Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
\
-50 %
a celodnevno vstopn.co
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Π02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si
Podravje Destrnik • Zakaj financirajo ZRS Bistra Ptuj
O Stran 8
Ptuj, petek, 13. maja 2016 letnik LXIX • št. 38 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
v
Štajerski
Podravje *V VGP Drava se držijo za glavo
www.tednik.si
■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
Gospodarstvo Ptuj • Uprava PP po novem dvočlanska
O Stran 6
Družba
Slovenija • Za tri
manjšine letos 4,6 milijona evrov
O Stran 7
Šport Nogomet •
Nogometna uspavanka, Zavrč bližje zmagi
O Stran 11
Atletika •
Sijajen start sezone ptujskih atletov na prostem
O Stran 12
Bodo potoki letos popolnoma zarasli?]
Država, ki je lastnica vodotokov, je letos namesto obljubljenih 25 milijonov evrov za urejanje vodotokov zagotovila zgolj štiri milijone. Za porečje Drave ima tako koncesionar VGP Drava iz Ptuja zagotovljenih le 656.000 namesto štiri milijone evrov. »Žal trenutno ne vidimo možnosti, da košnje ob strugah vodotokov letos sploh izvedemo,«pravijo v VGP Drava. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv •
Zakaj gre denar Eko sklada težko v promet
S Strani 4 in 5
Ormoško *
Večernega dogajanja! v martinovemiOtMuf
(najbrž) ne bog^
Strani. 8 in 9
Kronika •
Tobačni »cent«:
Cigareti dražji za okrog 0,80 evra
O Stran 24
2 Štajerski
Aktualno
petek • 13. maja 2016
Ptuj, Podravje • Nov obrat v zadevi Dokl: dve sodišči, dve sodbi, dve različni stališči
Zmaga Doklove: se vrača v
Junija lani je prvostopenjsko delovno sodišče v Mariboru (oddelek na Ptuju) razsodilo, da se tožba Kristine Dokl letos je Višje delovno in socialno sodišče stvari postavilo na glavo in izdalo sodbo, iz katere izhaja, da je sklep o vljen. Zadeva se tako vrača na sodišče prve stopnje, v novo sojenje.
S številnimi ugotovitvami in sklepi, opredeljenimi v sodbi Delovnega sodišča v Mariboru (zunanji oddelek na Ptuju) z dne 23. 6. 2015 se Kristina Dokl ni strinjala, zato je pritožbo podala na Višje delovno in socialno sodišče.
Prvostopenjsko sodišče je namreč junija lani razsodilo, da se v individualnem sporu, v katerem je Doklova tožila Dom upokojencev Ptuj zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi upokojitve in ugotovitve ničnosti pogodbe o zaposlitvi in dogovora, tožba zavrže.
S tem je bil zavržen tudi njen tožbeni zahtevek.
Razrešitev ni (nujno) razlog za prenehanje delovnega razmerja
Še preden je Dom upokojencev Ptuj izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (na podlagi 188. člena v povezavi z 246. členom ZUJF), je Doklova dobila razrešnico s položaja direktorice, pod katerega pa se je podpisala ministrica za delo Anja Kopač Mrak.
Uvodnik
Doklova, ki je sicer pogoje za upokojitev izpolnjevala že leta 2012, je v tožbi trdila, da sta bila pogodba o zaposlitvi in dogovor sklenjena do določenega datuma - 28. 7. 2017 - ter da zato prenehanje funkcije direktorja ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja.
Dom upokojencev je sklep o prenehanju izdal na podlagi Zakona o uravnoteženju javnih financ (UJF), Doklova pa se je v tožbi sklicevala na Zakon o delovnih razmerjih.
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je bila zakonito razrešena, je njen tožbeni zahtevek, pa tudi zahtevek za reintegracijo in plačilo plač za celotno obdobje od prenehanja delovnega razmerja dalje, zavrnilo. V zvezi s tem je ugotovilo, da ne more zahtevati priznanja delovnega razmerja, saj je prejemala starostno pokojnino.
A ker se Doklova s sodbo sodišča prve stopnje ni strinjala, je vložila pritožbo na Višje delovno in socialno sodišče in v veliki meri z njo tudi uspela. To je namreč 7. 4. 2016 odločilo, da se pritožbi ugodi in se sklep o
Veseli hlapci
Brez preteklosti ni niti sedanjosti in ne prihodnosti, pravijo. In v začetku tega tedna, točneje 9- maja, so se mnogi, predvsem državljani največje slovanske države, spomnili konca morije fašističnega in nacističnega režima ter zmage tovarištva, ki ga je povezoval boj za svobodo nad okupatorjem. In medtem ko so nekateri spremljali marš na moskovskem trgu, so se drugi spomnili dneva Evrope, ko je bil podan predlog za povezovanje v skupnost, ki naj bi jo odlikovala mir in enotnost. Enotnosti v brbotajočem loncu različnosti ni. Te ni niti v naši državi, o kateri je slovenski pisateljski velikan zapisal, da bodo od štajerskih poljan do morja živeli veseli ljudje. V kateri izmed drugih zgodb pa je povedal, da je ta isti narod za hlapce rojen in vzgojen, da se gospodar menja, bič pa ostane, saj da je hrbet ljudi skrivljen in biča vajen. In obrazi se vsake štiri leta menjajo tudi pri nas, jarmi in obremenitve pa ostajajo.
Svoboda, beseda, ki tako lepo zazveni v ušesu. Minuli teden smo obeležili tudi dan, posvečen svobodi medijev. Na lestvici medijske svobode je Slovenija na 40. mestu med 180 državami. A kot opozarjajo novinarji, ki so že napisali kilometre vrstic, se razmere v medijih na Slovenskem iz leta v letu poslabšujejo, ne zgolj zaradi političnih, temveč predvsem zaradi ekonomskih pritiskov in socialnoekonomske ogroženosti novinarjev. Omenjeno pogosto postavlja robove in usmerja roko pri pisanju. In ko govorimo o ekonomskem pritisku, nedavno smo pisali, kako določeni javni zavodi poslujejo z dobičkom in mnenja o članku predstavniki javnega zavoda niso poslali zgolj avtorju članka, temveč tudi oddelku za marketing. Je bila to pomota ali prikrito sporočilo? Toliko o svobodi. Saj veste, v kultnem slovenskem filmu je bilo rečeno - zdaj ko je svoboda, moramo biti previdni. Kajti v svobodi nikdar ne veš, kaj lahko, česa pa ne smeš.
Mojca Vtič
Postopkovne napake, ki vse postavijo na glavo
Doklova vztraja, da je imela veljavno pogodbo o zaposlitvi in da zgolj razrešitev s funkcije direktorice ne predstavlja zakonitega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Temu je pritrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. Višje delovno in socialno sodišče je namreč razsodilo, da bi Dom upokojencev Ptuj Kristini Dokl lahko eventualno podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ampak ker so ji podali sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe po ZUJF, je ta nezakonit in ga je treba razveljaviti.
prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kot nezakonit razveljavi.
„Navaja, da v postopku niso bile izkazane hude kršitve in strokovne napake, ki bi jih tožni-ca storila iz malomarnosti ali naklepa, zato izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita," med drugim piše v obrazložitvi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča. Preko svojega pooblaščenca je predlagala še, da se sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavi in da se zadevo vrne v novo sojenje, čemur je prav tako bilo ugodeno.
„Utemeljenost oziroma zakonitost razrešitve torej vsebinsko
gledano sploh ne vpliva na odločitev o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in torej sploh ni predhodno vprašanje po določbi 13. člena ZPP. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse," še med drugim piše v sodbi iz aprila letos.
Pritožil pa se je na sodbo prvostopenjskega sodišča tudi Dom upokojencev Ptuj, kot tožena stranka. In sicer, kot so navedli, bi sodišče že v prvi fazi moralo tožbeni zahtevek zavreči, saj je tožba prispela po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka. A ta pritožba je bila zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena.
Kristina Dokl: „Moja razrešitev je bila politične narave!"
„Višje sodišče je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ob upoštevanju, da je sklep o prenehanju delovnega
razmerja kot nezakonit razveljavljen. Na odločitev o vračanju na svoje delovno mesto tako moram počakati na ponovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je v prvi obravnavi tudi v tem delu moj zahtevek zavrnilo," o tem, ali se vrača v Dom upokojencev, pravi Kristina Dokl, ki je prepri-
Slovenija, Podravje • Država za vodotoke le štiri namesto 25 milijonov
Se košnja na porečju reke Drave
Državo vsako leto prizadenejo uničujoče poplave. Kljub temu pa se na področju vzdrževanja ki je lastnica vodotokov, je namreč od nujno potrebnih in obljubljenih 25 milijonov evrov za letno milijone evrov bruto! Koncesionarji se držijo za glavo. Na VGP Drava v tem trenutku možnosti za
Vlada je po večkratnih uničujočih poplavah leta 2014 sprejela akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav. Sprejeti načrt pa poleg že izvedenih aktivnosti v preteklem letu vse-
buje tudi nadaljnje aktivnosti, med drugimi tudi zavezo, da bo država za redno vzdrževanje vodotokov letno namenila 25 milijonov evrov. A že drugo leto po sprejetju načrta se je zataknilo.
Vlada RS: »Zavedamo se, da je treba zagotoviti dodatna sredstva«
O znižanju državnih sredstev za vzdrževanje vodotokov smo povprašali na Vlado RS, kjer pa so na naša vprašanja odgovorili zelo na kratko: »Zavedamo se dejstva, da je treba za urejanje vodotokov in izvajanje javne službe zagotoviti več sredstev, kot jih je trenutno na razpolago in se jih v okviru finančnih zmožnosti trudimo zagotoviti.«
Država je od obljubljenih in nujno potrebnih sredstev za vzdrževanje vodotokov za območje celotne Slovenije zagotovila zgolj 4 milijone evrov bruto oziroma le 16 % vseh potrebnih sredstev. Da je stanje na področju vodar-stva izjemno problematično, priznavajo tudi na Direkciji RS za vodo.
Namesto 3,9 milijona le 656.000 evrov
Zaskrbljeni pa so tudi na Vodnogospodarskem podjetju (VGP) Drava Ptuj, saj jim je država za vzdrževanje vodotokov na celotnem porečju reke Drave,
Foto: PGD Gabrnik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 13. maja 2016
Aktualno
Štajerski	3
Dom upokojencev?
zoper Dom upokojencev Ptuj zavrže, na kar pa se je tožnica pritožila. Aprila prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi Doklove kot nezakonit razvelja-
čana, da je tudi njena razrešitev nezakonita: „Sodišče je obravnavalo tožbo in pritožbo v zvezi s sklepom o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, izdanega na osnovi sklepa o razrešitvi, ki ga je izdala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V zvezi z navede-
nim sklepom ministrice je na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vložen predlog za revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Zunanji oddelek v Mariboru. Ministrica ni imela pravne podlage za izdajo sklepa o razrešitvi in v postopku se bo vsekakor ugotovilo, da je bila moja razre-
šitev politične narave in tako nezakonita in neupravičena."
Nekdanja dolgoletna direktorica ptujskega Doma upokojencev pričakuje, da bo sodišče prve stopnje v novem postopku ugodilo njeni zahtevi v tožbi in pritožbi. Torej, da se bo vrnila na delovno mesto v skladu s pogodbo o zaposlitvi pred izdanim sklepom o prenehanju veljavnosti te pogodbe, kar pomeni na mesto direktorice.
Šemničkijeva: „Uporabili bomo vsa pravna sredstva!"
V zvezi z najnovejšim razpletom in sodbo drugostopenjskega sodišča smo za komentar prosili tudi predsednika sveta zavoda Franca Kodelo: „Pri vseh pričakovanjih sem glede na dosedanje izkušnje z vsemi postopki okrog Doma zmeren pesimist, zato me odločitev kot taka ni presenetila. Če pa pogledam potek sodnih postopkov, ugotavljam, da sodišča odločajo v primerih okrog Doma po moji oceni ustrezno."
O tem, ali najnovejša sodba pomeni, da se Doklova vrača v
Dom, pa pravi, da bo v zvezi s tem treba počakati novo odločitev sodišča, ki bo odločalo o tako imenovanem reintegracij-skem postopku.
O nadaljnjih postopkih se bo skupaj s pravniki odločala Še-mničkijeva, ki je v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča na kratko odgovorila: „Dom Ptuj je preko svojega pooblaščenca 6. maja prejel sklep
Mandat bi ji potekel julija prihodnje leto
2. 12. 2014 je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak Kristino Dokl razrešila z mesta direktorice Doma upokojencev Ptuj.
22. 12. 2014 pa ji je bil izdan še sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Težava je bila v tem, ker pogodba o zaposlitvi in dogovor nista vsebovala drugih določil glede prenehanja delovnega razmerja, razen tistih, ki so vezana na mandat. Ta bi se Do-klovi iztekel 28. 7. 2017. Delno se je Višje delovno in socialno sodišče sicer strinjalo s prvostopenjskim, a je vseeno odločilo, da bi do prenehanja delovnega razmerja lahko prišlo le na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih in ne Zakona o uravnoteženju javnih financ.
To kaže, da je Dom upokojencev po mnenju drugostopenjskega sodišča postopke v zvezi z odpovedjo nekdanji direktorici vodil napačno oziroma: odpovedni razlogi bi morali biti navedeni in obrazloženi.
in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Sodbe ne bomo komentirali, saj za to nismo pristojni. Bomo pa v teku postopka uporabili vsa pravna sredstva za dokazovanje, da je bila odpoved delovnega
razmerja zakonita. Upravno sodišče je sicer dokončno odločilo, da je sklep o razrešitvi bivše direktorice Kristine Dokl, ki ga je izdalo MDDSZ v novembru 2015, zakonit."
Dženana Kmetec
evrov
sploh ne bo izvajala?
vodotokov ne spremeni nič na bolje. Še več. Stanje je alarmantno. Država, vzdrževanje vodotokov za območje celotne Slovenije zagotovila zgolj štiri izvedbo košnje ne vidijo.
torej več 100 km, za letošnje leto namenila vsega skupaj okrog 656.000 evrov. »V začetku marca je bila podpisana letna pogodba za porečje reke Drave v vredno-
sti le 262.805 evrov, čeprav je bil Program GJSUV (gospodarske javne službe urejanja voda) narejen v vrednosti 3,936 mio evrov. Sredstva so zadostovala za
minimalno izvajanje GJSUV za prve tri mesece. Za ta sredstva se je izvedlo oz. se še bodo izvedle: strokovne naloge (izdelava projektne in teh. dokumentacije
za potrebe izvajanja javne službe), spremljanje stanja vodne infrastrukture (VI), pripravljenost dežurne ekipe ob nastopu visokih voda, čiščenje zarasti na Dobrenjskem potoku (občina Pesnica); sanacija talnega izpusta na AK Komarnik ter čiščenje struge Partinjščaka (občina Lenart); posek prekomerne zarasti, odstranitev plavja in štorov na Pesnici (občina Gorišnica); odstranitev naplavin - vzpostavitev pretočnosti strug Žabnika in Cigltajha (občina Rače-Fram) ter sanacija poškodb na obstoječi vodni infrastrukturi na Misli-nji (občina Slovenj Gradec),« je pojasnil vodja GJSUV na porečju reke Drave iz VGP Drava Ptuj Rok Ferme in nadaljeval, da je država za preostanek leta z aneksom k letni pogodbi zagotovila še približno 393.114 evrov.
A kot opozarja, je izvedba košnje pod velikim vprašajem. V VGP se držijo za glavo, saj ne vedo, kako naj z zagotovljenimi sredstvi izpolnijo pogodbene obveznosti: »Za ta sredstva (393.114 evrov) moramo pripraviti terminski plan do konca leta 2016. Če od omenjenega zneska odštejemo izvajanje prioritetnih strokovnih nalog (izdelava projektne in tehnične dokumentacije, spremljanje stanja vodne infrastrukture, pripravljenost dežurne ekipe ob nastopu visokih voda) in sredstva za inter-
ventno vzdrževanje, nam ostane približno polovica denarja. Samo za izvedbo košenj brežin urejenih vodotokov bi potrebovali 2,5-krat toliko, kolikor je/bo razpoložljivih sredstev. Ker pa je treba izvajati tudi druga nujna vzdrževalna dela (vzpostavlja-
nje pretočnosti strug, sanacija poškodb na obstoječi VI ...), žal trenutno ne vidimo možnosti, da košnje v letošnjem letu sploh izvedemo, če država ne zagotovi (pre)potrebnih in obljubljenih sredstev.«
Monika Levanič
Kateri vodotoki bodo prišli v ožji izbor ...
Čeprav od katastrofalnih poplav na reki Dravi, ki so povzročile za 105 milijonov evrov škode, teče že četrto leto, država očitno ne zagotavljava pogojev za učinkovito vzdrževanje vodotokov. Stanje je zaradi krčenja državnih sredstev v tem trenutku skrb vzbujajoče. VGP Drava ne ve, česa naj se z zagotovljenimi sredstvi pravzaprav sploh loti: »Konkretno še nismo dokončno definirali, kateri vodotoki bodo prišli v ožji izbor, saj moramo le-te izbrati iz programa vzdrževalnih del, za katerega smo prejeli le 16 % sredstev. Dodatni faktor pri odločanju je tudi trenutno neurje, ki se je dogodilo predvsem na območju Pohorja in Kozjaka.«
Foto: Črtomir Goznik
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 13. maja 2016
Slovenija, Podravje • Kako koristni okolju so ugodni krediti in finančne spodbude?
Denar za ekološke investicije
Eko sklad je marca objavil javni poziv za nepovratne finančne spodbude za investicije, koristne okolju, prejšnji sij v zrak, vendar so se težave lotili na precej neučinkovit način. Denar ostaja na skladu, saj so razpisni pogoji
Slovenski okoljski sklad ali krajše Eko sklad so z zakonom o varstvu okolja ustanovili leta 1994. Skrbel naj bi za spodbujanje trajnostnega razvoja s financiranjem naložb za preprečevanje, odpravljanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Skladova sredstva za nepovratne finančne spodbude občanom, pravnim osebam in občinam so pravzaprav zbrani prispevki za energetsko učinkovitost, seveda zmanjšani za 22 % DDV, ki se mu država tudi v ekološke namene ne bo odrekla. Prispevke po Uredbi o zagotavljanju prihrankov energije plačujemo pri daljinski toploti, električni energiji ter trdih, tekočih in plinastih gorivih.
Novi javni pozivi
V začetku marca so na Eko skladu objavili javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev fizičnim osebam, za katerega imajo pripravljenih 15,8 milijona evrov. Do kdaj bo odprt, ne moremo vedeti. Vesna Črnilogar, vodja sektorja za nepovratna sredstva Eko sklada, pojasnjuje, da pozive spreminjajo samo, če je to potrebno zaradi nove zakonodaje: »Pozivi so odprti, vse dokler niso podeljena vsa rezervirana sredstva. Lahko pa ta zvišamo ali pa denar prerazporedimo, če je za nek razpis ogromno zanimanja, za drugega pa skoraj nič.«
Spodbude za izvedbo enega ali dveh posamičnih ukrepov
v//////////////^
| Brezplačno svetovanje
Od leta 2012 Eko sklad občanom ponuja brezplačno energetsko svetovanje v okviru mreže 53 pisarn ENSVET po Sloveniji - tudi v Lenartu, Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici. Neodvisni svetovalci lahko pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti okolja. Občanom je na voljo tudi svetovanje prek elektronske pošte ali na brezplačni telefonski številki 080 1669.
/
Razpisi tudi za podjetja in občine
Za ugodna posojila, predvsem za naložbe, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, so tudi za pravne osebe in samostojne podjetnike razpisali 5 milijon evrov. Enak znesek so rezervirali za posojila občinam, predvsem na področju trajnostne mobilnosti, 6 milijonov pa za subvencioniranje gradnje skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v lasti občin. Osnovna spodbuda bo znašala največ 400 evrov na kvadratni meter, dodatna sredstva pa bo mogoče pridobiti z vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva ali masivno leseno fasadno oblogo, če bo ta pokrivala več kot polovico stavbe. Nepovratna sredstva so občinam zdaj ponudili prvič po treh letih.
znašajo do 20 % priznanih stroškov naložbe (v preteklih letih do 25 %), v primeru obsežnejše obnove načeloma do 30 %, na nekaterih območjih tudi več. Določene so tudi omejitve, kolikšne vrednosti lahko posamezne naložbe dosežejo. Rok za dokončanje naložbe je, odvisno od vrste ukrepa, 9 do 24 mesecev, izjemoma pa ga je mogoče tudi podaljšati. Eko sklad ima pravico do ogleda objekta ali preverjanja dokumentacije še tri leta po izplačilu subvencije.
Od objave razpisa 4. marca so prejeli približno 1.100 vlog, katerih skupna vrednost znaša dobra 2 milijona evrov. Črnilogar-jeva pojasnjuje: »Ocenjujemo, da bi znesek moral zadostovati za okoli 10.000 vlog. Če bodo porabljena vsa sredstva, bomo verjetno ponudili še dodatna. Največ zanimanja je trenutno za ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja zraka, domnevamo pa, da bo skupno največ zanimanja za nakup toplotnih črpalk, po-
dobno kot lani.« Največ prošenj so dobili iz osrednje Slovenije, Maribora in Kranja, najmanj pa iz Zasavja, kjer je zrak najbolj onesnažen ...
Denar za
subvencije ostaja na skladu
Eko sklad je, kot pove ime, ekološka institucija in ne socialni korektor, čeprav med svojimi cilji navaja tudi prispevanje k »odpravljanju socialnih in drugih ovir pri doseganju odločitev za naložbe in okoljskih ciljev«. Na trda goriva kuri predvsem najrevnejši sloj, prav ta pa tudi vozi najstarejše avtomobile z največjimi emisijami škodljivih snovi. Država medtem ponuja subvencije za nakup večini nedostopnih električnih vozil. Tisti, ki si energetske sanacije hiše ne morejo privoščiti, se zanjo najbrž tudi zaradi pomoči v
Pomoči Eko sklada za občane
1 Nepovratne finančne spodbude	Ugodna posojila 1
•	nakup zunanjega stavbnega pohištva, toplotne črpalke, sončnih kolektorjev, sistema za prezračevanje z vračanjem toplote, kotla ali kurilne naprave na lesno biomaso •	izolacija fasade ali strehe •	celovita obnova stanovanjske stavbe •	nakup skoraj ničenergijske stavbe ali stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj ničenergijskem razredu	•	nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, električnih vozil, naprav in sistemov za ogrevanje prostorov, sodobnih naprav za pridobivanje električne energije •	raba obnovljivih virov energije za ogrevanje, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi stavb in nadomeščanje nevarnih materialov •	odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, učinkovita raba vodnih virov in oskrba s pitno vodo, ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki •	gradnja ali nakup nizkoenergijske ali skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe
višini 20 % vrednosti investicije pod strogimi pogoji (beri: dražje) ne bodo odločili. Morda pa bodo mojstre najeli na črno ali kaj postorili sami, se tako izognili 22 % davku in tako naložbo izvedli občutno ceneje kot s subvencijami. Finančne spodbude so skratka namenjene predvsem srednjemu in višjemu sloju prebivalstva (le da srednjega skoraj več ni), ki bi tudi brez njih kupila le najboljše.
Konec lanskega leta so na Eko skladu sicer prav socialno šibkim ponudili nepovratna sredstva za zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva z novimi na lesno biomaso, in to kar do 100 % priznanih stroškov naložbe. Poziv je sicer veljal le na območju devetih občin, v katerih je zrak še posebej onesnažen: v Celju, Hrastniku, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Trbovljah in Zagorju. Zanimanja je bilo veliko, pravijo, vendar razpisanim pogojem ni zadostil skoraj nihče. Med njimi sta namreč bila tudi (so)lastništvo stavbe in prejemanje socialne pomoči, ki pa sta v Sloveniji skoraj nezdružljiva.
Najbrž je iz podobnih razlogov denar ostal tudi pri lanskem javnem pozivu za dodeljevanje nepovratne pomoči pri obnovi tri- ali večstanovanj-skih stavb (čez kak mesec ga bodo zamenjali z novim), ki je socialno šibkim upravičencem kril vse priznane stroške investicije. Socialna pomoč namreč pomeni dolgoročno odpoved lastnini, tako da bi država v tem primeru pravzaprav subvencionirala zgolj samo sebe. Zamislimo si tudi drugo skrajnost: prazno hišo, kupljeno zgolj kot naložbo, bi država pomagala energetsko sanirati. S tem bi kapital lastnika še oplemenitila, učinka na okolje pa seveda ne bi dosegla.
Tudi za subvencije pri nakupu električnih vozil lani predvidenega denarja niso porabili, je pa letos razpisan znesek enak lanskemu: 0,5 milijona evrov za občane in 2 milijona za pravne osebe. Višina posamezne pomoči je odvisna od kategorije vozila in je lani znašala največ 5.000 evrov, letos pa 7.500. Sekretarka Eko sklada Vesna Vidič pravi: »Sredstva se lani niso v
Predvidoma razpisana nepovratna sredstva Eko sklada v letih 20162020 v milijonih evrov
	2016	I 2017	I 2018	I 2019	I 2020 I
Stanovanjske stavbe	33,3	44,1	44,1	44,1	44,1
Skupaj	52,6	55,9	5 ,	51,9	51,9
Foto: CG
petek • 13. maja 2016
Tednikov objektiv
Štajerski	5
gre težko v promet
mesec pa še poziv za ugodna posojila. Letos ciljajo predvsem na zmanjševanje škodljivih emi-prezahtevni ali pa subvencije izvedbo investicije toliko podražijo, da se jih ne splača vzeti...
celoti porabila, vendar so neporabljena sredstva namenska in se namenjajo za spodbujanje naložb za povečanje energetske učinkovitosti.« Črnilogarjeva dodaja: »Denar za električne avtomobile ostaja. Povpraševanje sicer res ni veliko, a je trend pozitiven. Domnevamo, da se bo zanimanje zanje še povečalo, ko bo vzpostavljena mreža polnilnic po državi.« Mi pa domnevamo, da bi lahko država delež električnih avtomobilov na naših cestah učinkoviteje in občutno ceneje zvišala tako, da bi zanje preprosto znižala DDV.
Kako ugoden je eko kredit?
Aprila so na Eko skladu objavili tudi šest milijonov evrov težak javni poziv za ugodno kreditiranje naložb učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Pri posojilih morajo priznani stroški posameznega ukrepa znašati vsaj 1.500 evrov in ne morejo preseči 20.000 evrov, pri obsežnejši obnovi stavb pa lahko kredit znaša največ 40.000 evrov na posamezno vlogo. Investicije je treba končati v enem letu od dneva sklenitve kreditne pogodbe. Tisti, ki izpolnjujejo tako pogoje za kreditiranje kot za nepovratna sredstva, lahko zaprosijo za pridobitev obeh spodbud.
Obrestna mera kreditov je malenkost nižja kot lani in je seštevek trimesečnega EURI-BOR-a in 1,3 % fiksnega pribit-ka, odplačilna doba pa ostaja 10 let. Banka Koper, na kateri se pogodbe sklepajo, zaračuna še stroške odobritve kredita v višini 1,5 % glavnice oz. najmanj 40 in največ 175 evrov, za vodenje kredita pa je letno treba primakniti še med 30 in 50 evrov. Eko sklad celoten znesek nakaže v petih dneh po predložitvi dokazil o zaključku naložbe ali pa 40 % sredstev izplača takoj, 60 % pa po zaključeni investiciji. Če mora občan kupiti material ali za dela plačati aro, si mora torej denar najprej izposoditi
^///¿mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiii^
| Kako zaprositi za pomoč Eko sklada?
Za pomoč lahko zaprosijo vse osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Eko skladu morajo oddati izpolnjen predpisan obrazec, priložiti pa morajo še različna dokazila, odvisno od vrste investicije: predračun izbranega izvajalca oz. dobavitelja (s podrobnim popisom del, naprav ali materialov), veljavno gradbeno dovoljenje in podatke o lastništvu nepremičnine ali soglasje lastnika nepremičnine. Če posamezni proizvodi ali naprave niso uvrščeni na informativne sezname Eko sklada, je treba dodati še priloge, ki izkazujejo tehnične parametre posameznih produktov.
Foto: Črtomir Goznik
kje drugje. Vzeti mora posojilo, da bi (zaključil dela in s tem) dobil posojilo.
Poleg tega se obveže, da bo investicijo izvedel po zahtevanih standardih. Eko sklad je na svoji spletni strani objavil seznam ustreznih proizvajalcev in materialov za fasadne sisteme, kurilne naprave na lesno biomaso, leseno zunanje stavbno pohištvo, centralne in lokalne prezračevalne naprave z vračanjem toplote odpadnega zraka, sprejemnike sončne energije in toplotne črpalke. Pravijo, da je seznam informativne narave in je izbira proizvajalca v izključni odgovornosti posameznika, a je vlogi
v tem primeru treba priložiti dodatna dokazila.
Glede na to, da je treba uporabiti certificirane materiale in najeti pooblaščene mojstre (kar investicijo navadno podraži), ponudba ugodnih kreditov morda niti ni tako velikodušna. Na Delavski hranilnici, ki jo je revija Moje finance lani izbrala za najugodnejšo banko za fizične osebe, za stanovanjski kredit (torej tudi za adaptacijo stavb) do 10 let računajo 6-mesečni EURIBOR in 1,9 % pribitka. Stroški odobritve kredita znašajo med 1,2 in 1,9 % glavnice oz. najmanj 200 in največ 500 evrov, člani gasilskih društev pa so jih celo oproščeni. Precej primerljivo torej, vendar brez slehernih pogojev glede izvedbe del, brez rokov in ogledov ...
Čemu (komu) služi Eko sklad?
Od leta 1995 do lani so na Eko skladu odobrili več kot 17.300 kreditov za različne okoljske naložbe v skupni vrednosti okoli 451 milijonov evrov. Nepovratna sredstva so pričeli podeljevati šele leta 2008; do lani so za več kot 78.400 naložb podelili okoli 141 milijonov evrov sub-
vencij. Letno razpisana sredstva za ugodno kreditiranje ocenjujejo na 25-30 milijonov evrov, nepovratna sredstva iz uredbe o prihrankih energije na 3237,5 milijona evrov, nepovratna sredstva iz Sklada za podnebne spremembe pa na 15-20 milijonov evrov. »Za subvencije je torej predvidenih skupaj 52-56 milijonov evrov na leto, od tega 33-44 milijonov evrov samo za naložbe v stanovanjskih stavbah,« pravijo.
Zakaj ne bi država avtomatično subvencionirala nakupa vseh okolju prijaznih materialov in naprav ali se pri njih odrekla delu davka? Namesto tega plačujemo 41 uslužbencev in njihovih pisarn - tako vsaj navaja poročilo za leto 2014, saj ga za lansko leto še niso utegnili spisati. Objavili so celo graf strukture aktivnosti energetskih svetovalcev: 77 % njihovega dela predstavlja svetovanje, 5 % razgovori, 1 % pisanje elektronskih sporočil itd. Kljub vsemu je predlani presežek prihodkov nad odhodki znašal 1,5 milijona evrov. Od tega so tretjino namenili za pokritje revalorizacije dolgoročnih kreditov, cel milijon pa je pač ostal nerazporejen...
Eva Milošič
«ffi^dl
Foto: Črtomir Goznik
Anketa - Poznate Eko sklad?
Marko Bauman: »Za Eko sklad sem izvedel iz medijev in s spleta. Možnosti, ki jih ponuja, pa nikoli nisem koristil. Gradil sem hišo, vendar za subvencije ali kredit nisem zaprosil. Hišo sem namreč gradil v lastni režiji, zato se mi to ne bi izplačalo.«
Joco Emeršič: »Na hiši sem naredil novo fasado in zamenjal okna. Pri fasadi se za pomoč Eko sklada nisem odločil, ker bi jo potem moral narediti po njihovih standardih; določena je, recimo, minimalna debelina stiropora, kupiti pa je treba točno določenega ... Takšna fasada bi me z že odšteto subvencijo še vedno stala precej več, kot sem zdaj zanjo dejansko odštel, pa še s papirji se mi ni bilo treba ukvarjati. Pri oknih pa mi je obrazce za pridobitev nepovratnih sredstev sklada (za petino investicije) priskrbel kar trgovec. Hišo sem fotografiral pred menjavo oken, med njo in po njej. Skladu sem poslal pet fotografij, od katerih pa naj bi bila ena preveč zatemnjena in naj se ne bi videlo purpena, zato moram vlogo dopolniti. Skratka: zavrnejo, kar le morejo. Poleg tega so obrazci tako zapleteni, da jih zna izpolniti le malokdo.«
Peter Ladič: »Eko sklad načeloma poznam. Nisem pa podrobneje seznanjen z njegovimi pogoji, saj ga doslej še nisem potreboval. Ob načrtovanju investicije bi vsekakor preveril tudi možnosti subvencij in posojil, ki jih sklad ponuja.«
Snežana Plohl: »Za Eko sklad sem izvedela iz medijev. Zaradi hude toče leta 2008 smo na hiši morali menjati streho, za kar smo pri Eko skladu najeli ugoden kredit. Ta je pokril dobro polovico investicije, odplačali pa ga bomo v desetih letih. Sam postopek je tekel hitro - mislim, da smo papirje rešili v treh tednih. Izpolnjenim obrazcem smo morali priložiti še predračun izvajalcev del in dokazila o kreditni sposobnosti, po zaključenih delih pa še račune. Pogoj za pridobitev kredita pa je bil, da je strešna izolacija debela vsaj 20 centimetrov.«
6 Štajerski
Gospodarstvo
petek • 13. maja 2016
Ptuj • Pred izredno skupščino Perutnine Ptuj
Uprava po novem dvočlanska
Zadnji petek v maju se bodo na izrednem zasedanju skupščine sestali delničarji Perutnine Ptuj (PP). Med drugim bodo odpoklican tri dosedanje člane nadzornega sveta in imenovali šest novih.
Po novem bo nadzorni svet družbe štel devet članov. Doslej jih je bilo šest: Borut Bratina (predsednik), Vlasta Jeza, Simon Toplak, Drago Sok, Albina Vrb-njak in Iztok Letonja. Bratino, Toplaka in Soka bo skupščina odpoklicala ter na novo imenovala šest novih članov - vse predstavnike kapitala, od katerih jih pet prihaja iz družbe SIJ in eden iz državne Kapitalske družbe (KAD). Medtem ko bodo novi lastniki nadzorni svet v Perutnini razširili, pa je v upravi predvideno krčenje. V skladu s spremembami statuta bo uprava v prihodnje dvočlanska. Pričakovati je, da se bosta iz uprave poslovila dolgoletni prvi mož PP Roman Glaser in član Tone Čeh. »Glede na dejavnost in velikost družbe je takšno število članov vodenja in nadzora po mnenju delničarja primeren od-
Foto: Črtomir Goznik
Družbeniki ptujske prehrambne korporacije bodo na izredni skupščini konec maja spremenili statut družbe, v skladu z njim pa tudi spremembe v nadzornem svetu in upravi.
raz njene lastniške strukture, ki bo zadostoval za kakovostno in strokovno izvajanje funkcij kor-porativnega upravljanja,« je v obrazložitvi predlaganega sklepa, o katerem bo glasovala skupščina, zapisal predsednik uprave PP Tibor Šimonka.
Skupščina bo odločala tudi o plačilu nadzornikom za opravljanje funkcije. V skladu s predlogi bo član nadzornega sveta za opravljanje funkcije na leto prejel 10.300, predsednik do 15.450, njegov namestnik pa do 11.330 evrov. Za udeležbo na seji nadzorniki prejmejo še sejnino, ki za redno sejo znaša 275 evrov. Vsi zneski so v bruto vrednosti. Člani nadzornega sveta so med drugim upravičeni tudi do povračila stroškov prevoza in dnevnic.
Sicer pa dodajmo, da so zaposleni v proizvodnji PP s tem mesecem prešli na spremenjeni oz. podaljšani delovni čas: de-veturni delovnik, šest dni v tednu. Na vprašanje, zakaj takšna odločitev, prvi mož Perutnine Ptuj Tibor Šimonka odgovarja: »Dinamika manageriranja delovnega časa je v celotni poslovni skupini stalnica, s katero upravljajo odgovorni vodje in njihovi sodelavci. Tovrstne spremembe niso posamične in niti ne osamljene.«
Mojca Zemljarič
Slovenska Bistrica • Aha Emmi za 2,5 milijona evrov v poljske roke
Prepričani, da bo novi lastnik ohranil proizvodnjo v Slovenski Bistrici
Slaba banka (DUTB) je minuli mesec s poljskim podjetjem Aluform po poročanju STA podpisala pogodbo o prodaji slovenjebistriškega podjetja Aha Emmi. V družbi se prihoda novega strateškega lastnika veselijo, a opozarjajo, da je bila pogodba podpisana z določenimi odložnimi pogoji, za katere verjamejo, da se bodo pozitivno izpolnili
Promocijsko sporočilo
Dela na avtocesti tečejo po načrtih
Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) je večino Slovenije z avtocestnim sistemom že povezala, pravkar pa v dveh etapah gradi še avtocestni odsek med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje. Konec prejšnjega meseca je DARS s podjetjem EURO-ASFALT Sarajevo, ki je bilo na javnem razpisu izbrano kot najugodnejši ponudnik, podpisal pogodbo za izgradnjo druge etape. Dela tako že tečejo na celotnem odseku. Avtocesta Draženci-MMP Gruškovje bo izboljšala kakovost okolja in življenja lokalnih prebivalcev, zvišala pretočnost in prometno varnost, zadovoljstvo uporabnikov ter prevzela daljinski in velik del mednarodnega prometa. Povezava med republikama Avstrijo in Hrvaško je namreč ena ključnih evropskih povezav v smeri sever-jug, Slovenija pa tako ne bo več črna lisa na avtocestni povezavi med nemškim Hamburgom in grškim Solunom. Predvidevajo, da bo avtocesta takoj po odprtju leta 2018 v povprečju prevzela od 9.900 do 13.600 motornih vozil dnevno, od tega bo med 16 in 19 % tovornih vozil. Leta 2047, ob koncu planskega obdobja, pa pričakujejo med 21.300 in 27.400 vozili dnevno, od tega med 23 in 27 % tovornih vozil. Pogodbena vrednost del na drugi etapi znaša 46,02 milijona evrov brez oziroma 56,14 milijona evrov z DDV, vrednost celotnega projekta pa na podlagi potrjenega investicijskega programa skupaj z DDV in stroški financiranja ocenjujejo na 251,31 milijona evrov. Od tega bo DARS zagotovil 71,3 milijona evrov, evropska sredstva TEN-T (trans evropske transportne mreže) znašajo 3,23 milijona evrov, 63,53 milijona evrov je zagotovljenih v evropskem kohe-zijskem skladu, preostalih 113,42 milijona evrov pa krije posojilo pri Evropski investi-
cijski banki. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020, prednostne osi Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti, prednostne naložbe Podpiranje multimodal-nega evropskega prometnega območja z vlaganjem v TEN-T.
Dela na prvi etapi avtoceste v dolžini 7,26 kilometra tečejo že od lanskega oktobra, tudi na drugi etapi, dolgi 5,77 kilometra, pa so začetna gradbena dela že v polnem teku. Hkrati gradijo tudi premostitvene objekte, nadvoze in podvoz, ter urejajo vzporedno regionalno cesto oz. deviacije. S potekom del so na DARS-u zadovoljni: »Dela potekajo skladno s planom, nepričakovanih ovir ni, izvajalec pa se drži pogodbenega roka.« Polovico avtoceste na celotni prvi etapi bodo prometu predali predvidoma novembra 2017, celoten avtocestni odsek pa leta 2018.
Na DARS-u pojasnjujejo: »Od izvajalcev del pričakujemo pravočasno, kakovostno in skrbno izvajanje projekta in pogodbenih zavez. Medsebojno zaupanje ter spoštovanje poslovnih zavez je namreč osnova za vse uspešno izvedene projekte. Pri tem vi-
dimo izvajalce, ki so jim bila dela zaupana, kot soustvarjalce dela našega poslanstva - biti zanesljiv graditelj in upravljavec avtocestnega omrežja.« Več informacij o projektu in napredovanju del je dostopnih na DARS-ovih spletnih straneh, kjer se je po bodoči avtocesti že mogoče peljati - vir-tualno.
Vodja projekta na DARS-u Bogdan Vrezner opozarja, da največji izziv ne bodo zahtevna gradbena dela, ampak usklajevanje poteka gradbiščnega prometa z rednim prometom, predvsem v turistični sezoni. Na DARS-u zato pozivajo: »Lokalno prebivalstvo in vse uporabnike cestne povezave med Draženci in Gruškovjem v poletnem času, ko je pričakovan večji promet in se bo zaradi gradnje promet tudi preusmerjalo, prosimo za strpnost in razumevanje. Svetujemo jim, da premislijo o izbiri alternativnih poti in mejnih prehodov.«
DARS
PovezujemoSlovenijo
»V družbi se prihoda novega strateškega lastnika veselimo, saj ta prihaja iz branže in bo nadgrajeval ter dopolnil dejavnost družbe Aha Emmi in ji predvidoma tudi odpiral nove trge. Verjamemo, da je namen novega lastnika nadaljevanje proizvodnje v Slovenski Bistrici in razvoj dejavnosti družbe, ki ji bo kapitalsko močen lastnik lahko nudil tudi stabilno finančno ozadje,« je za naš časopis povedala pro-kuristka Maja Gazvoda.
Družba Aluform s sedežem na Poljskem je v celoti v lasti Grupe Kety. Vodilno poljsko industrijsko skupino, ki deluje na področjih stiskanih aluminijastih izdelkov, aluminijastih sistemov za gradbeništvo in fleksibilne embalaže, sestavlja 22 odvisnih družb iz vse Evrope, so za STA pojasnili v DUTB. Zaradi specifičnega položaja družbe Aha Emmi in njene gospodarske panoge je slaba banka terjatve in poslovni delež v družbi prodajala prek javnega razpisa. Grupo Kety so izbrali, ker je prek svoje odvisne družbe oddala najboljšo ponudbo. V pogodbo so vključe-
ni tudi odložni pogoji, med katerimi je najpomembnejša odločba agencije za varstvo konkurence. Skupna pogodbena vrednost znaša 2,5 milijona evrov.
»Aha Emmi je danes v bistveno boljši kondiciji, kot je bila po zaključku prisilne poravnave v začetku leta 2015, saj smo po zaključeni prisilni poravnavi izvedli še notranje prestrukturiranje oz. določene stroškovne in programske optimizacije ter tako dosegli, da družba danes posluje z dobičkom. Ostaja še problem zadolženosti 'za nazaj', ki izhaja iz pogojev prisilne poravnave, ki pa jo bo družba s pomočjo novega lastnika veliko lažje zmanjšala oz. odplačala,« je še povedala Gazvoda.
Terjatve do družbe Aha Emmi so iz NKBM in NLB na DUTB prenesli v začetku leta 2014. Podjetje se je takrat soočalo predvsem z nevzdržno stopnjo zadolženosti, ki je večinoma izvirala iz poroštvenih obveznosti za dolgove drugih družb skupine AHA Mojce Lukančič in Nigela Buxtona, je še poročala STA.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Minuli torek je DUTB s poljskim podjetjem podpisala pogodbo z odložnimi pogoji, med katerimi je najpomembnejša odločba agencije za varstvo konkurence.
petek • 13. maja 2016
Podravje
Štajerski	7
Slovenija, Podravje • Največ sredstev številčno najmanjši italijanski manjšini
Za tri manjšine letos skoraj 4,6 milijona evrov
Za financiranje treh skupnosti je država lani namenila okrog 4,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, letos pa planirajo še 80.000 evrov več.
•////////ACíí,
Vedno več Romov in vedno manj Madžarov ter Italijanov
Zadnji podatki o številu pripadnikov vseh treh manjšin na Slovenskem izvirajo iz leta 2002. Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije) v Sloveniji živi približno od 7.000 do 12.000 Romov. Popis prebivalcev izpred 14 let sicer govori o precej manjših številkah: »Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 prebivalcev, 3.834 osebe pa so kot materni jezik navedle romski jezik. Ob predhodnem popisu prebivalstva v letu 1991 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 2.259 oseb, 2.752 osebe pa so kot materni jezik navedle romski jezik. Iz primerjave podatkov obeh popisov se da sklepati, da večje število opredeljenih Romov ob zadnjem popisu kaže tudi na izboljšanje njihovega položaja v tem obdobju,« pojasnjujejo v Uradu vlade RS za narodnosti.
Po številčnosti po podatkih iz leta 2002 sledi madžarska narodna manjšina: »Po statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8.000 oseb, 8.720 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 oseb, 7.713 oseb je kot materni jezik navedlo madžarski jezik.«
Z upadanjem števila pripadnikov se poleg madžarske manjšine srečuje tudi italijanska: »Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2959 oseb, 3882 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb, 3762 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik.«
■ v
Foto: DK
Romski skupnosti, ki naj bi bila sicer najštevilčnejša, so v letu 2015 namenili okrog 561.002 evrov.
/
V Sloveniji imamo dve tradicionalni nacionalni manjšini - italijansko in madžarsko narodno skupnost ter posebno, romsko skupnost. Vse tri skupnosti so ustavno zavarovane. Preverili smo, kolikšen sveženj denarja država letno nameni za njihovo financiranje in zakaj točno je ta denar sploh namenjen. Kot je pojasnil direktor Urada vlade
Slovenija, Podravje • Spomladanski rok mature
Za maturante se začenja napeto obdobje
S pisanjem eseja se je začel spomladanski rok mature. Še nekaj tednov imajo maturantje časa, da utrdijo svoje znanje še iz drugih predmetov.
Naslednji izpit je namreč na vrsti 28. maja, ko bodo pisali angleščino, dva dni kasneje drugi del slovenščine, zadnji dan v tem mesecu pa še filozofijo, psihologijo in sociologijo. Maturitetni izpiti si sledijo vse do sredine junija, takrat pa bo več ali manj vse odločeno, vsaj kar se prvega roka letošnje mature tiče.
Poletje za maturante letos ne bo ravno brezskrbno, nestrpno
bodo namreč čakali na 11. julij, ko bodo izvedeli rezultate mature. Za tiste, ki ne bodo uspešni, se konec avgusta začenja drugi rok splošne mature, z rezultati pa bodo seznanjeni šele 16. septembra.
Maturitetne izpite opravljajo vsi kandidati v Sloveniji po enakih postopkih in pravilih ter v skladu z enakimi ocenjevalnimi merili.
Konec tega meseca se začenja spomladanski rok tudi za tiste, ki bodo opravljali poklicno maturo. Pisni izpiti jih čakajo vse do 11. junija, na vrhuncu poletja, 4. julija, pa bodo seznanjeni z rezultati. Jesenski del splošne mature se bo začel 24. avgusta, tisti, ki bodo izpite opravljali šele takrat, pa bodo o svojih ocenah obveščeni 8. septembra.
Dženana Kmetec
RS za narodnosti Stane Baluh, so letos za vse tri manjšine rezervirali 4.586.004 evrov, kar je v primerjavi z letom poprej približno dobrih 80.000 evrov več.
Podatki financiranja za zadnjih šest let pa kažejo, da se višina sredstev, namenjen vsem trem skupnostim, z leti zmanjšuje, z izjemo leta 2011. V letu 2010 je bilo namreč za potrebe vseh treh skupin namenjenih 4.662.041 evrov, v letu 2011 približno 40.000 evrov več, in sicer 4.701.824 evrov, v letu 2012 za okrog 44.000 evrov manj oziroma 4.657.655 evrov, v letu 2013 še za dobrih 10.000 manj, in sicer 4.647.031 evrov, v letu 2014 pa za dodatnih 117.000 evrov manj, torej 4.529.540 evrov. V lanskem letu so jim namenili 4.504.414 evrov, kar pomeni, da so znesek v primerjavi z letom poprej znižali še za dodatnih 25.000 evrov. Kot kaže, pa bodo z letošnjim letom nižanje sredstev v zadnjih štirih letih vendarle prekinili.
Več kot polovica sredstev italijanski
■ ■	«v« ■
narodni manjšini
Kot še kažejo podatki o financiranju, največji delež sredstev dodelijo italijanski narodni skupnosti, ki je sicer po številčnosti po podatkih iz leta 2002 najmanjša. Tako je v lanskem letu prejela 2.402.153 evrov, kar pomeni 52 % delež celotnih sredstev. Madžarska narodna skupnost je v preteklem letu prejela 1.541.259 evrov. Romski skupnosti, ki naj bi bila sicer najštevilčnejša, pa so v letu 2015 namenili približno 37.000 evrov manj kot v letu pred tem, in sicer 561.002 evrov.
Več denarja tistim manjšinam, ki imajo več RTV oddaj
Zanimivo je, da največji delež sredstev dobi italijanska manjšina, ki ima najmanj članov. Direktor Urada vlade RS za narodnosti Stane Baluh je pojasnil, da se sredstva ne delijo po ključu števila pripadnikov: »Razmerja glede dodelitev sredstev posamezni skupnosti ostajajo že leta približno enaka, saj tudi pri njihovem delovanju ni bistvenih sprememb. Podatek glede številčnosti že na podlagi ustavnega določila (64. člen) ni merodajen za dodeljevanje sredstev. Razlika v korist narodne skupnosti nastane predvsem zaradi sofinanciranja RTV-programov, saj v Kopru deluje RTV studio cel dan, RTV studio Lendava pa pripravlja le posamezne oddaje, kar je bistveno manj programa, zaposlenih, stroškov ... Drugače pa je sofinanciranje informativne dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti na približno enaki ravni. Dejstvo pa je tudi, da krovna organizacija italijanske narodne skupnosti letno za svoje delovanje prejme skoraj tretjino manj sredstev kot krovna organizacija madžarske narodne skupnosti.«
Kossics József Kétnyelvü Általános Iskola és Óvoda Felsószólnók
Dvojezična osnovna šola in vrtec Jožefa Košiča Gornji Senik
In čemu so namenjena ta državna sredstva? Direktor Baluh odgovarja: »Sredstva se za italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti zagotavljajo za sofinanciranje delovanja/programov krovnih organizacij italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti v Sloveniji, dvojezičnega poslovanja občinskih uprav in delovanje občinskih samoupravnih narodnostnih skupnosti v devetih občinah na dvojezičnem
območju, radijskih in televizijskih oddaj za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter romsko skupnost v okviru javne radiotelevizije, informativne dejavnosti madžarske narodnostne skupnosti, romske skupnosti in delovanja italijanskih ustanov na Hrvaškem, ki opravljajo svojo dejavnost tudi za potrebe italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, programov romskih organizacij ipd.«
Monika Levanič
V zadnjih šestih letih 27,7 milijona evrov za manjšine
	I 2010 I	2011 I	2012 I	2013 I	2014 I	2015 I
Italijanska narodnostna sk.	2.366.060	2.506.771	2.472.051	2.472.052	2.390.278	2.402.153
Madžarska nar. sk.	1.526.631	1.561.207	1.569.850	1.569.850	1.541.259	1.541.259
Romska skupnost	769.350	633.846	615.754	605.129	598.003	561.002
SKUPAJ	4.662.041	4.701.824	4.657.655	4.647.031	4.529.540	4.504.414
Foto: Črtomir Goznik
Vir: Urad vlade RS za narodnosti
Foto: arhiv
8 Štajerski
Podravje
petek • 13. maja 2016
Ormož • Martinovo se seli v center mesta
Večernega dogajanja v martinovem
Čeprav je do letošnjega martinovanja v Ormožu, ki sodi med največje v Sloveniji, še skoraj pol leta, je jasno, da je večerno vprašljivo. A to ni edina novost. Celotno dogajanje se seli v center mesta.
Exbau opozarja na napake v razpisni dokumentaciji
Edini prijavljeni na javni razpis za zbiranje ponudb za Martinovanje 2016 (za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v martinovem šotoru) družba Exbau, se je po poročanju Radia Prlek odzvala na negativen odgovor v zvezi z razpisom. V izjavi so zapisali, da ne razumejo, zakaj niso bili izbrani. Opozorili so na nekatere napake v razpisni dokumentaciji: »Kljub temu da smo bili edini ponudnik, Javna razvojna agencija Ormož naše prijave ni sprejela. V sami prijavi smo JARO in ustanovitelja opozorili, da predmetno zbiranje ni v skladu z veljavnim zakonom o javnih naročilih. V razpisni dokumentaciji so manjkali trije vzorci obrazcev, ki bi morali biti obvezna priloga ponudbe. Nadalje se v razpisni dokumentaciji zmedeno uporabljajo termini: javni razpis, zbiranje ponudb in prijava. Prav tako sta v razpisni dokumentaciji navedena dva roka oddaje ponudbe, in sicer 3. februar 2016 in 3. marec 2016. Razpisna dokumentacija, ki je bila objavljena na portalu občine Ormož, je bila datirana z lanskim datumom, torej 26. februar 2015. Menimo, da si tako nedodelanega razpisa javna ustanova, kot je Javna razvojna agencija Ormož, ne bi smela dovoliti in ga nikakor tudi ne objaviti. V trenutku, ko so bili opozorjeni na pomanjkljivosti, nejasnosti in lapsuse, bi morali razpis umakniti in ponoviti. Nenavadno pa se nam zdi, da kljub temu, da smo se na razpis prijavili kot edini ponudnik, nas organizator ni pozval niti k dopolnitvi ponudbe, kar bi v skladu z zakonom o javnih naročilih moral storiti.«
Kot je pojasnil direktor Javne razvojne agencije občine Ormož (JARA) Zlatko Zadravec, je bil v začetku leta objavljen razpis za zbiranje ponudb za Martinovanje 2016 za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v martinovem šotoru. Vrednost vložka javnega partnerja v okviru tega razpisa je bila ocenjena na 9.500 evrov. A na razpis je prispela samo ena ponudba, in sicer podjetja Exbau, d. o.o. iz Ormoža, ki pa ni bila izbrana. »Podjetje ima kot glavno dejavnost registrirano gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in je po podatkih Ajpesa v letu 2013 imelo 167 evrov čistih prihodkov od prodaje, v letu 2014 pa ni poslovalo. Prav tako podjetje v razdobju 2012 do 2014 ni imelo nobenega zaposlenega in še danes nima bonitetne ocene. V okviru ponudbe na razpis ni podalo predloga zabavno-glasbenega programa v martinovem šotoru, opisa gostinske ponudbe in dokazila, da ima kakršne koli reference na področju podobnih gostinskih prireditev. Zaradi naštetih razlogov je razpisna komisija, v kateri so bili predstavniki Ob-
čine Ormož, Območne obrtne zbornice Ormož in Društva vinogradnikov Ljutomersko-Or-moških goric Jeruzalem vlogo zavrgla. JARA kot pripravljavec razpisa ni imela nobenega vpliva na odločitev razpisne komisije,« je pri tem še poudaril Zadravec. Na očitke s strani neizbranega ponudnika v zvezi z nedodelanim razpisom, pa še odgovarja: »Če sta bila v razpisu dva različna roka zapadlosti, to ni razlog, da ni podjetje pripravilo ponudbe, kot so to storili kandidati v letih 2012 do 2015. Prav tako bi se lahko kandidat obrnil na razpisnika za dodatne informacije.«
Poudarek bo na dnevnem dogajanju
Na razpisu tako ni bil izbran noben ponudnik. Ali bodo razpis ponovili, pa v tem trenutku še ni jasno. Kot je namreč razložil direktor, je po končanem razpisu potekal sestanek, ki se ga je udeležilo 17 predstavnikov institucij, ki sodelujejo pri projektu Martinovanje Ormož. Dogovorili so se, da se dogaja-
Martinovanje v Ormožu se bo letos selilo na Kerenčičev trg, (najbolj obisk
Destrnik • Z12. redne seje občinskega sveta
Spraševali, zakaj financirajo ZRS Bistra Ptuj
Člani sveta občine Destrnik so na 12. redni seji minuli četrtek med drugim potrdili zaključni račun proračuna za leto 2015. Občina je lani zabeležila za 2,6 milijona evrov prihodkov in 2,7 milijona evrov odhodkov.	^
Izpad elektrike, vrtec pa v mrk
Pri točki pobude in vprašanja se je oglasil svetnik Ivan Zoreč (nepovezani). Spraševal je o nekaterih pomanjkljivostih, ki so se pokazale na novem objektu vrtca Destrnik - delovanje naprav in opreme, ki so na električni oz. avtomatski pogon. Direktorica Ratajčeva je pojasnila, da so napake posledica pogostih izpadov električne energije. Vsak izpad elektrike na primer povzroči nedelovanje alarmnega sistema. Za ponovni zagon sistema je izvajalcu vsakič treba plačati 70 evrov. Svetniki so predlagali, da bi v izogib tovrstnim nevšečnostim v prihodnje razmišljali o namestitvi agregata, rešitev bi bila tudi posodobitev električnega omrežja.
Ali NUSZ ni za vse enak?
Svetnik Zorec je izpostavil še vprašanje obračuna dajatve nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ). Zanimalo ga je, zakaj en kmetovalec plača precej visok znesek te dajatve, drugi pa čisto nič. Konkretno o imenih zaradi varstva osebnih podatkov na seji niso razpravljali. So pa bili enotni, da bo treba odlok, ki je podlaga za obračun dajatve, temeljito pregledati in ga po potrebi tudi prevetriti. Svetnica Elizabeta Fras (SDS) je poudarila, da se ji zdi obračun NUSZ v njihovi občini relativno visok in da občani Destrnika na podeželju plačujejo morda celo več kot tisti v središču Ptuja.
V nadaljevanju so svetniki potrdili predlog pravilnika o štipendiranju ter vzeli na znanje poročila o delu javnih zavodov, v katerih je občina ustanoviteljica. To so Glasbena šola Karo-la Pahorja Ptuj, Lekarne Ptuj, Knjižnica dr. Ivana Potrča Ptuj, OŠ Destrnik-Trnovska vas, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ZRS Bistra Ptuj in CSD Ptuj (programa Varna hiša ter Pomoč družini na domu). Kot je bilo slišati v razpravi, občina Destrnik, čeprav je soustanoviteljica, vpliva na upravljanje v zavodih nima. Največ vprašanj pri predstavitvi poročil je bilo o delovanju Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj.
Svetnike je zanimalo, kakšno korist ima njihova občina od Bistre in katere aktivnosti je ta institucija opravila za njihovo občino. Župan Vindiš in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta pojasnila, da občina financira splošni del delovanja Bistre kot razvojne agencije. »Za sredstva iz regionalnih razvojnih programov RRP se v preteklosti nismo mogli prijaviti, če pri projektu ni sodelovala tudi
Bistra v vlogi razvojne agencije,« je dejala direktorica. Župan je dodal: »Žal razpisov ni. Trenutno se v njihovem delu ne najdemo, saj večino dejavnosti opravijo za ptujsko občino. Ko promovirajo turistično ponudbo, dajejo poudarek samo Ptuju in delu Haloz. Na temo financiranja Bistre pričakujem v prihodnje na seji kolegija županov burno razpravo. Kajti tudi
Občina zadolžena za 1,5 milijona evrov
Podžupan Branko Horvat je na seji kot predsednik komisije za popis obveznosti in terjatev ter denarnih sredstev predstavil finančno stanje občine na dan 31. december 2015. Na ta dan je imela občina iz poslovanja odprtih za 218.000 evrov obveznosti (seznam neplačanih računov) in za 1,5 milijona evrov obveznosti iz naslova kreditov.
Terjatve do kupcev so znašale 49.000 evrov. 25.000 evrov je vrednost terjatve, ki izhaja iz naslova kratkoročnega posojila Termam Gaja. Kapitalsko naložbo v Terme Gaja pa občina Destrnik v svojih poslovnih knjigah vodi v višini 3,3 milijona evrov.
Foto: CG
petek • 13. maja 2016
Podravje
Štajerski	9
šotoru najbrž ne bo
dogajanje, ki naj bi po nekaterih ocenah lani privabilo kar 4000 obiskovalcev,
(ane) večerne zabave v šotoru pa zelo verjetno ne bo.
Bistre, podrobno kot knjižnice, vse občine ne financiramo v isti meri.«
Podžupan Branko Horvat (Lista za Urban) je na seji izpostavil delo režijskega obrata. Dejal je, da so stroški komunalnih storitev in vzdrževanja precej nižji od stroškov za isto delo, ko je le-to potekalo še pod okriljem javnega podjetja Gradnje Destrnik. Po njegovih besedah
nje seli v center mesta Ormož, na Kerenčičev trg, poudarek pa bo na dnevnem delu prireditve.
Večerno dogajanje na
I • l»v
parkirišču za staro komunalo?
Ali jim bo uspelo pripraviti tudi večerno prireditev, ki je sicer lansko leto po nekaterih ocenah privabila 4.000 obiskovalcev, pa je vprašljivo. Pa ne samo zaradi neuspešnega razpisa, pač po tudi zato, ker dogajanje nameravajo preseliti v center mesta, na parkirišče za staro komunalo. »Najprej je tre-
ba dobiti soglasje Dirmajerjeve, ki je solastnica prostora, imenovanega stara komunala. Treba pa je dobiti tudi soglasje UE, ker gre za prostor, ki je nekoliko bolj občutljiv z vidika nočnega programa. Šele ko bosta ta dva koraka opravljena, se bo odločalo naprej. Ni pa bistvo marti-novanja večerna prireditev, ker je taka prireditev lahko tudi ob kakem drugem terminu. Tako da smo na tem, da delamo nekoliko drugačno zasnovo mar-tinovanja, vse sile in sredstva bomo dali v dnevno prireditev. Včasih se nas prikazuje, kot da smo mi tisti, ki odločamo o tej zadevi. JARA ni nikoli sama odločala, vedno v soglasju z drugimi. Moramo pa prisluhniti turi-
Preveč stroškov, brez dobička?
Direktorja Javne razvojne agencije Ormož Zlatka Za-dravca smo povprašali po mnenju, zakaj zanimanja za razpis ni bilo. Kot je povedal, se zadeva naj ne bi izplačala za gostince, saj je preveč stroškov: »Po mnenju zastopnika lanskega konzorcija poslovni rezultat ni bil takšen, da bi jih navduševal k prijavi. Tu je še zapletena zakonodaja, ki je verjetno eden izmed največjih faktorjev - treba je narediti varnostni načrt, imeti požarno stražo, poskrbeti za čiščenje, smeti, nujno medicinsko pomoč, pa davčne blagajne, sanitarne in druge standarde... Resnično se danes ni več enostavno lotevati takšnih prireditev kot nekoč. Gre za precej kompleksno zadevo.«
stičnim društvom, vinarjem in vsem drugim,« sklene Zadravec, pri tem pa še doda, da imajo za največjo ormoško prireditev
na razpolago nekaj manj kot 20.000 evrov oz. 20 % manj v primerjavi z lanskim letom.
Monika Levanič
Dornava • Enajsta seja občinskega sveta
O izbiri koncesionarja bo odločal tudi občinski svet
/ FOTO: ML
Foto: arhiv, ME
V razpravi o delu in sofinanciranju Bistre je župan Vladimir Vindiš med drugim dejal: »Trenutno se v njihovem delu ne najdemo, saj večino dejavnosti opravijo za ptujsko občino. Ko promovirajo turistično ponudbo, dajejo poudarek samo Ptuju in delu Haloz. Na temo financiranja Bistre pričakujem v prihodnje na seji kolegija županov burno razpravo. Kajti tudi Bistre, podrobno kot knjižnice, vse občine ne financiramo v isti meri.«
so uspeli stroške v primerjavi s preteklimi leti precej racionalizirati. Na račun prihranka so kupili kar nekaj gradbene in kmetijske mehanizacije.
Destrniškemu svetniškemu zboru se je minuli teden prvič na seji pridružil novoizvoljeni svetnik Anton Sever (SLS). Izvoljen je bil na nadomestnih volitvah 17. aprila.
Mojca Zemljarič
Občinski svetnik Andrej Doberšek je preprečil, da bi koncesionarja javne gospodarske službe izbirala le občinska uprava, ljubljansko podjetje ZaVita pa je izdelalo operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Izkazalo se je, da občane čaka še več stroškov, kot jih je imela občina z izgradnjo kanalizacijskega omrežja ...
Po novem bo v občini Dornava izbiro koncesionarja gospodarske javne službe mogoče opraviti brez javnega razpisa, če se bo koncesija podelila pravni osebi in bodo izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Takšno ureditev namreč zakon o gospodarskih javnih službah dopušča. Odlok o koncesiji za ravnanje z odpadki pa so na tokratni seji brali že drugič.
Svetnik Andrej Doberšek je opozoril, da po predlaganem odloku koncesionarja izbere občinska uprava: »S tem je občinski svet iz odločanja čisto izločen. Po moje bi moral tudi občinski svet sodelovati vsaj pri dokončni potrditvi koncesionarja. Ne gre za to sestavo; ta odlok bo veljal še naprej, ko nas ne bo več. Razmisliti je treba o tem, da preprečimo samovoljo.«
Župan Rajko Janžekovič je pojasnil, da je tak postopek veljal že doslej: »Nimam nobenega favorita. Če se odločite drugače, je to na vaših plečih.« Odlok so popravili tako, da se bo pred izdajo odločbe o izbiri koncesionarja sestal odbor za gospodarske dejavnosti in infrastrukturo, izbranega izvajalca pa bo potrdil občinski svet.
Svetnika Dominika Kukovca pa je zanimalo, ali je pogodbo s koncesionarjem res smiselno skleniti kar za četrt stoletja. Janžekovič je odgovoril: »Razpise za avtobusne prevoze smo
objavili vsako leto. Ko smo objavili razpis za tri leta, smo dosegli veliko ugodnejšo ceno. Pri teh stvareh je normalno, da se dela na daljše obdobje. Tudi, če gledamo kapacitete odlagališč, je smiselno iti na takšno obdobje.«
Občina je lahko rešila le slabo polovico težave
Klemen Strmšnik iz ljubljanskega podjetja ZaVita je predstavil izvedbeni akt odvajanja in čiščenja komunalne odpa-
dne vode, s katerim so določili aglomeracije oz. območja strnjene poselitve v občini, povzeli zakonske zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda v aglomeracijah in izven njih, vključno s časovnimi roki, ter preverili ekonomsko upravičenost rešitev. V aglomeracijah bo treba zagotoviti odvajanje odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje v čistilni napravi, izven njih pa male komunalne čistilne naprave (MKČN) ali nepretočne greznice za objekte z nestalno obremenitvijo. Stroški (investicija, vzdrževanje, obratovanje,
Foto: Dženana Kmetec
Zupan Rajko Janžekovič: »Za kanalizacijo sem že pred leti povedal, da ekonomsko ni smiselna, pa smo morali naročiti študijo, ki stane 10.000 evrov. Naj bo, imamo vsaj strokovno mnenje.«
prispevki) za uporabnike kanalizacije ali MKČN naj bi bili na dolgi rok približno enaki.
Občina je v letu 2014 zgradila javno kanalizacijsko omrežje v naseljih Dornava in Mezgovci ter s tem svoje obveznosti že izpolnila, zato do konca leta 2017 investicij na tem področju ne bo. Sicer bi se z gostoto pozidave med aglomeracije lahko uvrstili tudi naselji Stre-jaci in Žamenci, vendar bi bila izgradnja kanalizacije tam več kot trikrat dražja od vgradnje MKČN. Strmšnik je pojasnil: »30 metrov individualnega kanalizacijskega voda stane približno toliko kot MKČN.« Župan je komentiral: »Za kanalizacijo sem že pred leti povedal, da ekonomsko ni smiselna, pa smo morali naročiti študijo, ki stane 10.000 evrov. Naj bo, imamo vsaj strokovno mnenje.«
Za izgradnjo kanalizacije je občina porabila nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, lastniki objektov pa k rešitvi težave ne pristopajo tako aktivno. Do konca leta 2021 ali 2023, odvisno od področja, bodo morali za vgradnje MKČN predvidoma nameniti 2,8 milijona evrov, za nepretočne greznice pa še okoli 247.500 evrov. Strmšnik je pozval: »Na občini lahko krajani vedno vprašajo, kaj operativni program predvideva za njihov objekt.«
Eva Milošič
10 Štajerski
Kultura
petek • 13. maja 2016
Majšperk • Tovarna umetnosti vstopa v osmo leto delovanja
Fotografi(n)je razstavljajo
Beli visoki zidovi nekdanje tekstilne tovarne in zdajšnje Tovarne umetnosti na Bregu pri Majšperku bodo nosili fotografije 12 umetnikov. »Želel sem videti soočenje umetnikov, ki delujejo na Ptuju in v okolici, na tej razstavi,« je povedal postavljavec razstave Dušan Fišer.
Akademski slikar, ki letos že osmo leto oblikuje vsebino Tovarne umetnosti, je povedal, da razstava nima koncepta. »Vendar pa pestra in raznolika avtorska fotografija ponazarja duh časa, v katerem živimo. Razstava odraža odzivnost avtorjev na to, kar se dogaja. Umetniki so uporabili različne pristope, namreč vsak ima svojo govorico in to je velik doprinos te razstave.« Tako so v enem prostoru soočene črno-be-le, barvne, velike in male fotografije aktov, krajine, arhitekturnih posebnostih mest... Mojster fotografije Stojan Kerbler je razstavo pokomentiral: »Vidimo lahko presek zdajšnjih pomembnejših av-	_
' ' 1	'	Foto: Mojca Vtič
torjev, ki ustvarjajo na Ptuju. Vidi	vTovamj umetnosti na Bregu so na ogled do 11. junija dela Stoja-
se prodor mlajših avtorjev, ki pa	na Kerblerja, Srdana Mohoriča, Borisa Fariča, Tanje Božič, Borisa
so že šolani fotografi, saj fotogra-	Voglarja, Branka Lenarta, Sandre Požun, Tanje Verlak, Andreja La-
fija ni več zgolj obrt, temveč tudi	muta, Stanislava Zebca, Roka Goloba in Davorina Ciglarja.
umetnost. Razstava kot celota izredno dobro deluje, tudi zaradi prostora, ki je razbit, vendar pa enoten, ob tem gre za igro različnih avtorjev in različnih motivov, razstava pa je postavljena tako, da ena skupina slik ne moti druge.« Med deli, ki so na ogled v Tovarni umetnosti, so tudi Kerblerjeve fotografije ptujskega zaklonišča, lovske preže, pozabljenih ruševin dvorca Ravno polje. »Gre za simboliko, in sicer je mogoče videti, kako ena stvar prerašča drugo, to se dogaja tudi v svetu, vedno je nekaj nad drugim. Fotografiral sem vhod v ptujsko zaklonišče, ko ga je še zaraščalo rastlinje, danes je narejen posek in območje je očiščeno. Imam občutek za tisto, kar danes je, jutri pa tega že ni več.«
Razstavo, ki je na ogled do 11. junija, je odprla majšperška županja Darinka Fakin, ki je se zahvalila duhovnemu vodji Tovarne umetnosti, kot je poimenovala Dušana Fišerja, in dodala: »Ta galerija živi v Majšperku že osem let, na to smo v občini izjemno ponosni, saj le malo ljudi lahko doživi toliko umetniških del, kot jih lahko v naši občini.«
Mojca Vtič
Majšperk • Območno srečanje folklornih skupin
Noše priljubljene tudi med mladimi
Devet folklornih skupin si je na florjanovo nedeljo na odru v Majšperku brusilo pete. Obudili so stare pesmi, plesne korake in običaje ter jih povezali v plesne zgodbe, ki pa jih je v nedeljskem popoldnevu slišalo in videlo le skromno število gledalcev.
Sicer pa so se na odru zavrteli folklorniki iz VDC Sožitje Ptuj, ki so v Rapsodiji, kot se je imenovala njihova odrska postavitev, združili činderlo, križ polko in twist. Zaplesali so tudi člani dveh folklornih skupin Vinka Korže-ta PD Cirkovce, mlajši in starejši folklorniki iz Folklornega društva Lancova vas, plesalci iz KD Rogo-znica, KD Cirkulane in FD Rožmarin Dolena ter folklorna skupina Bolnica DPD Svoboda Ptuj.
Petje, odrske postavitve in izvedbo plesov je strokovno spremljal Tomaž Simetinger, ki je o videnem povedal: »Gre za eno izmed živahnejših revij. Videli smo lahko nekaj premišljenih zasnov. Nekatere skupine so imele koreo-grafsko bolj dovršene postavitve, druge so bile enotnejše v plesu.«
Foto: Mojca Vtic
Na območnem srečanju folklornih skupin v organizaciji ptujske območne izpostave JSKD so nastopili folklorniki iz devetih skupin.
Na območnem srečanju v Maj-šperku je bilo mogoče videti plesne korake in slišati vriskanje številnih mladih folklornikov. »Zelo
sem vesel mladih plesalcev in kot kažejo tudi statistike, število mladih folklornikov raste, tudi število skupin. Tega smo veseli selektorji
in tudi na skladu za kulturo, kjer ugotavljamo, da ta dejavnost še kako živi.«
Mojca Vtič
Jože Krivec
Viničarjeva selitev
7. nadaljevanje
Le za trenutek se je še okrenil. Mencal je, beseda mu je zastala.
»Pa niti kapljice pridelka za po-skušnjo, preden grem od tod?« je izdavil naposled.
»Gnojnice, če želiš!« je kriknil Poteževnik.
»Naj vsaj še tega enkrat poskusim!« je rekel in stopil proti kletnemu pragu. Sklonil se je in pomočil prst v vdolbinico na pragu ter ga obliznil.
Iz sobe pa je prihajal smeh in hrup. Cingljanje kozarcev, pesem veselih ljudi, vik in krohot.
»Kradel menda le ne boš!« je zakričal oskrbnik in se pognal po stopnicah navzdol. »Še ti kradeš kot otroci! Lahko ste vsi enaki ... «
Klepač se je že potegnil k vratom. Še en pogled, in tedaj se je
po trdih stopnicah prevrnil pijani oskrbnik, da je votlo hrepnilo. Z glavo navzdol je priletel in se zakotalil do zemlje. A Klepač je bil tedaj že zunaj.
Pod oknom je še pridržal korak. Petje se je mešalo z govorjenjem. Razločiti ni mogel besed, ker so vse vprek lajajoče padale. Ko se je ozrl kvišku, mu je padla na glavo na pol obrana kost. Spre-letelo ga je, neskončna žalost je prepregla njegovo izpito obličje. V oči sta se mu prikradli dve solzi. Ali ju je porodila žalost ali razočaranje, to je vedel le Boštjan.
Skrušen je stopal nekaj korakov naprej in se naslonil na kamen. Ko se je do dna razjokal, je pogledal še skozi mokre oči na vinske gorice pod sabo, v katere se je upiralo novembrsko sonce
in prelivalo čeznje rumenkaste žarke. Tedaj se mu je zazdelo, da vidi polno suhljatih ljudi, pridnih in z vedrimi lici, ki se sklanjajo med golim trsjem. Polno mladih in starih, visokih in nizkih. In ta množica neznanih obrazov, ki se je počasi vzpenjala vedno bliže vrhu, ga je potolažila. Z rokavom suknjiča je potegnil čez oči, otrl solze iz njih, se dvignil in šel k naloženemu vozu pred nizko vi-ničarijo.
Voznik je pognal vola. Ropotija na vozu se je zganila in zaropotala. Za njim so šli v vrsti kakor v procesiji: jetična Pavla je pokaš-ljevala in se kilila s cmeravim Frančekom v naročju, Boštjanek je nesel klopotec na rami, Micka se je držala za kiklo matere, ki je stiskala k prsim najmanjšega, Tu-
neka. Zraven nje je vlekel Boštjan na koščku vrvi šekasto tele, ki se je protivilo z vsemi štirimi in lezlo bolj nazaj kot naprej. Tele je dala gospodova krava in je bilo njihovo, ker so oskrbovali kravo in nosili mleko v zidanico. Jurček je stopal zadaj s šibo v roki in tepel po njem. S tenkim glasom je mukalo in obračalo svetle oči neprestano proti viničariji, kjer se je oglašala krava za njim.
Za oknom zidanice je stal oskrbnik. Čez glavo je imel belo obvezo.
»Klopotec ste tudi ukradli? Vse gre z vami kakor s cigani!« je zmerjal proti cesti.
»Klopotec je moj!« mu je mali Boštjanek odgovoril. »Oče so mi ga naredili!«
»Grom vas vzemi! Vsi ste enaki: stari in mladi. Kradete kot srake!«
»Vam še nismo nič odnesli! Same svoje stvari smo pobrali,« se je oglasila Marjetka.
Nadaljevanje prihodnjič
Tednikova knjigarnica
Goran Vojnovič
Če me spomin ne vara, v vsem tem dolgem času, odkar pišem o knjigah in branju, mislim, da tri desetletja, nisem nikoli naslovila članka z imenom in priimkom avtorja knjige, ki jo priporočam bralcem. A tokrat, ob romanu Figa (Goran Vojnovič. Ljubljana: Beletrina, 2016), ne morem drugače. Ne morem se namreč načuditi izvrstnosti, talentu, globokemu premišljevanju in povezovanju, opazovanju, zaznavanju polpreteklega in zdajšnjega življenja na prostorih Podalpja ter izjemnemu pisnemu slogu tega mladega pisca - letnik 1980! No, morda bi kdo porekel, da sem nekolikanj pristranska, tako zaradi mehkega č-ja, ki sem ga tudi sama nosila v dekliških letih ... pa mislim, da ni to - slovenski prostor je enostavno dobil pisca skoraj veličine na primer Jergoviča, ki mi pride prvi na misel.
Skratka: Vojnovicev roman Figa je poslastica, ki se je veselim, a ne hlastam in ne hitim z branjem, ker je to roman počasnega branja in premišljevanja. Sploh ni pomembno, kaj se bo izcimilo v življenju osamljenega komisarja Rista Marjanoviča, kam bo odneslo bodočega upravnika gozdov, svojeglavega Aleksandra Dordeviča, ki je leta 1955 prišel v Istro iz Slovenije, v Buje, z visoko nosečo ženo Jano Benedejčič. Vojnovič tako lepo (ne znam povedati drugače) začenja pripoved o odtujenosti in nerazumljenosti, o različnosti posameznikov in o različnosti skupnosti, o bivšem partizanu, iz Užic, ki Istranov ne razume in je osamljen, da bolj ne bi mogel biti.
... Čudni so bili ti ljudje, tu v Bujah. Risto se jim je še najraje izogibal, in namesto da bi jim dihal za vrat, primerne včlanjeval v partijo, neprimerne pa izločal iz družabnega življenja, jih je raje pustil, da so hodili svojo pot, in skrbel predvsem za to, da so imeli oni čim manj opravka z njim, on pa z njimi...
Po nekako uvodni istrski sliki in dogajanju na začetku romana (označen z rimsko ena) sledi preskok, rimska dve in na naslednji strani številka ena s piko, torej prvič, in prvoosebni pripovedovalec pravi:
S pručke ob postelji, ki je dedku služila tudi kot nočna omarica, sem vzel knjigo in jo odprl na mestu, kjer je bil med strani zataknjen odtrgan kos časopisnega papirja. Vselej mu je bilo žal usnjenih, bombažnih ali papirnatih označevalcev, ki so zato namesto v knjigah trohneli po nepospravljenih predalih in drugih razdejanih kotičkih njegove hiše, medtem ko so njihovo nalogo opravljali svinčniki, zobotrebci, kovanci in drugi šilasti in ploščati predmeti, ki so se znašli pri roki. Njegovo pozno življenje je bilo skupek nepomembnih detajlov. Zasušeni madeži na srajcah, strdki hrane na krožnikih, raznobarvne vezalke, pregorele žarnice, okrušeni kozarci, nepišoči kuliji, neveljavne izkaznice, davno pretekli horoskopi, ključi brez ključavnic in ključavnice brez ključev, vse to so bile zanj le drobne, za nikogar usodne malenkosti, za katere se mu ni ljubilo izgubljati svojega odmerjenega časa.
Zaradi odtekanja ur ni dedek nikoli brskal po hiši za rečmi, ki so bile ustvarjene z določenim namenom, recimo zato, da jih zataknemo med strani knjige, saj je bilo zanj in za njegovo zapovedano vseenost v bližini vedno dovolj drugih predmetov, ki so lahko enako učinkovito opravljali to ali pa kakšno drugo, še zah-
Vedel sem, da to opravičilo ne bo našlo naslovnika, a sem vseeno nadaljeval z branjem, vse dokler nisem prišel do zadnje besede, do zadnje črke, in se ustavil točno tam, kjer se je sinoči ustavil on.
»Redki ljudje imajo ob vzglavju knjigo. Ženske mogoče še, moški pa skoraj nikoli. Revije, časopisi, še najraje pa imajo pri roki daljinca. Takšni časi so. Ljudje se ne zavedajo, da s knjigami sami ustvarjajo podobo svojih sanj, da z branjem razvijajo in negujejo svojo domišljijo, medtem ko jim televizija podobe vsiljuje. Podobe, ki si jih ustvarjamo ob branju knjig, so naše lastne, na televiziji pa gledamo tuje. Televizijski programi so nasilje nad našim sanjskim svetom. Vse slike, kijih gledamo, vstopajo v našo podzavest, zato smo vedno bolj raztreseni in nemirni. Podobe naše podzavesti so podobe groze.«
Vabim vas torej k branju romana Figa (393 strani, 29,00 EUR), ki ima na zadnji platnici v podobi figovega lista zapisano čudovito misel:
Zdel je na veji iz inata do sveta, ki verjame, da starci ne bi smeli sedeti na drevesih, ampak le pod njimi.
Liljana Klemenčič
Atletika
Sijajen start sezone ptujskih atletov
Stran 12
K-l
Popoln izkupiček -5 nastopov, 5 zmag
Stran 12
Bovling
Goznik v finalu DP na 8. mestu
Stran 13
Šolski šport
Rokometaši OŠ Gorišni-ca tretji v državi
Stran 13
Judo
Urekova zmagala na Bamgartnerjevem pasu Stran 14
Nogomet
Podvinci pričakovano klonili v Mariboru
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 34. krog
Nogometna uspavanka, Zavrč bližje zmagi
DOMŽALE: Maraval, Trajko-vski, Blažič, Dobrovoljc, Alvir, Vetrih (od 79. Repas), Juninho (od 68. Majer), Črnic, Šišic (od 76. Masimov), Husmani, Mance. Trener: Luka Elsner.
ZAVRČ: Ranilovic, Rogač, Antic, Mužek, Jakšic, Pihler, Koko-rovic, Dodlek (od 71. Golubar), Miketic (od 68. Cvek), Matjašič, Tahiraj (od 88. Agboyi). Trener: Slavko Matic.
Nogometaši Zavrča nadaljujejo tradicijo dobrih rezultatov proti nogometašem Domžal na gostovanjih. Tokrat si-
cer niso nadaljevali serije treh zaporednih zmag, a tudi remi je spodbuden rezultat pred zadnjima dvema krogoma prvenstva. Domžalčani na drugi strani na domačem igrišču v spomladanskem delu prvenstva sploh še niso okusili slasti zmage, v zadnjih desetih tekmah v svojem športnem parku pa so zmagali le enkrat.
Domžalčani so imeli proti Zavrču priložnost, da si z zmago že zagotovijo končno tretje mesto in da svojemu trenerju pripravijo darilo za jubilej, vodil je namreč 100. prvenstveno tekmo. Toda prikazali niso praktično ničesar,
PRVALiGA TelekomSIovenije
Maribor doma znova izgubil priborjeno v Ljubljani
Vijoličasti so v soboto s slavjem v Stožicah prišli v psihološko prednost pred Ljubljančani, a so to hitro zapravili. V sredo so namreč na domačem igrišču ob sila bledi igri klonili proti Velenj-čanom, ki jih je premierno vodil Ramiz Smajlovic. Ta je bil doslej pomočnik Jerneja Javornika, ki je nepričakovano - »iz osebnih razlogov« - odstopil v torek (po poročanju POP TV bojda zaradi pritiskov, da bi moral zmago prepustiti Mariboru).
Poraz Maribora je dodobra unovčila Olimpija, ki je slavila v Celju. Tudi tokrat so bili varovanci Rodolfa Vanolija boljši v prvem in slabši v drugem polčasu, a je bilo to vseeno dovolj za prepričljivo zmago. Če Ljubljančani zmagajo v soboto na domačem igrišču z Rudarjem, si bodo po 21 letih že zagotovili naslov državnih prvakov.
Krčani in Celjani so doživeli poraza na domačih igriščih in še vedno nimajo zagotovljenega obstanka, isto velja za Zavrč (vsi imajo 39 točk). A njihova ogroženost je minimalna, saj so Koprčani na domači zelenici izgubili tekmo s Krko. Obe ekipi imata po 34 točk, pet manj od tekmecev pred njimi. Tako je najbolj verjetno, da se bo prav eden od njiju poslovil od 1. lige, drugi pa bo igral kvalifikacije za obstanek. Teorija sicer dopušča še nekaj drugih, a precej manj verjetnih možnosti ...
bili so povsem nenevarni, kar pa velja tudi za Haložane, ki v pomanjkanju golov na prvenstveno zmago čakajo že osem tekem.
Gledalci so spremljali nogometno uspavanko, priložnosti praktično ni bilo. V prvem polčasu so Domžalčani izpeljali le eno nevarnejšo akcijo, ki jo je Juninho zaključil s slabim strelom. V okvir vrat niso
Foto: Črtomir Goznik
REZULTATI 34. KROGA:
Domžale - Zavrč 0:0; Maribor - Rudar 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Sallalich (45.), 1:1 Knezovic (65.), 2:1 Mendy (78.), 2:2 Črnčič (83.), 2:3 Tolimir (90.);
Celje - Olimpija 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Bajric (3.), 0:2 Zajc (20.), 1:2 Čirjak (21.), 1:3 Krona-veter (47.);
Krško - Gorica 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kotnik (11.), 0:2 Nunic (85.);
Luka Koper - Krka 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Majcen (29.), 1:1 Datkovic (45.), 1:2 Majcen (51.), 2:2 Jurina (57.), 2:3 Boccaccini (77.);
1.	OLIMPIJA 34 20 8 6 71:25 68
2.	MARIBOR 34 18 11 5 73:33 65
3.	DOMŽALE 34 14 12 8 46:28 54
4.	GORICA 34 14 7 13 45:46 49
5.	RUDAR 34 11 8 15 34:50 41
6.	ZAVRČ 34 9 12 13 31:39 39
7.	CELJE 34 9 12 13 28:46 39
8.	KRŠKO 34 10 9 15 23:47 39
9.	LUKA KOPER 34 9 7 18 38:54 34
10.	KRKA 34 8 10 16 29:50 34
Najboljši strelci 1. SNL: 17 zadetkov: Andraž Šporar, 16 zadetkov: Rok Kronaveter (oba Olimpija); 15 zadetkov: JeanPhilippe Mendy (Maribor); 14 zadetkov: Blessing Eleke (Olim-pija); 12 zadetkov: Marcos Ta-vares (Maribor); 11 zadetkov: Antonio Mance (Domžale), Gregor Bajde (Maribor); 10 zadetkov: Agim Ibraimi (Maribor); 8 zadetkov: Ezekiel Henty (Olimpi-ja), Matic Črnic (Domžale), Jaka Štromajer (Luka Koper).
JM
Luka Elsner, trener Domžal: »Manjkal nam je en dan regeneracije po tekmi z Gorico, zato nisem pričakoval posebej poletne igre. Žal mi je, da si še nismo dokončno zagotovili 3. mesta, to bomo morali storiti v zadnjih dveh krogih.«
Slavko Matic, trener Zavrča: »Od polfinalne tekme Pokala Slovenije proti Mariboru smo padli v slabšo serijo, zato sedaj na vsaki tekmi iščemo točke, s katerimi bi si dokončno zagotovili obstanek. Proti Domžalam smo igrali disciplinirano v obrambi in tako si domačini niso priigrali praktično nobene resne priložnosti. Sami smo imeli dve ali tri zares dobre, še posebej zadnja Golubarjeva je bila izjemna. Točke bomo iskali tudi na zadnjih dveh srečanjih, ki nas še čakata do konca sezone.«
Obramba Zavrča je tokrat celotno tekmo v Domžalah zdržala brez prejetega zadetka.
sprožili niti enega udarca, gostom je uspel eden, svojo pol-priložnost pa so zapravili po kotu, ko je Aleks Pihler z glavo streljal mimo gola. Gostje so se nekajkrat jezili tudi na sodniške odločitve, kar v treh sumljivih položajih so zahtevali enajstmetrovko.
Drugi del se je začel z nevarnim strelom Aladina Šišica iz prekinitve, toda gostujoči vratar je bil na mestu. Potem pa se je ponovila zgodba iz prvega polčasa, pravih priložnosti ni bilo do 78. minute, ko je na strani Zavrča najlepšo in edino pravo zapravil Josip Golubar, ki je streljal čez gol.
Sta, JM
1. SNL, 35. krog: Zavrč - Krško,
sobota, 14. maja, ob 16.55 v Zavrču
Domače slovo s Krškim
Nogometaši v 1. ligi bodo v soboto odigrali srečanja predzadnjega kroga sezone 2015/16. Za nogometaše Zavrča bo to zadnje domače srečanje, saj se bodo v zadnjem krogu v gosteh merili s Koprom.
Za zaključek domačega dela v Haloze prihaja zasedba Krškega. Ta je eno od prijetnejših presenečenj spomladanskega dela prvenstva. Tako je v 12 krogih osvojila kar 20 točk (6 zmag, 2 remija, 4 poraze), Zavrč npr. le 9 (1 zmaga, 6 remijev, 5 porazov).
Zanimiva pa je tudi statistika medsebojnih srečanj Zavrča in Krškega v sezoni: dvakrat so slavili igralci Zavrča, enkrat se je tekma končala neodločeno. Krčani so tako za Zavrč ena od redkih ekip iz spodnjega dela lestvice, s katero imajo pozitivno bilanco. To bodo zagotovo poskušali potrditi tudi v soboto. »Jasno je, da si želimo zmage, s katero bi dokončno razrešili vse dvome okoli obstanka v ligi. Obljubljamo angažirano igro in upamo na veselje po tekmi,« je povedal Timotej Dodlek.
Zavrčani na zmago čakajo že polnih osem krogov, zadnjo so dosegli v 26. krogu v Krškem (0:1 - Cvek). Še bolj je oddaljena zadnja domača zmaga, ki nosi datum 11. 12. 2015 (22. krog: 2:1 proti Krki). Je čas za novo?
JM
Nogomet • 2. SNL
Drava in Aluminij tokrat oba doma
Le še dva kroga sta ostala do konca rednega dela sezone v 2. ligi. V teh se bodo štiri ekipe potegovale za naslov prvaka in uvrstitev v dodatne kvalifikacije, kjer se bo drugovurščena ekipa iz 2. lige v dveh tekmah merila s predzadnje uvrščeno ekipo 1. lige. Na sredini sta dve ekipi varni - Dob in Veržej -, v spodnjem delu lestvice pa se še štiri ekipe borijo za obstanek.
V tem krogu se bosta v der-biju merili ekipi Triglava in Kalcerja, gostje pa za potrditev 1. mesta potrebujejo le še točko. Če pa zmagajo Kranjča-
ni, potem bo situacija postala izjemno zanimiva, tudi v boju za sam vrh ... Drugo- in tretje-uvrščeni ekipi Aluminija in Drave čakata v soboto obračuna z ekipami iz spodnjega dela lestvice, zato se bo po pričakovanjih v obeh zelo »iskrilo«. Glede na točkovno bero so Ptujčani in Kidričani favoriti, a ekipi Šenčurja in Tolmina obupno iščeta točke obstanka, zato zagotovo ne bosta vnaprej izobesili belih zastav.
V boljšem položaju je zagotovo Aluminij, ki spomladi sploh še ni izgubil tekme. S Tolminci igrajo po navadi
zelo izenačene tekme, v Kidričevem je bilo v 1. krogu 1:0, v Tolminu so slavili domačini 2:1. Ker so Kidričani tokrat domačini, bi se morala serija nadaljevati z njihovo zmago .
Za Dravo sta dva poraza (Aluminij, Triglav), zato je zadnjeuvrščeni Šenčur primeren tekmec za rezultatski dvig. Tudi varovanci Damija-
na Vogrinca (v soboto ne bo mogel računati na Lonzariča) so v tej sezoni Šenčur ugnali na domačem igrišču (v gosteh so remizirali). Ob idealnem razpletu (zmage Aluminija, Drave in Triglava) bi zadnji krog pomenil resnično pravo dramo, a najprej je treba narediti prvi korak .
JM
2. SNL, 25. krog: Drava - Šenčur,
sobota, 14. maja, ob 17.00 na Ptuju
2. SNL, 25. krog: Aluminij - Tolmin,
sobota, 14. maja, ob 17.00 v Kidričevem
Domžale - Zavre 0:0
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 13. maja 2016
Atletika • Pokal Slovenije za mlajše mladince
Wings for life world run*
Sijajen start sezone ptujskih atletov na prostem v Domžalah
Atletska zveza Slovenije in AK Domžale sta v dveh dneh (zaradi dežja in slabih tekmovalnih pogojev so določene discipline namesto v nedeljo izvedli v ponedeljek, op. a.) izpeljala Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke. To je starostna kategorija, v kateri ima močne adute AK Ptuj, nadarjeni mladi športniki so svoj potencial potrdili v Domžalah.
Prvi dan tekmovanja so Ptujčani osvojili pet medalj, od tega tri zlate. Dve je dobil Žan Viher, ki je bil prvi v skoku v daljino (670 cm) in v teku na 110 metrov z ovirami (14,68 sek). Tako mu v daljini manjka le še 27 centimetrov, v teku na ovirah pa 13 stotink za normo za nastop na evropskem prvenstvu mlajših mladincev. To normo že imajo iz ptujskega kluba Kristjan Čeh, Jurček Korpič Lesjak in Maja Bedrač. Slednja je v svoji paradni disciplini - v
skoku v daljino - pristala pri znamki 621 centimetrov, s katero je deklasirala konkurenco, hkrati pa je to trenutno najboljši rezultat na svetu med mlajšimi mladinkami. Bedračeva je v teku na 100 metrov osvojila 2. mesto s časom 13,65 sekunde, zaostala je le za odlično Brežičanko Niko Glojnarič (13,48). Rezultat Maje v Domžalah je njen najboljši v karieri, osebni rekord je popravila za več kot pol sekunde (13,65 je trenutno v njeni starostni skupini šesti najboljši rezultat na svetu, op. a.). Zlato medaljo si je na APS priboril tudi Jurček Korpič Lesjak, saj je zmagal v metu kladiva (64,21 m).
Za AK Ptuj je bil uspešen tudi drugi dan tekmovanja, ko so še povečali nabor osvojenih medalj. V suvanju krogle je zmagal Kristjan Čeh (16,29 m). Ob tem je še petkrat krepko presegel mejo 15
Jurček Korpič Lesjak in Kristijan Čeh (AK Ptuj)
metrov, ki se ji je na 2. mesto zelo približal Jurček Korpič Lesjak (14,94 m). V metu diska je Čeh dokazal, da je v odlični formi, saj je bil njegov najdaljši met dolg kar 58,42 metra - ta znamka predstavlja
K-l • Turnir v Čakovcu
Popoln izkupiček - 5 nastopov, 5 zmag
V Čakovcu na Hrvaškem je potekal turnir K-1 za svetovni pokal organizacije WKF. Ptujčani so dosegli popoln izkupiček, pet osvojenih prvih mest, od tega v finalu s kar tremi knockouti.
Kot prvi je v ring stopil član Kung fu kluba Ptuj Dominik Ljubec in osvojil turnir v mladinski konkurenci v kategoriji do 75 kg. V finalu je v prvi rundi z K. O. ugnal avstrijskega borca. Svoje nastope so nato začeli borci Kluba tajskega boksa Ptuj. V članski kategoriji do 71 kg je nastopil Aleš Golob in nizal odlične rezultate ter prav tako osvojil turnir za svetovni pokal. V finalu je poskrbel za K. O. dneva na turnirju: v prvi rundi je z »highkickom« zadel v glavo avstrijskega finalista Kuzma-novica in ga poslal na tla. Kot tretji od Ptujčanov je v članski kategoriji do 81 kg motivirano nastopil Alen Golob. Tudi ta je nizal odlične rezultate in osvojil turnir. V finalu je po točkah prepričljivo ugnal Avstrijca Markusa Laitnera. Trener Matjaž Tomažin je nato v ogenj poslal še dva borca: kot zadnji se je v članski kategoriji do 95 kg boril Mitja
Uspešna ptujska ekipa je na turnirju v Čakovcu osvojila pet prvih mest.
Jerenko, ki se po sedmih letih premora ponovno vrača v ring. Pokazal je staro formo ter z zmago dopolnil ptujski uspeh. V finalu je v prvi rundi s K. O. premagal madžarskega borca Cristiana Kocisa.
Kot zadnji so nastopili mladi v otroški kategoriji, kjer je imel Klub tajskega boksa Ptuj prav tako svojega predstavnika -Svena Hameršaka Ta je v ka-
tegoriji do 45 kg dopolnil izjemen ekipni uspeh s 1. mestom. V finalu se je pomiril s »starim znancem« Nikom Pekolom iz Slovenije. Mladeniča sta pokazala dobro borbo, po sodniški odločitvi pa jo je dobil Sven.
»Čestitke vsem borcem, tako našim članom kot tudi Dominiku iz našega prijateljskega kluba, fantje so na Hrvaškem pokazali res odlič-
Športne novičke
Kasaštvo • Ljutomerčani odlični v Šentjerneju
Na tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone v Šentjerneju so predstavniki Kasaškega kluba Ljutomer znova posegli po vidnih uvrstitvah. Zmagala sta Janko Sagaj s konjem Doninom in Roman Jero-všek z Dream Catcherjem. Jože Sagaj ml. je slavil s Theto (KK Komenda) in osvojil drugo mesto s francosko kobilo Atalan-teReyjac (KD Slovenske gorice Lenart).
Naslednje kasaške dirke bodo to nedeljo v Ljutomeru.
V Ljutomeru v nedeljo spominska dirka
Druga letošnja kasaška prireditev, v nedeljo, 15. 5., s pričetkom ob 14.15 v prle-ški prestolnici, bo v znamenju spominske dirke legendarnega člana KK Ljutomer Marka Slaviča starejšega. Nastopilo bo sedem 3-letnih slovenskih kasačev iz dveh klubov - KK Ljutomer (6) in KD Slovenske gorice Lenart (1), pomerili pa se bodo na 2100 metrov dolgi stezi z avto-
štartom. Sicer bo v šestih točkah sporeda nastopilo 44 kasačev iz vseh slovenskih klubov.
Mali nogomet • Poletna liga ŠD As
REZULTATI 1. KROGA: UŠR Višnjica -ŠD AS Generali 6:0, ŠD Selan - Joe Fer-nandes 1:2, ŠD AS - KMN Draženci 3:2, Keramičarstvo Galinec - KTED Korantov Demoni 3:9, Gradbeništvo Bele - Društvo mladih Podlehnik 4:2. Prosta je bila ekipa EHM Team.
NŠ, UR
Mladi Ptujcan drugi na globalnem teku
nov državni rekord med mlajšimi mladinci. Dober met je uspel tudi Korpiču, saj je bil drugi z rezultatom 45,69 metra. V Domžalah sta iz ptujskega kluba tekmovala še Sara Serdinšek in Tonček Luk-nian Žunec.
Rezultati vseh disciplin so bili točkovani, pri fantih je ekipno zmagalo AD Mass Ljubljana, zelo dobri šesti so bili tekmovalci AK Ptuj. Pri dekletih so bile prve članice AD Kronos Ljubljana, Ptujčanke so bile trinajste. S temi dosežki so mladi ptujski atleti sijajno startali v sezono tekmoval^' na prostem. Četverico - Žana Viherja, Kristjana Čeha, Jurčka Kor-piča Lesjaka in Majo Bedrač - čaka konec tedna pomemben mednarodni nastop, saj bodo kot člani slovenske reprezentance tekmovali na 34. Brixia mitingu v Bressci-noneju v Italiji.
David Breznik
V nedeljo, 8. maja, je v Ljubljani tretjo leto zapored potekalo največje svetovno tekmovanje Wings for life world run. Tek je potekal v kar 33 državah sveta na 6 celinah in v 12 časovnih pasovih, skupno se je prijavilo 130.731 tekačev, od tega se jih je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo kar 3000.
»Tekel sem z namenom, da Tečem za tiste, ki tega ne morejo'. Ob tem je bil dogodek tudi tekmovalno usmerjen -kdor v določenem času preteče največ kilometrov. Posebnost tekmovanja je, da cilj lovi tebe, ne ti njega. Potujoč cilj' oz. zasledovalno vozilo je krenilo s starta pol ure po začetku teka in z določeno hitrostjo lovilo tekmovalce. Mene je dohitelo po času 2:44:14, ko sem pretekel 35,23 km. S tem rezultatom sem v svoji
kategoriji fantov do 16. leta starosti osvojil 2. mesto na globalni ravni,« je po teku povedal Ptujčan Jure Vobner. V tej kategoriji je sicer nastopilo preko 490 mladih tekačev. »Za doseg te razdalje je bilo treba teči s povprečnim tempom 4:39 minute za en kilometer. Vreme je bilo dokaj muhasto; sprva je bila soparna vročina, več kot prevroče za tek. Bližje smo bili goram, slabše je bilo vreme - sprva nas je spremljal rahel dež, nato je bilo tudi malo toče in na koncu še močan naliv. Tako sem tek končal premočen in premražen do kosti, a se je za dober namen in dober rezultat vse izplačalo,« je zaključil Jure.
UR
*Wings for life world run / Tečem za tiste, ki tega ne morejo
Plavanje • Miting Ilirija
Popravljale osebne rekorde
ne predstave. Že sedaj bi vse ljubitelje borilnih veščin povabil na naslednji velik turnir v tajskem boksu, ki se bo 28. maja odvijal na Ptuju. Takrat bodo naši fantje pred domačini navijači znova ciljali na najvišja mesta,« je povedal Matjaž Tomažin, predsednik in glavni trener Kluba tajskega boksa Ptuj.
UR
Sara Lampret, Klara Benko in Viktorija Rihtarič (vse PK Terme Ptuj)
Sezono na prostem so mlade tekmovalke Plavalnega kluba Terme Ptuj pod vodstvom trenerja Igorja Sternada začele na 36. mednarodnem miting Ilirija. V Ljubljani je tekmovanje potekalo v zunanjem 50-metrskem bazenu, a ne na bazenu Ilirije (ga prenavljajo), ampak na novem bazenu Kolezija, ki je zares lep nov objekt.
Ptujsko trojko so na plavalnem mitingu v Ljubljani tvorile Sara Lampret, Viktorija Rihtarič in Klara Benko,
ki so tekmovale na 100- in
200-metrskih razdaljah. Plavalke so v zadnjem obdobju v domačem bazenu opravile nekaj treningov na prostem, a jim še manjka kar nekaj »kilometrine« do polne forme. Kljub temu so nastopile zelo dobro, saj so skupno popravile kar sedem osebnih rekordov, kar je bil tudi glavni cilj. Naslednji cilj za omenjene plavalke pa bo čim boljši nastop na domačem tekmovanju, saj bo to soboto od 9. ure naprej 12. mednarodni plavalni miting Pokal Term Ptuj 2016.
David Breznik
petek • 13. maja 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Kolesarstvo • KK PP
Bowling • Državno prvenstvo posameznikov
Luka Sagadin drugi v Ajdovščini
Kolesarski klub Castra iz Ajdovščine je v soboto, 7. maja, organiziral kolesarsko dirko Kriterij Ajdovščine. Kriterij je potekal za vse selekcije, skoraj z vsemi razpoložljivimi močmi pa so se ga udeležili tudi ptujski kolesarji. Največ uspeha so imeli v kategoriji starejših mladincev, kjer je Luka Sagadin osvojil končno 2. mesto.
V tej kategoriji so ptujski kolesarji nastopili v postavi Luka Sagadin, Tim Ro-škar, Jan Medved in Luka Kramberger (zaradi bolezni je manjkal Pal, zaradi obveznosti v hrvaški reprezentanci pa tudi Čančar in Jako-povic). Sam kriterij je potekal v težkih pogojih, med samo tekmo so se namreč pojavljale nevihte in posledično je bilo cestišče zelo spolzko, kar
je povzročilo veliko padcev. Fantje so izpolnili zadane naloge, favorit Luka Sagadin je z 2. mestom upravičil pričakovanja. Ekipni uspeh je dopolnil Tim Roškar z 8. mestom. Osmo mesto je bil tudi najboljši ptujski rezultat v kategoriji mlajših mladincev -osvojil ga je Tilen Žagar. Pri dečkih A je bil Miha Muršec 11., tik pod zmagovalni oder pa se je s 5. mestom med dečki B zavihtel Vid Jeromel. Pri dečkih C je bil Primož Kirbiš 8., takoj za njim pa je dirko končal Matevž Ru-tnik.
Fantje so v Ajdovščini pokazali dobro pripravljenost in so z mislimi že na naslednji dirki, ki bo v soboto, 14. maja, v Komendi. Ta dirka šteje tudi za Pokal Slovenije.
tp
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 831, 2. Aleš Korošec (DaMoSS) 819, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 802, 4. Robert Šegula (Tames) 794, 5. Sašo Vidovič (Casino Po-etovio) 782, 6. Franjo Skuber (Talum) 766, 7. Zvonko Čerček (Talum) 764, 8. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 754, 9. Igor Vidovič (Tames) 735, 10. Šauperl Marko (Dokl gostinstvo) 729.
4. RADIO-TEDNIK PTUJ	11	2679	49
5. TALUM	10	2872	48
6. SKEI PTUJ	9	2656	44
7. TAMES	10	2905	43
8. DAMOSS	10	2690	41
9. RESTAVRACIJA PAN	10	2416	39
10. BOWLING CENTER PTUJ 9			38
11. ELEKTRO MARIBOR	9	2769	31
12. SAUBERMACHER SLO.	10	2565	30
13. CASINO POETOVIO	11	2614	29
14. TISKARNA EKART	10	2446	24
15. PERUTNINA PTUJ	10	2263	4
Črtomir Goznik v finalu na 8. mestu
Kvalifikacije
Kot kvalifikacijski rezultati na državnem prvenstvu posameznikov so šteli rezultati, doseženi na državnem prvenstvu parov, trojk in peterk. Za vstop v finale, kjer je bilo prostora le za 12 najboljših, je bilo treba odigrati še dodatnih 6 iger, skupno torej 24.
Finale
V finalu je 12 najboljših posameznikov odigralo 11 tekem po sistemu »vsak z vsakim«. Član Bowling kluba Ptuj Črtomir Goznik, ki se je v finale prebil s 7. rezultatom med 87 tekmovalci, je v finalu zmagal v 6 dvobojih, med drugim je premagal tudi kasnejšega državnega prvaka. Uspešen je bil tudi v neposrednih dvobojih z igralci, ki so prvenstvo končali na 2., 3., 4. in 5. mestu, nekoliko manj koncentracije in motivacije pa je pokazal v dvobojih z igralci, ki so končali tekmovanje v spodnji polovici.
Povsem zasluženo je državni prvak postal Rok Koštric,
Igralci, ki so se merili v finalu DP posameznikov v Ljubljani. Skrajno desno je novi državni prvak Rok Koštric, Črtomir Goznik iz Bowling kluba Ptuj je tretji z desne.
član BK Koper, ki je tako na najboljši možen način zaključil sezono 2015/16. Letos je postal ekipni evropski mladinski prvak, med posamezniki se je okitil z nazivom drugega najboljšega posameznika med mladinci na Stari celini, na državnem prvenstvu trojk je postal državni
prvak, srebro pa je kot član ekipe Koper 1 osvojil tudi na državnem prvenstvu peterk.
DP posameznikov, končni vrstni red:
1.	Rok Koštric
2.	Joško Hlede
3.	Milan Malek
2545 2422 2399
2 14.09 205.18 202.18
4. Anže Grabrijan	2318	201.64
5. Ivan Švarc	2244	193.09
6. Nino Stenko	2238	193.45
7. Aleksander Koštric	2214	189.45
8. Črtomir Goznik	2194	187.18
9. Andrej Pungartnik	2085	181.36
10. Edvard Progar	2072	178.36
11. Franci Borovnik	2045	176.36
12. Nani Crnčič	2022	179.27
		UR
Šolski šport • Rokomet
Rokometaši OŠ Gorišnica tretji v državi
Foto: Goran Badovinac
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj, desno) na drugi stopnički
Bowling • Podjetniška liga
Derbi pripadel ekipi Dokl gostinstvo
Derbi kroga sta odigrali ekipi Dokl gostinstvo in Tames, po izenačenju v uvodnih igrah pa je na koncu pripadel vodilni ekipi lige. Oboji so presegli mejo 2900 podrtih kegljev, blizu temu je bila še ekipa Taluma. Pet ekip iz vrha lestvice je zabeležilo visoke zmage, zato se vrstni red pri vrhu ni spremenil. Še bolj se bo vrstni red izkristaliziral, ko bodo odigrane zaostale tekme.
Krog je postregel z odličnimi rezultati tudi med posamezniki, saj jih je kar 16 preseglo mejo 700, trojica je prestopila mejo 800. V skupnem seštevku najboljših posameznikov so sedaj na prvih treh mestih Črtomir Goznik (Radio-Tednik, povprečje 193,1), Gregor Mi-ložič (Dokl gostinstvo, 187) in Robert Šegula (Tames, 183,1).
REZULTATI 11. KROGA:
Radio-Tednik Ptuj - Perutnina Ptuj 7:1, Saubermacher Slovenija - Talum 3:5, Tames - Dokl gostinstvo 2:6, Tiskarna Ekart - VGP Drava 1:7, Gostišče Ir-šič - Restavracija PAN 7:1, Elektro Maribor - SKEI Ptuj 4:4, DaMoSS - Casino Poe-tovio 5:3. Prosta je bila ekipa Bowling center Ptuj.
1.	DOKL GOSTINSTVO 10 2927 65
2.	GOSTIŠČE IRŠIČ 11 2482 62
3.	VGP DRAVA	11 2584 53
V sredini aprila je v Ribnici (tam so praznovali 60 let rokometa) potekal finale šolskega športnega tekmovanja v rokometu za zaključne letnike osnovnih šol (roj. leta 2001 in mlajši). Ekipe, ki so se uvrstile na zaključni turnir, so imele za sabo 5 krogov turnirskih tekmovanj, ki so najprej potekala na medobčinskem nivoju, nato na regionalnem, predzadnji krog pa je že potekal na nivoju države.
Na finalni turnir treh ekip se je uvrstila tudi ekipa OŠ Gorišnica, njihova tekmeca pa sta bili ekipi iz OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica in OŠ Dragomirja Benčiča -Brkina iz Hrpelj. Navedene šole imajo v zaledju le po en klub, kjer se urijo rokometaši in trenirajo kot ekipa. Igralci OŠ Gori-šnica so na turnir odpotovali skupaj s klubskim trenerjem Dragom Ranflom, ravnateljem, športnimi pedagogi in navijači-sošolci.
Rokometaši OŠ Gorišnica so se v prvi tekmi turnirja pomerili z domačini, dobili prvi polčas, v drugem pa zaradi poškodb nekaterih igralcev morali priznati premoč Rib-ničanom. Druga tekma pro-
Rokometaši OŠ Gorišnica so osvojili končno 3. mesto v državi.
Ekipa OŠ Gorišnica: Nino Bedrač, Blaž Bedrač, Nejc Geč, Filip Ranfl, Jernej Bezjak, Samo Muršič, Timotej Bezjak, Urh Belšak, Nik Ivančič, Urban Tement, Patrik Ciglarič, Žan Luka Kolarič. Športni pedagog: Zdravko Tobijas, trener v klubu: Drago Ranfl.
ti ekipi iz Primorske je bila prav tako borbena, Gorišni-čani pa so imeli »prekratko klop«, da bi celo tekmo lahko sledili hudemu tempu, ki
ga je diktirala spočita ekipa tekmecev. Kljub porazoma so Gorišničani veseli tretjega mesta v državi. »Tretje mesto v državi je največji uspeh šole in ekipnega športa v OŠ Go-rišnica,« je na spletni strani šole zapisal športni pedagog Zdravko Tobijas.
Rezultati zaključnega turnirja: OŠ Gorišnica - OŠ Ribnica 16:27 ( 13:12), OŠ Gorišnica - OŠ Hrpelje 19:26 (9:14), OŠ Ribnica - OŠ Hrpelje 27:23 (14:11).
Končni vrstni red: 1. OŠ
Ribnica, 2. OŠ Hrpelje, 3. OŠ Gorišnica.
Zmagovalci so postali člani ekipe OŠ Ribnica, ki jo obiskuje več kot 800 otrok. Na svečani podelitvi so tekmovalci OŠ Gorišnica prejeli bronaste medalje, vratar Filip Ranfl pa je dobil pokal za najboljšega vratarja, uvrščen je bil tudi v najboljšo postavo turnirja.
Marta Tetičkovič Ranfl
PARI 12. KROGA: ponedeljek, 16. 5., ob 19.00: SKEI Ptuj - Saubermacher Slovenija, VGP Drava - Talum, Tiskarna Ekart - Dokl gostinstvo, DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj; torek, 17. 5., ob 19.00: Restavracija PAN - Elektro Maribor, Bowling center Ptuj - Perutnina Ptuj, Casino Poetovio - Tames. Prosta je ekipa Gostišče Iršič.
JM
Šolski šport • Odbojka
Najboljši odbojkarji so na 2. OŠ Slovenska Bistrica
Območno tekmovanje za učence
V torek, 10. maja, je v telovadnici OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec potekalo območno tekmovanje v odbojki za učen-
ce letnikov 2003 in mlajše. V polfinalu sta ekipi iz OŠ Bistrica in OŠ Črešnjevec ugnali OŠ Hajdina in OŠ Kidričevo, v velikem finalu pa je bila v tesnem obračunu boljša ekipa iz Slovenske Bistrice, ki se je tako okitila z naslovom območne prvakinje. Tekmovanje se na tej stopnji konča.
Rezultati:
OŠ Črešnjevec - OŠ Kidričevo 2:1, OŠ Hajdina - 2. OŠ Slovenska Bistrica 0:2;
tekma za 3. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ Hajdina 2:1;
tekma za 1. mesto: OŠ Črešnjevec -2. OŠ Slovenska Bistrica 1:2.
Vrstni red:
1.	2. OŠ Slovenska Bistrica
2.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
3.	OŠ Kidričevo
4.	OŠ Hajdina
UR
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 13. maja 2016
Nogomet m S- SNL sever
Podvinci pričakovano brez možnosti v Mariboru
MARIBOR B - PODVINCI BETONARNA KUHAR 6:0
(2:0)
STRELCI: 1:0 Lorbek 19., 2:0 Lazar 35., 3:0 Dodlek 50., 4:0 Ndiaye 52., 5:0 Dodlek 54., 6:0 Dodlek 81.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klinger, Hren, D. Petrovič, Topolovec, Toplak (od 55. Zele-nik), Svenšek, N. Pesek, Petek, T. Pesek, Mulej (od 66. Korpič), Zagoršek. Trener: Boštjan Ku-serbanj.
Po težkem porazu proti Do-
brovcam so morali nogometaši Podvincev še na en zelo zahteven izpit, saj so se v zaostali tekmi 21. kroga v gosteh pomerili z drugo ekipo Maribora, ki je trenutno 2. na lestvici. Srečanje je bilo odigrano na igrišču z umetno travo, kar je bila voda na mlin domačinom, za katere je tokrat nastopil tudi temnopolti Welle Ndiaye, pred časom član tudi prve ekipe Maribora. Podvinčani so tokrat dali vse od sebe, pristop je bil pravi, toda kakovostna razlika je pač v tem trenutku povsem na strani vijoli-
častih, pri katerih je s tremi zadetki blestel Sven Dodlek, mlajši brat Timoteja Dodleka, ki trenutno nastopa za Zavrč.
Po uvodni, dokaj izenačeni igri so domačini prvič zadeli v 19. minuti. Vijoličasti so imeli večjo posest žoge, toda v prvem delu so gostje izgledali povsem spodobno. Pričakovano so sicer igrali nekoliko bolj obrambno, toda bili so dovolj agresivni in čvrsti, da vijoličasti niso napravili izdatnejše razlike že v prvem polčasu. V tem obdobju je zadel še Lazar. V uvodu nadaljevanja
pa so se gostom spet prikradle »črne minute« in tako so v razmaku petih minut Podvinci klonili kar trikrat. Varovancem Boštjana Kuserbanja se je proti koncu že poznala precejšnja utrujenost od napornega ritma, ob tem je nekaj igralcev manjkalo zaradi poškodb in službenih obveznosti, zaradi kartonov pa ni bilo niti Laha in Oroviča.
Naslednje srečanje bo ekipa Podvincev Betonarne Kuhar odigrala v soboto, ko bo gostila moštvo Mons Claudiusa.
tp
Judo • Tekmovanji v Mariboru in Ljubljani
Urekova zmagala na Baumgartnovem pasu
Športna dvorana Lukna v Mariboru je bila prizorišče 55. Baumgartnovega pasa, tekmovanja v judu, ki ga je izvedel JK Branik Broker. To tradicionalno tekmovanje je potekalo za člane / članice in mlajše dečke / deklice.
JK Drava je med članicami zastopala Urška Urek, ki v zadnjem obdobju drži konstantno dobro formo. To je potrdila tudi v Mariboru, kjer je v kategoriji nad 78 kilogramov zanesljivo ugnala vse tri tekmice - Urško Torkar (JK Triglav), Tamaro Kraljic (JK Duplek) in Zalo Komat (JK Z'dežele Sankaku) ter prišla do lepe turnirske zmage.
Ob Urekovi sta tekmovala še dva ptujska judoista, in sicer Ana Vidovič in Alen Adrien Plošinjak v starostni skupini U-12. Tudi v tej starostni kategoriji je tekmovanje štelo za slovenski pokal. Vido-vičeva je bila s tremi zmagami v kategoriji do 33 kg prva, medtem ko je bil Plošinjak z dvema zmagama in porazom v kategoriji do 55 kg drugi.
Tri medalje za člane JK Gorišnica
Uspešni so bili tudi tekmovalci iz JK Gorišnica, katerih mladi tekmovalci so osvo-
Mäjlbor,7,mij2l!l6
TT"			DBB J
	—-»		i . liïltfTT-
[1—*	um		Tif-T^H
	i,_		i rL
		■A	Y
		"t	ojffc
Urška Urek (JK Drava) je na tekmovanju v Mariboru potrdila no formo.
odlič-
Ptujskima judoistoma dve medalji v Ljubljani
JK Bežigrad in Športna zveza Ljubljane sta izvedla 31- mednarodni turnir Bežigrad 2016. Na tem tekmovanju v prestolnici je JK Drava nastopil s šestimi judo-isti. Ptujčani so osvojili dve medalji, ki sta ju s stabilnimi predstavami in borbami dobila Alen Adrien Plošinjak (srebrno) in Luka Maroh (bronasto). Peti mesti sta osvojila Rene Kloar in Jure Vogrin, medtem ko sta tekmovala še Andi Karameta in Aljaž Ajdič.
Alen Adrien Plošinjak (levo) je na tekmovanju v Ljubljani osvojil 2. mesto v svoji kategoriji.
jili tri medalje. Nika Murk je bila v kategoriji mlajših deklic do 27 kg brez borbe prva, drugi mesti sta osvojili Lara Bezjak in Katarina Bezjak. Med člani je iz gori-šniškega kluba tekmoval Damijan Fras v kategoriji nad 100 kg: trikrat je izgubil in je bil na koncu uvrščen na 4. mesto.
David Breznik
Rokomet • Mlajše kategorije
Ormoški letniki 2002 tretjič zapored na Final 4
S tekmama 13. in 14. kroga (proti Ribnici remi 30:30, proti Slovenj Gradcu zmaga 25:21) so starejši dečki B Jeruzalema uspešno končali nastope v polfinalni skupini B. Celo več kot uspešno, saj je ekipa v težki skupini dosegla trinajst zmag in enkrat odigrala neodločeno. S 27 točkami od možnih 28 je Jeruzalem osvojil 1. mesto pred Ribnico, Celjem ...
Pred začetkom sezone je bil cilj ekipe uvrstitev od 5. do 8. mesta, a je ekipa po marljivem delu na treningih rasla iz tekme v tekmo. Med sezono je bila uspešna še na turnirju v Poreču na Hrvaškem (2. mesto) in v Žepčah v BiH (1. mesto). Ekipo sestavlja le 11 fantov, ki sicer prihajajo
iz petih različnih šol: iz OŠ Ormož (Aleš Žemljic, Gašper Cvetko, Žiga Herga Rizman, Maj Voršič), OŠ Velika Nedelja (Enej Kovačec, OŠ Miklavž pri Ormožu (Jure Lukman, Žiga Borko), OŠ Ivanjkovci (Denis Škrinjar, Blaž Fergola, Rok Rubin) in OŠ Središče ob Dravi (Niko Novak). Za novi veliki uspeh generacije 2002 so v veliki meri zaslužni tudi igralci letnika 2001, ki so bili skozi celo leto na treningih močan sparing partner in so leto mlajšim soigralcem nudili kakovostne treninge. Pohvalo si zaslužijo Niko Sovič, Žan Toplak, Uroš Horvat in Tobi Torič.
Zaključni turnir, ki bo dal odgovor o novem prvaku, bo potekal v petek in nede-
Jure Lukman - član »Ormoškega letečega cirkusa«
ljo, 20. in 22. Maja, v Novem mestu. Krka, čeprav prvič na Final 4, je največji favorit za naslov državnega prva-
ka. Ribnica je ekipa z izjemnim posameznikom Nikom Čirovičem, ki lahko sam odloči vsako tekmo. Ribničani so pri mlajših dečkih B osvojili 2., pri mlajših dečkih A 3-mesto. Mokerc Ig je v polfi-nalu izločil aktualne državne prvake Trimo Trebnje, kar nazorno dokazuje, da gre za kakovostno ekipo, ki je velika neznanka. In tu so še jeruza-lemčki. Predlani tretji, lani četrti v državi. Ekipa, ki je lahko prvak in gladko četrta. Ormož je največja neznanka in zato bo turnir v Novem mestu izjemno zanimiv in nepredvidljiv. Glede igralcev Jeruzalema se pustimo presenetiti. Ekipi ne govorijo zaman »Ormoški leteči cirkus«.
UK
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 35. KROGA - SOBOTA ob 16.55: Zavrč - Krško, Domžale - Celje, Gorica - Luka Koper, Krka - Maribor, Rudar -Olimpija.
2.	SNL
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Drava Ptuj - Šenčur, Aluminij - TKK Tolmin, Triglav Kranj - Kalcer Radomlje, Roltek Dob - Zarica Kranj, Farmtech Veržej - Ankaran.
3.	SNL SEVER
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Mons Claudius, Fužinar Noži Ravne - Videm, AjDAS Lenart - S. Rojko Dobrovce, Dravinja - Koroška Dravograd, Brežice - Šmarje pri Jelšah, Radlje - Maribor B, Šampion -Šmarno 1928.
SUPERLIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARA 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Cirkulane; NEDELJA ob 17.00: Gerečja vas - Stojnci.
LIGA ZA OBSTANEK - PARA 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi - Ormož, Tržec - Apače.
Rokomet m i. B DRL (m)
26. KROG: Drava Ptuj - Črnomelj, Sviš Ivančna Gorica - Mo-škanjci Gorišnica (SOBOTA ob 20.00).
1. B DRL (ž)
6. KROG: ŽRK Ptuj - ŽRD Litija (PETEK ob 18.45 - ŠD Center na Ptuju)
Plavanje • Pokal Term Ptuj
V	Termah Ptuj bo v organizaciji Plavalnega kluba Terme Ptuj v soboto, 14. 5., potekal 12. mednarodni plavalni miting za Pokal Term Ptuj 2016. Tekmovali bodo plavalci iz Nemčije, Belgije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi bo tudi 28 članov slovenske plavalne reprezentance, medtem ko bo ptujski klub imel na startu okrog 20 tekmovalcev. Dopoldanski program se prične ob 9. uri, medtem ko se bo popoldanski program pričel okrog 13. ure.
Jadranje • Jadro Rance 2016
Brodarsko društvo Ranca Ptuj in Jadralna zveza Slovenije na umetnem jezeru reke Drave v soboto in nedeljo, 14. in 15. maja, pripravljata jadralno tekmovanje Jadro Rance 2016. Gre za mednarodno tekmovanje v razredih Optimist, Laser 4.7, Laser Radial in Laser Standard. V soboto je predvideno tekmovanje od 12. ure naprej, v nedeljo pa od 10. ure naprej.
Golf
V	soboto bo na Golf igrišču Ptuj od 9. ure naprej potekal BMW Selmar Open golf turnir.
Mali nogomet • Poletna liga ŠD As
RAZPORED 2. kroga (petek, 13. 5.):KMN Draženci - Društvo mladih Podlehnik (20.45), Joe Fernandes - Keramičarstvo Ga-linec (21:20), UŠR Višnjica - ŠD AS (21:55), ŠD AS Generali - KTED Korantov Demoni (22:30), EHM Team - ŠD Selan (23:05). Prosta je ekipa Gradbeništvo Bele.
Maraton treh src Radenci 2016 •
Proga bo štirikrat prečkala mejo med Slovenijo in Avstrijo
Že 36. športno-rekreativna prireditev Maraton treh src bo v soboto, 21. maja, postregel z novostjo. Na najdaljši progi v dolžini 42,195 kilometra bodo tekmovalci kar štirikrat prečkali mejo med Slovenijo in Avstrijo. Pot bo tekače velikega maratona Radenska Classic vodila iz Radencev v Gornjo Radgono, kjer bodo prešli most na Muri in s tem mejo med Slovenijo in Avstrijo ter jo nadaljevali preko avstrijske Radgone (Bad Rad-kersburga) in Zenkovcev (Zeltinga) nazaj v Slovenijo, skozi Can-kovo, Skakovce, Krajno in Gederovce. Sledi zopet nekaj teka v Avstriji, skozi Žetince (Sicheldorf) in Potrno (Laafeld) nazaj v Radgono, zaključek pa ponovno preko Mure v Gornjo Radgono ter skozi Orehovce in Boračevo do cilja v Radencih. Sicer pa bodo na sporedu še tek polmaratona (21,098 km), tek Radenska Naturelle (10 km), Oazin tek (5,5 km) ter tekmovanje v nordijski hoji (9 km). V ne tekmovalnem programu se bosta zvrstila Veveričkin in srčkov tek za otroke ter Pohod treh src.
V	Radencih bodo tudi tokrat v ospredju kenijski tekmovalci, lanska zmagovalca Gladys Jepkurui Biwott pri ženskah in Silas Kiprono Too, od naših predstavnikov bo normo za olimpijske igre potrjeval Anton Kosmač, svoj 50. maraton pa bo pretekla nekdanja slovenska olimpijska predstavnica Helena Javornik.
Radenska je zlati sponzor Slovenske nordijske reprezentance, zato se Maratona treh src že tradicionalno udeležujejo tudi smučarski skakalci in tekači, ki udeležencem podeljujejo medalje, svoj prihod na prizorišče dogajanj v Radence pa je že potrdil tudi Filip Flisar.
David Breznik, NŠ
petek • 13. maja 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Slovenija • Očetovski dopust
Diskriminacija 60.000 očetov?
Da je zaradi tolmačenja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) diskri-miniranih več kot 60.000 očetov, ki imajo otroke, starejše od treh let in še niso končali prvega razreda osnovne šole, ter niso koristili več kot 50 dni neplačanega dopusta, pa kljub temu ne morejo uveljavljati dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, vztrajajo v Družinski pobudi. Zato očetom teh svetujejo, da kljub navodilom ministrstva in posledično centrov za socialno delo vloge vendarle oddajo. Da bodo te za vse ugodno rešene, je le malo možnosti ...
Z letošnjim letom so začela veljati določila Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki se nanašajo na postopno preoblikovanje očetovskega dopusta. Ta so očitno povzročila veliko vroče krvi, saj je MDDSZ spreminjalo razlago in tolmačenje teh določil. Najprej so namreč trdili, da dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta pripada vsem očetom otrok, ki še niso končali prvega razreda osnovne šole, pri čemer bi to pravico lahko za nazaj uveljavljali le tisti, ki v odločbah CSD niso navedli, da bodo uveljavljali tudi neplačani dopust (tudi, če ga niso koristili). V tem primeru bi šteli križci in krožci, kar pa se je izkazalo za nesmiselnost, zato so tolmačenje spremenili.
Po tem dodatni očetovski plačani dopust (5 dni) lahko za nazaj uveljavljajo le očetje, ki imajo otroke, mlajše od treh let. Kar pa je sprožilo veliko polemik.
Diskriminatorna razlaga ministrstva
„Ministrstvo vztraja pri diskriminaciji več kot 60.000 oče-
tov, ki jim kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev odreka pravico do petih dni plačanega očetovskega dopusta. Zato smo v Družinski pobudi pripravili še podrobnejšo argumentacijo in ponovno pozivamo pristojno ministrico, da odpravi dis-kriminatorno razlago zakona
in prakso CSD, ki je ne samo v nasprotju z zakonom, ki ureja očetovski dopust, ampak očitno krši tudi Zakon o splošnem upravnem postopku," je jasen Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude. Vztraja, da bi teh dodatnih 5 dni morali priznati vsem očetom, ki imajo
Kdo ima pravico do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta?
Vsem očetom, ki imajo otroke, ki še niso končali prvega razred osnovne šole - ne glede na tolmačenje ministrstva - v Družinski pobudi svetujejo, da oddajo vlogo za dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta. Za tiste, ki bi se radi pritožili na zavrnilno odločbo centrov za socialno delo, pa so na spletu pripravili tudi navodila in argumentacijo.
Na pristojnem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta lahko za nazaj koristijo le tisti, ki imajo otroke, mlajše od treh let, a le v primeru, da niso koristili več kot 50 dni neplačanega dopusta.
Pri očetih novorojenčkov (rojenih po 1. 1. 2016) pa je nekoliko drugače, in sicer lahko ti vlogo za očetovski dopust (torej skupaj 20 dni plačanega dopusta) oddajo, dokler otrok ne konča prvega razreda osnovne šole in ne le do 3. leta starosti, kot to velja pri tistih, ki to pravico uveljavljajo za nazaj.
Razlika pri uveljavljanju pravice do dodatnih pet dni je v tem, ali gre za novorojenčka ali se pravica uveljavlja za nazaj.
otroke, ki še niso končali prvega razreda OŠ in še niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega dela očetovskega dopusta. „Mi-nistrstvo, pristojno za družino, pa je v zvezi s tem izdalo razlago in navodila CSD, po katerih so do tega dopusta upravičeni le očetje otrok, ki so mlajši od treh
let," še dodaja Merše in zaključuje: »Od pristojnega ministrstva pričakujemo in zahtevamo, da prevzame odgovornost in zagotovi pošteno in enakopravno interpretacijo zakona ter odpravi že izdane krivične zavrnilne odločbe CSD in popravi razlago zakona in navodila CSD tako, da bo zagotovljena enakopravna in enaka obravnava vseh očetov."
Tolmačenje ministrstva povsem drugačno ...
Da lahko dodatnih pet dni očetovskega dopusta koristijo do konca otrokovega prvega ra-
zreda vsi očetje, je sicer skupna točka uveljavljanja te pravice za nazaj in za očete otrok, rojenih po 1. 1. 2016. 50 dni neplačanega dopusta pa lahko koristijo le do tretjega leta starosti otroka.
Razlika pa je v tem: dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta lahko za nazaj uveljavljajo očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta (več kot 50 dni). Za uveljavljanje pravice do plačanega očetovskega dopusta povsem na novo pa se lahko vloga odda, dokler otrok ne konča prvega razreda osnovne šole.
Dženana Kmetec
kik
PONOVNA
OTVORITEV
dne 17.05.2016 in 18.05.2016 na Ptuju, Puhova ulica 21, v nakupovalnem centru Q zraven OBI-ja
Odpiralni čas:
od ponedeljka do sobote 08.00 - 20.00 nedelja 09.00 - 13.00
J
Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik-textilien.si Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem!
kvalitetno prnetno ugodno
www.kik-textilien.com
Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva.
Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom.
KiK Textilien und Non-Food d.o.o, Ruska ulica 6,2000 Maribor
16 Štajerski
Ljudje in
dogodki
petek • 13. maja 2016
Radenci • 8. Dosorjeva mednarodna likovna kolonija
Ustvarjali na temo Kovičevih Vetrnic
Dom starejših občanov Radenci (DOSOR) je pripravil že osmo mednarodno likovno kolonijo, na kateri je tri dni ustvarjalo kar 14 umetnikov.
Likovna dela, ki so nastala na 8. Dosorjevi mednarodni koloniji, so do konca maja na ogled v avli hotela Radin v Radencih.
Letošnja tematika likovnega ustvarjanja je bila povezana z literarnim delom Kajetana Kovica, častnega občana Radencev. Kot je v uvodu likovne kolonije dejala upokojena profesorica slovenskega jezika Bea Baboš Logar, so se odločili, da bodo za navdih ustvarjalcem ponu-
dili Kovičevo pesniško zbirko Vetrnice. Tri dni je v Radencih ustvarjalo 15 likovnih ustvarjalcev, med njimi Dana Štrucelj, ljubiteljska slikarka, ki je bila povezovalni člen med sodelujočimi umetniki in stanovalci. Kolonija je namreč namenjena tudi ustvarjanju stanovalcev in
Štrucljeva je prav za stanovalce izvedla več različnih likovnih delavnic. Umetniški vodja letošnje likovne kolonije v Radencih je bil Mario Berdič, dela pa bodo do konca maja razstavljena v avli hotela Radin v Radencih. Pozneje bodo krasila stene v Dosorju.
MŠ
Ptuj • Raziskovalni duh domuje tudi na Biotehniški šoli
Tuja šega domačo zbega
Dediščino zajtrkov na Slovenskem so letos v okviru 18. državnega tekmovanja mladih raziskovalcev spoznavali tudi dijaki ptujske biotehniške šole Maja Vizjak, Nik Strelec in Nuša Podhostnik. Z nalogo Tuja šega domačo zbega so ptujski dijaki aprila v Novem mestu usvojili drugo mesto.
»S tem rezultatom smo presenetili vse, tudi sami sebe. Ob tem pa velja izpostaviti, da so bili naši dijaki v srednješolski skupini zdaleč najmlajši, v raziskovalnem projektu pa so sodelovali prvič,« je poudarila ena izmed mentoric Darja Hanželič z Biotehniške šole Ptuj.
Pripravili sodoben velikonočni zajtrk
Za marsikoga je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok, o pomenu zajtrka pa govori tudi ljudska modrost, ki pravi, da je treba zajtrkovati kot kralj. Poleg
prostorskega vidika so mladi raziskovalci spoznavali zajtrke tudi z vidika časa in družbene raz-slojenosti, ki je vedno bila in bo zelo verjetno tudi obstala, je povedala. »V raziskovalni nalogi se prepletata praznovanje pomladi in velike noči. Na osnovi zbranega gradiva smo pripravili sodoben velikonočni zajtrk, ki temelji na tradicionalnih velikonočnih živilih iz našega lokalnega okolja. Pri tem smo se trudili, da smo bili čim bolj izvirni. Kalorično bogato velikonočno hrano smo nadomestiti z zdravo, lahko hrano, ki je pripravljena po sodobnih postopkih in je že na prvi
pogled privlačna. V raziskovalni nalogi smo tudi ugotovili, da je Slovenija svet v malem, saj noben drugi evropski narod, ki živi na tako malem prostoru, nima toliko lokalnih raznolikosti,« je vsebino raziskovalne naloge strnila Hanželičeva.
Vse, ki bi si želeli ogledati sodoben velikonočni pogrinjek, poskusiti velikonočne kreacije ali pridobiti le kakšen recept, dijaki in mentorice vabijo, da se oglasite na dnevih odprtih vrat Biotehniške šole Ptuj, ki bodo na Šolskem posestvu Turnišče od 20. do 22. maja.
MV
Foto: Biotehniška šola Ptuj
Pri delu so raziskovalcem Nuši Podhostnik, Niku Strelcu in Maji Vizjak pomagale mentorice Vida Babšek, Marija Matjašič Črešnik in Darja Hanželič.
Stročja vas • Izobraževalna jubileja
Sola ostaja stičišče dogajanja v vasi
V Stročji vasi v ljutomerski občini so obeležili dva pomembna jubileja, 60 let izobraževanja v kraju in 50 let popolne osnovne šole.
V Stročji vasi so na posebni slovesnosti spomnili na 50 let popolne osnovne šole in 60 let izobraževanja v vasi.
»Nekoč je veljalo, da je šola stičišče kulturnega dogajanja v vasi. Tudi danes lahko tako rečem za našo šolo. Je tisto jedro, ki skrbi za vzgojo in izobraževanje mladine in združuje krajane ob posebnih dogodkih,« je na slovesnosti dejala sedanja ravnateljica OŠ Stročja vas Mateja Leskovar Polanič.
Pomembna prelomnica za šolstvo v Stročji vasi se je zgodila 30. maja 2008. Takrat so po-
ložili temeljni kamen za novo šolo, vrtec in telovadnico, šolsko leto 2009/2010 pa so tamkajšnji otroci in zaposleni začeli že v sodobni zgradbi. Danes OŠ Stročja vas obiskuje blizu 180 otrok, tamkajšnji vrtec pa okoli 70 otrok. »Sodobni čas prinaša nove zahteve tako pred strokovne delavce kot pred starše in učence. Kakor je bil nekoč učitelj edini vir znanja in informacij, je v času globalizacije vedno
bolj pomembno, da uči otroke učenje učenja, kritičnega mišljenja in življenja v družbi kot socialno bitje,« je dodala Lesko-var Polaničeva, ki je leta 2011 prevzela ravnateljevanje šole. Pred njo so bili ravnatelji OŠ Stročja vas Bogomir Regoršek (1958-1962), Viljem Lorbek (1962-1980), Leopold Horvat (1980-2001) in Marica Fijavž (2001-2011).
MŠ
Videm • Florjanova nedelja v Zgornjem Leskovcu
Veseli Jožeki bodo pomagali kupiti novo vozilo
Na Florjanovo nedeljo so se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Leskovec pri sveti maši priporočili svojemu zavetniku, svetemu Florjanu. Razveselili so se tudi 1.000 evrov donacije za novo gasilsko vozilo, ki so jih zbrali Veseli Jožeki.
Mašo v leskovški cerkvi sv. Andraža je vodil župnik Edvard Vajda, pod vodstvom zborovodje Srečka Zavca pa je zapel cerkveni pevski zbor. Zbrane gasilce in ostale farane je nagovoril tudi Jožef Hrga, vodja harmoni-karske skupine Veseli Jožeki, ki deluje znotraj Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Finančna sredstva so zbrali z že deveto dobrodelno
prireditvijo Veselo na Jožefovo, koncert pa načrtujejo tudi prihodnje leto. Hrga dodaja: »Upamo, da bomo kot osrednja dobrodelna prireditev našli mesto v rebalansu proračuna občine, kar bi prav gotovo bilo veliko priznanje naši ekipi kulturnih zanesenjakov.«
Predsednik leskovškega gasilskega društva Peter Jagarinec se v imenu vseh gasilcev za pre-
jeto donacijo iskreno zahvaljuje in pojasnjuje: »Zamenjati moramo dotrajano gasilsko vozilo, ki je staro že 22 let. Vrednost novega vozila je okoli 100.000 evrov, od česar bo občina prispevala 70 %, preostala sredstva pa mora naše društvo zagotoviti samo. Ker je to izjemno težko, smo Veselim Jožekom še posebej hvaležni.«
Eva Milošič

Foto: Veseli Jožeki
Timi Kmetec (z leve) in Žiga Kmetec sta obenem gasilca in muzikanta pri Veselih Jožekih. Do-nacijo harmonikarske skupine je predsedniku leskovškega gasilskega društva Petru Jagarincu predal Jožef Hrga.
Foto: MS
Foto: MŠ
petek • 13. maja 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Ob 12. obletnici vstopa Slovenije v EU
Slovenija in EU na pravi poti
TD Ptuj je skupaj z MO Ptuj 6. maja pripravilo slovesnost ob obletnici vstopa Slovenije v EU, ki jo je letos povezalo s 130-letnico svojega delovanja.
Za letošnjo 12. obletnico vstopa Slovenije v EU je TD skupaj z osnovnimi šolami, ki se jim je v kulturnem programu pridružila tudi Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, pripravilo razstavo pod naslovom Ptuj in 130 let TD Ptuj.
Na njej učenci ptujskih osnovnih šol: Mladika, Olge Meglič, Ljudski vrt s podružnico Grajena, Breg in OŠ dr. Lju-devita Pivka v sliki in besedi oživljajo preteklost mesta v povezavi z dejavnostjo turističnih navdušencev, ki so pred 130 leti postavili temelje TD Ptuj. To je v vsem tem obdobju spodbujalo in skrbelo za urejen videz mesta, okolice, za organizacijo prireditev, turistično izobraževanje, izdajo turističnih edicij in brošur, spominkov, promocijo mesta na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih v urejenosti oz. kakovosti življenja nasploh. „ TD je ves čas svojega
Ob 12. obletnici vstopa Slovenije v EU je TD Ptuj v sodelovanju z osnovnimi šolami MO Ptuj pripravilo razstavo Ptuj in ki je na ogled v prostorih Društva za rimsko zgodovino in kulturo v Krempljevi ulici do 13. maja.
c I
Foto: Črtomir Goznik
130 let TD Ptuj,
130-letnega delovanja svojo dejavnost usmerjalo v lepšo podobo in urejenost mesta. Z veliko
truda in prostovoljnega dela smo ustvarjali in še ustvarjamo velike dogodke, na katere je
mesto lahko ponosno," je izpostavil predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Zahvalil se je učencem
osnovnih šol in glasbene šole Karola Pahorja z mentorji za njihov prispevek pri pripravi in
odprtju razstave ter Tatjani Va-upotič Zemljič za koordinacijo pri njeni pripravi.
Ptujski župan Miran Senčar, ki je bil slavnostni govornik ob odprtju razstave, je poudaril, da je 130-letnica delovanja TD Ptuj dokaz, kako trdno in globoko je zavedanje občanov o pomenu promocije in videza naše občine ter se zahvalil vsem, ki so se in se še vedno v TD trudijo za mesto.
Ptuj je ponosen tudi na svoj Evropark, kjer od leta 2004 potekajo tudi spominski dogodki ob vstopu Slovenije v EU. Na letošnjega so povabili evropskega poslanca Milana Zvera. „Slovenija je premajhna, da bi lahko znotraj globalizacijskega pretresa preživela sama. Kljub vsem težavam, s katerimi se danes sooča EU, sem prepričan, da ima toliko notranje moči, da bo obstala še naprej. Ne samo individualna svoboda, podjetništvo, trg, tudi solidarnost je pomembna pri preživetju EU in tudi Slovencev. EU bo našla pravo pot, in tudi Slovenija bo skupaj z EU našla pravo pot," je optimistično zaključil evropski poslanec Milan Zver.
MG
Ormož • Prireditve TVU se pričenjajo že danes
Sodelovanje bogati znanje
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je največja promocijska akcija učenja v Sloveniji, ki poteka pod pokroviteljstvom Andragoškega centra Slovenije že 21. leto.
Po vsej Sloveniji se bo od danes naprej pa vse do konca junija zvrstilo preko 10.000 prireditev, ki bodo promovirale pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih kot posamezniki v življenju prevzemamo.
Ljudska univerza Ormož aktivno prispeva k promociji izobraževanja in učenja že od samih začetkov akcije, zato je letos v vlogi koordinatorja TVU
k sodelovanju pritegnila več kot Tudi lani smo počeli marsikaj zanimivega, med drugim smo se naučili izdelati ognjičevo kremo.
25 različnih ustanov, zavodov in društev. Skupaj bomo pripravili preko 50 zanimivih brezplačnih aktivnosti in tako vsak na svoj način promovirali idejo vseživljenj-skega učenja.
Tematike naših prireditev bodo zelo pestre, takšne, da se ob njih pogosto niti ne zavedamo prav, da gre za učenje. Na voljo bodo računalniške in jezikovne vsebine, predavanja in predstavitve na temo zdravega načina življenja, sprostitvene, športne in ustvarjalne delavnice, različna predavanja, svetovanja o možnostih nadaljnjega izobraževanja, dnevi odprtih vrat, ogledi, razstave, koncerti in drugi kulturni dogodki. Vključenih je veliko praktičnih in uporabnih znanj, takšnih, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju, informacij, ki služijo splošni razgledanosti, pa tudi vsebine, ki bodo bogatile in pobožale umetniško dušo.
»Pogosto so dejavnosti v TVU kot nekakšna pokušina, seznanimo se z novimi veščinami, področji, ki jih doslej nismo poznali ali ne na takšen način, potem pa ostanejo prisotni v našem življenju in nas še dolgo razveseljujejo. Pred dvema letoma smo se tako v TVU učili sestavljati visoke grede. Pri učenju in znanju je navdušujoče prav to, da nam na najrazličnejše načine obogati življenje. Ne glede na to, ali gre za formalno znanje, kjer si nabiramo diplome in doktorate, ali pa gre za drobne stvari v življenju,« je povedala Viki Ivanuša, direktorica Ljudske univerze Ormož.
Dogodki so namenjeni vsem generacijam, prav vse prireditve pa so za udeležence brezplačne. Večina dogodkov bo zbranih na letakih in plakatih ter objavljenih na facebook strani http:// www.facebook.com/LUOrmoz.
VI
Ptuj • Amo Socialec izdal novo ploščo
Freestyle mora biti tako dober, da bi ga lahko zapisal
Ptujski raper Mišel Ristov, v glasbenih krogih znan kot Amo Socialec, je izdal svoj tretji album z naslovom En dan ... Skupaj z gosti (DJ Urbadur, F-raw Blanka, Gotti, Luft, Nikič, Nite) ga bo to soboto, 14. maja, ob 22.00 predstavil v CID-u na Ptuju.
S tem bo odprl Hip hop appreciation week - teden, posvečen glasbeni zvrsti, ki je v zadnjih desetletjih redefinirala mladinsko kulturo.
Amo se je z glasbo začel ukvarjati v srednji šoli. »V klopi sem sedel s sošolcem, ki je poslušal to glasbo in mi jo predstavil. Takrat namreč še ni bilo interneta oz. ga je imel le malokdo. Ker sem imel omejeno število cedejev, sem se jih naveličal in začel ustvarjati svojo glasbo,« pravi. Glasbeno pot je začel s kolektivom Rap virus, vendar so njegovi člani kmalu krenili na samostojne poti: »Nikoli nismo dokončali skupnega cedeja, čeprav smo imeli pripravljenega že dovolj materiala.« Zato je leta 2010 izdal svojega, na-
slovljenega Horizont, leto zatem pa še specialno tematsko ploščo LowBadžetKrismesTejp.
Glavnina nove plošče je bila narejena že pred kakšnima dvema letoma, pojasnjuje: »Napisati pesmi in jih posneti je bil pravzaprav najlažji del, zavleklo pa se je z glasbeno produkcijo. Posnetkov oz. materiala je bilo dovolj za dvojni album, nato pa sem naredil selekcijo.« Pridružili so se mu številni glasbeni gostje: Saša Vipo-tnik, Simpl, Zlatko, Majki Di Majk, Katja Vučkovič Zinrajh, Nana Mil-činski, Luft in U-kan ... Cedeju je priložena knjižica z besedili (in celo pojasnili konteksta nastanka posameznih pesmi), ki bi brez težav lahko izšla tudi samostojno kot pesniška zbirka. Sklene se z:
Foto: Urban Kos
Kmalu se boste lahko učili od najboljših: Amo Socialec bo eden od mentorjev free style delavnice v okviru tedna hip hopa.
»Vse pravice pridržane. Ampak, koga še to ustavi v letu 2016? Pira-tiziraj po želji.«
Amo Socialec je aktualni državni prvak v freestylu. Pojasnjuje: »V Sloveniji potekata dve tekmovanji. Prvo je tematski freestyle, pri katerem ti za rapanje določijo teme. V tem sem državni podpr-vak. Zmagal pa sem v klasičnem freestyle battlu - torej v tem, kar ljudje večinoma poznajo iz Emi-nemovega filma 8 milj. Državno prvenstvo organizirajo vsaki dve leti, izmenično tematsko in navadno, so pa tudi manjša tekmovanja. Če nimam občutka, da bi na tekmovanju lahko zmagal, potem nanj raje ne grem.«
Eva Milošič
18 Štajerski
Svetujemo in priporočamo
petek • 13. maja 2016
Sodelovanje med starsi, učitelji in
Pomagajmo si
specialnimi pedagogi
Otrokova osebnost se najprej začne oblikovati v družini. V družini otrok dobi prve izkušnje o deh in medsebojnih odnosih, razvija osnovne spretnosti, pridobiva izkušnje ter znanje.
Ker tudi šola prevzema vlogo pri vzgoji in izobraževanju, je pomembno, da vzgojno-izobraže-valni proces poteka v harmoniji in medsebojnem spoštovanju. Vendar se pogosto zdi, da je slednje mnogo težje doseči kakor zapisati. Če gre pri učencu za posebne potrebe in druge razvojne težave, pa postane sodelovanje med učencem, starši, učitelji in drugimi strokovnjaki mnogo bolj zapleteno.
V odnos vsi vstopimo z različnimi pričakovanji, izkušnjami in nameni. V staršu, ki je imel v času svojega šolanja slabe izkušnje, se lahko le-te ob prihodu na govorilne ure za njegovega otroka ponovno vzbudijo in zato se obrambno odziva na vse informacije. Pogosto je še težje staršem otrok s posebnimi potrebami, saj se tudi sami soočajo s težavami, ki jih niso pričakovali.
Vseeno je navzočnost staršev pri pridobivanju podatkov o otroku in pri oblikovanju indi-vidualiziranega programa zelo pomembna. Starši namreč posredujejo informacije o otrokovem vedenju v domačem okolju, otrokovih interesih, doživljanju šole, čustvovanju in podobno.
Za oblikovanje celostne ocene otrokovega funkcioniranja je pomembno vedeti, kako starši doživljajo otrokove zmožnosti in težave, kakšen je njihov odnos do otrokovega šolanja, kakšna so njihova pričakovanja in želje v zvezi z njegovim nadaljnjim razvojem ter kaj in koliko obveznosti so pripravljeni in zmožni prevzeti sami.
V nadaljevanju povzemam nekaj nasvetov o uspešnem komuniciranju, ki se jih lahko poslužujejo tako starši kakor tudi učitelji:
-	Pomembno je, da se o učencu dobro informiramo, si pomembne podatke tudi zapišemo.
-	Informacije sproti povzemamo in preverjamo, ali smo jih pravilno razumeli. S tem prepre-
čimo nesporazume in napačno razumevanje. Na primer: »Če vas prav razumem, vam največjo stisko povzroča to, da ne veste, kako otroka pripraviti za delo in učenje doma.«
-	Najbolje je, da pogovor začnemo s pozitivnimi informacijami, dobrimi dosežki ter močnimi področji otroka, nadaljujemo s težavami, ki so se pojavile, in nato končamo s pozitivnimi informacijami in opažanji.
-	Najbolje je, da sedimo nasproti starša oz. učitelja in da se vsi lahko neposredno vidimo. Tako bomo tudi najlažje ohranjali stik in gradili zaupanje.
-	Pred pogovorom z učiteljem ali specialnim pedagogom si lahko že vnaprej pripravimo vpra-
življenju, prve predstave o lju-
šanja in pomembne podatke o otroku (kako doživlja šolo, ali jo rad obiskuje, v čem je dober, kje potrebuje največ pomoči, kaj menimo, da potrebuje, da bo uspešen ...) in si med pogovorom določene pomembne informacije tudi zapišemo.
- Če česa ne razumemo, vprašamo. Učitelji in specialni pedagogi pogosto nehote uporabijo kak strokovni izraz, ki je za njih popolnoma vsakdanji, za starše pa ne.
Še najpomembneje je, da v vsakršno komunikacijo vstopamo s pozitivnimi pričakovanji ter brez predsodkov ali sodb. Vsak posameznik v danem trenutku dela, kakor najbolje zna in zmore, vsi pa želimo, da bi učenec kar najbolj napredoval. Starši in učitelj oz. učiteljica so, predvsem v zgodnjem obdobju šolanja, za učence izjemno pomembne osebe. Dobro sodelovanje ter spoštovanje med staršem, učiteljem in specialnim pedagogom otroku daje občutek varnosti in trdnosti ter predstavlja predpogoj, da bo učenec uspešen.
Natalija Sagadin, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj
Tačke in repki	.
Alergije pri malih živalih
Kot vsako leto v tem letnem času tudi letos veterinarji opažamo izjemen porast alergij pri malih živalih. Dobili smo tudi več vprašanj v zvezi z alergijami, tudi zaskrbljenost in razočaranje je najti v njih, zato bom v današnjem prispevku napisal nekoliko dejstev, ki jih moramo vedeti kot lastniki psov in mačk.
Lastniki malih hišnih ljubljenčkov opisujejo, da njihove živali kihajo, kašljajo, imajo izcedek iz očt nahod, praskajo se po glavi, očeh, po telesu, otresajo z ušesi, ližejo po tačkah in še bi lahko našteval. To vse se dogaja izključno živalim, ki so alergiki oziroma nagnjeni k alergiji. Njihovi lastniki so seveda razočarani in nejevoljni, saj se enaka problematika pri njihovih ljubljenčkih ponavlja iz leta v leto ali celo iz meseca v mesec. V tem pomladnem času so manifestacije alergičnih reakcij najizrazitejše, saj v naravi kar mrgoli najrazličnejših alergenov. Narava se intenzivno prebuja, cvetijo najrazličnejše trave in drevesa, zrak je poln cvetnega prahu, kar lahko sami opazimo npr. na avtomobilih, saj so prekriti s finim rumenim prahom, če stojijo na prostem. In prav ta cvetni prah je alergen in glavni vzrok za težave živali v tem času.
Najpogostejša vrsta alergije v tem letnem času se imenuje atopija. Atopija pomeni, da alergen pride v telo aerogeno, preko vdihanega zraka v pljuča, in tako se reakcija začne. Vnetja oči z iz-
cedkom so izredno pogosta pri psih in mucah, prav tako izcedek iz nosu in kihanje. Najhuje pa je takrat, kadar je več vzrokov za alergično reakcijo in se le-ti seštevajo. Vdihanemu alergenu se pridružijo še bolhe, ki pikajo živali po telesu, in potem še po možnosti nepravilna oziroma neprimerna prehrana, ki že sama po sebi povzroča srbež na koži živali. Posledica vsote vseh omenjenih dejavnikov je močan izbruh alergije pri naši živali.
Vsa vprašanja lastnikov omenjenih živali imajo skupni imenovalec: Ali je možno živali dokončno pozdraviti?
Alergije poskušamo vsekakor preprečevati z zdravili zoper bolhe, ustrezno prehrano, preventivnim stiskanjem obanalnih mešičkov, če pa se zgodi izbruh, jih zdravimo najpogosteje simp-tomatsko, kar pomeni, da zdravimo simptome oziroma posledice, ki jih alergije povzročajo. Zdravila so usmerjena v blokado alergične reakcije in kasneje v njeno preprečitev. Prav tako je treba pozdraviti škodo, ki je nastala na koži živali zaradi intenzivnega praskanja.
Najbolje in najlažje bi lahko preprečili alergijo, če bi poznali njen vzrok. Prav tu pa se začnejo težave, saj do vzroka oziroma povzročitelja alergije ni enostavno priti. Obstajajo najrazličnejša testiranja živali in alergijski kožni testi, ki so bolj ali manj zanesljivi, vendar v praksi pogosto zelo težko izvedljivi. Še najprimernejša je metoda, pri kateri odvzamemo živali kri in se nato na podlagi ugotovljenih protiteles zoper alergene v krvi laboratorijsko ugotavljajo povzročitelji. Omenjene alergološke teste opravljajo visoko specializirani laboratoriji v tujini. Naredijo se tako imenovani presejalni testi, pri katerih se zajamejo alergeni okolja, hrane, najrazličnejših
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
trav, dreves, bolh, glivic itd. Ko se ugotovi vzrok, na kaj je naša žival alergična, se lahko izdela tudi serum, ki desenzibilizira našo žival, kar pomeni, da se ta več ne odzove z alergijo na določen alergen, ki je prej grenil življenje njej in prav tako njenemu lastniku. Prav ta desinzibilizacija organizma je velika prednost, saj se alergenom okolja najpogosteje ne moremo umakniti. Slabost omenjene metode je še vedno relativno visoka cena, ki je med 300 do 500 EUR. A vedeti je treba, da lahko samo na tak način lastniku alergične živali podamo zanesljiv odgovor glede vzroka alergije pri njegovi živali in njegovo žival ustrezno oskrbimo in pozdravimo.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Zdravstveni nasveti
Prihaja sezona pikov
Pomlad in poletje prinese-ta različne radosti, povezane z gibanjem na svežem zraku. Prineseta pa tudi nekatere nevšečnosti. Med temi so sezonske alergije in piki žuželk.
Piki večine žuželk niso nevarni, razen za ljudi, ki so nanje alergični. Na mestu pika se pojavijo rdečina, blaga oteklina in srbenje. Pomaga, če mesto pika hladimo z obkladki ter nanesemo mazilo ali gel, ki vsebuje antihi-staminik, po potrebi pa vzamemo tudi antihistaminik v obliki tablet ali sirupa. Zelo hitro pa morajo ukrepati osebe, ki imajo na pike žuželk alergijo. Najpogosteje so to piki čebel, čmrljev, os in sršenov. Pri piku čebele je takoj treba odstraniti želo, saj s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa. Alergična oseba mora takoj zaužiti vsa zdravila, ki jih ima v setu za samopomoč. To je najpogosteje kombinacija zdravil v visokih odmerkih, osebe z zelo hudo obliko alergije pa morajo pri gibanju na prostem imeti vedno pri sebi zdravilo v obliki injekcije. Če se kljub hitri samopomoči pojavijo težave z dihanjem, požiranjem in otekanje, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Alergija na pike nastane kot posledica reakcije med strupom, ki ga s pikom žuželka vnese v človeško telo, in protitelesi, ki se tvorijo kot odgovor. Ob prvem stiku s strupom v telesu nastanejo protitelesa, ob naslednjih pikih pa se strup veže na protitelesa, kar povzroči kaskado dogodkov, ki pripeljejo do alergične reakcije. Ta reakcija je lahko lokalna ali sistemska, najpogosteje pa kar oboje. Lokalna reakcija se kaže kot rdečina, oteklina in srbenje, sistemska pa kot večja prizadetost kože v obliki koprivnice, večje otekline in rdečine ter v hujših primerih kot oteženo dihanje, pospešen srčni utrip, omotica, izguba zavesti, lahko celo anafilaktični šok. Največ težjih oblik alergije je na pike čebel.
Z gibanjem v naravi smo izpostavljeni pikom žuželk. Nabiranje cvetja, pobiranje sadja, šport v naravi ipd. so situacije, ko smo pikom še bolj izpostavljeni. Zaščitimo se lahko s primerno obleko, za zaščito pa lahko uporabimo tudi repelente.
Alergije niso edina težava pri pikih žuželk. Znano je, da žuželke prenašajo številne bolezni, in sicer tako, da se človek s pikom okuži z virusom ali bakterijo. Najpogostejša tropska bolezen, ki jo prenašajo komarji, je malarija. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsako leto zabeležijo nekaj deset obolelih za malarijo. Ljudje se okužijo v tropskih krajih, naši klimatski pogoji za razvoj bolezni niso primerni. Okužbi z malarijo se popotniki lahko izognejo, in sicer z uporabo repelentov in s preventivnim jemanjem zdravil - antimalarikov. Pred potovanjem je koristen posvet s strokovnjaki na inštitutu, saj je nevarnost okužbe v teh deželah odvisna od letnega časa.
Tigrasti komarji prenašajo več vrst virusov, med drugim tudi povzročitelja vročice denga. Po podatkih NIJZ okuženih tigrastih komarjev pri nas ni. Maja 2015 so v Braziliji opazili naraščajoče število bolnikov, okuženih z virusom zika. Virus se prenaša z vbodi komarja aedes. Ta komar prenaša tudi druge nalezljive bolezni, med njimi vročico denga. Okužba poteka brez posebnih simptomov. Oseba se slabo počuti, je utrujena in ima vročino. Težave običajno izginejo po enem tednu. Okužbe s tem virusom v Sloveniji ni, saj so temperature prenizke. Previdni morajo biti potniki, ki potujejo v Afriko, jugovzhodno Azijo, območje Tihega oceana ter Južno in Srednjo Ameriko. Na spletni strani Evropskega centra za preprečevanje bolezni je zemljevid območij (http://ecdc.europa. eu/en/healthtopics/zika_virus_infection/zika-outbreak/Pages/ epidemiological-situation.aspx), kjer je okužba možna. Posebej ranljive so nosečnice, saj lahko virus povzroči okvaro ploda.
Velika nevarnost so tudi klopi. Prenašajo dve bolezni, in sicer lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Proti slednjemu se lahko zaščitimo s cepljenjem. Meninogencefalitis je bolezen osrednjega živčevja. Po okužbi se najprej pojavijo težave, podobne gripi: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, bruhanje. Sledi faza, ki je brez bolezenskih znakov. Nato pa se pojavijo močan glavobol, slabost, otrdelost vratu, tresenje rok, težave s koncentracijo.
Čas od ugriza klopa do znakov borelioze je od 3 do 32 dni. V prvi fazi se pojavijo značilne spremembe na koži, to je rdečina, ki se širi v obliki kolobarja. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč in s pravočasnim zdravljenjem preprečiti naslednjo fazo. Če bolezni ne zdravimo, se v drugi fazi, ki nastopi mesece ali leta po okužbi, pojavijo znaki prizadetosti kože, srca, živčevja, sklepov in mišic.
Zaščita pred klopi so oblačila, ki naj bodo svetla in zračna, dolgi rokavi in dolge hlače ter pravilno izbrani repelenti. Po gibanju v naravi se doma dobro pregledamo in umijemo. Če opazimo klopa, ga moramo čim prej odstraniti, saj s tem zmanjšamo verjetnost prenosa okužbe. Klopa moramo odstraniti v celoti.
Gibanje v naravi je za naše zdravje zelo koristno. Ob tem smo izpostavljeni pikom žuželk, ki so vse prej kot nedolžni. Težave bomo hitro odpravili ali celo preprečili s primerno obleko in obutvijo ter s primerno založeno priročno domačo oziroma potovalno lekarno.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
petek • 13. maja 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 19
3768
PREDMET S KRIVO OBLIKO
VEČJA ZAPRTA KRAŠKA GLOBEL
NENAVADNOST, REDKOST
RENIJ
NAŠ ROKOOMETAŠ (GREGOR)
AM. SMUC. CENTER
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAŠ ROKOMETNI VRATAR (PRIMOŽ)
LEKARNAR, APOTEKAR
RUMENA TROPSKA SMOLA
POBIRALEC DAVKOV
MEDDRŽAVNA ZVEZA
LESEN LIJAK
KAR JE V RELACIJI S ČIM
OCESCE (STAR.)
VRAČ V ŠAMANIZMU
TVORBA IZ POLTRAKOV
ZADNJI DEL LETALA
PRIMORSKI VPREŽNI KONJIČEK
NEKDANJI GRŠKI LAHKI KONJENIK
PRIVRŽENKA TAOIZMA
VODNA PTICA (PODURKAČ)
JASNOST
NAŠ SKLADATELJ
VAS PRI ŠMARJU PRIJEŠAH
DVOBO-JEVALEC
HOKEJSKI PLOŠČEK
ŽENIN IN ..
BARITONIST (JANEZ)
KLICA
OLGA REMS
NAŠA SLIKARKA
KOVINSKO PISALO
NAZOR GNOSTIKOV
PRAVNI PREDPIS
OSLOV GLAS
BLAGO IZ LANU
PEVEC NABER
STARI OCE (PRIM.)
OPEKARSKA GLINA, ILOVICA
GORA V HIMALAJI
OKROGLA BAKTERIJA KOK
IVAN NAPOTNIK
FR. SKLAD. (FRANCIS)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NATRIJEV KARBONAT
PERNATA ŽIVAL
TRST
JAMAJSKI PLES
LESEN MOSTIČEK
IZOBRAZBA (ZASTAR.)
PESNIK (FRAN)
BIT IZ SEBE
SIMON ELER
OLGA TOMIČ
CUCELJ, DUDA
ZAKLJUČEK TELOVADNE VAJE
PREKINITEV UROKA
MODEL VOLKSWAGNA
EKSOTIČNA RASTLINA ALI ŽIVAL
POŽREŠNOST
UGANKARSKI SLOVARČEK: DUELANT = dvobojevalec, ELEMI = rumena tropska smola, KONUŠKO = naselje pri Šmarju pri Jelšah, PARTENON = Atenino svetišče, PLEDRA = lesen lijak, SAVTA = požrešnost, SERIGA = tečen človek,
TRISUL = gora v Himalaji'	'V1AVS 'V10SVI3 MOdVIAIV 'VlOdOO movis3s 'olvzno '119
-oiAivs 'soa 'wiiiaiozi 'si 'sod Insiai 'onon 'ivn 'ni Vnin3nv~i 'Dia 'oaad 'avvioiod vno 'ao Vis3A3n 'vivd 'iNV~i3na 'isoaisia 'VNiAiayin 'NON3iavd 'avova 'ii/\i3i3 'avvian 'isoad :ouabjopoa ^nvzihm 3i asiissh
Iščete svoj stil
Športna eleganca za gospo Ano
Ana Fajfar je doma v Lačavesi (Kog), upokojenka, stara 58 let. Delovna leta si je nabrala z delom v več podjetjih. Ima dva sinova, v posebno veselje pa ji je vnukinja. Še vedno je zelo aktivna, ob skrbi za dom in okolico, ima tudi ribnik z ribami, se veliko sprehaja, na sprehodih ji družbo delata domača psa.
Poje pri pevskem zboru Zarja Kog in pleše pri folklorni skupini. Živi bogato in zanimivo življenje. „Da se enkrat vidim v malo drugačni podobi, pa je bil glavni razlog, da sem se prijavila za sodelovanje v akciji Iščete svoj stil; vesela sem, da ste me izbrali," je povedala.
V kozmetičnem salonu Neda so pri gospe Ani, obiskala ga je prvič, ugotovili mešani tip kože. To so ji površinsko očistili, s pi-lingom odstranili odmrle celice, z depilacijo odvečne dlake, uredili obrvi po metodi Anastasie in nanesli vlažilno kremo, ki jo bo uporabljala tudi pri negi kože doma. Pri vsakodnevni negi bo uporabljala tudi čistilno mleko in tonik. Priporočili so ji tudi uporabo kreme z zaščitnim faktorjem in občasno globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu.
Gospa Ana je že pred obiskom Frizerstva Stanka Jožice Pepelnik, s. p., imela kratke lase. Pod-strigli so jih le na desni strani, osvežili s prelivom ter oblikovali s fenom in z veliko krtačo.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nežnim pudrom, s
Foto: Črtomir Goznik
Ana prej ...
katerim je narahlo prekrila obraz. Veke je obrobila s temno sivim črtalom v kombinaciji temno zelene. Na lička je nanesla mare-lične tone, ustnice pa poudarila s kožno rdečkastim glosom.
„Ponovno se je iz radovednosti prijavila še ena kandidatka, tokrat gospa Ana, ena tistih upokojenk, ki s koncem službe ni nehala živeti; je zelo aktivna na različnih področjih. Njeni kratko pristriženi lasje in vitka postava so me že na prvem srečanju vodili k bolj športnemu izboru oblačil. V Modiani sem izbrala
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Gospa Ana v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine.
... in pozneje
bombažno bluzo s potiskom v zeleni, črni in beli barvi. K temu sem poiskala še športni model lanenih hlač. Ker nisem dobila hlač v zelenem odtenku vzorca na bluzi, sem se odločila za črne hlače. Ker je zaključek akcije potekal v toplem vremenu, v izbor nisem vključila ne jakne, ne plašča ali jopice, ki bi pa vsekakor sodila zraven v še vedno hladnih jutrih. V trgovini Alpina sem iskala športno različico črnih usnjenih čevljev, ki bi zaokrožili današnji videz gospe Ane. Odločila sem se za črne balerinke, ki
pa so zanimive po svojem videzu, so iz usnja, v katerem so majhne luknjice. Ker pa se je tudi danes gospe Ani mudilo na eno prireditev, kjer je aktivno sodelovala, je bil današnji športni slog več kot primeren za tak dan," je Anino preobrazbo predstavila stilist-ka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je gospa Ana izbrala masažo hrbta. Ta ima številne pozitivne učinke za naše počutje. Tako stimulira žleze lojnice in pospešuje nastajanje loja. Z nastankom dodatnega loja se izboljša stanje kože, njen relief in barva. S povečanjem toplote in pretoka krvi v koži ta postane topla na dotik. Povečan pretok prinese dodatna hranila v to področje in na ta način izboljša njeno stanje. „Ma-saža naj bi zmanjšala maščobne kapljice, ki so pod kožo, zato je ta po njej videti bolj gladka. Globoka masaža odstranjuje prirastke in preureja brazgotine. Prav tako pomaga pri vzpostavljanju normalnega gibanja prizadetega sklepa, ki se zdravi po poškodbi," je povedala kozmetičarka Silva Čuš.
MG
KOLEKTIV SALONA
Ü10SK0 in zeriSKO Finneiisevo z
Slomškova 22 10 %% popust v maju š
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 13. maja 2016
Piše: SNTOP • Indijsko srce (27.)
Najveličastnejši sončni vzhod
Trepetam kot šiba na vodi. Ne, ker bi bilo resnično tako mrzlo, temveč, ker sem se navadila na vroče podnebje (sem pa tudi brez primernih zimskih oblačil). S prijateljema se pomikamo od hotela do hotela. Obiščemo jih vsaj deset, ko končno najdemo prijetno sobico. Je sicer brez internetnega priključka, tople vode ali gretja, a vsaj cenovno ugodna (1,8 evra na noč) in s čudovitim razgledom na himalajsko podgorje.
Mesto Darjeeling, najbolj znano po svojih aromatičnih čajih, leži na več kot dva tisoč metrih nadmorske višine. V času britanske vladavine, ko je bila Kolkata še glavno mesto Indije, je vladajoča elita iskala primeren kraj, ki bi lahko služil za poletno rezidenco oz. predstavljal pobeg iz vročega mesta (temperature v Kolkati se poleti namreč dvignejo nad štirideset stopinj Celzija). Evropejci, nevajeni indijske vročine, so tako nekaj več kot šeststo kilometrov vstran izgradili očarljiv Darjeeling. Danes se tukaj razprostirajo ene izmed najbolj znanih čajnih plantaž, mednarodno priznan Darjeeling čaj pa se uvršča med najboljše črne čaje na svetu. Obiščemo eno izmed večjih plantaž, kjer se napije-mo do onemoglosti. Čaja, seveda. Takoj za vodo je zeliščni napitek najbolj popularna pijača na svetu (ne vino, kot bi pomislil prenekateri Štajerc). Pravi čaj je pridelan iz listov
grmičaste rastline Camellia sinensis. Blag beli čaj omamno diši, če ga skuhamo iz lističev šest do osem let stare rastline. Po osmih letih njeni lističi obarvajo čaj zeleno, po dolgih desetih pa lahko pridelamo močan črni čaj, ki vsebuje dobršno mero kofeina. Indija je druga največja pridelovalka čaja, katerega sadike so bile po večini uvožene iz Kitajske, ki velja za največjo pridelovalko tega zdravilnega napitka. Darjeeling čaji se zaradi nežnejše arome ne pijejo z mlekom, a " tapravi' indijski čaj je prav takšen - mlečen in izjemno sladek. Pridelan je iz vrste čajevca z imenom Camellia Assamica. Je izjemno priljubljen. Najti ga je mogoče na vsaki avtobusni ali železniški postaji, v vsaki restavraciji ali cestni prodajal-nici ..., praktično na vsakem ovinku in v vsakem indijskem domu.
Po ozkih tirih (gre za himalajsko železnico z najmanjšo širino tirov v Indiji, ki znaša le
šeststo milimetrov oz. dva čevlja) ene izmed najvišje ležečih železnic na svetu, brzimo med gorovji visokogorske pokrajine. Skozi okna starih vagonov opazujemo čudovito zasnežene vrhove. Ozkotirna železnica (gre za »igračko«, ki je enakopravno vključena v velikanski sistem indijskih železnic) spada na seznam kulturne dediščine UNESCO in vodi do težko dostopnih letovišč na indijski podcelini. Na svoji osemdeset kilometrov dolgi progi mora, ob ostrih ovinkih, premagati več kot dva tisoč metrov višinske razlike. Zanimivo je, da se domačini skorajda ne ozirajo na mimoidoče vlakce. Prodajalke le za minutko, ko zaslišijo pisk lokomotive, odmaknejo svojo solato, fantiči pa stopijo korak ali dva vstran, da majhna kompozicija odbrzi mimo, potem pa se življenje nadaljuje v ustaljenem ritmu.
Z vročim čajem v roki prestopam iz leve na desno, da bi se ogrela. Ponoči se temperatu-
OVEN
^ (21. i. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite - štela bo kreativnost.
Foto: Mateja Toplak
Gora Tiger (Tiger Hill), od koder se razprostira veličasten pogled na Mount Everest in na tretje najvišje gorovje na svetu, Kangchenjunga.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Službenim obveznostim boste v celoti kos. Dobre iztočnice vas bodo spremljale pri raznih analizah in označevala vas bo povečana natančnost. V ljubezni bo pestro in zanimivo. Zdi se, da boste lahko hitro užaljeni. Vaša zaupnica bo narava. Sprehodi po njej vas bodo polepšali.
m DVOJČKA
jffi (21.5. - 20.6.)
Blizu vam bodo neke skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Zanimive nasvete lahko pričakujete od srčnega izvoljenca. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni, romantike in sreče.
re spustijo vse do ničle. Ura je 3.45 zjutraj. Končno se prikaže voznik džipa, ki smo ga najeli prejšnji dan. Ko nam je tako zavzeto obljubljal nepozaben sončni vzhod, ob jasnem jutru pa, iz prave razgledne točke, tudi pogled na veličastni Mount Everest, mu nismo mogli oporekati. Gora Tiger je le nekaj kilometrov oddaljena od Darjeelinga in se je izkazala za pravo zbirališče turistov iz vseh koncev in krajev. Očitno je imel fant prav, pomislim. Mrzel veter in s svetlimi zvezdami posejano nebo. Čakamo. Še nikoli si nisem tako mrzlično želela, da bi čas tekel hitreje. Dozdeva se mi, da mi v »ubogih« športnih copatih zmrzujejo prsti na nogah. Kupimo še en čaj. Končno se prikaže zaspano sonce. Ljudje vzklikajo, pogled na gorovje pa je resnično veličasten. Sigurno najlepši sončni vzhod, kar sem jih kdaj videla. Spet se je izkazalo, da je za lepoto treba malce potrpeti.
r^m (21.6. - 22.7.)
Zaupajte glasu srca. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo zgodile na temeljit način in odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice in tako bo izvedljiv napredek. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo. Cveteli bostefinančno.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Zaupali boste v moč ljubezni. Spremljala vas bo magne-tična energija - tako boste nalogam in zastavljenim ciljem kos. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu in zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli in se soočili z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključnega pomena bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zelo zanimivo in zdi se, da se boste morali veliko učiti. Tudi prilagajanje v življenja.
RAK
fih-W
TEHTNICA ! (23.9 - 2310.) f
Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, -a da boste imeli od vsega sami kori- -s sti. Obdobje bo ugodno za učenje "§ in pridobivanje znanja. Nekaj več ;g previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko!
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem O mestu bo več možnosti za ločevanje zrna od plev. Prijetno bo v ljubezni in vendarle se boste morali učiti pri-laganja. Finančni uspehi!
išt STRELEC R ^ (23.11. - 21.12.) R
Zaupali boste v val optimizma in tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Jasno bo, da bo čas ugoden za vse delovne obveznosti in da bodo v O vaše življenje prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse lepše, prijetneje in bolj romantično.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno in pomembno vlogo imelo K tudi prilagajanje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo narava.
VODNAR
C
«v
(21.1. -18.2.) O
Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Zdelo se bo, da bo pri vas zelo živahno in temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnih priložnosti. Hrepeneli boste tudi po p čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za korakom obračale v pozitivno smer.
rn&l ribi
<gf (19.2. - 20.3.) j
Narediti boste morali o
TD
prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V osnovi boste ci hrepeneli po pohvali in jo pridobili -g na delovnem mestu. Doma bo čas & primeren za prenovo in polepšanje | doma. Zvezde so prepričane, da ~ vam ne bo dolgčas in da bo mnogo § prijetnosti tudi v ljubezni.	j®
Značilne azijske obrazne poteze
Foto: Mateja Toplak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________.
NAROCI1.NICA. ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 13. maja 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Bi kiEpETAl 5 SiMpATiČNiMi dEkl_ETÍ?
090 3330 ßl
24 ur dosEqljivE prí¡etne soqovorníce
Cena k i ' 1 . L:'/f [ vel]a za omrežje TeleVon. Ceno íllca Iz ostalih omrežij določa vas operater. Samo ¡a osebe starejše od 18 let,	ProNet marketing d.o.o. / M90M - tittp:tfblt.do/tvoja
Prireditvenik	1	1
Petek, 13. maj		
09:00 Ormož, Avtocenter na Hardeku: 15. moto srečanje, koncerti, panoramske
vožnje, Motoklub C est bon Ormož 14:00 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, izdelava Marjetic
TVU, PD J. Trstenjak Hum 18:00 Gorišnica, Kulturna dvorana: koncert ob 65-letnici zborovskega petja v Gorišnici, MePZ PD Ruda Severja Gorišnica, tamburaški ork. in folklorna skupina
18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: 32. praznik 71 let Vrtca Ptuj, prireditev
otrok Vrtca Ptuj, S smrčkom za vonjem 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: dobrodelni koncert za nakup sodobne
opreme OŠ Majšperk in pomoč družini, ki je v požaru izgubila dom 19:00 Miklavž pri Ormožu, Kulturni dom: gledališki večer, OŠ Miklavž pri Ormožu 19:00 Ptuj, Narodni dom: Pesem za Ptuj, koncert, posvečen 25-letnici samostojne
Slovenije, Teden ljubiteljske kulture 19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda: 41. območna revija odraslih
pevskih zborov, Poj z menoj, prijatelj moj 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: gledališka predstava Zgodbe iz
ateljeja, otroška gledališka skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: koncert ob 20-letnici delovanja PZ DU Središče
19:00 Sveta Trojica, Kulturni dom: območno srečanje skupin pevcev ljudskih pesmi
in godcev ljudskih viž Ljudske pesmi, JSKD 19:30 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert učiteljsko-vzgojiteljskega PZ OŠ Hajdi-na
19:30 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, ogled filma Prava cena, LU
19:30 Ptuj, stara steklarska: Dominik Smole: Igrice; režija: Branka Bezeljak; nastopa Teater III DPD Svoboda Ptuj 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: avtorska predstava Romane Ercegovic Persefona,
premiera; produkcija Obrednega gledališča Duša Zemlje, za izven 22:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: koncert Astrid Lindgren, MeduzaleM, Blackoutt
Sobota, 14. maj
08:00 Jurovski Dol, trg: srečanje brigadirjev Slovenskih goric ob 40. obletnici prve
likalne MDA Jurovski Dol 75 09:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: 18. občinski praznik, šahovski turnir 09:00 Ormož, Tržnica: 4. ormoška vseslovenska zelemenjava, do 10.00 09:00 Ormož, Avtocenter na Hardeku: 15. moto srečanje, koncerti, panoramska
vožnja, Motoklub C est bon Ormož 09:00 Ptuj, hotel Primus: 17. mednarodno srečanje zbiralcev policijskih, gasilskih
in vojaških insignij (sejem), ZZPI Slovenije, do 13.00 09:00 Ptuj, tržnica: 2. kolesarski sejem, do 13.30 09:00 Velika Nedelja, pri lovskem domu: praznik KS, tekmovanje v visečem
kegljanju za pokal Velike Nedelje 09:00 Zg. Hajdina, pri Gasilskem domu: Šport in špas - dan druženja in gibanja
vseh generacij, pohod, merjenje krvnega tlaka, pogostitev 09:00 Žetale, gasilski dom, šola: XXI. regijsko preverjanje ekip prve pomoči, CZ in
RK, 13.30 razglasitev rezultatov12 10:00 Ptuj, Furstova hiša: Zelemenjava, tržnica unikatov in dvoriščna razprodaja 10:00 Slovenska Bistrica, grad: 2. rokodelski praznik v Slovenski Bistrici, rokodelstvo izziv in priložnost, okrogla miza, sejem, lončarstvo, otroška delavnica in predstava
12:00 Ptuj, Ptujsko jezero: mednarodna jadralna regata
15:00 Velika Nedelja, klet Kogl: Podobe kulture in vina, klepet v družbi vin Kogl,
17.00 koncert Marko Brdnik in Uroš Rakovec 16:00 Ptuj, tržnica: prireditev za otroke in starše Pomladna vetrnica, Cirkus, DPM 17:00 Cirkulane, cerkev sv. Katarine: koncert od orglic do ustne harmonike, za
pomoč talentom iz Haloz 17:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: festival Marijinih pesmi Marijafest 19:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: Revija odraslih zborov in malih
vokalnih skupin, JSKD 19:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: dobrodelni koncert, Gal in Severa Gjurin,
Rok Trkaj, za ureditev sobe za paliativno oskrbo v Bolnišnici Ptuj, KPŠ 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Marko Brdnik in Uroš Rakovec, harmonika in kitara, predstavitev albuma Leta 21:00 Ptuj, CID: koncert, Hip hop, Appreciation Week 2016, ob 22.00 Amo, predstavitev albuma En dan ...
Nedelja, 15. maj
09:00 Grabe, vaški dom: 6. praznik hladetine in prezvuršta, TD Središče ob Dravi 10:00 Ptuj, Ptujsko jezero: jadralna regata, Ranca Ptuj, Jadralna zveza Slovenije 11:00 Cirkovce, trg: Binkoštno jutro, kulturni program po maši, 12.00 pastirska
malica in druženje, PD Cirkovce 15:00 Ptuj, Narodni dom: 16. revija pevskih zborov, Okoli hišice ..., pokrajinska zveza Sp. Podravje
15:00 Rogoznica, Dom krajanov: koncert KD Rogoznica, FS, MPZ, likovna sekcija, koranti
Ponedeljek, 16. maj
10:00 Ormož, Radio Prlek: teden vseživljenjskega učenja, spoznajmo radio od znotraj, do 12.00
11:00 Ptuj, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, svetovanje za vključitev v višje in visoko izobraževanje 17:00 Ormož, MCO: Teden vseživljenjskega učenja, Vzgoja lastne energije za
dolgo in srečno življenje 18:00 Ormož, Ljudska univerza: Teden vseživljenjskega učenja, razstava študijskih krožkov LU Ormož
Napovednik dogodkov
lahko najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika
facebook.com/StajerskiTednik
I ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	EEE^B
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0TDI	2013	17.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1. LAST., ODUČEN	BELA
BMW 320 D TOURING X - DRIVE	2012	14.990	I.LAST., ODLIČEN	SIVA
BMW 520DT0URING	2012	20.990	1.LAST., USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI	2007	4.990	1.LAST., ODUČEN	KOV. SV. MODRA
CITROEN C51.6 HDI NÄVI -PANORAMA	2011	8.990	1.LAST., KOT NOV	ČRNA
CITROEN CS 2,0116V	2009	6.490	1.LAST., ODUČEN	SREBRNA
FORDS-MAX TOI	2007	6.290	LEPO OHRANJEN	SIVA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODLIČEN, 4X4	SV. MODRA
KIA SORENTO 2.5i CRDi 4x4	2002	3.990	ODLIČEN, 4X4	MODRA
MAZDA 6	2007	4.990	1.LAST.,0DUČEN	KOV. SV. MODRA
MERCEDES-BENZE270 CDIXENON NÄVI	2005	7.990	1.LAST., ODUČEN	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDU COSMO	2013	12.990	1.LAST., ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 50081,6 E- HDI	2012	9.990	1.LAST, ODUČEN	SV. MODRA
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1.LAST.	ZLATA
VW PASSAT 1,9 TDI	2006	5.990	1.LAST, ODUČEN	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVOI NOVOI
KREDIT Nt PRODAJNEM MESTU DO 4,000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET,
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault cli01.5dcigt dynamique	2008	5.450,00«	87.792 prev.	kov. Šampanjec
opel corsa 1.216v enjoy	2009	5.770,00«	prvi last.	kov. črna
volkswagen golf 1.4tsi plus highline	2009	8.770,00 £	71.792 prev.	kov. siva
Skoda fabifl i.4 mpi classic	2002	1.990,00 €	klima	modra
volkswagen p0l01.4c0mf0rtline	2007	4.950,00«	73.110 prev.	kov. srebrna
peugeot 2071.616vcc sport	2007	6.200,00«	51.712 prev.	kov. Črna
opel astra 2.0 dtikaravan	2000	1.660,00 £	klima	bela
bmw 320 d limuzina	2007	7.890,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01.216v dynamique	2003	2.300,00«	serv. knjiga	kov. olivna
bmw 320 d karavan	2007	8.200,00«	avt. deu. klima	kov. Črna
citroen c4 picasso 2.0 hdi exclu. avt.	2008	4.450,00«	avt. deu. klima	kov. siva
peugeot 3081.616v premium	2008	5.990,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 307 2.0 hdi sw pack	2002	2.300,00«	avt. klima	kov. Črna
renault kang001jdci express	2010	4.550,00«	prvi last.	bela
renault kang001jdci express	2010	4.350,00«	prvi last.	bela
renault scenic 1.5 dci dynamique	2011	7.990,00«	serv. knjiga	kov. Črna
renault cli01.216v expression	2005	3.190,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 4072.0 hdi swst confort	2006	4.800,00«	prvi last.	kov. Črna
suzuki swift1.3gs	2005	3.990,00«	prvi last.	kov. t. zelena
peugeot 2071.4itrendy	2010	5.890,00«	prvi last.	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8 «98,2 »10473
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
PETEK 13. maj 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Pomurski tednik, pon. 8:55 Utrip Ormoža, pon. 9:55 ŠKL, šport mladih, 32. oddaja, por. 10:20 Proda|a občinskih stanovanj, pon, 10:40 Dnevnik TV Maribor, pon 11:30 Glasba za vse, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Kuhinjica, pon. 12:45 Regi Gorišnica, pon, 13:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika 18:25 Reportaža r dogodka
Salon Sauvignon 18:40 Povabilo rakavo
z Anko Ostrman, pon. 19:30 Glasbena o srnica (slo.), pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 METER-Dan D 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 14. maj 8:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 9:00 Utrip Ormoža 10:00 Kuhinjica, pon.
10:25 SKL - šport mladih, 32. oddaja, pon. 1050 Obzornik TV Dravograd 11:25 Reportaža z dogodka Salon Sauvignon, pon. 11:40 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 METER - Dan D, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Sekvenca 18:45 Povabilo na kavo z Anko Ostrman, pon.
19:35 Reportaža z dogodka Salon Sauvignon, pc 20:00 Ptujska kroriilca, pon.
Ion Sauvignon, pon.
20:25 Glasba za vse 20:55 Sport(no): Boris Premzl, pon. 21:25 Regata Ptujčanka 2016, pon, 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani
NEDELJA 15. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 3:00 SKL - šport mladih, 32. oddaja 8:25 Reportaža z dogodka Salon Sauvignon, pon. 8:40 METER-Dan D, pon. 10:10 kuhinjica, pon. 11:00 Glasba za vse, pon. 11:30 Regata Ptujčanlta 2016, pon, 12:00 Pregled tedna, pon, 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Videostrani 16:10 Regi Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 PNK z Anko Ostrman, pon, 19:35 Sekvenca, pon.
22:25
htujska Videosti
pon. pon.
PONEDELJEK 16. mai 8:00 Glasbena osmica (slo.), pon.
i pon,
8:30 Pregled tedna, pon. 8:50 Pomurski tednik, pon. 9:15 SKL ■ Šport mladih, 33. oddaja 9:40 Kuhinjica, pon. 10:30 Reportaža z dogodka Salon Sauvignon, pon. 10:45 Sekvenca, pon. 11:05 Pogled nazaj, pn. 11:25 Regata Ptujčanka 2016, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:00 Sport(no): Boris Premrl, p 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo 18:45 Reportaža z dogodka Salon Sauvignon, pon. 19:00 PNKzAnkoOstrman, pon. 20:0"" ' " 1 20:;
20:Ss Lista umetnost, pon. 21:20 Glasba za vse, pon. 21:50 Izobraževanje motoristov, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Videostrani
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek In navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I043
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
na telefonski številki 4246!
V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje In osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2 »I04;3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
Ptujska televizija PETY T: 02 590 880 2E infoflpetv.tv. www.pstv.tv
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 13. maja 2016
03-00 Gori£nica - Iz naSih krajev 09:00 60 lelČD Sv. Jurij 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 16:00 Jurjevo srečanje FS _ 20:00 GoriSnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
SIP
TV
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh
vfww.sip1v.si 00:00 ŠKL
03:30 Ptujska kronika _
09:00 Športnik leta Občine Ha] din a 11:0O Oddaja iz občine Vidam 13:00 25 let ljudskega petja v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev [7 17:00 Seja sveta občine Destrnik 18:30 Jurjevo srečanje FS 20:00 Starše-Polka in Majolka 21:00 Glasbena oddaja
06:00 Praznik Občine Markovci 10:00 Jurjevo srečanje FS 11 30 Ptujska kronika, ŠKL 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Folklorni večer v Majšperku 19:30 Plujska kronika 20:00 Koncert Blg Band Impulz 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka 23:30 Video strani
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
08:00 Oddaja Iz občine Videm 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska Izfoiba - V 2IVO 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Koncert Big Band Impulz 21:30 Praznik Občine Markovci
POMLADNI M RADIA PTUJ
i/ nedeljo, 15. 5., v Sl&Jki kavarni
¡ost tokratnega pomla lia Ptuj bo ETER
na javno
Mestni kino Ptuj
Petek, 13., in nedelja, 15. maj: 17:00 Angry Birds; 19:00 Batman proti Supermanu: Zora pravice; 21:30 Zaprisežena devica. Sobota, 14. maj: 10:00 Kino vrtiček, Snopy in Charlie Brown: Film o arašidkih; 21:00 Liffe po liffu: Frankofonija.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alpski večer na Bledu, 3. del; Nastopajo: Alpski kvintet, ansambli: Storžič, Dežur, Dori, Čuki, Van-drovci, Navihanke, Marjana Drofenika, Petra Finka, Slovenski muzikantje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 9. javno radijsko oddajo
MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ
V soboto, 21. maja, ob 16. uri bo potekala v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju.
Prepevali in godli bodo:
Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci, pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, pevke ljudskih pesmi KD Sela, pevci ljudskih pesmi iz Jablovca, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, IJudiinsiv^^	in mu-
zikantke Vesele Polanke PD Cirkovce. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prislu nastopajočim v soboto, 21. maja, ob 16. uri v minoritskem samostanu na Ptuju.
:radioptuj
^ 89,b»98,£»i04i3
Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si
Vabljeni na avdicijo ansamblov za

^j^aredno # abavne ^R lasbe
Hi lil
Ptuj 2016
Avdicija bo v okviru dogodka Dobrote slovenskih kmetij v nedeljo, 22. maja, ob 16.30 v minoritskem samostanu. Vabljeni vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe, da že pred festivalom spoznate ansamble, ki bodo
izbrani in se bodo potegovali za nagrade na 47. Festivalu NZG Ptuj 2016 v petek, 2. septembra.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 13. maja 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZDELAVA energetskih izkaznic za vse vrste objektov in stanovanja. Energetska izkaznica in tehnično svetovanje, Janko Bohak, s. p., Sovretova pot 41, Ptuj. Tel. 041 760 884, več na www.enekas.si.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
IjKU
roletarstvo ARNUŠ
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 5417 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
IZOLACIJSKE FASADE IN SLIKOPLESKARSKA DELA
UGODNA CENA, KVALITETNA IN HITRA IZVEDBA, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA EK0 SKLAD, Z VAMI ŽE 35 LET! FS TOP D.0.0.041 646 067 DVORJANE 42A, 2241 Sp. Duplek
KMETIJSTVO
PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj
PRODAM simentalko, telico, 4 mesece brejo. Tel. 031 243 530.
PURANE, težke od 4,5 do 5 kg za nadaljnjo rejo in nesnice, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
V OKOLICI Juršincev oddamo okoli 8 hektarjev košnje, večinoma vse v ravnini. Košnja s traktorjem. Telefon 030 652 905
PVC okna, vrata, senčila
PTUJ GSM: 041 716 251
www.nknavrata.cnm
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
RACE, indijske tekačice, odlične pobi-ralke polžev, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM odojke, težke okrog 30 kg. Telefon 040 583 909.
BREJO telico, v 9. mesecu, simentalko, prodamo. Telefon 051 231 529.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM teličko za nadaljnjo rejo ali za zakol. Tel. 753 31 01.
PRODAM telico v 9. mesecu brejosti. Tel. 051 658 507.
PRODAMO okrogle bale silaže in suhega sena. Tel. 040 522 614.
KUPIM hlodovino iglavcev, bor in tudi sušice. Tel. 031 649 201.
PRODAM prašiče, težke od 40 do 150 kg. Tel. 041 462 671.
PRODAM svinjo - 1 evro/kg žive teže. Tel. 041 986 390.
NEPREMIČNINE
V BLIŽINI Ptuja, vam na parceli 520 m2 zgradimo hišo po vaših željah. 041 646 662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina.
VIR, HRVAŠKA, oddam apartma s klimo za pet ali tri osebe. Do kamnite in peščene plaže 100 m, trgovina in gostilna blizu. Do centra mesta 20 minut hoje. Telefon 041 748 327.
RAZNO
OSAMLJEN moški išče osamljeno prijateljico za druženje in krajšanje prostega časa. Telefon 041 281 857.
VDOVEC, zdomec, išče preprosto žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne interesentke. Ivan Krajnc, Nol-deweg 24, D-40724 Hilden.
www.tednik.si
Istalerskitednik Staierskitednik
Štajerski
v digitalni knjižnici: www.dllb.si
MARIJA GRAFENAUER DJURDJEVIČ
V soboto, 30. aprila 2016, smo se na ptujskem pokopališču poslovili od ugledne zdravnice, specialistke dermatovenerologije, gospe Marije Djurdjevič. S svojo neverjetno življenjsko energijo je poskušala premagovati temne sile, ki so se zadnje mesece zgrinjale nad njenim življenjem. Misel na slovo je zavestno premagovala z delom, z urejanjem arhivskega gradiva, ki se je nabralo v njenem dolgoletnem, zelo bogatem življenju. Želela je povezati preteklost s sedanjostjo, zato je skrbno sestavljala mozaik svojega življenja in svojih prednikov, na katere je bila upravičeno ponosna. Zavedala se je, da je za lepši »jutri« še kako pomemben tisti »včeraj«.
Gospa Marija - Bibica, kot so jo imenovali sorodniki, prijatelji in poklicni kolegi, je bila ponosna Korošica iz znane družine Grafenauer, iz katere se je del družine ob koroškem plebiscitu odločil za Jugoslavijo. Družina se je preselila v Zrenjanin. Oče je bil geometer in je hitro dobil ugledno službo šefa geodetske uprave v Zrenjaninu. Za svoje vestno delo je bil tudi odlikovan. Slovenci so bili takrat izredno cenjeni, saj so s svojim znanjem in pridnostjo veliko prispevali k družbenemu napredku tistih krajev.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Zrenjaninu. Bila je nadarjena, vsestransko aktivna v športnih in kulturnih dejavnostih. Vse jo je zanimalo, igrala je diatonično harmoniko, tekmovala v veslanju. Šolanje je nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ga končala leta 1958, nato pa opravila še specializacijo dermatovenerologije.
Družina Grafenauer si je vse življenje želela priti v Slovenijo, bliže svoji rodni Koroški. Leta 1953 so se preselili na Ptuj, gospa Marija pa je postala vodja mikološkega laboratorija na dermatološkem oddelku bolnice v Mariboru, kjer je ostala 39 let. Svoj poklic, ki je bil zanjo tudi poslanstvo, je opravljala z veliko predanostjo in ljubeznijo do stroke in novosti v njej.
Gospa Marija je bila ženska z nadpovprečno življenjsko energijo. Poleg skrbi za svojo družino je našla čas še za številne aktivnosti, ki so bile povezane s skrbjo za zdravje ljudi. Bila je dosledna do sebe, do svojih otrok in sodelavcev. Veliko let se je razdajala kot svetovalka za spolno vzgojo na osnovnih in srednjih šolah. Zavedala se je, da mladi ljudje take nasvete še kako potrebujejo. Uspelo ji je ustanoviti društvo nekadilcev, postala je njegova prva predsednica, kasneje pa še predsednica Zveze društev nekadilcev Slovenije. Na njeno pobudo je nastal kadilski zakon, ki je omogočil, da se ni smelo več kaditi na vlakih in avtobusih ter v zaprtih prostorih gostinskih lokalov. Vse to je počela z željo pomagati k osveščanju skrbi za zdrave življenjske navade. Največ lahko stori človek sam za svoje zdravje, vendar so pri tem nujno potrebni ljudje z znanjem in izkušnjami, da jim ljudje verjamejo in jim zaupajo. Bila je ženska z nadpovprečno karizmo, z neverjetno energijo, skoraj malo trmasta, kadar je bila prepričana, da je treba ljudem pomagati. Nič ji ni bilo težko, kadar je bilo treba pomagati ljudem v stiski. Šla je tudi preko sebe, če je bilo treba. Želela je pomagati in svoje znanje, ki ga po njenem mnenju ni nikoli dovolj, maksimalno izkoristiti. V svojem prostem času se je učila tuje jezike, igrala več instrumentov in si tako bogatila življenje.
Proti koncu svojega življenja je poskušala premagovati misel na smrt z razmišljanjem o smislu življenja. Kot zdravnica se je svojega neizbežnega konca še kako dobro zavedala. Razmišljala je o človekom dostojanstvu in o pravici, da človek tudi o svojem slovesu odloča sam, kadar začuti, da je prišel čas slovesa. Začela se je ukvarjati z mislijo, kako bi smeli tudi pri nas zdravniki pomagati človeku, ki preveč trpi, da ga rešijo trpljenja. Po njenem mnenju bi se bilo dostojno posloviti takrat, ko je človek še priseben in človeku podoben, ne pa da dovolimo, da postane razpadajoče bitje, ki je v napoto sebi in drugim. Takole je zapisala v svojih razmišljanjih o dostojnem slovesu: »Rada bi izrazila svoje mnenje o neprijetni besedi EVTANAZIJA. Evtanazija ni UMOR, temveč POMOČ pri lajšanju trpljenja bolnika in njegovih svojcev. Seveda pride do smrti, ki je neizogibni, zadnji akt slehernega živega bitja. Je stanje, ki rešuje vse probleme od trpljenja, bolečin, osamljenosti, zanemarjenosti, brezizhodnosti. Takrat nastopita nepovratni mir in počitek. Zakaj se ljudje tako bojijo smrti?«
Kljub njeni neizmerni energiji je letošnji pomladni piš upihnil tudi plamenček njenega življenja. V vsakem od nas bo ostalo nekaj tistega, s čimer nas je navduševala, ohranjali bomo staro in skrbeli za novo. Želela sije, da jo ohranimo v lepem spominu. Naj se ji ta želja uresniči!
Viktorija Dabič
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK
V SLOVO
10. maja smo se v najožjem družinskem krogu poslovili od
Milene Kajžnik
IZ ULICE HEROJA LACKA 5
Zahvaljujemo se vsem sosedom, gospe Nadi Kotar in pevcem.
Vsi njeni
Ko življenje tone v noč, žarek upanja še išče pot. Ostaja pa le bolečina, tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN Tiliki Junger
IZ VAREJE 15
1944-1996
Ni mogoče verjeti, da 10. maja mineva 20 let, odkar smo te nenadoma, prezgodaj izgubili, draga mamica, žena in babica. Z bolečino v srcu se te spominjamo, ko obiskujemo tvoj zadnji dom in naj nihče ne reče, da vse mine. Misel in spomin na tebe ne bosta minila nikoli. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Janeza Ferčiča
IZ BUKOVCEV 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala osebju Doma upokojencev Mure-tinci in vsem, ki ste očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala godbenikom, govornici in pevcem, skratka vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali in mu izkazali čast.
Žalujoči vsi njegovi
V spomin SAŠI ŽMAVCAR
Še vedno tli v srcih bolečina nenadnega slovesa od sodelavke in učiteljice Biotehniške šole Ptuj Saše Žmavcar. V najustvarjalnejših letih življenja se je po kratki, a težki bolezni končalo njeno prekratko, a ustvarjalno in bogato življenje. Bogato predvsem zaradi njene neusahljive energije, ljubezni do učiteljskega poklica, do mladih, zaradi njenega optimizma, vedrine, iskrenosti.
Dve desetletji je bila Saša učiteljica na Biotehniški šoli Ptuj. Čeprav po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka je v pedagoškem poklicu našla svoje poslanstvo in ga vsa leta opravljala z dušo in srcem. Hkrati jo je odlikovala izredna natančnost, vestnost in velika samodisciplina. Nikoli se ni izognila prav nobenemu delu, nobenemu izzivu in vse zadane in sprejete naloge je opravila z veliko natančnostjo in strogostjo do sebe.
Vse to smo čutili tako njeni sodelavci kot njeni dijaki. Z vsemi je znala splesti nevidne vezi zaupanja, sodelovanja, prijateljstva. Njena predanost poučevanju in delu s šolo in učenci se je kazala tako na strokovnih področjih, ki jih je poučevala, kot v dejavnostih, s katerimi je spodbujala ustvarjalnost dijakov in iskala njihove skrite talente. Z njeno pomočjo so se dijaki srečevali tudi s področji umetnosti, ročnih spretnosti, izvirnega ustvarjanja in hkrati uporabi vsega izdelanega. Ob vsem tem pa je bila najprej in vselej izjemen človek, zato je svoje dijake zelo razumela, jim znala prisluhniti in jih v življenje pospremila tudi z bogato popotnico življenjskih izkušenj in nasvetov, ne le strokovnega znanja.
Prav vsi, ki smo s Sašo sodelovali in gradili poslanstvo ptujske biotehniške šole, jo bomo zelo pogrešali. Pogrešali bomo njen nalezljivi smeh, pogrešali njeno pripravljenost vselej pomagati vsakomur in povsod, pogrešali njeno življenjsko voljo in optimizem. Smo ji pa zato neizmerno hvaležni za spomine, ki smo jih skupaj ustvarjali in v katerih bo vselej živela z nami.
Sodelavke, sodelavci, dijakinje in dijaki Biotehniške šole Ptuj
Slovenija, Podravje • Z novo protitobačno zakonodajo uvedba tobačnega »centa«
v
Cigareti dražji za okrog 0,80
evra po zavojčku
Ko bo v veljavo stopila nova protitobačna zakonodaja, bo eden izmed ukrepov občutna podražitev cigaret. Predvidoma naj bi se zavojček podražil za okrog 25 % oziroma za okrog 0,80 evra.
Med predvidenimi spremembami Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov je tudi povišanje cen tobačnih izdelkov. Med drugim naj bi se uvedel tobačni cent, za katerega pa so na Ministrstvu za finance izračunali, da bi dajatev v znesku 50 centov na zavojček cigaret dvignila drobnoprodajno ceno cigaret za približno 80 centov na zavojček oz. za približno 25 podobno tudi za drobno rezani tobak. „Tak izračun velja, če proizvajalec in trgovec cene ne bi vsaj deloma prilagodila navzdol," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
Na letni ravni naj bi se iz te dajatve zbralo okrog 103,3 milijona evrov. „Predlagano je, da bi se ta sredstva lahko porabila izključno za izvajanje javne službe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo opravlja ZZZS, in financiranje preventivnih programov varovanja in krepitve zdravja ter spodbujanja zdravega načina življenja. Cilji uvedbe tega ukrepa so zvišanje cen tobačnih izdelkov in s tem zmanjšanje porabe. Zagotovili bi tudi dodatna sredstva za zdravljenje in preventivne aktivnosti ter spodbujanje zdravega načina življenja ter s tem prispevali k finančni vzdržnosti na področju zdravstva," še odločitev za uvedbo te dajatve pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.
103 milijone bi tako namenili za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, preprečevanje začetka kajenja in programe opuščanja kajenja. V vsakem primeru bo podražitev pomenila dodatno obremeni-
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRA TA-GAR. VRATA A041 '<)RS,,„„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Cigareti naj bi se precej podražili.
Znesek zbranih trošarin od tobačnih izdelkov
Leto	I v evrih
2006	265.823.023
2007	302.266.700
2008	339.945.154
2009	363.104.956
2010	392.418.718
2011	426.582.044
2012	445.948.109
2013	428.265.048
2014	420.125.793
2015	418.026.947
Vir: Ministrstvo za finance	
Foto: Črtomir Goznik
tev kupcev tobačnih izdelkov. Novoustanovljeni proračunski sklad pa bo v upravljanju Ministrstva za zdravje.
Dražji cigareti, manj kadilcev?
Trošarine za tobačne izdelke so pri nas urejene z Zakonom o trošarinah. Na spletni strani Ministrstva za finance je tabela, iz katere izhaja, da se s trošarinami zbere zelo veliko denarja. Bistveno več kot pred 10 leti, razlog pa je gotovo v postopnem povečevanju trošarin.
Na ministrstvu zvišanje stopnje obdavčitve vidijo kot najučinkovitejšo sestavino celovitih programov nadzora. „Ta-kšen ukrep ima največje učinke med mladostniki in osebami z nižjim socialno-ekonomskim položajem, torej v skupinah, ki začenjajo kaditi oziroma imajo
višji delež kadilcev. Na splošno velja, da v državah z visokimi prihodki 10-odstotno zvišanje cen tobačnih izdelkov privede do 4-odstotnega zmanjšanja potrošnje tobačnih izdelkov in od 1- do 2-odstotnega znižanja deleža kadilcev, med mladostniki do 5-odstotnega," so v pozitivne ukrepe podražitve cigaret prepričani na zdravstvenem ministrstvu.
.V".
Nižje cene - višja potrošnja (in obratno)
Obdavčitev in posledično cene tobačnih izdelkov so se v Sloveniji v zadnjih letih zviševale že večkrat. Najmanj občutno pa med letoma 2007 in 2011. Zanimiv je podatek, da se je v tem obdobju potrošnja cigaret zvišala za skoraj desetino.
„V letih 2012, 2013 in 2014 pa je prišlo do pomembnejšega zvišanja realnih cen, v 2012 in 2013 za okoli 10 %, v 2014 za 8 %, kar se je odrazilo tudi v zmanjšanju potrošnje tobačnih izdelkov (v 2012 za okoli 6 %, v 2013 za okoli 14 % in v 2014 za okoli 6 %)," še izpostavljajo statistiko, ki govori v prid podražitve.
So pa nam iz ministrstva za zdravje poslali še eno raziskavo: European health interview survey (EHIS), ki se izvaja med državami članicami EU, je namreč pokazala, da se delež kadilcev v Sloveniji med 2007 in 2014 ni statistično značilno spremenil in ostaja okrog 24 %. Se pa je znižalo povprečno število pokajenih cigaret, in sicer za približno 10 %. Tudi ta upad na ministrstvu delno pripisujejo zvišanju cen po letu 2012. Torej: dražji kot so cigareti, manj jih kadilci pokadijo.
Kakorkoli, zdravstveno ministrstvo vztraja, da spremembe na področju obdavčitve in cen tobačnih izdelkov prinesejo z vidika zdravja pomembne učinke. Za vse, posebej za mladostnike, ki so cenovno za podražitev cigaret še bolj občutljivi kot odrasli.
Dženana Kmetec
Napoved vremena za Slovenijo
Pomaranča
Hotel in restavracija
Ob Dravi 3 a, Ptuj ★ ★★
Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega
www.pomaranca.si
Danes zjutraj bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. Občasno bo deževalo. Čez dan se bo povsod pooblačilo, dež se bo razširil nad večji del države. Jugozahodnik se bo okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C.
Obeti
V	soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, pogosteje v zahodnih krajih. Možna bo tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodni veter.
V	nedeljo bodo padavine čez dan ponehale, popoldne se bo delno zjasnilo. Hladneje bo, na Primorskem bo prehodno zapihala zmerna burja.
Vremenska slika
Po prehodu vremenske motnje priteka k nam v višinah od jugozahoda nekoliko hladnejši zrak.