XADRUGAR Glasilo „9iabavljaine zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani Vfl . ’ " ' T“‘ f Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18‘—. = Posamezna številka stane Din T50.^= Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VB. Gospodarski boljševizem in zadružništvo. Sedanji čas je iz gospodarskega vidika izvanredno zanimiv. Če iščemo v knjigi zgodovine različnih gospodarskih period, moramo odločno trditi, da nima ni jedna perioda tacega značaja kakor sedanja. —-Narodno - gospodarska veda žaluje ob svojem grobu in upajoč čaka na novo spremenjeno vstajenje. Današnja gospodarska špekulacija temelji na valovit en gibanju valute. Denar sveta vladar, je menda danes edino geslo. Radi spekulacije z valuto, se narodi medsebojno ropajo, pri čemer seveda ne gredo bogastva sama na sebi v izgubo, ampak se kupičijo v rokah posameznikov špekulantov, med tem ko široke sloje naroda prepuščajo jetičnemu hiranju. Vso to nezdravo gospodarsko špekulacijo lahko imenujemo kratko »gospodarski boljševizem.« Priznati moramo, da je sedanji gospodarski red nevzdržen, ker je v svojih osnovih krivičen. Pomoč proti tem osnovam najdemo le v gospodarski solidarnosti, to je v zadružništvu- Zadružništvo spozna, da zboljšanje nezdravih gospodarskih razmer in izboljšanje človeške družbe same, zavisi eno od drugega. V tem spoznanju apelira na bistvo človeške duše, na čut ljubezni in pravičnosti. Gospodarsko obubožane in izkoriščane poziva k združitvi za medsebojno pomoč. V taki samopomoči malih ljudi, se dosežejo znatni uspehi in obenem moralni preporod mas, kar je najvažnejše. Kakor hitro bo prevladal čut pravičnosti in požrtvovalnosti, je s tem rešen krivični gospodarski problem, ker le na moralno pravnih osnovah more obstojati pravičen gospodarski red. Zadružništvo hoče osvoboditi človeštvo denarnega fetižizma, v katerega ga je privedel kapitalizem. Zadruga je osebna združba in v njej ne vlada kapital, ampak v svrho samopomoči združeni ljudje, vsi enakovredni, enakopravni z enakimi dolžnostmi in pravicami. Cilj zadruge ni »najvišji dobiček«, cilj zadruge je pospeševanje pridobitnosti in gospodarstva članov, dobrobit pretežne večine v telesnem in duševnem oziru, ne da bi se pri tem manjšini delala krivica. Kjer se člani zavedajo, da se njihovi interesi krijejo, zato dobiček enega ne gre v škodo drugega člana. Zavest skupnosti, ljubezen do bližnjega in požrtvovalnost, so etični temelji zadružništva. Zadruga mora imeti za dolžnost, da te etične lastnosti vsadi v značaj zadru-garjev in jih kot prave zadrugarje vzgaja. Zadružništvo je poklicano, da dela tudi na vzgojnem polju, da prekvasi današnjo individualistično (vzgojeno družbo in da vstvari socijalno mislečo in socijalno delujočo družbo. Ker je kapitalistični materijalizem iz-podjedel korenine duševni kulturi, mora zadružništvo v vidu velikih nalog, ki mu jih je naložil današnji kritični čas, podvojiti, potrojiti svoje delovanje in napeti vse sile, da reši človeštvo še večjega zla in da ohrani človeštvu človeško svobodo, kulturo in dostojanstvo. S tem bi bil končno zrušen današnji gospodarski boljševizem. Učimo se spoznavati kapitalizem. Na Dunaju je prešla te dni v roke velekapitalistov, druga največja dunajska pekarna »Haxnmerbrottwerke«, ki je oskrbovala dve petini dunajskega prebivalstva s kruhom. Največja pekarna je »Ankerbrott-werke«. Hammerbrottwerke je pred 15. leti ustanovila socijalno demokratična stranka. Pri ustanovitvi tega kolosalnega podjetja je šla pač predaleč, ker si je zato najela posojilo v danskih goldinarjih. Že med vojno je prišlo podjetje v težak položaj, ker ni moglo zmagati visokih obresti v avstrijski valuti. Pomagala ji je pri sanaciji dolga, banka »Bosel« (stavimo, da so lastniki te banke čifuti) pobrala in prisvojila si je 40 % vseh delnic podjetja in plačala njen dolg. Pričela se je velika špekulativna akcija za znižanje cen kruha proti »Anker-brottwerke«. Radi te akcije pa »Hammer-brottwerke« ni moglo slediti in znižati cene kruhu, ker ni imelo pravočasno nakupljene pšenice. Podjetje se je na vso moč prizadevalo, da vzdrži in socijalno demokratska stranka se je na vse načine trudila, da reši podjetje! Zaman! »Arbeiter Zeitung« sedaj piše in meni, da bi tako podjetje moglo uspevati le, ako bi bilo v rokah primerno močne zadružne organizacije, ki bi imela zadosten lastni kapital. Naše mnenje je, da je bila cela akcija proti / Ankerbrottwerke« inscenirana zato, da Hammerbrottwerke« uduše, in da boste sedaj obe podjetji v rokah velekapitala — povišali cene kruhu. To bo pokazala že bližnja bodočnost. Tako zna kapitalizem uničiti svoje konkurente. Napisali smo ta ^lučaj samo radi tega, da dokažemo, kakih sredstev se kapitalizem poslužuje da doseže svoj namen in na drugi strani izjavo in mnenje veščaka, ki trdi, da bi podjetje le v. močni zadrugi moglo vzdržati in kljubovati, ker zadružništvo je moč, pred katerim se kapitalizem trese. To je pribito. Pri tej priliki navajamo še padanje cen sladkorju v novembru 1924, ki je bilo zgolj posledica izstopa Osješke tovarne sladkorja iz »Sladkornega trusta«. In zakaj? Sama špekulacija. Zato, da so si tovarne nabavile in nakupile potrebne zaloge sladkorne pese po najnižji ceni. To je trpelo 12 dni. Ko so svoja skladišča nabasali za sramotne cene kupljene sladkorne pese, se je sladkorni trust zopel zlimal, postal je celo za enega člana močnejši, ker je vstopila v trust tudi državna cukrarna v Belju in čez noč se je sladkor podražil za 2 Din pri kilogramu. Pohlep po dobičku je pri kapitalizmu vedno enak in za dosego svojega namna riskira vse in zmaga, ker se šibkejši ne more braniti in podleže. Da je to vse res naj služi dokaz, da kadar naša valuta pada, gredo cene kvišku, kadar raste gredo pa tudi kvišku. Vse take špekulacije in nesramna oderuštva se bomo konsumenti ubranili le takrat, kadar bomo vsi kompaktno organizirani v zadrugah. Močnim zadrugam kapitalizem ne bo kos. Izkušnje nas uče! Čas hiti! Organizirajmo se v zadrugah! Konzumna društva. Iz seje Gremija trgovcev z dne 18. I. 1925. V Sloveniji je vse polno raznih nabav-Ijalnih zadrug in drugih sličnih ustanov. Mnoge uživajo med temi razne davčne, transportne in druge ugodnosti, tako da ni mogoče z davki preobloženemu trgovcu konkurirati. Gremij se je obrnil na Zvezo trgovskih gremijev in zadrug s prošnjo, da tozadevno posreduje pri merodajnih čini-teljih. Na eni svojih sej je Zveza gremijev in zadrug po obširnem poročilu g. podnačel-nika Zehala, sklenila, da se naslovi glede tega vprašanja na vsa prizadeta oblastva spomenica z zahtevo, da se temu stanju takoj odpomore. Takšno je stališče trgovcev napram zadružnemu pokretu. K temu še pridamo: Mestni magistrat kot tržna oblast za mesto Ljubjano je zahtevala od nas, da zaprosimo za obrtno pravico trgovanja, češ, da smo pravila v toliko spremenili, da prodajamo tudi nečlanom. Mi smo to odločno zavrnili in zahteval konkretnih podatkov, da prodajamo v splošnem tudi nečlanom. Izjeme, ki so nam po čl. 3. pravil dovoljene, so pri nas res samo izjeme. Protestirali smo proti temu podtika-vanju. Naše člane opozorimo na to akcijo trgovcev, in jih poživljamo, da ne zlorabljajo zadrugo v verižniške svrhe. Z naše strani se držimo konkretno pravil. Obžalujemo samo gospode trgovce, da ne morejo več tako udobno živeti, kot pred petimi, osmimi leti. Ali smo mar mi krivi, da se je odločilo toliko ljudi za trgovski stan, da jih je petkrat preveč, da ne morejo vsi živeti od nas revnih konsumentov? Zguba je, če je preveč trgovcev, preveč bank, preveč absolventinj trgovskega tečaja, preveč čevljarjev, preveč uradnikov. Mi dobimo v teh težkih časih ca 30 do 50 odstotkov predvojne plače, pa še se dobijo ljudje, ki bi radi dobili take službe, za tako in tako plačo. In ljudje bodo morali štediti, da se prežive, ne razmetavati, organizirati se za cenejšo prehrano in vse to gre na račun trgovca. Ako velja v življenju izrek: Jem, da živim, ne živim pa zato, da jem, v istem smislu lahko govorimo o razmerju med zadrugo in trgovci. Zadruga posluje po trgovskih načelih brez čistega dobička posameznih oseb, za to, da preskrbi svoje člane z življenskimi potrebščinami. Trgovec pa posluje, posreduje med konsumentom in producentom za to, da pri tem profitira. Cilj zadruge je: organizacija prehrane, cilj trgovca pa čim večji lastni dobiček. S tega vidika se mora presdjati bistvo zadruge in namen trgovca. Poleg tega pa je zadruga zmožna, ko je enkrat dovolj močna in dobro situirana, storiti mnogo dobrega za vzgojo svojih članov, kar se tiče splošnega državljanskega čuta, pravičnosti, stvarne kritike itd. Intenzivno delovanje zadrug, na polju, ki so ga zasnovali naši veliki zadružniki, more dovesti sčasoma le do zboljšanja materijelnega in kulturnega položaja širokih mas. Kako je s trgovino? Iz malega trgovca postane, če mu gre po načrtu, velik trgovec, bogataš, ki mu ni zadosti navadna eksistenca. On in rodbina si želi, zahteva luksusa, razkošja in nazadnje tudi moči, gospodarske in nato še politične. Nastanejo gremiji, karteli, trusti. In tu pride šele prava nevarnost. Nenasitni pohlep po denarju in nadoblasti. O teh posledicah pa enkrat pozneje. Naše davkarije, pardon, nekateri posamezni davčni uradniki pozabijo na te bistvene razlike med zadrugo in trgovcem — pa nasedajo takim protestom trgovcev, kot smo ga zgoraj navedli, in vržejo vse skupaj v en davčni predal zadruge in trgovce. Je res, zadruga, ki dela isto kot trgovec, prodaja radi dobička članov vsakemu ki pride, tedaj splošno tudi nečlanom — je lahko v spodtiko trgovcem. In take javne, vsakemu dostopne trgovine so nazadnje le javna trgovina, kot trgovec — z razliko, da so deležni materijelnega dobička le člani mesto trgovca. In če se omeji taka zadruga samo na prodajo, pa ničesar ne stori za kulturo in socijalno vzgojo — pa jo le naj pritisnejo kot trgovca. Ako pa se organizira par ljudi, zbere denar, nakupi skupno, ter deli potem naročeni živež —- prosto jim. Naravno, da morajo imeti pri tem tudi * 'gotova pravila. In če se nabere od par ljudi končno par tisoč ljudi, ne spremeni to ničesar na bistvu. Francoske zadruge, ki niso imele prvotno nobenih davčnih olajšav so desetletja stale na tem stališču. >> »Prodajalna« saj imenuje razdelje-valnica«, čisti dobiček je »preostanek za razdeliti« — dividend ne poznajo, ampak samo povračilo. Končno so francoske zadruge prodrle ^» S pravilnim naziranjem in dosegle davčne olajšave napram trgovcem. Pri nastopu naših trgovcev je tudi za nas previdno in koristno, da se izogibljemo izrazov .dividenda« — ali »čisti dobiček«. Nazadnje je enak »čisti nobiček : tudi to, če uživa kdo koruzne žgance mesto potice, ali fižol mesto pečenke. Ali to je zasebna stvar posameznika in v to se danes davkarija še ne vtika. Ravno taka zasebna stvar je naša zadruga, kjer se je dogovorilo ozir. zbralo 1200 železničarjev v svrho organizacije skupne nabave in razdelitve živil. Po vsej božji pravici se mora to upoštevati. Zadruge ne spadajo pod isti davčni vijak kot trgovci, ampak naj se oproste vseh davkov, dokler ne kršijo svojih pravil... Zanimivo je, da so v »fašistovski Italiji« odvzeli sedaj zadrugam vse ugodnosti ter jih postavili v isti red s trgovci. Že vedo zakaj. Kdor pozna ustroj Italije, temu bo takoj jasno, zakaj so trgovci napram zadrugam prodrli. Budno moramo stati na straži, da tudi pri nas ne posežejo v zadruge trgovci, z naklepi, ki so jih stavili v svoji spomenici. S tem je pa tudi vsakomur jasno, zakaj trgovci zadružno gibanje sovražijo. Naša bilanca. Točnih številk še ne moremo navesti, ker nam manjkajo še medsebojna potrdila ter obrestni računi. Znaša pa čisti dobiček ca 400.000 Din, razen tega smo še rezervirali 95.000 Din za poslovni davek. Uspeh je tedaj 41 j. odnosno 514% čistega dobička od konsuma. Kako se bo delilo čisti dobiček, o tem odločajo pravila in občni zbor. Konkretni predlog upravnega in nadzornega odbora razglasimo v prihodnji številki. Razpis volitev. Upravni odbor razpisuje v smislu navodil v zadnji številki našega lista volitev delegatov za občni zbor zadruge. Volitve se vršijo dne 22. februarja 1925. Uro in kraj volišč se določi z okrožnico. Upravni odbor je v smislu došlilr pismenih .predlogov združil več železniških postaj v eno volišče, upoštevajoč število in stanovanja članstva. Volišča so razdeljena sledeče: Mariborska oblast: Volišče I. Celje, Petrovče, Žalec, Št. Peter, Polzela: 28 članov, voli enega delegata. Volišče II. Rečica, Šoštanj, Pesje, Velenje: 33 članov, voli dva delegata. Volišče III. Mislinje, Dovže, Gor. Dolič, Turiška vas, Slov. Gradec, Sv. Jedert, Otiški vrh, Dravograd: 30 članov, voli enega delegata. — Skupaj štiri delegate. Ljubljanska oblast. Gorenjske proge: Volišče I. Boh. Bistrica, Nomenj: 50 članov, voli dva delegata. Volišče II. Boh. Bela, Bled, Soteska, Dobrava: 46 članov, voli dva delegata. Volišče III. Jesenice, Javornik, Hrušica: 113 članov, voli štiri delegate. Volišče IV. Kranjska gora, Dovje-Moj-strana: 49 članov, voli dva delegata. Volišče V. Žirovnica, Lesce, Radovljica: 37 članov, voli dva delegata. Volišče VI. Podnart, Kranj, Naklo, Tržič: 34 članov, voli dva delegata. Volišče VII. Škofja Loka: 29 članov, voli enega delegata. Volišče VIII. Medvode, Vižmarje, Dravlje: 56 članov, voli dva delegata Volišče IX. Kamnik, Jarše: 22 članov, voli enega delegata. Volišče X. Domžale, Trzin, Ježica: 29 članov, voli enega delegata. — Skupaj 19 delegatov. Dolenjske proge: Volišče I. Škofljica, Šmarje, Grosuplje, Čušperk: 43 članov, voli dva delegata. Volišče II. Dobrepolje, Kočevje: 31 članov, voli dva delegata. Volišče III. Višnja gora, Velika Loka, Trebnje, Št. Janš: 23 članov, voli 1 delegata. Volišče IV. Mirna peč, Novo mesto, Kandija, Straža-Toplice: 133 članov, voli pet delegatov. Volišče V. Birčna vas, Uršno selo, Rožni dol: 23 članov, voli enega delegata. Volišče VI. Semič, Bubnjarci: 23 članov, voli enega delegata. — Skupaj 12 delegatov. Ljubljana mesto. Volišče I. Kurilnica Ljubljana I. in II. 87 članov, voli 3 delegate. Volišče IL Gorenjski, glavni in dolenjski kolodvor, ter vsi upokojenci v Ljubljani: 137 članov, voli 5 delegatov. Volišče III. Progovna in signalna sekcija: 21 članov, voli enega delegata. Volišče IV. Direkcija drž. železnic v Ljubljani: 66 članov, voli 3 delegate. — Skupaj 12 delegatov. Pripomniti moramo, da je poleg delegata voliti tudi namestnika. Vsi člani, ki stanujejo med postajami spadajo v ono volišče, kamor spada postaja, kjer prejemajo živila. Volitev se vrši na sedežu volišča, kamor bo sklican sestanek članov v ta namen. Voli se z glasovnico, ki jo vsakemu članu danes prilagamo, na katero mora vo-lilec napisati toliko delegatov in namestnikov, kolikor jih pripada dotičnemu volišču in tudi podpisati. Kdor ne more iz katerihkoli vzrokov na sedež volišča, lahko izda izpolnjeno in podpisano glasovnico svojemu tovarišu, i Člani si izvolijo na volišču skrutina-torje izmed sebe, ki morajo ugotoviti izid volitev. Skrutinatorji nato zbero glasovnice v ovoj, ter s pismenim poročilom o rezultatu glasovanja, pošljejo vse skupaj upravnemu odboim v Ljubljano. Nepodpisane glasovnice niso veljavne. Voljen sme biti vsak član in člani nadzornega odbora. Člani upravnega odbora se volitev delegatov ne udeleže ter zastopajo na občnem zboru le vsak svoj glas. Delegati zastopajo na občnem zboru toliko glasov, kolikor jih odpade na njih po številu članstva volišča. Na vsakih začetih 30 glasov se voli en delegat. Vsi izvoljeni delegati obdrže svoje funkcije, kot glavni zaupniki, do prihodnjih volitev delegatov. Na sedežu volišča se vrši po volitvah sestanek članov zadrugarjev na katerem bodo lokalni zaupniki ali pa ako volišča to žele, člani upravnega in nadzornega odbora govorili o pomenu in ciljih zadružništva. Vršila se bode tudi prosta debata. Izrečno pripominjamo, da bo upravni odbor odposlal govornika le onim voliščem, ki bodo to želeli ali zahtevali. Tovariši' zadrugarji, izvolite si delegate v osebah, ki jim zaupate in v katerih vidite, da bodo delali v vašo korist in v korist toli prepotrebnega zadružništva. . Upravni odbor. Zadružni vestnik. Ker pričnejo velikonočni prazniki že dne 12. aprila, in zadruga ne bo mogla v aprilu vsem članom postreči, opozarjamo vse člane, da si življenske potrebščine za praznike nabavijo v mesecu marcu ob priliki navadnega nakupa. Zadruga bo tudi letos imela v zalogi šunke in drugo, samo prvovrstno blago. Kdor želi izjemoma kako blago, naj to sporoči zadrugi ali osebno pri nakupu ali pa potom naročilnic v zabojih. Zadrugarji! Kupujte vse svoje življenske potrebščine le v zadrugi in ne podpirajte po nepotrebnem prostih trgovcev. Če kupujete v zadrugi imate dobiček, če pa pri trgovcu, pa nič. Cenik živil. Mlevski izdelki. Din Moka pecivna 0 gg 7‘— » mehka 6 80 » krušna ft 5-50 » ajdova Ji 7-— » ržena ft 5-50 » koruzna n 3-— » krmilna v 275 Zdrob pšenični ft 8.— » koruzni tt 4'— Otrobi pšenični ft 2-— » koruzni t> 1‘50 Testenine. Makaroni italijanski kg 17-— » domači tf io-— Polži italijanski jj 15 — > domači tf * Rezanci domači v io-— Špagetti >. : J) 10-— Fidelini > tf io-— Zrnje. Riž I. vrste , kg io-— Riž II. vrste „ 8-— Koruza v zrnu tt 2-50 Kaša prosena « 575 Ješprenj domači tt 7-— Ješprenjček za juho tf io-— Fižol ribenčau tf —•— Fižol prepeličar tt 5-— Leča tt 10 — Sladkor. Sladkor v kockah kg 16'— > sipa tt 14‘50 Sladkorčki (bonboni) fini tt 25‘— Kava. Kava surova I. vrste kg , 56‘— Kava surova II. vrste tt 48 — Kava žgana tt 60'— Kavine primesi. ' Kava Kneipp kg 14-— Kava žitna tt 8-50 Kava Widrova JJ 12-— Kava družinska tt 12-50 Kava Kolinska kg 23 — Dišave. Smirkov papir pola 150 Kava figova ff 26-— Poper cel in mlet veliki zavitek 2’50 Tepači veliki kom. 17-50 Cikorija Franck Jt 23-50 Poper cel in mlet mali 1-25 Tepači srednji 99 15 — Cimet cel in mlet veliki 3’ — Tepači mali 8-— Drugi predmeti. Cimet cel m mlet mali 1-50 Sveče velike paket 920 Mast domača kg 35-— Klinčki (žbice) 2-50 Sveče velike kom. P60 Mast amerikanska yf 31 •— Dišave cele in mlete veliki 2-50 Sveče male paket 9-20 Sol debela yy 3‘— Dišave cele in mlete mali 1 25 Sveče male kom. 1-10 Sol drobna yy 4‘— Lavorjevo zrno (lorber) 2-50 Vžigalice paket 950 Čaj v zavitkih zavit. 3-— Janež 2 50 Vžigalice škatl' 1-— Kakao kg 32-— K umna 2-50 Černilo steki. 3 — Paradižniki a kg doza 14-— Muškatovi orehi komad — •35 Svinčniki kom. P30 Paradižniki a K kg yy 7-50 Vanilij v kosih 8 — Svinčniki MO Čokolada a K kg 15 tabl. 14-— Vanilijin sladkor za v. 0-60 Manufaktura Čokolada z lešniki 14 kg 14-— Žefran 0-70 Platno za rjuhe m 44-— Čokolada z lešniki 3-50 Paprika mleta veliki 3-— Platno za rjuhe 36 — Rožičeva moka kg 8-— Paprika mleta mali 99 1-50 Platno za rjuhe n 34 — Wassertueh 42'50 Delikatese. Potrebščine za perilo. Kotonina rjava 15"— Slanina prekajena kg 40-— Milo Schicht kg 18"— Barhent moder 99 21"— Slanina papricirana 40'— Milo Zlatorog » 16 — Barhent beli j> 19’— Salame ogrske no-- Milo Gazela 99 15-50 Madapolan 99 15 — Salame navadne 25'- Milo trpentinovo 99 18-50 Šifou navaden 99 16"— Salame krakovske 65 — Milo toaletno komad 7-— Sifon golden Gatte 99 64 — Kranjske klobase komad 5-50 » » 99 550 Sifon golden Gate 99 58'— Prekajeno meso I. vrste kg 36-— Milo toaletno 99 4‘— Sifon golden gate 99 46 — Sardine velike škatle 9‘— Soda za pranje kg 170 Barhent za perilo 20"— Sardine male 7-— Plavilo zavitek 2-50 Barhent za obleko 34 — Med kg 23-— Boraks 99 2-50 Cefir 99 23-- do 35- Sir na pol ementalski 45-— Pralni prašek 99 2-50 Barveni tisk 99 19-50 Sir trapistni yy 26 — Škrob rižev 99 2-50 Platno plavo za predpasnike 99 24-50 Maggi velike steki. 22 — Potrebščine za čevlje. * Platno ža predpasnike 99 24 — Maggi male 99 9 — Krema Dilber in Svetlin škatla 5-— Klot črni 99 64 — Maggi na drobno dkg 1-50 Krema Dilber mala 3'- Klot črni 99 52‘— Gorčica (ženf) kozarec 9-— Mast vazelina 5-50 Platno za brisače 99 20 — Gorčica (ženf) steki. sodček 8-— Mast Jelka vel. doza 4 50 Platno za brisače 99 22 — Juhan za juho veliki steki. 12-— Mast Jelka mala 2-80 Podloga za rokave 99 33 — Juhan za juho mali 7) 6‘— Mast Blisk, črna 3-— Podloga za telovnik 99 27 50 Juhan dkg 1 — Bor sin za podplate 99 7-50 Platno trdo, za krojače 99 12 50 Keksi celi zavitek zavitek 6‘— Čistilo belo škatla 270 Batist 99 38'— Keksi zavitek 5'— Krtače za blato komad 4-— Batist 99 28 — Slaniki kom. 3-- Krtače za sveti iti » 950 Obrisače kom. 52 — Polenovka suha kg 26 — Mast črna za čevlje doza 3'— Obrisače 99 48'— Vrvice za čevlje par f25, 275 Obrisače 99 22’— Sadje. Mizni prti in servijete garnit. ‘ Češplje suhe bosanske kg 12’— Druge potrebščine. Mizni prti in servijete 99 * Češplje suhe domače yy 9 — Kalodont za zobe tuba 8'— Obutev Hruške suhe domače 5-50 Kalodont za zobe 99 5 50 Čevlji moški par 275 — Rožiči 9-- - Krtače za zobe kom. 14 — Čevlji moški 99 280-— Mandeljni 54-— Krtače za zobe 99 12"— Čevlji ženski, visoki in nizki 99 290 — Fige yy 8’— Krtače za zebe 99 11 — Čevlji ženski iz laka 99 305 — Rozine yy 28’— Krtače za obleko 99 20 — Obleke in perilo Limone komad 1'-, 1'25 Krtače za ribat 99 8 — Obleka kompletna, moška garnit. 1450 — Krtače za ribat 99 230 Obleka kompletna, moška 99 1510’— Tekočine. Krtače za ribat 99 1 75 Srajce moške 99 od 80 — Kis dvojno močan liter 4 — Omeli veliki 99 15 — Srajce moške 99 do 140 — Olje namizno najfinejše 99 24’— Omeli mali 99 13 50 Galanterija Olivno olje n 26 — Omeli za parkete 99 30 — Igle, varnostne duc. 1-20 Rum 'A 1’ steki. 25’— Metle riževe, velike 99 15"— Igle, varnostne 99 1’50 Rum % 1 37’50 Metle riževe, male 99 14'— Tropinovec 99 23’— Jelka čistilo za parket steki. 24 — Izdajatelj: »Nabavijalna zadruga uslužbencev 30’— Jelka čistilo za parket 99 13 — državnih železnic v Sloveniji«. Slivovka % 1 99 20’— Sidol s tuba 4-50 275 Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskam e Makso Hrovatin v Ljubljani. Mineralna voda K> 1 99 7'50 Sidol 99