i S prilogami: =====
Naš kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja
Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na Joto. (Za NemCijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Številke so prodajajo —— po 10 vinarjev. ■■
serati pa: Upravništvu »Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulicn. —
c--- ----------------------------- ■ —-------- - — ----—	-------------------------- — ---——=-:—=—"—- . ----2
Štev. 34.	V Ljubljani, dne 22. avgusta 1912.	Leto XXV.
Republike in njihova senca.
V Ameriki se pripravljajo Zedinje-no države za volitev predsednika, ki bo i štiri leta vodil ogromno državno zvezo iz bele hiše v Washingtonu. Vse je pokonci. Dve veliki stranki —' demokratična in republikanska — imata vsaka svojega kandidata; v republikanski ni edinosti: sedanji predsednik Taft, in njegov prednik Eoosevelt se pulita za prvenstvo in za zmago. Pri nas so tudi marsikje volitve živahne, toda kdor ni sam izkusil ameriških volitev za predsednika, si ne more predstavljati te strahovite gonje, ki pretresa podobno hudi mrzlici velikansko ozemlje Zed in jenih držav.
Gre za velike reči. Stranka, ki zmaga, ima vso moč v rokah, predvsem kar se tiče uradništva. Imenovanje uradnikov je zato zvezano z razni-| mi rečmi, ki se nam zde umazane. Plačati morajo za stranko, ki jih nastavi, precejšnje vsote in vsako leto prispevati v strankino blagajno. Ko bi na primer zdaj zmagala demokratična stranka, bi višje uradnike, ki jih je bilo nastavila republikanska stranka, »ar odslovila in namesto njih imenovala svoje. Ravno v tem tiči velika nesreča za severno ameriško javno življenje. Tudi sodniki so mnogo bolj kot Pri nas odvisni od svojih strank. Še pri "os se bridko čuti, da uradniki gredo časih bolj za svojim liberalnim srcem, kakor za postavo; tam je to še vse hujše. Pravzaprav gre torej pri tem ve-iikeni volilnem boju v Zeclinjenih dr-kakor povsod in pri vseh dru-E'h rečeh, v prvi vrsti za dolar. .. . Vse strasti so napete v tem boju. Agitacija je razpredena v največji me-j1- S posebnimi vlaki se vozijo čete agitatorjev od kraja do kraja in obdeluje-
jo volivce z besedo, s tiskanim blagom, pa tudi z denarjem. Agitacija je svobodna; društveno življenje nima v državni oblasti nobenih ovir, shodi se lahko sklicujejo kjerkoli in kadarkoli; samo da ne ustaviš prometa na cesti, pa začneš lahko shod kar na ulici, na trgu, na izpreliajališčih. Hude si mečejo po-samne stranke druga drugi v obraz. To • se godi tudi pri nas, toda pozabiti ne smerno, da gre pri volitvi predsednika za moža, ki ima štiri leta voditi državo. Preden je izvoljen, ga je nasprotna stranka oblatila, umazala osebno, pripravljala ob veljavo, kar se je dalo. Vse to gre med milijone ljudi in s tem sc gotovo ne pospešuje zaupanje v državo ali spoštovanje do njene oblasti. Ko pa je izvoljen predsednik, mora najprej plačati svoje pristaše, agitatorje in prijatelje, četudi na škodo javnega blagra.
Rekel bo kdo: Naše volitve niso nič bo! j še. Strasti niso pri nas nič manjše, surovost se tudi pri nas kaže; stran-karstvo rodi veliko slabega. Vendar jc pa to pri nas vse drugače, nego v republikah. Pri nas imamo staro, premožno cesarsko rodbino. Vladar je pri nas določen že naprej; zanj ni treba hudih bojev vsakih par let,. Poleg tega in zavoljo toga je vladar izvzet iz strankarskih bojev. Cesar in njegova visoka čast ostaneta v vseh volivnih bojih nedotaknjena. Pred dobrim tednom so nam prinesli listi poročilo iz Ilaiti, kako je tam predsedniku nasprotna stranka vrgla njega in postavila svojega zaupnika na njegovo mesto. Vrgli so bombo pod njegovo palačo in njene razvalino so podsule s predsednikom vred še 400 drugih ljudi. To že ni več politika, to je roparstvo, to je zverinsko.
Zapisali smo ameriški in haiški ZRlcd, katerima bi lahko dodali še
mnogo drugih, zato, da izrečemo jasno svoje trdno prepričanje: Republike so dražje, so mnogo bolj zmedene, mnogo bolj krivične, kakor države, ki imajo vladarje iz starih, premožnih vladar-skili rodbin. Čuje se tudi pri nas časih misel, da bi bila republika boljša; nekateri se radi štejejo med republikance., Nc vedo, kaj govore. Celo med nami se dobe taki, kateri obžalujejo, da so pred sto leti HabsburŽani pregnali Francoze, češ, da bi imeli sedaj republikansko vlado, ko bi se to ne bilo zgodilo. Izkušnje kažejo, da se politično življenje redno in mirno razvija mnogo bolj tam, kjer iznad strankarskih bojev kipi kvišku trdna skala vladarjeve osebe.
Danes ga ne more biti pametnega človeka, ki bi se ne zavedal, da morejo samo velike države kaj pomenjati v hudem svetovnem boju za gospodarsko moč. Avstrija, velika, močna, je tudi nani potrebna za naše narodno življenje, za obrambo našega dela in gospodarskega napredka. Avstrija kot republika bi pa že zdavnaj razpadla. Boj med narodi in strankami bi jo uničil. V monarhiji pa morejo živeti narodi in stranke in pomagali v skup-* no korist.
• igSŠŠŽt-
Drugi teCoj za izobrozbo bolniških strežnic.
V soglasju s sklepom deželnega' zbora kranjskega, ki je naglasa! potrebo organizacije bolniške postrežbe na deželi, je sklenila-Vincencijeva družba, da priredi letošnjo jesen drugi tečaj za izobrazbo bolniških strežnic. Tečaj se ima vršiti od 15. oktobra clo 8. decembra; ima torej trajati sedem tednov. Za
li
prireditev so se določili jesenski meseci, ker sc dekleta takrat ložje odtegnejo domu, kakor poleti, ko je mnogo dela. — Kakor pri prvem tečaju, bodo tudi sedaj s teoretiškim poukom, ki ga bodo podeljevali štirje zdravniki,-združene praktične vajo v deželni bolnišnici. Udeleženko tečaja bodo dobile hrano, stanovanje, vso potrebno skrb in postrežbo pri usmiljenih sestrah v »Marijinem domu« tik cerkve Srca Jezusovega. — Redni prispevki za hrano, stanovanje in druge stroške tečaja bodo znašali 70 K, h katerim je še prišteti vsoto za strežniški kovček z najpotrebnejšim orodjem v znesku 50 K. Odsek Vincencijeve družbe, ki je prevzel prireditev tega tečaja, upa, da mu bode z veledušiio podporo slavnega deželnega odbora, raznih denarnih zavodov, društev in drugih dobrotnikov mogoče ustanoviti neko število brezplačnih mest pri tem tečaju in sprejeti npkaj udeleženk za znižano ceno. Seveda se bodo to število ravnalo po nabrani vsoti.
Vincencijeva družba s tem opozarja vse merodajne kroge naših slovenskih pokrajin na to podjetje, s katerim se ima zopet storiti važen korak za organizacijo bolniške strežbe na deželi. Pred vsem so poklicana naša društva: Vincencijeve konference, Marijine družbe, ženska društva, tretji red, da se zavzamejo za to delo krščanskega usmiljenja, izberejo sposobna dekleta in jim z denarno podporo omogočijo udeležbo pri tečaju. Pa tudi javne kor-poracije: politične občine, zdravstvena okrožja, morajo podpirati naše socialno delo. ki meri na to, da se počasi odpravi silna beda in zanemarjenost, kateri so navadno pri nas prepuščeni bolniki, in da se varuje najdražji kapital, ki ga ima dežela —človeško zdravje in življenje. Drugod jc organizacija bolniške strežbe žc mnogo bolj napredovala kakor pri nas. Posebno veliko so v :em oziru storile: Bavarska, Nižja Avstrija, Štajerska, Tirolska. Potrebno je, da se tudi pri nas glede bolniške postrežbe s poukom in zgledom dvigne izobrazba našega ljudstva.
K strežniškemu tečaju sc sprejemajo dekleta (tudi vdove ali žene) med 25. in 35. letom, ki se hočejo posvetiti bolniški strežbi v svojem okraju. Prednost imajo tiste, ki. so že vešče kuhanju ali žc imajo nekoliko spretnosti v bolniški strežbi. Prijavo sc sprejemajo do 1. oktobra.
Vse doneske, darove in prijave sprejema tajnik pripravljalnega odbora g. Henrik Peternel, deželni računski revident, Ljubljana, deželni dvorec, v pritličju.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Josip Gruden, predsednik; dr. Iv. Dolšak, deželni zdravstveni tajnik, strokovni vodja tečaja; Andrej Gass-ner, veleindustrialec; I. N. Roger, ces. svetnik; Avguštin Zajec, računski ofi-cial; Henrik Peternel, deželni računski revident; J. Tejkal, železniški uradnik v pokoju,

Političen pregled
aaanaannaaaaaaaPP
AVSTRIJA.
Kartelni zakon.
Mnogo se jc že pisalo o zakonu, ki naj bi preprečil, da ne bi mogli karte-lirani velepodjetniki na svojo roko in v veliko škodo ljudstva podraževati razinih izdelkov in tako umetno delati draginje. Kakor je »Domoljubovim« bralcem znano, je izdelal dr. Krek vzoren načrt takega zakona proti karte-lom. Toda vpliv velikih industrijcev in neodkritosrčnost socialnih demokratov je dosegla, da ta načrt še ni postava. Vlada, ki tudi nima korajže, da bi stopila oderuhom na prste, je sklicala neko posvetovanje o zakonu, ki pa je imelo le namen stvar zavleči. To se je tudi posrečilo; drugega uspeha to posvetovanje ni pokazalo. Tod.a enkrat bi morala stvar le priti- v obravnavo v zbornici in zato se sedaj hočejo izognili z novim — posvetovanjem. Ustme-no posvetovanje, pravijo, ne zadostuje, treba 3e je pogovoriti pismeno. S to svojo iznajdbo skušajo sedaj doseči, da ne bi prišlo do postave, ki bi ljudskim pijavkam zaprla vrelce, kjer črpajo ljudstvu kri. In kakor da so trdno prepričani ti visoki bogatini, da no bo s takim zakonom nič, povišujejo mirno cene blagu. Še hujše pa je, da daje država tem ljudem celo p,odpore v denai;'u, češ, da podpira domačo veliko obrt.
Naše državne železnice.
Uprava naših državnih železnic je izdala pravkar svoje poročilo. To poročilo je zanimivo radi dejstva, da moremo vendar enkrat upati na to, da postanejo avstrijske železnice, ki so v državnih rokah, dobičkanosne. Od leta do leta se je namreč ponavljala tožba, da avstrijske železnice nič ne neso, če pridejo v državne roke. Dokler jih je imel jud, so stale dobro, ko so prišle v državne roke, je bila izguba. Vsako leto je morala država doplačevati, leta 1909 114 milijonov, leta 1910 186 milijonov, letos pa se je to število znižalo na 57 milijonov. Zlasti je prizadevala držav, upravi mnogo skrbi amortizacija. Ko so odkupili n. pr. Severno železnico, so morali napraviti dolg, ki se odplačuje iz doliodkov, zlepa pa niso znesli dohodki toliko, da bi se odplačeval dolg z obrestmi in bi se obenem pokrivali stroški. Sedaj pa sc vendar kaže obrat na boljše. To pa jc velikega pomena za vse državne finance. Če bodo enkrat državne železnice vzdrževale same sebe in še donašale lep dobiček, potem bo mogoče tudi ozdraviti naše državne finance. Odstranjena bo potem glavna ovira, da ne dobe dežele državne podpore, ki so jo vse tako potrebne. Uresničile se bodo potem tudi razne želje po novih železnicah.
Naj navedemo le par zanimivih podatkov iz poročila. Dolge so naše dr-
žavne železnice koncem leta 1911 19.137-469 km. Vrednost njihova znaša 5 milijard in 657 milijonov. Loko-motiv imajo državne železnice 5862, osebnih voz 11.222, tovornih 115.633 in poštnih 4040. Vozilo se je lani 143 mili-jonov ljudi. Davka so plačale železnico 13 milijonov kron.
Iz vojne Iuke Pulja.
O nečuvenih sleparijah laške večine v občinskem svetu puljskem in pri mestnih podjetjih so čitatelji »Donio-ljubovi« že poučeni. Prve žrtve teh sleparij so že sojene. Pretečeni teden jo bil obsojen neki Schallmayer radi krivega pričevanja, s katerim je hotel pomagali inženirju Lebanu. Ravno tako sta bila obsojena iz istega vzroka drugi dan še elva. Posledica puljskih sleparij bo, da" bo vzela vlada, oziroma uprava vojno mornarice v roko podjetja kakor vodovod, plinarno, elektrarno itd., ki so bila doslej mestna. Povod temu je, ker se je Zvedelo, da hoče izdajalsko laško prebivalstvo za slučaj vojne z Italijo s temi napravami storiti Avstrijcem občutno škodo. Ko bi se to odkrilo kje na Hrvaškem, bi bil seveda nov veleizdaj-niški proces, Lahe pa naša vlada povsod boža in se ne upa zlepa nastopili proti njim. Tudi za te preiskave jo poveljnik Inke admiral Ripper koiHij dosegel, da so sc začele. Pritisniti jc moral potoni vojnega ministra na notranjega. Šele potoni so začeli preiskovati, kar jc bilo za poznavalce razmer že javna tajnost. Sleparjem puljskega magistrata se ni veliko bati, ker pridejo večinoma pred laško poroto, torej pred svoje prijatelje, ki naj jih sodijo.
JUKIČEVA OBSODBA.
Kakor žc znano, jc bil zadnji ponedeljek končan proces proti Jukiču iii njegovim tovarišem. Obsodba javnosti ni iznenadila, ker sodi se na Hrvaškem na komando in Cuvajevo povelje jc bilo znano vsakemu, no samo sodnikom. Skušal je Jukič, oziroma zagovornik, da se reši z blaznostjo, toda povelje jo bilo: na vislice, in zgodilo se je tako. Bolj'se je čuditi obsodbi tovarišev, ki sc jim pač ni dokazalo takih zločinov, zlasti še, ker so sami nedorasli ljudje, vro-čekrvni dijaki, na kar bi se vsako sodišče oziralo. Pa bilo je komisarju n« tem, da lahko pokaže, kako veleizdajo je preprečil, zato pa je rabil žrtev, um-čenili eksistenc.
Luka Jukič, 25 let star, pravnik, ]" obsojen na vislicc, Cvijič, 15 let star, mi pet let, istotako 181etni Cesarec, lOlctni Bublie, 181etni Neidhardt. in Uiletm Ilorvatin tudi na pet let, 19 let start Horvat pa na šest let, Šarinič na sesi mesecev. Ostali so oproščeni.
Predsednik vpraša .Tukiča, ah pritoži. Ta pa vzklikne: »Jaz apeliram na celi narod. Čuvaj je kriv, njega in -zadeti kazen! Naj ga sodi narod! izdajalcem!« Na to obtoženci vstanej" in zapojo »Lepa naša domovina«.
Tisti, ki so bili v procesu oprost ni, so bili izgnani iz Zagreba za pet 1 j Vsi protesti so bili zastonj, ni so i
dovolil niti rekurz, ampak so jih do večera držali v zaporu, potom pa z orož niškim spremstvom spravili'stran, češ, i|u so nevarni za javni mir in red. — Isti Vian so aretirali tudi nekega pravnika iz Bosne, ki je bil izgnan potem
pot. let iz Zagreba.
Po vsem HrvaŠkem je bilo veliko razburjenje radi te obsodbe, zlasti po Dalmaciji so se vršile po mestih velike demonstracije. V Splitu so aretirali nekaj mladih ljudi, ki so vzklikali proti Avstriji. Celo na Češkem so se vršili shodi, ki so dali duška ogorčenju proti taki razsodbi1. Hrvatje hočejo, da zve o teli dogodkih vsa evropejska javnost in so sestavili odbor, ki naj bi porabil vsako priložnost, da zve širni svet o tem procesu. Hrvaški poslanci bodo vložili ,v državnem zboru ogrskem glede Juki-(jevega procesa interpelacijo.
POINCARE V RUSIJI.
Večje politične važnosti je zadnje dni potovanje francoskega ministrskega predsednika v Rusijo. Da se je podal Poincare na tako daljno pot v vročih poletnih mesecih, ko navadno vsa politična vprašanja počivajo, je moral imeti pač velike vzroke. Predvsem bo pač vzrok v tem, da se zopet utrdi prijateljstvo Francije in Rusije. Rusi so namreč, kakor se večkrat opaža,'v tej dvozvezi le zato, da dobivajo v Franciji posojila, ki jih vedno potrebujejo. Kadar je treba Rusom denarja, pišejo in govore o fracosko-ruski zvezi, 'kačlar je Francija potrebna pomoči, kakor lani, ko je malo manjkalo, da ni prišlo do vojne z Nemčijo, pa Rusija ne gane mazinca. To malo zanimanje za Francijo je bil pač eden prvih vzrokov, da je Poincare šel na pot. Mož hoče Rusijo pridobiti tudi za dejanja in jo odvrniti zlasti od Nemčije. Med ruskim čarom in nemškim cesarjem se je vršil, kakor znano, pred kratkim sestanek, ki je Franciji neljub. Da ta slabi vtis zbriše, je drugi povod potovan ja. Domeniti pa se imata Poincare in ruski zunanji minister Sasanov tudi marsikaj glede sedanjega političnega položaja. šlo se bo za odgovor glede darda-»clskega vprašanja, dalje za mornariško jiogodbo in za posojilo, ki je z njo v zvozi. Rusija namreč hoče zopet ustanovili močno brodovje, ki bi prišlo v sluča ju kake vojne tudi Franciji v prid. -Najbrž se dogovore tudi glede miru med Italijo in Turčijo in glede Balkana ter sedanjega položaja na Turškem. — Poincareju na čast prirejajo Rusi Velike slavnosti. V carjevem dvorcu Carsko selo je bila velika vojaška parada, kjer jo poveljeval sam car..
V TURČIJI.
Napad na avstrijsko pošto.
V avstrijskem poštnem uradu v Solunu se je razpočila bomba oziroma pe-pUuiski stroj, ki so ga vtihotapili ne-■itaaj storilci. Poslopje je močno poškodovano in oprava uničena. Poštne stva-1 Mls<) poškodovane. Avstrijski konzul
•K> ''1'ž došel
val
na pošto, kjer je nadzoro-
pospravl janje in je uredil, da se
jc naprej uradovalo. Mala bomba je počila tudi v nekem tramvajskem uradu. Dva uradnika sta ranjena. Eksplozija je bila tako silna, da so na nasproti stoječem poslopju popokale vse šipe. Kdo jc povzročil napad, še ni znano.
Albanci v Skopljem.
V Skoplje je došlo pod poveljstvom Riza beja 1000 Albancev, iz Prizrena in Djakovara pa 1000. Turčija je stavljene pogoje večinoma sprejela, ■ brani se le vrniti orožje Albancem in tožiti prejšnjo vlado.
Naš zunanji minister in zmede v Turčiji.
Naš minister Berehtold je povabil vse velevlasti, ki so podpisale znano berolinsko pogodbo, da naj se dogovore o sedanjih razmerah v Turčiji. Dunajski krogi sodijo, da bodo velevlasti po-voljno odgovorile. Naše zunanje ministrstvo namerava podpirati sedanjo turško vlado in pomirjevalno vplivati na balkanske države.
JUBILEJ BOLGARSKEGA CARJA.
15. t. m. so praznovali Bolgari 25-letnico bolgarskega carja Ferdinanda. Jubilej, se je posebno slovesno slavil v Tirnovem, kjer je bila sveta maša na Marnoškem polju. Cerkvenemu opravilu je sledila vojaška parada, nato pa slovesen sprejem dostojanstvenikov. Jubilej se slavi v času, ko vsa Bolgarija misli na vojno s Turkom in na rešitev bratov v ^aked^iji. Vse časopisje, ki proslavlja 25iletnic6, govori obenem o Makedoniji in njeni samoupravi. — Turški listi odgovarjajo, da naj le Bolgari napadejo Turčijo, bodo videli, kako bodo vsi spori naenkrat poravnani, da se odvrne bolgarska nevarnost.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I, M.
(Dalje!)
Ivo smo hodili kakih sto korakov, smo dospeli do ograjenega prostora, nekoliko podobnega onemu, ki so ga obdajale nam prepuščene koče, samo da je bil petdesetkrat tako velik. Okoli in okoli zunanje ograje je stala vrsta koč, kjer so stanovale kraljeve žene. Ravno nasproti vhodu, na daljni strani odprtega prostora, je stala zelo velika koča, ki je bila popolnoma samotna; tam je kraljevalo Njegovo Veličanstvo. Ostalo pa je bil prazen prostor, ako bi ne bil napolnjen s kompanijami vojakov, katerih.je stalo tamkaj osem do 10 tisoč. Ti možje So stali kakor kipi, ko smo prihajali skozi njihove vrste, in nemogoče je popisati veličastni prizor, ki so ga nudili v svojih plapolajočih peresih, s svojimi svitlirhi sulicami in
ščiti, ki so imeli železno ozadje m bili prevlečeni z volovsko kožo.
Prostor pred veliko kočo je bil prazen, le nekaj stolov je bilo tam postavljenih. Na tri izmed njih smo se na znamenje Infadusa Vsedli, Umbopa pa je stal za nami. Kar se tiče Infadusa, se je postavil k vratom koče. Tako smo čakali deset ali še več minut sredi smrtne tišine, toda v svesti si, da smo bili predmet združenih pogledov kakih' osem tisoč parov oči. Bila je nekaka božja sodba, ki smo jo prestali kolikor, mogoče dobro. Končno so se odprla vrata koče in orjaška postava s plaščem iz tigrove kože okoli ramen je stopila v spremstvu dečaka Skrage in nekaj, kar se je zdelo, da je posušena opica, zavita v plašč iz kožuliovine. Postava se je sama vsedla na stol. Skraga se je vstopil za njo, posušena opica pa je po vseh štirih zlezla v senco koče in tam-^ kaj počenila.
Pred nami je stal kralj, velikanski mož z neznansko odurnim obrazom.
Še vedno je bilo vse tiho.
Nato je orjaška postava odvzela plašč in vstala pred nami; bil je kralj, a strašen videti. Bil je to velikanski mož s tako neznansko odurnim obrazom, kakor ga še nismo videli. Njegove ustnice so bile debele kakor pri zamorcih, nos je bil ploščat, imel je samo eno žareče oko (drugega je predstavljala luknja v obrazu) in ves izraz njegovega obraza je bil krvoločen in strasten do skrajnosti. Na veliki glavi se je vzdi-goval krasen šop belih nojevih peres, telo je bilo oblečeno v srajco iz svitlega verižnega oklepa, okoli pasu in desnega kolena se je nahajal običajni obroč iz belih vdovskih repov. V levi roki je držal veliko kopje. Okoli vratu je nosil velik zlat ovratnik, na čelu pa je bil pritrjen en sam ogromen nebrušen di-jamant.
Še vedno je vladala tišina; (oda ne dolgo časa. Kmalu nato dvigne veliko
31
prireditev so se določili jesenski meseci, ker se dekleta takrat ložje odtegnejo domu, kakor poleti, ko je mnogo dela. — Kakor pri prvem tečaju, l)odo tudi sedaj s teoretiškim poukom, ki ga bodo podeljevali štirje zdravniki, združene praktične vaje v deželni bolnišnici. Udeleženke tečaja bodo dobile hrano, stanovanje, vso potrebno skrb in postrežbo pri usmiljenih sestrah v »Marijinem domu« tik cerkve Srca Jezusovega. — Redni prispevki za lira-np, stanovanje in druge stroške tečaja bodo znašali 70 K, h katerim je še prišteti vsoto za strežniški kovček z najpotrebnejšim orodjem v znesku 50 K. Odsek Vincencijeve družbe, ki jc prevzel prireditev tega tečaja, upa, da mu bode z veledušno podporo slavnega deželnega odbora, raznih denarnih zavodov, društev in drugih dobrotnikov mogoče ustanoviti neko število brezplačnih mest pri tem tečaju in sprejeti nekaj udeleženk za znižano ceno. Seveda se bode to število ravnalo po nabrani vsoti.
Vincencijeva družba s tem opozarja vso merodajne kroge naših slovenskih pokrajin na to podjetje, s katerim se ima zopet storiti važen korak za organizacijo bolniške strežbe na deželi. Pred vsem so poklicana naša društva: Vincencijeve konference, Marijine družbe, ženska društva, tretji red, da se zavzamejo za 1o delo krščanskega usmiljenja, izberejo sposobna dekleta in jim z denarno podporo omogočijo udeležbo pri tečaju. Pa tudi javne kor-poracije: politične občine, zdravstvena okrožja, morajo podpirati naše socialno delo, ki meri na to, da se počasi odpravi silna beda in zanemarjenost, kateri so navadno pri nas prepuščeni bolniki, in da se varuje najdražji kapital, ki ga ima dežela —človeško zdravje in življenje.'Drugod jc organizacija bolniške strežbe že mnogo bolj napredovala kakor pri nas. Posebno veliko so v tem oziru storile: Bavarska, Nižja Avstrija, štajerska, Tirolska. Potrebno je, da so tudi pri nas glede bolniške postrežbo s poukom in zgledom dvigne izobrazba našega ljudstva.
K strežniškemu tečaju so sprejemajo dekleta (tudi vdove ali žene) med 25. in 35. letom, ki se hočejo posvetiti bolniški strežbi v svojem okraju. Prednost imajo tistf>, ki so že vešče kuhanju ali že imajo nekoliko spretnosti v bolniški strežbi. Prijave se sprejemajo do 1. oktobra.
Vse doneske, darove in prijave sprejema tajnik pripravljalnega odbora g. Henrik Peternel, deželni računski revident, Ljubljana, deželni dvorec, v pritličju.
Za pripravljalni odbor:
Dr. Josip Gruden, predsednik; dr. Iv. Dolšak, deželni zdravstveni tajnik, strokovni vodja tečaja; Andrej Gass-ner, voleindustrialec; I. N. Roger, ces. svetnik; Avguštin Zajec, računski ofi-cial; Henrik Peternel, deželni računski revident; J. Tejkal, železniški uradnik v pokoju,
DnHrT-ir-ir-iaDDaaaacian
0
□
Političen pregled
□
________D
naaaaaaaaaaaaaaoa
AVSTRIJA.
Kartelni zakon.
Mnogo se je že pisalo o zakonu, ki naj bi preprečil, da ne bi mogli karte-lirani velepodjetniki na svojo roko in v veliko škodo ljudstva podraževati razinih izdelkov in tako umetno delati draginje. Kakor je »Domoljubovim« bralcem znano, je izdelal dr. Krek vzoren načrt takega zakona proti karte-lom. Toda vpliv velikih industrijcev in neodkritosrčnost socialnih demokratov je dosegla, da ta načrt še ni postava. Vlada, ki tudi nima korajže, da bi stopila oderuhom na prste, je sklicala neko posvetovanje o zakonu, ki pa je imelo le namen stvar zavleči. To sc je tudi posrečilo; drugega uspeha to posvetovanje ni pokazalo. Tod.a enkrat bi morala stvar le priti v obravnavo v zbornici in zato se sedaj hočejo izogniti z novim — posvetovanjem. Ustme-no posvetovanje, pravijo, ne zadostuje, treba se je pogovoriti pismeno. S to svojo iznajdbo skušajo sedaj doseči, da ne bi prišlo do postave, ki bi ljudskim pijavkam zaprla vrelce, kjer črpajo ljudstvu kri. In kakor da so trdno prepričani ti visoki bogatini, da ne bo s takim zakonom nič, povišujejo mirno cene blagu. Še hujše pa je, da daje država tem ljudem celo podpore v denai;'u, češ, da podpira domačo veliko obrt.
Naše državne železnice.
Uprava naših državnih železnic je izdala pravkar svoje poročilo. To poročilo je zanimivo radi dejstva, da moremo vendar enkrat upati na to, da postanejo avstrijske železnice, ki so v državnih rokah, dobičkanosne. Od leta do leta se je namreč ponavljala tožba, da avstrijske železnice nič ne neso, če pridejo v državne roke. Dokler jih je imel jud, so stale dobro, ko so prišle v državne roke, je bila izguba. Vsako loto jc morala država doplačevati, leta 1909 114 milijonov, leta 1910 186 milijonov, letos pa se je to število znižalo na 57 milijonov. Zlasti je prizadevala držav, upravi mnogo skrbi amortizacija. Ko so odkupili n. pr. Severno železnico, so morali napraviti dolg, ki so odplačuje iz dohodkov, zlepa pa niso znesli dohodki toliko, da bi se odplačeval dolg z obrestmi in bi se obenem pokrivali stroški. Sedaj pa se vendar kaže obrat na boljše. To pa je velikega pomena za vse državne finance. Če bodo enkrat državne železnice vzdrževale same sebe in še donašale lop dobiček, potem bo mogoče tudi ozdraviti naše državne finance. Odstranjena bo potem glavna ovira, da ne dobe dežele državne podpore, ki so jo vse tako potrebne. Uresničile se bodo potem tudi razne želje po novih železnicah.
Naj navedemo le par zanimivih podatkov iz poročila. Dolge sc naše dr-
žavne železnice koncem leta 1911 19.137 469 km. Vrednost njihov« znaša 5 milijard in 657 milijonov. Loko-motiv imajo državne železnice 5862 osebnih voz 11.222, tovornih 115.63:1 iij poštnih 4040. Vozilo se je lani 143 mili. jonov ljudi. Davka so plačale železnice 13 milijonov kron.
Iz vojne Iuke Pulja.
O nečuvenih sleparijah laške večine v občinskem svetu puljskem in pri mestnih podjetjih so čitatelji »Domo-ljubovi« že poučeni. Prve žrtve teh sle-parij so že sojene. Pretečeni teden je bil obsojen neki Schallmayer radi krivega pričevanja, s katerim je hotel pomagali inženirju Lebanu. Ravno tako sta biki obsojena iz istega vzroka drugi dan še dva. Posledica puljskih sleparij bo, da bo vzela vlada, oziroma uprava vojne mornarice v roko podjetja kakor vodovod, plinarno, elektrarno itd., ki so bila doslej mestna. Povod temu je, ker-se je zvedelo, da hoče izdajalsko laško prebivalstvo za slučaj vojne z Italijo s temi napravami storiti Avstrijcem občutno škodo. Ko bi se to odkriio kje na Hrvaškem, bi bil seveda nov veleizdaj-niški proces, Lahe pa naša vlada povsod boža in se ne upa zlepa nastopiti proti njim. Tudi za te preiskave je poveljnik lukc admiral Ripper kon l tj dosegel, da so se začele. Pritisniti je moral potoni Vojnega ministra na notranjega. Šele petem so začeli preiskovati, kar je bilo za poznavalce razmer že javna tajnost .Sleparjem puljskega magistrata se ni veliko bati, ker pridejo večinoma pred laško poroto, torej pred svoje prijatelje, ki naj jih sodijo.
JUKIČEVA OBSODBA.
Kakor že znano, jc bil zadnji ponedeljek končan proces proti Jukiču in njegovim tovarišem. Obsodba javnosti ni iznenadila, ker sodi se na Hrvaškem na komando in Cuvajevo povelje je bilo znano vsakemu, ne samo sodnikom. Skušal je Jukič, oziroma zagovornik, da se reši z blaznostjo, toda povelje je bilo: na vislice, in zgodilo se je tako. Bolj'se je čuditi obsodbi tovarišev, ki s« jim pač ni dokazalo takih zločinov, zlasti še, ker so sami nedorasli ljudje, vro-čekrvni dijaki, na kar bi se vsako sodišče oziralo. Pa bilo je komisarju n« tem, da lahko pokaže, kako veleizdajo je preprečil, zato pa je rabil žrtev, uničenih eksistenc.
Luka Jukič, 25 let star, pravnik. | obsojen na vislice, Cvijič, 15 let star, u« pet let, istotako 181etni Cesarec, 161etni Bublič, 181etni Neidhardt in lOletiu Horvatin tudi na pet let, 19 let start Horvat pa na šest let, Šarinič na šcnt mesecev. Ostali so oproščeni.
Predsednik vpraša Jukiča, ali pritoži. Ta pa vzklikne: »Jaz apeliram na celi narod. Čuvaj je kriv, njega m« zadeti kazen! Naj ga sodi narod! bm izdajalcem!« Na to obtoženci vstanej" in zapojo »Lepa naša domovina«.
Tisti, ki so bili v procesu oprost ni, so bili izgnani iz Zagreba za pet Vsi protesti so bili zastonj, ni sc P
dovolil niti rekurz, ampak so jih do ve jera držali v zaporu, potem pa z orož liiškim spremstvom spravili stran, češ iju 'so nevarni za javni mir in red. jsti dan so aretirali tudi nekega pravnika iz Bosne, ki je bil izgnan potem ;>a pet let iz Zagreba.
Po vsem Hrvaškem je bilo veliko razburjenje radi te obsodbo, zlasti po Dalmaciji so se vršile po mestih velike demonstracije. V Splitu so aretirali nekaj mladih ljudi, ki so vzklikali proti Avstriji. Celo na Češkem so se vršili shodi, ki so dali duška ogorčenju proti taki razsodbi. Hrvatje hočejo, da zve o teli dogodkih vsa evrOpejska javnost in so sestavili odbor, ki naj bi porabil vsako priložnost, da zve širni svet o tem procesu. Hrvaški poslanci bodo vložili v državnem zboru ogrskem glede Juki-čevoga procesa interpelacijo.
POINCARE V RUSIJI.
Večje politične važnosti jo zadnje dni potovanje francoskega ministrskega predsednika v ltusijo. Da so je podal Poincare na tako daljno pot v vročih poletnih mesecih, ko navadno vsa politična vprašanja počivajo, je mo ral imeti pač velike vzroke. Predvsem bo pač vzrok v tem, da se zopet utrdi prijateljstvo Francije in Rusije. Rusi so namreč, kakor se večkrat opaža,' v tej dvozvezi le zato, da dobivajo v Franciji posojila, ki jih vodno potrebujejo. Kadar je treba Rusom denarja, pišejo in govore o fracosko.-ruski zvezi, jtailar je Francija potrebna pomoči, kakor lani, ko je malo manjkalo, da ni prišlo do vojne z Nemčijo, pa Rusija ne gane mazinca. To malo zanimanje za Francijo je bil pač eden prvih vzrokov, da je Poincare šel na pot. Mož hoče Rusijo pridobiti tudi za dejanja in jo odvrniti zlasti od Nemčije. Med ruskim čarom in nemškim cesarjem se je vršil, kakor znano, pred kratkim sestanek, ki je Franciji neljub. Da ta sla-bi vtis zbriše, je drugi povod potovan ja. Domeniti pa se imata Poincare in ruski zunanji minister Sasanov tudi marsikaj glede sedanjega političnega položaju Šlo se bo za odgovor glede darda-nelskoga vprašanja, dalje za mornariško pogodbo in za posojilo, ki je z njo v zvozi. Rusija namreč hoče zopet ustanovili močno brodovje, ki bi prišlo v sluča ju kako vojne tudi Franciji v prid. Kajhrž se dogovore tudi glede miru med Italijo in Turčijo in glede Balkana ter sedanjega položaja na Turškem. — Poiiioareju na čast prirejajo Rusi velike slavnosti. V carjevem dvorcu Car-?S(,'o je bila velika vojaška parada, *Jef jo poveljeval sam car.
V TURČIJI.
Napad na avstrijsko pošto.
V avstrijskem poštnem uradu v Solnim se jo razpočila bomba oziroma pe-Kion.ski stroj, ki so ga vtihotapili ne--nani storilci. Poslopje je močno pošlio-'."vano in oprava uničena. Poštno stva-n'H> poškodovane. Avstrijski konzul • brž došol na pošto, kjer je nadzoro-Pospravljanje in je uredil, da se
jc naprej uradovalo. Mak. bomba je po čila tudi v nekem tramvajskem uradu Dva uradnika sta ranjena. Eksplozija je bila tako silna, da so na nasproti stoječem poslopju popokale vse šipe. Kdo jc povzročil napad, šo ni znano.
Albanci v Skopljem.
V Skoplje jo došlo pod poveljstvom Rizabeja 1000 Albancev, iz Prizrena in Djakovara pa 1000. Turčija je stavljene pogoje večinoma sprejela, • brani se le vrniti orožje Albancem in tožiti prejšnjo vlado.
Naš zunanji minister in zmede v Turčiji.
Naš minister Berclitold je povabil vse velevlasti, ki so podpisale znano berolinsko pogodbo, da naj se dogovore o sedanjih razmerah v Turčiji. Dunaj ski krogi sodijo, da bodo velevlasti po-voljno odgovorile. Naše zunanje ministrstvo namerava podpirati sedanjo turško vlado in pomirjevalno vplivati na balkanske države.
JUBILEJ BOLGARSKEGA CARJA.
15. t. m. so praznovali Bolgari 25-letnico bolgarskega carja Ferdinanda. Jubilej, se jo posebno slovesno slavil v Tirnovem, kjer jc bila svota maša na Marnoškem polju. Cerkvenemu opravilu je sledila vojaška parada, nato pa slovesen sprejem dostojanstvenikov. Jubilej se slavi v času, ko vsa Bolgarija misli na vojno s Turkom in na rešitev bratov v f^akodoniji. Vso časopisje, ki proslavlja 251etmco, govori obenem o Makedoniji in njeni samoupravi. — Turški listi odgovarjajo, da naj le Bolgari napadejo Turčijo, bodo videli, kako bodo vsi spori naenkrat poravnani, da se odvrne bolgarska nevarnost.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje!)
Ko smo hodili kakih sto korakov, smo dospeli do ograjenega prostora, nekoliko podobnega onemu, ki so ga obdajale nam prepuščene koče, samo da je bil petdesetkrat tako velik. Okoli in okoli zunanje ograjo je stala vrsta koč, kjer so stanovale kraljevo žene. Ravno nasproti vhodu, na daljni strani odprtega prostora, je stala zelo velika koča, ki jo bila popolnoma samotna; tam je kraljevalo Njegovo Veličanstvo. Ostalo pa je bil prazen prostor, ako bi no bil napolnjen s kompanijami vojakov, katerih je stalo tamkaj osem do 10 tisoč. Ti možje so stali kakor kipi, ko smo prihajali skozi njihove vrste, in nemogoče je popisali veličastni prizor, ki so ga nudili v »vojili plapolajočih peresih s svojimi svitlirhi sulicami in
ščiti, ki so imeli železno ozadje in bili prevlečeni z volovsko kožo.
Prostor pred veliko kočo je bil prazen, le nekaj stolov je bilo tam postavljenih. Na tri izmed njih smo se na znamenje Infadusa Vsedli, Umbopa pa* je stal za nami. Kar se tiče Infadusa, se je postavil k vratom koče. Tako smo čakali deset ali še več minut sredi smrtne tišine, toda v svesti si, da smo bili predmet združenih pogledov kakih' osem tisoč parov oči. Bila je nekaka božja sodba, ki smo io prestali kolikor, mogoče dobro. Končno so se odprla vrata koče in orjaška postava s plaščem iz tigrove kože okoli ramen je stopila v spremstvu dočaka Skrage in nekaj, kar se je zdelo, da je posušena opica, zavita v plašč iz kožuliovine. Postava so je sama vsedla na stol. Skraga se je vstopil za njo, posušena opica pa je po vseh štirih zlezla v senco koče in tamkaj počenila.
Pred nami je stal kralj, velikanski mož z neznansko odurnim obrazom.
Še vedno jo bilo vse tiho. Nato je orjaška postava odvzela plašč in vstala pred nami; bil je kralj, a strašen videti. Bil je to velikanski mož s tako neznansko odurnim obrazom, kakor ga še nismo Videli. Njegove ustnice so bile debele kakor pri zamorcih, nos je bil ploščat, imel je samo eno žareče oko (drugega je predstavljala luknja v obrazu) in ves izraz njegovega obraza jc bil krvoločen in strasten do skrajnosti. Na veliki glavi se je vzdi-goval krasen šop belili nojevih peres, tolo je bilo oblečeno v srajco iz svitlega verižnega oklepa, okoli pasu in desnega kolona se je nahajal običajni obroč iz belih volovskih repov. V levi roki je držal veliko kopje/Okoli vratu je nosil velik zlat ovratnik, na čelu pa je bil pritrjen en sani ogromen nebrušen di-jamant.
Še vedno jo vladala tišina; toda ne dolffo časa. Kmalu nato dvigne veliko
3'
kopje v svoji roki. V trenotku se je dvignilo v odgovor osem tisoč kopij in iz osem tisoč grl je zadonel kraljevi pozdrav: »Kum!« To se je ponavljalo trikrat in vsakokrat se je zemlja stresla vrišča, ki je bil podoben votlemu gromenju.
»Ponižno bodi, ljudstvo,« je zapi-skal nek tenak glas, ki se je zdel, da prihaja od opice v senci, »kralj je tukaj.«
»Kralj je tukaj,« je zagromelo osem tisoč grl v odgovor. »Ponižno bodi ljudstvo, kralj je tukaj!«
Nato je zopet nastala tišina — smrtna tišina. Nek vojak pa v tej tihoti izpusti svoj ščit, ki mu je rožljajoč pa-■ del na tla.
Tvala je obrnil svoje mrzlo oko nanj.
»Pridi sem!« je rekel z gromečim glasom.
Krasen mlad mož stopi iz vrst in se postavi predenj.
Starka Gagul.
»Tvoj ščit je bil, ki je padel, ti ne-rodni pes. Ali me hočeš ponižati v očeh tujcev iz zvezd? Kaj imaš povedati?«
In potem smo videli, kako je ubogi človek obledel pod svojo tempo kožo.
»Zgodilo se je slučajno, o tele črne krave,« je zamrmral.
»Potem je to slučaj, ki ga moraš drago plačati. Osmešil si me. Pripravi se na smrt.«
»Jaz sem kraljev vol,« se je glasil zamolkel odgovor.
»Skraga,« je rjovel kralj, »pokaži, ila vidim, kako znaš rabiti svoje kopje. .Ubij mi tega nerodnega psa!«
Skraga stopi z zlovoljnim pogledom nazaj in dvigne svojo sulico. Uboga žrtev je zakrila svoje oči z rokami in mir-310 stala na svojem mestu. Kar sc tiče pas, smo stali groze kakor okamencli.
»Enkrat! Dvakrat!« jc vihtel svojo sulico, nato pa sunil, oj Bog, naravnost
v	njega — sulica je prodrla vojaka in stopila za en črevelj iz njegovega hrbta. Kvišku je vrgel roke in so zgrudil mrtev na tla. Med množico jc nastalo nekaj kakor mrmranje, se valilo od vr-
j ste do vrste in naposled utihnilo. Žalo-igra je bila končana in tam je ležalo truplo, mi pa si še nismo mogli predstavljati, da bi bila že končana. Sergij | je skočil pokonci in nekaj svečano pri-1 segel, nato pa ga je obvladal čut, da je najbolje molčati, in sedel je zopet nazaj.
»Dobro si naredil,« je rekel kralj, »odnesite ga proč!«
Štirje možje so stopili izmed vrst, ! dvignili truplo in ga odnesli, j »Pokrijte krvave madeže, pokrijte jih!« je piskal tenki glas opici podobne postave, »kraljeva beseda je izgovorjena, kraljeva sodba izvršena!« | Nato je prišla deklica izza koče in nosila vrč napolnjen z apnenim prahom, ki ga je potresla po rdeči mla-kuži, da ni bilo ničesar opaziti.
Sergij je bil divje razkačen nad tem dogodkom, in v resnici je bilo težko miriti ga.
»Sedite vendar,« sem zašepetal, »naše življenje je odvisno od tega.«
Udal 3e je in ostal miren.
Tvala je sedel molče, dokler niso odstranili sledov žaloigre, nato je pa nas nagovoril.
»Beli ljudje!« jc rekel, »ki prihajate iz krajev, ki jih ne poznam, in iz vzrokov, ki jih ne poznam, pozdrav vam!«
»Pozdrav tebi, Tvala, kralj Kuku-ancev,« sem odgovoril.
»Beli ljudje! Odkod prihajate in kaj
iščete?«	.
»Mi prihajamo iz zvezd, ne vprašaj nas kako. Prihajamo, da vidimo deželo.«
»Od daleč prihajate, da si ogledate majhno stvar. I11 ta človek z vami,« in pokazal je na IJmbopo, »ali tudi on prihaja z zvezd?«
^ »Ravno tako; tamkaj na nebu se nahaja ljudstvo tvoje barve; vendar ne izprašuj stvari, ki so previsoke zate, o kralj Tvala.«
»Glasno govorite, o ljudje zvezd,« je odgovoril Tvala z glasom, ki mi ni ugajal. »Pomnite, da so zvezde daleč proč,
vi	pa se nahajate tukaj. Kako pa, ako naredim z vami, kakor z onim, ki so ga ravnokar odnesli?«
Na ves glas sem oe zasmejal, dasi i sem imel v srcu prav malo poguma.
»O kralj,« sem rekel, »bodi previ-den, hodi oprezno preko vročega kamenja, da si ne opečeš svojih nog; drži sulico za ročaj, sicer te vreže v roke. Do-j takni se samo enega lasu na naši glavi, j in poguba pride na tebe. Ali ti nista ta dva,« pokazal sem na Infadusa in j Skrago (kateri mladi lopov je brisal vo-; jakovo kri s svoje sulice), »povedala, kakšne navade imamo? Ali si kedaj videl nam podobne?« in pokazal sem na kapitana Tomiča,, ker sem bil popolnoma prepričan, da ni nikdar videl nikogar, ki bi bil le kdičkaj podoben njemu, kakoršen jc bil takrat.
»Res je, nikdar nisem,« je odgovoril kralj.
»Ali ti niso povedali, kako pošiljamo smrt iz daljave?« sem nadaljeval.
»Povedali so mi, toda jaz nc veru-jem. Pokažite mi, kako ubijate. Usmrtite jni enega izmed onih, ki stoje tam. kaj v vrsti!« — in pokazal je na nasprotno stran krala — »in potem bom verjel.«
»Ne,« sem odgovoril, »mi ne prelivamo človeške krvi razun za pravično kazen; toda ako želiš videti, ukaži svo-jim služabnikom, da pripeljejo vola skod vrata krala, in predpo bo storil dvajset korakov, ga bom usmrtil od tukaj.«
»Ne, ne,« se je smejal kralj; »ubij mi človeka in potem ti verujem!«
»Dobro, kralj, naj bode tako,« senr odgovoril hladnokrvno, »stopi ti preko odprtega prostora, in predno dosežejo tvoje noge vrata, boš mrtev; ako pa tf nočeš, pošlji svojega sinčka Skrago«
,,In ti, s temno kožo in ponosnim pogledom, in pokazala je s svojim kožnatim prstom na Umbopo, „kdo pa si ti in kaj hočeš tu?
(katerega bi bil v tem trenutku z veseljem ustrelil).
Ko je Skraga čul te besete, je čudno zatulil in zbežal v kočo.
Tvala je veličanstveno nagubantil svojo čelo; moj nasvet mu ni ugajal.
»Pripeljite mladega vola!« jc ukazal.
Dva vojaka sta urno odšla.
»Sedaj,.gospod Sergij,« sem rekel, »streljajte vi. Tem lopovom hočemo pokazati, da nisem jaz edini čarovnik 1 naši družbi.«
Sergij je vzel v roke repetirko in se pripravil.
»Upam, da bom streljal dobro,« dejal.
»Morate,« sem odgovoril. »Ako zgre-šite s prvo kroglo, mu dajte hitro drugo. Namerite na stoinpetdeset ltontKo
in počakajte, da se vam žival pokaže od strani.«
Nato je nastal premor, dokler nismo kmalu zagledali vola, ki je tekel juuavnost proti vratom krala. Prišel je skozi vrata notri iu zagledal ogromno množico, se začuden ustavil, obrnil iu zamukal.
»Sedaj je vaš čas,« sem zašepetal.
Puška je švignila kvišku.
»Bum! Bum!« in vol se je zvalil na hrbet, ustreljen skozi rebra. Pol votla krogla je naredila svojo dolžnost in ,vzdih začudenja se je vzdignil med zbranimi četami.
Obrnil sem se hladno naokoli. - »Ali sem lagal, o kralj?«
»Ne, beli mož, resnica je,« se je glasil nekoliko boječ odgovor.
»Poslušaj, Tvala,« sem nadaljeval. Sedaj si videl. Mi pa prihajamo v miru, ne z vojsko. Poglej,« in dvignil sem vinčesterko, »to tukaj je votla palica, katera ti bode omogočila ubijati loikor mi. Samo toliko je začarana, da ne boš mogel z njo ubijati ljudi. Ako jo dvigneš proti ljudem, bo usmrtila tebe. Počakaj, pokažem ti. Ukaži enemu svojih mož stopiti štirideset korakov dalje in zasaditi drog sulice v zemljo tako, da bode ploščata stran ostrine obrnjena proti nam.«
V nekoliko sekundah se je to zgo-
'dilo.
»Torej glej, jaz zlomim sulico.«
Ko sem skrbno pomeril, sem ustrelil. Krogla je zadela ploščati del sulice ij). razbila ostrino na .kosce.. u , , ,
Zopet ,sc je vzdignil glas začudenja..
»Sedaj, Tvala,« in izročil sem mu puško, »to čarovno cev podarim tebi in polagoma ti bodcmo tudi pokazali, kako jo imaš rabiti; toda varuj se čar z zvezd rabiti proti ljudem, na zemlji.«
Tvala jc vzel puško oprezno ter jo položil pred noge na zemljo. Pri tem sem opazil posušeni opici podobno postavo, kako se je splazila iz sence koče. Plazila se je po vseh štirih, ko pa jo prišla do tja, kjer je sedel kralj, se je dvignila na svoje noge, odvrgla kožu-iiovino, ki je pokrivala njen obraz. Bila je očividno stara ženska, ki je bila tako skrčene postave, da skoro ni bila večja kakor eno leto star otrok in je obstajala iz mnogih rumenih gub. V teh gubah se je nahajala neka odprtima, ki je pomenjala usta, pod katerimi t"' je čeljust zoževala, v eno točko. Nosa ni bilo nobenega, in cel obraz bi bil Kkoro čisto podoben ;na solncu posušen/mu truplu, ako bi ne bilo dvoje veli-fcifi črnih oči, še vedno polnih ognja in •'a z uma, ki so se svetile in lesketale 1)0(1. sneženo belimi obrvmi, nad kate-1-ilnii »o je naprej boČila lobanja perga-tuenlne barve. Kar se tiče glave same, Je bila popolnoma gola in rumene bar-?e> '»aguhana koža pa. se je premikala la ki'<-ila kakor pri kaki kači.
Ženska, ki jc imela ta strašni ™i'az, ki nas je navdajal z grozo, ko • nio jo gledali, je za trenutek mirno '"stala, nato pa pokazala kožnat klop-
oborožen s skoro en palec dolgimi
nolitovi, ga položila kralju Tvali na ramo in začela s tenkim prodirajočim glasom:
»Poslušaj, o, kralj! Poslušaj, o, ljudstvo! Poslušajte, o gore in ravnine in reke, domovina kukuanskega ljudstva, poslušaj! Poslušajte; o nebo in solnce in dež in vihar in megla! Poslušajte vse stvari, ki žive in morajo umreti! Poslušajte vse mrtve stvari, ki morajo zopet živeti, da zopet umrjejo! Poslušajte, duh življenja je v meni in jaz prerokujem! Jaz prerokujem! Jaz prerokujem!«
Besede so utihnile v slabo ječanje in videlo se je, da se je strah polotil vseh, ki so jih čuli in tudi nas. Starka je bila v resnici zelo strašna.
»Kri! Kri! Kri! Reke krvi, povsodi in vsepovsodi! Vidim jo, voham jo, pokušam jo; rdeča teče po zemlji, dežuje izpod neba.«
»Koraki! Koraki! Koraki! Stopinje belih mož, ki prihajajo od daleč. Zemlja se trese, zemlja trepeta pred svojim gospodarjem!«
»Stara sem! Stara sem! Mnogo krvi sem videla! lia, ha! Toda videla je bom še več, predno umrjem, in bom vesela. Kako stara sem, mislite vi? Vaši očetje so me poznali, in njihovi očetje. Videla sem že bele ljudi in vem česa žele. Stara sem, toda gore so starejše od mene. Kdo je naredil veliko cesto, povejte mi? Kdo je postavil one tri molčeče, ki gledajo preko globeli, povejte mi?« (In pokazala je proti trem strmim goram, ki smo jih videli v prejšnji noči.)	j,
»Vi ne veste,!toda j,az vem. Beli ljudje so bili, ki so bili pred vami, in ki bodo, ko vas več ne bo, ki vas bodo požrli in ugonobili. Da! Da! Da!«
»In čemu ste prišli, beli, strašni, izurjeni v čarovnijah in vseh učenostih, močni, neustrašeni? Kaj je oni svitli kamen na tvojem čelu, o kralj? Čegavc roke so naredile železno obleko na tvojih prsih, o kralj? Vi ne veste, toda jaz vem. Jaz, ki sem stara, jaz ki sem modra, jaz čarodejka!«
Nato je obrnila svojo živalsko glavo proti nam.
»Kaj iščete vi, beli možje iz zvezd — oj, da, iz zvezd? Ali iščete koga, ki se je izgubil? Tukaj ga ne najdete. Ni ga tukaj. Stoletja in stoletja ni nikdar stopila noga belega človeka v to deželo, nikdar razen enkrat, in zapustil jo je, da umrje. Vi prihajate za svitlimi kameni, dobro vem — dobro vem; našli jih bodete, ko se bode posušila kri. Toda ali se bodete vrnili, od koder ste prišli, ali se bodete ustavili pri meni? Ha! Ila! Hat«
»In ti, s temno kožo in ponosnim vedenjem«, in pokazala je s svojim kožnatim prstom na Umbopo, »kedo pa si tj, in kaj hočenl .tu? Ne kamenov, ki se svetijo, tudi rumene kovine ne, ki se sveti, ki.jo.dail belim možem iz zvezd. Meni se zdi, d*, te poznam; meni se zdi, da morem.duhati kri v tvojih žilah. Odveži svoj pas —«
Tukaj se je za'jel obraz tega izvan-reduega bitja zvijati, nato pa se je
zgrudila v božjastnem napadu na zemljo, in odnesli so jo v kočo.
Kralj je trepetajoč vstal in zamahnil s svojo roko. V trenotku so začeli polki odhajati in v desetih minutah ni bilo na velikem prostoru nikogar drugega, kakor mi, kralj in nekoliko drugih.
»Beli ljudje«, je rekel, »na misel mi priluija, da bi vas dal pomoriti. Gagul je govorila čudne besede. Kaj pravite na to?«
Jaz sem se mu nasmejal. »Bodi oprezen, o kralj, nas ni tako lahko umoriti. Videl si usodo vola; ali hočeš biti kakor oni vol?«
Kralj je nagubančil svoje čelo. »Ne pristoja se, groziti kralju.«
»Mi ne grozimo, mi govorimo resnico. Poskusi ubiti nas, o kralj, in po« tem se prepričaj.«
.Velikan je položil roko na čelo.
»Pojdite v miru«, je rekel navsezadnje. »Danes ponoči se vrši veliki ples. Pridite pogledat. Ne bojte se, da bi koval zoper vas naklepe. Jutri hočem razmišljati o tem.«
»Dobro je tako, o kralj«, sem mu odgovoril hladno in'nato smo vstali in se v spremstvu Infadusa vrnili v svoje stanovanje.	(Daljo*)
Kaznovana
i.
Zii dom bo eden, druzega na sejem žene, tam prodd. Za d'narce kupi to in to, obleko ženki vso nov6. Tako premišlja Jur Cahtč — a že usoda bliža se.
2.
Ko hudi duh 1)1 ga podil, sc pridrvl avtomobil,
16311852
povozi pujska čez tel6, življenje vzame mu mlada C'lo Juri iz nevarnosti je komaj rešil si kosti. A tujca škodoželjna vsa i-ežeč se jo odpihata.
Prašiček v prahu tam leži, a Jurju poka v žalosti srce in divji srd ga tre, da kleti, zmerjati začne.
' S pestmi preti gospodoma, naj vrag pobaše kar oba. Tako ju psuj;e Jur Cahtd, da tudi njima kri zavre.
Na vozu sc obrneta in Jurja krepko zmerjata; avtomobil brez vodstva sam drvi naprej po cesti tani, kjer teče Sava tik ob njej čof! že sta v vodi, jej, o jej Zdaj Juri sc no glas reži, korenček strže — hi, hi, hi!

naaananaoannanncio
Kačji čar. O načinu, kako kače svoje žrtve nekako začarajo in- postavijo v čuden stan zamaknjenja, pripoveduje neki v Afriki živeči Anglež to-le zgodbo: »Bil sem v koloniji Port Natal na lovit, ko zagledam mladega srnjaka, ki je tam pod imenom oribek zelo znana žival. Da bi mogel priti do strela, sem se mu bližal po ovinku, in sicer okoli nizkega grička. Ko sem bil dovolj blizu, in sem se zopet sklonil po konci, se nisem mogel dovolj začuditi, ko sem zapazil, da se žival ves čas ni niti za ias premaknila in da je tudi sedaj stala kakor pribita, popolnoma nepremakljivo, komaj dvajset korakov od mene oddaljena. Vedeti pa je treba, da imajo te vrste živali silno oster pogled, da so jako boječe in da sicer ne puste človeku niti na sto korakov se približati, razun če jih kdo iz-"nenadi speče v visoki travi. Dolgo sem tako stal in opazoval žival, meneč, da mora bili bolna.' Potem se poskušam živali približali. V ta rtamen se poslu-žim velikega mravljišča, ki je stalo v obližju in okoli katerega sc priplazim čisto blizo. Ko se dvignem in pogledam čez mravljišče, odskočim, kfer zagledam veliko kačo, imenovano boa konstriktor, ki je ležala zvita v klop-čič s privzdignjeno glavo ne daleč od grička. Srnjak je stal nepremično s po strani nagnjeno glavd in je strmel tako zaverovano v svojo smrtno sovražnico, da ni prav nič zapazil moje navzočnosti. Previdno se pomaknem nazaj, ker sem hotel skrivaj opazovati, kak bo lconec tega čudnega položaja. Srnjak je moral že več minut tako zamaknjeno stati. Dlaka na hrbtu se mu jc naježila, oči je imel široko odprte, držal se je čudno leseno in nenaravno. V naslednjem hipu pa je že ležal na tleh in debeli črni obroči kače so bili oviti okoli njegovega telesa in njegovih nog. Ilitro sprožim jiuško in kača
polagoma izpusti srnjaka iz svojega objema. Ker sem streljal s svinčenimi zrni, šrotom, in čisto od blizo, je strel kačo, ki je bila skoro devetnajst čevljev dolga, pretrgal kar na dvoje; d kljub temu je kača srnjaku v kratkeni času svojega objema zdrobila vse ko* sli. -- Oko kače. ko zre na svojo žrtev, ima na sebi nekaj prav posebnega. Zdi se, kakor da bi izžarevalo platnene; primerjati bi se dalo z bleskom ametista ali rubina ali obeh skupaj, kadar se svetlikata v solnčnih žarkih. Žrelo je bilo skoro popolnoma zaprto in dolgi jezik je sikal semintja, kakor bi se mu skomine delale v predokusu dobrega plena.«
Trda sodba. Matevž Begbie je kot predsednik sodišča v Britanski Kolumbiji vodil sodno razpravo zoper nekega moža, ki je bil obdolžen, da je svojega nasprotnika ubil z motiko. Četudi je bila krivda jasna, so ga porotniki le oprostili. Ves ogorčen se tedaj dvigne predsednik in govori tako le: »Gospodje porotniki! To sodbo ste v i izrekli, ne j a ž; zato pa . sramota ostane na vaši vesti; zdaj pa z Bogom, gospodjedrUzegk vam' minam povedali'.« Potem se obrhe k oproščenemu morilcu in pristavi': »Izpuščeni ste; pojdite in ubij te nekaj porotnikov, vredni so tega.«
Stroga vzgoja. Oče pisateljice F. Levald je .bit mož železne doslednosti v vseh rečeh, ki so se tikale vzgoje njegovih otrok. To je poskusila zlasti njegova hči Kani, ki si je pozneje kot pisateljica pridobila slavno ime. V svojem dvajsetem letu je bila mlada gospodična 1. 1831. nekoč "povabljena na družinski bal in ravno se je hotela zavrteti s plesalcem po dvorani, ko vstopi sluga njenega očeta z naročilom, tla •mora takoj domov. Vsa iz sebe hiti Kani v domačo hišo, prepričana, da se je morala zgoditi kaka nesreča. Ko vsa preplašena vstopi v očetovo sobo, pokaže ta mirno na odprta vrata, ki so vodila v skupno sobo in pravi: »Ko si odšla, si pozabila vrata zapreti. Zdaj jih zapri in potem greš zopet lahko na bal!«
RAZGLED PO DOmOUlHI f
Domoljubov! častni nagradi. Kot
smo sporočili v zadnji številki, se je vršilo na Marijin praznik, dne 15. avgusta žrebanje za razpisani jubilejni nagradi. Žrebanja se je udeležilo 645 na-biravc.cv za srebrno, 77 pa za zlato uro. Prvi so nabrali 1605, drugi pa 1486 novih naročnikov. Najprej je za to določeno dekletce, 41etna Emica Šchiller segla v vrečico za srebrno liro ter je prineslr iz nje številko 484, katere lastnik je g. Franc Rebolj, organist v Češnjici v Tuhinjski dolini, ki je prido-
bil devet novih naročnikov. Prisodila si e mu je srebrna ura v vrednosti 30 K. — Nato je segla mala »Fortunica« v vrečico, kjer so tičali kandidatje za zlato uro, in potegnila iz nje številko 705, katero je dobil nabiravec g. Jožef B e č a j, krojač v Št. Vidu nad Cerknico. Ta srečni mož, ki mu je komisija prisodila zlato žepno uro v vrednosti 100 K, je nabral 27 novih naročnikov. Na znotranji Strani pokrova je bilo pri obeh urah vrezano besedilo V spomin nahirateljema: Častna nagrada »Do-
moljubova« ob 251etnem jubileju lo./h-1912. Ti dve prvi nagradi je »Domolju-bovo« uredništvo s primernim polt vidnim pismom odposlalo naslovljencerna takoj naslednji dan, dne 16. avgusta. — Sedaj preostane še razpošiljanje obljubljenih slik dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Prejmo jih te dni in sicer lepo prirejene na lepenki vsi, ki so nam poslali 25 ali več naročnikov, poleg tega bomo pa nagradili š slikami še vso on« nabiravce, ki so nam poslali 15 clo t novih naročnikov. Ti prejmo slike, na-
kor jih je založila »Slovenska Straža«, jc v spomin bo natisnjeno zgoraj navedeno besedilo. — Bodi ta mala nagrada vsem Vrlim nabiralcem bodrilo za novo vztrajno delo za razširjenje našega časopisja; vsem pa še enkrat prisrčna zahvala!
Deželni odbornik dr. Pegan ponesrečil. Dr. Pegan, šofer Južna in Pega-nov sinček Vladko, so se 18. t. m. zjutraj po 8. uri odpeljali z dr. Peganovim avtomobilom iz Selc v hrvatskem Pri-morju proti Ljubljani. Takoj, ko so zapustili Selce, je dr. Pegan, ki je pred nekaj dnevi napravil izkušnjo za vožnjo z avtomobilom, prevzel vodstvo avtomobila. Južna je sedel poleg dr. Pegana. Kmalu za Selcami jc velel dr. Pegan svojemu sinčku, naj izstopi, kar je sinček tudi storil. Pri cerkvici sv, Ane nad Cerkvenico, na klancu, je nakrat priletel preko ceste, tri metre pred avtomobilom neki triletni otrok. Dr. Pegan, ki je vozil s hitrostjo 20 km na uro, je uvidel, da bi bil otrok povožen in ubit, ako avtomobila hipno ne zavrne v stran. Zato se je z avtomobilom ognil otroka, v tem trenutka je pa nesr.ča hotela, da je ž zadnjim kolesom avtomobila zadel v telegraf, drog. Dr. Pegan je najprej odletel z avtomobila več metrov daloč in se na tleh trikrat obrnil okolu. Avtomobil je nato šo nekaj časa drčal naprej in se zadel v neki zid. To je odletel z avtomobila šofer Južna. Telegrafski drog je sunek iziuval, avtomobil je na dvoje razbilo, zadnji konec avtomobila je odletel od prvega. Ljudje iz vasice svete Ane so ponesrečencema prihiteli na pomoč. Pogled na ranjenega dr. Pegana je bil strašen. Glava ponesrečenca je bila skoro vsa v krvi, iz nosa in ušes je dr. Peganu lila kri, ranjen je bil tudi na životu in rokah. šoferju Južni se ni nič posebnega zgodilo in je le nekoliko udarjen na koleno in zvit si je eno roku. Bil je tako prestrašen, da dalje časa ni mogel nič govoriti. Dr. Pegana so počasi pod pazduho vodili v Cerkvenico. Tu je takoj dobil zdravniško pomoč. Vsled bolečin je dr. Peganu glava otekla in tudi na hrbet, je dobil precejšen udarec. Zdravnik je konstatiral, da ni smrtne nevarnosti, ako ne pridejo kako notranje komplikacije. Ko je zdravnik dal dr. Peganu prvo pomoč, so ga s parnikom prepeljali v Selce. " '
Potrjen deželnozborski sklep. Cesar jc potrdil v seji kranjskega deželnega zbora dne 25. januarja 1912 sprejeti sklep, da se davčna občina Sela pri Šumbregu v političnem okraju Novo mesto izloči iz krajevne občine Do-brniče z vasjo Babino goro, ki pripada flavčni občini Knežja vas ter ustanovi kot samostojna davčna občina Sela.
Cerkveno odlikovanje. Duhovnim Svetnikom ljubljanske škofije je .imenovan č. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.
častni občani blejski. V občinski •S(,ji 13. t. m. je blejski občinski odbor sj>glasno sklenil za častne člane blejske občine imenovati gg.: deželnega
glavarja dr. Ivana šusteršiča, deželna poslanca dr. /Evg. Lampeta in Ivana. Pibra ter državnega poslanca Josipa Pogačnika, dalje ekscelenco. ministra Otokarja Trnka in poljskega ministra ekscelenco O. pl. Dlugosza.
Duhovske vesti s Primorskega. Novomašnik č. g. Fr. Črnigoj je nastavljen kot kapjun v Volčah. — Č. g. Vinko Štauta pride iz Volč za kaplana v Št. Peter pri Gorici. — Č. g. Angelj Čargo, kurat v Nabrežini, pojde za vikarja v Sovodnje. — Č. g. Frančišek Švara, vikar v Šempolaju bo začasno oskrboval nabrežinsko duhovnijo. — Č. g. Bogomil Nemec, župnik v Zgoni-ku, je imenovan za upravitelja devin-skega dekanata.
Za evharistični shod na Dunaju se jc doslej priglasilo 368 koroških Slovencev, ki bodo šli s posebnim vlakom na Dunaj. Ziljani in Itožani bodo šli v narodnih nošah, kar bo našim Slovencem v ponos in čast.
g Opozarjamo Se enkrat na slovesnost otvoritve »Društvenega doma« v Črnučah. Pošteno ljudstvo se lahko slovesnosti po pravici veseli, ker ve, kolikega pomena je »Dom« za resničen napredek našega naroda. Zato se zlasti ljubljanska okolica z veseljem pripravlja, da bo v nedeljo, dne 25. t. m. v Črnučah častno zastopana. Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani pride v č.rnuče z zastavo. Dobrodošla tudi druga naša društva, vrli Orli in žene ter dekleta v narodnih nošah. Želje glede kosila naj se naznanijo »Izobraževalnemu društvu y. Črnučah«, p. Ježica. — Vlak proti Črnučam odhaja iz ljubljanskega državnega kolodvora ob 7. uri 27 minut zjutraj; za popoldansko prireditev sta posebno ugodna vlaka, ki odhajata iz Kamnika ob 1. uri 30 minut, iz Ljubljane ob 3. uri 12 minut; iz Črnuč odhaja vlak proti Ljubljani ob 5. uri 59 minut, proti Kamniku ob 7. uri 30 minut zvečer. — Dopoldne bo po sveti maši s cerkvenim govorom obhod vseh društev pred »Dom«, kjer govori državni in deželni poslanec g. Fr. Pov-še. Popoldne se vrši po slovesnih litanijah, ki bodo ob pol 3. uri, javna telovadba, potem pa pri »Gameljčanu« ljudska veselica z godbo, petjem, sre-čolovom in z govori. Pri prosti zabavi sodelujeta slavna domžalska godba in vrlo izvežbahi cerkveni pevski zboir št, viški. Vstopnina k ljudski veselici 30 v. Cerkveni govor govori in blagoslovi dom' podpredsednik S. K. S. Z. g. stolni vikar L. Smolnikar.
Pomilošč.ini kaznjenci. Cesar je odpustil dne 13. avgusta ostanek odmerjene kazni 56 kaznjencem. Na Maribor jih odpade 7, na Koper 3, na Gradiško 3, na Begunje 6.
Efektna loterija v korist »Slovenski Straži«. Dne 18. novembra letos se vrši žrebanje ravnokar dovoljene loterije, ki vsebuje 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K. Štirje glavni dobitki so vredni 5000, oziroma 1000 in 500 kron. Dobitki sestoje iz samih v gospodarstvu in gospodinjstvu porabnih predmetov: strojev, pohištva, orodja,
itd. Posamezne srečke veljajo 1 K in se dobivajo po trgovinah in tobakar-nah ali pa naravnost v pisarni »Slov. Straže« v Ljubljani, Dunajska cesta.
Umrla ie v Dobrniču Jera Perpar, p. d. Korenova mati, stara 79 let, ijiati gg. župnika Fr. Perpar v pokoju in ka-pucina P. Hilarija, sedaj vikarja v Celju. Preblagi rodbini naše iskreno so-žalje!
Nesreča na cesti. Veletrgovec v Kranju g. Edvard Dolenz se je peljal 11. t. m s svojo materjo in kontoristi-njo Matildo Šega iz Stražišča domov. V Šmartinu je neko tele splašilo konje. Pri vozu se je zlomila os in voz se je prekucnil. Gospa Dolenz je prišla pod voz in si je zlomila nogo, gdč. Šega se je poškodovala na ramenu, g. Dolenz na kolenih in tudi kočijaš je opraskan, ker so ga konji vlekli za seboj.
Po nedolžnem jo je skupil. V Za-kojici, občina Cerkno, so se v neki gostilni fantje med seboj stepli. Med to rabuko je prišel tudi 161etni deček France Brelih v gostilno po tobak. Med tem ga je pa nekdo po levem očesu udaril in mu prizadel težko poškodbo.
Deček utonil. Pri Oblakovih v Pu-štalu pri škofji Loki so pobirali sadje. Med tem je pa smuknil štiriletni sinček Bernard k potoku Poljanska Sora, ki je komaj 25 korakov oddaljen. Zvrnil se jc z višine dveh metrov v potok, v katerem je bilo komaj pol metra vode, ter utonil. Zdravnik je našel, da je imel deček eno levo rebro zlomljeno in na levi strani glave rano z oteklino.
Nesreča pri belokranjski železnici. 14. t. ni. je pri predoru v Novem mestu zaposlenemu delavskemu vodju I. Ka-ravaniju iz Božne doline padel velik hlod na levo nogo in mu jo je v gležnju popolnoma prebil, tako da mu jo bodo morali odrezati.
Treščilo je v sredo 14. avgusta t. 1. zjutraj ob 4. v Trojanškovo hišo v Malem Mengšu. Strela je odkrušila pri zidu nad uro nekaj ometa in ugasnila luč. Druge škode ni bilo. Imeli so okna ponoči odprta, ker je bila prejšnji dan peka. Kjer je prepih, pa rado treska. — Isto dopoldne je strela udarila v Golarjev hlev v Zejah pri Naklem kjer je stalo v eni vrsti pet glav živine. Tri goveda je strela ubila, konj in eno govedo sta ostala nepoškodovana. — Pri PeruČu v isti vasi pa so bili domači žbrani v Ve Ji, kar se posveti in strela je švignila skozi vežo, ne da bi bila koga poškodovala. Tudi pri Hroyatu in Priinavžu je- razsajala strela okrog poslopij.
Obesil se je v zaporu. V zaporih okr. sodišča v Trebnjem se je obesil dne 13. t. m. zaradi tatvine zaprti 701et-ni Franc Zaman na hlačni pas, katerega je privezal na omrežje v oknu. Drugi dan ga je našel sluga sodišča mrtvega.
Ljubezniv soprog. Zakonska Prime iz Koroškevasi se že delj časa postrani gledata. 11. t. m. pa je Francetu radi besedičenja zavrela kri, ter je Jero, ravno ko je molzla v hlevu, pretepel, jo osuval z obuto nogo in jo slednjič uda-
7i
ril s trinogim stolom po glavi tako, da je dobila razpoko lobanije ter so jo nezavestno prepeljali v bolnišnico v Novo mesto.
Zlata poroka. V Makolah sta dne 12. avgusta obhajala zlato poroko 78-letni Jakob Sajko, bivši mlinar in posestnik v Mostečnem pri Makolah, s svojo ženo Marijo, rojeno Paj, staro 73 let. Rodbina spada med odlične člane naše stranke. Na mnoga leta še!
Izlet v Bohinj. V i č - G 1 i n c e. Lepa družba čez 300 izletnikov nas bo pohitelo v nedeljo, dne 25. avgusta s posebnim vlakom v prijazni Bohinj. Glede izleta še sledeče pojasnimo: V petek popoldne se bo zaključilo oglaševanje za izlet. Na kolodvoru se ne bodo izdajali nobeni listki več. Izletniki naj prinesejo gotovo seboj one listke, ki so jih prejeli ob zglasitvi. Zbirališče bo na državnem kolodvoru v Spodnji Ši-ški. Tu naj se zberejo vsi izletniki vsaj že do tričetrt na štiri v nedeljo zjutraj. Vlak bo odhajal ob 3. uri 50 minut. Ob 5. uri 21 minut bomo dospeli v Jesenice in ob 6. uri 6 minut pa v Bohinjsko Bistrico. Od tukaj bomo ob zvokih društvene godbe korakali proti jezeru. Na razpolago bodo tudi vozovi. Ob 8. uri bo pri Sv. Duhu govor in sveta maša. Po sv. opravilu bomo šli dalje do Savice. Od tu se bomo vrnili nazaj v Srednjo vas, da se tam nekoliko po-lcrepčamo in poveselimo in razvedrimo med prijaznimi Bohinjci. Ob pol šestih bodo v ondotni župni cerkvi li-tanije. Nato se bomo vrnili v Bohinjsko Bistrico'in od tu okoli 8. ure zvečer proti domu. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu.
Patri frančiškani na Tisatu sprejemajo nadarjene dečke za I. in II. gimnazija Ini razred brezplačno, ako bi imeli Veselje in poklic za samostansko življenje. Obrnejo naj se na samostan frančiškanski na Trsatu. — Predstoj-niš:vo samostana.
Strela na štajerskem. V Hrastov-' škem vrhu blizu Ormoža je udarilo v skedenj kmeta L. Ilecla ter ga užgalo. V fikednju sta se nahajali dve Heclovi !ic.jrki v starosti 11 in 13 let ter stara mali Jožefa Hecl. Strela je obe deklici usmrtila in sta bili na mestu mrtvi, med tem, ko se stari materi ni nič zgodilo. Stara mati je hotela mrtvi trupli rešili iz ognja, pa se jc pri tem smrtno-nevarno opekla.
Požar. V Runčali pri Ormožu je zgorelo posestniku Janezu Kumerju dvoje kle.tarskih poslopij in škedenj. Zgorelo jc tudi veliko sena, slame in desek. Škoda je velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Ubil se je v Vitanju 151etni Anton Horvat, p. d. Planšekov. Šel je v gozd in iti hotel počakati starejšega brata, da bi bil prišel za njim. Peljal je sam voz stolje. Voz pa se je prevrnil na njega ter ga tako stisnil, da je bil na mestu mrtev.
Ppvožen otrok. V petek dne 9. t. m, popoldne se je peljal skozi Savodno v celjski okolici po cesti nek voz. Na nje-8i
ga je zlezlo več otrok, ki so se igrali na cesti. Čez nekaj časa je skočil 61et-ni sin delavca Apnarja, Vincenc, zopet z voza in hotel leteti preko ceste. V tem trenotku je privozil nek drug voz in podre dečka na tla. Kolesa so mu šla preko trebuha in je dobil« vsled tega smrtno-nevarne poškodbe.
Nesrečen skok z drevesa. 151etni posestniški sin Jože Gradiš z Dobja pri Planini na Štajerskem, je zlezel na češ-pljevo drevo, da bi si natrgal sadja. Nato je skočil z drevesa tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Spravili so ga v celjsko bolnišnico, kjer je 8. t. m. vsled dobljene poškodbe umrl.
Roka v mlatilnem stroju. Posestnik Franc Potočnik v Dobju na Štajerskem je te dni hotel nekaj popraviti mlatilni stroj med tem, ko so na stroju mlatili. Prišel je pri tem z roko v stroj, kateri mu jo je popolnoma zmečkal. Ko so ga rešili, je padel v nezavest. Spravili so ponesrečenca v celjsko bolnišnico.
Novice iz Amerike. Ponesrečil se je v rudniku v Blockton, Ala., 601etni Friderik Povše. — Pri kopanju je utonil v Bar betonu, O. Karol Gale iz Hru-šice pri Ljubljani. — Vlak je stri prsa 22 letnemu Ignacu Mesojedcu v Ruby, Dak. — 191etnega. Antona Goveka je povozil vlak v Little Fallsu, v Cumber-landu pa 241etnega Jak. Jakleta iz Hrušice na Notranjskem. — V Iridia-nopolisu je utonil Jos. Ivančič. — Poročili so se v Dunlo Ivan Ivanžič z Ivanko Strle, Andrej Milavec z Urško Iheršič, Lojze Bavdek z Marijo Kostek, Jakob NagliČ z Anico Ženico.
Preizkušnja za čevljarske pomočnike se vrši dne 1. kimovca 1912, pre-izkuševalno delo je pa izvršiti dne 26. velikega srpana 1912. Pojasnila se dobe pri zadružnem načelniku g. LOvro Pogačarju. — Zadruga čevljarskih mojstrov v Tržiču, dne 15. velikega srpana 1912.
Zgubila se je na dan Velikega Šmarna na Bledu velika črna torba za akte, v kateri so trgovski spisi, blagajniški ključi, poštno - hranilniški čeki in drugo. Poštenemu vrnilcu dobra na-. grada. Odda ali pošlje naj se č. župne-mu uradu na Bledu.
SveSi Križ pri Belih vodah. Petdesetletnica posvetitve križke romarske cerkve se bo vršila na angelsko n e d e 1 j o, to je dne 1. septembra s tem-le sporedom: Prejšnji večer pridiga, nato rimska procesija s svečami in pete litanije. Na angelsko nedeljo zjutraj od pete ure naprej svete maše in obhajanje. Ob sedmih slavnostna pridiga (profesor' dr. Medved), slovesna, sv. maša za dobrotnike križke cerkve in procesija s presv. Reš. Telesom. Ob desetih bo drugo sveto opravilo. — Kakor vse kaže, bo udeležba velikanska, ker se vsak še posobno zanima za priljubljenega slavnostnega govornika, ki bo v vzneseni besedi proslavljal posVe-tilelja cerkve, škofa Slomška. — Železniška postaja za sv. Križ je Šoštanj. —
Pri žrebanju turSkih srečk 1. avgusta t. I. ie zadela 400.000 frankov šte-
vilka 389.758, 30.000 frankov št. 209.692, po 10.000 frankov štev. 1,042.444 in štev. 1,382.100, po 2500 frankov štev. 682.447, 1,310.452, 1,632 093, 1,652.851, 1,946.292, 1,956.637, po 2000 frankov številke 34.328,V 724.602, 733.365, 1,057,234, 1,075.206, 1,090.475, 1,735.208, 1,811.346, 1,877.718, 1,887.241, 1,921.279, 1,956.636, po 1000 frankov številke 34.326, 34.329, 386.161, 426.787, 497.462, 687.587, 709.667, 737.737, 773.568, 872.168, 872.169, 906.750, 922.924 964.834, 982.965, 1,168,976, 1,354.909, 1,432,793, 1,432.794, 1,514.908, 1,631.446, 1,790.506, 1,877.720, 1,920.043, 1,947.218,
1,953.112, 1,965.108, 1,439.423.
* * *
STRAŠNA DRUŽINSKA ŽALOIGRA NA BLEDU.
Bled, 20. avgusta.
(Po brzojavu.)
Ves Bled stoji pod vtisom prežalost-nega dogodka, ki se je dogodil v dru-i žini Janeza Burja na Rečici. Mati Neža je v odsotnosti moža, ki je odšel k jutranji nedeljski maši, v hipnem izbruhu slaboumnosti umorila svoje štiri otročiče" s tem, da jim je prerezala vratove. Sama .ie izginila in jo iščejo tudi v jezeru.
Kak grozen prizor za ubogega očeta, ko je prišel domov in našel nedolžne otročiče mrtve v njihovih posteljicah! Najstarejši bi bil maja postal star šest let, drugi je imel štiri leta, tretji je izpolnil, arugo, najmanjši, pa je imel, pol leta.
Trumorna prihajajo domačini in tujci kropit žrtve in gledat žalostni prizor, kako leže mali mučenci blodili obrazkov, sklenjenih rok, venčke na glavi, na mrtvaškem odru. Ni očesa, ki bi ob tem prizoru ostalo suho!
Žena je bila stara 32 let, vedno vzorna, skrbna mati, marljiva in delavna gospodinja ter je otročiče izredno lepo in dobro vzgojila. Zadnje mesece pa. so se kazali pri njej znaki slaboumnosti, toda v zadnjem času se je njeno stanje toliko izboljšalo, da nihče ni mislil na kak izbruh blaznosti. Uboge* mu očetu naše iskreno sožalje!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po Ull2°lo brez kakega odbitka
tts ure m B. zjutraj Ha i. ppie.
Glei inseraU
oaaap
D
o
D
annpacjaao
D
Gorenjske novice
naaaannnonaaaaaan
g Iz Moravč. Naše katol. izobražev. iruštvo in telovadni odsek se iskreno ralivaljujeta odišlemu gospodu kaplanu Ivanu Lovšinu za trud in požrtvovalno delo v naši mladeniški organizaciji. Nepozabni nam ostanejo Vaši nauki, ki so brez dvoma padli na plodo-vita tla. Bog naj Vam povrne Vaša dela in Marija Svetogorska, v katere žup-jiijo ste poklicani. Saj:. K Mariji na Goro nas kliče dolžnost, k nebeški lepoti; po trnjevi poti dospomo le v večno radost.
g Mengeš. Letos sta v Ameriki že dva Mengšana ponesrečila. Meseca maja je bil od železniškega vlaka povožen Franc Požar in meseca julija je bil od elektrike ubit, kakor so ženi iz Ameriko naznanili, Janez Mušič, mizar v ,Vel. Mengšu. V Ameriki je bil blizu osem let; zapustilje tri otroke, stare od 8 do 13 let. — Dolarji amerikanski, koliko krvi se vas drži, koliko solza! — Dva. kostnjaka so izkopali, ko so pri hiši, ki je bila poprej Franceta Peč-nika, kopali za klet. Nista ležala globoko v zemlji in sta že zelo razpadla. — V sredo pred Velikim Šmarnom zju-Iraj je strela udarila pri Trojanšku v Mal. Mengšu. Imeli so po noči odprta okna. Škode ni napravila, le nekaj ometa z 'židVi je odkrušila in lUČ je ugasnila.
d I t. št. Janža na Dolenjskem. Nova doba prosvete "in izobrazbe se nam obeta, odkar se je začel zidati novi društveni dom. Zidanje vstrajno napreduje, tlasiravno naprednjaki delo na vse načine klevetijo. Poprej, ko se je nameravalo za dvorano dvigniti staro možnarijo za eno nadstropje, so spravili ves aparat pokonci, da se ta '-upnikova namera prepreči. Sedaj pa, ko se zida na drugem prostoru, se zaletavajo v tiste, ki žrtvujejo svoje delo v prid zidanju in mečejo blato za požrtvovalnimi fanti in možmi. Vsa ta Konja sicer 'ni vredna omenitve, ker se liberalci in njihovo »kmečko« glasilo itak redno obregujejo na vsako pošteno početje, kljub temu pa se skriva za 'eni nekaj dalekosežnega. Kakor še pnkrat visoko vzplapola ogenj, predno ugas ne. tako hočejo tudi naši liberalci Pred svojim poginom slepiti ljudstvo o sv°ji moči. Javna tajnost pa je, da je '^ivednjaštvu v Šentjanžu in sploh v Mirenaki. dolini odklenkalo. Rušiti so *e začeli glavni stebri in vsa trhla sjtav-»a so bo zrušila v grobljo. Je pač brid-K()> Pa lvsnično, da so liberalci zreli za Bfob. Nihče ne'bo točil' solz za tako
prostaško in moralno propalo stranko. — Strašna rudarska nesreča v Bochu-mu je zahtevala tudi žrtev iz naše fare v osebi 261etnega neoženjenega Jožefa Lubešek z Ovsenega. Želja po premože nju ga je pred tremi meseci gnala v daljno tujino, kjer ga je pa zahitela nenadna smrt. — V soboto, drie 17. t. m. so se pri nas mudili vojaki 7. peš-polka iz Gradca. Marširali so v Št. Ru-pert, da se tam udeleže svete maše na prostem na rojstni dan Njegovega Veličanstva. Mimogrede so nekoliko vadili po naših gričih s strojnimi puškami, ki jih je pretežna večina prebivalstva prvič slišala in videla.
d Iz Žužemberka. Deset se jih je okorajžilo iz naše fare za na Dunaj k evharističnemu shodu. Skoro vsi nameravajo nazaj grede obiskati tudi slo-večo božjo pot v Marijinem Celju. — Na dražbi je bilo prodano znano Po-katovo posestvo v Žužemberku. Pri dražbi je bilo dolg čas, ker so prišli le trije kupci, pa še ti so posestvo drug drugemu ponujali. Zdražila je je trška posojilnica za 23.550 K. — Lisica ima letos pri nas posebno dober apetit. V nekaterih vaseh je že skoraj vse hiše obiskala in gospodinjam dosti jeze in solza povzročila. Zlasti Zafaro je na piko vzela ter hodi tja celo podnevi v nepovabljene goste. Če ni drugače, pride prav v vežo po svojo malico. Menda kliče trške lovce na korajžo, katerih vidimo cele kompanije hoditi vsak čas s smrtonosnim orožjem; a zvitorepka ima pred njimi tako malo rešpekta, da jim pred nosom odnaša »menažo«. — Prelepo slovesnost, smo imeli v farni cerkvi na Velike ^naše dan. Obe Marijini družbi ste obhajali svoj slovesni shod. Ker je pri nas to edini slovesni shod v let.u, zato ga vsako leto obhajamo kar se da lepo in veličastno. Letos je slovesnost povzdignil zlasti dekliški olepševalni odsek, ki je za-to priliko cerkev okinčal tako, kakor je najstarejši ljudje ne pomnijo. Tudi godbeni odsek izobraževalnega društva, ki je pri družbeni maši in popoldne pri slovesnem shodu nastopil, je prelepo rešil svojo nalogo. Če si mislite zraven še prekrasne govore, katere je pri obeh prilikah imel častiti gospod P. Benve-nut iz Ljubljane, si lahko predstavljate, da je bil to dan, ki nam ne bo šel kmalu iz spomina. Zlasti ga bo pomnilo onih 21 fantov in 22 deklet, ki so ta dan bili nanovo sprejeti v družbo. — Žegnanje pri Sv. Roku se je obhajalo ob ogromni udeležbi bližnjih in daljnih romarjev. Tudi ob tej priliki je nastopila naša godba in se imenitno postavila. Tako so se tudi tujci prepričali, da v Žužemberku nismo ravno »ta zadnji«.
d Iz Tržišča. Vsem znano liberalno dopisunče vedno in vedno napada naše Orle s tako podlo izmišljenimi lažmi, da se mora nad tem vsak pameten človek zgražati. Pred par tedni so v Tržišču na nekem skednju mlatili štirje Orli. In kakor po stari Šegi, napravili so malo smrekico s slovensko zastavo, kar imenujejo »pušeljč« iii jo po-
stavili pred skedenj. Ponoči pa so pri^ šli mladetiški fantalini-surovini z na-* menom, da bi ukradli »pušeljc«. Ker pa se jim ni posrečilo, so potem raz-i grajali po Tržišču prav po »barabsko«. In kdo je bil potem vsega tega kriv?; Nihče drug kot sami Orli. Svetujemo dopisunčetu, da se drugič bolj prepri-i ča in potem naj šele »mala« v svoj libe-i ralni časopis »čuke«. Si razumel? —. V Gabrijelah so se zlegle mlade »sove«, pa prav klaverne. Ta koklja je bila pa slaba. Toliko časa je Valila, pa je samo tri izvalila, pa še te so čisto klaverne. Tonče, zlate kolajne še ne bo! Pardon! Moram se varovati, kajti slišal sem, da je Tonče sedaj občinski sodnik in kaj hitro bi prišel pred njegovo zeleno mizo. Ja, pa to še smem povedati, da se je ena »sova« od odseka »Gabrijele« oskubila, leteč iz Trebnje, ga. Je že tako!
d št. Janž. Slabo je ukrenil znani dopisnik »Slovenskega Doma«, ko se je lotil naše hranilnice in posojilnice, češ da pričakuje katastrofe. S tem se je ljudstvo močno razburilo, ko je spoznalo, da je liberalna stranka zoper, vse naprave, katere so v prid kmetu. Liberalcem ni povolji hranilnica in posojilnica, ker je že več posestev rešila pred »kantom«. Ni jim povolji živino-, rejskr, zadruga, katera ima namen izboljšali živinorejo, če ravno jc začetek bolj težak. Ni jim povolji, ko se gradi društveni dom, v katerem se bode zbirala mladina in se odvračevala od »strupenih liberalnih načel«; prirejali se bodo notri tudi razni tečaji za umno gospodarstvo. — Kakor so pred letom kričali šentruperski liberalci, da pojde vse na »kant«, ko je hranilnica in posojilnica kupila neko hišo, tako kriee danes šentjanški. Pa bodo jim »jeziki zamrznili«, kot so šentruper-skim, ko je hiša plačana. — Naš obče priljubljeni gospod župnik se zares marljivo trudijo, da bi se župljanom izboljšalo gmotno stanje. In namesto, da bi jim pomagali, jih liberalci kamenjajo z raznimi psovkami. — Poslušajte.še dalje, kako »luftinženir in av-tomobilfurman« učita v »Slovenskem Domu«, pa ne svoje pristaše, ampak celo — duhovnike: »Nazaj h Kristusu Kralju!« Kdo pa se ločuje od »Kristusa Kralja«? — Liberalci! Kdo je zoper Njega in zoper Njegovo cerkev? Liberalci! Torej ljudstvo spoznaj liberalno hinavščino in s studom se obrni proč!
d 301etnico praznovala je požarna bramba v Šmariji dne 18. avgusta. V; sporedu jc bila tudi sveta maša, ter je bil odločen v cerkvi tudi prostor ognje-gasoem. Ti pa so bili mnenja, da je zunaj cerkve prijetnejše. Med mašo in pridigo hodili so okrog cerkve, pušili smodke in se pogovarjali. Da so bili pazljivi na dele sv. maše sledi iz tega, da so precej pri začetku zahvalne pesmi, ki se je pela radi rojstnega dne našega cesarja, odkorakali proč, kakor bi hoteli zoper njo demonstrirati. Slavnostni govornik je bil Ogorevčev ata i7. Škofeljce. Imel bi bil naslikati kratko zgodovino društva, pa namesto tega je
8?
bral nekaj o šmarijskih dekanih. Plesalo se je pozno v noč in ata se je vrnil vesel domov s Svojim sinom, ker je svet prepričal, da je pri požarni hrambi on gospodar. Slavnosti so se udeležile tudi nekatere sosedne požarne hrambe. Duha, ki vlada med njimi — t>značujejo omenjena dejstva.
d Semič. Naša železnica dobro napreduje. Predora imajo narejenega od južne strani 320 metrov, od severa pa 280 metrov. Proga bo jako zanimiva. Do Kožnega dola pelje po enoličnih gozdovih, tu zavije v 2 km dolg predor, ko pa pride zopet na svetlo visoko nad Semičem, se bo pa kar naenkrat odprl potnikom najlepši razgled po celi Belo-krajini. V velikanskem loku se spušča potem navzdol proti Črnomlju in od tu po ravnem do Metlike. — Obiskala nas je huda nadloga, namreč nadležna griža. Raznesla se je že skoraj po vseh vaseh. Po nekaterih hišah so vsi bolni. .Tudi jih je že precej pomrlo, zlasti otrok in starih ljudi. Pravijo, da je vzroka iskati v slabi, oziroma ponesna-ženi vodi. — Zadnjo nedeljo v juliju so napravili Sokoli v Semiču nek »zlet«. Zdaj pa po Vseh brezverskih glasilih trobijo in oznanjajo svojo slavo. Vendar ne čutijo, da jim to ni v slavo, če pišejo, kako jim je naš župan trmo iz glave izbil. Dalje nam bodo blagovolili poročati, za koliko je bil kaznovan njih ljubeznjivi bratec Bukovec, ker ni imel dovoljenja za godbo in ples. Mogoče nam bodo hoteli tudi zaupati, koliko aresta dobijo tisti, ki so pred semiško cerkvijo ponoči požagali zastavni drog, seveda iz jeze, ker ni snlcla na njem viseti liberalna zastava. — Tudi pridige jim niso povolji. EJ, dragi prijatelji! Mi slirn, da se ne drenjate kaj radi v cerkvi Če bi se, potem bi morali tudi slišati, da se vse kaj drugega pridiguje, kakor vi pišete. Pridite poslušat! Potrebni ste, morda se vas še kaj prime, če niste preveč zabiti. Kaj radi se tudi obregnete v »mlekozobnega« kaplana Grobljarja. Prijatelji, kake zobe imate pa vi? Ali se vam delajo skomine po Maceletovem šnopsu? — Ste res izbrana družba, podobni netopirjem, ki so držali enkrat z mišmi, enkrat s tiči. Danes preklinjate farje, jutri jih pa kličete na obhajilo. Ali bi ne bilo bolj pametno, poslati prihodnjič po obhajilo na Krupo? Le naprej torej po začrtani poti do viška kulture in izobrazbe!
d Vinji vrh. Pred kratkim smo imeli žegnanje. To priliko so uporabili Sokoli za maščevanje. V nedeljo prej so v Semiču pogoreli, zato so pa ta dan napravili izlet k nam,' da bi harp napravili malo sitnost. Res ^izvrstno! Sama zgaga na vse strani. Po Cerkvenih predpisih ne bomo imeli zdaj tri leta žegnanja. Dični Judnič bo imel zgago, ker bo moral plačati kazen,, ker je imfcl V svojih prostorih godbo irl'pieš brez postavnega dovoljenja. Dva gOrka prijafelja.;-;Šokolov, Kurnp .in Sidblar, imata zg^o, ,k^r sta irepostavjaijp potoni žanje be^čila.- Mlinarjev! hlapci pa imajo zgago, ker so jih-Sokoli pretepli in obleko raztrgali. Torej sama 72
zgaga. Sokolom pa se v prihodnje za njih obiske zahvalimo.
d Mirna. Umrl je .16. t. m. na Selu pri Mirni posestnik A- Golob St. Bil je ud izobraževal, društva na Mirni in Večletni ključar na Žunovcu. Blag mu spomin! — Kmalu bi bil nastal požar v nedeljo, 4. t. m., med deseto mašo v Voljčjihnjivah pri Mirni, kjer je Lipe-tov šestletni deček zakuril pod kozolcem. Ker se je fant ustrašil hitro naraščajočega ognja, je tekel v vežo po ko-rec vode. To je opazila njegova teta Manca, hitela za otrokom gledat in hitro pogasila ogenj ter tako obvarovala celo vas nesreče.
aaanujaaaoaat
D
□
D
□C
notranjske noui&e
aaciD
D
□
a
3Q
n Bloke. Dne 4. avgusta ob pol eini uri je nenadoma izbruhnil ogenj pri posestniku Franc Mišiču na Hudem-vrhu. Goreti je začelo na podstrešju. Predno so ljudje ogenj zapazili, je bila Že streha v ognju. Ker se tik hiše drži hlev poln sena in ker stoje poslopja gosto eno pri drugem ter so večinoma vse hiše in drugo gospodar, poslopja s slamo krita, bi bil prav gotovo ves južni del ali pa cela vas žrtev požara. Zahvaliti se je le čvrstemu in vztrajnemu delu občinstva, posebno iz sosednih vasi, kakor tudi domačinom, da se je ogenj deloma omejil in zadrževal toliko časa, da je prišla požarna hramba, ki je bila hitro na licu mesta, da je z velikim naporom ogenj popolnoma zadušila in tako obvarovala vso vas velike nesreče. Prizadeti posestnik je sicer zavarovan, a ima vseeno precejšnjo škodo. Vzrok požara jc nepravilno zidani štedilnik.
n Hotederšica. Slikanje naše župne cerkve je dovršeno ter jako okusno izpadlo; v kratkem času dobi cerkev še v presbiteriju dve novi slikani okni in obhajilno mizo. Imeli bomo zares krasno hišo božjo, na katero bodo lahko ponosni župljani in sploh vsi, kateri so kaj pripomogli k temu. Pohvalno sc mora priznati, da so zlasti nekateri po svojih močeh veliko darovali. Šo pa tudi taki, ki se za to niti zmenili niso, ampak nasprotno, še prav grdo so zabavljali čez gospoda župnika in sploh tiste, ka,teri so kaj več pripomogli k temu delu. Pa hvala Bogu, da takih ni bilo veliko, a vse eno zapomnili si jih pa bomo vse. — Dne 4. avgusta smo slovesno praznovali, ker se je slikanje po sreči izteklo; v ta namen je imel prečastiti gospod dekan iz Idrije ob 10. uri slovesno duhovno opravilo z asistenco.
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Telovadni odsek Orel na Dobtovl vabi k javni telovadbi, katera se vrši na' Angelisko ne-
deljo, dne 1. septembra. Spored: Ob 1. uri p0" poldne prihod bratov Orlov in gostov na I)0. brovo; za tem pozdrav pred veseličnim prosto, rom znane gostilne „pri Mežnarju1'. Med litani. jami skušnja. Po litanijah javna telovadba: a) rajalni nastop; b) proste vaje 1. 1913; c) orodna telovadba; b) rajalni odhod. — Po javni telovadbi velika ijudska veselica, šaljiva pošta, turška kavarna, srečolov, plezanje za dobiiek in velika dražba za pet let starega osla, sposobnega za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Bližnjim odsekom se bodo razposlala vabila z vprašalnimi polarni, katere prosimo, da pravočasno spopolnjene vrnejo na tukajšnjega tajnika. — Ker je želeti, da bi bila ta prireditev res nekaj lepega, ker se vrši ravno na dan cerkvenega shoda, ko pride polno romarjev v našo faro, zato vabimo vse bratske odseke, pohitite med nas, ako vam le razmere dopuščajo, kar mogoče najštevilneje. Sprejeli vas bodemo kar najprisrčneje.
Rupa. Vabilo k vrtni veselici, ki jo pri-redi »Ljudska knjižnica« na Rupi v nedeljo, dne 25. avgusta 1912, ob pol 4. uri popoldne pri g. J. Strupiju (Grenkevu) na Rupi. Spored:
1.	»Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«,
2.	Srečolov. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava, Dobila se bodo mrzla jedila in skrbljeno bo tudi za pijačo. — Vstopnina: Sedeži I. in 11. vrste 1 K, III. in IV. vrste 60 h, ostali sedeži po 40 h, stojišča 20 h. V slučaju slabega vremena bo veselica v nedeljo, dne 1. septembra 1912.
Na Rovih se ponovi prihodnjo nedeljo, dne 2«. t. m., ob pol štirih popoldne uprizoritev igre »V Ljubljano jo dajmo«. Privabila je preteklo nedeljo vkljub neugodnemu vremenu toliko gostov, da so docela napolnili nemalo dvorano. Vsi so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni.
šoštunj. Kam gremo v nedeljo, dne 25. avgusta? V Šoštanj! Jugoslovanska Strokovna Zveza nas vabi na veselico z gledališko igro dr. Kreka »Tri sestre«. Kdor hoče enkrat res videti nekaj krasnega, naj pride! Ker bodo predstavljali to velezanimivo igro škalski di-letantje, zato se tudi domačini prav uljudno vabite, da se je udeležite v prav obilnem številu. Vabilo .se pa tudi vsa sosedna društva, da se ozirajo na to novo prireditev. Na sporedu je tudi petje mešanega pevskega zbora iz Šoštanja, ki bo sodeloval med odmorom predstave. Po predstavi se vrši ljudska veselica na vrtu s šaljivo pošto, s petjem mešanega zbora slovenskimi narodnimi pesmami in prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen naravnost delavskemu slovenskemu podpornemu društvu v Šoštanju, .zato se vabite, da pridete od blizu in daleč nas posetit. Začetek točno ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela »Avstrija«.
Sv. Lenard nad Laškim. Sentlenardsko bralno društvo namerava prirediti v slučaju lepega vremena v nedeljo, dne 25. avgusta izlet na 947 m visoko Lisco. Razgled krasen. Odhod iz Sv. Lenarda ob 2. uri čez polnoč, iz VeL Gorele ob pol 3. uri.
Križe pri Tržiču. Jugoslovanska Stroko\na Zveza skupina Križe priredi v nedeljo, dne 1. septembra, t. j. angeljsko nedeljo, s sodelovanjem Katol. slov. izobraževalnega društva veliko ljudsko veselico v gostilni g. R. Simon-čiča v Žig. vasi. Ob lepem vremenu na vrtu gostilne, ob slabem pa v vseh prostorih gostilne. Vabijo so vsi prijatelji delavstva, da se prav obilno udeleže. Ker je na sporedu tudi srečolov. se prostovoljni dobitki hvaležno sprejemajo. Natančneji spored se objavi prihodnjič. K najobilnejši udeležbi vabi odbor. Bog blagoslovi pošteno delo!
Katol. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Litiji vabi k Slomškovi slavnosti, združeni s proslavo petletnice svoje ustanovitve te'J.°n' letnee otvoritve »Društvenega doma«. Visi se slavnost dne 25. avgusta t. 1., na vrtu ob »Društvenem domu«, v slučaju slabega vremena p« v društvenih prostorih. Dopoldne 1)6 po sveu maši s cerkvenim govorom obhod vseh-.druste v »Društveni "dom«, kjer bo slavnostni nag°vor. Popoldne šo vrši po slovesnili litanijah ob po dveh veselica s petjem, tamburanjem, šaljivi" prizori, deklamacijami, govorom, uvodno i lovadbo domačih Orlov in srečolovom. /m p» strežbo in prodajo različnih predmetov v k iišt »Društvenemu domu« Tri »Slovenski
ži« bo vsestransko poskrbljeno. Petje in tam-buranje vodi organist g. Rus, cerkveni govor govori g. Krhne. Vstopnina znaša 30 vin. Pred-prodaja vstopnic pri g. E. Drčar v Šmartneiri. Veselica obeta biti vsekako domača 111 živahna, obenem pa vsa prireditev poučna. Zato va liiiiio vse Orle, sosedna društva, vse okoličane in požrtvovalne domačine, da si privoščijo nekaj ur prijetnega in poštenega razvedrila.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Krka. Shoda mladeniških Marijinih družb tužemberške dekanije in okolice dne 11. avgusta na Krki so se udeležili v velikem številu mladeniči do malega iz vseh župnij. Posebno veliko jih je bilo iz Žužemberka z vrlo mladeniško godbo, dalje iz Dobrniča, Ambrusa in Ajdovca. V lepem številu je bila zlasti zastopana mladeniška družba iz župnije dobre-poljske. Fantje so se pripeljali na vozovih, okrašenih s slovenskimi zastavami. V pozdrav so jim vihrale slovenske trobojnice in doneli močni streli iz topiča. Pred cerkvijo, v katero so prikorakali z godbo na čelu, jih je pozdravljal napis: »Iskren pozdrav naši mla-ilini« Ob pol 11. uri se je pričela služba božja, ' pri kateri je imel domači župnik slovesnosti primeren govor. Po sveti maši se je med zvoki cesarske pesmi izročila častna svetinja za 40-letno zvesto službovanje Jakobu Miklavčiču s kratkim nagovorom, v katerem se je odlikova-nec stavil vsej mladini v zgled zvestobe in pridnosti. Tega lepega shoda so se udeležili tudi bratje Orli v zelo častnem številu. Zastopani so bili poleg domačega orlovski odseki iz \mbrusa, Dobrepolja, Škocijana pri Turjaku. Št. Jurija in Trebnjega. Vseh Orlov v kroju <mo našteli 98. Po obedu so med sviranjem orlovske godbe iz Škocijana, Št.'Jurija in mla-leniške godbe iz Žužemberka odkorakali vsi faiilje v cerkev, kjer je imel gospod župnik iz Ambrusa do mladine krasen govor, v katerem jo je navduševal za zvestobo do svete cerkve in za lepo krščansko življenje. Po odpetih lita-liljah so se mladeniči z vrlimi Orli na čelu zbrali okrog govorniškega odra na prostem. Pred tisočglavo množico je nastopil kot govornik g. odvetniški kandidat dr. Marko Natlačen. Njegov govor, v katerem je fante navduševal za dostojno in olikano vedenje in šibal grde razvade našega ljudstva, je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Ko je še gospod župnik iz Doberniča fino osmešil nekaj žvižgov liberalnih divjakov, se je vsa mladeniška četa po-ilala na telovadišče, kjer so Orli pod vodstvom načelnika krškega Orla Fr. Rebolja v občno zadovoljnost proizvajali lepe telovadne vaje. Pri celi prireditvi so pohvalno delovale mladeniška godba iz Žužemberka in orlovska iz Št. I ur j a in Škocijana, gostilničar Frane Rebolj pa je vrlo skrbel za telesno okrepčilo mladini, ki se je zadovoljna razšla okrog 6. ure popol-ilne. Vsem, ki imajo za lepo uspelo prireditev zasluge, izrekamo toplo zahvalo. Z Bogom za mladino!
Vače. Mladeniški tabor in javna telovadba »bsavslcega orlovskega okrožja v proslavo cesarjevega rojstnega dneva, 18. t. in., se je vršil v prijazni kandrški dolini ter nepričakovano dobro obnesel. Po sveti maši je na mladeničem taboru imel slavnostni govor g. svetnik in državni poslanec Franc Povše, za njim vaški rojak g. poslanec Ravnikar, nato zvezin na-čelniK br. JeloSnik in slednjič br. Galfc s Preganja. Med poslušalci smo opazili kakih sedem županov iz našegakraja, veselo znamenje, ker zlasti razumnejši možje uvidevajo korist j
mladinskega gibanja. Ljudstva je bilo blizu 700. Orlov v kroju do 200, pri javni telovadbi jih je nastopilo 70. Vsa prireditev je napravila na naše prijatelje in neprijatelje mogočen vtis.
Cerklje na Dolenjskem. Slomškovo slavnost smo imeli pri nas 11. t. 111. Govor 0 Slomšku je imel č. g. Fr. Omerza v cerkvi in po litanijah je bila v izobraževalnem društvu ljubka in, domača veselica, petje s tamburanjein in deklamacije. Najbolj sta ugajala »Vino in voda« in »Predica«. Vse je vzeto iz Slomškovih spisov, zato je tako ljudsko in plemenito in je bilo vsem všeč. — Tudi mladeniškega tabora se nas je udeležilo 25, med temi 11 Orlov v uniformi. Ta dan nam bo ostal v spominu.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Občni zbor Kmečke zveze za kostanjeviški okraj, ki se je vršil 11. avgusta v Sv. Križu, je vkljub deževnemu vremenu lepo uspel. Zvezin predsednik Jos. Grame pozdravi med navdušenim odobravanjem našega državnega in deželnega poslanca g. Illadnika, ki vedno tako rad zahaja med svoje volilce. O delovanju zveze poroča kaplan g. Fatur. Zveza ima 230 članov; priredila je-ti-i politične shode,'dva v Kostanjevici ob času občinskih volitev in enega doma. Od-borovih sej je,bilo letos troje. Za svoje člane je naročila letos poldrugi vagon modre gnlice ter 66 met. centov gnojil ter oddajala po lastnih cenah. Če bi zVeza drugega ne storila kot da skupno naroča gospodarske potrebščine našita kmetom, bi storila dovolj. Kmetje dobijo dobro, zanesljivo blago in pa po najnižjih cenah, ki so sploh mogoče. Za neznatno članarino 20 h' imajo člani na razpolago dva žitna čistilnika. Zato naj bi ne bilo nobenega kmeta, ki bi ne bil član tega kmečkega društva, ki ga hoče na kršč. in narodni podlagi gospodarsko in pol. dvigniti do zaslužene veljave. Blagajniško poročilo poda A: Colarič. Prejemkov je bilo leta 1911 7631 K 58 h, izdatkov 7607 K 99 h. Posojilnica v Sv. Križu je zvezi darovala v gospodarske namene 200 K. Članarine je bilo plačane za 10 K, prispevkov od čistilnika 16 K 40 h. Gotovine je ostalo 23 K. Na predlog Jan. Šte-faniča je bil izvoljen za novo poslovno leto stari odbor. G. poslanec Hladnik poroča o delovanju deželnega zastopa, ki si prizadeva zlasti kmečki stan okrepiti in mu pomagati do blagostanja., NojveČ izdatkov obrne dežela za kmetijske potrebe. Za gospodarski pouk, kmetijske šole in tečaje izda dežela na leto 535.000 K. V jeseni se »tvori na kmetijski šoli na Grmu ži-vinozuravniški tečaj, kjer naj (bi se kmečki sinovi navadili, kako je pomagati v prvi sili ob raznih boleznih in nesrečah pri živini. Za po-vzdigo živinoreje se izda 48.000 K, oddajajo se biki po polovični ceni; za vzpriio napravo hlevov 30.000, za premovanje lepe plemenske živine 84.000 K, za' zboljšanje" cest 200.000 K, za šolstvo 2 inilijoiia 100.000 K, za bolnišnice 1 milijon 300.000 K, pri tem pride samo na bolnišnico v Trstu 200.000 K. Uradništvo stane deželo 600.000 K, orožniki 58.000 K. Ker dežela toliko izda za orožništvo, zato je gospod poslanec v deželnem zboru zahteval od vlade, naj orožnikom naroča; da niso radi tega tukaj, da bi ljudem delali sitnosti, ampak zato, da jim gredo na roko. Ob tej priliki so zborovalci omenjali več slučajev, kako so nekateri orožniki proti-postavno nastopali v zadevi živinskih potnih listov, kar si je gospod poslanec zabeležil. Četudi so potrebščine naše dežele velike in vedno že rastejo, ostali so davki še vedno isti. Še vedno se plačuje samo 40 odstotkov doklade na cesarske' davke; od užitnine na vino dobi tudi 40 odstotkov, pri vsakem litru piva pa 4 h.
Prav je, da je pivo obdačeno. ker se umetno prideluje in hoče izpodriniti naravno pijačo, vino. Samo dve pivovarni v Gradcu izdelata celili 36 milijonov litrov piva na leto, dočim jo cela Kranjska v dveh letih (1910 111 15)11) prodala komaj 28 milijonov litrov viiia. Končno dobi dežela od davka 1111 žganje 990.000 I< iz državne blagajne. Pit vsi ti dohodki «e zadostujejo v polni meri, da bi dežela v prid kmetu izvršila to, kar je nujno potrebno. Koliko je še voda uravnati, cest izpeljati, vodovodov, kapnic itd. Dežela bi morala imeti 500 milijonov kron, če bi hotela vse izvršiti. Zato se je stavilo več nasvetov, kako je spraviti deželne finance v ravnotežje. En tak nasvet je podal prejšnji deželni glavar Šuklje, ki hoče, naj se na vse vino vpelje davek, ki bi nesel 800.000 K. Da je to s stališča našega vinogradnika nemogoče, je samoumevno. Naša stranka se je temu odločno tiprla. Nato se je na predlog preč. g. lesko\škega dekana sprejel med burnim odobravanjem soglasno protest proti kakemu vinskemu davku, bodisi od strani dežele ali države. Ko je gospod poslanec dal še nekatera pojasnila glede ceste čez Dobrovo, kapniee lia Izviru, vodovoda na Stojanskein vrhu, glede poljskih čuvajev, ki smejo, ako jih nastavi občina, samo z orožnim listom brez lovske karte streljati vrane, vrabiče itd., je okrog 200 zborovaleev soglasno izreklo zaupnico S. L. S., njenemu voditelju dr. šusteršiču 111 svojemu vrlemu poslancu g. Hladniku. Nato se jo zaključilo zborovanje.
Iz Prečne. Na praznik Marijinega vnebovzetja, J5. avgusta, smo se iz mladeniške Marijine koiigregacije, pa tudi nekaj drugih, podali v lepi in prijazni Št. Jernej na veliki mladeniški tabor, da jim vrnemo prijazne poz-zdrave, s katerimi so tudi oni nas pozdravili nekoliko prej, ko smo imeli dekanijski shod vseh mladeniških Marijinih družb novomeške dekanije v Prečni. Bilo je lepo, tako da kaj takega prečenski fantje še niso videli. Šent-jernejci se pa postavijo, tako da malo kje tako. Kako jim je igrala godba in kako čvrsto so korakali Orli v lepih uniformah. Bilo je pa zbranih tudi veliko drugih funtov Orlov in Marijinih sinov iz oddaljenih krajev. Bil je res vesel dan za Marijine družabnike.
Prescrje pri Ljubljani. Na praznik .Marijinega vnebovzetja poleteli so Orli iz Vrhniko in Borovnice v Preserje. 1'resersko ljudstvo jih je z veseljem sprejelo, v obilnem številu se zbralo na prostoru pred župniščem, kjer se je vršH najprej javen .ljudski shod, potem so pa Orli proizvajali proste vaje 111 telovadili na drogu. Uspeh njihovega pohoda je bil lep: ustanovil se je telovadni odsek v Prescrju. Ravno isti dan prihiteli so tudi Salezijanci na božjo pot na Žalostno goro pri Prcserju. Pripeljali so se z pa ril ikoni do Podpeči, na gori imeli slovesno službo božjo, priredili igro v veselje in bodrilo sebi in presersltim domačinom.
□C3C3C3C3C3C3C3aCaC3(=lC3C3C3C3a
Dogodki ferttem soefa
laaaauuannau' n—»ca
59. katoliški shod v Nemčiji se jc
vršil letos v Ahenu od 11. do 15. avgvu sta ob velikanski Udeležbi in silnem navdušenj«. Sklenilo se je zelo velika
Nad 10 milijonov gospodinj
se zahoaljuie za souJe mehke lepe roke in snelnobelo perilo Ic rabi Schlchfooega mila.
prevažnih stvari. Med drugimi so zanimivi sklepi glede katoliškega časopisja, ki se glase:
1.	Katoličani naj katoliško časopisje podpirajo s sodelovanjem, zlasti pa z noticami, ki še tičejo gospodarskega življenja.
2.	Vsaka katoliška rodbina imej katoliški časnpis in naj zanj agitira.
3.	Katoličani naj ne naročajo, pa tudi n; berejo in na kakršenkoli drugi način ne podpirajo liberalnega časopisja, pa tudi ne brezbarvnega.
i. V vseh društvih in na vseh shodih se ima poudarjati važnost časopisja in dolžnost je podpirati.
Napad na dunajskega generalnega vikarja in pomož. škofa dr. Pflu-gerja. V nedeljo je neki menda slaboumni mlad človek napadel imenovanega škofa, ko je bil ta ravno na potu k cesarski maši v stolnico sv. Štefana in ga pred zakristijo z nožem sunil v hrbet. Upanje je, da rana ne bo nevarna. Cesar je izrazil svoje zadovoljstvo, da se atentat ni posrečil. To so sadovi .večnih liujskarij socialnih demokratov in svobodomiselcev.
Potres v Turčiji je bil po poročilih grških listov še hujši, kakor smo poročali. Vsak dan dohajajo v Carigrad ladje z mrliči in ranjenci. Gora preroka Elija bruha lavo, tudi po drugih gorah opazujejo vulkanične izbruhe. Potresi se ponavljajo.
Velika nesreča v Kijevu, 15 mrtvih, 27 ranjencev. V Kijevu se je podrla ponoči neka dvonadstropna hiša. Dozdaj so izvlekli izpod razvalin 15 mrtvih in 27 ranjencev.
Drz?n vlom v banko. Ukradenih 2-inpol milijona kron. V londonski Wall-street banki so zasledili bančni •.rop. Ukradenih je 2,500.000 kron- Roparji so šp splazili v banko skozi klet in pie-dolbl.i zid, da so mogli banko oropati. »Delati« so morali več noči.
Strašne grozovitosti m?ksikanskih rebelov. Rebeli pod vodstvom Zapate »o ustavili nek železniški vlak, v katerem se je nahajalo tudi veliko ranjen-qev, oziroma bolnikov. Ubili so 36 vojakov in 36 pasažirjev. Potnike so oropali, ubitim ženam odrezali roke, da sc polaste prstanov, neko ženo ustrelili, ki je imela mrtvega otroka v naročju, •ustrelili in ubili tri časnikarje, med njimi nekega časnikarja, katerega so s puškinimi kopiti pobili, dasi jih je prosi), naj mu prizaneso. Nato so požgali vozove.	. „ ..
■»-""narmagn
D
□
Za kratek čas
Daananaanauuaaann
'!>	SMEŠNlCE.
Na plesu. Mlad plesalec stopi med plesom na prste nekemu tovarišu, ki je imel prav tanke noge, Nevoljen zavpije ta nad nji]a: »Ali mislite, da, sem jaz svoje noge ukradel?« — »Bog varuj,« —' odgovori oni, »v tem slučaju bi bili gotovo par boljših izbrali!«
Za poStne uradnike. Državni poslanec govori svojim volivcem, med katerimi zapazi tudi več poštnih uradnikov. Da bi sc tudi niiui
prikupil, zakliče: » . . . ja, gospoda inoja, tudi za poštne uradnike se mora bolj skrbeti! To so reveži, pri katerih sp dan zjutraj začne in zvečer konča !«
Na vsak način. »Jozelj, kako moreš zmeraj piti?« — »I, no, če sem žejen — moraiji; če pa nisem, pijem iz jeze, ker nisem žejen!«
Olajševalno. Zagovornik: »Pomislite, gospodje porotniki, da je zatoženec g 1 u h in da torej glas vesti slabo sliši!«
Posebna pozornost. Sodnik vpraša v gostilni, če so jajca, ki jih je naročil, tudi sveža, »To je da« — odvrne gostilničarka — »saj jih je kokoš nalašč za Vas znesla!«
Pesimist. A: »Tebi torej ni všeč pregovor: Kdor ne ljubi vina, žensk in petja . . .?« — B: »Ne. je vse »fališ«, vino, ženske in petje!«
SKRIVALNICA.
Sultan, kje je papa?
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 20. avgusta 1912.
Deželni pridelki:
Pšenica ....
Rž......
fljda.....
Ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stara Koruza nova . Leča . . . , .
Grah.....
Laneno seme . GraSica .... DomaČa detelja . Fižol Ribnican . Fižol 1'repellCar Fižol Mandalon Čebula .... Krompir . . . Zelje sveže ■ . Zelje kislo brez soda .... Repa gorenjska . Repa sveža . . Repa kisla brez
soda Brinje. .... Kamna , , . .
Orehi.....
Gobe suhe. • .
Jezice.....
Želod.....
Smrekovi storži Seno . »,.,. Slama . . . Stelja.....
Gospodarska zueza u Ljubljani
nakupuje
Svojo zalogo Špecerijskega blaga priporoča trgovcem na deželi.
Cena			Cena	
K	v	Živina, meso živa vaga:	K	v
28 21	80 &0			
24	—	Goveda pitana . .	82	—
IS	—.	1 eletn težka .;. „	100	-
20	—	Teleta mala . . .	102	-
26	40	Prašiči.....	130	-
ts	—	Koštrunl ....	100	' -
IS	80			
25 28	20	Kuretnlna in drugo:		
40	00	Maslo knhano od		
10	—	K 200 — do . . .	280	-
—	—	Maslo surovo od		
30	_	K 280'-- do . . .	320	-
SI	—	Slaninasvoža(špeh)	170	—
28	.—	Slanina prekajena .	180	-
8		Mast svinjska . .	16»	-
4	SO	l.o|.......	011	-
1	20	Jajca 100 komadov	8	20
		1'iSanci . , . . .	1	
12	—	Golobi.....	—	75
100	—	Raca ......	2	90
S	00		6	60
13	_			
30 84	—	Kolonljalno hlago		
		nadobelo:		
?90	—			
	J.	niž- Ranaon od		
		K 28'59 do . . .	44	—
.__	'_	Kava Santos od		
■ 4	30	K 28 0— ....	300	—
a	20	Sladkor .....	05	—
		Petrolej.....	35	50
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 14. avgusta: 54, 57, 33, 19, 7. Dunaj, 17. avgusta: 15, 19, 87, 83, 2. Gradec, 17. avgusta: 88, 62, 69, 90, 82.
HOJA STARA
izkušnja mo uSi, <lft moram za nego kože rabiti lo Stecken»ferd lili lito mleSno mil« Hi rgmannn & Co., Tošin olj ],abi. Komad po HO vin. so dobiva povsod. 442/11/ r.'
Vi
Škof j a Loka.
Dr.IvanHubad
okfožni zdravnik 2587 v Škofji I±oki
ne ordinifa
od 2. septembra do 20. septembra.

Stroj, in elektr. Inž. tetin. post. Hamlchen 1. Sa- UC. t. proar. pr.
Tram W-m
3 lelM jamstvo
Največja in najboljša t vrdka kolesa; šivalne stroj o ter njihove tlele. Najboljši Izvor
za koles, šivalno stroju, pno-umatiko in druge potrebščino. Jnnus koles s 3 letnim iamstvom od 95 K naprej, zunanja .pneumatika (Man-tel) od K 4-20, notranja pneumatika (Luttschlauch), prve kavosti.nosošiti.od K.2'80, cootilinskesvotilkeod K2-—, od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 b, prvovrstno verižice od K 2*70, podali prve vrsto od K 2-50, nesta s prostim tekom (Froilaufnabo) od K 12-60 naproj. Sedla, torbice, osi itd., za vso sistomo, umlj. covi v vseh merah itd., najcouojo. Lastno popravo, zavod za ponikljanjo memaj liranje. Pošilja vsak j_„ p0 p0gt,i.
Zahtevaj to cenik 1912 za-
dan po pošti.
Zahtovajt------------
stonj in poštnino prosto
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg.
Dunaj I. Stubonring 0. Leposlovni mesečnik
»Dom In Snet"
stane za celo leto K 10'— Naroča te t Ljubljani.
za posknšnjo za lOdnevni oulod. Puška enocevka Lankaster K 20 dvocevka Lankaster K HO--, Hammerless-puška K 70 -, Robert K 8-; samokres K 6 -, pištola od i! K napreMI*™?-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj >, Opofino ftt. 2137, ob dri. želez , Ce ko.
in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, ccfir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči
40—5om I. kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22
proti povzetju, pošt. prosto.
Franc MarSlk, CeSka Cer-ma, poŠta Nadiod.
4 tidii.
li
zrnsa) poskusni«
na ogled pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma »Bohe-rola» pneumaliko bi po s«' meznedele koles. Zmerni plačilni pogoj i.Ilust.cenlk zasloni
F. Duick, tovarna kol««. O počno, St.B.Nr. 2109, CcSko.
llfaHOr poštenih starišev, s primerno šolsko na-UlEDKli obrazbo se sprejme takoj v trgovino me; šanega blaga. Tudi laki naj se oglasijo, kateri so bili ali so ž» nekaj časa v kaki trgovini. - Ponudbe ni upravništvo tega lista pod Marljivost 2507.___
srnini
Mala kmetija
?. vsemi gospodarskimi poslopji, H oralov zemljiši«, »aila vrt, fiozd, njiva in košnja ho proda. Hiša je ziuanu. b puko krita, -i minut« do cerkve, 5 minut do tovarne, žotrt uro »lo. r.jnbljane. Vo6 povo Ivana Golob. M»i»- ^ 21'. p. D. M. 1'ol.e. '___._
Proda s« zaradi izselitve lepa	2141
tfcžšr hiša z vrtom
pri cesti, seridaua pred dvema letoma, tO let tlavka prosta. ^^ minule z mesta Cclia. Pod naslovom Jo»etln« Herv« Brca 9. Celic.
IS
it
»
cr Dr. Fran Šabec n)
(U
a
zdravnik na Vrhniki
ordinira v hiši Kmetske posojilnice.
u\
"MT
kupi
¥
. ravnotako ima zveza vse
potrebščine za cebelarfe
v zalogi.
— Sachsen-Allenburg Technikum Altenburg |
Oddelki za inženerje, teh-1 n tke, delovodje. Oradbal strojcv.avtomobilov, elek-1 trotehnika 5 laboratorij.
j 500 kron
I Vam plačam, ako Vaših kur-
ilh oces, bradavic in trde
:ože tekom 3 dni brez do-I lečin ne odpravi moj uničevalec korenin R a-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520 "
Kemeny (Kaschau) I.
2586 | Poštni predal 12/161, Ogrsko.
Kakovost je
cenost
ker ona jamči večjo
izdatnost in okusnejšo jedmatost.
Znak pravih : Francko vik
izdelkov tovarne Henrik Francka sinovi
2323
jČ.
v Zagrebu je ta-le tvorniška znamka
v Polhovem gradcu
se radi družinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji prpda, - Poleg hiše teče potok, kateri lahko goni najtežjega ovna. - Posebno pripravno bi bilo za kovača, |ugn Mnhlj^]j
2589
kateri dela sekire.
Za mizarsko obrt sprejme takoj '2590
2 učenca ,van Marsuč
mizar, Skofja Loka.
SE Edino slov. narodno podjetje ! M
■ Hotel Trabesinger "
-— v Celovcu, Velikovška cesta št. 5.-
Podpisani voditeljici Hotela Trabesinger so vljudno priporočata vsom veloconjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za voč časa ostanejo v Celovcu. V hotelu so dobo lope snažno sobo po primerni ceni, nudi so j/.borna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago jo tudi kegljišča poleg senčnatoga vrta. V hotelu Trabesinger dobit0 vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V poletji nu času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarioe, ustavljajte so samo v edino slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Ce-lovcu, kjer bosto vedno dobro postreženi. nmogobrojon obisk so toplo priporočata voditeljici
Lojzika in Pepca LEON.
Tovarna štedilnikov H. Koloseus, Wels, Zg. Avstrijsko.
Oobroti In kakovosti neprc" «osl|iv železni, emajliranl, porcelanasti štedilniki kakor tudi lz maiolikc za gospodinjstvo, hotele, [eslavraclje I d. Nafrtl za ku-"»i]e na paro, pllnove Štedilnike, irske peCI za trajno kurjavo. Do-J 10 se v vsaki železni trgovini, «ier nc, se poSn|ajo naravnost.
Zahtevajte izvirne Koloseus - Štedilnike"^., "nlip stabejSe udclke. 3973
c«nlkl zastonj.
Cenočeško posteljno perje
Kilo sivega puljonega K 2*—, boljšega K 2-40, polbolega K 3-6 , belega K 4 80. prima kakor imh mehkega K O'—, veleprima K 7 20. najboljša vrsta K 8 tO, izredno lino snežnobeio
i•/. gostonitega rdečega. Zgotovljene postelje
visnjevogn, belega ali rumenega nanlungn. dobro napolnjene, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga. II« cm široka po K. i«/—, V> , 15 —. 18—. 200 cm dolga. 140 cm "široka po 13 15 —. 18 —. 21'—. /glavnica 80 cm dolga. 58 cm široka po K 3 —, 3-50, 4 . »0 cm dolga. 70 cm široka po K 4 50. 5 T>0, H —. Zamena dovoljena. za tiougfijajoTi« denar nazaj. (Jenqyiiikiiiranko in poštnine prdsto vsakomur/
Benedikt SflCHSEL, Lobes pri Plznu 159. CeSKo.
Čevljarski pomočniki *
za močno delo se 5Preime|0 v trajno tlelo pri J-"letu Zolokarju, čevljarju, Menj6Š štew. 41.
Kranjsko.	2521
mladega -Hlll"^!^"«!-
sprejmem tako]
pvoti dobri plači Ant. Vovk, posestnik in mlinar v Mostah, p. Žirovnica, Gor.
Kdnr ŠP UP VP kako vellke vrednosti je IIC V C, za vsakega, ki ima živino
2503
brzoparifnl kotel za živinsko krmo,
temu pošlje „Slovenska Straža" v Ljubljani po-dučnl popis takih kotlov popolnoma zastonj.
Lovske puške
Frva borovska orotnotovar-Dliki družba
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, pripo-: roča : družba z orne), i. v Borovljah > na Koroiktn
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Inženerska akademija
Wiam9P ftatsuo Za »'"J"« I" oioktr. inie-vvismar, usisee. nerje, stavb, Inžanorjts, 90-
omotre In arhitekte. --Zclczobetonska gradnja in v^	kulturna tehniki. Novi laboratoriji,
strnit Avl.mar Absolventi višjih obrtnih šol sc sprejemajo, m t
m prodaj na mik
i'0SCslvLo nbsejj.1 čez BO oralov sveta. Jc boli v hribih. V hiši ic gostilna in trafika. Več. pove Marijana Bratlin, Šlmnlk, p, Kresnice*	2837
točke za govejo juho
družbe Liebig
so kocke za izboljšanje kakovosti.
Nj i fini, ne vsiljivi okus, ki izvira od vporabe najboljšega MESNEGA IZVLEČKA, jih odlikuje pred vsemi drugimi izdelki.
Cena S v komad.
t./-
---- -m-
v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi 15,1. nadstr.
sprejemabrezpošelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom".
___x _ . zložna,, cena
—fe-^Kn	in varna
S'. Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Saxonia 20i/8. Paiionia 27./S. Ivernia 10./9.
T912.	• .
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in nailepši parnik sveta), 17./8. 7./9. 28./9. 26./10. 1912, Mauretania 31.,8. 21./9. 12./10. 1912. Pojasnila In vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork 111. razred K 220"—za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset
let vštevSi daveli. . C	____________
Najcenejši nakup
sukna, žepskegfi Ijlagra, najbqlj,šjkšifgnov, cvill^a razne:vr^te odej in prtov itd. šiNsa^cfo.rtalJtm,' kdor še obrne na domaČo baiUjfkkturno trgovino
LKostevc. Ljubljana. Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
Oferravallo,
železnato JCina-Tmo
. Higienjčna razstava, na Dunaju 19C6 :
Državno otlliliovanje in častni diplom K zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zbotjša -kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od ! zdravniških avtoritet. '
VeCkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
iiiuu, g. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovije.
i k*ti stveoa skubllenag* K 2 -, boljSsgaK 2-40, pol belega prlrria K 2-80, b'e;e.qal< 4'-, nneg^mchkcga puhp K
prvo.rstnego K 7
, belega finega K kg nnprei franko.
o.—, in ,9 oo. 10 — I prsnega puli:
Sivega puha K (i , Plim K 12'-, orf pet
______________ 2120
DourSene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, riHečiga modrega ali belega inlel (uanklng) blaga 1 pcrnlca 18d cm dolga, 120 cm Široko, z 2 zalavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, oocm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 10--, s polpuhom 1< 20'-, s'puh perem K 24-— Posamezne pernice K 10—, 12—. ti-—, 10--. Posamezne vzglav.iice K »•-, f-50 4-•-. Pernice 200X14« cm velike K 13 -, ir,-.18 —. 20 -. Vzglavnlce 00X70 cm velike K 4150, 5 —,5 50 Spod. pernice Iz najbolSega grndla za postelje 180X110 cm velike K 13'- In 15 —, razpoSi-ja proti povzetju ali napre) vplačilu.
Maks Berger Dešenica št. 235 a Ceškl les.
NiUak rlziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Bogati lluslr. ceniki vsega postelnega blaga zaston).
24 OS
vino
m, hi »Mii
obrnite se na mojo zalogo last. pridelka
I
V zalogi imam belo in črno. — Cene» zmerne. — Zajamčeno pristno.
Dolenji Logatec 14 (blizu pošte.)
prola p®
Ako hočete mirno spati, krijte
it!/

„ZEHIT"
strehe z asbestnim škriljem
w	ki j e š t i r i k r a t
g	lažji od opeke, zelo ličen in ne drag.
ZAJEC & HOBN, betonsko podjetje, LJubljana.
v	.'• v ..- - !-■'•- ; v" -V -
farstfsr^prsiir*^^
Naročajte sobottteg4f»^°Tenc-a<<v
j.------;——----- '
1 , K •
Zahtevajte za|(p»j JSjtfSS!
mlatilnice
s tečaji 7. obr ,,_ mazilom za roČnfob-
rat z vlili In m5tor)li*	_
>,-'-:'"	• za' vpfežlie- živali,
košllne stroje za seno, deteljo In žito, stroje za obračani« sena. gr bl|e-nje sena in žita, za čiščenje žita, trl-er|e, za ruienie koruze,slamorez-nice, reporeznlce, milne zi debelo moko, kakor tudi vse druge kmetijske stroje najnovejšega, z darili odi; sestava
lome Mtjslislri)' iev jeMarne in •ližiffi mHiiro '
ph. Mayfarth Co., Dunaj 11/1, Taborstr. 71,
Ustanovljena 1872. - 1500 delavcev, - Zelo povečana, najmoderneje: opremljena tovarna. -. Odl kovana z čez 7oO darili. Rnzproda)alc! in zastopniki se^iJčelO.
DDDBDBDDBBBBDBBBBODDBBBB
'■mm	i	H
. Ji f.
Gospodinje!
t
Pozor!
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
BLHimSCHEIIIH
„UNIKUM"
mHRGHRinE
.laniKum*
ska margarina. ' HHHiuMi' se izdeluje .UIHKUNT j iz najet-
.st6jše:goVej<3 obi^tne tblščc - - z-visoko -pasterizirano sme-. .t.ano. ima torej .naj večjo re-_ dllno vrednost -in je rešriič1
i ^iiiii^mvS^t'.
| stejši naravni izdelek. -
- .unsKiim'i« so %
cenejši od navadnega p res-
a
H
u
m
g
h
n
nega masla iti zajamčeno mnogo izdatnejši r.cg ) to.
SamoBlaimschei-nou .uniKiinr je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša rSe doslej hvalisano.
Izdelovanje Blaimscheina
.uniKum' je varovano .s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
K3
S3 i
U
_	Cenjena gospodinja!
H	Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za
S nadomestilo presnega masla za
g PEČBBjE pr^ienje kuhinje masten
snmo	^ . ,
.llnikum'
Dobiva se povsod. — Poizkušnjo gratis i a franko.
Združene (vornite za muroarino Id presno maslo, Dunaj XIV.
CLIMAX motori
Naicenejši obrat.
Komandilna družba
Bacftrich & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 6,
HrlllgenstMleritras. 8J|je. Najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne motorje na surovo dje.
2518
Velika korist
obstoji za vsakega v tem, da ni treba kupiti takoj novega orodja iz kakorSne koli kovine, bodisi lito ali kovano, ako se koj zlomi ali ubije. Vse ubite ali zlomljeno delo iz železa, bakra, medi, aluminija itd., morem s posebno pripravo
stroski^opet zvariti ali švasati. priporočani Matija TerSep. Spod. Šiška.
JSdolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov in iirnežev
priporoča:	214
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
j> Benisch
-Najboljša češka .tvrdka. ,
Ceno posteljno perje!
1 Itq sivega, dobrega« skublje-nerja 2 K; boljšega 2 K 40; prlma polbelega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; l k n Izredno finega, snezno-belega, skubljenega 6 K 40, 8 K ; I k (j puha 6 K, 7 K ; belega ptiha 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
i7. zelo gostega rdeCega, modrega, belegn ali rtimenega nmiking-blaga, I pernica" ISO cm dolgn, 1211 cm široka 7.1 hin-zinnmo, vsaka 80 cm dolgo, 60 cm široka, napolnjeno z novim, sivini, zelo trpe2nlm, onliastim posteljnini perjem !6 K ; s polpuhom 2t K ; s puhom 24 K ; posamezne pernice lo K, 12 K, 11 K, 16 K: blazine 3 K, 3 K 50, 1 K; pernice »0 cm dolge, 110 cm Široke, K 13, i'l K 70, 17 K 8", 21 K: blazine Mcin dolge, 70 cm Široke, 4K 50, 6 K 20, 5 K 70; spodnje pernice Iz močnega, pasastega gradla. 180 cm dolge, 116 cm Sirolie, 12 K 80, 14 K so. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar oazaj.
Cenik zastonj In Tranko.	2201
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Potniki v Hmeriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
1353-
Zahtevajte
vselej Izrecno ie tekom 19 let nejbolje preizkušeno
„BarM"-ovo klajnn apjto.
Ponaredbe zavrnite! Dobiva se pri vseh trgoveh; kjor ne, pišite naravnost	*
Mihaelu Bartliel S Co., Dunaj X/1 Sfccardsburna. 44
5 kg 2 K z Dunaja, 50 kg 11K Iz Ljubljane eli Maribora
Dopisuje se slovensko!
10.000 m ostankov.
Po zadnji katastrofi pri kateri je prišla moja tovarniška zaloga pod vodo, sem bil prisiljen cele kose razkosati na ostanke in prodajati po 50% pod ceno. To je razno blago kakor: Kanafas, oksford bela tk nlna zefir, flanele, razni modrottski za obleke In predpasnike, parhentl Itd.
Po vodi povzročeni komaj vidni made2i sc dajo lah o odstraniti.	. 2425
Razpošiljam: i zavitek 5 kg z i 18 K pa povzetju.
Pri naročilu 2 zavitkov poštnine prosto.
Ant. Marslk, mehanična tkalnica za pisano blago lesshflbel I/ Ncustadt a/ M. Češko.
in vse druge poljedelske stroje najnovejšega izdelka po znižanih cenah kupite pri tvrdki
. ; .. Karol Kavšeka naši.
c-	'
Mer i VUIVVUUII, Dunajska cesta 16
trgovina z železnino in zaloga strojev ;
T	:
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno
slovenski cenik.
HEINRICH
MANNHEIM
največja in najznamenitejša tovarna lokomobiloo u Nemčiji priporoča
9*" VENTIL- LOKOMOBILE
za obrat do 1000 HP. Najpripravnejše za vročo paro. Hostrijska prodajalnica: EIML HOlHGIffHIHI, DUnHJ. IX.
Domoljub 1912
Stran 570
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Siittner
Ljubljana
mestni trg St. 25
Največja eksporina ivrflka ur, zlatnine in srebrnine.
se je dosedsj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
it. 1058.14kar. zlato K13.— it 1038. Novo zlato K 6.40 it, 1064. Zlato na srebro K 2.70
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebrnine zahtevajte cenik.
Št 1149. Srebrna broška K 1.50
Zlato na srebro K 3.-
Tovarniška znamka
Šr 1046. 14 karat zlato
K 9,-Šr 1046. Novo zlato K 4.70 Št. 1068. Zlato na srebro K 2.50
Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna JW4. -	..	4 vrstna
s šestimi^srci 6 vrstna K 12.20 8 „ ... 15.80
Št. 735. K 13.	^ ti g
Odgovorni urednik; Ivan Rakovec,
Tiskala Katoliška tiskarna,
Izdaja konzorcij uDouioljnba'