse delo padlo na ljudi, ki se niso dali imenovati, temveč izvoliti, in če bi ne izviralo lastnoročno pismo od samega g. V. A. U., bi konštatirali suhoparno, da ni cenejše genijalnosti, nego naknadno nasvetovat!, naj se napravi to, kar je vse že dovršeno in napravljeno.
Zato se naravnost vzhičeno strinjamo z zaključno filozofijo lastnoročnega pisma g. V. A. U., da se premalo dela, in preveč piše, tembolj, ker so nam pri_ d e 1 u na socijalnem polju manjkala res le še lastnoročna pisma g. V. A. U.
Javni učitelj, so uradniki. Kot taki spadajo med uzakonjeno hierarhijo; kot taki imajo dolžnosti, kakršnih nimajo vsi državljani. Imajo posebne odgovornosti, Niti individuelno niti kolektivno niso avtonomni. Avtonomija uradnikov se zove drugače: ime ji je anarhija. Kje je vlada, ki bi odobrila tak program indivlduelne desorganizacije? Ferdinand Buisson. (Okrožnica 20. XL 1887.)
. Stališče laponskega novinarja.
Položaj japonskega Časnikarja, v početku precej nestalen, se je izza vojne sijajno poboljšal. Po 6 mesecih, prejema polovično plačo, postane novinarski čakalec titularen. Od kraja dobiva 3,800 dinarjev na mesec. S tem trenutkom nastopi pogodba z opredeljeno specialiteto in uporabo in celo v danili slučajih: tatvina, potvorba listin, zloraba zaupanja itd., ki spadajo pod kazenski zakonik, ga ne sinejo drugače odsloviti kot po sklepu disciplinarnega odseka, ki ga tvorijo napol obtoženčevi vrstniki, napol zastopniki delničarjev in vodstva. Ce ima novinec diplomo, ki se da primerjati s francosko »licence« (med matu-rantopi in doktorjem), ali če zna hi j jezik, mu vsaka taka lastnost nese nad 5000 dinarjev letne doklade. Napredovanje gre po pravilih: ako se izbira, vsaki dve leti; oficielno pa vsako tretje leto. Kategorije, kjer zaleže samo poklicna sposobnost, so strogo določene ter omogočajo najboljšim močem, da naglo dospö do najboljših plač. Dober novinar prejema v 12. službenem letu praviloma 500 do 650 jenov na mesec, t. j. 12 do 17,000 dinarjev.
Vsaka rubrika:	notranja, politika,
vnanja politika, Dvor, velika poročila, umetnost in slovstvo, fotografije itd. je postavljena pod vodstvo odgovornega načelnika. Prav lahko se primeri, da preprost urednik dobiva večje prejemke nego njegov načelnik, ker se zaslužek ne ravna po činovfiem razredu, temveč po zaslugah. Politične smernice, pobudo za velika početja, vodstvo lista prevzame glavni urednik, Šuhitsu (prvi čopič), ki ga vselej izberö v zboru sotrudnikov in čigar letna odmera se giblje med 325.000 do 550.000 dinarjev. Naklonila so obvezna: sleherni uspeh pri listu, bodisi na rovaš posameznika ali večje skupine, ima za posledico dodaten ček oh koncu meseca. Brez kakršnega koli utrgavanja posluje pokojninski sestav v treh stopnjah: po 15 letnem so t radništvu tretjino plače; po 20 letih polovico; po 25 pa dve tretjini. Slednjič pa še to čudo:	časnikarstvo
uganjajo sami žurnalisti. Tu ni prostora za nobene amaterske rokopise.
Spričo teh izboljšanj; gmotnih kakor moralnih, se veliki pisatelji, državniki, izvrstni profesorji niso pomišljali, da ne bi zamenjali svoje pisalne mize, govorniška odra oziroma katedra, tet opravljali novinarstvo. Tako se je dvignila splošna lindina. Kakor si lahko mislite, je kandidatov na prebitek, ali zlasti pri tem zvanju se primerno navaja rečenica »mnogo poklicanih, malo izvoljenih«. Izmed vseh prostih stanov, se zdi, da bo sčasoma žurnalizem najtežje dostopen.
Niti carska hiša, niti vlada. ne bo mogla poslej omalovaževati te sile novih časov. Po vzgledu Anglije, kjer monarh poplemeniti glasovitega novinarja ali pozove v perijov kakor se je zgodilo z lordom Northeliffom, marsikakega direktorja velikih dnevnikov, tako baronski in celo vinkontski naslovi včast nagradč v osebi najvrednejšega zasluge, ki jih tisk izkaže kroni in domovini.
Tako hodi z velikanskim korakom od početnega proletarijata japonsko novinarstvo vedno dalje ter bo, če ne plemstvo, pa vsaj pravcati klan, klika, koterija. V tem oziru, kakor v mnogo drugih so se Niponci odločno spustili v šolo belih barbarov, ter jih na prvi mah potolkli in prehiteli. D. A.
% V
„Crainaüebille.“
Pariz, v začetku sept.
Ravnokar mi je javila branjevka na spodnjem vogalu moje ulice z vid« nitn ponosom, da bo njena korporacija, »ffiachands des quautre Saisons«, v kratkem izdala svoje lastno glasilo, ki bo čuvalo predvsem nad upravičenimi interesi staleža. Njegov naslov je izgovorila s toliko tajinstvenostjo, kakor kdk zamorček nerazumljivo označbo za svoj talisman: »Crainquebille« ... i Pocestni trgovci v Parizu nimajo samo stanovske zavesti, ampak imajo tudi svojo literano vzgojo. Beletristične tendence so se pojavile takrat, ko so bili beQuinisti na obrežju Seine spoznani za vredne, da smejo vstopiti v silno razširjeno družino literatov, O tem govorita mnogo Pierre Benoit in Pierre Mille. Pa tudi prosvetni minister B6-rard, ki je v literarnem oziru zelo am-bicijoniran, vč o tem marsikatero pe* krnico...
Toda povrnimo se k takozvanemu »Crainquebille«. So ljudje — vsaj tako se glasi v otroških čitankah — ki se potem, kadar pridejo do ugleda in časti, nikakor ne sramujejo švojep obskurnega rodu. Ti ljudje povdarjajo to ob vsaki priliki. Pariški »marchands des quartre salsons« spadajo vsekakor v to za psihologa nekoliko sumljivo vrsto ljudi.
In resnično:	Crainquebille, večni
žid velemestnega tlaka, ta filozof bede in brezpravnosti, je resnični predhodnik ponosne klike. Huda je bila borba, ki je vodila od ordonance iz 1. 1857 do policijskega reglementa današnjega dne. V Parizu je bilo že od nekdaj mnogo pocestnih trgovcev. Njih ševilo je dosegalo ono literatov in slikarjev. Prvotno jim je bilo prepovedano, kakor stoji zapisano v neki natančni naredbi, stati »več kot deset sekund na enem in istem mestu.« Sedaj so že stabilizirani. Mnogi posedujejo male hišice z vrtovi, navadno tam zunaj v Bannmeile, in tatovi vedo prav dobro, kam se morajo napotiti za dobrim zlatom... K solidnim, starim rentnikom, U bodo v tej verjetno mrzli zimi sežgali slednje svežnje svojih ruskih vrednostnih papirjev. Morda cejo k branjevki, ki je na vzoren način raz« tunela znamenje časa...
Čarobna formula za ta polet Crain-quebilla se imenuje: solidarnost. Ko še ta stvar v Nemčiji ni bila znana, so že v Parizu ustvarili horizontalni trust« Slonel je na načelu delitve dela. Nekaj decenijev se je vršila, huda borba meči ambulantnimi prodafalei in trgovinami, ki radi višjih splošnih stroškov niso mogle več konkurirati. Končno je prišlo do kompromisa. Mobilni prodajalec se ie zavezal, prodajati najmanj tri^do-uro uspevajoče vrste manj kot stajiloi trgovec. Slednji pa so st priborili od svojih tovarišev na ulici vse predpravice, ki so jim pripomogle do procvita i»
veljave.	- F- '
»Crainquebille« ne bo torej samo organ posetnih, temveč tudi drugih tr-govcev. če motrimo to stvar, pridemo do zaključka, da niso mogoči ne v p* spodarskem in tudi ne v političnem živ-ljenju nasprotujoči si interesi. Kedaj se bodo vzdedali ob tej primeri narodi sveta??...
_ Cene Navijač v Marsdlla. »Eclair« se vprašuje, če ne bi kazalo sod-nijski zasledovati številne dragolebu-ke in navijalce cen, ki so v Marseillu pustili, da so se prvovrstne življenske potrebščine v ogromnih množinah spridile, ker jih je zbog previsokih cen občinstvo premalo kupovalo. Tako so motali vreči na smetišče nad 12.000 kg rib, 10.000 kg sočivja, nad 5000 kg sadja, potem 15.000 pomaranč in nad 6000 jajec.
^ Cehov:
«rilrepreneur pei divanom.
Zakulisna zgodba.
*2rah so »Veseloigro s preoblače-hiein«. Klavdija Matvjejevna Doljskaja-Navčukova, mlada, simpatična artistka, SorečSe udana sveti dolžnosti, je zbežala v svojo garderobo in si začela slačiti ci-5»ansko obleko, da bi se mogla v hipu v huzarski kostum. Da ne bi bilo nepotrebnih gub, da bi se ta kostum Prilegal kolikor mogoče tesno in lepo, lQ sklenila nadarjena artistka zmetati rite; ie vse do poslednje niti in si ga nadeti povrh Evine obleke. In tedaj, ko so Je sklekla in si začela drgetajo od lahnega hladu, ravnati 1:užarske hlače, je zaslišala nekak vzdihljaj. Pogledala ie: debelo in pozorno prisluhnila. Zopet Je nekdo vzdihnil in celo zašepetal nekako:
»Orehi naši težki... Ohh...
Artistka ni razumela tega. Ozrla se ie in ni opazila v garderobi nič sumljivega, pa je sklenila pogledati za vsak slučaj pod edino pohištvo — pod divan. In kaj? Pod divanom je zagledala dolgo človeško postavo.
»Kdo tu?!« — je kriknila in v grozi odškočila od divana, ter se zakrivala * huzarsko bluzo.
»To sem jaz ... jaz...« se je zaslišal izpod divana trepetajoč glas. — »Ne bojte se, to sem. jaz Tss!«
V nosljajočem šepetanju spominjajočemu na ponvino cvrčenje, artistki ni bilo težko spoznati glas entrepreneurja
»Vi?!« — se je razburila, rdeča kot vrtnica, »kako. kako se vi drznete?« To se pravi, vi, stari podlež,, da ste ves čas tu ležali? Tega je že manjkalo!«
»Sestrica — draga moja! — »ie za-nosljal Indjukov in iztegnil svojo golo glavo izpod divana: — »ne jezite se, dragocena! Ubijte, razkosajte me kot papirnatega zmaja; a nikar ne delajte hrupa! Ničesar nisean videl, ne vidim in videti ne želim. Zaman se tudi skrivate, golobica, krasota moja nepopisna! Poslušajte starčka, stoječega že z eno nogo v gomili! Prav nič zavoljo drugega se nisem valjal tu, kot zavoljo svojega spasa!. Umiram! Glejte: lasje mi iež6 na glavi! Iz Moskve je prišel mož moje Slašenjke, Prindin. Sedaj stopa po gledališču in išče moje pogibelji. Strašno! Saj, razen Glašenjki dol-
gujem njemu, mojemu sovragu, pet tisoč!«
*Kaj naj storim? Odstranite se še ta lup, drugače bom — ne vem, kaj na-pravim z vami, podlež!«
»Tss! Dušica, tss! Na kolenih prosim, se plazim! Ki© naj se vendar sred
njim skrijem, če ne pri vas? Saj on me bo našel povsodi, le sem ne sme priti. No, prosim! Rotim vas! Pred dvema urama sem ga videl! Stojim, za časa prvega dejanja za kulisami, gledam, a on gre iz parterja proti odru.«
»Tako ste se torej tudi za časa drame tu valjali?« se je zgrozila artistka. »In — in — vse videli?«
Entrepreneur je zaihtel:
»Trepetam! Drhtim! Sestrica, drhtim! Ubil me bo, prokleti! Saj me je že enkrat streljal v Nižnem... V časopisih so pisali!«
»Ah... to je že vendar neznosno! Pojdite, čas je, da se oblečem in da grem na sceno. Odstranite se, drugače... bom zavpila, gromko zaplakala svetilko na vas spustila!
— Tsss — Nada vi moja, sidro rešitve. Petdeset rubljev doklade, samo ne tirajte me! Petdeset!
Artistka se je pokrila s kupom cunj in zbežala k vratom, da bi zavpila. Indjukov se je splazil po kolenih za njo in jo prijel za nogo nad kolenom,
— Petinsedemdeset rubljev, samo ne gonite me stran! je zanosljal, težko sopeč. Še polovico benefične predstave pridenem!
— Lažete!
— Res me plentajl Zaklinjam sel Da JU jbJ tdtt daa	• • * Ho*
petin4
lovico benefične predstave in sedemdeset doklade!
Doljskaja-Kavčukova je minuto kolebala in odšla od duri.
— Vendar vi lažete — je rekla pla-kaje.
— Naj se v zemljo pogreznem! Naj mi ne sije nebeško carstvo! Pa; mar sem li kak podlež, kaj?
— Dobro, zapomnite si — se je strinjala artistka. No, lezite pod divan.
Indjukov je težko vzdihnil in sopč lezel pod divan, Doljskaja-Kavčukova se je začela hitro oblačiti. Bilo ji je mučno, celo tesno ob misli, da leži v garderobi pod divanom tuj človek, a zavest, da je. popustila le v interesu umetnosti, jo je vzpodbujala toliko, da se ni več jezila, ko je čez nekaj časa slekla huzarsko obleko, ampak celo 1 spregovorila:	. Tr
»Tam se boste umazali, dragi Kuzma Aleksjijić! Zato edino-le pod divan ne postavljam ničesar!
Veseloigra se je končala. Artistko so priklicali enajstkrat in ji prinesli šopek s trakovi, na katerih je bilo zapisano »Ostanite z nami«. Ko je po ovacijah odšla v svojo garderobo, je srečala za kulisami Indjukova. Zamazan, razkuštran in zmečkan, je entrepreneur sijal in si mel roke od zadovoljnosti. #
»Ha-ha... Pomislite, draga!« — i® spregovoril in se ji približal. »Smejte
se starcu! Pomislite, to ni tul nikakor ne Prindin! Ha-ha... Vrag ga vzemi, dolga, rdečkasta brada me je spravila čisto iz ravnovesja... Prindin ima tudi dolgo, rdečkasto brado... Zmotil si se! Ha-ha. Zaman sem vas vznemirjal; krasotica...
— No, le glejte, se spominjate, kaj ste mi obljubili — ie rekla Voljskaja-Kavčukova.
— Pomnim, pomnim, draga moja, a., ljubica moja, saj to ni bil Prindin! Midva sva se zgovorila le na rovaš Prindina, in zakaj naj izpolm™ obljube, če ni to Prindin? Ce bi bil Pnndm, ,e-daj seveda, bi bila druga, a zdaj, sami vidite, zmotil sem se...
— Kako ie to nizko! — je vzkipela aktrisa. - Nizko! Podlo!
_ Ce bi bil Prindin, seveda, bi imeÄ pravo zahtevati, da bi izpolnil obljubo, a tako, hudiča vedi, kdo je on. Mogoče; da je kak čevljar, ali oprostite, krojač __ fn da bi zanj plačeval? Sem pošt«» človek, sestrica... Razumen...
In odhajajoč, je še vedno gestikulira! in govoril:
»če bi bil Prindin, tedaj bi bH se» veda obvezan, a to je vendar nek neznanec ... nekakšen vrag ga vzemi, rdečkast človek, in nikakor ne Prindto.'
H. prilega „Jutranhm Novostim“ It 186 z dne 9. septembra 1923.
France Veber:

Problem
samoopazovanja.
Y V	'	v	>•••*■' * -
1 ______________
2e v 'drugih svojih publikacijah sera mogel poudarjati, kolik pomen gre takozvanomu samoopa-zovanju kot posebni metodi filozofije sploh in psi-äologije posebej. Bistvo samoopazovanja je dano, kakor znano, z neposrednim opazovanjem lastne duševnosti, z neposrednim opazovanjem trenutnega lastnega doživljanja ter samega sebe. Samo-opazovanje je torej istovetno prvič z neposrednim notranjim zaznavanjem trenutne lastne duševnosti, drugič pa še z vsemi onimi opazovanji, ki slone na takem neposrednem zaznavanju lastnega trenutnega doživljanja ter samega sebe. Radi tega svojstva samoopazovavne metode so pa proti njej nastali osobito v novejšem času različni ugovori, ki jih moram tem resnejše upoštevati, čim važnejša se mi zdi uprav ta metoda. Tako sem celo tu v Ljubljani mogel-slišati s strani razUčnih oseb, ki iih sicer kakor znanstveno tako osebno visoko cenim, da se gradi moja filozofija vsaj v veliki meri na samoopazovanju in da ji uprav zato ne more pripadati ona objektivnost, ki gre drugim vedam.
Tako pa hočem v sledečem podrobno navesti sploh vse tradicijske in moderne ugovore proti metodi samoopazovanja, pri čemer me vodi samo Zelja, da pridem sam na jasno, na kakih tleh zidam tvojo filozofijo sploh in svojo psihologijo posebej.
Samoopazovanje naj bi bila metoda, pri kateri načelno sovpadeta objekt in sredstvo opazovanja. Metoda samoopazovanja je vendar metoda popolnoma neposrednega zaznavanja, pri kateri se naj opazujoči subjekt v ničemer ne razlikuje od opazovanega objekta. Ako bi bila taka metoda opazovanja duševnih pojavov mogoča, tedaj pa H morale biti naravnost vnaprej izključene tudi vse zmote v psihologiji, tedaj bi morala biti vnaprej Izključena okoliščina, da nahajamo tudi v okviru psihologije toliko šol, ki druga drugo ostro pobijajo. Ako nam je n. pr. trenutno veselje v istini popolnoma neposredno dano in ako torej je naloga samoopazovanja v istini ta, da stopa subjektu, ki uporablja za spoznavanje onega trenutnega lastnega veselja tako zvano samo-opazovavno metodo, njegovo veselje naproti samo in v vsej nagoti lastnega bistva, tedaj bi uprav pri takem neposrednem opazovanju samega sebe tudi vsaka zmota morala biti že vnaprej izključena. Ker pa je dovolj znano, da tudi najresnejši psihologi v temeljnih vprašanjih drug drugega ostro pobijajo, je pač jasno, da metoda samoopazovanja ni in ne more biti metoda znanstvene psihologije posebej ter znanstvene filozofije sploh.	*
Tako približno se glasi prvi ugovor proti samoopazovanju, ugovor, na katerega prisegajo celo resni psihologi naše dobe. Ker pa se izkaže ta ugovor takoj brezpomemben, kakor hitro se mi posreči pokazati, da tudi metoda samoopazovanja pri vsej svoji neposrednosti ne izključuje najrazličnejših zmot, navajam v sledečem le nekaj vseh onih činiteijev, na kojih račun gre dejstvo, da je tudi oni, ki uporablja metodo neposrednega samoopazovanja, podvržen najrazličnejšim zmotam. Ti činitelji razpadejo, ako prav sodim, celo v dve vrsti, namreč v subjektivne momente cpazovavca samega in drugič v objektivne činitelje, ki vedejo naravnim potem do zmote tudi tani, kjer sledi psiholog in filozof samo temu, kar mu narekuje njegovo sicer vestno opazovanje «omega sebe.
Omenjeni subjektivni momenti opa-zovavca samega so n. pr. sledeči: Vsak človek je s svojo pozornostjo ponavadi, samo pri pojavih vnanje prirode, pri okolici, ki ga trenutno obdaja,
!e. redkokdaj pa pri samem sebi ter pri lastnih trenutnih doživljanjih. O razlogu za to dejstvo govorim na drugih mestih, dejstvo samo pa je tako nepobitno, da ga lahko potrdi vsakdo z lastno izkušnjo. S tem pa je obenem rečeno, da se človek le z veliko težavo lahko privadi tudi metodičnemu opazovanju samega sebe, da se uprav to opazovanje le redkokdaj posreči in da ostaja glede svoje dobrine tudi tedaj, ko se komu posreči, daleč za opazovanjem tako zvane vnanje prirode, ki je človeku tako rekoč izza njegovih mladih nog prirojeno. Ako pomislimo to razliko med opazovanjem vnanjih, fizičnih pojavov in med opazovanjem samega sebe, ne moremo dvomiti, da je uprav oni, ki uporablja v danem slučaju samoopazovanje, podvržen najrazličnejšim zmotam in to kljub vsej neposrednosti, značilni za opazovanje te vrste.
Drugič pa sestoji naša duševnost v vsakem trenutku iz najrazličnejših kompleksov, ki so nam v slučaju samoopazovanja vsi hkrati neposredno dani. Torej pa se nam tedaj, ko hočemo enega izmed njih opazovati, vsiljujejo neposredno tudi še vsi ostali. V takem primeru pa moramo vse svoje misli osredotočiti uprav na oni lasten doživljaj, ki ga želimo opazovati. Sposobnost take miselne koncentracije pa je zopet lahko večja ali manjša in v danem slučaju zelo majhna, kar zopet razlaga, zakaj je lahko psiholog, ki mu nedostaju posebne sposobnosti za tako koncentracijo svojih misli, kljub neposrednosti svoje samoopazovavne metode podvržen najrazličnejšim zmotam.
Tretjič Je tudi pri samoopazovanju velike važnosti sposobnost, razlikovati med več ali manj bistvenimi in nebistvenimi momenti na pristojnem odseku trenutne lastne duševnosti. Tudi ta sposobnost pa je lahko večja ali manjša, pri čemer igra posebno vlogo še naše trenutno zanimanje, ki nam lahko različne strani na doživljanju, ki so objektivno morda samo trenutnega značaja, dela važne in posebnega opazovanja vredne. Tako pa lahko dohaja tudi s te strani do najrazličnejših zmot psiholog in filozof, ki uporablja pri raziskovanju duševnosti samo-opazovavno metodo.
Četrtič pa spadajo sem različni predsodki
Jer različna stališča, s katerih opazujejo po- --------
samezui psihologi in filozofi takorekoč yf&£X$ trgnatao doživlhk'
lastno notranjost. Iz samega sebe, t. j. iz lastnega »jaza« bo radi takih predsodkov in stališč teolog naredil tisto znano substancialno dušo, ki naj je kot povsem edinovrstna, nematerialna, absolutno nedeljiva in vsled tega neuničljiva reč popolnoma neodvisna od vsakega doživljanja, temveč ki naj to doživljanje šele omogoča. Kak materialist pa bo lasten jaz ali sploh zanikal ali ga vsaj istovetil s kakim možganskim procesom ter ga v najboljšem slučaju smatral samo za neko posebno funkcijo lastnega fizičnega telesa. Torej pa lahko tudi tedaj, ko uporabljamo metodo samoopazovanja, prodremo do neke resnice samo v tem slučaju, ako smo v stanu, se več ali manj otresti vseh nazorov, ki smo jih sicer kjerkoli in od koderkoli pridobili in ki nas stavijo samo na izvestna stališča, zgrajena iz samih predsodkov. Tudi ta sposobnost pa je lahko večja ali manjša, kar zopet razlaga razne zmote in razna nasprotja med psihologi in filozofi, dasi uporabljajo vsi metodo neposrednega samoopazovanja.	; ■ v; v, . i
Med omenjene objektivne momente, ki omogočajo ter povzročajo raznolike zmote tudi pri samoopazovanju, pa spadajo n. pr. tile činitelji: Prvič so nam naša trenutna doživljanja dana, dasi neposredno, vendar, kakor znano, le neverjetno kratek čas, potem pa sama izginjajo in smo zato povsod tam, kjer mora naše opazovanje samega sebe iz metodičnih razlogov trajati dlje časa, navezani več ali manj samo na svoj spomin, ki je lahko boljši ali slabši in ki nas v slednjem slučaju tudi lahko vede do najrazličnejših zmot.
Drugič svoja doživljanja v ugodnem slučaju sicer neposredno zaznavamo ter tudi vemo, da jih faktično imamo, a kljub temu jih le silno težko analiziramo in uvrščamo med znana doživljanja: ne vemo, ali gre v danem slučaju za kako trenutno predstavo, za kako trenutno misel ali za kak drug trenuten doživljaj. Pri vsej svoji neposredni danosti so naša doživljanja sama večkrat namreč objektivno tako nedoločena, da nam vsa neposrednost samoopazovavne metode prav nič ne hasni za njih pravilno analizo. Zopet stojimo pred posebnim razlogom, zakaj nas tudi samoopazovanje vede in v danem slučaju mora vesti do najrazličnejših zmot.
Tretjič nas pri duševnih pojavili na najrazličnejše načine lahko vara tudi jezik. Uprav preprosto ljudstvo ni vajeno gledati vase in zato tudi ni skovalo posebnih besed za razne psihološke pojme ali pa vsaj samo tako, kakor je to zahtevala trenutna potreba dnevnega medsebojnega občevanja. Zato mora znanost nadomestiti to pomanjkljivost samo z več ali manj metaforičnimi izrazi, ki jih je vzela in jemlje iz praktičnega življenja, ki pa naj pomenijo tu nekaj popolnoma drugega. Uprav radi te svoje metaforičnosti pa so taki izrazi jako varljivi hi nas lahko zapeljejo, da se v danem slučaju popolnoma napačno Izražamo, čeprav nismo glede tega, kar nam nudi opazovanje samega sebe samo, v nikaki zmoti. Omenjena vloga jezika pri raziskovanju duševnih pojavov nas lahko zapelje celo tako daleč, da zamenjavamo strukturo lastne duševnosti s strukturo lastnega jezika in podajamo na ta način psihologijo, ki je bila naravnost tipična za prejšnja stoletja, ki pa pravzaprav sploh ni nikaka psihologija, temveč le neka logika jezika.	v
Četrtič je tudi ono spoznavanje, ki sloni na opazovanju samega sebe, podvrženo naši večji ali manjši pozabljivosti, kar ima v danem slučaju tudi usodepolne posledice za pravilnost na-daljne zgradbe našega psihološkega znanja. Končno pa je za vsak subjekt značilna še večja ali manjša »ožina njegove z a v e s t i«, ki nobenemu subjektu ne dopušča, da bi zaznal hkrati vse posameznosti v lastni notranjosti, vsa razmerja, ki vežejo vse njegove doživljaje v enem toku njegovega trenutnega življenja; vsako, še tako vestno opazovanje samega sebe zadene torej v vsakem slučaju le neznatno majhen odsek celokupne trenutne duševnosti, ki ga lahko sicer še tako natančno dojamemo, a ga vendar popolnoma napačno tolmačimo, ker ne vidimo njegovega stika z ostalo duševnostjo, tvorečega v danem slučaju morda uprav njega najvažnejšo stran. Tako pa lahko vede tudi ta zakonita ožina človeške zavesti v zvezi z omenjeno pozabljivostjo do najrazličnejših zmot psihologa in filozofa, dasi gradi svoje podatke samo na neposrednem opazovanju samega sebe.
Torej nahajamo v istini dovolj razlogov, zakaj je tudi naše samoopazovanje pri vsej svoji neposrednosti podvrženo najrazličnejšim zmotam. Sploh pa moramo tu še upoštevati, da glede danosti lastnega trenutnega doživljanja, n. pr. trenutnega lastnega zobobola nihče ne dvomi in ne more dvomiti, temveč da gredo duhovi narazen šele pri interpretaciji psiholoških faktov, zaznanih na ta način. Samoopazovanje samo je vendar istovetno le z nekim notranjim pogledom na samega sebe in na lastno trenutno doživljanje, dočim se vsako pravo psihološko raziskovanje duševnosti prične šele z naknadno analizo na ta način znanega objekta, šele z naknadnim primerjanjem in razlikovanjem, šele z naknadnim izločanjem, uvrščanjem in sklepanjem, jz česar sledi, da je torej tudi vsako psihološko raziskovanje pri vsem svojem značaju, da temelji in mora temeljiti končno na neposrednem opazovanju samega sebe, nazadnje samo posrednega značaja in torej v danem slučaju pravtako lahko zmotno, kakor velja to tudi o raziskovanju vnanje prirode. Kakor vsaka veda, tako tudi psihologija ni in ne more biti nikako popolno spoznavanje, temveč samo neznatno majhen del vsega tega, kar bi se dalo spoznati, ako bi spoznavajoči subjekt ne bil — omejeni človek. Torej ne velja ugovor, da samoopazovanje sploh ni nikaka znanstvena metoda, češ, v nasprotnem slučaju bi uprav v psihologiji vse zmote morale biti .vnaprej izključene.
Drugi ugovor proti samoopazovanju kot temeljni metodi filozofije sploh In psihologije posebej pa se glasi približno takole: Neposredno lahko opazujemo samö samega,?«be ftt $amÖ lastno

tuji duševnosti karkoli vedeti samo posredno, namreč samo po analogiji vsega tega, kar sami smo in kar sami doživimo. Torej pa je uprav vsako samoopazovanje glede svojega objekta že načelno omejeno samo na subjekt, ki to samoopazovanje uporablja, iz česar sledi, da je tudi psihologija in filozofija, zgrajena na takem neposrednem opazovanju samega sebe, pravzaprav samo psihologija ter filozofija pristojnega individualnega opa-zovavca in da torej tudi njenim zakonom ne pripada ter ne more pripadati ona veljavnost, ki naj diči vsak znanstven zakon, namreč več ali manj splošna veljavnost. Ker pa nas uprav samoopazovanje vede neobhodno samo do takih individualnih podatkov, se te metode ne sme posluževati psihologija in filozofija, ki naj bo znanstvena.
O tem ugovoru je prvič reči, da bi veljal v enaki meri tudi za vse druge vede, n. pr. tudi za naravoslovje in matematiko. Saj ima tudi vsak naravoslovec in matematik le svoje predstave vnanje prirode, količinskih ter drugih funkcij, tako da mu recimo kot profesorju naravoslovja in matematike ni in ne more biti nikoli vnaprej zajamčeno, da ga vsi oni, katerim razvija svoje nazore o svojem predmetu, v njegovem smislu tudi adekvatno umevajo. Kakor za doživljanje samo tako velja tudi za vse druge pojave, da nimamo nazadnje nikakega argumenta za strogo istovetnost n. pr. dveh pojmov še tako enostavnih pojavov, ki ju imata dve osebi tudi o kakem »istem« predmetu.
Tu nam pomaga v glavnem samo en kriterij, namreč medsebojno umevanje na podlagi jezika, ki bi bilo nemožno, ako bi se različni subjekti vsaj v glavnem krili glede svojih pojmov »istih« duševnih ali neduševnih pojavov. Tako medsebojno umevanje na podlagi jezika pa ni samo možno n. pr. pri naravoslovju in matematiki, temveč tudi v psihologiji. Ko govorimo drugim osebam o lastnih dvomih In upih, o lastnem veselju in žalosti, o lastnih željah in odporih in sicer vse to na podlagi in samo na podlagi neposrednega opazovanja samega sebe, nas vendar vsaj v ugodnem slučaju popolnoma umevajo tudi vse druge osebe, umevajo, kaj mi s svojimi besedami mislimo, kar velja tudi narobe za nas same, ko nam govore .druge osebe o svojih doživljanjih in to zopet samo na podlagi neposrednega opazovanja samih sebe. Brez takega medsebojnega umevanja bi bilo sploh vse družabno in socialno življenje vnaprej izključeno.
Ako je temu tako, tedaj pa je pri vsej neposrednosti samoopazovavne metode tudi v psihologiji možno ugotavljanje zakonov, ki ne zadevajo samo mene ali tebe, temveč na zadnje vse človeštvo. Saj sledi uprav iz nepobitne možnosti medsebojnega stvarnega umevanja ne samo na naravo-slovno-matematičnem, temveč tudi na psihološko-duhovnem polju naravnost z analitično jasnostjo, da se vrše pri vseh subjektih vsaj v temeljnih ozirih Isti psihološki procesi, vsaj v onih ozirih, ki zadevajo take duševne pojave, glede katerih je omenjeno medsebojno umevanje različnih subjektov možno in tudi dejanski uresničeno. Ko torej ugotavlja psiholog in filozof psihološke pojave in zakone, ki jih umevajo tudi drugi subjekti, kadar n. pr. njega poslušajo ali njegove spise berejo, tedaj se njemu ni treba bati, da ugotavlja samo take duševne činitelje, ki bi veljali samo zanj, ne pa tudi za druge osebe, kljub temu, da je te činitelje vsaj končno mogel ugotoviti samo s pomočjo neposrednega samoopazovanja.
Drugič je proti omenjenemu drugemu ugovoru reči, da deluje vsak znanstvenik itak samo z vi-

Edmond et Jules de Goncourt:
toiie Mauperin,
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
dika neke večje ali manjše s p 1 o š n o s t i, t. j. 1 vidika abstraktivnega motrenja kakršnihkoli sicer še tako individualnih pojavov, ki mu jih nudi dnevna izkušnja. Tako n. pr. botanik ne podaja opisa uprav te in te popolnoma individualne ter faktično pred njim ležeče cvetlice, temveč jemlje individualno cvetko je za primer, da dohaja z njeno pomočjo do opisa, ki velja tudi za vse druge cvetke določene vrste ali morda sploh za vse rastlinstvo. Pravtako se tudi psiholog pri vsakem faktičnem trenutnem lastnem doživljanju, ki mu ga nudi samoopazovanje, ozira samo na več ali manj splošne njegove strani, o katerih {brej velja, da niso značilne samo za to trenutno individualno doživljanje, temveč tudi za vsa druga doživljanja določene vrste in v danem slučaju morda sploh za vse doživljanje. Ker pa se vsi različni posamezni pojavi razlikujejo drug od drugega samo po v.eč ali manj individualnih svojih lastnostih, kažoč sicer enake splošne strani svojega bistva, in ker se torej tudi v psihološkem pogledu razlikuje subjekt od subjekta samo po individualnih straneh svojega doživljanja, ki pa je glede različnih drugih splošnejših strani drugo drugemu več ali manj enako, je jasno, da omogoča orisana znanstveno-abstrak-tivna metoda kakor povsod drugje tako tudi v psihologiji ugotavljanje zakonov, ki ne veljajo samo zame ali zate, dasi so povzeti samo iz individualnih lastnih doživljanj, ki nam jih nudi nazadnje edino neposredno opazovanje samega sebe.
Tretjič pa govori končno proti istemu drugemu ugovoru dejstvo, da nahajamo na vseh poljih znanstvenega raziskovanja nebroj zakonov, ki se takorekoč na prvi pogled izkažejo kot splošno veljavni. Za zgled vzamem znani aksijom, da je celota cetaris paribus večja nego njen del, aksijom, ki velja nedvomno brezpogojno in brez ozira na vse trenutne in še tako individualne slučaje kake faktične celote in njenega faktičnega dela, kljub temu, da ima v vsakem takem slučaju vsak človek le svojo predstavo celote in dela, o kateri ne more nikdar vnaprej vedeti, da je identična s predstavami teh pojavov, ki jih imajo druge osebe. In vendar ne bo nikomur prišlo na misel da bi omenjeni aksijom veljal recimo samo za ta ali oni po-edini slučaj. Celo vrsto takih na prvi pogled splošno veljavnih zakonov pa lahko ugotavlja tudi psihologija ter jih najde čitatelj v zadostni mer* zbrane že v mojem »Uvodu v filozofijo«.
Tu vzamem za primer samo razmerje med estetičnim uživanjem kake slike in pa med golim predstavljanjem, recimo gledanjem iste slike. Tudi o tem razmerju velja na prvi pogled z analitična jasnostjo, da je pač možno golo predstavljanje kakršnekoli slike brez vsakega vzporednega estetičnega uživanja, da pa je s strani vsakega subjekta vsako in še tako bledo estetično uživanje kake slike brez sočasnega takega ali drugačnega predstavljanja iste slike naravnost vnaprej izključeno. Tudi ta zakon je povzet na faktičnem ter individualnem lastnem predstavljanju In uživanju, na pojavih torej, ki nam jih nudi končno edino samoopazovanje; tudi do tega zakona pridemo le, ako si ogledamo lastno predstavljanje in lastna uživanje: in vendar mu pripada na prvi pogled tako splošna veljavnost, da je' vsak empiričen subjekt, za katerega bi ta zakon ne veljal, .vnaprej ‘ izključen.
To vse je prorokovalo srečo abbeju Blam-poixju in ta tudi ni izostala. Njegov sloves se je naglo razširil. Moda, ta največja sila Pariza, ki se dotika vsega,' celo sutane duhovnika, ga je dvignila in mu prinesla uspehov. Ljudje so prihajali k njemu od vseh strani. Najnizkotnejše pregrehe so nosili drugam, njemu so prinašali samo najbolj izbrane. Bil je kmalu obdan od znanih imen, velikih bogatašev, ljubkih spokornic in lepih ženskih oblek. Matere so ga spraševale za svet, kako uvajati hčerke v družbo, hčerke so dobivale pri njem navodila, predno so začele zahajati v svet. Bil je mož, na katerega se je obračal ženski svet za dovoljenje, ali sme razgaliti vrat; bil je mož, ki je urejeval sramežljivost bal-skih oblek in spodobnost štiva, mož, katerega se je vprašalo za naslove romanov, ki se smejo čitati in moralnih gledaliških iger, katerim se sme prisostovati. Pripravljal je za prvo obhajilo In vodil k poroki. Krščeval je otroke in spovedoval prešestnike. Ženske, ki jih njih soprogi niso razumevali, so prihajale k njemu tožit o vsakdanjosti in dal jim je malo ideala, ki so ga nesle domov. Globoko obupani In žalostni so se zatekali k njemu in zapovedal jim je, naj gredo na potovanje v Italijo, naj se malo pozabavajo s slikarstvom in godbo in vrhu tega naj opravijo dobro spoved v Rimu. Ločene žene so prihajale k njemu, da jim omogoči mimo vrnitev k njih soprogom. Posredoval je celo med ljubeznijo zakonskih žen in ljubosumnostjo tašč. Materam je dobavljal učiteljice, Mladim ženam sobarice, stare nad štirideset let. Novo poročene so se učile pri njem ohraniti zakonsko srečo in soproga z izbranostjo svoje toalete, s čistoto, s skrbnostjo, z deviŠtvom in fineso perila. »Treba je, moj dragi otrok,« tako je dejal včasih, »da poštena ženska malo diši po galantni dami.« Njegova izkušenost se je celo vmešavala v higijeno zakona. Materinstvo se je priporočalo njegovi prosvitljenostl in nosečnost je poslušala njegove nasvete: odločal je, ali naj bo žena mati in aäi naj mati doji.
Ta sloves, ta vloga, to intimno vodstvo ženske, te vednost vseh njenih skrivnosti, toliko za-
j» mt ..»teaai -m .vdiaki-
Torej pa tudi omenjeni drugi ugovor proti samoopazovanju ne velja, ker lahko v isti meri kakor druge vede tudi psihologija in z njo filozofija sploh ugotavlja splošna dejstva in splošne zakone, da si je tu to ugotavljanje zgrajeno končno na ne« posrednem opazovanju samega sebe. - • * * * * v vi
njami in blagajničarkami dobrodelnih družb, neprestani odnošaji z vsem, kar je bilo boljšega v Parizu, ves vpliv, ki ga more dobiti obziren, po-
nižen in spreten duhovnik, vse to je dajalo abbčju Blampoixju ono veliko moč, ki žari pod zemljo. Vse, kar se je hotelo v višji družbi poročiti, se je obračalo na tega duhovnika, ki ni kazal politične
barve, ki je bil izvedenec v teh zadevah in čudovito dobro znal zbliževati imena ali pa križati
rodbine, zvezati denar z denarjem ali pa staro ime z novim bogastvom, človek bi bil rekel, da je imel pariški zakon nekako skrivnostno previdnost
v tem redkem možaku, ki je bil zaeno duhovnik in odvetnik, apostol in diplomat, Fenčlon in M. de Foy.	• ;'
Abbč Blampöbc je imel štiriindvajset tisoč frankov letnih dohodkov, od. katerih je dajal polovico revežem. OdJdonil je bil škofijo, da ostane to, kar je bil: duhovnik.	'A
— S kom imam čast?.. ; je dejal abbč, kakcu; bi se hotel spomniti imena.
— Gospa Mauperin... mati gospe Davarande.
— Oj, oprostite, milostiva, oprostite... Vi niste ena onih oseb, katere človek pozabi.,. Toda, prosim vas, tu je naslonjač...-1'
. .-V. OO .	>
In vsedel se je proti oknu njej nasproti in nadaljeval: Ta poroka je prav drag spomin zame, kajti dala mi je priliko spoznati vas; poroka vaše hčerke z gospodom Davarandom. Midva, vi in jaz,
vi gospa s svojo materinsko udanostjo, in jaz pa, moj Bog, z ubogo razsvitljenostjo skromnega duhovnika, sva udejstvila zares krščanski zakon, ki v vsem odgovarja verskim potrebam tega dragega deteta, njenemu srcu in zahtevam njenega položaja v družbi. Gospa Davarande je vzor mojih spokornic. Zelo sem zadovoljen z njo. Gospod Davarande je izboren mlad mož, ki je, kar s? dandanes najde tako redkoma, ravnotako veren kot njegova soproga. Duh si odpočije nad tako srečnimi zakoni in prepričan sem, da niste prišli radi teh dragih otrok...
— Res je, gospod abbž, zelo srečna sem > tem oziru... njih zadovoljnost mi je v veliko veselje. Kolika odgovornost za stariše je takoti otrok. Ne, gospod abbe, ne prihajam radi njih k vam, temveč radi mene. .	»Sf
_ Radi vat, dra»
Ošinil jo je z ostrim pggleddSL A itt a"i; ugasni'
Ili, priloga „Jtitraniim Novostim“* itev. 186. z dne 9. septembra 1923.
Velika manifestacija N RS v osvobojeni Koroški.
J. SHOD V PREVALJAH.
Pretečeno nedeljo se je vršil usta-
WiVni srezki zbor v Prevaljah. Veliki Btostorä Rozmanove gostilne so bili pre-tesria in mnogo zborovalcev je moralo s&tl na hodnikih in na vrtu. Ob 9. uri ^H^aj je predsednik pripravljalnega °®>bra otvoril shod, pozdravil zboro-in delegate oblastnega odbora ter PRienil, da so načela NRS začela prodi-tudi v prevaljskem srezu od gospo-Ske hiše pa do kmetske koče. Nato poda hesedo oblastnemu delegatu NRS g. dr. •vavniktt iz Maribora.
Dr. Ravnik, odvetnik v Mariboru je v nad I. urnem, temperamentnem s po-n^mimi pritrjevalnimi vsklici navzočih ^provalcev prekinjenem govoru obraz-7^2 vse naravne in nenaravne vzroke -^našnjik obupnih razmer v naši državi ter Posebno opozoril na posledice straš-De svetovne vojne in na notranjepolitič-2® abnormalne izrodke zlasti na Radi-^stvo, ki je neizmerno Škodovalo Ogledu naše države.
V	stvarno zasnovanih, živahnih bese-je govornik razpravljal o delovanju
^"Vše koalicijske vlade in povdarjal, da Je sedanja homogena NRS vlada pre-^ela: nase rešitev najtežjih vprašanj, ^or finančnega vprašanja, kmečkega ^ašanja, uradniškega vprašanja in še drugili problemov, Id globoko po-SeSaio v naše državno življenje. S po-2‘övnim resnim delom je NRS vlada v zadnjem zasedanju skupščine pokazala, öa li je obstoj in razvoj celokupnega jugoslovanskega naroda na srcu. Srbski ael celokupnega jugoslovenskega naro-^ le Izkazal homogeni NRS vladi polico zaupanje s tem, da ji je priboril ^.zadnjih občinskih volitvah v Srbiji Stojno zmago nad vsemi dragimi strankami.
_ Ideje NRS so v Srbiji' tako globoko ■^oreninjene, da NRS nikdar ne bo zgl-iz političnega prizorišča, temveč podrla tudi v one jugoslovanske po-^ajine, kjer so dosedaj razni politični jtefetisti uganjali protidržavno destruk-politiko.
V	nadaljndK izvajanjih 'ie govornik ^®njal najvažnejše zakone, ki so bili
zadnjem zasedanju narodne skupščine in pri razmotrivanju o ®lem ?pozor^ na to, da so ravno tisti hnjsj^^» ki sedaj proti temu zakonu
fali n 2* ^ ^asa svetovne vojne izva-najstrožji kuluk v obliki vojnega
in «i11 ter 8 povzročili, da tisoči Pofiv^ najboljših mož in fantov viferTS vsefl evr0Pskih poljanah, je Dr. pr'aYania Prekinil govornika.
" , Vnik je končno izvajali, da
absa raditaJci priborih’ „Sr 80 r,m
^močnem NRS klubu svoje zastopnike posegli za Slovenijo pozitivne uspehe v
fospodarskem in socijalnem oziru. Slo-^ci moramo postati radikalci, ker ho-
c i.
'jr'
"■■fese.
0sk^ Wilde:
Hiša sodbe.
Tiho je bilo v hiši sodbe. In človek ^Ppil nag pred Boga. vmT02 odprl živi jensko knjigo člo-fr Bog je govoril človeku: Tvoje je bilo slabo in bil si krut na-10n™> ki 80 Prosili pomoči. Do u&T’fi so bili v stiski, si bU trd in ne-jih Reveži so klicali k tebi in ti je j,T? slišal in klic mojih v trpljenju s| .J . Pri tebi duha ušesa. Nastopil so^^io dedščino in si poslal lisice v otrot vino^d- Odvzemal si kruh bj^01« in ga metal psom. In moje go-iij - ’ ki so živeli v miru po močvirjih fn _ P1® slavili, Si ti zapodil na cesto, te 2° zemlü» ^ katere nedri sem Pusti vznikniti,; si prelival nedolžno
SeJQ mož j® odgovoril in rekel: »Tako
’jen^ Z°Det j® 602 odprl knjigo živ-
IfeJ? ®°g je govoril možu: »Tvoje živjele le bilo slabo in iskal si lepote, 8610 ju2 razodel, šel pa si mimo tvoi*’ katero sem jaz skril. Stene rtjl® sohe so bile vedno pokrite s po-in z ležišča svoje zavrženosti ^ v®dno vstajal ob zvoku flavt. Zgradil »edem oltarjev grehom, katere sem C* trPel in si užival hrano, katere ne v«*”1®!* V škrlat tvojega plašča so bili J^ni trije znaki sramu. Tvoji maliki rabili niti iz zlata niti iz srebra, iz «oene kovine, ki ostane večno, ampak W.esa; 10 lmirie to Propade. Omade-wl, si njihove lase z nardo in si jim « granatna jabolka v roke. Njihove rj*® si posul z biseri in si razgrnil pre-Pod njimi. Z antimonom si po-njihove veke in omadeževal nji-tdo z miro. Uklanjal sd se jim do
jt#JL
čemo v vzajemnem in iskrenem sporazumu z brati Srbi rešili skupno državno vprašanje. Iščimo stike z ljudstvom, ne sramujmo se podati roke zadnjemu delavcu, ki si v potu svojega obraza s trdimi žulji služi vsakdanji kruh in s poštenim resnim delom si bodemo pridobili zaupanje med širokimi masami našega naroda in na ta način bodemo tudi delovali v smislu programa NRS, ki si je zapisala na svoj prapor geslo, da hoče delati skupno z ljudstvom in pod kontrolo ljudstva. (Burno več minut trajajoče pritrjevanje je sledilo stvarnemu in prepričevalnemu govoru dr. Ravnika.)
Potem, ko se je šumno navdušenje Poleglo, se je predsednik pripravljalnega odbora zahvalil govorniku v imenu vseh zborovalcev ter podal besedo oblastnemu tajniku Troštu.
Tajnik Trošt je izvajal sledeče:
Ko se je po poprejšnjih uspehih' na bojnih poljanah srbska vojska morala vsled premoči umikati vedno nazaj in končno nastopiti križev pot preko albanskih gora, je v duši vsakega srbskega vojaka tlelo trdno prepričanje in ne-omajano zaupanje, da prej ali slej pride čas, ko se bodo v nasprotni smeri vračali zmagoslavni v svojo domovino. Kdor je takrat čutil za Srbe, moralo mu je krvaveti srce toliko bolj, ko je videl podivjano avstrijsko soldatesko, med katero je bila večina Slovanov. Toda to soldatesko je ponajveč vzgajalo naše domače duhovništvo, ki je ob vsaki priliki kazalo največje sovraštvo do srbskega naroda. »Srbe na vrbe« je bila parola naših maziljenih in nemaziljenih ljudskih voditeljev in oznanjevalcev ljubezni med brati (klici: sramota!). Kdo 'je med celo vojno najbolj pridno nabiral vojna posojila in iztiskava! zadnji vinar od nepoučenih mas? Kje je največja percentuala vojnih invalidov in kdo so oni, ki so daleč na bojnih poljanah žrtvovali svoje mlado življenje? To vsi so učenci naše klerikalne stranke in njenih voditeljev (klid: res je!). Takrat je vladala krščanska Avstrija in zanjo bi naši klerikald slekli tudi poslednje hlače (smeh).
V onih nesrečnih časih je imela v Srbiji vlado v rokah NRS in ta stranka je preprečila, da ni došlo do sramotnega miru med Avstrijo, koji mir so z vso vnemo propagirale tedanja liberalna in napredna, oziroma sedanja demokratska stranka. Posledice takega sramotnega miru bi bile za ves jugoslovenski narod katastrofalne, kakor je bil mir sklenjen med Rusijo v Brest Litovskem.
Ob zlomu solunske fronte in poznejšemu razpadu Avstrije je došla srbska vojska v Slovenijo kot naš prijatelj, ne pa kot zmagovalec. Ujedinjenje troime-nega naroda je bila posledica prisiljenih razmer, na koje pa mi niti pripravljeni nismo bili. Ako ne bdi došlo do prostovoljnega ujedinjenja, tedaj bi srbska vojska po vsej pravid, ki jo ji je dajal vojni zakon, proglasila naše dežele kot zavojevane, v kojem slučaju bi morali mi plačevati vojno odškodnino in druge vojne dajatve, kakor jih morajo plačevati Nemčija, Avstrija, Bolgarska, Mad-
solncu. Solncu si kazal svojo sramoto in mescu svojo norost.«
Mož pa je odgovoril in rekel: »Tako sem storil.«
In tretjič je Bog odprl knjigo življenja.
In Bog je govoril možu: »Slabo je bilo tvoje telo in s slabim si povračal dobro, z grdim si povračal lepo. Roke, ki so te hranile si ranil, in prsi, ki so ti hrano dajale si zaničeval. Kdor je prišel k tebi in te je prosil vode, je šel žejen od tebe in one, ki so te čez noč skrivali v šotorih, si izdal ob jutru Sovražnika, ki se te je usmilil, si ubii iz zasede, in prijatelja, ki je hodil s teboj, si prodal za denar, in onim, ki so ti naklanjali ljubezen, si dal le prazen nič.«
In mož je odgovoril:	»Tako sem
storil.«
In Bog je zaprl knjigo življenja in je rekel:	»Resnično, poslal te bom v
pekel, v najgloblji pekel te bom poslal.«
In mož je zaklical: »Tega ne moreš.«
In Bog je rekel možu: »Zakaj te ne morem poslati v pekd? Iz kakšnih razlogov ne?«
»Ker sem vedno živel v peklu,« i® odgovoril mož.
In tišina je zavladala v hiši sodbe.
.	£®2 nekaj časa je izpregovoril Bog
rekel možu: »Ker vidim, da te ne ^em poslati v pekel, te bom resnično v nebesa. Da, v nebesa te bom
poslal poslal.
In mož je reš.«
In Bog je rekel možu: »Zakai te SÄ8	„
zaklical: »Tega ne mo-
ne
kakšnega

žarska in Turčija. Kako Hvaležnost izkazujemo mi sedaj viteškemu srbskemu narodu, ki nas je osvobodil robskega jarma, dokazuje najbolj današnje defetistično rovarjenje naših klerikalcev in njihovih pomočnikov na Hrvatskem in v Bosni. (Klici: sramota!) NRS, ki tako vzorno deluje v Srbiji in Crnigori, moramo tudi mi vsej ati v Sloveniji in kakor hitro bodo vsi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci združeni v tej stranki, nam bo še le tedaj zasijalo pravo jugoslovensko, solnce. Mi vsi moramo z vsemi silami gladiti pot do uresničenja in naši potomci se bodo tedaj s hvaležnim spominom poslavljali od naših grobov. (Dolgotrajno ploskanje).
Zahvalivši se predsednik predgovorniku, je otvoril debato, v kojo so posegli razni domačini in na vse vprašanja sta jim oblastna delegata dajala zai-dovoljive odgovore.
Nato so bili izvoljeni v srezki odbor sledeči člani1: za predsednika: Krasnik Gregor, postajni delavec, podpredsednika: Čretnik Ivan, komisar finančne kontrole, tajnik: Marčič Julko, sodni kancelist, odborniki : Kunc Franc, kmet, Mati Ivan, rešpecljent fin. kontrole, Jaklič Ivan, skladiščar.
Preden je bil srezki shod zaključen, se je prečitala resolucija in izvršila volitev pripravljalnega odbora krajev, organizacije Prevalje. V ta odbor so bili izvoljeni: predsednik: Jaklič Ivan, skladiščar, podpredsednik: Vrhovnik Jurij, višji sodni oficijaJ, tajnik: Marčič Julko, sodni oficijal, blagajnik:	Budja
Ferdo, preglednik fin. kontrole, odborniki: Dobnik Bogomir, carinski uradnik, Kroflič Bernard, sluga okr. glav., Kunc Franc, kmet, Kristan Leopold, čuvaj, Krasnik Gregor, delavec.
Kot zaupniki so bili izovljeni sledeči člani: za občino Črna: Eržen Anton, Mežica: Paglavec Ernest, Sv. Danijel: Ploj Anton, Libeliče: Završnik Valentin, Dravograd: Elsner Adolf, Ubuče: Matelič Anton.
Novoizvoljeni predsednik krajevne organizacije g. Jaklič se je toplo zahvalil na zaupanju in je obljubil, da bo z vsemi močmi deloval na razširjenju stranke in je prosil soizvoljene člane, da ga pri tem delu podpirajo.
S tem je bil dobro uspeli shod zaključen in možje srezkega in krajevnega odbora, ki so bili izvoljeni nam da-jajo polno jamstvo, da se bo NRS širila v pravcu, ki je zapopaden v strankinem programu in ki združuje v bratski ljubezni troedini narod.
2.	SHOD V GUŠTANJU.
Točno ob 4. uri pop. se je vršil ob veliki udeležbi shod v Guštanju v gostilni pri pošti.
Dr. Ravnik je slavil NRS kot ono, ki je celokupnemu jugoslovenskemu narodu priborila politično in državljansko svobodo in ki mu bode s pozitivnim gospodarskim delom priborila tudi socijalno svobodo. Homogena NRS vlada je pokazala toliko smisla za resno delo, da ji moramo popolnoma zaupati, kakor ji zaupajo Srbi, ki so pri zadnjih občinskih volitvah to zaupanje manifestirali s sijajno zmago NRS nad vsemi drugimi strankami. Če NRS vlada do danes ni mogla rešiti vseh težavnih vprašanj, ki so se po strašni svetovni vojni pojavila v naši državi, ležijo vzroki v nesrečnih zunanjepolitičnih izrodkih in v nepoznavanju medsebojnih razmer. Da se ni rešilo marsikatero vprašanje za Slovenijo, so temu krivi njeni dosedanji zastopniki, ki so stali pasivno ob strani, iln ki niti niso toliko storili, da bi naše brat? Srbe informirali o naših pokrajinskih razmerah.
Izvršiti bo treba v naši državi še ogromno dela in rešiti veliko problemov, toda rešitev bo čimprejšnja in tem ugodnejša, v čim večjem številu bodo v NRS pristopili ravno oni, ki so na rešitvi teh vprašanj najbolj interesirani.
ludi v Guštanju ni nikdo ugovarjal govornikovim izvajanjem in so se nasprotno z njimi strinjali v celoti in izrazili željo, da bi se enaki shodi priredili po celi Mežiški dolini.
Potem, ko je oblastni tajnik g. Trošt natančno obrazložil organizacijo NRS v Jugoslaviji in dal pojasnila glede njenega vodstva od najoddaljenejše kmetske občine do glavnega vodstva v Beogradu, so se izvršile volitve v odbor krajevne organizacije NRS v Guštanju. Izvoljeni so bili sledeči člani: predsednik: dr. Boštjan Erat, zdravnik, podpredsednik:	Miloš, trafikant, tajnik: Ko-
šutnik Ludvik, zasebni uradnik, blagajnik: Kotnik Rajko, tovarniški uradnik, odbornik: Čresovnik Ivan, sluga okr! glavarstva.
S tem je M položen temeljni kamen NRS v jugoslovepskem Korotanu, kot najsevernejši točki naše ljube domovine.
v RESOLUCIJA
sprejeta enoglasno na srezkeim shodu v Prevaljah, dne 2. septembra 1923.
1.	Prosi se za Izplačilo primerne vojne odškodnine za škodo, kojo so napravili Avstrijci o priliki reokupacije mežiške doline.
2.	.Vodstvo Jeklarne v Ravnah’ naj se deloma slavizira, ker je do danes celo-
žavljanov; zlasti naj se odstrani g. Gat-terer, ki določenemu mestu ne odgovarja in naj se na njegovo mesto nastavi Slovenec, ki bi se zavzemal za slovensko uradništvo in delavstvo.
3.	Izposluje naj se odškodnina za po toči prizadetim posestnikom.
4.	Prosveti v mežiški dolini naj se obrača večja pažnja in naj se ji izposluje primerna podpora.
5.	V svrho ömiljen ja' sfaSovarijske bede naj se prisili grofa Henckel-Don-nersmark, da preuredi svoje zapuščene stavbe v stanovanja.
6.	Da se ustanovi za prevaljski srez javna bolnica brez kirurgičnega oddelka, ker je gradbeno zemljišče na razpolago, odnosno bi se dalo razlastiti posestvo grofa Henkel-Donnersmark.
Dvojna nalosa jugoslovanskega
In	te MvlnHot. .. u.x,	siaviziru, KCT je QO aanes celo	nega vaj ja,	aaici ega se ovija pre- j
m OS“*4 J® via&ua .v hiši sodbe, J Jwtgio	^Inüt^podoben «vitku j
inzenerja.
Z gotovostjo lahko trdimo, da med obiskovalci našega velesejma ni človeka, ki bi dvomil o njegovi veliki važnosti za našo kraljevino. Je to ono veliko križišče, kjer se neposredno srečata pn>-dajalec in kupec, da skleneta kupčijo, morda sedaj samo eno, a v bodočnosti ostaneta potem v stalni zvezi. Vsaka taka še tako majhna kupčija je korak k izboljšanju naših gospodarskih razmer, kajti ljubljanski, kakor vsi drugi velesejmi, ki so nastali po vojni v Srednji Evropi na pr. graški, praški, tržaški, zagrebški itd. so le poizkus, spraviti zopet v tek živahne gospodarske odnošaje med posameznimi pokrajinami. Vendar ima naš velesejem še neko večjo in pomembnejšo nalogo, ki ga nekako dviga nad vse gori omenjene. Potom njega stopa naša povojna, hitro se razvijajoča industrija prvič na širši trg, deloma na svetovni trg. Dobo po prevratu od leta 1918 sem lahko imenujemo prvo razvojno stopnjo naše veleindustrije.
Ojačili so se naši industrijski centri Ljubljana, Celje in Maribor, število tovarn se je pomnožilo za 100 odstotkov in poleg tega so se znatno povečali stari obrati. Vse to se na prvi mah vidi na razstavljenem blagu, ki je leto za letom raznovrstnejše in dovršenejše. Vendar se danes malokdo vpraša, odkod vse to? kje je veliki vzrok? In še več jih je, ki na to vprašanje nočejo dati pravega odgovora. O tem pa še pozneje nekaj besed.
O gori omenjenem specijelnem značaju našega velesejma, o trgu izdelkov naše povsem nove industrije, hočem govoriti nekaj obširneje. Vzemite samo v roke novine in iz neštetih člankov boste razbrali veliko gospodarsko važnost našega velesejma. A kdo izmed obiskovalcev je že pomislih ko si je ogledoval velike stroje in aparate v strojnem oddelku, da se za vsakim kolesom, za vsakim vzvodom, za slehernim vijakom skriva skrito delo našega inženerja? Kdo je zapazil trud, ki ga zahteva konstrukcija preciznega stroja, kakoršnega zahteva današnja doba?
Naša dolžnost je, opozoriti širšo javnost tudi na ta moment, kajti večje pomanjkanje je pri nas na vestnih tehniških močeh kakor na kapitalu in inicijativi. Nikakor nismo upravičeni trditi, da je sleherni stroj delo našega inženirja, kajti zlasti v večjih obratih so na vodilnem mestu še vedno tujci, kljub temu, da so ta podjetja nacijonalizirana.
Spričo današnjega razvoja naše industrije ima inženerski poklic pri nas najboljše izglede. Dobili smo po prevratu svojo lastno tehniko, ki bo skrbela za dobre moči. Ni sicer na višku ne toliko vsled pomanjkanja profesorjev, kakor vsled nezadostnih in nepopolnih laboratorijev, ki bi nudili praktično vež-bo. Tem temeljiteje naj bo zato delo naših tehnikov, da s tem nadomestijo te nedostatke, zavedajo naj se, da bodo morali prevzeti mesta prvovrstnih inozemskih moči in da bo delo težko pri tako jaki inozemski konkurenci. Vsestranska teoretična podlaga je toraj predpogoj za nastop službe; naj bi bil pri nas vsaj inženirski stan mesto za resne in prevdarne ljudi, kajti tehnika ne pozna polovičarstva, ki je žal korenita lastnost Slovenca in najbrže tudi edini vzrok, da industrijalni krogi trpe na vodilnih tehniških mestih inozemce.
Na vseh poljih tehnike se nudi našemu
inženerju priložnost, da pokaže svoje zmožnosti. Zlasti odprto je polje tehniške literature, ki našemu inženerju lahko nudi izvanreden postranski zaslužek. Zal moremo tu od večjih del zabeležiti le »Tehnično mehaniko« ing. Leo Novaka in Znanstvene knjižnice zvezka »Parni kotli« in »Ojačen beton.«
Marsikdo bi imel tu pripomniti, da je za take knjige premalo odjemalcev. Za to bi bilo priporočati, da se te knjige pišejo v srbohrvaščini, da bo tako naša tehniška literatura enotna; treba se je torej energično oprijeti tudi terminološkega vprašanja.
Vedno se tudi trdi, da je cen trum ju-goslovenske industrije v Sloveniji. Vendar bi bil za tak centrum potreben tehnični vodilni list po vzorcu hrvaškega »Tehnični list.« To je velik nedostatek, ki bi se dal z lahkoto odpraviti
Ne vem, če je še kje v kaki državi dano toliko ugodnih momentov za inženerski poklic. Vse čaka razvoja, zlasti arhitektura, železobetonske zgradbe, železnice, strojna industrija, zlasti turbine stroji za obdelovanje lesa, tovarniške armature, različne železne konstrukcije), električni stroji itd. Tudi lesna in kemična industrija ter montanistika imajo najlepšo bodočnost, dočim avtomobilna in avijatična industrija in v veliki meri tudi brodogradba čakajo šele prvih začetkov.
V kraikih smernicah sem tako skušal orisati veliko nalogo jugoslovenskega inženerja. On naj bo prvi, ki bo odložil polovičarstvo in pokazal, kaj zmore pridnost in energija, ta dva edina ustvarjajoča elementa.
Želeti pa bi bilo, da bi se posvetil še drugi nalogi, veliki in enako težki Gori sem že omenil, da je danes veliko ljudi, ki vidijo velik razvoj od leta 1918 sem, a venomer zabavljajo in se čutijo balkanizirane. So to ljudje, najhujši po-lovičarji, nevajeni požrtvovalnega dela in truda, ljudje ki životarijo od tega, da umetno delajo nesoglasje v državi Zato naj bo naloga našega inženerja, da i gori omenjeno skupno literaturo podpira lenotnost jugoslovenskega naroda in slovenski inžener naj se tudi prvi otrese one ozkosrčnosti, druge naše glavne napake, ki misli, da je Slovenija vse, da more le v njej živeti in umreti in si ne upa v druge kraje naše domovine, kajti že danes lahko rečemo, da bo centrum industfije polagoma prešel iz Slovenije v Bosno, zlasti centrum železne industrije, ki ima tam veliko več izgledov in naravnih pogojev za velikopotezen razvoj. Zato naj pogleda naš inžener tudi malo črez meje svoje ožje domovine in naj se prepriča, da Slovenija ni »edinozveličavna« v naši kraljevini. Naj on pokaže, da je prišel sedaj' čas, da si sami ustvarimo bodočnost, da sami dozidamo zgradbo, saj je za večno izginila doba, ko smo delali samo po načrtih in navodilu tujcev. Ali smo smeli preje upati na tak razvoj našega mestai, kakoršnega zaznamujemo v zadnjih letih? Ali smo smeli samo sanjati na univerzo in tehniko, na slovenski velesejem?
Našemu inženerju naj bosta poslednji dve instituciji glavna opora pri njegovem vztrajnem delu za procvit industrije in on je lahko najbolj ponosen na naš velesejm, na ta najlepši spomenik svobode.	X F.
Avtomatičen
avion.
Da se omejč številne žrtve odličnih letalcev, je bilo treba misliti na samo-gibno letalo, zlasti kadar gre za same poskuse novih strojev. Stotnik Maks Boucher že dve leti dosega lepe uspehe z aeroplanom brez privodnika. Prva stopnja takih »samofrčev« je avtomatično letalo, ki ga lahko vodi vsak nestrokovnjak, pritiskaje na umetno križaljko z gumbi »kvišku«, »doli«, »obrat na desno«, »zasuk na levo«, »pristati« itd.
Drugi kos problema je t e 1 e m e -haničen avion, čigar deli bi se poganjali po brezžičnem brzojavu. Stik prstov je nadomeščen s Hertzovimi valovi. Že 1. 1918 so se taki poskusi Obnesli, samo da aeroplan še ni mogel sam pristati na zemljo. Pri srednjem vetru in razmeroma nespremenljivem ozračju, t. j. na razdaljo do 20 km, se že danes v samogibnem letalu more potnih ladjevodec nadomestiti s k r o -nobarometrskim aparatom. Ta pristroj obstoji v bistvu iz bakrenega valja, okrog katerega se ovija pre-
v pianoli. Kovinske metlice, zvezane z električnim motorjem, pritiskajo na valjar. Kadar drse po celem papirju, se tok prekine; kadar pa zadenejo na skvožnje ali rupice, se spojč z bakrenim valjem: tedaj struja zopet deluje ter sproži zadevna povelja.
S prikladno razvrščenimi preboji in votlinicami v papirnem zvitku se torej vpiše delovni načrt, n. pr.: »Dvig na
1200 m proti severovzhodu; leti tri kilometre; kreni za pet stopinj na iztok; preleti dva km; izpüsti bombo; dvigni se na 2500 m itd.« In treba je samo izpustiti letalo. Ravnalo za brzino ga vzdržuje v zaželjeni hitrosti.
Poskusi, napravljeni oficielno 2f. junija v opuščenem aerodromu v Ville-sauvagi pri Estampesu s to opremo, so pokazali, da je ves sestav neoporečen. Samogibni avion z kronobaro-metričnim pristrojem je torej pravcati rešitelj letalskega podmladka. Ima pa še to prednost, da se dado v to svrho prirediti stara letala, na katere si ne ’ bi upal^ pilot. Potemtakem se z njini prizanaša človeškim, življenjem in se štedi materijal. ,	R—n
Ql. Priloga „Jutranjim Novostim" It» 186 s fine 9. septembra 1913.
Zanimivosti.
Prazgodovinski sledovi.
Znani Henri Begouen, ki je že predaval y Ljubljani, je 1. 1912 s svojimi sinovi obiskal jamo Tue d’ Auboubert v Arižgeu ter našel v globokem prekatu dva ilnata bizona, junca in samico, oblikovana z jako realistično umetnostjo. Delo sega v dobo prehistoričnih prednikov* ki so bivali po galskih duplih. Doslej sta bila ta dva vzorca edina v svoji vrsti; zato pa sta vzbudila toliko zanimanja v znanstvenih krogih in povzročila toliko strastnih razprav. O starosti teh dveh glinastih stvorov so se še pričkali Danes pa temu ni več tako.
Norbert Casteret, vseučiliščnik v Tu-luzl je namreč zasledoval podzemsko strugo rečice v okolici Saint-Mastoryja ter odkril blizu ustja v podzemskem hodniku, ki ga voda skoro zvrhoma napolnjuje, vhod v drugo suho podzemeljsko krebnico, kjer najdeš več srednje obsežnih dvoran. V eni ga je čakalo nenavadno presenečenje. Podobe živali iz ila, bizoni, medvedek brez glave, poleg katerega je ležala pristna Črepinja enega njegovih soplemencev, levi, tigri so se nudili njegovim pogledom. Q. Casteret je naletel tudi na živalske podobe, vrezane v kamen in raznovrstne slike.
Te životinje so sicer večje, manj skrbno izdelane in manj ohranjene nego njih bratca iz Arlčgea, vendar poedini deli so pokriti s sigo, z apnenčevimi kristalizacijami In stalaktiti, ki jih ni bilo na modelih V Tue d’Aubourtu. Preden je nadaljeval svojo raziskavo, je Casteret brzojavil Beouenu, ki si le 25. in 26. avg. ■ ogledal najdbo na licu mesta.
Ob tej priliki naj opozorim na Krizno aH Mrzlo jamo pri Ložu, ki jo je ,L 1887, nekoliko prebrskal von Hochstetten Neki mlajši naš naravoslovec je lani Zasledil Še druge rove v nji. Ker pa räcti prepadov in jezer pot v podzemlju ni lahka, bi moral imeti s seboj težake, ki bi pomagali strokovnjaku. Primerila podpora bi bila umestna, da ne bi Zopet tujec prehitel domačinov. V t j jami je polno ostankov po medvedih.
— Past za tipkarice. Zloba je iz= najdljiva, Tako sta neki Parižan in njegova boljša polovica lovila tipkarice z mamljivimi lepaki, obetajoč abe-cedaricam mesečno po 800 frankov zaslužka, če bi bile dovolj ročne. Toda slednjo ponudnico sta vzela na enodnevno brezplačno preskušnjo. In uboge nastajateljice so jima vsaka na svojem domu tipkale kakor za stavo pisma, poročila, dramatske odlomke; vendar nobena prosilka jima ni bila zadosti spretna, dasi je vsaka odlegla za svojih 50—60 frankov dela. Seveda na ia način so jima zastonj robotale.
— Zopet rekord. Saint-Pierre-en-Vouvray je dobil nov most, ki so ga pričeli graditi 1. 1921. Kot most iz železnega betona je največji na svetu. Visok je 30 m. Osnova (tablier) meri 120 m in porabili so 4000 kub. m betona za opore, ki segajo na vsakem koncu 15 m v globočino. Sedaj preizkušajo njegovo odpornost, ki se mora strinjati s tovorom 400 ton. Take preizkušnje, kakor znano, se vrše na ta način, da se osmero vozil — težki cilindri in s kamenjem in peskom otovorjeni vozovi — počasi pomikajo po mostu: premične in nepremične po-skušnje.
— Carpe dleni. »Uživaj dan,« veli Horac. »Priložnost ima samo na čelu lase, zadaj je plešasta,« je dejal Mathu-rin Regnier. Isto tako je mislil stari Saunders Carlyle, ki je imel navado, na eden požirek izpiti Šilce wiskyja, Čim so mu ga nalili, tako vsaj pripoveduje angleški dramatik sir James Barric. Na vprašanje, zakaj si ne pusti časa, da bi polagoma okušal izvrstno žganje, se je Carlyle odrezal: »Imam slabo skušnjo: L 1898 se mi je poln kozarec prevrnil. Bolje drži ga nego lovi ga.« Mož ima dober spomin!
Pred ICO leti
Nedavno smo poročali, da je bil pred sto leti poleg Hugojevega »Islandskega bana« in Lamartinovih »Novih meditacij« najbolj čislan roman vojvodinje Durasove o zamorki »Uriki«. Sedaj pa je marljivi knjigoljubec Leon Delamarche še bolj priljubljenega avtorja iz 1. 1823. To je vikomt d’ A r -lincourt, ki je onega leta obelodanil romane: »Samotar«, »Odpadnik« in »Ipsiboe«. Dočim so Ana Radcliffe, Lewis, Hoffmann, veliki Maturin iskali vir čudovitega v fantastičnem in dočim je Nodier črpal v ljudskih vražah in praznoverjih, je d’Arlincourt nahajal nenavadne dogodke v zgodovini in njenih legendarnih nadaljevanjih. Ko tekmec Walterja Scotta je uspel ondi, kjer je bilo Chateaubriandu izpodlete-lo:	navzlic neoporečnim hibam je
ustvaril krščansko, zgodovinsko in legendarno čudovitost. »Samotar« je izšel 1. 1821 in je bil v nekaj letih preveden na deset jezikov, 14 igrokazov je bilo narejenih po njem in so se igrali v Franciji, Angliji, Rusiji, Italiji, Španiji, Nemčiji, Ameriki pod naslovi »Gorski puščavnik«, »Divji hostnik«, »Neznanec iz Helvecije«, »Devica iz Under-lacha«. El sohtario del monte ie v Madridu tolikanj učinkoval, da so se ljudje po ulicah pozdravljali z rekli iz igrokaza:
— Starci, bežite pred Pustinjakom!
— Dekleta, bežite pred Pustinjakom!
—- Vsa narava vam sedaj kriči po mojem glasu: Ogni se mu, mladi cvet doline, njegov dih je kužen, njegova navzočnost oznanja smrt!
— Takrat, krikne sirota, če kešanje zatvori prepad, samo takrat mi bo smel reči: Ljubim vas!
Mnogo slik je predstavljalo Samo-tarča; godba, pesništvo, kamenotisk, bakrorez, Vse umetnosti so izkoriščali snov o püseäveu. Slično se je godilo malo pozneje »Odstopniku«, ki je v 4 mesecih doživel 5 močnih naklad, dva različna prevoda v angleščino, prevod v nemščino, nizozemščino, špa-njolščino in nad 20 igrokazov. Renegä-tovi osebi A g o b a r in E z i 1 d a Sta navdihnili obraznike in kiparje. Modni listi so objavljali pričeske po Ezildini šegi, rožnevence, verižice, tunike, solnčnike. Navdušenje je bilo nepopisno.
D’Arlincourt je umrl pozabljen leta 1856. Izrabiti je umel okus sodobnikov. Posnemaj je govorico Osiana, Youngovih »Noči«, Chateaubriandovih »Mučenikov«, Homerjevih spevov, Tassovega »Jeruzalema«. Toda domišljijo je imel plodovito, njegovih oseb si ni lahko izbrisati iz spomina. Slovstvena zgodovina bo morala raziskovati njegov Vpliv,	D.
— Londonsko ofcešališče. Najbolj slovite londonske vislice so stale do 18. stoletja na križišču ulic Marble Arch in Edgwan Road. Odkar pa se je obešanje izpopolnilo, dobivajo obsojenci konopneno kravato kar v jetnišnici. Ne ve se, ali se kaj vesele tega napredka, sicer pa jih ni nihče vprašal za mnenje. Pri kopanju tal za vklade novih stavb so delavci naleteli na pravcate koščene gomile nekdanjih obeše-njakov. Med imenitne kažnovance sodi Cromwell, čigar truplo le baje viselo, preden so ga zagrebli tik ob vešalih; dalje Claude Dubai, plemiški razbojnik, ha Čigaver ostankih so ka-li krasotice iž »Society« 48 ur plakale; slednjič lord Ferrars, obsojen po svojih vrstnikih, ker je hladnokrvno pokončal svojega upravnika, toda s to prednostjo, da se je gugal ne na običnem konopcu, temveč na svileni vrvici.
— Uganka. Jaz ga imam, ti ga imaš; jaz tl vzamem tvoje, pa zgubim pri tem še svoie. Kaj je to?	(Devištvo.)
ECako nastala moda.
Gotovo ste ze videli žensko opravo in kroj, ki ga je izzvalo Carnarvonovo razkritje Tutankamena. Pa tudi manjši dogodek utegne vplivati na modo. Tako so L 1913 sedeli slikar Sem, Fordy-ce in neki Parižan v kopališču Deau-vhlu in videli mimoidočo mahedravo, klopo tavo punčaro, ki je imela trebuh precej nazven in dežnik pod pazduho. Zmenili so se, da bodo deklino »uvedli«. In res, še tisto poletje in naslednje dobe so vse nove elegantnice stopale z vijakom na popku in z dežnikom vzdolž levega siska. Cisto prav trdi socijolog Tarde, da je posnemanje poglavitno gonilo v človeštvu.
In danes? Vse gospe nosijo velik vozel na zadnjici; vanj obešajo včasi celo star dragulj. V kratkem pa bodo morda ptičjo kletko in modna mamica si utegne prikopčati svojega dojenčka. Mogoče ga ne bo odložila, ko bo želela žrtvovati quartae lunae in to bo za mladega državljančka prvi tango.
Deček aH deklica?
To vprašanje se zelo često ponavlja v vsakdanjem življenju. Nekateri peljejo svoje soproge tudi k zdravniku, da jih preišče, toda največkrat brez uspeha. So pa tudi slučaji, da zadene, ker je pač izbera zelo majhna in, če ni belo, bo najbrže črno; včasih pa je res belo in zdravnik zaslovi... Toda vse teorije, ki bi se dale uporabiti v vsakem slučaju, so odpovedale. Je pa teorija, o kateri lahko rečemo, da je najbolj zanesljiva. Ta teorija pravi, da bo novorojenec deček, ako je mati živčno močnejša in deklica, ako je oče močan in zdravih živcev. Nekateri skušajo to teorijo praktično dokazati na podlagi statistike in človek bi jim skoraj pritrdil. Oni pravijo, da je bilo v vsaki povojni dobi rojenih več dečkov kot deklic. To pa prihaja odtod, ker so možje v vojni fizično trpeli, medtem, ko so se žene kolikortoliko ohranile. Par let po vojni pa se znova rode deklice.
Sramna kyga esdrawlifva.
Dr. Raris, glavni sotr.udnik zdravnika Emeryja, ki je med prvimi na Francoskem uporabljal 914 pri sifilidi, že dve leti uspešno leči z bismutovimi solmi. Novi lek morda počasneje »beli« nego arsenobenzol; Celi sicer polagoma, vendar učinkovito. Pri bismutovih soleh se še ni povrnila nobena bolezen, pri 914 pa se je. Odločno pomagajo v primerni dobi in po zadostnem zdravljenju dajejo vsikdar negativen »Wassermann« v sekundarni periodi. Koliko časa traja lečitev? Tri ali štiri skupine po 12 do 14 vbrizgov za prvo stanje povsem zadoščajo. Pomniti je, da bismutove soli nikoli ne povzročajo nobenih terapevtičnih opasnosti niti bolečin, dočim pri 914 temu ni tako. Kvečjemu če injektiranca včasi malo glava boli. Tudi za tretji stadij je metoda povsem zanesljiva. Vsi tretjedob-ni bolniki, katerih nezgode se upirajo arseniku, ki je tvoril podlago njih do-tlejšnjemu zdravljenju, srečno odneso pete ob bizmutovih soleh.
Spričo tega imenitnega novega leka pa seveda ne kaže povsem opustit ar-senika. Nasprotno, v jako težkih slučajih, ko je treba prav urno postopati, naj se prične vbrizgavati arsenobenzol med žile in nadaljuje naj se z injekcijami bizmutovih soli med mišice. O priliki se porazgovorimo o zdravilu doktorja Pomareta zoper grbavost, a tudi zoper sifilido, ki pa je dokaj bolestno. Potemtakem vrač danes ni več raizorožen pred sramno kugo. Glede splošne paralize pa meni dr. Raris, da je treba z opreznosto vzeti na znanje dunajske vesti o njeni ozdravijivosti.
Popis angleških
stoletnikov.
Britansko društvo za napredek vede je popisalo 52 stoletnikov na Angleškem. MošTrih je med njimi 16, dva neoženjena; ženskih 36, deset starih devic. Prvi so se ženiii povprečno pri 31. letih, druge se možile pri 25. letih. Zakon možakov je trajal poprek 54 let, pri ženskah 33 let. Imeli so počez 6 otrok. Dva sta ostala brez naraščala; en moški in ena ženska.
49 so jih premotrili glede imovine: 3 so bili petični, 28 v udobnem položaju, 18 ubožnih. Doslejšrije zdravje: eden je bil božjasten od 17. do 18. leta, drugi je splošno ohromel z 90. letom. Načrezen stas moških je 1.74 m, teža 138 liber; pri ženicah 1.60 m in 129 liber. 22 jih je dobro slišalo in 34 dobro videlo, 28 od 35 jih jc nosilo naočnike, 4 od 7 ostalih niso mogli več citati. Od 46 je 29 navadno razumnih, 5 umstveno oslabelih in 11 jako razboritih. Spomin na novejše dogodke je dober pri 26, slab pri 6 in srednji pri 7. Eden njih more pravilno ponoviti sto psalmov.
Od 45 (med temi 4 ženske) jih 7 dosti kadi.
Žila udari primeroma 45 krat, povprečni dih je 24 na minuto. Od 42 jih 24 nima nič več zob; 37 združenih premore 144 zob, od katerih je 63 na gornji čeljusti (19 sekalcev, 8 očnjakov in 36 kočnjakov) ter 81 na spodnji Čeljusti (23 sekalcev, 13 podočnikov in 45 kočnjakov).
KAKO JE HARDING NALAGAL CARINIKE.
Kdor mora prekoračiti carinsko mejo, ve, kaka neprijetna čustva ima človek, v Čigar kovčeku ni vse v najlepšem redu. To je skusil tudi umrli ameriški predsednik Harding, ki pa se je zelo spretno izmazal. Na svojem potovanju po svetu je prišel »tiger« Clemenceau tudi v New York. Šel je v Belo hišo, da bi obiskal predsednika Hardinga. Izrazil mu je Svoje zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom na ameriških tleh. Hvalil je vsevprek, narod in oblasti. Šel je celo tako daleč, da je pohvalil celo ameriške carinike. Tedaj pa ga je prekinil Harding in mu smeje pripovedoval anekdoto iz svojih prejšnjih časov. »Bilo je pred svetovno vojno,« je pričel Harding, »tedaj sem šel na počitnice v Evropo. Med prtljago sem imel tudi dela pisatelja Dickensa in šop njegovih las, ki se mi jih je posrečilo dobif na Angleškem. Lasi sem skril v neko usnjato torbico. Ko sem dospel v New York, so jih cariniki iztaknili in mi hoteli naložiti znatno carinsko pristojbino. Rekli so, da gre za luksuzno blago, ker so lasje smatrali za lasuljo. Povedal sem jim, da gre za lase velikega pesnika. Oni pa niso hoteli o tem ničesar slišati. Naložili so mi carino 40 dolarjev. Skočil sem v zrak in jim ponovno dokazoval, da gre za lasi Dickensa, ki sem si jih pridobil le z veliko težavo. Končno sem jih ganil, da so vsoto nekoliko znižali. Tedaj pa sem se spomnil, da smejo cariniti samo blago, ki ni staro nad petdeset let. Toda carinski načelnik mi je odvrnil, da so lasje Vendar beli in da so bili radi tega odstriženi, ko je bil Dickens že star, torej ni še preteklo 50 let. Tedaj sem nekoliko pomislil in odvrnil: Kaj vam res ni Znano, da je bil Dickens siv Že od mladosti!« Cariniki so se sramovali svoje navidezne nevednosti in so me izpustili brez carine.
— Ogromen biser. Nadzornik nabiranja biserov v Broomu (zapadna Avstralija) je javil 8. velikega srpana v London, da so nastavljenci zasledili več biserov neobične debeline:	Eden med
njimi tehta 102 zrni ali grana, njegova vrednost se ceni blizu na 2 milijona.
Šah.
KONČNICE IN KONČNE ŠAHOVSKE POSTAVE.
1.	Beli: Kd4; Ta4; B.: 15;
Crni: Kh8; Tgl; B.: 03, Q4;
(sestavil H. Rinck). Rešitev prihodnjič, Naloga: Beli na potezi izsili remis,
2.	Beli: Kb7; Te8; B.: 16;
Crni: Ka5; Tdl; B.: a7, g6, e7;
(sestavil H. Rinck). Rešitev prihodnjft Naloga: Beli na potezi izsili remis.
3.	Beli: Kc6; LfiS; B.: a6, 12, 16;
Crni: Kd8; Sc3: B.: a7, d4, e2, «4;
(sestavil H. Rinck). Rešitev prihodnJIU Naloga: Beli na potezi izsili remis.
— Samozagovor. Morilec Čampi, W ga je branil zgovorni Georges Laguer-re, je sam sestavil svoj obrambni plai-döyer za svojega odvetnika. Čampi ni hotel izdati svojega imena, češ, da ne mara onečastiti svojcev. Ker pa niso pri nobenem sodišču ničesar vedeli o njegovem dotlejšnjem življenju, je skušal s tema dvema razlogoma omečiti porotnike. In res, Laguerrov zagovor je napravil globok vtis na poroto. Toda ves učinek mu je porušil nedavno umrli državni pravdnik Quesnay de Beau-paire s svojo proslulo krilatico; — Vaše ime? jaz ga dobro poznam in vam ga takoj povem... Vi ste morilec U ulice Du Regard.
— Sancv aH Florentin? Zitin de-mant, ki ga hoče Italija nazaj, zahteva tudi Francija, saj je bil last Karla Drznega, padlega pri Nancyju. Vojak mu ga je vzel in prodal v slepo naprej, tako da je končno prišel v roke vojvodu v Florenci (odtod morda naziv »Florentin«). Nato ga je imel portugalski kralj Antonio, ki pa je bil pregnan in je prodal dragulj Francozu pl. San-cyju. Poslej se je dragi kamen imenoval »sancv«. Lastnik pa ga je prodal Jakobu I. Angleškemu. Henrieta Francoska ga je ob revoluciji prinesla S seboj. L. 1655 preide v imovino vojvode Epernonskega, čez dve leti je Ma-zarinov, ki ga pokloni Ludoviku XIV. s 17 drugimi demanti. Ob revoluciji SO »sancyja« z »regentom« in drugimi bi- j seri kraljeve krone vred ukradli. »Regent« se je zopet našel, ne pa »sancv«. Čez leta se zasledi v Španiji med dragocenostmi princa Godoja. Ali Francija ne zahteva svoje lastnine nazaj. Iz ministrovih rok preide demant na kralja, ki pa ga proda za vojne potrebe.
L. 1829 ga poseduje knez DemidoV, veliki lovar ruskega carja. Posihdob ga ni več na izpregled. Ako je res, da je ■»Florentin« in »sancv« eno in isto» bi pritikal pravzaprav Franciji.
— Trije plavalni rekordi. Iz Gotten-burga poročajo, da je Šved Arnel Borg dosegel troje svetovnih rekordov v plavanju: preplaval je 800 metrov v M min. 8.5 sek.; nato se je spravil na rekord tisoč jardov, ki jih je pustil za sabo v 12 min. 47.4 sek.; končno j9 preplaval kilometer v 14 min. 5 sek.
— V slogi je moč. Danes, ko se vse organizira, nas ne bo presenetilo, da ima svoje udruženje v Parizu sto slad* kosnedcev »Club des Cent«. Ker se te dni vrši v Boulogne-sur-Mer velik shod rib ar jev in ribje industrije, je ta klub počastil to zgodo s tem, da je povabil vse svoje člane na malico in potem na večerjo, kjer .so obakrat jedli sam« školjke in ribe. Blagor jim!
— Drag konj. Poleg konj Gladiateur, Kinesem in Plalsanterie je Eplnard naj4 večja tipična slava naše dobe. Poraza ne pozna; zmaguje na Francoskem in Angleškem. Njegova pobeda v Good-woodu je pustila bridke spomine britanskim bookmakerjem: olajšala jih je za milijon funtov, ki so jih pri stavah dobili francoski vadljavci. Neki angleški bogataš je ponudil za glasovitega s »kraka* kar dva milijona. Lastnik Pierre Wertheimer pa ne mara prodati svojega zelenka, ki Že daleč nadkriljuje očeta Bajadoza in matr kobilo Epinl
Vampir ali misterij beograjskega mesta.
Z ozirom na poročilo »Slov. Naroda« o »misteriju« beograjskega mesta je naprosil naš reporter kompetentno oblast za tozadevna pojasnila, ki jih priobčujemo v naslednjem:
Vsako večje mesto ima od časa do časa svojo senzacijo. Redko je umetniške vrste, večkrat je politične, najbolj navadno je pa kakšen senzacijonelni zločin. Zagreb je imel nekaj Časa svojega Paskijevića. Senzacija Beograda v sedanjih Vročih dneh je »vampir* V Bosanski ulici. O njem se govori po kavarnah, po pisarnah ih na ulici. Ženske se o njem razgovarjajo na dvorišču, delavci3 med odmorom, uradniki in daktilografke po pisarnah. Toda vsak izjavlja, da ne veruje v vampirje.
Bosanska ulica se nahaja skoraj v sredini Beograda, od ulice Miloša Velikega proti kolodvoru. Dne 15. t. m. je v hiši št. 61 prvič začelo metati kamenje v okna nekih stanovalcev. Ljudje so izpočetka mislili, da nagajajo otroci Ker se je pa ponavljalo, so stvar prijavili policiji. Tudi policija ni izpočetka stvar vzela resno. Toda vampir se je ponavljal dan za dnem, strankam je postalo življenje vedno neugodneje in policija se ie energično spustila v boj z vampirjem, žal, do danes brez najmanjšega uspelia. Izgleda, da ima vampir posebno jezo na steklo in na porcelan. Nekemu sta-
novalcu, služabniku na finančnem ministrstvu, je razbil vsa okna, metal kamenje skoz okna v stanovanje na mizo in v omare, stolkel, kar se je dalo stolči, tako da rodbina ne more več kuhati v stanovanju. Zvečer si kupi kaj mrzlega in poje na dvorišču. Priznati je treba, da vampir strelja jako dobro. Neka žena je v sobi imela skodelico kave v roki. Kamen prileti skozi okno, ter ji izbije iz rok skodelico. Ženska se vsede, vzame v roke mlin in prične mleti drugo kavo. Sedaj jo je pa vampir pustil pri miru.
Izgleda, da ima vampir svoj odrejeni delavni Čas. Začenja predpoldne, a navadno bolj slabo. Najhujši je na večer, preneha nekoliko pred deveto uro. Kamenje meče iz bližine, z veliko silo, kakor da bi metal s pračo, in z veliko sigurnostjo.
Ko se je razneslo po mestu, da v Bosanski ulici vampir luča kamenje, so se pričele na ulici in na dvorišču zbirati množice radovednežev. Nekega dne se jih je nabralo do 500. Toda niso prišli na svoj račun. Vampir je vseeno lučal kamenje, a nikdo ni mogel zvedeti, odkod prihaja in kje je skrit vampir. Pozneje je policija popolnoma blokirala hišo in prostor na ulici in tudi domačini smejo samo v gotovem času iz hiše in v hišo. Policija se je v resnici z veliko vnemo podala na lov za vampirjem. Načelnik kvarta »Savamale«, h kateremu spada bosanska ulica, z dvema pisarjema je cel dan na dvorišču, deset orožnilcov je na straži, večje število detektivov je skrito po podstrešjih, hodnikih in raznih zakotjih,
A doslej niso mogli še čisto nič izslediti, odkod bi padalo kamenje. Kakor je pri ta-Jkih prilikah navada, se ponavljajo tudi različni prostovoljci in dajajo dobre nasvete policiji in ponujajo svoje usluge. Neka stara ženica je izrekla svoje mnenje, da je treba popa, blagoslovljene vodice in ka-dila. Neki čiča je menil, da je tu gotovo umrl človek, ki ni bil »opevan«, ter je rekel, da bi bilo treba prešička speči na raž-nju, pripraviti 20 hlebcev in sira, ter po-klicati tri pope, da »opevajo« vampirja. Potem se bo pomiril.
Prišel je celo neki Spiritist s Svojim pomočnikom ter ponudil policiji svoje usluge. Policija mu je dovolila, da poizkuša svojo srečo. Spiritist prične nagovarjati duha, a vampir tresk s kamnom tesno mimo njegove glave v zid. Potem še drugi kamen in tretji.
»Pojdi raje v skupščino razbijat šipe, Ue pa tem siromakom!« — zakriči Spiritist razkačeno.
Zopet prifrči kamen mimo njegovih ušes.
»Ce imaš toliko kamenja, pojdi raje tla-kat ulice...«
Nov kamen!
Spiritist in njegov pomočnik zapustita naglo dvorišče in gresta V Moskvo na pivo, da se pomirita.
Razume se, da je vampir zelo hvaležna senzacija za časnikarske reporterje. Policija je napram njim jako obzlrljiva ter imajo popolno svobodno kretanje povsod in ob vsakem času. Sotrudnik Usta »Vreme« ie vzel
fotografa, da fotografira z dvorišča Otti del hiše, kamor najbolj pada kamenje. Fotograf postavi aparat, v tem trenotku prifrči kamen mimo njegove glave in udari ob zid. Izgledalo je, kakor da je zalučan iz malhne daljave z veliko silo, kakor s fračo. Drugi kamen zabrenči mimo ušes urednika. Fotograf zapre hitro aparat in odhiti.
Policijski komisar, ali kakor tukaj pravijo, »Član kvarta« — energičen in inteligenten mož — ie neprestano prisoten ih vodi akcijo zoper vampirja. Naenkrat opazi, kakor da se je iz neke odprtine na podstreŠ-. ju prikazala bela roka in zalučala kamen. Urno da znak žandarjem in detektivom, vderejo na podstrešje, a nikjer ničesar. Samb neki detektiv je bil skrit na doticnem kraju, ki je pa rekel, da ni bilo ničesar. Ali se je komisar zmotil, ali je pa vampir pobegnil? Toda pobegniti ni mogel, podstrešje je bilo zaklenjeno, drugega izhoda nobenega, povsod žandarji in detektivi.
Včeraj dopoldne je vampir deloval malo, popoldne je_pa sploh miroval. Morda se je hotel nekoliko^ odpočiti, ali pa je tudi žandarjem privoščil počitek, ki so že vsi onemogli od neprestane službe. Bila je silna nevihta in dež in morda je vampir radi tega počival. Nekega žandarja, ki je bil šele pred nekaj dni premeščen iz Makedonije v Beograd, so postavili na neko mesto na dvorišču, da pazi na vampirja. Naenkrat prifrči precej debel kamen mimo njegove glave in udari ob zid. »Iz Makedonije, od komitadži-jev sem srečno odnesel glavo, a tukaj naj jo izgubim od roke vampirja!« — zakriči žandar.
Interesantno je še to, da ni bil doslej še niti en človek ranjen. Razun razbitih oken in hišne oprave ni bilo nobene druge nesro če. Izgleda, da je vampir jako dober strelec, ki meri vedno mimo glave.
Včeraj popoldne ni padalo kamenje» toda zgodila se je draga senzacija, ki izgleda, da je ž njim v zvezi Točno ob tren popoldne zasliši se strel kakor iz revolverja. Izgledalo je, kakor da je počil na dvorišču sosednje hiše. Tudi sosednje hiše 90 blok}' rane od žandarjev in detektivov. Žandar)1 skočijo čez plot na dvorišče, drugi pridejo od druge strani, vsi so jasno slišali strel 3 nikjer ničesar! Popoldne je bilo mirno I“ ljudje so porabiU premirje, da počistijo sta' novahia. Na dvorišče so nanosili cel kuP razbitega stekla, posode itd. Vampir je m1' čel celo reklamo s plakati. Danes zjutraj se je pojavil na hiši črn plakat z besedilom-»Doslej sem bfl sam, danes pripeljem P* še dva tovariša z novega pokopališča. Držite se dobro!	VampR-*
Policija obeta, da bo danes ujela vampirja. Ko bodo te vrste natisnjen*» bo zadeva že najbrže pojasnjena. Včeraj traj sem šel slučajno po »Malem trgu* ' deček, ki raznaša časnike, je kričal: »vam pir vjet! Vampir vjet!« Vsaka branjevka £ hitro kupila časnik. Stvar sl je seveda ček izmislil.
Hiša, v kateri se to godi, spada v *3 puščinsko maso in je več dedičev. Najb"z bi se kateri izmed dedičev rad našel« hiši, a ne more izgnati najemnikov, P»*: je na ta način začel boriti z ministrstvu*" socijalne politike