Podravje
Ptuj • Koliko otrok bo obiskovalo Vrtec v prihajajočem šolskem letu
O Strani 6 in 7
Podjetništvo Slovenija, Podravje •
Število pivovarn raste tudi pri nas
O Strani 8 in 9
Ptuj, torek, 23. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 67 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
www.tednik.si
| ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik |
Padalski pokal
Ptuj • Navdušeni tekmovalci in obiskovalci
Podravje • Dve desetletji dogovarjanj, rezultata še ni
Kam z brezdomci
Ze kmalu po nastanku ptujske občine so se na kolegiju županov Spodnjega Podravja pričeli dogovarjati o ureditvi nastanitvenih možnosti za brezdomce. Ena od opcij namestitve so bile Gradisove barake na Bregu, ki so po vojni na tleh . . bivše Jugoslavije ostale prazne. A podjetje je te prostore potrebovalo. Tako še danes, okoli dvajset let kasneje, nobena O Stram 16 m 17 od 16 občin nima posebnih bivalnih enot za brezdomce... Več na straneh 2 in 3.
Kronika	^^ ^^^^ mm^M^M
Vremenski ® ^	S J WHWÄ^^tili^
ekstremi • Poletje «j— '"^m v&ätmL.M^K^^^^^^s^iMKsa^
je čas, ko največkrat / ^/^KirsM^Äi udari toča
O Stran 24 Ljudje in dogodki ^ Oratorij 2016 • Nepozaben teden za 200 otrok
O Strani 16 in 17 Šport
Nogomet • Kidriča-nom spontan aplavz
O Stran 11 m Tenis • Na Ptuju Mary Pierce	^
O Stran 13 UM
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
V središču •
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Ptujskim občinskim škandalom ni in ni videti konca
O Strani 4 in 5
Spodnje Podravje *
Križi in težave videmske poslovne cone
O Strani 6 in 7

(O <D
^^Nirodno
# flbavne ■v lasbe
ZM. '
Ptuj 2016
M
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 23. avgusta 2016
Podravje, Ptuj • Brezdomci zato, ker tako sami želijo ali jih je družba odrinila na rob?
Koliko brezdomcev živi v Slove na Ptuju trenutno samo eden,
Bralci Štajerskega tednika so na ptujski avtobusni postaji in v novem podhodu opazili brezdomca ter nas prosili, da socialno delo (CSD) Ptuj Mirana Kerina.
Koliko brezdomcev je v posameznih občinah ali vsej državi, ne ve nihče. Na Mestni obči-
ni Ptuj pravijo: »Ne mi ne CSD Ptuj ne vodimo in ne razpolagamo s kakršno koli evidenco
Kam s hrano, ki ji je pretekel rok uporabnosti
V okviru Zveze Lions klubov Slovenije je pred nekaj leti stekel projekt Donirana hrana, uvesti pa ga želijo tudi na Ptuju. Hrano tik po preteku roka uporabnosti, ki jo trgovci sicer uničijo, prostovoljci razdeljujejo tistim, ki jo potrebujejo, torej tudi brezdomcem. Koordinator projekta v okviru Lions kluba Ptuj Jurij Šarman pojasnjuje: »Najprej bo treba poiskati primeren prostor za razdelilnico hrane in ga urediti. Pri tako kompleksnem projektu bo potrebno sodelovanje partnerjev, med drugim tudi občine in CSD Ptuj, iskali pa bomo tudi prostovoljce, ki bodo hrano razdelili v skladu s predpisi.«
/
Uvodnik
Turistični butik ali veleblagovnica?
Nekoč sem prebral, kdaj v neki nemirni državi nehajo govoriti o spopadih in jih prekrstijo v vojno stanje. To se baje zgodi takrat, ko mediji nehajo govoriti o žrtvah nemirov kot o posameznikih z imeni, priimki, poklicem..., ampak začnejo govoriti samo o številkah. No, na nekaj takega pomislim, ko poslušam ptujske turistične strokovnjake govoriti o turizmu v najstarejšem mestu. Ko naštevajo, da je v tem mesecu Ptuj obiskalo pet Kitajcev, dva Belorusa, 15 Avstrijcev in avtobus Italijanov (Hrvatov ne štejejo, ker kot turisti itak ne prihajajo; tisti na»obisku« v Qlandijipač niso turisti). In ko rečejo, da se je obisk strašansko povečal, saj je lani avgusta bilo nekaj več kot tri tisoč turistov, letos pa že na polovici tega meseca 2500.
Se tudi vam zdi smešno dičenje s takimi podatki? Zlasti tistih, ki imajo na skrbi ptujski turizem kot celoto. Če bi mi podatke povedali na kaki turistični kmetiji v Halozah ali Slovenskih goricah, bi človek še nekako razumel, da so ponosni na ducat pa pol Avstrijcev in avtobus Italijanov. Da pa se ti s tem hvalijo na nivoju turistične »destinacije«, ki bi rada nekaj pomenila tudi v državnem smislu, da o širšem mednarodnem ne govorimo - to pa je že manj navdušujoče. Kot da bi v ptujski knjižnici ponosno rekli, da so ta teden imeli 10 bralcev, prejšnji teden pa samo pet...
Kaj je narobe z nami, da smo tako zadovoljni s turističnimi drobtinicami? Da smo tako zelo navdušeni, če srečamo na ptujskih ulicah kakega tujca, da bi ga najraje povabili k sebi domov na kavico?! Saj je lepo, da smo veseli vsakega posameznika, ampak čas bi že bil, da bi se vsak dan veselili stotin in tisočev. Pa se očitno ne znamo predstaviti kot kraj, ki ga je vredno obiskati. Sami sebi govorimo o lepotah najstarejšega slovenskega mesta, o prekrasni mestni veduti, o neprecenljivi kulturnozgodovinski dediščini - medtem pa se po še nezgrajeni avtocesti turisti cijazijo drugam.
Mogoče pa smo res primerni za butični turizem, ne za turistično veleblagovnico ...
Jože Šmigoc
o brezdomcih na Ptuju, tudi ocene o tem ne moremo dati.«
Kerin pa pravi, da naj bi bilo samo v Ljubljani že okoli 700 brezdomcev. Pa na Ptuju? »Brezdomca imamo trenutno samo enega, pa še ta ni tipičen brezdomec. Takega načina življenja si namreč želi, čeprav ima več možnosti za namestitev.« Pravi še, da so od osamosvojitve Slovenije na Ptuju obravnavali okoli 25 podobnih primerov, s katerimi so se morali intenzivno ukvarjati, vse druge pa so rešili zelo hitro.
V prestolnici brezdomce pustijo na ulici
Na ptujski občini pojasnjujejo, da se lahko brezdomci
Slovenija • Ducat najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij
Največja dobičkarja: Krka in Lek
Absolutni rekorder v ustvarjanju dobičkov med slovenskimi podjetji je novomeška Krka. V obdobju devetih let (20062014) so ustvarili 1,2 milijardi evrov dobička. Največ leta 2009, ko je dobiček iz poslovanja znašal 170 milijonov evrov.
Krka, sicer eden izmed paradnih konjev slovenskega gospodarstva, drži finančno pokonci tudi gospodarstvo v novomeški regiji. V mestni občini Novo mesto je na ravni države najvišja dodana vrednost na zaposlenega in najvišja mesečna povprečna bruto plača. Tudi drugi slovenski farmacevtski velikan Lek, ki je od leta 2002 v rokah Novartisove skupine Sandoz, vsa leta posluje z milijonskimi dobički. Skupni dobiček iz obdobja 2006-2014 znaša 673 milijonov evrov, v tem obdobju so ga največ pridelali leta 2006, 115 milijonov evrov. Kot smo že poročali, so poleg farmacije med družbami z najvišjimi presežki v prvi vrsti podjetja iz področij energetike in telekomunikacij. Večina teh je še vedno v državni lasti. Mobitel je v šestih letih (2006-2012) pridelal 232 milijonov evrov dobička. Po letu 2012 so ga pripojili k matični družbi Telekom Slovenije. Tudi Telekom kuje bajne dobičke, ki pa so sicer bili pred leti bistveno višji od današnjih. V osmih letih (2006-2009 ter 2011-2014) so
pridelali 473 milijonov evrov dobička, leta 2010 so iz poslovanja beležili 235-milijonsko izgubo. Ta je bila posledica slabitev zaradi nasedlih naložb na Balkanu. Zasebni slovenski mobilni operater Simobil, ki je v rokah skupine Telekom Austria, v obdobju od leta 2006 posluje z dobičkom - skupno v vseh letih se ga je zbralo 236 milijonov evrov.
Poglejmo na področje energetike. Holding slovenskih elektrarn (HSE) je od leta 2006 ustvaril skoraj 550 milijonov evrov
dobička. Najvišjega (140 milijonov evrov) leta 2014. Ogromne dobičke vsa leta kuje tudi podra-vski energetski gigant - Dravske elektrarne Maribor (DEM).
V devetletnem obdobju so pridelali 165 milijonov evrov dobička, najvišjega leta 2007 - 49 milijonov evrov. Še en nacionalni energetski gigant, Petrol, ustvarja kraljevske dobičke. V osmih letih od leta 2006, z izjemo 2008, ko so beležili izgubo v znesku 64 milijonov evrov, so ustvarili 251 milijonov evrov dobička. Izguba
l^-KRKK__c H
iz leta 2008 je posledica padca vrednosti naložbe v Istrabenz. Tudi državni DARS se uvršča med družbe z najvišjimi dobički. V devetletnem obdobju so skupno beležili 232 milijonov evrov presežka. V vrhu slovenskih podjetij, ki se lahko pohvalijo z najvišjimi donosi, sta še Tobačna Ljubljana in Henkel Slovenija ter njegovo sestrsko podjetje Henkel Maribor, ki posluje od konca leta 2012. Henkel Maribor je v dveh letih zabeležil 65 milijonov evrov dobička, Henkel Slovenija pa v letih 2006-2014 145 milijonov evrov. Lastnik obeh je Henklova avstrijska podružnica za srednjo in vzhodno Evropo. Tobačna Ljubljana, ki je v devetih letih ustvarila 162 milijonov evrov dobička, je danes del britanske poslovne skupine Imperial Tobacco. Ukvarjajo se s prodajo tobačnih izdelkov. Proizvodnjo so pred leti opustili. Tobačna Ljubljana je danes samo še trgovsko podjetje.
Podatki so povzeti iz poslovnih poročil podjetij, objavljenih na Ajpesu.
Mojca Zemljarič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 23. avgusta 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
■ ■■	■■ V-
niji, ne ve nihče, pa še ta ni »tipičen
«
Brezdomci ne potrebujejo le prenočišča
ukrepamo. Za pojasnila smo prosili Mestno občino Ptuj in direktorja Centra za
Poleg zavetišč obstajajo organizacije, ki brezdomcem ponujajo hladen ali topel obrok, možnost prhanja ali pranja obleke, razdeljevanje oblačil, predvsem pa pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanja in zdravniške ali socialne pomoči. Med njimi so npr. dnevni center za brezdomce v Ljubljani v organizaciji Vincen-cijeve zveze dobrote, Župnijska Karitas Štepanja vas - Ljubljana, Kapucinski samostan in Dom Marijinih sester v Ljubljani ter Dnevni center za brezdomne in socialno ogrožene osebe Koper, v Spodnjem Podravju pa takšnih organizacij (še) ni.
kot vsi drugi občani Ptuja po pomoč in informacije obrnejo na CSD Ptuj, Mestno občino Ptuj in razne nevladne organizacije, ki delujejo na območju Ptuja: »Vsaka od navedenih organizacij lahko iskalcu pomoči pomaga v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti, med seboj pa tudi sodelujemo. Če zaznamo tovrstno problematiko, se povežemo s strokovnimi službami centra in skupaj iščemo najprimernejše rešitve za posameznika.« Kerin ob tem opozarja, da na ptujskem CSD ukrepajo takoj, medtem ko bi denimo v Ljubljani brezdomca pač pustili na ulici.
Pojasnjuje še, da je za rešitev vsakega posameznega primera in izpeljavo postopkov potreben tudi mesec ali dva časa -tudi če ukrepajo takoj: »Ljudje na Ptuju so za to občutljivi in takoj obvestijo CSD, mi pa nemudoma sprožimo postopke. V večjih mestih je brezdom-
Direktor CSD Ptuj Miran Kerin: »Za rešitev vsakega posameznega primera in izpeljavo postopkov je potreben tudi mesec ali dva časa - tudi če ukrepamo takoj. Ljudje na Ptuju so za to občutljivi in takoj obvestijo CSD, mi pa nemudoma sprožimo postopke.«
stvo del življenja, Ptuj pa je pri teh stvareh dosti bolj občutljiv (in prav je tako), ker to za nas nekoč ni bilo značilno. Nekoč so namreč brezdomci lahko šli za hlapce na kmetije in recimo prespali v hlevih. Pravo brezdomstvo se je začelo šele v času ob osamosvojitvi, v socializmu tega pri nas praktično ni bilo. Nova država Slovenija je pristojnost reševanja nujnih, kriznih nastanitvenih zadev in socialnih stanovanj z državne ravni prenesla na občinsko.«
Brezdomce so na Ptuju doslej odkrili po mestu, v železniških vagonih, ob spomladanski čistilni akciji pa so ob železnici na Bregu naleteli celo na kar-tonasto bivališče nekega brezdomca, za katerega niti sosedje niso vedeli, da živi tam, sam pa za pomoč ni zaprosil ... Trenutno pa naj bi na območju ptujske občine živel samo en brezdomec. Kerin pravi: »Njegov primer že rešujemo! Vedeti pa
je treba, da so razlogi za brez-domstvo zelo različni (lahko je to tudi življenjska filozofija) in niti dva brezdomca nista enaka. Pogosto je k reševanju posameznega primera treba vključiti še druge institucije, npr. zdravstveno službo, prisilno zdravljenje pa mora odobriti tudi sodišče.« Težava je tudi v tem, da nekateri brezdomci pomoč zavračajo, morebitno zdravljenje prekinejo ali celo odidejo iz zavetišč.
Dve desetletji dogovarjanj, rezultata še ni
Kerin pojasnjuje, da so se že kmalu po nastanku ptujske občine na kolegiju županov Spodnjega Podravja pričeli dogovarjati o ureditvi nastanitvenih možnosti za brezdomce: »V času vojne na območju Jugoslavije smo imeli v Gradisovih
Prenočišča za brezdomce po Sloveniji
1 Mesto	1 Zavetišča	1 Število postelj
Celje	Zavetišče za brezdomce Celje, Javni zavod Socio	25
Kočevje	Zavetišče za brezdomce Kočevje, CSD Kočevje	5 (v enem prostoru)
Kranj	Zavetišče za brezdomce Kranj, CSD Kranj	24
Ljubljana	Zavetišče za brezdomce v Ljubljani	28
Ljubljana	Zavetišče z dnevnim centrom in bazično reintegracijo za brezdomne uživalce nedovoljenih drog (Altra)	16 in 2 pomožni postelji
Ljubljana	Zavetišče Božjega usmiljenja (sestre Misijonarke ljubezni)	26 (sprejemajo le moške brezdomce)
Maribor	Zavetišče za brezdomce Maribor	24 in 2 pomožni postelji
Maribor	Sprejemališče za brezdomce, Nadškofijska Karitas Maribor	40
Murska Sobota	Zavetišče za brezdomce Murska Sobota - Društvo Mozaik	14
Slovenj Gradec	Zavetišče za brezdomce Slovenj Gradec - Javni zavod Vetrnica	6
SKUPAJ		212
toplim obrokom. Ustanovitelji zavetišč so humanitarne organizacije, centri za socialno delo ali občine, v njih pa mora obvezno biti nekdo zaposlen. Kerin pojasnjuje, da CSD Ptuj takega zavetišča nima, situacijo pa rešujejo z 12 enotami (stanovanji ali posameznimi sobami) v starem mestnem jedru, ki so v občinski lasti: »Ti prostori so izvzeti iz razpisa za socialna stanovanja, saj so nižjega standarda. Na CSD odločimo, kdo se bo v njih naselil, najemniki pa morajo simbolično najemnino in tekoče stroške plačevati iz socialne pomoči. Vse enote so vedno polne. V izrednih primerih smo brezdomce za krajši čas nastanili tudi že v ptujskem dijaškem domu.«
Brezdomci so kot ostali socialno ogroženi posamezniki upravičeni do socialne in izrednih pomoči (največ petkrat letno), prav tako pa posamezne občine v skladu s svojimi pravilniki dodeljujejo občinske izredne socialne pomoči (npr. občine Ptuj, Hajdina in Kidričevo), ki jih posameznik praviloma lahko prejme samo enkrat letno. Kerin računa: »Mesečna socialna podpora znaša 288,81 evra, za ducat tako nastanjenih ljudi torej letno plačamo 41.588 evrov.« Na ptujski občini sklenejo: »Mestna občina Ptuj aktivno sodeluje pri reševanju problematike posameznikov, če se ti po pomoč obrnejo na pristojne institucije.«
Eva Milošič
barakah za delavce na Bregu nastanjenih veliko beguncev. Nekateri so odšli, nekateri so se asimilirali, v izpraznjene prostore pa smo želeli namestiti brezdomce. Žal pa je Gra-dis te prostore potreboval za svoje potrebe. Okoli dvajset let kasneje še vedno nobena od novonastalih 16 občin nima povsem ustreznih in številčno zadostnih bivalnih enot, posamezne pa so na Ptuju, v Kidričevem in Majšperku.« Bivalne enote sicer niso prava stanovanja, vendar pa morajo biti komunalno opremljene. CSD Ptuj in ptujska občina se o postavitvi bivalnih kontejnerjev, ki bi jih potrebovali tudi za deložacije, ne le za brezdomce, dogovarjata že več let.
Druga možnost so zavetišča za brezdomce, ki so odprta samo od večera do jutra. Brezdomci se lahko tam umijejo in prespijo, v večini slovenskih zavetišč pa jim postrežejo tudi s
Kje imajo brezdomci stalno prebivališče
Leta 2001 so uvedli institut t. i. zakonskega prebivališča - posebno kategorijo prebivališča, ki registracijo prebivališča omogoča tudi ljudem, ki stalnega naslova v resnici nimajo. Stalno prebivališče je namreč po zakonu obvezno za vsakogar, saj državi omogoča komunikacijo s posameznikom, njemu pa uresničevanje pravic, vezanih na prijavo stalnega prebivališča (npr. zdravstveno in invalidsko zavarovanje, pravice iz socialnega varstva, izvrševanje volilne pravice itd.). Zakonsko prebivališče pomeni le registracijo posameznika na nekem naslovu, ne pa njegove dejanske naselitve. Gre torej za fiktivni naslov, ki ima tudi posebno označbo.
Doslej so za stalno prebivališče šteli naslovi organov ali organizacij, na katerih so brezdomci prejemali materialno pomoč: Rdečega križa Slovenije, Karitasa in centrov za socialno delo, pod določenimi pogoji pa tudi zavodov, ki izvajajo institucionalno varstvo. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je bilo konec leta 2014 na naslovih centrov za socialno delo prijavljenih 2.700 ljudi (največ v Ljubljani), Karitas je imel skupaj prijavljenih 418 brezdomnih oseb, območna združenja Rdečega križa pa 33. Brezdomci s širšega ptujskega območja imajo stalni naslov prijavljen samo na Centru za socialno delo Ptuj. Njegov direktor Miran Kerin pravi, da ima stalni naslov tam trenutno prijavljenih okoli 50 ljudi, vendar opozarja, da so vzroki za to številni, ne le brezdomstvo.
Julija letos je bil sprejet nov zakon o prijavi prebivališča, ki je začel veljati 13. avgusta letos, v uporabi pa bo od 13. avgusta prihodnje leto. Največja novost je, da bodo brezdomne posameznike odslej prijavljali na naslovu občine, kjer so imeli zadnji stalni naslov ali kjer dejansko prebivajo oz. »kjer je njihovo središče življenjskih interesov«. Ker se večina brezdomcev iz okoliških občin naseli v mestnih središčih, Kerin meni, da bodo stroški zdaj pravičneje razdeljeni in ne le na plečih mestnih občin. Zakonsko prebivališče bo tako po novem mogoče določiti tudi tistim posameznikom, ki socialne pomoči sploh ne prejemajo.
Vir: Centri za socialno delo Slovenije in posamezna zavetišča
hoto: Cü
Foto: MZ
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 23. avgusta 2016
Kot slon med porcelanom
Neudeležba mestne občine (MO) Ptuj kot največje lastnice na seji skupščine Komunalnega podjetja (KP) Ptuj ni le neljubi pripetljaj, temveč za Ptuj konkreten škandal. Porajajo se vprašanja, kdo izmed vodilnih na občini bi moral bdeti nad pravilnostjo (in v tem primeru predvsem pravočasnostjo) izpeljave postopka, ki omogoča udeležbo na skupščini. Če domnevamo, da so se na sejo skupščine res pozabili pravočasno prijaviti, je to zelo neodgovorno. Nerazumljivo je, da se vodilni na občini tako brezbrižno obnašajo do svojega podjetja, ki na letni ravni pridela 13 milijonov evrov prihodkov in 350.000 evrov dobička. Ne gre za nepomembno podjetje, temveč za družbo, v kateri so združeni interesi celotne spodnjepodravske regije in 16 občin.
O možnostih, zakaj se MO Ptuj ni prijavila na sejo skupščine, hipotetično ugibajmo naprej. Morda je kateri izmed občinskih uslužbencev dobro vedel, da bi se občina morala prijaviti na skupščino in se še ni, pa je o tem molčal. Temu, da je kdo molčal in se potihoma posmehoval situaciji, ki se je bližala, se sploh ni čuditi. Med politično srenjo odmeva, da naj bi bil zaplet z neudeležbo na skupščini bumerang županu zaradi njegovega domnevo arogantnega odnosa do nekaterih sodelavcev v občinski upravi in kolegov iz mestne politike. Verjamem, da županu Miranu Senčarju ni lahko, saj »duh Štefana Čelana« še vedno obvladuje mesto. Nekdanji Čelanovi najožji sodelavci so na številnih ključnih položajih. In ker politiko obvladajo bistveno bolj kot aktualni župan, so mu na ta račun že nekajkrat nadeli rogove. Najprej je želel Senčar odžagati dolgoletno ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž. Ni mu uspelo, čeprav je na čelo zavoda uspel postaviti svojega človeka. Martin Mlakar iz svetniške skupine ZA Ptuj je po nekaj mesecih s funkcije predsednika sveta zavoda Vrtec Ptuj odstopil, ravnateljica Božena Bratuž je ostala. Ko so se nekaterim članom nadzornega sveta v občinskem podjetju Javne službe Ptuj iztekli mandati, je želel župan na funkcije postaviti svoje ljudi, ki bi bili pri glasovanju lojalni njegovi volji in bi kasneje iz direktorske funkcije odstavili Alena Hodnika, ki velja za Čelanov kader. Tudi tukaj mu ni uspelo. Hodniku so nadzorniki lani dodelili še en direktorski mandat. Od prvega dne, odkar je Senčar nastopil funkcijo, je v vojni s Stankom Glažarjem, nekdanjim vodjem Čelanovega kabineta. Na vse viže ga je poskušal odnesti s funkcije, a Glažar, ki ima vzvode moči razpeljane zelo na široko, se ni dal. Mirno je sedel na svojem položaju, dokler mu potem ni Senčar zagotovil dobro plačane službe v občinskem podjetju Javne službe. Tudi na čelu Zavoda za šport Ptuj je ponovni direktorski mandat nedavno dobil Sandi Mertelj, ki izhaja iz kadrovskega bazena nekdanje vodilne občinske strukture. Senčarjevim somišljenikom iz društva ZA Ptuj prav tako ni uspelo ustoličiti svojega mariborskega kandidata za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Naslednji v vrsti, ki naj bi mu Senčar poskušal izmakniti stolček, je direktor KomunaleJanko Širec. Direktorski mandat se mu izteče naslednje leto. Ni bilo pričakovati, da bo Širec do takrat stal križem rok in čakal na milost ali nemilost gospoda župana. Zavetje si je začel iskati v zunanjih podeželskih občinah, ki v Komunali sicer obvladujejo manjšinski delež, a so nekatere med njimi ekonomsko zelo močne. Na primer Gorišnica, Markovci, Hajdina ... Po drugi strani pa ptujski župan, namesto da bi iskal kompromise, na vseh frontah samo dodatno priliva olje na ogenj. Ko sta se s podžupanom Oreškom odpravila v Gorišnico na občinski praznik, da bi pomirila konflikte, ki so se tisti čas med občinami razvneli prav zaradi delitve dobička Komunale, naj bi se nesoglasja zaradi Senčarjevega nespretnega ravnanja samo še poglobila. Ptujski župan naj bi bil skregan skoraj z vsemi: s Čelanovimi se tako ali tako ne prenese še iz časa predvolilne kampanje, aroganten naj bi bil (kot pravijo sami) do županov preostalih občin v regiji, pa do nekaterih sodelavcev v mestni upravi in političnih skupin v mestnem svetu. Hrbet naj bi obrnil tudi skoraj vsem svojim najbolj gorečim podpornikom iz časa predvolilne kampanje.
Za kaj na Ptuju pa je novi župan sploh poskrbel? Kot prvi župan v sodobni zgodovini Ptuja je zaposlil poklicnega podžupana in na breme proračuna postavil še enega novega porabnika - javni zavod za turizem. V zavodu še niso niti prav začeli delati pa se bojda že bojijo morebitnih težav z nelikvidnostjo. Tako je na Ptuju. Vsi vsepovprek pokregani, politična situacija pa vse bolj diši po Mariboru, kjer je župan ostal brez koalicije in jo je potem tudi razpustil. Čudno je vse skupaj. Drug drugemu lomijo kolena, na ljudi, okolje in mesto pa so popolnoma pozabili.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Odmev na neudeležbo največjega lastnika na seji
Ptujskim občinskim
Šele trije meseci so minili od fizičnega obračuna med ptujskim županom Miranom enemu škandalu, ki so ga zakuhali v vodstvu ptujske mestne občine (MO). Kot
Spomnimo. Mestni svetniki so na seji 18. julija podali soglasje k stališčem za glasovanje na skupščini. Kot vse kaže, je bilo glasovanje na mestnem svetu o stališčih zaman, saj se MO Ptuj minulo sredo kot največja lastnica Komunale zasedanja skupščine delničarjev ni udeležila. Kaj se je dogajalo v sobanah ptujske Mestne hiše v času od seje mestnega sveta do izteka roka za prijavo na skupščini in kdo je odgovoren za ta spodrsljaj? Vodstvo KP Ptuj je sklic skupščine objavilo 30. junija. Možnost prijave za udeležbo na skupščini so družbeniki imeli do vključno 12. avgusta. Ko so na MO Ptuj uvideli, da se skupščine zaradi neprijave ne morejo udeležiti, so na vodstvo podjetja poslali zahtevo za prestavitev zasedanja skupščine. Po besedah direktorja KP Ptuj Janka Širca je uprava ta dopis prejela 15 minut pred začetkom skupščine, zato zahteve največjega lastnika niso upoštevali.
Na zasedanju skupščine KP Ptuj minulo sredo je bilo tako prisotnega zgolj 32,9 odstotka kapitala. Od tega je imel večino glasovalnih pravic v rokah direktor uprave občine Gorišnica Matevž Cestnik, ki so ga poleg njegove matične občine Gorišnica za glasova-
nje in udeležbo na skupščini pooblastile še občine Hajdina, Žetale, Videm, Markovci in Juršinci. Kot smo poročali, so predstavniki delničarjev na skupščini potem pri delitvi in razporeditvi dobička izglasovali nasprotne sklepe ter formirali sklep o pravicah lastnikov do imenovanja predstavnikov v nadzornem svetu.
Za mnenje v zvezi z neudeležbo MO Ptuj na zasedanju skupščine KP Ptuj smo zaprosili vodje svetniških skupin in svetnike posameznike v ptujskem mestnem svetu.
Mlakar (Za Ptuj): »Velika blamaža«
Vodja največje (županove) svetniške skupine ZA Ptuj Martin Mlakar je dejal, da gre v konkretnem primeru za veliko blamažo strokovnih služb MO Ptuj: »Naveden dogodek kaže na velike pomanjkljivosti pri delegiranju nalog, kontroli njihovega izvajanja ter komunikaciji med zaposlenimi v strokovnih službah MO Ptuj. Naloga župana je, da v najkrajšem času poišče odgovorne osebe in jih ustrezno sankcionira. V prvi vrsti pričakujemo od direktorice občinske uprave, da nemudoma poda natančna pojasnila, kako je
Nedavna seja skupščine KP Ptuj je v javnosti dvignila veliko prahu.
Juršinci • Začetek izgradnje prizidka k mrliški veži
200.000 evrov za prizidek k mrliški veži
V teh dneh se bodo v Juršincih lotili izgradnje prizidka k mrliški veži. Gre za njihov največji letošnji projekt, vreden skoraj 200.000 evrov.
»Obstoječa mrliška veža je iz obdobja sedemdesetih let 20 stoletja in jo je treba za potrebe pogrebnih obredov dograditi ter obnoviti dotrajane elemente. Potreben je večji pokriti prostor in zaprt predprostor, ki bo varoval pred vremenskimi pojavi,« so pojasnili na občini. Novi prizidek bodo
tako zgradili pred vhodom v mrliško vežo: »Nad glavnim vhodom je predviden nov cerkveni zvon. Izvedla se bo dostopna klančina za dovoz in odvoz pogrebnega voza. Zamenjana bo dotrajana strešna kritina na obstoječem delu veže. Vežo bomo priključili na kanalizacijski sistem. Predviden je nov žar-
ni zid s 30 žarnimi nišami.« Z deli bo izbrani izvajalec, Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., predvidoma začel v tem tednu. Kot so pri tem še sporočili z občine, bo sama izgradnja prizidka stala 194.533 evrov. Investicijo, ki naj bi jo končali do zime, pa v celoti pokriva občina z lastnimi sredstvi.
Sicer pa bo nad izvedbo projekta dodatno bdel tudi gradbeni odbor v sestavi Alojz Herga, Franc Kukovec, Dragica Toš Majcen in Robi Horvat, ki ga je - kot smo že poročali - imenoval župan Alojz Kaučič. V času izgradnje pa bo mrliška vežica v veroučni učilnici.
Monika Levanič
Najugodnejša ponudba 194.000, najdražja 323.000 evrov
| Ponudnik	| Ponui	dbena cena (v evrih)
Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p.		194.533
Granit storitve, d. o. o.		221.190
Cestno podjetje Ptuj, d. d.		243.989
Markomark Nival, d. o. o.		249.269
Dolinka inženiring, d. o. o.		252.517
GP Project ing, d. o. o.		272.789
Knuplež, d. o. o.		323.310
Vir: Občina Juršinci
Tako naj bi izgledal novi prizidek k mrliški veži.
Na razpis za izgradnjo prizidka k mrliški veži je prispelo sedem Foto: Občina Juršinci ponudb. Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je znašala 128.000 evrov.
torek • 23. avgusta 2016
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
skupščine KP Ptuj
škandalom ni in ni videti konca
Senčarjem in odvetnikom Igorjem Majnikom. Počitnice so mimo, politika je začela z delom in te dni so Ptujčani priča še največja lastnica se MO Ptuj ni udeležila zasedanja skupščine Komunalnega podjetja (KP) Ptuj.
prišlo do tega dogodka (nepri-jave na skupščino) in kakšne bodo posledice (škoda), ki bo MO Ptuj nastala v tej posledici. Po prejemu natančnih pojasnil bomo v svetniški skupini zavzeli ustrezna stališča in z njimi tudi seznanili javnost.«
Kumer (SMC): »Neodgovorno in nesprejemljivo«
Vodja koalicijske SMC Branko Kumer je poudaril, da ravnanje MO Ptuj v tem primeru ocenjuje kot povsem neodgovorno in nesprejemljivo, še
posebej ob dejstvu, da je MO Ptuj večinska lastnica podjetja. »To niso stvari, ki bi bile sklicane od danes na jutri,« je opozoril.
Čelan: »Niso bile kisle kumarice, ostal je kisel priokus«
Nekdanji ptujski župan, danes vodja svetniške skupine Liste župana dr. Štefana Čela-na, Štefan Čelan, je pojasnil, da je sprva pomislil, da gre za neslano šalo v poletnem ob-
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Gajšek (SD): »Župan je zagotavljal, da so stališča z drugimi župani usklajena«
Nuška Gajšek, vodja svetniške skupine SD, pravi, da ozadja nastale situacije sicer ne poznajo, so pa nad potekom dogajanja začudeni in ne razumejo, kako je takšen razplet sploh možen: »Še posebej po tem, ko je župan na zadnji seji mestnega sveta zagotavljal, da so stališča z župani preostalih občin usklajena. Ker zadnji dogodki kažejo na to, da dogovor očitno ni bil tako trden, bi želeli slišati njegovo pojasnilo. Razplet na skupščini obžalujemo. Želimo poudariti, da nas resno skrbijo zadnje čase vse pogo-
stejša razhajanja pri dogovorih z drugimi občinami.«
Rožmarin (NSi): »Ne razumem«
Svetnik Janez Rožmarin (NSi) se je odzval z besedami: »Res ne razumem, kje so razlogi za takšen odnos do upravljanja v podjetju, ki je v večinski lasti naše občine. Bilo je dovolj jasno, kako in kdaj bo potekala skupščina ter kakšno stališče bo zastopala MO Ptuj. Moje stališče o delitvi dobička na seji mestnega sveta je bilo odločno, saj gre za uspešno poslovanje z izkazanimi rezultati skozi minulo obdobje in to morajo zaposleni in solastniki tudi občutiti v stimulativnem delu delitve kot dividende ali kako drugače. Svetniki z županom smo menili, da nam delež dividende (60.000 evrov) v
proračunu veliko pomeni. Treba bo preveriti, kako in kdo je odločal pri odločilnih sklepih skupščine, ali je bila sklepčna in pravilno izpeljana.«
Neudauer (SDS): »Zadevo bomo obravnavali na IS SDS«
Vodja svetniške skupine SDS Helena Neudauer je povedala, da jim natančni razlogi, zakaj se predstavnik MO Ptuj ni udeležil skupščine, niso znani. »To bo treba razjasniti z odgovornima - županom in direktorico mestne uprave. Ko bomo prejeli pisni odgovor MO Ptuj, zakaj je do tega prišlo, bomo zadevo obravnavali na izvršilnem odboru SDS.«
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
dobju, ki ga mediji imenujejo čas kislih kumaric: »Sedaj, ko vem, da ni šlo za šalo, se žal ne morem znebiti kislega okusa. Napaka, ki je bila storjena, bo povzročila mnogo negativnih posledic na odnosih in zaupanju med MO Ptuj in ostalimi občinami solastnicami podjetja ter občinskimi strokovnimi in političnimi sodelavci. Upam, da se bomo iz te napake končno naučili, da je moč lokalne skupnosti odvisna od modrosti njenega vodstva, ki zna prvenstveno graditi pristne odnose in ne netiti prepirov in zamer.«
MO Ptuj napovedala izpodbojne tožbe
Na izglasovane sklepe se je vodstvo MO Ptuj v petek dopoldan odzvalo z izjavo za javnost: »S sklepi, ki so jih prisotni sprejeli na seji skupščine KP Ptuj, MO Ptuj ni bila storjena nepopravljiva škoda. Sklep skupščine, ki govori o drugačni porazdelitvi nadzornikov, je ničen, zato ga bomo izpodbijali s tožbo. Točka, v kateri bi se o tem odločalo, ni bila na dnevnem redu skupščine, niti ni bilo nobene javne objave spremembe dnevnega reda skupščine. Sklep o delitvi dobička med delničarje v višini 100.000 evrov, ki ga je predlagala uprava družbe KP Ptuj in je bil kasneje spremenjen z glasovanjem na skupščini, je prav tako ničen. Po Zakonu o gospodarskih družbah je treba deliti najmanj štiri odstotke, zato bomo tudi ta sklep izpodbijali s tožbo. Štiri odstotke dobička je sicer manj kot 100.000 evrov, kar pa ne pomeni, da je bila MO Ptuj za ta denar oškodovana, temveč je dobiček še vedno v rezervah in lahko njegovo izplačilo zahtevamo na naslednji skupščini, na kateri bomo imeli večino.
S tem seveda ni opravičeno nesoglasje in posledično napaka, ki je bila storjena v občinski upravi. Odgovornost bomo preverili. Prav tako z izpodbojnimi tožbami ne rešimo zahteve ali želje manjšinskih delničarjev po dodatnem nadzorniku. Ta pogajanja in dogovarjanja bomo z občinami nadaljevali, saj je KP Ptuj skupno podjetje, ki opravlja pomembne storitve za vse občine lastnice.«
Spodrsljaj, kot ga na Ptuju ne pomnijo. Fotografija je simbolična.
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK www.tednik.si
6 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 6. avgusta 2016
Videm • Poslovno-logistični center Videm
Bo z odvodnim kanalom gospodarstvo
Občina Videm je leta 2012 s finančnimi sredstvi regionalnega razvojnega programa zgradila infrastrukturo v poslovno-do konca letošnjega septembra. Betonarna Žiher v coni že obratuje, pri dovoljenjih pa se je zapletlo.
Na videmski občini so si v sklopu območnega razvojnega programa Spodnjega Podrav-ja za obdobje 2014-2020 med drugim zadali tudi, da bodo z izgradnjo gospodarske cone poskrbeli za nova delovna mesta in za hitrejšo rast bruto domačega proizvoda v občini ter okrepili vlogo občine kot podjetniškega centra v regiji. V poslovno-logistični coni Videm je poleg prostorov za trafo in plinsko postajo ter čistilno napravo še 17 enot. Na občini Videm pojasnjujejo: »Na eni enoti je zbirni center, ena je namenjena občinskemu režijskemu obratu, ena je v postopku prodaje, devet jih je že prodanih, preostalih pet enot pa je rezerviranih.« Cena kvadratnega metra zemljišča je z DDV znašala 19 evrov.
Čeprav nobena od enot ni več naprodaj, cona skoraj sameva. V njej namreč za zdaj obratujeta le zbirni center Čistega mesta, ki je odprt dvakrat
tedensko, ter premična beto-narna Žiher. Kje se je zataknilo? Na občini Videm menijo, da je ključnega pomena manjkajoči odvodni kanal, ki bo poslovno cono povezal s kanalizacijo: »Izgradnjo odvodnega kanala do čistilne naprave bomo začeli konec avgusta, dela pa bodo predvidoma končana do 30. septembra letos. Za investicijo smo že sklenili pogodbo z izvajalcem del v vrednosti 98.121 evrov z DDV.«
Kljub temu so v betonarni Ži-her začeli obratovati že lansko leto, za odvajanje komunalnih voda pa bodo do izgradnje kanalizacije uporabljali neprepustno in nepretočno greznico. Melita Žiher iz podjetja Žiher pojasnjuje: »Naše podjetje ima premično betonarno v Ormožu, ki deluje že od leta 1996, in premično betonarno v poslov-no-logistični coni Videm. Gre za mobilno enoto, ki jo lahko tako rekoč čez noč prestavimo na drugo lokacijo.« Pravi tudi,
da so v podjetju za delovanje obeh betonarn pridobili vsa ustrezna soglasja in dovoljenja, tudi gradbeno: »Dovoljenja se pridobivajo različno, in sicer v odvisnosti od zahtev pro-storsko-urbanističnih pogojev same lokacije, kjer betonarna stoji.«
Kaj pa vodno soglasje?
Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) sicer pojasnjujejo, da za premične betonarne gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj gre za mobilne tehnološke naprave za pripravo betonov, ki po določbah gradbenih predpisov sploh niso objekt, potrebno pa je za morebitne spremljajoče objekte. Tudi okoljevar-stveno soglasje za takšne betonarne ni potrebno, zato ga na Agenciji RS za okolje upravljavcu Žihru seveda niso izdali. Na MOP opozarjajo le: »Odpadne




V podjetju Žiher trdijo, da imajo za obratovanje premične betonarne vsa potrebna dovoljenja, na direkciji vodno soglasje.
Destrnik • 35. Kmečki praznik
Za ohranjanje tradicije kraja
V avgustu na Destrniku tradicionalno prirejajo Kmečki praznik s prikazom starih kmečkih običajev in navad.
Organizator dvodnevne prireditve je Turistično društvo (TD) Destrnik, ki ga vodi predsednik Ivan Hauptman. Prvi dan praznika so na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v središču občine postavili klopotec, nato pa izvedli kmečke igre. V petih družabnih in zanimivih kmečkih igrah se je pomerilo pet ekip.
Prvo in drugo mesto sta osvojili ekipi PGD Destrnik, tretja je bila ekipa iz Drstelje, ki si je nadela ime Drsteljske vijolice.
Drugi dan, v nedeljo, so organizirali povorko s starodobno in novodobno kmetijsko mehanizacijo, predstavili projekt Od lanu do platna ter podelili priznanja za najlepše urejene okoli-
PI Štajerski \	[■EDNIK
www.tednik.si	
1 Stajerskitednik	-Stajerskitednik
ce. Priznanja za vzorno urejeno stanovanjsko hišo z okolico so prejele družine Vrečar - Herega iz Vintarovcev, Čuček iz Levanj-cev, Hameršak iz Janežovskega Vrha, Braček - Zorec iz Svetin-cev, Tončka in Ivan Žumer iz Dr-stelje ter Jože Rakuš in Zdenka Kupčič iz Vintarovcev, ki sta tudi prejemnika priznanja za horti-kulturno dejavnost. Priznanje za vzorno urejeno kmetijo in stanovanjsko hišo z okolico je prejela kmetija Rodošek - Dominko iz Desencev, priznanje za vzorno urejen objekt z igriščem pa vrtec Destrnik. Za naj pridelek so letos izbrali paradižnik, ki sta ga pridelala Marija in Janez Fridl.
Priznanje za pridelke so prejeli še Pavla in Jože Horvat (za paradižnik) ter Anton Sever za česen.
»Pri pripravi in izvedbi prireditve sodeluje okrog 75 članov. Vsi delajo prostovoljno. Prireditev je uspela, tudi z obiskom smo zadovoljni. Večji odziv smo pričakovali pri izboru za naj pridelek. Dokler bomo zmogli zadovoljiti vse nove in nove želje ter potrebe naše države in dokler bo tudi nam od prireditve ostal kakšen evro za razvoj društva, bomo s prireditvijo vztrajali,« je po koncu dvodnevnega praznika na Destrniku povedal predsednik TD Ivan Hauptman.
Mojca Zemljarič

Prejemniki priznanj
■bl^BH
Foto: Tanja Hauptman
Ptuj • Koliko otrok bo obiskovalo Vrtec v prihajajo
V vrtcu bo za vse otroke
Nezadržno se bliža 1. september, z njim pa novo šolsko leto otrok, 1. septembra jih bo 949, med njimi 178 takih, ki bodo
Podatki o vpisu kažejo, da bo v Vrtcu Ptuj vpis v prihodnje šolsko leto 2016/2017 primerljiv lanskoletnemu, ko je bilo 1009 otrok. 1. septembra lani je bila ta številka sicer nižja, 937 otrok, a se je vse leto spreminjala. „Stanje po enotah je v skladu z razpoložljivimi kapacitetami. Vsi oddelki so napolnjeni do zakonsko določenega normativa. V nekaterih enotah ostaja še nekaj prostih mest iz fonda fleksibilnega normativa," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Ob tem dodaja, da so se potrudili upoštevati želje staršev, a vse žal tudi letos ne bodo uresničene. Je pa spodbuden podatek, da bo večina vendarle dobila mesto v izbrani enoti, ostale pa bodo glede na možnosti prestavljali tudi čez leto. Povpraševanje po prostih mestih je namreč zelo odvisno od naseljevanja mladih družin in razvoja posameznih bivanjskih okolij. „Starši dobro poznajo situacijo v našem vrtcu, zato v vlogi navedejo več želenih enot. Trudimo se, da če vrsta oddelkov in prosta mesta omogočajo, staršu ugodimo, saj je to vedno vezano na bližino delovnega mesta ali doma," še dodaja ravnateljica.
Posebej bo 1. september pomemben dan za tiste, ki bodo šele pričeli obiskovati vrtec. V ptujskem vrtcu bo takšnih otrok 178, številka pa se bo kot vedno spreminjala celo šolsko leto, saj
sprejemajo in vključujejo otroke vse leto.
Kar se tiče števila zaposlenih, se to ne bo bistveno spreminjalo, saj kot poudarja ravnateljica, kapacitete ne omogočajo bistvenega povečanja obsega dejavnosti. Vrsto let je tako zaposlenih 209 delavcev.
Spremembe v Narcisi in Mačicah?
Dalj časa se je govorilo o spremembah, ki naj bi se zgodile v
S 1. septembrom bo Vrtec Ptuj prvič
torek • 23. avgusta 2016
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
^/////////////z. k
Y////////////////////¿c.
v Vidmu zacvetelo?
logistični coni Videm, manjkajoči odvodni kanal pa bo končan
za vode pa pravijo, da jim manjka še
vode, ki nastajajo v betonarnah, se zbirajo v usedalnih, tesnih bazenih, kjer se usede ostanek betona po pranju betonarne, voda po usedanju pa se ponovno uporabi za proizvodnjo betona. Gošča se mora kot odpadek predajati obratom za predelavo gradbenih odpadkov.«
Pri podjetju Žiher pojasnjujejo, da za izdelavo betona uporabljajo pitno vodo: »Posebnega dovoljenja za uporabo pitne vode ni treba pridobiti. Sicer pa se proizvodnja betona v skladu s standardi kontrolira dvakrat letno, kar izvaja zunanji inštitut za raziskavo materialov in aplikacije.« Na MOP pravijo, da je tako pri uporabi vode iz lastnega zajetja kot iz javnega vodovoda za obratovanje potrebno pridobiti vodno dovoljenje. Ker je po podatkih Direkcije RS za vode (DRSV) videmska poslov-no-logistična cona na vodovar-stvenem območju, bi betonarna morala pridobiti tudi vodno soglasje.
Na DRSV so za premično betonarno Žiher že julija lani izdali projektne pogoje, ki pa naj bi bili šele prva od dveh faz pridobivanja vodnega soglasja: »Projektni pogoji služijo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Od DRSV bi betonarna morala pridobiti še vodno soglasje, vloge pa doslej še nismo prejeli.« Melita Žiher očitek zavrača in trdi, da gradbenega dovoljenja za betonarno brez tega soglasja sploh ne bi mogli dobiti. Vodno soglasje sicer ni potrebno, če pristojni organ posebnih projektnih pogojev ne zahteva in vlagatelju izda »informacijo o pogojih gradnje brez pogojev«. Na mariborski območni enoti DRSV, ki pokriva območje Drave, zatrjujejo, da takšne informacije v primeru videmske betonarne niso izdali.
Ali gre le za birokratski nesporazum ali kaj drugega, bomo izvedeli kmalu. Na MOP bodo namreč zaradi naših poizvedovanj preverili, ali ima betonarna
Kaj je vodno soglasje?
Na Direkciji RS za vode pojasnjujejo, da je vodno soglasje treba pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda: »Potrebno je v primeru, da je poseg predviden na vodnem ali priobalnem zemljišču oz. v neposredni bližini vodotoka, da gre za poseg na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem, plazovitem ali plazljivem območju itd.« Pravijo še, da je treba v skladu z zakonom o graditvi objektov pred začetkom projektiranja pridobiti projektne pogoje: »Te je treba pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja dosledno upoštevati. Ko je dokumentacija izdelana, stranka s posebno vlogo, ki ji priloži potrebne priloge, zaprosi za izdajo vodnega soglasja.«
/
Videmska poslovno-logistična cona tudi po nekaj letih še ni prav zaživela.
pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Na inšpektoratu za okolje in prostor sicer pojasnjujejo, da njihova gradbena inšpekcija v zvezi s premično betonarno v poslovno-logističnem centru
Videm ni prejela nobene pobude ter tudi ne vodi inšpekcijskega postopka. Na MOP sklenejo: »Ker gradbeni inšpektor ustreznost gradnje ugotavlja v konkretnem inšpekcijskem po-
stopku na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, bodo vaša vprašanja obravnavali kot pobudo, skladno z zakonodajo in prioritetami gradbene inšpekcije.«
Eva Milošič
Foto: EM
Foto: EM
čem šolskem letu
dovolj prostora
tudi za vrteške otroke. V Vrtec Ptuj je trenutno vpisanih 1006 vrata vrtca prestopili prvič.
enoti Narcisa. Program izmenskega vrtca se izvaja v dveh organizacijskih enotah, Narcisi in Mačicah. Ker naj bi bil interes za dvoizmenski vrtec premajhen, je bil govor o ukinjanju nekaterih programov. A ravnateljica te trditve zavrača. „V obeh enotah smo izvedli pogovore z vsemi uporabniki izmenskega programa in ugotovili, da starši potrebujejo varstvo otrok do 22.30. Nekateri starši so svoje otroke prepisali v dnevni program, ker so tudi sami pričeli tako delati. Število otrok, vključenih v posamezno enoto, se ne spreminja, le razmerje oddelkov dnevnega in
izmenskega vrtca je drugačno," še pojasnjuje Bratuževa in dodaja, da ne drži, da bi se razmišljalo o krajšanju delovnega časa v teh dveh enotah. „Vsekakor pa je izmenski vrtec namenjen otrokom, katerih starši delajo v takšnih razmerah in nimajo možnosti otroka vključiti v dnevni program," še zaključuje. Niso namreč redki primeri zlorabljanja te ponujene možnosti, ko starši, ki so brezposelni, otroke vključijo v dvoizmenski program. A ravnateljica pravi, da v takšnih primerih ukrepajo in zadeve sproti uredijo.
Dženana Kmetec
pričelo obiskovati 178 otrok.
Gornja Radgona • Z otvoritvene slovesnosti 54. sejma AGRA
Brez kmetijske zemlje sejmi brez pomena
Predsednik vlade RS Miro Cerar je na pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni v soboto, po krajšem nagovoru, slavnostno odprl 54. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA. Ob tem je pohvalil prireditelje, ki so pred več kot pol stoletjem zasejali seme odličnosti.
Danes po dobrem negovanju in zalivanju žanjejo njegove pozitivne rezultate. »Za vse dosedanje delo ter prispevek k promociji kmetijstva v Sloveniji se vam iskreno zahvaljujem, še zlasti organizatorjem, udeležencem, lokalni skupnosti in drugim, ki za sejem živite, ga vedno znova nadgrajujete in domala vsako leto brezhibno izpeljete.« Cerar je poudaril, da vlada šteje kmetijstvo za eno od temeljnih dejavnosti in stebrov naše družbe. »Prednostna naloga vlade je spodbuda kmetijstvu in ustvarjanje ugodnejših razmer za lažje delovanje na področju kmetijstva in ohranjanje vseh dobrin, kar so s pridom pridobili naši predniki. Vladna prioriteta je prav gotovo tudi zelena Slovenija, ne samo pitna voda, ne le gozdovi, pač pa še zlasti rodovitna in kakovostna kmetijska zemlja. Pomembna vrednota je tudi samooskrba, kakovostna lokalna pridelava in seveda osnovna vrednota kmetije,« je med drugim dejal predsednik vlade.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je v svojem nagovoru izpostavil aktualno problematiko kmetijstva pri nas. »Pozivam vas, da nam, ki smo odgovorni za slovenska kmetijska zemljišča in slovensko proizvodnjo hrane,
kolikor le zmorete, pomagate pri varovanju slovenskih kmetijskih zemljišč. Brez njih so vsi drugi pogovori, vsi sejmi in vse preostalo povsem brez pomena. Če ne ohranimo kmetijskih zemljišč, je približno podobno, kakor bi dejali, da ne bomo skrbeli za svojo varnost. Danes morda ne občutimo, da je hrana vrednota, ker je imamo v tem trenutku preveč. Nobena projekcija, ki jo poznam, ne govori o tem, da bo hrane preveč tudi v prihodnje. Nasprotno, vse projekcije kažejo, da bo hrane premalo. Ampak če se bomo čez de-
set let vprašali, kje so kmetijska zemljišča, bo prepozno. Zato vas pozivam, da mi pri tej borbi za slovensko kmetijsko zemljo pomagate,« je poudaril Židan.
V imenu organizatorja je nekaj besed namenil tudi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Dejal je, da je AGRA rezultat več kot polstole-tnih prizadevanj v Sloveniji in še posebej v Pomurju narediti dogodek, ki bo več kot samo sejem, na katerem se predstavljajo podjetja, ampak ustvariti praznik kmetijstva in podeželja, ob katerem vsaj enkrat na leto spozna-
mo, od kod prihajata prehrana in pijača. „Zavedamo se poslanstva, ki ga imamo s promocijo kmetijstva, pridelave hrane in skrbi za naravne vire, zato vztrajamo na tem zanimivem stičišču štirih držav, s sloganom tradicionalno svež,« je dejal Erjavec in izpostavil, da je sejem AGRA največji in najpomembnejši dogodek za kmetijstvo in podeželje na območju med Budimpešto in Verono ter avstrijskim Riedom in Novim Sadom. Sejem, na katerem sodeluje okoli 1800 razstavljavcev bo odprt do četrtka.
NŠ
Foto: DK
Foto: NS
8 Štajerski TEDNIK
Podjetništvo
torek • 23. avgusta 2016
Slovenija, Podravje • Število pivovarn raste tudi pri nas
Pivo je lahko tudi umetnost, ne le
V začetku avgusta so svoj dan obeležili tudi pivoljubci in pivoljubke. Namen tega dneva je dati priznanje in spoštovanje tnost, je doživetje, sta prepričana avtorja knjige o pivu Andrej Colarič in Davor Mišmaš.
Avtorja knjige o pivu si tudi želita, da bi bilo pivo v naši deželi postavljeno ob bok vinu, saj da tja tudi spada. Pri tem opozarjata: »Trg je v zadnjem času preplavljen s pivom iz ogromnih pivovarn, njihova edina misija je, kako napolniti denarnice. Na trgu pa so še manjši pivovarji, ki v eliksirju pustijo dušo in srce. Pivo je umetnost. Moderni pivovar ima vse niti v svojih rokah, namreč pivo je lahko svetlo, temno, s kremno peno, skorajda brez pene, lahkotno, lahko ima do 15 % alkohola. Pivo je umetnost.« In orodje umetnika pivovarja je slad, od katerega je odvisna barva (svetli sladi poskrbijo za slamnato barvo piva, medtem ko zelo praženi pivo
močno potemnijo), hmelj, ki določa aromo, filtracija, od katere je odvisna motnost piva, žita ... Seveda pa je treba umetnino tudi pravilno pokusiti. »Piva nikoli ne podcenjujte, kajti v dobrem pivu je kompleksnost okusov lahko neverjetna. Temperatura, pri kateri pivo postrežemo, je eden najpomembnejših dejavnikov, na katerega lahko vplivamo. Temperatura vpliva na aromo, okus, karbonizacijo, bistrost, teksturo ... Če boste pivo postregli premrzlo, njegove arome ne bodo prišle do izraza, temveč se bodo skrivale v pivu, dokler se vsaj malce ne otopli. Optimalna temperatura piva je močno odvisna od stila piva, vendar pa se načeloma streže v
'/mmmmmmmmmmmmii.
Ali ste vedeli?
Najstarejši odkriti recept, za katerikoli prehrambni izdelek na svetu, je za pivo. V bistvu gre za sumersko himno boginji varjenja po imenu Ninkasi, ki izvira iz 4000 pred našim štetjem.
Vstarodavnem Babilonu so pivovarstvojemali tako resno, da so tistega, kije zvaril slabo pivo, utopili v njem. Egipčanske piramide naj bi gradili sužnji, ki so bili plačani v pivu - 4 litre na dan. V13. stoletju je bilo dokaj pogosto, da so otroke krstili v pivu. Jih je bilo treba zgodaj navaditi na pivo. V srednjeveški Angliji pa je bilo pivo pogosto na jedilniku za zajtrk.
Pivo je druga najpopularnejša pijača na svetu - takoj za čajem.
Vir: PivoMan
Pivo vsebuje alkohol! A tudi vitamine.
Seveda je pivo zaradi vsebnosti alkohola lahko zdravju škodljivo, ob tem lahko liter piva vsebuje od 150 do 1100 kcal, vendar pa na drugi strani vsebuje tudi vitamine in minerale ter je brez maščob, sta poudarila avtorja knjige o pivu Andrej Colarič in Davor Mišmaš. Tako naj bi pivo vsebovalo vitamin C ter vitamine skupine B, magnezij, železo, cink, kalcij ... »Raziskava, ki so jo opravili v Španiji, je pokazala, da če po naporni športni vadbi spijemo 0,5 l piva, nas to bolj rehidrira kot denimo 0,5 I slane vode. Ena izmed raziskav pa je ugotovila, da že okus po pivu lahko sprošča hormone sreče. Znanstveniki so tudi ugotovili, da pivo blagodejno vpliva na pretok krvi in niža raven holesterola. Študije kažejo rahlo izboljšanje srčno-žilnega sistema že dve uri po popitem pivu. Še en dokaz, da vemo, kaj govorimo, ko rečemo na zdravje,« sta navedla.
Maja in Denis Imširovič sta varjenje piva v Pivovarni Vizir začela pred osmimi leti.
razponu od 3 do 14 °C. Pravilno natočeno pa bo poskrbelo za optimalno zaznavanje določenega piva.«
Število pivovarn ponovno raste
Varjenje in pitje piva spremljata človeka vse od začetka prvih civilizacij. Prvi najstarejši znani dokumentirani zapis o pivu sega 6000 let nazaj. Pijača iz hmelja pa naj bi nastala tako, da so se posušena in v posodah shranjena ječmenova
zrna zaradi padavin namočila in začela zaradi kvasovk fer-mentirati. Pomemben napredek v 18. stoletju v umetnosti varjenja piva je prispeval Louis Pasteur, ko je odkril natančno vlogo kvasa v postopku fer-mentacije. Na Slovenskem prvi pisni viri iz Ljubljanskega mestnega arhiva govorijo o pivo-varju iz leta 1592, do konca 18. stoletja je bilo pri nas le okoli 15 pivovarn, konec 19. stoletja že kakšnih 50, v začetku 20. stoletja je začelo njihovo število ponovno upadati. Po drugi svetovni vojni so se ustalile tri
IC Piramida
Maribor
Z znanjem ras temo in se povezujemo.
Izobraževalni center Piramida Maribor
Srednja šola za prehrano in živilstvo
Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Park mladih 3,2000 Maribor, www.lcp-mb.si
MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER USPOSABLJANJE BREZPOSELNIH!
Vabimo vas k vpisu v 104-urne BREZPLAČNE programe usposabljanja:
■	Prodajalec v mesnici
■	Promotor zdrave prehrane
■	Izdelovalec tradicionalnih slovenskih pekovsko - slaščičarskih Izdelkov
Programe v celoti financira Ministrstvo zaizobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje - Zmorem, ker znam!
INFORMATIVNI DAN: 30.8.2016 ob 10 uri. Vpis: od 16.8.2016 do 30.8.2016 oz. do zapolnitve mest.
E-pošta: mic@icp-mb.si karolina.toplak@guest.ames.si Informacije: 02 320 86 45
SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTVO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
■	Pomočnik v biotehniki In oskrbi
■	Pek
■	Slaščičar
■	Mesar
■	Živilsko prehranski tehnik (PTI)
E-pošta: maijana.onic@icp-mb.si Informacije: 02 331 3432, 023208613
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA IZREDNI ŠTUDIJ
■ Inženir živllstva In prehrane
E-poSta: sllva.hostnlk@icp-mb.sl Informacije: 02 320 8615, 02331 3432
Ptuj • Obnova strehe na OŠ Ljudski vrt za nekaj dni zamuja
Do konca meseca naj bi obnovitvena
Mestna občina (MO) Ptuj je v začetku poletnih počitnic začela obnovo strehe na osnovni šoli (OŠ) Ljudski vrt. Kot gov za to, da je bilo treba na objektu zamenjati praktično novo streho, več.
Kljub nekajkratnim dosedanjim poskusom sanacije strehe je v objekt vsakič znova pritekla voda. Edina rešitev za zagotovitev varnosti in funkcionalnosti objekta je bila ureditev nove strehe. Zaradi zamakanja so se namreč povesili strešni paneli, strop je bil podprt s podpornimi drogovi, obstajala je nevarnost, da se zruši.
V času pred počitnicami je MO Ptuj z javnim razpisom izbrala izvajalca in dela oddala podjetju MarkoMark Nival s Po-brežja pri Vidmu. Vrednost del po pogodbi je 236.000 evrov, z DDV. Pogodba je sklenjena na ključ. Popraviti je treba okrog 2.000 m2 strehe. Izvajalec je staro kritino in sončno elek-
trarno odstranil oz. demontiral, pripravil podkonstrukcijo za montažo sončne elektrarne in položil novo kritino. Predvidena je izvedba sistema strehe s pločevinasto kritno z nosilnim opažem iz profilirane trapezne pločevine, kovinsko medkon-strukcijo in toplotno izolacijo debeline 26 cm.
V skladu s pogodbo bi moral izvajalec dela končati do 20. avgusta. Zaradi težav z vremenom se bodo dela za nekaj časa, predvidoma teden dni, podaljšala. »Zaradi neugodnih vremenskih razmer dela za obnovo strehe OŠ Ljudski vrt niso tekla po predvidenem terminskem načrtu. Rok za končanje se zato prestavi za en teden. Ker so razlog
FOTO: Vizir
torek • 23. avgusta 2016
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 9
pijača, ki prija na vroč poletni dan
vsem ustvarjalcem piva in tistim, ki ga strežejo. Namreč pivo ni samo pijača, ki prija na vroč poletni dan, temveč je ume-
Prodaja skupine Laško (Union in Laško) na slovenskih trgih in izven (v hl)
Prodaja 2015	| Slovenski in tuji trg||
Pivo	2.006.006
Voda	199.877
Brezalkoholne pijače	320.855
Skupaj	2.526.738
Slovenski tr
pivovarne Pivovarna Union, Pivovarna Laško in naslednica Čeligajeve pivovarne od šestdesetih let imenovana Talis, ki je delovala do leta 2003. V zadnjem času pa je nizozemska pivovarska družba Heineken postala večinski lastnik največjih pivovarn pri nas. Sicer pa se število pivovarn v Sloveniji, kot je tudi svetovni trend, iz leta v leto povečuje. Po podatkih spletne strani Piva Slovenije naj bi bilo pri nas približno 60 mikro, ljubiteljskih, in gostilniških pivovarn.
Pivo z okusom mete in smrekovih vršičkov
Med njimi je tudi pivovarna Vizir iz Črnomlja, ki je začela variti pivo pred osmimi leti kot dopolnitev k ponudbi vin. »S pomočjo lastnega družinskega podjetja Mithraeum, ki izdeluje opremo za pivovarstvo, smo postavili svojo pivovarno in začeli raziskovati svet pivo-varstva. Oba lastnika, Maja in Denis, sva diplomirana živilska tehnologa, kar nam je olajšalo marsikatero začetno težavo, da smo hitreje in uspešneje prišli do želenih rezultatov. Težav je bilo seveda veliko in bi jih bilo težko vse zajeti, so pa zelo povezane s poslovnim okoljem, načinom vodenja države, zakonodajo ter podporo države, seveda ob prisotnosti svetovne krize.« Na vprašanje, ali so po osmih letih vendarle uspeli usvojiti vse administrativne kaprice, pa so v pivovarni priznali, da verjetno ne bodo dočakali dne, ko bi lahko enostavno rekli 'da'. »Tako pač je in ne
1.286.829 198.895 229.494 1.715.218
Vir: Poročilo Skupina Laško
bi bilo realno pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti mnogo drugače. Predvsem največji izziv za tako majhne ekipe je obseg obveznosti in potrebnega znanja, da bi ugodili vsem zahtevam. Ko bomo večji, se bo pač nekdo s tem ukvarjal.« In količina zvarjenega piva se iz leta v leto povečuje. »Prva leta se je proizvodnja gibala do okrog 20.000 litrov letno, lansko leto pa smo količino več kot potrojili. Trend se še vedno nadaljuje.«
V pivovarni Vizir varijo piva najrazličnejših okusov. Poveda-
Količina porabljenega piva (tudi brezalkoholnega) na člana gospodinjstva
I Leto 1 Koli	čina na osebo (v l) 1
2005	23,3
2006	25,1
2007	26,4
2008	27,2
2009	25,6
2010	27,3
2011	Ni podatka
2012	26,4
Vir: SURS	
li so, da radi raziskujejo, kaj vse lahko uporabijo pri proizvodnji piva in kako dovzetni so ljudje za drugačne, nenavadne okus. »Tako občasno zvarimo tudi medeno pivo z belokranjskim medom, kostanjevo pivo iz ročno nabranega kostanja ali pa se poigramo z začimbami in dodatki, ki so povsem naravni in iz naše neposredne okolice. Tak primer je pivo s smrekovimi vršički, pivo z dodatkom mete, pivo z ingverjem, pivo, zvarjeno iz krompirja in fižola
itd. Skratka, domišljija pri nas nima meja.«
Trgovci zaznali priložnost
Na vprašanje, katero pivo pa je med pivoljubci in pivo-ljubkami najbolj zaželeno, pa so iz pivovarne odgovorili, da bo vedno obstaja krog ljubiteljev lahkega in pitnega ležaka (lager piva), a da so vedno bolj popularna ale piva, to so piva s sadnimi priokusi.
In piva tudi manjših pivo-varjev je mogoče najti na trgovskih policah. »Veliki trgovci so pravzaprav že postali kar odprti do slovenskih malih pivovar-jev. Ob tem pa je pomembno dejstvo, da je velika naloga tudi na pivovarjih, da bomo zmogli čim prej vzdževati vrhunsko kakovost in ponovljivost, v prihodnosti pa tudi potrebne kapacitete,« so še odgovorili iz pivovarne Vizir, ki trenutno zaposluje štiri osebe.
Mojca Vtič
Slovenija po porabi alkohola na petem mestu
EU predstavlja regijo, kjer se popije največ alkohola na svetu, in sicer v povprečju 11 litrov čistega alkohola na odraslo osebo (staro 15 let in več) na leto, kar predstavlja 2,5-krat več, kot je preostalo svetovno povprečje. Slovenija se po skupni (registrirani in neregistrirani) porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo.
Poraba alkohola se odraža tudi v številu bolezni, povezanih z alkoholom. Alkoholu lahko pripišemo kar osem odstotkov vsega bremena bolezni, kar je v letu 2003 znašalo za Evropsko unijo (EU) 125.000 milijard evrov oziroma 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, vključno z 59 milijardami evrov izgube zaradi zmanjšane produktivnosti kot posledice odsotnosti z dela, nezaposlenosti in izgube delovnih dni zaradi prezgodnje smrti.
V Sloveniji je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v letih 2000-2010 na leto v povprečju umrlo 650 oseb (oziroma 32,2 osebe na 100.000 prebivalcev), v zadnjih treh letih spremljanega obdobja je to neslavno število znašalo 849 oseb na leto (oziroma 41,3 osebe na 100.000 prebivalcev).
Vir: NIJZ, Alkohol v Sloveniji 2014
dela končali
smo v Štajerskem tedniku podrobno poročali, je razlo-
za podaljšanje roka za končanje del vremenske razmere, pogodbene kazni ne bo. Dela v skladu z gradbeno pogodbo, ki se nanašajo na zamenjavo kritine, bodo končana pred začetkom novega šolskega leta,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj.
Zanimalo nas je, ali bodo na streho ponovno namestili sončno elektrarno, zaradi katere je na objektu najverjetneje prišlo do vseh neljubih nevšečnosti. Odgovor MO Ptuj je pritrdilen: »Sončna elektrarna bo nameščena takoj po zaključku del po gradbeni pogodbi, torej po zamenjavi kritine.«
Mojca Zemljarič
	
	
	
Foto: Črtomir Goznik	
Slovenska Bistrica • Trgovski centri se širijo, mestno jedro pa umira
Na širitev Lidla niso imeli pripomb
Avgusta je v bistriški občinski stavbi potekala javna obravnava širitve trgovskega kompleksa Lidl. Pripomb ni bilo, so povedali na občini.
V	Lidlu Slovenija so povedali, da bodo trgovino v Slovenski Bistrici razširili, a da konkretnih načrtov še ne morejo razkriti. Povedali pa so, da bodo z investicijo povečali prodajni prostor, kar je nujno zaradi povečanja obsega ponudbe. »Poleg tega bo trgovina v Slovenski Bistrici dobila tudi sodobno nišo za dopeko, kar nam bo omogočilo, da kupcem ponudimo še več odličnih sveže pečenih kruhov in pekovskih izdelkov iz Lidlove pekarne. Naša želja je, da kupcem ponudimo odlično nakupovalno izkušnjo, z udobnimi, širokimi prodajnimi hodniki, pregledno založenimi policami in naborom izdelkov visoke in stalno preverjene kakovosti, seveda po ugodni ceni,« so še dodali.
V	Slovenski Bistrici pa se že nekaj časa govori tudi o gradnji novega trgovskega centra ob avtocesti.
»Investicija je vezana na sprejem občinskega prostorskega načrta. Trenutno še pripravljamo zadnje dopolnitve za pridobitev soglasja kmetijskega ministrstva,« so povedali na občini. Namreč območje za-zidave je opredeljeno kot območje najboljših kmetijskih zemljišč, tako je treba najprej spremeniti osnovno namensko rabo prostora, kar pa je že več let kamen spotike med kmetijskim ministrstvom in občino. Kateri trgovci naj bi še prišli v Slovensko Bistrico, pa na občini niso znali povedati. Za več informacij smo se zato obrnili na podjetje Real Integral, ki naj bi tako kot razširitev Lidla vodil tudi investicijo v nov trgovski center. »Trenutno vam ne moremo dati nobenih informacij o gradnji,« so kratko odgovorili na številna vprašanja.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Foto: MV
Foto: MV
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 23. avgusta 2016
Ptuj, Slovenija • 20. Dnevi poezije in vina
Ptujski grad se bo odel v stihe
Dnevi poezije in vina so se pred dvema desetletjema rodili v Medani v Goriških brdih, zadnjih sedem let pa jih gosti Ptuj. Festival, ki ga organizirata Beletrina in Kulturno umetniško društvo Meridiani, vodi pa ga Aleš Šteger, bo letos po številu dogodkov najbogatejši doslej.
Tradicionalni Večeri pred Dnevi so se začeli že minulo nedeljo v Veličanah, sledili so še dogodki na Kogu, v Krškem, Ljubljani, avstrijski Po-trni, Selcah, Radovljici, Volčah in Zgornji Kungoti. Nocoj se z dramskim triptihom Igrice dogajanje seli na Ptuj, jutri pa se bo festival s celodnevnim spustom po reki Dravi od hidroelektrarne Fala do Ptuja začel čisto zares. Organizatorji pojasnjujejo, da je voda kot vir življenja tudi neusahljiva pesniška inspiracija: »Služila bo tudi italijanskemu umetniku Marcu Nereu Rotelliju, ki bo v času festivalskih noči ovil veduto ptujskega gradu v svetlobne verze pesnikov, poleg tega pa bo iz-
Oddih za navdih
Že lani so izbirali najboljši izvirni verz, letos pa bodo natečaj Oddih v verzih še nadgradili. Na Vrazovem trgu in v Jadranski ulici bodo postavili počivalnike in t. i. Travnik poezije Stanke Vauda Benčevič, da si bodo obiskovalci lahko oddahnili od vsakodnevnega vrveža in zapisali kak verz. V navdih bodo morda verzi letošnjih gostujočih pesnikov, ki jih bodo v ptujskih gostinskih lokalih v festivalskem tednu postregli ob kavi ... Najboljši verz bodo razglasili zadnji večer festivala, avtorja pa nagradili.
vedel vrsto drugih umetniških dogodkov na reki Dravi.«
Dnevi poezije in vina se od leta 2014 prek pesniške platforme Versopolis povezujejo s še dvanajstimi evropskimi pesniškimi festivali. Producentka festivala Anja Kovač zagotavlja, da bo vse do 27. avgusta prestolnica poezije Ptuj, z dogodki pa se mu bodo pridružili še Janški Vrh, Majšperk, Ormož in
Poezija in vino za vsakogar
Ptuj bo gostil dvajset pesnikov iz petnajstih držav, od tega bodo štirje častni: Veno Taufer, Ko Un iz Južne Koreje, Vlada Uroševic iz Makedonije in Charles Simic iz ZDA. Vsak večer bo posvečen enemu od njih, ob priložnosti pa so v zbirki Beletrina izšla tudi njihova dela. Na Dnevih poezije in vina vsako leto izpostavijo eno državo; letos bo v fokusu kanadska poezija, kot spomin na lanski fokus festivala pa je izšla antologija sodobne
poezije v nizozemskem jeziku. Dvojezične knjižice s poezijo vseh festivalskih pesniških gostov bodo na voljo brezplačno.
Vino je drugi temeljni kamen festivala. Vinski publicist Jože Rozman in degustatorka vin Sta-ša Cafuta Trček bosta pripravila Hude pokušnje, vinski oltar na Vrazovem trgu bo ponujal vina petnajstih vinarjev štajerskega in primorskega vinorodnega okoliša, letošnji novosti pa bosta vinski kviz in delavnica. Organizatorji pravijo, da pesem in trto povezuje lokalno in individualno: »Tako kot pesem sega s koreninami v najbolj osebne predele avtorjeve in kolektivne biografije, tako vino črpa iz spe-cifike kosa zemlje, v katerega je trta zasajena. To individualno, nezamenljivo, edinstveno vsakega nastopajočega, vsake pesmi, vsakega dogodka, vsakega trenutka gojimo in slavimo na našem festivalu.«
Eva Milošič
Jubilejno izdajo festivala so na tiskovni konferenci predstavile (z leve) članica ptujskega organizacijskega odbora Stanka Vauda Benčevič, producentka festivala Anja Kovač in koordinatorka ptujskega dela festivala Janja Erpič.
Varaždin: »V letošnjem programu se je nabralo kar 63 dogodkov, ki jih bomo izvedli na 13 lokacijah po vsej Sloveniji in v zamejstvu, največ pa jih bo na Ptuju.« Obetajo se večerna pesniška branja, zasebna branja (letos bo vrata svojih dvorišč ali vrtov odprlo že ducat Ptuj-čanov), pa okrogle mize in predstavitve mladih ptujskih pesnikov ...
Dogodki ostajajo brezplačni
Festival bo postregel s koncerti Magnifica, Katje Šulc in Kamlisajlan, Fräulein Hona in Neishe, z vizualno umetnostjo se bodo predstavili Marco Nereo Rotelli, Samira Kentric in Rudi Skočir, Dušan Fišer pa bo v sodelovanju s Teatrom III pripravil umetniški performans. Bogat spremljevalni program bo ponudil izlet po slovenski pisateljski poti in knjižnico pod krošnjami, pa pravljične urice, Kino vrtiček in delavnice za otroke, gotovo pa smo tudi kaj izpustili ... Celoten program lahko dobite na spletni strani www.stihoteka.com ali v programski knjižici festivala. Vsi dogodki so brezplačni, vendar je za nekatere (npr. za zasebna branja) zaradi omejenega števila mest potrebna predhodna rezervacija.
mpP MES™0^
TS GLEDALIŠČE
Sarajevo • Ptujski folkloristi na Ilidži
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj
+ + +
na dvorišču MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ
Sobota
27.	avgusta ob 20.00
Nedelja
28.	avgusta ob 20.00
Sobota 3. septembra ob 20.00
Nedelja 4. septembra ob 20.00
Petek
9.	septembra ob 20.00
Sobota
10.	septembra ob 20.00
Nedelja
11.	septembra ob 20.00
j Koncert - Tadej Kampl s prijatelji j Tadej Kampl with friends
i CJ Johnson Pasji dnevnik
i Cucki - komedija
' Produkcija Mestnega gledališča Ptuj I Miro Gavran
i Sladoled - komedija
'■ Gostuje ND Maribor in Zavod Novi Zato ! Goran Vojnovič
TAK SI - komedija
'■ Gostuje SiTi Teater Ljubljana
i Akustični koncert Helene Blagne
I Najbolj nora beograjska komedija
Amateri
'■ (predstava je v srbskem jeziku) ! CJ Johnson Pasji dnevnik
1: Cucki - komedija
I Produkcija Mestnega gledališča Ptuj
Generalni pokrovitelj
Lahkota prihodnosti
Medijska pokrovitelja
.Vtoíí^tó TEDNIK
@ HOTEL MURA
STORY HOIDS* Vedno vaj dom
Ekart Resign ,
i i s h n r n n
adlriaplm
javne službe ptuj
Poletno druženje ljubiteljev folklore
V Sarajevu je od 22. do 24. julija potekal 6. mednarodni folklorni festival Srečanja prijateljev 2016, na katerem so sodelovale folklorne skupine iz Slovenije, Hrvaške, Turčije ter Bosne in Hercegovine.
Organiziralo ga je Kulturno umetniško društvo Ekrem Muj-kic, ki se je izkazalo kot odličen organizator. Prvič so se tega mednarodnega folklornega festivala udeležili tudi folkloristi s Ptuja, FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj in FS KD Rogoznica. Nastopi so se odvijali na treh različnih lokacijah, zaključili so se s skupnim druženjem vseh sodelujočih skupin.
„Samo gostovanje je bilo ena nepozabna izkušnja, ki bo zagotovo prispevala k večji prepoznavnosti folklornih skupin v državah bivše Jugoslavije kot tudi v državah EU. Za gostovanje smo pripravili 30- do 35-minutni program. FS Bolnišnica je zaplesala splet prekmurskih plesov, za tem smo se predstavili s skupnim spletom štajerskih plesov, ki smo
jih zaplesali FS Bolnišnica in FS KD Rogoznica v skupni točki. Na odru je tako skupaj zaplesalo 30 ptujskih folkloristov," je po vrnitvi povedal predsednik FS Bolnišnica Robert Smolinger.
Med gostovanjem so si ogledali tudi nekatere tamkajšnje turistične zanimivosti, vključno z Baščar-šijo in Vrelom Bosne.
MG
Foto: zasebni arhiv
02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si
FS Bolnišnica DPD Ptuj in FS KD Rogoznica sta se udeležili 6. mednarodnega folklornega festivala Srečanja prijateljev v Sarajevu.
Foto: EM
Nogomet
Poraza z različnimi občutki
Stran 12
Rokomet
Mladi Slovenci iz rok nesrečno izpustili bron Strani 12
Tenis
Na Ptuju Francozinja Mary Pierce,
dvakratna zmagovalka turnirjev za grand slam in nekdanja št. 3 na svetovni VVTA-lestvici
Stran 13
Športno plezanje
Mina v vzponu, prvič letos na stopničkah
Stran 14
Nina Kolarič
»Atletika je moj način življenja«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupane, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 6. krog
Kidricanom spontan aplavz in številne čestitke
Maribor - Aluminij 0:2 (0:1)
Prvovrstno presenečenje v Ljudskem vrtu - zmago Aluminija - so nekateri zaslutili že ob pogledu na postavo domače ekipe. V njej so se namreč znašli le trije igralci iz četrtkove tekme v Bakuju (Gabala - Maribor 3:1), in sicer Handanovič, Bohar in Šuler (Pihlerja, Defendija in Salalicha ni bilo niti na klopi za rezervne igralce). A takšno ekipo je bilo tudi pričakovati, saj je pred Mariborom v četrtek povratna tekma z Gabalo, kjer bodo lovili uvrstitev v Ligo Evropa. »Rotacije so nam do zdaj lepo uspevale, ekipa je konstantno držala primeren nivo igre,« je pojasnil Milanič. A tokrat ni bilo tako ...
Odličen uvod Aluminija
V deževnem vremenu se je v Ljudskem vrtu ob neposrednem TV-prenosu zbralo dobrih 1000 gledalcev, Kidri-čani pa so se prvič predstavili v novih dresih. Tekmo so odprli s postavitvijo 4-4-2 in si že v uvodnih minutah pripravili lepi priložnosti. Še posebej izrazita je bila tista v 8. minuti, ko se je po podaji Kociča iz
STRELCA: 0:1 Skoflek (24.), 0:2 Zeba (72.).
MARIBOR: Handanovič, Hodžič, Viler, Mertelj, Suler, Hotič (od 46. Tavares), Kabha, Rahmanovič (od 68. Vršič), Bohar, Bajde, Omoregie (od 46. Novakovič). Trener: Darko Milanič.
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Kocič, Turkalj, Zeba, Vrbanec, Kr-ljanovič, Bizjak (od 39. Kramer), Skoflek, Rogina (od 85. D. Petrovič), T. Petrovič (od 71. Rebernik). Trener: Bojan Špehonja.
RUMENI KARTONI: Mertelj, Suler, Hodžič, Kabha; T. Petrovič.
ozadja Toni Petrovič znašel sam pred Handanovičem, sprožil pa mimo gola. Ob dobrem nadaljevanju se je nova priložnost ponudila gostom v 13. minuti, ko je z roba kazenskega prostora prosti strel izvedel Krljanovič, žoga je preletela živi zid, a za malenkost zgrešila cilj. Varovanci trenerja Bojana Špehonja so igrali agresivno in zbrano v obrambi, Maribor pa se proti takšni igri nikakor ni znašel. Veliko podaj je bilo usmerjenih nazaj, ob čemer so domači navijači močno negodovali. Ko se je zdelo, da se vijoličasti nekako le pobirajo, pa so gostje povedli: tekaško in kreativno odlično razpoloženi Vrbanec je natančno podal v prazen prostor proti Škofleku, ki je žogo mimo nemočnega Handanoviča poslal v gol - 0:1. Tudi po pre-
Nogomet • 1. SNL
Olimpiji derbi, gneča na sredini lestvice
V 6. krogu so bili uspešnejši gostje, ki so dosegli tri zmage. Tudi v derbiju kroga so slavili gostje, to je v Domžalah uspelo Ljubljančanom. Varovanci trenerja Vanolija so po porazu v prejšnjem krogu (proti Rudarju doma) odigrali najboljšo tekmo sezone, Domžalčani pa so tako doživeli prvi poraz v sezoni. Srečanje so odigrali brez Matica Črni-ca, ki je tik pred odhodom v tujino.
Rudar je v prejšnjem krogu presenetil Olimpijo, tokrat pa na domačem igrišču klonil proti Goričanom. Ti podobno kot lani na začetku prvenstva pridno zbirajo točke, s četrto zmago so skočili na 2. mesto, daleč od nevarnih voda. Tudi Koper je v zgornjem delu lestvice, Radomljani so bili kljub menjavi na trenerskem položaju lahek plen kanarčkov na domači Bonifiki. Novo zmago pred glasnimi domačimi navijači so proti Celjanom izbojevali Krča-ni, glavna vloga pri zmagovalcih je pripadla Kramariču in Dangubiču. Krog ekip od 5. do 9. mesta loči ena sama točka, vanj pa spadata tudi Aluminij in Maribor. Kidričani so pripravili najprijetnejše presenečenje kroga, saj so se proti Mariboru veselili sploh prve zmage v medsebojnih srečanjih v 1. ligi (v sezoni 2012/13 so bili trikrat poraženi, enkrat je bil izid neodločen). Razlike med ekipami so še vedno precej majhne, nekoliko več zaostaja zgolj ekipa iz Radomelj, ki je še edina brez zmage.
JM
jetem zadetku se Mariborčani niso prebudili, njihove akcije so ostale nedorečene. Na drugi strani so gostje še naprej pretili in Skoflek bi lahko še pred odhodom na odmor povišal prednost - njegov strel s približno sedmih metrov pa je bil preslaboten in nenatančen.
Je Omoregie sploh igral?
»Vedeli smo, da bodo gostje igrali na hitre protinapade, a jim tega nismo uspeli preprečiti - tudi zaradi napačnih posredovanj naših branilcev. Sami se v zgoščenem prostoru pred golom tekmeca nismo znašli,« je povedal domači strateg Darko Milanič, ki je ob polčasu opravil dve menjavi - praktično povsem nevidnega Omoregia (je sploh bil na igrišču?) je zamenjal Novakovič, Hotiča pa Tavares.
To je povzročilo močan pritisk Maribora na začetku drugega polčasa. Tavares bi v 47. minuti lahko izenačil, a
Nogometaši Aluminija so se proti Mariboru v petem medsebojnem prve zmage. Na fotografiji je strelec prvega zadetka Žiga Škoflek.
Foto: CG
srečanju v 1. ligi veselili sploh
je njegov strel z glavo iz bližine Janžekovič izjemno ubranil. »Če bi bili v tem delu tekme zadeli, bi nam bilo veliko lažje. A tega nismo storili in gostje so iz minute v minuto postajali bolj samozavestni in pogumni. Z dobrimi obrambami so dobili dodatno energijo, nam je na drugi strani ta upadala,« je po tekmi vzroke za poraz navajal Milanič.
Gostje so res natančno izpolnjevali navodila trenerja. V 65. minuti je bil po podaji Krljanoviča blizu zadetka Zeba, a je Handanovič njegov strel iz bližine refleksno odbil. To pa mu ni uspelo v 72. minuti, ko je prosti strel iz strani izvajal Vrbanec, po številnih odbitkih je žogo v prvo še uspel odbiti, Zeba pa je s peto mimo Vilerja žogo mojstrsko pospravil v
mrežo - 0:2. To je bil odločilen trenutek srečanja, saj so Kidričani dobili svež veter v jadra, Mariborčani pa . žvižge s tribun. »Milanič, drži rezultat,« je bila ena najbolj duhovitih pripomb iz vrst domačih navijačev, ki je izzvala precej smeha. Pri domačih sta se za preobrat najbolj trudila Bohar in Tavares, prave pomoči soigralcev pa ni bilo. Do konca bi lahko Kidričani še povišali prednost, a je Kr-ljanovič v izdihljajih tekme iz prostega strela zgrešil gol. Najboljša tekma sezone za Ki-dričane? »V fazi obrambe ja, v fazi napada imamo še precej rezerv,« je o tem dejal Špeho-nja.
Po tekmi je bilo moč pred južno tribuno Ljudskega vrta videti redek prizor: ko so Ki-dričani z dvignjenimi rokami pozdravljali svoje navijače, so zaploskali tudi objektivni domačini in tako resnično dali piko na i povsem zasluženi zmagi Aluminija. Telefoni so vsem predstavnikom kluba in igralcem po tekmi skoraj »pregoreli« od čestitk - vsem jo je poslal tudi predsednik uprave glavnega sponzorja - Taluma - Marko Drobnič.
Aluminij bo v nedeljo na domačem igrišču gostil Rudar, Maribor se odpravlja v Celje.
Jože Mohorič
prvaliga TelekomSIovenije
REZULTATI 6. KROGA: Maribor - Aluminij 0:2 (0:1);
Luka Koper - Radomlje 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Andrejašič (4.), 2:0 Muslimovič (41.), 3:0 Pučko (48.);
Rudar - Gorica 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Glavina (26.), 1:1 Žigon (37.), 1:2 Kapič (78.);
Domžale - Olimpija 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Zajc (19.), 0:2 Kronaveter (63.), 0:3 Wobay (76.), 1:3 Alvir (79.); Krško - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Dangubič (41.).
1. OLIMPIJA	6	4	1	1	10:5	13
2. GORICA	6	4	0	2	8:5	12
3. DOMŽALE	6	3	2	1	10:6	11
4. LUKA KOPER	6	3	0	3	6:6	9
5. MARIBOR	6	2	2	2	7:7	8
6. KRŠKO	6	2	2	2	5:8	8
7. ALUMINIJ	6	2	1	3	9:9	7
8. CELJE	6	2	1	3	6:6	7
9. RUDAR	6	2	1	3	6:7	7
10. RADOMLJE	6	0	2	4	3:11	2
»Nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi«
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Svojim fantom čestitam za zmago, res so odigrali tako, kot smo se dogovorili. Postavili smo se defenzivno in čakali na svoje priložnosti v nasprotnih napadih. Na srečo smo prvi zadeli, kar je bil eden od odločilnih momentov srečanja. Mariboru želim veliko uspeha v četrtek proti Gabali.«
Darko Milanič, trener Maribora: »Pride tekma, v kateri nisi optimalen, ko ti nasprotnikov način igre ne ustreza. To se je nam zgodilo tokrat, zato gostom čestitam za zmago. Več energije v naši igri pričakujem že v četrtek, kjer bomo storili vse, da razveselimo svoje navijače. Te lahko na svojo stran pridobimo le z dobro igro, že velikokrat nam je to uspelo.«
Žiga Škoflek, Aluminij: »Maribor je zelo močna ekipa, zato je zmaga proti njim nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Vsi fantje smo se zavedali, da bomo morali za ugoden rezultat 'trpeti', a smo to zmogli. Ker sem ob tem še zadel v polno, sem še toliko bolj vesel. Upam, da bom v tem slogu tudi nadaljeval.«
Nemanja Jakšič, Aluminij: »Skozi celoten teden smo se pripravljali na takšno tekmo in uspelo nam jih je presenetiti. Soigralcem čestitam za odlično tekmo, dihali smo kot eden in izkoristili utrujenost Mariborčanov. Vijoličastim želim vse najboljše v četrtek in uvrstitev v Ligo Evropa.«
12 Štajerski
Šport
torek • 23. avgusta 2016
Nogomet • 2. SNL, 3. krog:
Rokomet • Kadetsko EP
Poraza z različnimi občutki
Nesrečno izgubili bron
Odločitev v sodnikovem podaljšku: Zarica Kranj - Drava Ptuj 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Hajdarevič (13.), 2:0 Mlakar (61.), 2:1 Čeh (74.), 2:2 Galič (85. - ag.). 3:2 Galič (91.)
DRAVA PTUJ: Trajkovski, Mo-čič, Kurež (od 24. Sitar), Gajič, Hribernik (od 78. I. Kajtazi), Lo-venjak, Rešek, Čeh, Golob, Hliš (od 53. Kukovec), Bašič. Trener: Simon Sešlar
Prvo gostovanje Drave v novi sezoni se ni končalo po njihovih željah, saj so kljub temu, da so bili večino tekme boljši tekmec od Zarice, na koncu izgubili s 3:2.
Krajnčani so hitro povedli: Kotnik je izvedel prosti strel, žoga se je v kazenskem prostoru odbila do Hajdareviča, ki je bil sam na 12 metrih in je natančno meril za prvi zadetek - 1:0. Ptujčani so igrali organizirano in so prišli do dveh lepih priložnosti, ko sta se Bašič in Hribernik sama znašla pred vratarjem Božičem, vendar je prvemu vratar strel obranil, drugi pa je streljal mimo vrat. Domačini so imeli še kakšno polprilo-žnost, medtem ko je Čeh v zadnji minuti prvega polčasa odlično streljal z razdalje, Božič pa je srečno zaustavil njegov poizkus.
V drugem delu je bila Drava še aktivnejša, medtem ko se je Zarica v glavnem le branila. Prvo priložnost je v nadaljevanju zapravil Bašič, medtem ko so domačini izpeljali hiter polprotinapad, ki ga je po izigrani situaciji končal Mlakar - 2:0. Tudi ta zaostanek ni zaustavil podjetnih Ptujčanov, za katere je najprej Čeh z izrednim strelom z razdalje znižal rezultat
Na vrhu
pričakovana trojica
Po treh odigranih krogih so na prvih treh mestih ekipe, ki smo jih tam tudi pričakovali: Triglav, Krka in Roltek Dob. Triglav je še edina ekipa s 100 % izkupičkom, Krka je proti Zavrču dosegla najvišjo zmago sezone, Roltek pa je po vodstvu 0:2 v Ankaranu na koncu srečno rešil točko z zadetkom v sodnikovem podaljšku. V treh krogih je ekipa Brežic zabeležila tri remije, Veržej pa tri poraze.
Učinkovitost je v 2. ligi še naprej na izredno visokem nivoju, saj je bilo tokrat na petih tekmah doseženih kar 23 zadetkov, povprečno skoraj pet na tekmo.
REZULTATI 3. KROGA:
Zarica Kranj - Drava Ptuj 3:2 (1:0);
Krka - Zavrč 7:1 (1:1);
Farmtech Veržej - Triglav Kranj 0:4 (0:2);
Ankaran Hrvatini - Roltek Dob 3:3 (0:2); strelci: 0:1 Leskovar (5.), 0:2 Čretnik (10.), 1:2 Zlatič (53.), 2:2 Vodeb (85.), 3:2 Ze-mljak (90.), 3:3 Mirtič (90.);
Brda - Brežice Terme Čatež 0:0.
1.	TRIGLAV KRANJ 3 3 0 0 9:2 9
2.	KRKA 3 2 10 12:2 7
Simon Sešlar, trener Drave: »Odigrali smo dobro tekmo in smo si glede na prikazano zaslužili pozitiven rezultat. Igralci so spet pokazali dobro igro, a žal popolnoma neupravičeno in tudi krivično izgubili. Bili smo boljši tekmec in smo si zaslužili vsaj točko.«
Janez Zupančič, trener Zarice: »V težki tekmi smo po mojem mnenju zasluženo zmagali. Drava je sicer dobra mlada ekipa, katere pravi vodja je Nastja Čeh, ki je tudi tokrat pokazal svojo kakovost. Izkoristili smo naše priložnosti, medtem ko jih gostje niso. Na koncu je Galič popravil svojo napako z zadetkom za zmago.«
na 2:1, nato pa je po predlož-ku s strani nespretno v svojo mrežo žogo preusmeril Galič za izenačenje na 2:2. V končnici je za Dravo še eno priložnost zapravil Bašič, medtem ko so igralci Zarice prišli do prostega strela po še enem darilu glavnega sodnika Juga, ki je v mnogih situacijah zelo pomagal domači ekipi. Prosti strel je s strani izvedel Kotnik, na žogo je naletel Galič, ki jo je z nogo poslal za hrbet
3. ROLTEK DOB 3	1	2	0	10:5
4. ANKARAN-H. 3	1	1	1	7:5
5. DRAVA PTUJ 3	1	1	1	8:7
6. BREŽICE-ČATEŽ 3	0	3	0	3:3
7. ZAVRČ 3	1	0	2	6:11
8. ZARICA KRANJ 3	1	0	2	4:10
9. BRDA 3	0	2	1	4:6
10. FARM. VERŽEJ 3	0	0	3	1:13
Farmtech Veržej - Triglav 0:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Šmit (10., z 11 m), 0:2 Šujica (13.), 0:3 Popla-tnik (64.), 0:3 Poplatnik (77.)
FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Polajžer, Vindiš, Vok, Gamilec, Trstenjak (od 46. Vukovic), Lah, Petek, Cvrtila, Čuk (od 69. Aleksandrov), Ilic (od 46. Ajlec). Trener: Zlatko Gabor.
Nogometaši iz Veržeja so bili tudi v tretjem nastopu nove tekmovalne sezone poraženi z visokim rezultatom. Tokrat je bila »krvnik« Prlekov kranjska ekipa Triglava, ki je usodo gostiteljev zapečatila že po pičlih 13 minutah tekme. Pot do visoke zmage je bila Kranjčanom olajšana z izključitvijo Laha v 32. minuti, saj je vodilno moštvo 2. SNL z lahkoto nadziralo igro v nadaljevanju in z dvema zadetkoma Mateja Poplatnika povsem razorožilo mlade Veržejce.
JM, NŠ
nemočnega vratarja Hriber-nika - 3:2. Drava je krenila še v zadnji napad, ki ga je predčasno zaustavil Jug, kar je pomenilo, da se je Zarica veselila težko priigrane zmage.
David Breznik
Blamaža Zavrča v Novem mestu: Krka -Zavrč 7:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Potokar (8.), 1:1 Panikvar (41.), 2:1 Potokar (47.), 3:1 Brekalo (51.), 4:1 Potokar (53.), 5:1 Kostanjšek (59.), 6:1 Kostanjšek (80.), 7:1 Kostanjšek (90.).
ZAVRČ: Kovačic, Lonzaric, Zorko, Panikvar (od 82. L. Pra-hic), Marciuš, Monjac, Potočnik, Županic, Ahec, Zorec, Murko (od 66. N. Prahic). Trener: Željko Ore-hovec.
Prijateljske tekme Zavrča pred novo sezone so obetale veliko, toda že uvodni krogi drugoligaškega prvenstva so pokazali povsem drugačno, realnejšo sliko. Ta kaže, da Zavrčane v nadaljevanju prvenstva čaka trd boj za vsako točko. V sobotni predstavi v 3. krogu v gosteh v Novem mestu se je zgodil razpad sistema, Haložani so prejeli kar sedem zadetkov. Ob takšnem nadaljevanju se belim ne piše nič dobrega, še posebej ob
Željko Orehovec, trener Zavrča: »Po solidnem prvem polčasu smo nato povsem padli v nadaljevanju, ko je pri izidu 4:1 naša igra povsem razpadla. Na voljo imam mlado zasedbo z majhnim številom igralcev, ki se ob zaostanku niso znali pravilno odzvati. Zgodil se nam je hud poraz, ki ga moramo čim prej analizirati, predvsem pa moramo odpraviti svoje napake, ki so bile v soboto vzrok za praktično vse zadetke Novomeščanov. Upam, da bomo v tem tednu pripeljali še kakšnega igralca, predvsem bi nujno potrebovali vezista, saj sedaj na tem položaju igrajo igralci, ki igranja na tem položaju niso vajeni.«
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Drave Nastja Čeh je skorajda zrežiral preobrat v Kranju, a so domačini po izenačenju na 2:2 zadeli v 91. minuti.
dejstvu, da gre za zelo mlado ekipo. Ta se za čim več točk bori kar na dveh frontah, članski in mladinski, kajti večina članov Zavrča nastopa še za mladino.
Že uvod je nakazoval, da se Zavrčanom ne obeta nič dobrega, saj so domačini po-vedli že v 8. minuti - zadel je nekdanji igralec Triglava in Maribora Potokar. Kljub temu se gostje niso vdali, poskušali so s pritiskom na domače igralce. Ta se jim je obrestoval in tik pred koncem prvega polčasa so izenačili - zadel je Panikvar. Že v tem delu je blestel vratar Zavrča Kovačič, ki je »farmacevtom« ubranil kar nekaj nevarnih strelov, v nadaljevanju pa ni mogel preprečiti katastrofe Štajercev.
Igra slednjih je kmalu povsem razpadla, zakaj je bilo tako, bo seveda moral pojasniti trener Orehovec. Beli so v uvodnih šestih minutah nadaljevanja prejeli kar tri zadetke in poti nazaj več ni bilo. Igralci so le še čakali, kdaj bo konec tekme, do njega pa je bilo še kar nekaj časa. V tem obdobju so domačini dosegli še tri zadetke - pod vse se je podpisal nekdanji igralec Krškega Kostanjšek. Haložani so tako v Novem mestu doživeli enega najhujših porazov v svoji zgodovini in pred njimi po drugem zaporednem porazu (beli so v sredo v pokalnem tekmovanju klonili v Lendavi) niso nič kaj prijetni dnevi.
Naslednje srečanje bo ekipa Zavrča odigrala v soboto, ko se bo prav tako v gosteh s pričetkom ob 17. uri pomerila z novincem v ligi, ekipo Brežic.
tp
Na šesti tekmi EP za kadete na Hrvaškem, v polfinalu, so mladi Slovenci proti gostiteljem doživeli poraz. Izid ni bi nič kaj podoben rokometnemu - 40:36 (21:17) za Hrvaško. Že po rezultatu je vidno, da obe ekipi nista posvečali veliko pozornosti igri v obrambi. Odsotnost kaznovanega Ormožana Dominika Ozmeca (plavi karton na tekmi proti Španiji) in še enega Ormožana Miha Kavčiča (poškodba roke) je bila za Slovence usodna, saj gre za najpomembnejša moža v osrčju slovenske obrambe. Dokaz temu je, da je Kavčič bil izbran za najboljšega obrambnega igralca EP! Fizično močnejša in višja Hrvaška je nadzirala potek skozi celotno srečanje in vodila v 2. polčasu v več primerih tudi že za osem zadetkov. Jeruzalemčka Gregor Ocvirk in Tilen Kosi sta hrvaško mrežo zatresla enajstkrat - Ocvirk šestkrat in Kosi petkrat.
V	drugem polfinalu so Francozi v 2. polčasu nadoknadili zaostanek neverjetnih devetih zadetkov prednosti Nemčije. Nemci so tudi štiri minute pred koncem drugega podaljška vodili za dva zadetka, vendar je Franciji uspel še en preobrat in končna zmaga z izidom 39:38. Tako sta bila znana finalista - Hrvaška in Francija.
Zapravili vodstvo z 22:16
V	malem finalu je Slovenija do 53. minute igrala odlično. Vrnitev kaznovanega Ozme-ca je v slovensko obrambo prinesla veliko več samozavesti. Ob tem sta v golu odlično branila Gašper Dobaj in Mark Ferjan. Na odmor je Slovenija odšla s tremi goli prednosti (12:9). Po zaslugi odličnih obramb Ferjana in golih Oz-meca iz levega krila je Slovenija v 53. minuti povedla za šest (22:16) in ob tem preko krožnega napadalca Kristjana Horžena imela še t. i. stoodstotno priložnost s črte za +7. Nemški vratar je v zadnjih sedmih minutah nanizal štiri fantastične obrambe, Slovenci so prejemali lahke zadetke, čeprav so v polju imeli igralca več. Tekmec je imel celo zadnji napad za zmago, a se je Sloveniji uspelo obraniti in sledili so podaljški (22:22). Neverjeten padec v igri čete trenerja Janija Klemenčiča in Benjamina Teraša. V drugem podaljšku je Nemčiji
uspel pobeg na +3 (32:29), kar je bilo dovolj za veliko nemško slavje in hudo žalost za slovenske fante, ki so si po prikazanem na EP zaslužili medaljo. Za Slovenijo so bile usodne tudi tri zgrešene sedemmetrovke v ključnih trenutkih tekme. Škoda za izgubljeno, čeprav že dobljeno tekmo. Manjkala je le pika na i. V malem finalu je Ocvirk dosegel šest, Kosi in Ozmec sta dosegla po pet zadetkov.
Kavčič najboljši obrambni igralec prvenstva
Igralec Jeruzalema je na svojo odlično igro v obrambi opozoril že pri mlajših selekcijah in letos tudi v članski konkurenci. Kavčič je svoje delo odlično opravljal tudi na EP, a žal le do poškodbe roke na tekmi proti Franciji. Z njim bi bila Slovenija konkurenčnejša Franciji in Hrvaški, proti Nemčiji bi Kavčič lahko bil tista pika na i, ki je manjkala Sloveniji za osvojitev bronaste medalje. Za MVP prvenstva je bil izbran Kyllian Villeminot, ki je Hrvaški v velikem finalu nasul 11 golov. Francija se je veselila naslova po zmagi nad domačini z izidom 40:38 (18:19). Hrvaška je v 40. minuti vodila za šest zadetkov (27:21), nakar je sledil odgovor Francozov s serijo kar sedmih zaporednih golov (27:28). Po tem šoku se Hrvati več niso mogli pobrati ...
Kosi prvi strelec ekipe, Ozmec največkrat izključeni
Kapetan Slovenije Tilen Kosi je bil s 43 doseženimi goli (18 iz sedemmetrovk) prvi strelec ekipe. Njegov met na prvenstvu je bil 43/57, kar znaša 75-odstotno uspešnost. To je za zunanjega igralca visok delež uspešnosti. Drugi strelec ekipe je bil novinec v dresu Jeruzalema Gregor Ocvirk z 39 goli (62 % uspešnost). Dominik Ozmec je bil na prvenstvu največkrat izključeni igralec. Sodniki so mu pokazali dva rumena kartona, dvajset minut kazni, rdeči in modri karton. Sicer je bil Ozmec eden izmed najboljših posameznikov slovenske reprezentance, kjer je nad pričakovanji z visoko realizacijo opravil delo v napadu na levem krilu.
Uroš Krstič
5
4
torek • 23. avgusta 2016
Pogovori
Štajerski TEDNIK 13
Tenis • Mary Pierce
Na Ptuju Mary Pierce, dvakratna zmagovalka turnirjev za grand slam
Teniški klub Terme Ptuj je v zadnjih letih eden najuspešnejših slovenskih teniških klubov, ob odličnih rezultatih na domačih in tujih turnirjih pa tudi organizacijsko daleč presegajo slovensko povprečje. Za nov korak v smer odličnosti sta poskrbela trenerja Marjan Čuk in Zoran Krajnc, ki sta združila moči in s pomočjo partnerjev in sponzorjev odšla na samostojno pot. Nekaj odličnih rezultatov njunih varovancev Tamare Zidanšek in Svena Laha v zadnjem obdobju je plod tega sodelovanja.
Odlično delo na turnirjih in treningih v tujini ni ostalo neopaženo, zato se jima v teniških kampih priključuje vedno več talentiranih mladih igralcev in igralk iz Slovenije in tujine. Med njimi je bila tudi mlada igralka iz Mauri-tiusa, ki ima bližnje povezave s Francozinjo Mary Pierce, dvakratno zmagovalko turnirjev za grand slam. Ta je po nekaj predhodnih stikih sprejela prijazno povabilo iz Ptuja in se za nekaj dni ustavila v najstarejšem slovenskem mestu! Priložnost za intervju, ki je v Sloveniji ne dočakaš prav pogosto ...
V Slovenijo je z enodnevnim postankom v Zagrebu (obiskala je Ivo Majoli) prišla neposredno iz Ria, kjer je kot uslužbenka mednarodne teniške zveze ITF sodelovala na olimpijskih igrah. »Slovenija je izjemno lepa dežela, zelo razgibana in zelena - čudovito se počutim tukaj,« je povedala izjemno simpatična Francozinja, ki je bila navdušena tudi nad delom v teniškem kampu. Ob tem je na pravkar zaključenem turnirju TE U-12 na Ptuju podelila priznanja najboljšim.
»Videla sem Phelpsa, Bolta...«
Na Ptuj ste prišli neposredno iz Ria de Janeira. Kakšna je bila vaša izkušnja olimpijskih iger?
M. Pierce: »Zelo rada bom odgovorila na to vprašanje. V Riu sem bila prvič, zato sem bila zelo razburjena ob obisku novega mesta in seveda tega, da sem del olimpijade. Olimpijade imam zelo rada, saj gre za zelo posebne dogodke. V svoji karieri sem bila trikrat del tega in na vse imam zelo lepe in posebne spomine. Tokrat je bilo zame drugače, saj sem bila v novi vlogi: januarja sem bila izbrana v odbor direktorjev mednarodne teniške zveze ITF kot predstavnica igralk (za moški tenis je bil izbran Mark Woodford, op. a.) in v tej vlogi sem bila v Riu. Gre za novo funkcijo v ITF s štiriletnim mandatom, ki jo je ustvaril predsednik ITF Davis Haggerty.
Melbourne 1995, Roland Garros 2000
Mary Pierce je v finalu katerega koli grand slam turnirja prvič zaigrala leta 1994 (takrat je bila stara 19 let), v Roland Garrosu jo je ugnala Arantxa Sanchez Vicario. Naslednje leto se je veselila prve zmage na turnirjih velike četverice, v Melbournu je bila uspešna prav proti Sanchezovi. V nadaljevanju kariere je še štirikrat zaigrala v finalih, ob treh porazih je slavila še na Odprtem prvenstvu Francije v Parizu leta 2000 (proti Conchiti Martinez).
Na svetovni ženski teniški WTA-lestvici je bila najvišje uvrščena na 3. mestu (januarja 1995).
Zame je to nova vloga, prvič sem na OI sodelovala kot funkcionarka, ne kot igralka. Zelo sem uživala, saj sem bila nekakšna posrednica med igralkami, trenerji in ITF. Govorila sem z igralkami o vseh mogočih težavah, o pokalu FED in o tem, kako lahko stvari izboljšamo. Poleg tega sem imela sploh prvič možnost, da sem si ogledala še tekmovanja v drugih športih. Ena od mojih največjih želj je bila, da si v živo ogledam plavanje Michaela Phelpsa, ki je neverjeten športnik. Meni se zdi njegova kariera izjemna in zato sem še posebej uživala, ko sem ga v živo spremljala na tekmovanju - njegove nastope sem si ogledala kar trikrat! Prav tako sem gledala nastop Usaina Bolta v teku na 100 metrov, kar je bila tudi zelo posebna izkušnja. To sta bili dve moji želji, ki sta se mi tokrat uresničili. Ob tem sem si ogledala še tekme v sinhro-nem plavanju, judu, tudi posamezne košarkarske tekme mojih sonarodnjakov sem si ogledala ... Zares sem uživala v vseh tekmovanjih.
Obiskala pa sem tudi mesto, saj sem po končanih teniških tekmovanjih ostala še dva dni v Braziliji. Tako sem si iz bližine ogledala kip Jezusa Kristusa, kar je bila prav tako moja velika želja. Rada bi si ogledala vseh sedem svetovnih naravnih čudes in kip je ena od njih; bila sem že tudi na Viktorijinih slapovih v Zimbabveju, tako da počasi
Mary Pierce v družbi trenerjev Marjana Čuka in Zorana Krajnca ter mladih udeleženk teniškega kampa.
dopolnjujem zbirko (smeh). Tako je bila celotna zgodba Ria zame posebna in sem zaradi tega zelo srečna.«
Močni zgodbi Del Potra in Puigove
Tudi teniški turnir je bil v Riu izjemen.
M. Pierce: »Ja, bilo je res noro, saj se je zgodilo toliko presenečenj. Novak je izpadel v 1. krogu proti Del Potru, ta pa je pozneje kljub številnim težavam v preteklosti s poškodbami naredil izjemno zgodbo z uvrstitvijo v finale. Celotna njegova zgodba je zelo ganljiva, zato sem bila zelo vesela njegovega uspeha. Prav tako je bil šokanten zgodnji izpad Serene Williams, ki smo jo vsi videli kot edino kandidatko za zlato medaljo, tudi v parih sta bili z Venus prvi favoritinji, a nista prišli daleč. Monice Puig ni npr. nihče uvrščal med kandidatke za zlato medaljo, čeprav je sama preko socialnih omrežij napovedovala, da si želi osvojiti zlato medaljo. Tudi njena zgodba je zaradi tega polna navdiha: če si nekaj zares močno želiš in si na ta cilj osredotočen in si za pripravljen narediti vse, kar je za to potrebno, potem je vse mogoče.
Podrobno sem spremljala tudi francoske nastope, ki tokrat niso bili na visokem nivoju. Ob tem je vse v ekipi dodatno prizadela smrt enega od fizioterapevtov, ki je
Takšna igralka, kot je Mary Pierce, na igriščih v Termah Ptuj še ni igrala ...
zaradi zastoja srca umrl dan pred odhodom iz Ria. Zelo žalostna zgodba, imel je ženo in dva otroka. Žalostna francoska zgodba in zgodba presenečenj celotnega turnirja pa sta seveda dve povsem različni.«
V Sloveniji ste verjetno prvič: kakšen je prvi vtis?
M. Pierce: »Moj prvi vtis je, da je to čudovita dežela. Iz Zagreba sem se peljala proti Ptuju, vse se mi je zdelo ljubko: hribi, griči, drevesa, hiše z rdeče-oranžnimi fasadami, vsepovsod so rože .«
Kaj vas je pravzaprav pripeljalo v Slovenijo?
M. Pierce: »Razlog za moj obisk Slovenije je Manuela, ki tukaj v teniškem kampu že šest tednov trenira z Marjanom in Zoranom. Poznam jo že 11 let, odkar sem jo prvič srečala na Mauritiusu - zelo smo si blizu z njeno družino. Preko telefona mi je veliko govorila o treningih in vsem, kar se tukaj dogaja, zato se mi je zdelo primerno, da jo pridem obiskat in si vse skupaj v živo ogledam. Tako sem nekaj dni preživela z njo, ob tem pa spoznala njeno novo ekipo. Z videnim sem zelo, zelo zadovoljna.«
Po končani karieri ste ostali močno povezani s tenisom.
M. Pierce: »Ja, res sem. Omenila sem že funkcijo v ITF, ob tem pa organiziram tri 10.000-dolarske ženske turnirje v francoskem de-partmaju Reunion v bližini Mauritiusa (Mary Pierce Indian Oceans series, op. a.). Ob tem komentiram za različne TV- in radijske postaje; tako sem npr. letos v Wimbledonu komentirala za radio BBC, iz New Yorka pa bom v kratkem za angleško govorno področje komentirala za Eurosport.«
»Pogrešam servis-volej igro«
Kakšno je vaše mnenje o trenutnem stanju v profesionalnem tenisu?
M. Pierce: »Danes igra -tako pri moških kot pri ženskah - veliko bolj temelji na moči. Očitno je k temu precej pripomogla nova tehnologija pri loparjih in strunah, nekoliko tudi same žogice. Igra je torej veliko močnejša, s tem pa tudi bolj enosmerna. Praktično vse se dogaja na osnovnih linijah igrišča, igre
servis-volej praktično ni več, po returnu ni hitrih prihodov k mreži ... Osebno upam, da se bo po določenem ciklusu igra servis-volej vrnila v večji meri in da bodo igralci znova več prihajali k mreži.«
Kot sta včasih Boris Becker in Stefan Edberg.
M. Pierce: »Ja, pa še Pete Sampras, Martina Navratilova, Jana Novotna, Hana Mandlikova in številni drugi. Pomembno je, da imamo igralce, ki so sposobni prikazati raznovrstno igro. Mislim, da je to razlika od takrat, ko sem še sama nastopala na turnirjih. Sama sem začela na svetovni turneji igrati leta 1989, ko je igrala še Martina Navratilova, igrala sem vse do leta 2006, ko so se zvrstile še sestri Williams, Martina Hingis, Lidsay Davenport, Kim Clijsters, Marija Šarapova ... Takrat so igralke v svojo igro na igrišču vnesle več osebnosti: vse so imele različne sloge igre, pokazale pa so več osebnosti. To danes nekoliko pogrešam. Obenem so imele več stika z množicami na tribunah in oboževalci.«
Po Sereni Muguru-za, pri moških bo še zelo razburljivo
V katerih mladih igralkah in igralcih vidite bodoče št. 1. na svetovnih računalniških WTA- in ATP-lestvicah?
M. Pierce: »Dobro, a obenem zelo težko vprašanje (dolg premor). Ko bo z igranjem prenehala Serena Williams, sama vidim kot št. 1. pri dekletih Garbino Muguruzo. Zdi se, da je mentalno in čustveno zelo stabilna oseba. Pri moških je veliko zelo dobrih mladih igralcev: Taylor Fritz, Andrey Rublev, Aleksander Zverev...«
Borna Čorič, Nick Kyr-gios ...
M. Pierce: »Rada imam igro Čorica. Kyrgios je nekoliko starejši, a je zelo nepredvidljiv. Ne vem, ali je v daljšem časovnem obdobju sposoben - in če sploh hoče - tenis igrati na visoki ravni. Zagotovo je sposoben odigrati odlično, ima vse možnosti, da postane top igralec, a je mentalno precej nestabilen. Na vrhu ATP-lestvice bo po obdobju Dokovica, Murraya, Federerja in Nadala vsekakor zelo razburljivo.«
Kakšen bo po vašem razplet letošnjega OP ZDA?
M. Pierce: »Veliko je dilem in odprtih vprašanj. Pri ženskah bo pomembno, ali bo Serena prišla v New York kot igralka št. 1 na WTA-lestvici, ali po dolgem času kot št. 2. (to je bilo odvisno od nastopa Kerberjeve na mastersu v Cincinnatiju, Serena ostaja št. 1., op. a.). Kot št. 2. bi bila po mojem mnenju bolj motivirana in bi po številnih letošnjih razočaranjih lažje prišla do naslova. Muguruza je letos osvojila svoj prvi grand slam v Parizu, kar pomeni povsem drugo dimenzijo - videli bomo, kako se bo spopadla s tem.
Pri moških je vprašanj še več, predvsem pa so najpomembnejša povezana z Novakom. Če je ta brez poškodbe in povsem osredotočen, potem je praktično nepremagljiv. A od letošnjega turnirja v Parizu naprej ne igra prepričljivo, zato je vse mogoče. Najbolj trden se v tem trenutku zdi Andy Murray, ne gre pa odpisati niti njegovega tekmeca iz finala OI Del Potra. Vsekakor bo turnir zelo zanimiv, poseben čar pa mu vedno daje tudi živahno dogajanje izven igrišč. Res se že veselim.«
Jože Mohorič
»Z veliko igralkami sem ostala v stikih«
Ste po končani aktivni karieri ohranili stike z nekdanjimi sotekmovalkami?
M. Pierce: »Ja, sem. Iva Majoli je moja prijateljica, pa Gabriela Sabatini, Monika Seleš, Amelie Mauresmo, Jennifer Capriati, Arantxa Sanchez Vicario... Z veliko igralkami sem ostala v stikih, tudi srečujemo se občasno - res je prijetno z njimi. Včasih se srečamo ob kakšnih turnirjih, gremo na večerje...«
Kako pogosto si npr. na youtubu ogledate katerega od svojih dvobojev, npr. zmagoslavje iz Pariza leta 2000?
M. Pierce: »(smeh) Odkar sem prenehala igrati, torej od leta 2006, sem si ga - mogoče - ogledala nekajkrat.«
Foto: JM
Foto: JM
14 Štajerski
Šport
torek • 23. avgusta 2016
Športno plezanje • Tekma za svetovni pokal v Avstriji
OI Rio 2016
Mina v vzponu, prvič letos na stopničkah
Slovenski športni plezalci in plezalke še naprej navdušujejo na tekmah svetovnega pokala. Letos so na štirih tekmah zabeležili že šest zmag (po tri Janja Garnbret in Domen Škofic) in še nekaj uvrstitev na stopničke. Slednje je na tekmi svetovnega pokala prvič letos uspelo tudi Ptujčanki Mini Marko-vič.
Za najboljši slovenski dosežek v Imstu je poskrbel Domen Škofic, ki je zmagal še tretjič letos ter četrtič na dosedanji športni poti, potem ko je lani konkurenco prvič premagal v Puursu. Na Tirolskem je le še utrdil vodstvo v svetovnem pokalu, kjer ima sedaj 325 točk, najbližja zasledovalca sta Avstrijec Jakob Schubert (232) in Kanadčan Sean McColl (208).
Za slovenske ljubitelje plezanja je bila še bolj razburljiva tekma deklet, saj so se med 56 plezalkami sveta kar tri Slovenke uvrstile v finale najboljše osmerice. Prva fa-voritinja je bila 17-letna Ko-
rošica Janja Garnbret, ki je do nastopa v Avstriji zmagala na vseh treh letošnjih tekmah svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. A ta se tokrat ni najbolje znašla v tako imenovani strehi ter prvič v tej sezoni ni zmagala (osvojila je 5. mesto).
Zato pa smo lahko bili toliko bolj navdušeni nad nastopom Mine Markovič, ki se počasi približuje formi iz minule sezone, ko je tretjič slavila skupno zmago v svetovnem pokalu. Že v polfina-lu je dosegla drugi najboljši rezultat (višje je splezala le Belgijka Anak Verhoeven), to mesto pa je zadržala tudi v velikem finalu. V tem je odlično nastopila domačinka Magdalena Ročk, ki je še najbolje opravila z zahtevnim vrhom stene. Mina je v časovni stiski za njo zaostala le za gib, kljub temu pa je pokazala izjemno moč. Tretja je bila Korejka Jain Kim.
»Tekma v Imstu mi je bila vedno pri srcu in tudi tokrat sem z dobrim plezanjem po-
»Čudovite igre v čudovitem mestu«
Foto: Luka Fonda
Ptujčanka Mina Markovič je prvič letos splezala na stopničke tekme svetovnega pokala, kar je odličen obet pred svetovnim prvenstvom, ki bo septembra v Parizu.
Tekma za svetovni pokal, Imst (Avstrija):
polfinale 57+ 59+
56+
1.	Magdalena Rock
2.	Mina Markovič
3.	Jain Kim
4.	AnakVerhoeven
5.	Janja Garnbret
Avstrija Slovenija
J. Koreja
Belgija
Slovenija
Svetovni pokal, skupno:
1.	Janja Garnbret	Slovenija
2.	Magdalena Rock	Avstrija
3.	Anak Verhoeven	Belgija
4.	Jain Kim	J. Koreja
5.	Jessica Pilz	Avstrija
6.	Mina Markovič	Slovenija
59+ 58+
351 271 255 250 157 149
finale 56+ 56
56 54 50+
skrbela, da mi bo ostala v lepem spominu. S pokazanim in občutki skozi vso tekmo sem zadovoljna, morda še najmanj s finalnim nastopom, kjer sem naredila kar nekaj napak, ampak sem jih vseeno nekako rešila. Morda sem na koncu preveč pohitela, saj je bilo moči dovolj še za kak gib več, ampak celotno gledano moram biti z vsem skupaj, tekmo in kar sem popravila in pridobila v zadnjem mesecu, res zadovoljna. V primerjavi s prejšnjima dvema tekmama sem naredila kar precej sprememb v samem mentalnem pristopu, pristopu na treningu, v zaupanju.
Nogomet • 3. SNL - sever, 1. krog
Remi Vidma na začetku sezone
REZULTATI 1. KROGA: Videm - Dravinja 1:1 (1:1), ZU-VIL Brunšvik -Šampion 2:2 (0:1), Maribor B - Korotan Prevalje 8:1 (3:1), S. Roj ko Dobrovce - AjDAS Lenart 2:2 (1:1), Dravograd - Šmarje pri Jelšah 2:3 (0:1), Rogaška -Fužinar Ravne Systems 3:0 (1:0), Šmartno 1928 - Mons Claudius 3:4 (2:3).
VIDEM - DRAVINJA 1:1
(1:1)
STRELCA: 1:0 Krajnc (12.), 1:1 Ramšak (36.)
VIDEM: Malogorski, Koren, Gerečnik, Kajtna, Leskovar, Cafuta (od 82. Zemljak), Pinta-rič (od 72. Plajnšek), Tement, Kmetec, Krajnc, Škvaric (od 80. Kovačic). Trener: Primož Gorše.
Po sredinem porazu v pokalnem tekmovanju proti Jadranu iz Dekanov v gosteh so se Videmčani v nedeljo dopoldan doma v uvodnem krogu novega tretjeligaškega prvenstva pomerili z dolgoletnim drugoli-gašem, Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Ta je v zadnjem obdobju le še bleda senca ekipe, ki je nekdaj nekaj pomenila v slovenskem prostoru. Na koncu je bilo 1:1, kar ustreza dogodkom na zelenici, ki je bila
zaradi dežja v drugem polčasu že zelo težka za igranje. Približno 100 gledalcev je domov odšlo z mešanimi občutki. Do konca prestopnega roka je še nekaj dni in v taboru rumeno-zelenih bodo storili vse, da v svoje vrste zvabijo še kakšnega igralca.
Domačini so začeli zelo dobro, bili so agresivni, dominantni, želja po uspehu je bila velika. Gostje so se v uvodu
le branili in v 12. minuti storili naiven prekršek pred svojim kazenskim prostorom. K žogi je pristopil Krajnc in iz prostega strela iz približno dvajsetih metrov ob pomoči desne vratnice velemojstrsko zadel
-	1:0. Po polovici prvega dela igre so se vendarle prebudili tudi Konjičani in v 22. minuti je nevarno poskušal Ramšak
-	v zadnjem trenutku ga je zaustavil Kajtna. V 36. minuti
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Krajnc (Videm)
Hvala fantom, Gorazdu, Urhu in Luku, za vso podporo in pomoč,« je bila po nastopu zadovoljna 28-letna Mina Markovič.
Karavana v športnem plezanju se bo ob koncu tedna ustavila v italijanskem Arcu na peti tekmi svetovnega pokala v težavnosti. Odlični slovenski nastopi so tudi zelo dober obet za svetovno prvenstvo, ki bo v Parizu potekalo od 14. do 18. septembra. Po Parizu bodo na sporedu še tri preizkušnje, Wujiang in Xiamen oktobra na Kitajskem in novembrsko sklepno dejanje v Kranju.
JM
je Kotnik z izjemno podajo iz igre vrgel celotno zadnjo linijo Vidma, Ramšak pa je čudovito podajo izkoristil za izenačenje na 1:1.
V	drugem delu so domačini spet pritisnili, nalogo pa jim je nekoliko otežil dež, ki je začel padati. Posest žoge na domači strani je bila izrazita, a bolj kot ne so bili to jalovi napadi. Omeniti velja le poskusa Tementa v 53. minuti (Šajtegel je njegov poskus ukrotil) in prosti strel Gerečni-ka (preko gola). Med navijači Vidma je sicer završalo v 67. minuti, saj je po predložku eden izmed branilcev Dravi-nje očitno igral z roko, toda glavni sodnik Borošak, ki je do takrat brez težav vodil srečanje, je le odmahnil z roko. Konjičani so v končnici tekme iz protinapadov iz minute v minuto postajali vse nevarnejši, pritisk domačinov jim je namreč omogočal precej prostora. V 69. minuti je najprej Ramšak iz bližine zgrešil žogo in pravzaprav prazen gol, nato pa je Kolar v zadnji minuti zapravil izjemno priložnost - za malo je zgrešil iz bližine.
V	2. krogu Videm v gosteh čaka ekipa Fužinarja, ki je pred sezono podajala smele napovedi o naskoku na vrh, že v uvodnem krogu pa doživela hladen tuš, za katerega so poskrbeli igralci Rogaške, ki so Korošce ponižali s 3:0.
tp
Z barvito zaključno slovesnostjo so se uradno končale 31. poletne olimpijske igre v Rio de Janeiru. Organizatorji so pripravili skoraj triurni prikaz bogate brazilske kulture, vrhunec pa je bilo kot vedno vkorakanje športnikov na stadion Maracana, ki so se še enkrat poslovili od gledalcev. Slovensko zastavo je nosila gorska kolesarka Tanja Žakelj.
Na zaključni slovesnosti je sodelovalo več sto profesionalnih plesalcev, ki so se poklonili bogati tradiciji brazilske glasbe. Več tisoč športnikov iz 207 reprezentanc, med njimi prvič na olimpijskih igrah tudi ekipa beguncev, je s ponosom napolnilo stadion in se pridružilo zabavi v ritmih elektro-popa in sambe. Glasba je imela osrednjo vlogo že na otvoritveni slovesnosti 5. avgusta.
Na ogromnem zaslonu so prikazali nekatere nepozabne trenutke minulih 16 dni. Še posebej glasno je 50.000 gledalcev pozdravilo posnetek dobitnice zlate medalje v judu Rafaele Silva, ki prihaja iz favele in se ji je uspelo prebiti prav na vrh. Z navdušenjem so podoživeli tudi Neymarov gol na finalni tekmi proti Nemcem, tek de-vetkratnega olimpijskega prvaka Usaina Bolta in plavanje najbolj uspešnega olimpijca Michaela Phelpsa.
Olimpijska zastava v roke guvernerke Tokia
Preden je olimpijski ogenj ugasnil, je Bach olimpijske igre v Riu označil za čudovite. »To so bile čudovite olimpijske igre v čudovitem mestu. Prišli smo kot gosti, odhajamo kot prijatelji,« je dejal pred plešočimi športniki, prostovoljci in gledalci. »Zgodovina bo govorila o Rio de Janeiru pred in o veliko boljšem Rio de Janeiru po olimpijskih igrah,« je dodal Bach in spomnil na številne infrastrukturne projekte, ki so jih zgradili za potrebne tega ogromnega športnega dogodka.
Pred tem je župan Ria Eduardo Paes olimpijsko zastavo predal Bachu, ta pa naprej Yuriko Koike - guvernerki Tokia, kjer bodo leta 2020 naslednje poletne olimpijske igre.
Slovenski junaki
Slovenski športniki so se v domovino vrnili s štirimi medaljami, kar je nekako v skladu s pričakovanji. Zlato je osvojila judoistka Tina Trste-njak, srebrni jadralec Vasilij Žbogar in kanuist na divjih vodah Peter Kauzer, bron pa še druga judoistka, Ana Velenšek. Vsi so bili v domačih krajih deležni prisrčnih sprejemov, še kar nekaj časa pa bodo to pravi slovenski junaki.
ZDA pred vsemi
Največ medalj so sicer na olimpijskih igrah osvojili športniki iz ZDA (121), sledijo Kitajci (70) in Britanci (67). Glede na žlahtnost medalj so na drugem mestu Britanci ...
Z S B skupaj
1.	ZDA	46 37 38 121
2.	Velika Britanija 27 23 17 67
3.	Kitajska	26 18 26 70
4.	Rusija	19 18 19 56
5.	Nemčija	17 10 15 42
6.	Japonska	12 8 21 41
7.	Francija	10 18 14 42
8.	Južna Koreja	9 3 9 21
9.	Italija	8 12 8 28
10.	Avstralija	8 11 10 29
45. Slovenija	1 2 1 4
Najuspešnejši posameznik iger je s petimi zlatimi medaljami ameriški plavalec Michael Phelps. Ta je tudi prvi na večni lestvici - v svoji zbirki z olimpijskih iger ima že 28 medalj, od tega 23 zlatih! Pri dekletih je v plavalnem delu s tremi zlatimi medaljami blestela Madžarka Katinka Hosszu, med drugim je postavila svetovni rekord na 400 metrov mešano. Usain Bolt je s tremi zlatimi medaljami naslednji, ki je močno zaznamoval igre v Riu. S svojo premočjo v sprinterskih disciplinah je bil nedvomno prvi zvezdnik atletskih tekmovanj, ki jih je zaznamovalo tudi nekaj velikih presenečenj. Za eno prijetnejših je poskrbela mlada hrvaška metalka kopja Sara Kolar iz Ludbrega pri Varaždinu, ki je osvojila kar zlato medaljo. Z njo se je veselilo tudi veliko Slovencev, saj je njen trener Slovenec Andrej Hajnšek.
Prvič
V ekipnih športih so bili Američani v košarki (pri dekletih in fantih) znova razred zase. V finalu so pri moških ugnali Srbe za 30 točk (96:66), ti pa so bili zadovoljni tudi s srebrom, še posebej zaradi četrtfinalne zmage proti Hrvaški. Tudi v vaterpolu so Srbi ugnali Hrvate, a tam šele v finalni tekmi turnirja. Reprezentanca Srbije je bila nasploh izjemno uspešna v ekipnih športih, saj so se poleg omenjenih košarkarjev in vaterpolistov kolajn veselile tudi njihove odbojkarice (srebro) in ko-šarkarice (bron). Moški rokometni olimpijski primat je prevzela ekipa Danske (prvič na tronu), ki je v finalu ugnala Francoze. Za Slovence je to določeno zadoščenje, saj so jih v četrtfinalu ugnali bodoči olimpijski prvaki.
Olimpijske igre so tudi tokrat spisale številne zgodbe o zgodovinskih dosežkih, domačini so se močno veselili prvega olimpijskega zlata njihove nogometne selekcije. Ja, nogometna velesila Brazilija doslej še ni imela olimpijskega zlata. Na prvih olimpijskih igrah v Južni Ameriki se je zgodilo tudi to - prvič .
JM, sta
torek • 23. avgusta 2016
Šport, pogovori
Štajerski	15
Nogomet • Pokal Slovenije M Atletika • Nina Kolarič
Aluminij S Koprčani »Atletika ie moj način življenja
V prostorih Nogometne zve- bodo kot edini ostali pred- a	uuu^rj	hb w
ze Slovenije (NZS) so v petek stavnik iz MNZ Ptuj merili s
«
izžrebali tekmovalne pare 2. kroga pokala Slovenije. Tekme bodo na sporedu 7. in 14. septembra.
Dvanajsterici zmagovalcev 1. kroga so se na drugi stopnici pridružili še branilec naslova Maribor, Olimpija, Domžale in Gorica. V bobnu je bilo vseh deset prvoligašev, ki so bodo med sabo pomerili v treh obračunih. Kidričani se
Koprčani. PARI 2. KROGA:
Luka Koper - Aluminij Kalcer Radomlje - Maribor Krško - Celje Tolmin - Domžale Nafta 1903 - Gorica Jadran Dekani - Rudar (V) Roltek Dob - Krka Turnišče - Olimpija Ljubljana JM
Tenis • Sven Lah
Ubranil pet zaključnih žog, šeste ni uspel
V	Vogau v bližini Gradca je prejšnji teden na peščeni podlagi potekal fUtures turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Na njem je nastopal tudi Sven Lah (1919. na ATP).
17-letni Ptujčan je nastope začel v kvalifikacijah. Bil je uspešen, saj je nanizal tri zmage: proti Tinu Kovačiču 6:2, 6:3, proti Fabianu Gruberju 6:4, 6:3 in za zaključek proti 5. nosilcu Lukasu Kon-ciliu 6:3, 1:6, 6:3. S tem si je priboril mesto v glavnem turnirju, kjer je nastopilo 32 igralcev. Prvi nosilec je bil 24-letni Nemec Kevin Krawe-tz (372.).
V	1. krogu je igral proti domačemu povabljencu Sebastianu Kurzmannu. Ta je Svenov vrstnik (letnik 1998), še brez uvrstitve na ATP-lestvici. Po rezultatu 2:2 v prvem nizu je Sven ubranil tri break žoge in povedel 3:2, nato pa nanizal še devet zaporednih iger ter se veselil uvrstitve v 2. krog. Tam je bil tekmec precej močnejši, 23-letni Hugo Dellien (732.). Bolivijec je pred dobrim letom zasedal že 242. mesto na ATP-lestvici, med drugim pa osvojil 7 futuresov
Rokomet • Prijateljska tekma
Poraz v Zagorju, Gomilškova nova okrepitev
RK ZAGORJE -ŽRK AKLIMAT PTUJ 29:24 (15:12)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Križanec, Mateša 5, Selinšek 7, Ambrož, Borovčak 1, Kolednik 1, Šrajner, Prapotnik, Korotaj 7, Ivančič, Pušnik, Kreft 1, Grabrovec, Gomilšek 2. Trener: Nikola Bistrovic.
V prijateljski tekmi so se ro-kometašice Aklimata iz Ptuja v soboto v gosteh pomerile z aktualnimi prvakinjami iz Zagorja. Slavile so domačinke, ki pa so se morale za zmago precej potruditi. Gostje so se predstavile v zelo dobri luči, res pa je, da je prostora za napredek še precej.
Trener Ptujčank Nikola Bistrovic je v obrambi uvajal
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič: »Zame je bil na začetku sezone nastop v Riu še realni cilj. Žal zaradi poškodbe nisem mogla niti poizkušati doseči te norme ali cilja, saj mi gleženj ni dopuščal treningov.«
Futures turnir v Avstriji (10.000 dolarjev):
1.	krog: Lah - Sebastian Kurzmann (Avstrija) 6:2, 6:0;
2.	krog: Lah - Hugo Dellien (Bolivija, 8.) 2:6, 6:7(7);
finale: Dellien (8.) - Omar Giacalone (Italija, 3.) 6:4, 2:6, 6:2.
med posamezniki in 11 med dvojicami. Prvi niz je bil izenačen do rezultata 2:2, nato pa je Dellien dobil štiri igre zapored in osvojil 1. niz. V istem tempu je nadaljeval tudi v drugem nizu in prišel do vodstva 1:5. Nato se je Sven »prebudil« in začel on nizati igre. Ustavil se je pri številki 5 in vodstvu 6:5, pri čemer je ubranil tri zaključne žoge Bolivijca! Odločitev je padla v podaljšani igri, kjer je naš igralec še vodil 5:4, nato pa je z bogatejšimi izkušnjami pobudo znova prevzel Dellien. Dve zaključni žogi je Sven še ubranil (5:6, 6:7), v tretje ni uspel ...
Kljub temu je prodor iz kvalifikacij in uspeh v 1. krogu Svenov doslej najboljši dosežek na turnirjih serije futures.
JM
nekaj taktičnih novosti, ki mu bodo še kako prav prišle v prvenstvu. Gostje so spet slabo začele, po zaostanku pa so začele lov na rezultat. Kljub temu je bilo ob polčasu +3 za domačinke. Podobno je bilo tudi v nadaljevanju, gostje so vseskozi iskale priključek in v 49. minuti se jim je ponudila izjemna priložnost. Pri rezultatu 22:20 so imele na voljo protinapad, ki pa so ga zapravile. V zadnjih minutah je stvari v svoje roke vzela reprezentantka Stankova in poskrbela, da ni prišlo do presenečenja.
V vrstah ptujske ekipe je zaigrala Tina Gomilšek, levoroka krilna igralka, ki je bila nazadnje članica mariborskega Branika, sedaj pa je nova moč ekipe Nikole Bistrovica. Z njo so kadrovanje v ptujskem ženskem rokometnem kolektivu načeloma končali.
tp
V preteklosti so se na olimpijskih igrah predstavili štirje ptujski športniki oziroma člani ptujskih klubov: maratonec Mirko Vindiš, judoist Filip Leščak, rokometaš Renato Vugrinec in skakalka v daljino Nina Kolarič. Slednja je bila zadnja aktivna ptujska športnica na olimpi-jadi, saj je v Pekingu nastopila leta 2008, kjer je zasedla 26. mesto. V omenjenem letu je na tekmovanju na Mestnem stadionu na Ptuju postavila tudi slovenski rekord v skoku v daljino - 678 centimetrov. Kasneje je v karieri zabeležila še nekaj odmevnih rezultatov, bila je zelo blizu temu, da bi leta 2012 v Londonu še drugič tekmovala na olimpijskih igrah, a Olimpijski komite Slovenije ni potrdil njene norme, tako da je razočarana ostala doma. Tudi letos je še »sanjala« o nastopu v Riu, vendar si je v marcu težje poškodovala gleženj, tako da sploh ni mogla tekmovati. Trenutno počasi okreva in premišljuje o nadaljevanju športne kariere. Ta ji je prinesla zares veliko uspehov in tudi olimpijski nastop na Kitajskem, ki ji je kljub slabšemu nastopu ostal v lepem spominu.
Smo v času olimpijskih iger v Riu, tudi sami ste nastopili na tako velikem tekmovanju. Kakšni so spomini na leto 2008 in vaš nastop na olimpijskih igrah v Pekingu?
N. Kolarič: »Ti spomini so vsekakor prijetni, čeprav je ostalo nekaj grenkega priokusa, saj sem zbolela nekaj dni pred tekmo in nisem mogla pokazati tega, kar sem trenirala v pripravah. Ne glede na to je bila to zame bogata izkušnja - bilo bi 'fajn1, če bi jo lahko doživel vsak športnik. A že za sam nastop na olimpijskih igrah moraš veliko pokazati, da sploh prideš tja in da si zaslužiš nastop na takšnem tekmovanju. Po moje bi morali biti za vsakega športnika, ki gre na olim-pijado, gledalci veseli in mu privoščiti dober rezultat, saj je že sama uvrstitev na olimpijske igre velik dosežek.«
Kaj pomeni biti olimpi-jec?
N. Kolarič: »Dejansko je to nekaj posebnega, saj za to tekmovanje delaš oziroma ga-
Vesela uspeha Kauzerja
Kako spremljate olimpijske igre v Riu?
N. Kolarič: »Sama nisem najbolj vestna gledalka športnih dogodkov, ampak delno seveda spremljam dogajanje v Riu. Najbolj sem vesela rezultatov tistih olimpijcev, s katerimi sem bila skupaj v Pekingu. Tam sem se z njimi spoznala in sama zelo spoštujem njihovo delo ali trud, ki so ga morali vložiti, da so sedaj nekateri že na tretjih zaporednih olimpijskih igrah. Meni na primer veliko pomeni to, da je Peter Kauzer dobil medaljo, ker se je skozi vso obdobje zelo trudil za ta uspeh. Dejansko so se za svoje rezultate vsi športniki zelo trudili in bi morali bolj spoštovati njihove rezultate.«
raš štiri leta. Končni nastop na olimpijadi med vsemi najboljšimi športniki sveta je nekakšna nagrada za ves trud.«
Je bilo tekmovalno leto 2008 za vas sanjsko športno leto?
N. Kolarič: »Dejansko je bilo leto 2008 tisto, ko sem imela najboljše rezultate in sem skakala tudi najbolj konstantno. A žal se moja dobra pripravljenost ni potrdila na olimpijskih igrah v Pekingu.«
Bili ste blizu tudi nastopu na naslednji olimpija-di leta 2012. Kaj je takrat zmanjkalo, da niste nastopili v Londonu?
N. Kolarič: »Dejansko ni manjkalo nič, saj sem že imela izpolnjeno normo za nastop na olimpijskih igrah. Zapletlo se je zaradi tega, ker sem se na zadnjih pripravah pred tekmovanjem v Londonu poškodovala in je sanacija te poškodbe trajala nekoliko dlje, kot sem sama
pričakovala. V tistem času še ni bilo določeno, da je potrebno normo za nastop na igrah potrditi. Tako so imeli funkcionarji na Olimpijskem komiteju Slovenije na koncu možnost, da določijo športnike, ki gredo ali ne gredo na olimpijske igre in takrat so mene žal črtali s seznama potnikov na tekmovanje.«
Peking, London ... ste sanjali tudi Rio?
N. Kolarič: »Ja, dejansko je bil tudi Rio v mojem načrtu. Žal so se mi v zadnjem obdobju pojavljale takšne in drugačne poškodbe. Nekatere sem sanirala, druge samo delno, tako da se nisem mogla optimalno pripravljati. Letos sem si pred začetkom tekmovalne sezone še grdo poškodovala gleženj, tako da sploh nisem mogla začeti nastopati na tekmovanjih.«
Koliko je bil realen cilj, da bi lahko tekmovali na igrah v Riu?
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič: »Končni nastop na olimpijadi med vsemi najboljšimi športniki sveta je nekakšna nagrada za ves trud.«
N. Kolarič: »Zame je bil na začetku sezone nastop v Riu še realni cilj. Ta bi se lahko izpolnil le ob sreči z zdravjem in če bi se mi vse popolnoma uskladilo za odličen skok, s katerim bi izpolnila olimpijsko normo. Moje mnenje je, da si vsak izmed nas mora postaviti neke cilje, ki so nekateri lažje, spet drugi težje dosegljivi. Žal sama zaradi poškodbe nisem mogla niti poizkušati doseči te norme ali cilja, saj mi gleženj ni dopuščal treningov.«
Kakšen pa je ta olimpijski duh, ki ga vedno znova prinaša to veliko tekmovanje?
N. Kolarič: »To je težko na hitro opisati, a meni je najbolj všeč to, da so na igrah bolj ali manj vsi najboljši svetovni športniki. To pomeni, da se na enem mestu zberejo najboljši tekmovalci iz različnih športov in dejansko imaš možnost v tistem času, ko si na olimpija-di - če ti seveda tvoj urnik to dopušča -, videti v živo različna športna tekmovanja. Prav tako spoznaš tudi veliko športnikov iz vsega sveta, ki jih drugače verjetno ne bi in mislim, da je na olimpijskih igrah zelo pomembno to druženje med športniki. Prav to je ob tekmovalnem delu zelo lepa izkušnja za vsakega športnika.«
V zadnjih letih ste dosegali nekoliko manj odmevne rezultate, a ste kljub temu redno in zavzeto trenirali. Še zmeraj trenirate z veseljem?
N. Kolarič: »Ja, ukvarjanje z atletiko me še vedno zelo veseli in rada treniram. Sama sem kot vrhunska športnica še vedno zaposlena v Slovenski vojski, kar pomeni, da sem dejansko tudi imela dovolj dobre rezultate, da sem službo tudi obdržala -te pogodbe se podaljšujejo iz leta v leto. Atletika je moj način življenja in je v vsakem primeru še vedno del mene.«
Kaj lahko od vas iz športnega vidika pričakujemo v prihodnosti?
N. Kolarič: »Dejansko se še odločam, kaj bom počela v prihodnosti, tako da na to vprašanje v tem trenutku še nimam odgovora.«
David Breznik
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 23. avgusta 2016
Ptuj • 38. Ptujski padalski pokal
Navdušeni tekmovalci in
Na Ptujskem jezeru je bila v soboto, 20. avgusta, še ena športna tekma v okviru 23. praznika MO Ptuj. že 38. Ptujski padalski pokal, ki je pritegnil tekmovalce iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije.
Natančnost skokov v cilj na Ptujskem jezeru je preverjalo 25 tekmovalcev oz. pet ekip; ena tudi na letališču v Moškanj-cih. Glavni organizator letošnjega padalskega pokala je bil Sergej Pukšič iz padalske sekcije Aerokluba Ptuj. Povedal je, da so se za novo lokacijo odločili zaradi njene atraktivnosti, tako za padalce kot gledalce. V BD Ranca so se z veseljem odzvali na pobudo Aerokluba Ptuj, da letos na Ranci izvedejo svoj tradicionalni padalski pokal, tudi zato, da bi ta postal nova tradicionalna športna prireditev na Ptujskem jezeru, pa je povedal predsednik Emil Mesarič, ki je skrbel za prevoze padalcev na kopno po doskoku.
Zaradi slabih vremenskih napovedi za nedeljo so se odločili, da so tekmovanje, ki bi sicer moralo trajati dva dni, izvedli v enem dnevu. Že pred začetkom tekmovanja, začeli so ga slabih 20 minut po 11. uri, nagajala jim je megla, so organizatorji napovedali, da pričakujejo

Natančnost skokov na splavu oz. na blazini so merili z merilna napravo, ki je pokazala natančnost pristanka v cm. Padalci ji pravijo palačinka, ker zelo podobno zgleda.
ptujsko zmago, zmago prve ekipe Ptuja in med posamezniki Petra Balte, ki je bil tudi že evropski prvak, saj je na prste ene roke prešteti tekmovalce, ki se lahko enakovredno kosajo z njim. Padalci so skakali z višine 1000 metrov iz pilatusa Slovenske vojske, izvedli so osem
serij skokov oz. skupaj 200 skokov, le dva pa sta se končala v vodi, padalca nista bila ogrožena; pristala sta na plitvem območju. Za ekshibicijski skok v vodo pa je poskrbel Sergej Pukšič. Natančnost skokov je ocenjevala komisija, ki jo je vodil glavni sodnik Zlatko Čuš, s
sodniki Janezom Petrovičem, Janezom Vidovičem, Milanom Krambergerjem, Mirom Vin-dišem, Aljo Korošec in Špelo Kostanjevec.
Napovedi so se uresničile, zmagala je prva ekipa Ptuja, v kateri so tekmovali: Peter Balta, Boris Janžekovič, Matej
Padalec v skoku na cilj - čim bliže je skočil, manj je bilo kazenskih centi
Foto: MG
Dornava • Knjižni prvenec Stanka Petka
Saj ni res, a res je
V knjigi, ki je knjižni prvenec Stanka Petka iz Dornave, je opisano življenje v prejšnjem stoletju, od pričetka druge svetovne vojne pa vse do današnjih dni.
Avtobiografska zgodba temelji na povsem resničnih dogodkih,ki jih ni moč zanikati in tudi ne pozabiti.Javna predstavitev knjižnega dela bo oktobra. V knjigi pisec povzema šege, navade in način življenja in skoraj s fotografsko natančnostjo niza dogodke takratnega časa, ki je bil mnogokrat začinjen z revščino in mnogimi življenjskimi travmami, ki so spremljale ljudi takratnega časa.
Vsekakor je knjiga vredna branja, saj brez dlake na jeziku v tekočem pripovednem stilu od stavka do stavka privlači bralca. Knjiga je bila izdana v samozaložbi v juniju.
Lojze Župec
Foto: LZ
Ptuj • Oratorij 2016
Za 200 otrok je bil to nepozaben poci
15. leto zapored so tri ptujske župnije za predšolske in osnovnošolske otroke organizirale Oratorij. Letos se ga srede do nedelje.
Prvi ptujski Oratorij je bil izpeljan leta 2001 in od takrat postal tradicionalni dogodek, ki se ga vsako leto udeleži več kot 200 otrok. To številko so uspeli preseči tudi letos, zanje pa je skrbela ekipa pridnih mladih animatorjev, 70 prostovoljcev in še nekaj voditeljev.
Skupaj z njimi so udeleženci Oratorija 2016 predzadnji teden počitnic preživeli izjemno aktivno. Najmlajši udeleženec je bil star šele 2 leti, kar 20 otrok je bilo mlajših od 5 let, preostali pa med 5 in 14 let. Preden se bodo spet podali v šolske klopi in vrtce, so tako doživeli še eno nepozabno počitniško dogodivščino. Delavnice, športne aktivnosti, gledališka igra, kopanje v ptujskih Termah, kateheze, izleti in potepanje po mestu so le nekatere izmed stvari, ki so se dogajale v minulih dneh.
Tema tokratnega Oratorija je bila Ostržek, geslo pa: Zdaj gre zares. Ideja je na zanimiv način otrokom približati prave življenjske vrednote, v preteklosti pa so to poskušali s pomočjo številnih junakov. Teme so bile v
preteklih letih posvečene Kek-cu, Bobrom, Narniji, Momu, sv. Frančišku, sv. Mariji Dominici, sv. Petru, preroku Jonu, sv. Dominiku, sv. Pavlu ...
„Oratorij poteka od jutra do popoldneva. Otroci so razvrščeni po starosti v tri večje skupine: mali oratorij za predšolske otroke, srednji oratorij za osnovno-
šolske otroke in veliki oratorij za zadnji dve generaciji osnovnošolskih otrok. Starosti primerno poskušamo po najboljših močeh prilagoditi vsebino dneva, tako da nikomur ni dolgčas. En dan v tednu po tradiciji preživimo v ptujskih Termah, ki so naš največji sponzor, en dan pa imamo izletniško obarvan in si program
zamislimo nekje izven mesta Ptuja," pojasnjuje Karmen Sta-net, vodja letošnjega Oratorija.
Cena, ki jo plačajo starši, je simbolična: za ves teden 15 evrov na otroka, vsak naslednji otrok v družini pa ima potem še 2 evra nižjo ceno. V ta znesek so vračunani majica, kopanje, vsakodnevno kosilo in vse pre-
.i. _ —r-*
Letošnjega Oratorija se je udeležilo okrog 200 otrok.
Foto: Katja Rašl
torek • 23. avgusta 2016
Ljudje in dogodki
ŠtajenkiTEBKlK 17
gledalci
Aeroklub Ptuj je v sodelovanju z BD Ranca organiziral

Kostanjevec, Gorazd Vindiš in Marko Veselič, s 85 kazenskimi cm. Drugo mesto med ekipami si je priborila druga ekipa Ptuja s 125 kazenskimi cm, s tekmovalci Matevžem Ce-
Peter Balta, zmagovalec 38. ptujskega padalskega pokala, po prvem skoku (na fotografiji skupaj z Markom Veseličem, prav tako članom prve ptujske ekipe): „Občutki so bili dobri, ozračje osvežujoče,
stnikom, Dejanom Veseličem, toplejše, kot smo mislili. Sicer pa odlično."
Za varnost padalcev je bilo maksimalno poskrbljeno, na fotografiji člana potapljaškega društva Ptuj Žare Jovanovič in Andrej Krajnc.
Igorjem Vidovičem, Tomažem Korparjem in Tončkom Gre-gorecem. Tretja med ekipami je bila ekipa z Reke, ki je imela 152 kazenskih cm, ekipa Prijedora je bila četrta, s 184 kazenskimi cm, peta pa Sky dive iz Banjaluke, ki je zbrala 386 kazenskih cm. Zmagovalec med posamezniki Peter Balta, prva ekipa Ptuja, je imel 9 kazenskih cm, drugi Matevž Cestnik iz druge ekipa Ptuja 10 kazenskih cm, tretji Ivan Lajic iz Prijedorja 12 kazenskih cm. Najboljšim so podelili pokale in medalje ter jih povabili, da se v letu 2017 ponovno srečajo na Ptujskem jezeru: skakati s panoramo Ptuja v ozadju je nekaj neponovljivega, so povedali tekmovalci.
MG
Foto: MG
tniških teden
je udeležilo nekaj več kot 200 otrok, ki so se družili od
ostalo dogajanje. „Ob tem se moramo zahvaliti vsem sponzorjem: ptujskim Termam, ki nam omogočijo brezplačno kopanje, Žeraku, ki priskrbi hrano, in številnim drugim, ki so pomagali pri izvedbi še enega super Oratorija. Brez sponzorjev nam gotovo ne bi uspelo," zaključuje Stanetova.
Čeprav se je letošnje dogajanje šele končalo, pa animatorji že kujejo plane za prihodnje leto, ko bo mesto ponovno polno otrok, prepoznavnih tudi po zabavnih oratorijskih majicah, ki jih bodo še dolgo spominjale na to dogodivščino.
Dženana Kmetec
Foto: Katja Rašl
Delavnice, kopanje, športne igre, gledališka igra in skupna kosila so stvari, ki bodo otrokom gotovo ostale v lepem spominu.
Ptuj • Koncert vokalne skupine Plamen
Mila pesem ohladi srčne rane
Ta četrtek, 25. avgusta, bo ob 19.30 v slavnostni dvorani ptujskega gradu koncert vokalne skupine Plamen. Zasedba slovenskih korenin iz kanadskega Toronta je na Ptuju nastopila že leta 2011, četrt stoletja delovanja pa letos obeležuje s petim gostovanjem v Sloveniji, tudi v Brežicah in Ljubljani.
Skupino sestavlja trinajst hčera slovenskih izseljencev, vse od začetkov pa jo vodi Marija Ahačič Pollak. Kot gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica radia Glas kanadskih Slovencev je za svoje delo leta 2005 v Sloveniji prejela častno odlikovanje Red za zasluge. Zasedbo bo spremljala priznana pianistka Nastasia Žibrat, ki bo zaigrala tudi solistično, nastopila bosta še kitarista Timotej Kosovinc in Erazem Grafenauer, program pa bo povezoval Matjaž Merljak.
Članice vokalne skupine Plamen se na pevskih vajah v Torontu dobivajo vsak teden, čeprav morajo nekatere za to opraviti dolgo pot. Za sabo imajo ugledno koncertno kariero, nastope pa popestrijo celo s koreografijo. Na svoje slovenske korenine, pesem, jezik in kulturo so ponosne: »Ne prizadevamo si le za priznanje naše slovenske skupnosti, temveč tudi za mednarodno priznanje našega kanadsko-slovenskega iz-
ročila.« Za vodilo so vzele misel Antona Martina Slomška: »Vesela pesem žalostno srce razvedri, mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar.«
Organizator koncerta Mitja Gobec napoveduje: »Spored skupine Plamen je raznolik in obsega slovenske izvirne in
ljudske, kanadske ljudske ter ameriške skladbe zabavnega žanra. Zanimivo bo slišati ameriške skladbe iz mjuziklov v slovenščini in slovenske izvirne skladbe v angleščini.« Koncertno turnejo skupine pripravljajo Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javni
sklad RS za kulturne dejavnosti in glasbenik Mitja Gobec, pri ptujskem koncertu pa sodelujeta tudi Mestna občina Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Koncertni list najdete na spletni strani ptujskega muzeja, vstop na koncert pa bo prost.
Eva Milošič
Foto: vokalna skupina Plamen
Zasedbo Plamen sestavljajo vokalistke Diana Stodulski, Leah Markun, Amanda Bergant, Susan Stajan, Tania Stariha Tremain, Tatjana Smrekar, Jennifer Pikl-Dunford, Lidija Fotivec Molek, Sabina Studolski, Martina Štrucelj, Julija Konje-Basso, Elizabeth Stariha-Helme in Sabina Jevnišek-Sečnik pod vodstvom Marije Ahačič Pollak.
18 Štajerski FEDNIK
Zeleni tednik
torek • 23. avgusta 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Neurje se je zneslo tudi na naših vrtovih
Poletja še ni povsem konec, pa je velik del Slovenije vsaj enkrat, če ne večkrat obiskalo neurje s točo. Ravno neurja, ekstremne padavine in suša, to so znaki klimatskih sprememb. Zato si je ravnanje po toči na zelenjavnem vrtu dobro zapomniti tudi v prihodnje, saj lahko ekstremnih vremenskih pojavov pričakujemo vse več. Del njih je bila tudi spomladanska pozeba.
Zato ni povsem odveč razmišljati tudi o zaščiti vrtov z mrežami, mnogi jih že imate, in seveda rastlinjakih. Pri slednjih je sicer pomembno, da se ne odločate za poceni možnosti, ki jih že prvi močnejši veter požene do sosedov, ampak veliko dražje, a zato trajne rastlinjake slovenskih proizvajalcev. Lahko smo veseli, da jih imamo celo več.
Takoj po toči
Čeprav sem letos že nekaj podobnega opisala, ni odveč, da ponovimo. Takoj po toči je smiselno samo tretiranje posevka s pripravki morskih alg. Tem bi jaz v primeru hudih poškodb dala prednost. Med doma narejenimi bi prišel v poštev samo pripravek iz cvetov ognjiča, predvsem kadar so poškodbe manjše. Zdaj vidite, da je smiselno imeti to skromno enoletnico na vrtu. Mogoče sem premalo poudarjala, da poškodbe na rastlinah nastanejo vedno, tudi če jih ne vidimo, kadar pada toča. Zato je tako tretiranje vedno smiselno. Čeprav včasih udarcev sprva ni videti, bodo mesta, kjer bodo glivice hitro napadle naš pridelek. Enako velja tudi za okrasne rastline , predvsem pa vrtnice.
Po dveh do treh dneh si najprej ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali. Zelo odvisno je tudi od tega, kdaj v poletju nas je toča prizadela in kako močno je poškodovala naše rastline.
Pripravek iz cvetov ognjiča
Najboljša in učinkovita je seveda prevrelka. Vendar le-te ne morete narediti čez noč. Zato za
prvo silo skuhajte močnejši čaj. V tem primeru uporabimo dobro pest cvetov, ki jih prelijemo z enim litrom vode. Vse skupaj naj stoji in počiva 15 minut (po toči morda celo 20). Nato odcedimo, ohladimo do konca in zvečer, po sončnem zahodu poškropimo vse rastline.
Obenem pa si pripravite še pre-vrelko. Seveda pa morate imeti dovolj nabranih in posušenih cvetov in rastlinskih delov. Za prevrelko lahko uporabite cele rastline , s cvetovi vred. Mogoče jih po toči celo še lahko naberete na vrtu. Saj so lahko poškodovane. Naredimo jo enako kot koprivni pripravek. 1 kg rastlinskih delov prelijemo z 10 1 vode, ki naj bo po možnosti deževnica - ali voda iz domačega vodnjaka. Pustimo stati nekaj dni, da se preneha peniti. Nujno je vsak dan premešati, da dodamo brozgi kisik. Le tako bodo rastlinski deli namreč razpadali, ne pa gnili. Brozgo nato precedimo, uporabimo pa razredčeno 1 : 5.
Ta brozga bo prišla prav celo jesen, saj jo lahko tudi hranite. Ne pozabite pa, da mora biti v povsem temnem in hladnem prostoru. Z njo lahko v jeseni plodovke poškropite tudi vsak teden.
Plodovke
Plodovke, to so paradižnik, paprika, kumare, bučke in jajčevec, poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se lahko obrastejo in pričnejo znova. V tem času je vprašljivo, ali bo paradižnik še kaj na novo naredil, odvisno bo od jeseni. Če so plodovi ostali celi, potem je reševanje še smiselno. Povsem enako
Vir: KZ Ptuj
velja za papriko in jajčevec. Izbor pripravkov za tretiranje pa je nekoliko drugačen. Tudi kumare in jedilne grmičaste bučke se brez težav ponovno razrastejo, če niso bile že pred poškodbami napadene z boleznimi ali škodljivci.
Takoj po čiščenju rastline poškropimo z ustreznimi pripravki, ki jih bodo zavarovali pred glivicami. To so tisti, ki sem jih že pomladi objavila za varovanje paradižnika pred težavami. Pripravkom dodajte tokrat (seveda po želji) še pripravke na osnovi aminokislin. Te pripravke uporabimo vsaj še enkrat po tednu dni. Največji sovražnik poškodovane paprike pa niso glivice ampak bakterije. Rjave pege, rumenenje in odpadanje listov je posodica njihovega napada. Nanje pa večina lungicidov, ki jih mnogi uporabljajo, seveda ne učinkuje. Med kupljenimi pripravki je učinkovit edino baker. Na srečo zdaj v trgovinah lahko kupimo tudi bakrena listna gnojila, ki nimajo karence, čeprav sama priporočam vsaj tridnevno čakanje pred pobiranjem pridelka. Za nabavo bakrenih listnih gnojil tudi ni potrebno dokazilo o znanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) - izkaznica. Od doma narejenih pripravkov pa bi delovala edino žajbljev čaj in pripravki iz česna ali čebule, pa tudi drobnja-ka. Upam, da ste shranili tabelo do pomladi, kako jih naredimo.
Močan naliv običajno spere tudi večino hranil v nižje plasti tal. Zato posevke tudi zalijemo s pripravki, narejenimi iz alg. Namesto alg lahko naredite brozgo ali pre-vrelko iz gabeza in kopriv.
Običajno neurje spremlja tudi močan dež, tako so tla okoli rastlin pošteno zabita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, ravno zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več kot z dognojevanjem. Rahljanje izvedemo previdno, da ne poškodujemo koreninskega sistema.
Foto: Miša Pušenjak
Vse poškodovane plodove plodovk oberemo, nepoškodovane dele skuhamo, zamrznemo ... da zmanjšamo škodo
Zastiranje tal po toči je zelo priporočljivo
Po toči so tla zelo prizadeta, zbita, struktura je sesuta, v takih razmerah pa se predvsem novi koreninski laski težko in počasi razvijajo. Obenem pa so rastline poškodovane, poletno sonce pa po končanem neurju pogosto z vso močjo peče po zemlji in tudi po novih koreninicah. Zato je zastiranje tal po sanaciji posevka zelo priporočljiv in nujen ukrep. Korenine poškodovanih rastlin se bodo tako hitro obnovile, s tem pa tudi rastline.
Na vrtu najbolj priporočam preprosto pokošene, sveže rastlinske dele. Med njimi imamo najhitreje in najenostavneje dostopno pokošeno travo z domače zelenice. Ker skoraj vsi kosimo s košem, je taka masa hitro pripravljena za uporabo. Odlične so tudi pokošene koprive ali rastlinski deli bele gorjušice. Prekrivka naj ne bo predebela, pazimo pa tudi, da ne začne gniti.
Ostale vrtnine
Solato, če je sploh kaj ostalo, kar najhitreje pojemo, med paradižnik in papriko pa nasadimo novo. Uporabite sadike, jih še imajo pri vrtnarjih in v vrtnih centrih. Peteršilj se bo obrastel, zato samo prerahljamo tla, da bo lahko začel novo življenje. Enako velja za blitvo ali mangold. Korenček pa je zdaj nekoliko vprašljiv. Če je v zemlji že večji, bo začel cveteti. S tem pa izgubi najprej veliko kakovosti in predvsem postane tudi manj okusen in trd. Zato ga je najbolje izpuliti in zamrzniti. Hranjenje od toče poškodovanih korenov v kleteh ne bo uspešno. Zgodnje sorte, kot so kuroda, pariški ali amsterdamski, še lahko posejete, pred jesenjo bodo še dozorele. Le da jih ne boste mogli skladiščiti v kleti, lahko jih boste pa zamrznili. Nantes pa lahko posejete in pustite na gredici čez zimo. Spomladi boste z malo sreče še imeli pridelek.
Tudi visok fižol se rad obraste, zanj je izredno pomembno, da zrahljamo tla okoli korenin in ga ogrnemo. Se vedno pa lahko posejete nizek stročji fižol.
Foto: Miša Pušenjak
Tudi zelje se še obrase in za domačo uporabo bo pridelek še dober.
Dobro se obraste tudi radič, endivijo pa še lahko raje posadite (sadike) na novo. Velika verjetnost je namreč, da bo poškodovana ob obraščanju tudi zacvetela.
Tudi kapusnice se lepo obra-stejo, zato ravnamo podobno kot
pri plodovkah. Cvetačo, brokoli, nadzemno kolerabico pa lahko še vedno tudi znova posadite.
Trajnice, kot so špargelj ali ra-barbara, očistimo polomljenih delov, pognojimo pa le do sredine avgusta, kasneje dušikov gnojil ne uporabimo več, saj bodo drugače slabše prezimile.
Prazne gredice pa zasejemo z rastlinami za zeleni podor, saj je največja škoda za zemljo takrat, ko ostanejo prazne.
Se vedno lahko sejete letne sorte solat, posejete lahko rukolo, azijske listnate rastline, z nekaj sreče tudi rdečo peso. Mogoče pa ima kakšna sorodnica strniščno rdečo peso na vrtu in vam lahko odstopi nekaj sadik. Tudi zimski in užitni tolščak sta vrtnini, ki jih hitro po setvi lahko obiramo. Se vedno lahko sejete tudi črno redkev, ponovno pa sejemo tudi mesečno, rdečo redkvico.
Ne glede na to tragedijo pa je zdaj tudi čas za setev motovilca in špinače. Zato ne obupajte, še vedno boste lahko nekaj pridelali.
Miša Pušenjak
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Priprave na skupno promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov v polnem teku
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Sektorja mleko in meso aktivno v promocijo
Kmetijska sektorja za mleko in meso sta se samostojno odločila, da na podlagi zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov z letom 2016 aktivno vstopita v triletno promocijo mleka ter govejega in perutninskega mesa. S tem sta pristopila tudi k obveznemu zbiranju prispevka za promocijo, h kateremu bo svoj delež prispevala tudi država. To bo omogočilo intenzivnejšo in učinkovitejšo promocijo ter posledično večje pozitivne učinke tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih v smislu povpraševanja. Kdo bo moral plačevati prispevek in kakšna bo višina prispevka
Kot je bilo že omenjeno, bo plačilo prispevka za promocijo v nekem sektorju obvezno za vse pridelovalce in predelovalce, ne glede na to, ali bodo vstopili v shemo »izbrana kakovost« ali ne. Zaenkrat se prispevek plačuje le za mleko in živali v sektorju govejega in perutninskega mesa, ki se prodajo kupcu v Sloveniji. Za izvoženo mleko in živali, prodane v tujino, se prispevek ne plačuje.
Višina prispevka
Sektorja sta določila naslednje višine prispevkov za promocijo: 0,5 €/1.000 litrov mleka, 0,70 €/glavo govedi, staro do enega leta, 2,40 €/glavo govedi, staro nad eno leto, 0,003 €/glavo perutnine.
Polovico navedenega zneska prispeva nosilec kmetijskega gospodarstva kot pridelovalec, drugo polovico pa kupec, registriran v Sloveniji, ki mleko ali žival odkupi za nadaljnjo predelavo. Če pa se kmetijsko gospodarstvo ukvarja tudi s predelavo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov, potem nosilec - kmet plača prispevek v celoti. V primeru, da nosilec odkupuje primarne kmetijske proizvode od drugega kmetijskega gospodarstva in jih predeluje, plača zanje polovico prispevka, drugo polovico pa plača drugo kmetijsko gospodarstvo.
Naj omenim, da je sekcija za mlekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije julija 2015 sprejela sklep, da dokler se pobiranje prispevka zakonsko ne uredi tudi za pridelovalce, ki mleko izvažajo v tujino, oz. ne ugotovi, da to ni mogoče zaradi pravnega reda EU, mlekarne pridelovalcem povrnejo prispevek v višini najmanj 0,25€/1.000 litrov odkupljenega mleka. To pomeni, da zaenkrat kmetje ne bodo obremenjeni s tem prispevkom. Kdaj bo treba začeti plačevati prispevek
Začetek plačevanja prispevka za promocijo za mleko, goveje in perutninsko meso bo v letu 2016, in sicer prvi dan naslednjega meseca, ko bo Evropska komisija Sloveniji odobrila združljivost sheme državne pomoči za promocijo s pravnim redom EU.
Prispevek se bo nakazoval na poseben račun pri MKGP za posamezen sektor. Zavezanci se bodo lahko odločili, ali bodo prispevek plačevali mesečno ali pa enkrat letno, za kar bodo morali podpisati posebno izjavo. Dodatne informacije
KGZS - Zavod Ptuj pri Slavici Strelec, tel.: 031 376 107, ali: slavica.strelec@kgz-ptuj.si in na www.lokalna-kakovost. si/pridelovalcein-predelovalce/
Slavica Strelec, inž. kmet.
torek • 23. avgusta 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK 1S
S slovenskih glasbenih odrov
Za nami je letošnji že 5. mednarodni reggae festival Overjam 2016, ki je od 16. do 19. avgusta potekal v okolici Tolmina oz. v bližnji čudoviti dolini reke Soče. Tudi letošnja izdaja je postregla z mnogimi priznanimi glasbenimi izvajalci iz tujine. A poslanstvo festivala Overjama ni le pripeljati tuje reggae zvezde, ampak omogočiti in na svetovne odre postaviti tudi slovenske skupine. Na Overjamu se namreč že tradicionalno pojavljajo domači izvajalci, s čimer festival spodbuja razvoj reggae in ska glasbe tudi v našem okolju. Letos se lahko tako pohvalijo, da se je na treh odrih - glavnem, dub in dancehall - zvrstilo vsega skupaj 26 izvajalcev iz Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije (BiH, Srbija, Hrvaška). Prav tako je letos na festivalu sodelovalo več domačih sound system ekip tako v okviru Jam coast edition na rdečem (dancehall) odru kot tudi na Dublab večeru, ki je bil na sporedu na predvečer festivala. Na dan odprtja festivala v torek, 16. avgusta, so na glavnem odru nastopili znani slovenski »regij aši« Siti
Hlapci, dan kasneje srbski Mad Red, v petek, 19. avgusta, pa zamejski Slovenci The Authentics in domači The Indicals. Pester obfestivalski program je letos poleg številnih delavnic ponujal tudi Overjam Univerzo, ki je zajemala konference na teme Zenske in zaveze 21. stoletja, Zdrava hrana in semena kana-bisa ter Begunci in program za otroke Overjam 4 Kidz.
Člani slovenske metal zasedbe Noctiferia v teh dneh
predstavljajo svoj prvi akustični album Transnatura. Na novem albumu, ki naj bi svojo premiero doživel kmalu, so se fantje podali na nenavadno akustično popotovanje, znotraj katerega so se lotili akustične predelave nekaterih lastnih skladb iz zadnjih treh albumov. Noctiferia, skupina, ki slovi po eksperimentiranju znotraj žanra, ki ga ustvarjajo, so se izziva lotili z vsemi silami - ne samo, da so black metal, death metal, eksperimentalni
Priporočamo v branje... Jordi Punti:
Izgubljeni kovčki
Opozorilo: ni priporočljivo branje za žene tovornjakar-jev, ki vozijo po mednarodnih poteh!
Izgubljeni kovčki so prvi roman katalonskega pisatelja, prevajalca in novinarja Jordija Puntija, govori pa o štirih (pol)bratih - Nemcu Christofu, Francozu Christophu, Angležu Christopherju in Kataloncu Cristofolu -ki se v začetku ne poznajo, pravzprav niti ne vedo, da je oče - voznik tovornjaka v podjetju za mednarodne selitve - živel s štirimi ženskami, z vsako imel enega krištofa, »družine« občasno obiskoval, ko so mu to dopuščale njegove mednarodne poti - potem pa naenkrat izginil iz življenja vseh štirih. Šele takrat eden od sinov (Cristofol) prične razpletati življenjsko pot izginulega očeta in združi vse štiri brate v njegovem iskanju - na zanimivem, vznemirljivem, zabavnem, pa tudi bolečem potovanju skozi očetovo usodo.
(Ste kdaj pomislili, da bi takšno večkratno družino lahko imel nekdo, ki ga poznate iz soseščine in ki ga delovna pot nenehno vodi po svetu?! Zato tisto opozorilo v uvodnem odstavku.)
Ocena: 5.
I_e s t v i
KUNGS VS. COOKIN'
'S GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BU E EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIA
MAJOR LAZER feat. JUSTIN
IURNERS
1.
2.	DU WIS
3.	COLD WATER BIEBER & M
4.	DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT
5.	SING ME TO SLEEP - ALAN WALKER
6.	THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA
7.	DON'T BE SO SHY - IMANY
8.	TASTE THE FEELING - AVICII VS. CONF
9.	SEND MY LOVE - ADELE
10.	CANT STOP THE FELLING - JUSTIN TM
11.	SPIRITS - THE STRUMBELLAS
SEWELL
ERLAKE
Filmoljub
Cineplexx in KoloseJ Maribor
Izganjalci duhov
in dandanes industrijski metal oblekli v milejšo, akustično obleko, ampak so skladbe tudi konkretno predrugačili. Album Transnatura je novo poglavje v karieri Noctiferie, ki sledi albumu Pax iz lanskega leta. Skupina Noctiferia, ki je nastala leta 1996, se je v zadnjem desetletju dodobra uveljavila tudi na evropskih metalskih odrih. Skupina izhaja iz čistega death metal gibanja, ki se je razvil v ustvarjalno in uspešno celoto, ki danes zaseda prostor na nacionalni lestvici in doživlja odlične prodajne uspehe. Noctife-ria je prvo ploščo Baptism at Savica Fall izdala že leta 1997. Omenjena plošča še dandanes predstavlja začetek domačega black metal gibanja. Band velja za originalne izvajalce, ki temeljijo k drugačnosti in preciznosti. Noctiferio sestavljajo pevec in tolkalist Gianni Poposki, kitarist Igor Nardin, baskitarist Uroš Lipovec, bobnar Mathias Gergeta, kitarist Roman Fileš ter klaviaturist, tolkalist in spremljevalni vokalist Dame Tomoski.
Janko Bezjak
Foto: splet
Vsebina: Neki norec v New Yorku (kje pa drugje!?) na določene točke postavlja posebne naprave, ki lomijo pregrado s svetom duhov, zato v mestu začne strašiti. Duhovom se po robu postavi neustrašna, čeprav ne ravno najbolj pripravljena četverica žensk ... Najprej moramo poudariti, da so letošnji Izganjalci duhov len film. Tako scenaristično kot igralsko kot režisersko in še kaj. Do danes je jasno, da Hollywood v najstniških letih 21. stoletja snema samo še filme, ki temeljijo na očitno zadnjem ustvarjalno kreativnem desetletju, to je 80. letih prejšnjega stoletja, ki se je vsebinsko zaključilo nekje sredi 90. let. Vse, kar je bilo takrat priljubljeno, je Hollywood že posnel znova. Še več: vse, za kar ste takrat slišali, vendar ni bilo zelo popularno, je Hollywood že posnel znova. Še več: vse, kar ste takrat bežno zaznali in ne nujno sploh videli, je Hollywood posnel znova. Najnovejši trend je trenutno še daljše oziranje v preteklost, saj nas kmalu čakata predelavi Bena Hura in Veličastnih sedem. S takšnim lenim pristopom, ki ga seveda narekuje denar tveganih skladov, dobimo lene avtorje in lene filme. Izganjalci duhov se sicer začnejo obetavno, s pravo mero spoštovanja izvirnika in predvsem z veščino poustvarjanja prav enakih občutkov kot ob ogledu prvega filma iz 80. let. Toda nekje po 20 minutah je vsega konec. Film se zdruzne v še eno žensko komedijo istih avtorjev in gledalcev, ki so nam prinesli Dekliščino. Če film pogledamo skozi to prizmo, ugotovimo, da niti ni tako slab. Občasno jim kakšen štos celo uspe, ampak res občasno.
Čeprav vidik ženske komedije ni tisto, kar bi pričakovali od filma, pa je na srečo njegova rešilna bilka, saj se avtorjem ni dalo niti pritiskati na gumbe nostalgije. No, nekajkrat so, predvsem s slavnim napevom te franšize, ki ga uporabijo trikrat, vendar prav vsakič čisto narobe. Da zavozite to priljubljeno pesem v filmu Izganjalci duhov, morate biti že prav nadarjeni.
K sreči vso katastrofo rešijo glavne igralke. Melissa McCarthy je spet Melissa McCarthy, torej strašno simpatična in rahlo jezna bunka, ki ji v karizmi in privlačnosti na velikem platnu lahko parira samo Kristen Wiig. Zgolj njuna kemija napolni vsak prizor in brez njiju bi videli samo golega in precej grdega cesarja. Drugi dve izganjalki duhov sta tam samo zaradi politične korektnosti (črnka) in za vlogo čarovnika, ki izumlja tehnološko zapleteno orožje, torej ustvarja čarovnijo za položaje, ko glavnih junakinj ne more več rešiti nič. Tudi brskanje po kakšnih nenamernih pomenih ne da večjih rezultatov. Feministična kritika je prisotna, vendar prikrita. Njihov tajnik je namreč lepotec, ki ima rad velike joške, vendar ima možgane zlate ribice in umske sposobnosti amebe. Pač spolna inverzija na kliše butastih svetlolasih tajnic, neškodljivo in zabavno maščevanje zaradi patriarhalne družbe, ki je junakinje pahnilo tja, kjer so. In dragi gledalci, to je tudi vse. Mimostrel.
Matej Frece
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Ghostbusters
Igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Wiig, Kate McKinnon,
Leslie Jones, Charles Dance, Michael Kenneth Williams, Chris
Hemsworth
Režija: Paul Feigg
Scenarij: Paul Feigg, Katie Dippold
Žanr: komični, pustolovski
Dolžina: 116 minut
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 23. avgusta 2016
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
polnjena paprika,	juha, bučkini polpeti,	piščančji paprikaš,	postrv na žaru, blitva	piščančji ražnjiči,	juha, dunajski zre-	boranja s svinjskim
pire krompir, borovni-	solata, rižev narastek	testenine, sadje	s krompirjem, skutna	pečen krompir, bučke	zek, riž, rdeča pesa	mesom, krompir v
čeva pita			torta z breskvami	v solati, torta z mali-	v solati, čokoladni	kosih, sadno-sladole-
				novim nadevom	mafini	dna kupa
Postrv na žaru
Sestavine: postrv, sol; tržaška omaka: česen, peteršilj, olivno olje; blitva, kuhan krompir, česen, poper, olivno olje, kisla smetana.
Postrv očistimo, posolimo ter položimo na vroč žar. Pečemo jo do zlatorumene barve in obrnemo. Čas pečenja je odvisen od velikosti ribe, ni pa nikoli krajši od 15 minut. Da smo postrv pekli dovolj dolgo, preverimo tako, da pogledamo v notranjost ribe - okoli okostja ne sme biti nobenih področij rožnatega ali rdečega mesa. Prelijemo jo s tržaško omako, ki jo pripravimo tako, da v sekljalniku zmešamo nekaj strokov česna, svežega peteršilja ter dobrega olivnega olja. Postrv postrežemo s krompirjem in blitvo, ki jo pripravimo malo drugače: na česnu in olju na hitro prepražimo blanširano blitvo ter jo solimo in popramo. Dodamo ji žličko ali dve kisle ali sladke smetane ter vanjo vmešamo kuhan krompir.
Bučke v solati
Sestavine: 750 g bučk, 4 žlice ekstra deviškega olivnega olja; marinada: 1 drobna čebula, 4 žlice olivnega olja, 4 žlice balzamičnega kisa, 4 žlice limoninega soka, sol, beli poper v zrnu, 1 čili, 2 stroka česna, 3 vejice bazilike, 1/2 žličke posušenega timijana, 1/2 žličke posušenega origana.
Bučke očistimo in poševno narežemo na ne pretanke rezine. Na vročem olju jih po obrokih zlatorjav-kasto opečemo. Za marinado čili razpolovimo, razsemenimo in drobno sesekljamo. Česen olupimo in narežemo na čimbolj tanke lističe. Čebulo olupimo in čimbolj drobno sesekljamo. V skodelici razžvr-kljamo kis, limonin sok in sol, da se stopi. Primešamo preostalo olivno olje, čebulo, čili, česen, sveže mlet poper, timijan in origano. Gladko razmešamo. Opečene bučke prelijemo z marinado in marinira-mo vsaj 15 minut. Baziliko osmukamo in grobo natrgamo na bučke.
ZPS • Nakup šolske torbice
Je dražje boljše? Kdo naj bo »glavni« pri zbiri?
Najbolj skrbni kupijo šolsko torbico že na začetku poletja. In kaj kupiti: klasično torbico, nahrbtnik ali torbo na kolesih? Ponudba je zelo velika, velike pa so tudi razlike v kakovosti.
Junaki iz stripov, video igric, risank in filmov na torbicah se vsako leto spremenijo, a vprašanja, ki si jih je dobro zastaviti pred nakupom, ostajajo enaka.
Dobre šolske torbice niso poceni, vendar pa cena sama po sebi še ni zagotovilo za kakovost. Torbica je lahko dražja tudi zaradi "dodatne opreme", kot so peresnica, denarnica, vreča za športno opremo in še kaj. Izbira uporabnih lastnosti torbice, predvsem pa tistih, ki so pomembne za varnost otroka, je naloga staršev. Zato je bolje, če gremo v trgovino najprej sami in opravimo ožji izbor. Otrok naj seveda sodeluje pri nakupu torbice. Treba je preveriti, kako dobro se prilega njegovemu hrbtu, kako priročna je, pomembno pa je tudi, da mu je torbica všeč. Ne pozabimo napolniti torbe in preizkusiti, kako se prilega, če je otrok oblečen v debelejše ali tanjše oblačilo. Le tako lahko ugotovimo, ali ga morda kje tišči ali žuli. Smo z nakupom že opravili svoje delo? Ne, pomembno je tudi, da otroci torbico pravilno nosijo, na pravi višini in tesno ob hrbtu.
Je torbica na kolesih prava odločitev?
Ko otroci vlečejo torbe za seboj, so nenaravno zviti, kar lahko povzroči poškodbe hrbtenice. Šolarji morajo torbico na poti do šole tudi večkrat dvigniti, npr. ko vstopajo v avtobus, se
vzpenjajo po stopnicah, premagujejo visoke robnike pločnikov ... Vse to hrbtenico obremeni bolj, kot če bi otrok torbico pravilno nosil na hrbtu. Prav zaradi prepričanja, da teža ni več tako pomembna, če je torbica na kolesih, so take torbice včasih še nekoliko bolj napolnjene.
Po mnenju zdravnikov naj maksimalna obremenitev otroka ne bi presegala 15 odstotkov njegove teže.
Naramnice
Široke naj bodo najmanj štiri centimetre in podložene, da se ne zarežejo v rame. Najprimerneje je, da so rahlo zavite (v obliki črke S), da ne drsijo z rame ali proti vratu. Nastavljanje dolži-
ne naramnih pasov naj bo enostavno, da jo bo lahko spreminjal tudi otrok (tanjša, debelejša oblačila). Ustreznost nastavitev morajo preveriti tudi starši. Pasovi naj ne bodo predolgi (nevarnost spotikanja). Za stabilnejše nošenje torbice naj imajo naramnice spredaj v višini prsi prečni pas s sponko, ki je nastavljiv po dolžini. Nahrbtniki, namenjeni starejšim šolarjem, pa morajo imeti za večjo stabilnost bremena na hrbtu dodaten pas v višini pasu (kot športni nahrbtniki).
Hrbtišče torbice in stabilnost
Naj bo ergonomsko oblikovano, da se prilega hrbtu. Ne sme biti pretrdo
Čigava je torba?
Zgodi se, da pride otrok iz šole brez torbice. Na poti domov se je morda igral z vrstniki, torbico je odložil in pozabil nanjo. Morda ne bo odveč, če zato nekam v notranjost torbice vložite listek z osebnimi podatki (ime, naslov), otrokovih osebnih podatkov pa ne smete nikoli pritrditi na zunanjem delu torbice.
in naj bo dobro podloženo (oblazinjeno). Priporočamo, da je hrbtišče v stiku s hrbtom na več mestih. Predvsem torbica za mlajše mora biti stabilna. Ko jo postavimo na tla, se ne sme zvrniti, ne glede na to, ali je polna ali prazna. Običajno imajo torbice dodatno ogrodje in posebne ojačitve. Stabilnost zagotavlja tudi preglednost vsebine in preprečuje, da bi se predmeti v njej raztresli.
Material, prostornina...
Torbica naj bo narejena iz kompaktnega materiala, ki ohrani obliko. Zvezki in knjige v premehki torbici se na robovih mečkajo. Torba naj bo iz vo-doodpornega materiala. Prevelike so nerodne, v premajhne pa ne stlačimo map in knjig večjega formata. Za boljšo razporeditev vsebine so v notranjosti zaželeni predali. Na ZPS priporočajo zapiranje na preklop, ob tem pa opozarjajo, da se odprta torbica ne zapira
sama od sebe. Na preklopu torbe naj bo ročaj za njeno prenašanje in prestavljanje. Preverimo, kako dobro se ročaj prilega otrokovi roki in ali je dovolj oblazinjen.
Zunanji žepi naj bodo dovolj veliki in naj se zapirajo na zadrgo (preverimo zadrge). Obvezen je poseben žep za copate. Torbica za najmlajše mora biti opremljena z odsevnimi trakovi, t. i. mačjimi očesi, da je otrok bolj viden v mraku in v slabem vremenu. Trakovi na torbici naj bodo speljani tako, da bo otrok viden z vseh strani. Tudi sama torbica naj ima pasove živih barv, fluorescentno rumene ali oranžne, ki prispevajo k boljši vidljivosti podnevi. Koristna informacija: nemški standard določa, da mora biti vsaj desetina površine torbice narejena iz odsevnih materialov, 20 odstotkov pa iz materiala fluorescentne barve. Čeprav teh pravil pri nas ni, naj vam bodo vodilo pri nakupu.
Foto: splet
torek • 23. avgusta 2016
Za kratek čas
Vidi se ...
... da se časi res spreminjajo. Včasih je za veseljačenjem mladih v parku ostal kup steklenic, pločevink in plastenk, danes pa...
Govori se ...
... da se nekateri tod naokoli jezijo, ker je trava po obrežju Ptujskega jezera zelo šlam-pasto pokošena. Halo?! A se vam zdi, da se to iz Ljubljane sploh vidi? Oblast ima svoje pomembne probleme, na primer koga umestiti na kak stolček, da bo čisto naš - mi pa se tu ukvarjamo z neko travo. Ki niti v Ljubljani ni...
... da jim v Ljubljani očitno koledar nekam zaostaja. Že julija so namreč državni vzdrževalci cest obljubljali montažno krožišče na Mariborski cesti v Ptuju - a je s krožiščem tako kot s tistimi cesarjevimi novimi oblačili: da ga vidiš, moraš biti malo nor... Ali pa naiven in verjeti, kar ti kdo pove.
... da ima država spet nov, inovativen način pobiranja denarja iz zasebnih žepov. Tokrat so na vrsti kmetje. Seveda se temu njihovemu novemu plačevanju ne bo reklo davek, pač pa bo to »prispevek za shemo kakovosti«. Država si je namreč omislila promocijo slovenskih pridelkov (mleko, meso...), ki bodo označeni z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, plačali pa bodo vsi, tudi tisti, ki ne bodo uporabili tega znaka.
... da je lani naša država državljanom poslala pol milijona evropskih kartic zdravstvenega zavarovanja. Pa morajo res imeti izdelovalci te plastike v državnih vrhovih močne botre, ki jim tako lahkotno dodelijo zaslužek. Od katerega najbrž marsikaj kapne tudi tam proti lastnikom v vrhovih.
... da se je prvi mož ptujskih rimljanov zadnjič na tiskovni konferenci, ko je bilo med drugim povedano, da za
Foto: Tajno društvo PGC
Rimske igre mestna občina nameni samo 1.400 evrov, pošalil: »Ampak rimljani ne pišemo peticij, mi pridemo z orožjem!« Vsi z županom na čelu so se nasmejali. Kaj pa če to ni bila šala?! Bo še smešno?
... da so se na TV nedavno tega norčevali nad slabimi prevodi v angleščino pri hrvaških gostincih na obali. V Ptuju se to ne zgodi: vse je v anglo-amerikanščini, pa si sami prevedite v slovenščino.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
		7				5		
3			5	6				
6			1		7	4	8	
					2		5	1
		2				3		
7	9		3					
	5	3	8		9			2
				1	5			8
		4				1		
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	GGG
Bik	VV	©	€€	GG
Dvojčka	vvv	©©©	€	GGG
Rak	vv	©©	€€€	G
Lev	vvv	©	€€	G
Devica	v	©©	€	GGG
Tehtnica	vv	©©©	€€	G
Škorpijon	v	©	€€€	GGG
Strelec	vvv	©©	€	GGG
Kozorog	¥¥	©©©		GG
Vodnar	V	©©		GGG
Ribi		©©		G
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. do 29. avgusta 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Štajerski1TEDNIK 21
Prireditvenik
Torek, 23. avgust
09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni
počitniški torki v muzeju 17:00 Ptuj, Murkova ulica, predstava Tonček in Jacqueline, ulično gledališče Ane Monroe, ogled predstave in Špranjin kulturni klepet s predstavniki gledališča Ane Monroe na terasi Kavarne Kultum
Sreda, 24. avgust
10:00 Ormož, MCO, sredine počitniške delavnice MCO 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, festival Dnevi poezije in vina 2016, odprtje razstave knjig Vena Tauferja in pogovor s pesnikom, odprtje in pogovor s pesnikom, degustacije vinarjev na Vrazovem trgu, odprtje razstave ilustracij iz knjige Bakanalije in pesniško branje na Grajski ulici 4 20:30 Ptuj, Vrazov trg, odprtje festivala Dnevi poezije in vina 2016,
poezija festivalskih gostov, koncert Magnifico, odprtje svetlobne instalacije Fluxus Marca Nerea Rotellija, umetniški performens 0102962500320 Dušana Fišerja v izvedbi Teatra III 20:30 Ptuj, Vrazov trg, festival Dnevi poezije in vina 2016, veliko pesniško branje, koncert Magnifico in performens Dušana Fišerja, George Elliott Clarke, Natasha Kanape Fontaine, Pierre Nepveu, Gillian Sze, Charles Simic 23:30 Ptuj, peš most, Dnevi poezije in vina 2016, Govori voda, umetniški performens in odprtje svetlobne instalacije Marca Nerea Rotellija
Četrtek, 25. avgust
07:50 Ptuj, CID, S CIDom v počitnice, poletna potepanja, Mustrova pot v Cirkulane
10:00 Ptuj, Vrazov trg, Mestni kino ..., festival Dnevi poezije in vina 2016, zasebno branje, razgaljanje tišine, Huda pokušnja, Ljudje, knjige in gore, performens Dušana Fišerja, Veliko pesniško branje, koncert Katja Šulc in band, začetki dogodkov od 10.00 do 20.30 - veliko pesniško branje in koncert 12:00 Ptuj, hotel Primus, Terme Ptuj, Zlata jesen, nedeljski brunch v Termah Ptuj
17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Četrtkovo zeliščarsko
popoldne, predavanje Polone Majhen iz Lekarne Ormož 19:30 Ptujski grad, Koncert vokalne skupine Plamen iz Toronta, Kanada
20:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Dnevi poezije in vina 2016, pesniško branje v ormoški knjižnici, pesniški gostje: Ko Un - Južna Koreja, Ida Linde - Švedska, Sigbjorn Skaden - Norveška
Petek, 26. avgust
11:00 Ptuj, Vrazov trg ..., festival Dnevi poezije in vina 2016, nevarne svečanosti, zasebno branje, Huda pokušnja, vinski kviz, degustacije, versopolis na dnevih poezije in vina, veliko pesniško branje in koncert, začetki dogodkov od 11.00 do 20.30 - veliko versopolisovo pesniško branje in koncert 18:00 Strmec pri Ormožu, igrišče Anakonda, 2. srečanje vaščanov vasi
Strmec pri Ormožu 18:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti, festival Dnevi poezije in vina 2016, Posvetilo ljubezni, odprtje likovne razstave in pesniško branje, umetnik Rudi Skočir, pesniški gostje Gloria Gervitz, Fiston Mwanza Mujila, Vlada Uroševič 20:00 Lenart, Dom Kulture, koncert Milena Pfeiler in Urša Supej 22:30 Ptuj, Slovenski trg, Terasafest 2016, Grazy Jazzy, istRaNbuL
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 25. avgust: Dnevi poezije in vina; Ljudje, knjige in gore. Petek, 26. avgust: 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Vojni psi; 21:00 Ogorčenje.
Sobota, 27. avgust: 11:00 Kino vrtiček; Dnevi poezije in vina; Beli pramen:Pustolovščine malega bobra in ustvarjalna igralnica Pesem v steklenici. 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Si upaš?; 21:00 Kavarniška gospoda. Nedelja, 28. avgust: 17:00 Pete in njegov zmaj; 19:00 Kavarniška gospoda; 21:00 Vojni psi.
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Foto: ČG
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Zarja Furman, Dobrina 2, 2287 Žetale.
Knjižno nagrado prejmejo po pošti. Iskrene čestitke!
22 ŠtajerskiTEDHiK
Zanimivosti, šport
torek • 23. avgusta 2016
Ptuj • Končane Rimske igre
Rimljani (začasno) zapustili Poetovio
Po tem vikendu je gotovo malo Ptujčanov, ki ne bi vedeli pomena besede AVE! Izpeljane so namreč bile še ene Rimske igre, 9. zapovrstjo, tokrat prvič na novi lokaciji, na Štukih. Pomnili pa bomo letošnje igre tudi po tem, da so se mesta, ki ohranjajo zgodovino tistega časa, združila v zvezo, na čelu katere je ravno Ptuj.
Organizatorji, društvo Poetovio LXIX, so za minuli konec tedna obljubljali spektakel poletja na Ptuju in svojo obljubo tudi izpolnili. Štiri dni je mesto ponovno živelo v duhu Rimljanov. Igre so se začele s četrtkovim odprtjem IX. Rimskih iger s posvetitvijo prostora in večerno zabavo. Dan kasneje se je začel tridnevni otroški rimski tabor, ki je letos privabil 30 otrok. Ker je bil odlično zapolnjen, organizatorji že razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto imeli dve skupini, da bi kar 60 otrokom omogočili to nepozabno dogodivščino, v kateri so spoznavali rimski
način življenja. Namesto računalniških igric so uživali v igranju na prostem, izdelovali so si sulice, meče in podobne pripomočke. Petkovo dogajanje se je končalo z večernim spektaklom, bruhanjem ognja in plesom v tančicah.
Najpomembnejši dogodek je bila sobotna povorka, ki je na ulice in trge Ptuja privabila več tisoč obiskovalcev. Organizatorjem pa je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je bilo v soboto več kot odlično za izvedbo predstavitvenega dela skupin. Udeleženci - bilo jih je okrog 800 iz šestih evropskih držav - so plesali, se bojevali in po-
kazali, kako so se pred 2000 leti oblačili in kako vedli. Kar nekaj stvari naj bi bilo boljših kot danes, to je potrdil tudi župan MO Ptuj Miran Senčar, ki je spomnil, kako sta bili v tistih časih videti tržnica in Panorama. Navdušeno množico pa je pozdravil tudi glavni krivec Rimskih iger, predsednik društva Poetovio LXIX Andrej Klasinc. Predstavil je izpolnjene obljube, se pohvalil z ogromno pridobitvijo; kampom na Štukih in nekaj besed namenil tudi planom za naprej. Ti so veliki: največja želja ostaja, da bi v prihodnjem letu - ko bodo 10., jubilejne igre - ta-
bor zaživel vsaj 150 dni na leto. Stalna postavitev bi pomenila veliko pridobitev za Ptuj, tudi z vidika turizma. Ptujčani in okoličani, sodelujoči na letošnjih Rimskih igrah, so sicer z izjemno udeležbo in veliko vloženega dela dokazali, da si tega želijo in da je ohranjanje zgodovine nekaj, čemur so se pripravljeni posvetiti.
Od nedelje, ko so za letos končali Rimske igre, pa do maja prihodnje leto bodo kovali načrte in iskali poti za realizacijo teh. Pomembno vlogo bodo seveda igrala sredstva, ki bodo potrebna za uresničitev tega načrta. A Klasinc je opti-
Povorka se je začela z rimskimi senatorji na čelu.
Gladiatorja iz Pulja, kjer imajo šolo gladiatorskih iger.
Svoj obredni ples so zaplesale tudi vestalke.
mističen: „Glede na prikazano vsa ta leta smo optimistični. Dejstvo je sicer, da pri planih za naprej pričakujemo večjo podporo MO Ptuj, želeli bi si stalno financiranje tega ptujskega projekta. Ker dejstvo je, da so Rimske igre zelo
pomemben ptujski projekt. Verjamem, da bomo glede na medijsko pokritost prihodnje leto lažje dobili tudi sponzorje in uspeli uresničiti svoj namen ter doseči, da bomo v taboru imeli stalno postavitev."
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Rokomet • Prijateljska tekma
Nogomet • NK Tržeč
Trenerja preizkušala nove različice igre Igrišče zavzeli mladi
|V v
• —;
?. 9 f * cl (.,
Skupinska fotografija ptujskih in gorišniških rokometašev
DRAVA PTUJ - M0SKANJCI G0RISNICA 40:25 (16:12)
DRAVA PTUJ: Žuran 3, Jan-žekovič 3, Jensterle 4, Rei-sman 4, Bračič, Maroh 5, Lesjak 3, Mlač, Jeftič 4, Hrupič 4, Jerenec 3, Herman 3, Krajnc 1, Sabo 2, Belic 2, Rosič. Trener: Ivan Hrupič.
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratušek, Ranfl, Žuran, Šan-dor 3, Vrbančič, Bedrač T. 3, Bedrač N., Grobelnik 4, Gra-bonja 4, Koštomaj 11. Trener: Robert Bezjak.
V športni dvorani Center sta se sešli stari rokometni znanki, ekipi Drave in Mo-škanjcev Gorišnice. Ptujčani, ki bodo v novi sezoni po dolgih letih ponovno igrali v elitnem rokometnem tekmova-
nju, so v začetkih obeh polčasov pokazali dobro igro ter si priigrali precejšnjo prednost. Trener gostov Robert Bezjak je imel tokrat na tekmi le deset igralcev (od tega so bili
trije vratarji), kar je pomenilo, da je večina odigrala vseh 60 minut. Gorišničani niso mogli držati visokega tempa domačinov, pri katerih je trener Ivan Hrupič opravil
Ivan Hrupič, trener Drave: »Igrali smo tako, kot sem tudi pričakoval: to je zelo angažirano v obrambi in maksimalno hitro v napadu. Odigrali smo dobro tekmo, ob tem sem naredil ogromno menjav. Preizkušali smo tudi novo pravilo, čeprav tega sploh še nismo vadili na treningu: enostavno sem igralcem šele med tekmo povedal kako in kaj. Zmaga za nas ni bila v ospredju, ampak je bilo v ospredju to, da odigramo kakovostno in opravimo pravi trening.«
Robert Bezjak, trener Moškanjcev Gorišnice: »Glede na to, da smo na tekmo prišli le s sedmimi igralci v polju, sem lahko zadovoljen s prikazanim. Na čase smo se kar dobro upirali ekipi Drave, ki je sedaj postala prvoligaš. Ko se bodo v našo ekipo vrnili še nekateri drugi igralci, bomo našo igro nadgradili.«
številne menjave in ponudil priložnost za igro vsem igralcem. Posebej je presenetil z igro v napadu, saj je veliko preizkušal novo pravilo sedmih ali ob izključitvi šestih igralcev v napadu. Drava je nekajkrat dobro izkoristila tega igralca več v napadu, prav tako pa je dobila nekaj zadetkov čez celotno igrišče. Pri gostili je bil z 11 zadetki najbolj razpoložen Koštomaj, medtem ko so domačini lepo razporedili strelski učinek med večino igralcev, najučinkovitejši je bil Maroh s 5 goli.
Dravo čakata v tem tednu dve tekmi, in sicer v četrtek v gosteh z Vidovcem in v petek ob 19.15 v športni dvorani Center še tekma z Bruckom.
David Breznik
V soboto je na osrednjem igrišču v Tržcu potekala predstavitev mlajših selekcij ŠD Tržeč. Njihovi gostje so bili igralci NŠ Videm. Dogodek je potekal v precejšnji vročini, kljub temu pa je odlično uspel, saj se je kljub času dopustov zbralo ogromno otrok in njihovih staršev ter drugih nogometnih navdušencev. Na reviji mlajših selekcij so sodelovale ekipe U-7, U-9, U-ll in U-13, vse skupaj se je za žogo podilo okrog 80 otrok. Rezultati na takem dogodku niso v ospredju, pomembnejše je druženje. Vsi mladi nogometaši so na koncu iz rok videmskega župana Friderika Bračiča in predsednika KS Tržeč Dušana Ser-
dinška prejeli spominske obeske.
Predstavitev mlajših selekcij pa je bila le uvod v večerno dogajanje, ko je na asfaltnem igrišču potekal dnevno-nočni malonogometni vaški turnir za prehodni pokal KS Tržec. Predvsem zaradi dopustov in tudi dejstva, da je bila sobota bogata z različnimi dogodki, so letos nastopile le štiri ekipe. Na koncu je slavilo moštvo ŠD Tržeč, druga je bila ekipa Centra, tretja Kre-pečka in četrta Jurovcev. Oba sobotna dogodka sta spadala v sklop osrednje prireditve ob odprtju Športnega parka Tržeč, ki se bo zgodila v soboto, 27. avgusta, in bo potekala od 16. ure naprej.
tp
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Foto: DB
torek • 23. avgusta 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
*.;: W (g-
PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA
••V
Silver ine
www.silverline.si
Kompresijske nogavice SILVERLINET
•	Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj)
•	Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike)
•	Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi)
27,90 EUR
POKLIČITE NA:
080 30 25 J i
www.vitavera.si
TEDNIK
(J^RAOjOPTUJ
TOREK 23. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Utrip Ormoža 9:50 Kuhinjica 9:55 Kuhinjica, pon. 10:15 Cista umetnost- avgust, pon. 10:25 Glasba za vse, pon. 10:55 Dnevnik TV Maribor 11:25 Gospodje ptujski, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Pogled nazaj, pon. 12:40 Sekvenca, pon. 13:00 Charlie Chaplin festival, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 19:45 Cista umetnost - avgust, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Izziv dopisnikov in
regionalnih medijev, pon. 20:50 Glasbeni predah 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Na obisku pri bratih Dominikancih, pon. 22:50 Videostrani
ČETRTEK 25. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon.
SREDA 24. avgust
7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Glasba za vse, pon. 8:30 Kurentova svatba, pon. 9:45 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 10:15 Kuhinjica, pon. 10:40 Povabilo na kavo: Jana Skaza, pon. 11:20 Dnevnik TV Maribor 11:50 Glasbeni predah 12:00 Etujska kronika, pon. 12:25 Cista umetnost - avgust, pon. 12:35 Zgodba o gradu Tumišče, pon. 13:00 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Gospodje ptujski, pon. 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, pon. 20:45 Charlie Chaplin festival, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Regi Gorišnica 23:25 Videostrani
8:00 Regi gorišnica, pon. 9:00 UtnpOri—'----
irmoza, pon. 10:25 Čista umetnost - avgust, pon. 10:35 Kuhinjicajion. 11:00 Dnevnik TV Maribor 11:30 Sport(no): Aleš Ceh, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:45 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 13:35 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Moc glasbe nas združuje 3. del, pon. 19:30 Sprtfrio): Sašo Pucko, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Lolita, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Charlie Chaplin festival.
23:45 Videostrani
pon.
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfo6petv.tv, www.petv.tv
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PURANE, 6-tedenske, in piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Rešek Boris, Starše 23.
47
a»
A^irodno X«bavne lasbe
Ptuj 2016
■¡MIEMOIMED
1.	septembra ob 19:30 Odštevamo do Abrahama -
dnjglh 10 let festivala f 1930-1989)
2.	septembre ob 19;-30 47. Festival NZG Ptuj 2016
Z brezplačnim avtobusom na festival
Spoštovani ljubitelji narodno-zabavne glasbe. V družbi Radio-Tednik želimo letos na dvodnevno ptujsko festivalsko dogajanje pripeljati tudi tiste, ki si prevoz na Ptuj težje privoščijo.
Brezplačni avtobusi bodo peljali izpred:
H TIC-a Ptujska Gora R trgovine Haložanka v Zavrču H Gostilne Kaučič v Juršincih H gostišča Siva čaplja v Trnovski vasi H marketa Sveti Martin v Dvorjanah in H TIC-a Ormož
Vaša skrb je, da kupite festivalsko vstopnico za prvi ali drugi večer (1. ali 2. septembra), in lahko se brezplačno pripeljete na festival, po njem pa, obogateni s prijetnimi vtisi, domov. Pohitite, število vstopnic je omejeno.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
UAmčnmCA7-A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, tasta in svaka
Franca Pignarja
(1949-2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Plajnšku za prebrane poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu Mir ter osebju ORL-oddelka UKC Maribor.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu.
Tvoji najdražji
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401._
PRODAM domačo ptujsko čebulo. Tel. 041 258 832._
PRODAM suho luščeno koruzo (pol-trdinko) in prašiča, 140 kg, domača
reja. Tel. 02 777 89 1 1._
NESNICE, rjave, 19. tedenske, tik pred nesnostjo, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris
Rešek, Starše 23._
PRODAM seme mnogocvetne ljulj-ke - Tetraflorum, očiščena. Tel. 041
809 823._
KUPIM traktor, lahko je IMT, Deutz, Zetor ali Ursus oz. podobno. Telefon 031 851 485.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl ČASTNI OBČAN MESTNE OBČINE PTUJ
prim. doc. dr. Jože Neudauer
Žalna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj bo v torek, 23. avgusta 2016, ob 10. uri v poročni dvorani ptujske Mestne hiše.
Pogreb pokojnika bo v sredo, 24. avgusta 2016, ob 14. uri, na novem rogozniškem pokopališču na Ptuju.
Mestna občina Ptuj
STORITVE
PRODAM žagan les, deske, tramove, letve, cena 125 €/m3, in obrez-ke (švarkle). Možna dostava. Telefon 031 649 201. Pila les, d. o. o., Be-zenškovo Bukovje 7, Frankolovo. PRODAMO kakovostna drva, po želji tudi nažagana, z brezplačno dostavo, in smrekove pelete. Telefon 031 444 154. Semine SMMS, Ul. Ivana
Gunduliča 102, Križevci._
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo
Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur.
V ceno sta vključena prevoz in kopanje.
Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turist Ptuj na Miklošičevi;
Poslovalnicah Turistagent
tel.: 02 748 18 80 L 02 23 50 206 '
'<- ŠtajerskiTEDHEK ÏÏYtfô&gpSS
poiwannnoEncun
	CO
	o
	r>
	iN
	X
	a.
	O
	H
OK vIl; Kmečke igri: na Dcstrnlku 30:15 Gostilna prt Francetu 11:15 Glasbena oddaja ! 2:30 Video strani ! S:'H: Oddaja :/ občine Majsperk 20:00 Kmečki praznik na Destmiku 22:10 Oddaja iz občine Majiperk 23:00 Videostrani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv,si
08:00 Z mu/ik trl: po domače 09:30 Uiivajmo
10:00 Ljudski pevci sc predstavijo 12:00 Video strani I S:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 LOkarski praznik v Dornavi 21:15 Dornava - iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja
SIP
08:00 Oddaja iz občine I lajdina 10:00 Siarie ■ Od kleti do kleti 11:20 Gostilna pri France* 12:30 Video strani 18:00 Postavitev klopotca v Staršah 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:15 Hajdinu-Oddaja iz preteklosti 22:00 Polka in Majolka 23:00 Gostilna pri Francetu
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Podravje, Slovenija • Vremenski ekstremi
Poletje je čas, ko največkrat udari toča
Pa nam je prevroče, pa nam je prehladno. Enkrat je presuho, drugič premokro. A da bi bilo vsem prav - takega poletja pa najbrž še ni bilo. Je letošnje poletno vreme kaj posebnega? Na splošno gledano ni, ampak ponekod pa je ... To so pač lastnosti statistike in povprečja: enim zelje, drugim meso - v povprečju pa imamo vsi segedinarja.
Kaj pa kažejo vremenske skrajnosti? Zlasti če jih poiščemo po celem svetu? Po poročanju Svetovne meteorološke organizacije so najnižjo temperaturo izmerili 21. julija 1983 v Vostoku na Antarktiki, znašala pa je kar -89,2 stopinje Celzija.
Naseljen kraj z najnižjo temperaturo na svetu
Najbolj mrzel stalno naseljen kraj na svetu je ruska vasica Ojmjakon, kjer je povprečna temperatura v januar-
Toča in vraže na Slovenskem
V Kmetijskih in rokodelskih novicah je 1863 objavljen tale sestavek:
»V 34. listu „Novic« sem povedal, da 18. dan p. m. je toča velik kos spodnjega Štajarja pobila. Kakor v pozni jeseni so potem bile fare: Šmarten, Novacerkev, Frankolovo in Črešnice brez trave, brez perja in brez sadja, grozdja in zrnja. Drevje je ležalo po gojzdih podrto in izruvano; četrtinko ga ni v marsikterem gojzdu ostalo; kozolci in pristave so razdjane, ljudje pa so si otožni nesrečo pripovedovali in uganjali so: kdo je neki točo naredil?
Nekteri so čenčali, da so jo duhovni napravili, ki so se za neko faro trgali, da bi jo dobili, pa jih je drugi spodlezel, in zato so mu točo poslali. Nekteri so celo trdili, da je stara baba nekega kaplančiča v oblacih vidila, pa ga z megle na tla vrgla, da si je nogi polomil. Nekteri so rekli, da sta jo dva dijaka v neki gostilnici napravila, pa oštirica boje se gromenja in toče v izbi, je duri odprla in zbežala, za njo se je pa toča vsula skoz duri in je devet far pobila. Nekteri so rekli, da se je bila prejšnji dan gora užgala, v kteri so bili lintvorji, in ko je do njih stanovališč prigorelo, so lintvorji zbežali v zrak, pa njim je sledila toča in nevihta, ki je drevje lomila in hiše podirala. Na Dunaji so neki 5 lintvorjev ubili. Nekteri so dolžili bolj učene može ali celo stare babe (čarovnice), da so točo napravile, govoreči, da so točo napravile, da so jih v oblacih z vrečami, v kterih je toča bila, vidili letati in jo na zemljo sipati. V nekem kraji so bili na plani slamo zažgali in svinšeka (svinsko blato) na njo naderali, da dim smrdeč bi čarovnice (copernice) odgnal, pa kar strela treši v kori-šče in razkadi ga krog in krog. J. Frankolski.«
Foto: Črtomir Goznik
ju okoli 50 stopinj pod ničlo. Najnižjo temperaturo so v Oj-mjakonu zabeležili leta 1924, ko so namerili -71,2 stopinje Celzija, kar je najnižja temperatura, ki je bila kadarkoli izmerjena izven Antarktike.
Kl I lVl ■	■
Najvišja izmerjena temperatura vseh časov
Dolina smrti v Kaliforniji slovi po visokih temperaturah, ki poleti v povprečju dosežejo 46,7 stopinje Celzija. Leta 1913 pa se je Dolina smrti s temperaturo 56,7 stopinje Celzija vpisala v knjigo rekordov.
V Kuvajtu in Iraku so 21. julija letos zabeležili najbolj vroč dan v zgodovini meritev na vzhodni polobli. V krajih Mitribah in 1,5-mili-jonski Basri se je temperatura povzpela vse do 54 stopinj Celzija!
Najdaljše suho obdobje v zgodovini
Najdaljše sušno obdobje na svetu je trajalo kar dobrih 14 let oziroma 173 mesecev. V mestu Arica v Čilu namreč od oktobra leta 1903 pa vse do januarja leta 1918 ni padla niti ena dežna kapljica.
Največja količina padavin v 24 urah
Rekord za največjo količino padavin v enem dnevu prihaja z otoka La Reunion v Indijskem oceanu. Tam je med 7. in 8. januarjem 1966 v 24 urah padlo 1825 milimetrov dežja.
Največja količina padavin v 1 minuti
Največja količina padavin v eni minuti je padla v Union-villu v ameriški zvezni državi Maryland 14. julija 1956. Ta-
krat so v eni minuti izmerili 31,2 milimetra padavin. Za primerjavo: v subtropskih krajih razglasijo najvišjo stopnjo ogroženosti, če padavine presežejo 70 milimetrov v eni uri.
Največja zrna toče so tehtala 4,5 kg
Do sedaj največja zrna toče so padala na Kitajskem leta 1902, ko so izmerili zrno toče s premerom 21 cm in težko 4,5 kg. Toča je lahko tudi usodna, saj je leta 1986 v Bangladešu umrlo 92 ljudi, posamezna zrna toče pa so tehtala več kot kilogram. Leta 1984 je toča z orkanskim neurjem prizadela München. Ogromna zrna premera do 19 cm so padala v pasu 250 km. Poškodovanih je bilo 700.000 hiš in 200.000 avtomobilov. Več kot štiristo ljudi je bilo ranjenih, a smrtnih žrtev k sreči ni bilo.
Pripravil: JŠ
Osebna kronika
Rojstva: Janja Tramšek, Apače 8, Lovrenc na Dr. polju - deklica Taja; Silvija Podhraški, Kungota pri Ptuju 60, Kidričevo - deček Marcus; Vahida Helja, Volkmerjeva
24,	Ptuj - deklica Sajra; Andreja Robar Čavničar, Sp. Polskava 19, Pragersko - deklica; Kaja Veldin, Kraigherjeva ul. 25, Ptuj - deklica Diana; Melanie Erker, Majšperk 89, Majšperk - deklica Emely; Tamara Jurič, Kočice 73, Žetale
-	deklica Tia; Klementina Serdin-šek, Dornava 99 b, Dornava - deček Lanai; Violeta Vučkovic, Ul.
25.	maja 6, Ptuj - deček Jovan; Marjetka Prevolšek, Žetale 8 a, Žetale - deček Svitan; Tea Lah, Sobetinci 21, Markovci - deček Žan; Karmen Teskač Plajnšek, Sp. Jablane 8 a, Cirkovce - deček Voranc; Barbara Šimenko, Dorna-vska cesta 10 a, Ptuj - deklica Liza; Sabina Golob, Šardinje 48, Velika Nedelja - deklica Žana; Tanja Kumer, Potrčeva cesta 55, Ptuj
-	deklica Sara; Bernarda Kolarič, Spodnji Velovlek 15 a, Ptuj - deček Filip; Nina Medved, Bukovci 84 f, Markovci - deček Lan; Edita Arnuš, Obrež 42, Središče ob Dravi - deklica Tinaja; Lucija Bedrač, Arbajterjeva ulica 7, Ptuj - deček Taj; Sabina Gajser, Dornava 146 a, Dornava - deklica Urška; Nina Kodrič, Slovenja vas 27 c, Hajdina
-	deklica Neža; Kaja Perger, Cesta v Njiverce 2, Kidričevo - deklica Mia; Bernarda Cigula, Dornava 96, Dornava - deklica Hajdi; Polona Korošec, Strmec pri Leskovcu 48, Zg. Leskovec - deček Taj; Nika Strnad, Koračice 76 b, Sv. Tomaž
-	deček Andrija.
Umrli so: Maks Božank, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 13, roj. 1941 - umrl 10. avgusta 2016; Terezija Mesarč, roj. Lampret, Jelovice 12, roj. 1926 - umrla 12. avgusta 2016; Terezija Golc, roj. Vuzem, Hrastovec 155, roj. 1935 - umrla 12. avgusta 2016; Vladimir Škorjanec, Ptuj, Potrčeva c. 51, roj. 1926 - umrl 12. avgusta 2016; Jožef Horvat, Podgorci 60, roj. 1951 - umrl 13. avgusta 2016; Viljem Šumenjak, Gorišnica 81, roj. 1944 - umrl 14. avgusta 2016; Ana Emeršič, roj. Pintarič, Nova vas pri Markovcih 97, roj. 1930 - umrla 16. avgusta 2016; Rudolf Rodošek, Planjsko 23, roj. 1941 - umrl 17. avgusta 2016; Stanislav Sgerm, Cirkovce 62, roj. 1933 - umrl 17. avgusta 2016. Poroke - Ptuj: Marijan Vidovič in Janja Škripač, Ptuj, Anželova ul. 2 a; Matej Petek, Zg. Kostrivnica 30, in Petra Bratušek, Medribnik 14; Milan Plohl, Grlinci 3 a, in Sabina Golob, Tibolci 19; Goran Kolednik, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 19, in Kaja Vršec, Cirkulane 54; Vinko Borovnik in Andreja Mohorič, Ptuj, Ul. heroja Lacka 1; Leon Matič in Nataša Kokol, Grlinci 5; Matic Stropnik, Ptuj, Čučkova ul. 6 a, in Natalija Hauptman, Vintarovci 37; Nejc Zupanec in Mateja Vouk, Mo-stečno 48.
Poroki - Ormož: Leon Žnidarič in Patricia Hvalec, Gorišnica 137; Goran Škrjanec in Tadeja Kosi, Spodnji Ključarovci 33. Poroka - Lenart: Pavlek Strm-šek in Majda Toplak, Gabrnik 47.
Napoved vremena za Slovenijo
Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši.
13/26
Foto: Črtomir Goznik
Danes bo pretežno jasno, le na vzhodu občasno zmerno oblačno. Ponekod bo še pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Zjutraj bo sveže, ponekod tudi megleno. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Vremenska slika
Po prehodu hladne fronte je nad srednjo Evropo, severnim Sredozemljem in severozahodnim Balkanom nastalo območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda doteka nad naše kraje hladnejši in bolj suh zrak.