(!©IM!McJME£GLAS
Leto XLVI - št. 12 - CENA 50 SIT
Kranj, petek, 12. februarja 1993
Po prenovi vile Bistrica nad Tržičem
Vrata odprta za zahtevne goste
Tržič, 10. februarja - Od danes je nekdanji protokolarni objekt nad Tržičem ponovno odprt za javnost. Podjetje Vila Bistrica je namreč uresničilo svoj prvi načrt, po katerem so preuredili notranjost vile tudi za gostinsko dejavnost. Še letos nameravajo urediti pet apartmajev in zunanjost z bazenom in teniškim igriščem.
Obnovitvena dela v stavbi so zajela ureditev sodobnih sanitarij v kleti, postavitev kuhinje po gostinskih zahtevah in točilnice za Potrebe strežbe v pritličju, obenem pa tudi ureditev recepcije in prenovo poročne dvorane. Na dvorišču so zgradili lastno parkirišče. Breme vseh naložb je prevzela lastnica podjetja, založba Slovenska knjiga, za kakovostno izvedbo obnove po posebnih zahtevah pa so poskrbeli številni domači poslovni partnerji.
O uspešnosti prenove so se včeraj lahko prepričali številni povabljeni gostje iz tržiške občine - med njimi tudi župan Peter Smuk, republike in celo sosednje Hrvaške. Kot je povedal direktor Dušan Podrekar, ki je uresničeval projekt prenove, bodo imeli v veliki
in manjši restavraciji na razpolago 48 sedežev, poleti pa bodo stregli tudi na terasi. Restavracija bo odprta vsak dan med 11. in 23. uro, vendar se bodo prilagajali tudi drugačnim potrebam gostov. Postregli bodo z evropsko hrano, ki bo kakovostno sestavljena. Privabiti nameravajo namreč zahtevnejše goste, ki naj bi jim še letos ponudili teniško igrišče in zatem tudi bazen ter apartmaje.
Ob ponovnem odprtju vile je njene prostore okrasil s svojimi slikami domači akademski slikar Dušan Premrl. Poslovno-kul-turni center pa nameravajo pozneje izkoristiti razen za galerijsko dejavnost tudi za promocije knjig, razne prireditve in poročne obrede.© S. Saje
Slovenska nacionalna stranka
Jutri izredni kongres
Ljubljana, 12. februarja - Za jutri, 13. februarja, ob 11. uri je v veliki sejni dvorani Dela v Ljubljani sklican izredni kongres Slovenske nacionalne stranke. Predsednik stranke Zmago Jelinčič sklicu oporeka, sklicatelji kongresa, poslanci državnega zbora, ki so se izločili iz Jelinčičeve poslanske skupine, pa pravijo, da je kongres nujen. Člani stranke, volivci in simpatizerji zamerijo Predsedniku Jelinčiču povezovanje z levico in vodenje nedopustne parlamentarne politike, ki se je izrazila v podpori kandidaturi dr. Janeza Drnovška in nasprotovanju Janezu Janši kot obrambnemu ministru. Jelinčiču zamerijo nedemokratičnost in skrivanje finančnega poslovanja. Na kongresu bodo izvolili Predsedstvo in organe stranke, ki jih doslej ni bilo. • J. K.
Novo vodstvo tržiške predilnice
Tržič, 11. februarja - Bombažna predilnica in tkalnica Tržič se je Štiri mesece po končanem stečajnem postopku registrirala kot družba z omejeno odgovornostjo. V njej je postal vršilec dolžnosti direktorja Janko Maček, dosedanji finančni direktor podjetja.
Na prvi skupščini družbe 20. januarja 1993 so izvolili 5-član« ski upravni odbor, v katerem so poleg predstavnika družbenega kapitala trije zastopniki upnikov, en zunanji član pa zastopa interese manjših vlagateljev. Slednjo dolžnost opravlja dosedanji direktor Matija Roblek-Majcen, zato bo kontinuiteta pri uresničevanj« zastavljenega programa zagotovoljena.
Upravni odbor je za direktorja družbe BPT Tržič imenoval Janka Mačka, ki za letos napoveduje Izpolnjevanje zahtevnih nalog. Čaka jih nekaj nujnih vlaganj, s katerimi bodo odpravili ozka grla v proizvodnji. Brez doseganja začrtanih količinskih planov namreč ne bo moč izpolniti visokih finančnih obveznosti pri poplačilu upnikov. Kot ugotavlja direktor Maček, jim spremenjen status firme omogoča normalno poslovanje, od prizadevnosti vseh zaposlenih pa bo odvisen obseg uresničenih nalog. • S. Saje
—■v.—
Življenje je spet dražje
Še prejšnji mesec je strokovna služba Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki redno spremlja gibanje življenjskih stroškov, ugotavljala, da se prvič v več letih niso povečali. Januarja na žalost to ne drži več.
Tričlanska delavska družina je januarja za povprečno življenje potrebovala 138.947 tolarjev ali za 5,78 odstotka več kot decembra, štiričlanska pa 167.720 tolarjev ali za 5,81 odstotka več kot konec minulega leta. Za nujne mesečne stroške tričlanske družine je bilo januarja potrebnih 50.282 tolarjev, štiričlanske pa 59.328 tolarjev, kar je pri obeh družinah za 7,10 odstotka več kot decembra. Že lep čas ugotavljamo, da s povprečnimi plačami ne dohajamo več stanja v povprečnih košaricah. Enako drži tudi za košarice, ki vsebujejo samo nujne življenjske potrebščine. Kdove ali si jih lahko privoščijo družine, ki živijo od zajamčene plače (na njihove potrebe so bile namreč tudi izračunane)? Januarska zajamčena plača je še vedno na lanski septembrski ravni, 21.330 tolarjev bruto, neto pa 13.500 tolarjev.
• D. Ž.
X
DANES
1--		Plačilna kartica ACTIVA
f lk		
		DENAR ZA AKTIVNE
[An	L	/O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
		
Predsednika na gradbišču Svetovnega trgovskega središča -Predsednik republike Milan Kučan in predsednik državnega zbora Herman Rigelnik sta v sredo obiskala gradbišče Svetovnega trgovskega središča, ki ga v Ljubljani gradi Smelt. Središče bo odprto septembra. Imelo bo skoraj 26.000 kvadratnih metrov uporabne površine, v podzemnih garažah bo nad 1000 parkirišč, izključno s tujim kapitalom pa bo zgrajen še hotel z 240 posteljami. Tretjina prostorov je že oddanih, polovico pa jih bo obdržal Smelt in jih oddajal v najem. Na sliki od leve proti desni: Jože Žagar, predsednik Smelta, Gregor Simonini, generalni sekretar centra, Milan Kučan, Herman Rigelnik in Feri Horvat, predsednik sveta WTC. • J. K., slika G. Šinik
Gorenjski gozdovi med najbolj ogroženimi
Spravilo lubadark do 15. marca
V Morioki štejejo izgube in končno tudi kolajne
Šesto mesto za Špelo Pretnar
Kranj, 11. februarja - Prirediteljem svetovnega smučarskega prvenstva vendarle počasi uspeva pripravljati smučarske proge, čeprav je prvotni program tekmovanj docela postavljen na glavo. Tako so minule dni v nebo zlasti zaskrbljeno zrle televizijske hiše. saj so za stroške satelita izgubile lepe denar* ce. pa tudi sponzorji, ki so za organizacijo prvenstva prispevali 13 milijonov denarja so zelo zaskrbljeni.
Vsake toliko časa pa se vreme vendarle malce umiri in program tekmovanj se nadaljuje pač s tisto panogo, ki jo je moč pripraviti. Tako so do četrtka ponoči podelili pet kompletov medalj, prejeli pa so jih smučarji sedmih držav, od tega največ Norvežani. Za naše smučarje je bil zlasti uspešen vele-slalomski nastop deklet, ko je odlična blejska smučarka Spela Pretnar v veleslalomu osvojila šesto mesto, njen uspeh pa je dopolnila mlada Vrhničanka Mojca Suhadolc z devetim mestom. Žal ni uspelo Urški Hrovat, ki je imela odlično izhodišče po prvem slalomu, vendar je v drugi vožnji napravila napako. • V. S.
Kranj - "Če lastniki in upra-vljalci gozdov februarja in marca ne bodo posekali in pospravili vsega drevja, ki ga je med lansko "stoletno sušo" napadel lubadar, se bo število doslej odkritih žarišč v slovenskih gozdovih podvojilo ali celo po-trojilo," je na novinarski konferenci v sredo dejal mag. Janez Pogačnik, ki pod okriljem republiškega ministrstva za gozdarstvo vodi državni "krizni štab" za zatiranje lubadarja.
Ministrstvo je predlagalo vladi sprejetje posebne uredbe (vlada je o njej odločala včeraj), po kateri naj bi na ogroženih območjih začeli veljati posebni ukrepi. Lastniki in upravljala gozdov bodo morali do 15. marca letos pospraviti vse lu-badarke, do 15. aprila pa urediti sečišča in pospraviti vse sečne ostanke. Na ogroženih območjih naj bi sečnjo, predvideno po 28. februarju, odložili na jesenski čas. Da bi med lastniki povečali zanimanje za spravilo lubadark, so predvideli tudi denarne spodbude.
V Sloveniji je ogrožena približno tretjina gozdov, med najbolj ogroženimi pa so po podatkih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo tudi gorenjski. (Več na kmetijski strani) • C. Z.
V ponedeljek izide razpis
Kam po osnovni šoli
Državno ministrstvo za šolstvo in šport bo v ponedeljek poslalo vsem osnovnošolcem posebno publikacijo, v kateri bodo razpisana prosta mesta za vpis v prvi letnik poklicnih in srednjih šol v Sloveniji. Razpis, ki tokrat prihaja pol meseca prej kot minula leta, opredeljuje tudi roke za oddajo prijave za vpis, za sam vpis, pogoje, informativne dneve, skratka vse, kar je treba vedeti ob odločitvi, kam po osnovni šoli. • H. J.
S sodišča združenega dela
Izigravanje pravil obnašanja
Kranj, 10. februarja - Sodišče združenega dela v Kranju je lani prejelo 1278 predlogov za sodno varstvo, od prejšnjega leta je ostalo nerešenih še 299 zadev, trije sodniki pa so uspeli rešiti 458 zadev. Sodniki ugotavljajo, da na delovno pravnem področju vlada precejšnja brezpravnost, nespoštovanje zakonov, kolektivnih pogodb in internih predpisov, kar je po eni strani posledica gospodarskih razmer in sprememb družbenega sistema, po drugi pa tudi načrtnega izigravanja pravil predpisanega obnašanja. »
Med lani najštevilnejšimi vloženimi spori na sodišče združenega dela se 94 zadev nanaša na disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, 30 na razporeditve na druga dela. 844 na izplačila osebnih dohodkov, 39 na odškodnine zaradi nesreče pri delu, 20 na odločbe o čakanju na delo in 70 na prenehanje delovnega razmerja zaradi trajnih "presežkov". V primerjavi z letom prej seje v strukturi močno povečalo samo število sporov zaradi izplačil osebnih dohodkov.
Predsednik sodišča Marijan Debelak pravi, da gre v glavnem za individualne spore, čeprav je v nekaj primerih na strani predlagatelja tudi več ljudi, celo 146 skupaj, na drugi pa isto podjetje. Nekatera teh podjetij so že v stečaju ali tik pred njim. Pravna problematika v teh sporih je večinoma nova, kar je tudi delen razlog za pot na sodišče.
Med spori zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi določitve trajnih presežkov je sodišče združenega dela v Kranju lani z nekaj izjemami rešilo vse spore iz prve faze določitve presežkov v jeseniški Železarni, vloženih v letu 1991. V sporih te vrste - podobno je tudi v sporih zaradi čakanja na delo - sodišče ugotavlja napake v postopkih in kriterijih za določanje presežkov. Po sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev v podjetjih se dogaja, da so ob delo tudi delavci, ki jih program ne zajame, da so sporne ocene njihove uspešnosti dela, da v postopek ni vključen sindikat in podobno. V nekaterih primerih pa so delodajalci poskušali odločanje o presežkih prevaliti kar na sodišče. Takšni spori so praviloma dolgotrajni.
Nekoč je veljala ocena, zlasti pri direktorjih, da je sodišče združenega dela potuha za slabe delavce, češ sodišče vedno odloči v njihov prid. Če je kdaj to bilo res, zdaj vsekakor ni več. Primerjava med lani rešenimi spori pove, da je sodišče ugodilo v 36 odstotkih spornih zahtevkov, v 13 odstotkih delno, zavrnilo je 23 odstotkov zahtevkov, umaknjenih, zavrženih ali kako drugače rešenih pa je bilo 28 odstotkov. • H. Jelovčan
V svobodnih sindikatih prikazali posledice stavk
Delavci ne želijo stavkati
Ljubljana, 9. februarja - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so lani pripravili 229 stavk, v njih je sodelovalo 90 tisoč delavcev ali 17 odstotkov vseh zaposlenih. Za stavke so porabili 1.876.000 delovnih ur, ki so pomenile za 2,2 milijarde tolarjev izpada dohodka. Za ta denar bi 47 tisoč delavcev lahko dobilo povprečno mesečno plačo, 3900 delavcev pa bi jo lahko prejemalo vse leto. Tudi letos je bilo že deset stavk z 2426 stavkajočimi delavci.
Če bi med te številke, ki so zgovoren dokaz o materialni škodi, šteli še splošno opozorilno stavko, potem je bilo lani zaradi stavk 3,6 milijarde tolarjev izpada dohodka. Na ta račun bi 77 tisoč delavcev lahko dobilo eno povprečno plačo ali pa bi jo 6400 delavcev prejemalo vse leto. In še nekaj podatkov iz igre številk: lani je vsak zaposleni v Sloveniji stavkal pet ur in pol, ali 1320 delavcev ni delalo vse leto, stavka je trajala povprečno 24 ur. Največ stavk, več kot polovica, je bilo v kovinski industriji. Pri približno polovici stavk je bilo tudi zadoščeno stavkovnim zahtevam, med katerimi prednjačijo pravočasno in redno izplačilo plač, regres, plače po kolektivnih pogodbah in povišanje plač. Zahtevajo tudi izdajo listin za premalo izplačane osebne dohodke, zamenjavo vodstev v podjetjih, razčiščevanje lastninskih in reorganizacijskih postopkov.
Analizo lanskih stavk so v svobodnih sindikatih pripravili zato, da bi se njihovi pogajalski partnerji ob njih zamislili, ko bi se dogovarjali o kolektivnih pogodbah in o sklenitvi socialnega pakta. Delavci si nc želijo stavkati, hočejo le pošteno plačo, spoštovanje določil kolektivne pogodbe in normalno raven delavskih pravic, ne pa, da si morajo vse to priboriti s skrajnim sredstvom sindikalnega boja. O skrajnem brezupu pa pričajo gladovne stavke sindikalnih voditeljev. Številčni podatki o izgubljenih delovnih urah in materialni škodi zaradi stavk pa ne pomenijo, da se bodo v svobodnih sindikatih v prihodnje stavkam odrekli. Če ne bo podpisana (in seveda spoštovana) splošna kolektivna pogodba in iz nje izhajajoče panožne. če ne bo uspel dogovor o primerni izhodiščni plači ter uslišane zahteve po delavskih in sindikalnih pravicah, se bodo priprave na stavko nadaljevale.
STRANKARSKE NOVICE
Slovenska ljudska stranka
Trdno v opoziciji
Ljubljana, 10. februarja - "Dokler so Slovenski krščanski demokrati v vladni koaliciji, ni mogoče govoriti o združevanju s Slovensko ljudsko stranko," je dejal vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen. Kljub temu se njegova stranka trudi za čim boljše sodelovanje s krščanskimi demokrati, zlasti po občinah, kjer utegnejo skupaj sodelovati na lokalnih volitvah. Slovenska ljudska stranka je na državni ravni zoper sodelovanje slovenskih krščanskih demokratov z liberalnimi demokrati in strankami združene liste. Če bi se pa združili sedaj, bi pomenilo, da bi bila tudi ljudska stranka v vladni koaliciji in parlamentarne opozicije sploh več ne bi bilo. V prihodnosti vrata za združevanje niso zaprta, vendar bo proces počasnejši. Do njega mora priti po naravni poti.' ne pa z ultimati in tihimi načrti, pa bi po združitvi krščanski demokrati ostali vodilni, ljudska stranka pa naj bi bila nekakšna kmečka zveza znotraj krščanske demokracije. • J. K.
Združena lista
Previsoke poslanske in ministrske plače
Ljubljana, 10. februarja - Predstavniki strank Združene liste so na časnikarski konferenci povedali, da se zavzemajo za znižanje poslanskih in ministrskih plač za 20 odstotkov, tako da bi bila najnižja poslanska neto plača z vsemi dodatki 150 tisoč tolarjev, predsednik dr/.i\nega zbora pa naj bi imel 250.000 tolarjev plače. Vsak poslanec naj bi bil upravičen do največ treh dodatkov. Predstavniki Združene liste se tudi zavzemajo, da bi bil pogoj za upokojitev poslanca 25 let delovne in ne pokojninske dobe. • J. K.
Borut PAHOR, poslanec Združene liste v državnem zboru in vodja slovenske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope
Slovenija ima mednarodno spričevalo zrelosti
"Pričakujemo, da bomo 14. maja soglasno, z aklamacijo, sprejeti v polnopravno članstvo Sveta Evrope. Politični odbor je pretekli teden sprejel predlog, da nas ministrski komite maja povabi v polnopravno članstvo," je po vrnitvi iz Strasbour-ga povedal Borut Pahor.
Kakšna je pravzaprav vloga Sveta Evrope in njegove parlamentarne skupščine?
"Svet Evrope je edina vseev-ropska institucija. Ustanovljen je bil maja leta 1949, da bi utrjeval vrednote parlamentarne demokracije in zahodne civilizacije. Bistvo njegovega delovanja je ukvarjanje s človekovimi pravicami, z vprašanji pravne države in sploh s tistimi problemi, ki hu-manizirajo življenje. S padcem berlinskega zidu se je delovanje sveta razširilo in postaja neke vrste organizacija evropskih držav. Svet ima danes 27 polnopravnih članic, pred vrati pa čakajo tako rekoč vse evropske države, ki imajo že status posebnih gostij ali si za takšen položaj šele prizadevajo. Slovenija je posebna gostja od lanskega februarja. Evropa se sooča z inflacijo institucij na področju varnosti, varovanja človekovih pravic in pri političnem ter gospodarskem sodelovanju. Svet ima v tej inflaciji svojo perspektivo, zato bo naše polnopravno članstvo izredno pomembno. Svet bo lahko pred ostalimi, če bo seveda zbral dovolj poguma. Je namreč dvoglava organizacija. Ima ministrski komite in parlamentarno skupščino, v kateri pa parlamentarci ne predstavljajo direktno svojih držav, ampak predvsem javno mnenje teh držav. V tem smislu smo lahko svobodnejši. Zato je bila parlamentarna skupščina, v kateri sedaj sedimo Slovenci, korak pred ostalimi evropskimi ustanovami v obsodbi agresije, v videnju narave konflikta, pri humanitarnih akcijah in reševanju begunske problematike. Tu se le srečujemo parlamentarci 36 držav. Dobimo
se za en teden, delamo od osmih zjutraj do osmih zvečer, se srečujemo, pogovarjamo, lobiramo. Marsikaj se da narediti in dogovoriti."
Merila za sprejem so ostra. Na katerih področjih so Slovenijo posebej preverjali? Posebni opazovalci sveta so bili tudi na decembrskih volitvah.
"Svet je v konceptualni zagati, kako široko odpreti vrata novim članicam. Mnogi poslanci se zavzemajo za restriktiven pristop in za omejevanje članstva predvsem na Zahodno in Srednjo Evropo. Mi se bomo šele kasneje zavedeli pomena našega sprejema v Svet Evrope. To nam je uspelo kot edini balkanski državi in imamo propustnico za vse ostale evropske integracije. Imamo mednarodno spričevalo o zrelosti slovenske države. Merila za sprejem so vedno ostrejša. Parlamentarci so najbolj pozorni na spoštovanje človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Ko postane država članica, podpiše Konvencijo o
spoštovanju človekovih pravic. V Sloveniji je bilo veliko misij. Vsi dajejo klobuk dol pred našo rešitvijo manjšinskega vprašanja. Ocenjujejo, da imamo v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami prednosti pri politični tradiciji, pri vzgoji tolerantnega duha in pri možnostih razvoja institucij demokracije. Prav varstvo človekovih pravic nam je odprlo vrata v Svet Evrope. Poročevalci Sveta so vedno bolj pedantni. Poročila so precizna in strokovna."
Opazovalci, ki so decembra lani spremljali naše volitve, so se posebej zanimali za svobodo sredstev obveščanja. Kakšno oceno smo dobili?
"Svoboda tiska je hit tema Sveta Evrope. Kakršnokoli poročilo ali namig, da so ključni mediji pod državnim pokrovom, bi nam vrata v Svet Evrope zaprl. Tu je treba biti brezhiben. Kandidate za člane dobesedno mučijo s temi vprašanji. Za Slovenijo ugotavljajo hitro pluralizacijo medijev in določeno tradicijo na tem področju ter možnosti, da ljudje nastopajo v javnosti. Posebej občutljivi so na televizijo. Se pa zavedajo, da ima televizija v majhni državi poseben položaj in da je lahko hitro plen politike. Moramo pa narediti vse, da se politiko udari po prstih, ko posega po medijih."
Je država članica dolžna določila konvencij, ki jih podpiše ob vstopu v Svet Evrope, vključiti v svojo zakonodajo? Ali to kdo preverja?
"Svet Evrope je z velikimi simpatijami sprejel našo odločitev.
da spoštujemo izjavo o dobrih namenih, ki jo je sprejel parlament ob osamosvojitvi. Smo ena redkih držav, ki ima v svojem parlamentu direktno zastopstvo manjšinskih poslancev. Organi sveta preverjajo, ali država v svoji zakonodaji spoštuje podpisane konvencije. Zadnje leto smo priča v parlamentarni skupščini žol-čni razpravi, ali je treba to preverjati samo pri novih članicah ali tudi pri starih. Poslanci zahtevajo dodatne instrumente za kontrolo spoštovanja človekovih pravic. Na zadnjem zasedanju je bil sprejet dodatek k protokolu o zaščiti manjšinskih pravic. Razmišljajo o združitvi komisije in sodišča za človekove pravice. Tako bi dobili avtoritativen in ugleden organ, ki bi lahko učinkovito posredoval v sporih."
Slovenija bo sprejeta v Svet maja, čeprav je prošnjo vložila kasneje kot nekatere druge države. So nas končno začeli obravnavati ločeno od jugoslovanske krize?
"Ocenili so. da uresničujemo visoka merila za demokratičnost družbe in svobodo posameznika v njej. To bo okrepilo našo pogajalsko pozicijo pri včlanjevanju v druge evropske institucije. Naša delegacija se stalno prizadeva, da Slovenije ne bi obravnavali kot ostalih držav bivše Jugoslavije-Jaz sem na zadnjem zasedanju rekel: Slovenijo izločite iz tega-Mi smo mirna in stabilna država.
Izenačevanje Slovenije z bivšo Jugoslavijo je za nas krivično. Seveda pa se moramo zavedati. da smo majhni in da se moramo za mednarodno uveljavitev bolj truditi kot večje države. Priznavajo nam. da je bilo naše delovanje v Svetu Evrope doslej konstruktivno, da si prizadevamo za rešitev jugoslovanske krize in da ne pO; stavljamo v ospredje vojne ah miru, temveč gospodarski napredek in dobre odnose s sosedi i11 drugimi državami. Dobro je bila sprejeta tudi sestava naše delegacije, v kateri so predstavniki pozicije in opozicije. Svet je spoznal obe plati naše medalje. Sodelovali smo v treh najmočnejših političnih grupacijah: jaz v socialistični. Ivo Bizjak v krščansko ljudski in Tone Peršak v iibcraV nodemokratski. V teh skupinah so pogovori odkritejši. Upam, da bo tudi nova delegacija ravnala tako in pokazala razlike v političnih pogledih, glede k 1 j učnih vprašanj pa enotnost." # J. Koš' nje k
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Zadnji teden februarja bo spet zasedal državni zbor
Novi poslanci urejujejo zapuščino starih
Začasna delovna telesa državnega zbora za pravosodje, za gospodarske zadeve in za delo ter socialne zadeve so odloča* la, kateri zakonski predlogi, ki so obtičali v proceduralnem kolesju stare skupščine, bodo uvrščeni na dnevni red državnega zbora.
Ljubljana, 10. februarja - Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju bo šel na državni zbor kot osnutek, zakon o reprezentativnosti sindikatov pa kot predlog. Oba zakona bosta na dnevnem redu tokratne seje državnega zbora, ki se bo začela 23. februarja. Pred sejo bo začasno delovno telo še enkrat obravnavalo oba zakona. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju se zgleduje po enakih zakonih v Avstriji in Nemčiji, delavske pravice pa naj bi se pri nas lahko dogovorno širile, saj sindikati povsod niso ustrezno organizirani. Zakon o reprezentativnosti sindikatov pa je v proceduri že dve leti, vendar okrog 60 slovenskim sindikatom do predloga zakona  ni uspelo
poenotiti mnenj. Nedvomno bo ta zakon spodbudil sindikalno organiziranje in sploh določil, kdo je lahko reprezentativni sindikat. Oba zakona utegneta povzročiti negodovanje delodajalcev in mogoče celo izločilni veto v državnem svetu.
Tudi začasno delovno telo državnega zbora za pravosodje se je ukvarjalo z zapuščino prejšnje skupščine. Odločilo je, da gredo na februarsko sejo državnega zbora predlog sprememb in dopolnitev zakona o prekrških, osnutek zakona o prisilni poravnavi in stečaju in predlog za izdajo zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Zakon o prisilni poravnavi in stečaju bi pomenil katastrofo, če pred
Tudi varstvo okolja
Delovno telo državnega zbora za okoljevarstvene zadeve je soglašalo z uvrstitvijo zakona o varstvu okolja na februarsko sejo državnega zbora. Z njim naj bi to področje uredili po evropskih normah in odstranili pravno praznino na tem področju. Državni zbor naj bi končno sprejel tudi zakon o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic lanske suše. Zakon je že obravnavala prejšnja skupščina, vendar ga vsi zbori niso sprejeli.
V sredo seja državnega sveta
V sredo je bila seja komisije za poslovnik državnega sveta. O poslovniku bodo potrebne še razprave. Dogovorili so se pa, da bo seja državnega sveta v sredo, 17. februarja, pred sejo državnega zbora. Svetniki, tako naj bi se poslanci državnega sveta imenovali, bodo predhodno obravnavali zakone, kijih bo sprejemal državni zbor, in skušali vplivati na vsebino, tako da bi bilo kasnejših suspenzivnih ali odložnih vetov čim manj. Kjer pa bo izrečen, ga mora državni zbor spoštovati.
njegovim sprejetjem ne bo izvedeno lastninjenje in sprejet zakon o gospodarskih družbah. Rešitvi sta dve: moratorij nad uresničevanjem ali sprejem določb za prehodno obdobje. Gre predvsem za varnost delavcev v stečajnem postopku ali med prisilno poravnavo. Vlada predlaga ustanovitev posebnega sklada za zagotovitev pravic iz delovnega razmerja. V sklad naj bi vlagala država in podjetja, takšna rešitev pa je skladna s konvencijo Mednarodne organizacije dela.
Začasno delovno telo za gospodarske zadeve pa je menilo, da bi moral državni zbor obravnavati šest zakonov s tega področja. Ker gre za pomembne zakone, naj hi obravnavo začeli na predlog krščanskih demokratov v fazi osnu-
tkov. Gre za zakone o vzajemni!1 skladih, o investicijskih družbah in družbah za upravljanje, o u*>' spodarskih družbah, o revidiranji1 in o zaključnem računu proračun' za leto 1991. Večina teh zakono| je pomembnih za uresničitev privatizacijskega zakona. Zakon 0 revidiranju bo nadomestil zakon o računovodstvu. • J. Košnjek
|S L 0 \ E N S K HRANILNIC I IN POSOJILNICA i
^. J/
o 2
(mimmmmGLAs
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS k K A S I
l redniška politika: neodv isni nestrankarski poln k no informath ni poltednik s poudarkom hu dogajanjih na < iorenjskem Predsednik časopisnega sveta: l\ an Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko ValjaveC Odgovorna urednica: I eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: I lelena Jelovčan iožc KoSniek. I *a Mencingej Stojan §uje, Darinka Sfedej, Vilma Stanov m k Mariju Volčja k Cveto Zaploinik Dana.. Zavrl ŽM hir. And i c i /al.u Štefan Žurgi Lektoriranje: Marjeta Vozlič Fotografija: Corozd šunk Priprava za tisk: Mod m An. Kranj Tisk: Podjetje Dl I o - H K. 1 ,%k časopisov in revij, I jubljunu Uredništvo: MoV Pijadeja I Kranj, telefon 211-860. 211-835. telelav 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova H.. K rani. telefon: 218 463 lelefax: (064) 215-366 Mali oglasi: telefon 217-960 - sprejemamo n«* prt k »njen« 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku* uradne uie v sak dan od 7. do 17. ure / Časopis i/haia ob torkih in petkih Naročnina I ri mesečni obračun - indiv idualni naročniki imajo 2(1 odstotkom popust* /a tujino: let mi naročnina 140 1)1 vi Oglasne uoritvt po ceniku. Prometni davek po uopnji 5 odstotkov \ ceni časopisa (mnenje KMI 23/27-i>2)
Petek, 12. februarja 1993
PO GORENJSKEM
3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Na turistični kmetiji ostali na pol poti
Država obljublja, kreditov pa ni
Žirovnica, 11. februarja - Družina Žemlja je začela graditi apartmaje, restavracijo, igrišča, v prepričanju, da bo država držala besedo in ugodno kreditirala dokončno izgradnjo. Od obljub ni bilo nič in gradnja stoji. Od naših izseljencev ni bilo nobenega zakupa.
Slovenska turistična zveza je ob načelni podpori republiške skupščine in republiške vlade razglasila letošnje leto za leto turizma. Leto turizma naj bi bila priložnost, da se izboljša naš odnos do turizma in odpravijo nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo njegov razvoj. Tudi pri turizmu naj bi se približali evropskim standardom.
Kot so poudarili lani novembra na Bledu prihodnost ni v množičnem turizmu, temveč v kakovostni ponudbi; po strategiji razvoja naj bi Slovenija najprej ponudila naravna zdravilišča, Alpe in alpski svet, obalo, mesta s svojimi mestnimi jedri. Še poseben poudarek pa so dali oživitvi zasebnega turizma v čimveč manjših objektih.
Vse lepo in prav, vendar od želja do možnosti je pri nas kar velik korak. Dejstvo namreč je, da v Sloveniji ni možnosti za najetje ugodnih bančnih kreditov, še manj možnosti je, da bi denar dobili iz občinskih proračunov.
Sredstva pa naj bi bila v »republiki«, v okviru intervencij za turistično gospodarstvo, vendar pa razpisa še niso objavili- Po nekaterih informacij naj bi tisti zasebniki, ki so z investicijami že začeli in so tudi določena sredstva že vložili, za-
prosili za kredite preko izvršnih svetov skupščin občin.
V jeseniški občini je med takimi nedvomno prva družina Žemlja Filipa in Franca iz Sela pri Žirovnici. Na pobudo svetovalcev za kmetijstvo so leta 1990 začeli z izgradnjo turistične kmetije. Obljubili so jim nepovratna sredstva oziroma ugodne kredite.
Na vlogo, ki so jo vložili na Kmetijski zavod Ljubljana preko območne svetovalne službe, so po enem letu dobili odgovor z obrazložitvijo, da ni denarja. Obenem so se včlanili v agencijo VAS, ki je nastala v okviru Zadružne zveze Slovenije. Tam so jim obljubljali zakup apartmajev. Družina bi morala zgraditi najmanj tri apartmaje v velikosti 40 kvadratnih metrov in s skupnim večjim dnevnim prostorom ter enim športnim objektom v neposredni bližini. Na to pobudo so šli v izdelavo novega projekta, ki vse te zahteve tudi vsebuje.
Apartmaje naj bi zakupila agencija VAS z obrazložitvijo, da bo agencija VAS dobila kredite od naših izseljencev. Toda s tem ni bilo nič. Leta 1992 so ponovno vložili prošnjo za nepovratna sredstva - pa spet nič! Zdaj so pri družini Zemlja na polovico poti, saj je objekt zgra-
Izgradnja najbolj kvalitetnih apartmajev z vsemi pripadajočimi objekti na Selu pri Žirovnici je ena najboljših ponudb kmečkega turizma v jeseniški občini.
jen do pete gradbene faze, tenis igrišče pa je v zaključku.
Investicija na Selu je po mnenju sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo »kvalitetna, zanimiva, atraktivna, perspektivna in je velika pridobitev za kraj in občino, saj v vaseh pod Karavankami ni tako celovite turistično - gostinske ponudbe, kot jo vključuje ta program...« Družina je v objekt in igrišče do danes vložila okoli 20 milijonov tolarjev, samo lastnih sredstev, nimajo nobenih kreditov.
Zemlja Filip in Franc pravita:
»V dobri veri, da se bodo po vseh obljubah res dobili obljubljeni krediti, smo začeli z gradnjo, po vseh načrtih in vseh na-
potkih. Danes je škoda, da vse skupaj stoji; po projektu naj bi bila ponudba kompleksna, z najmodernejšimi apartmaji, restavracijskim delom, savno, igrišči in drugimi pripadajočimi objekti. Od obljub, da se bodo dobili krediti, ni bilo nič. Seveda bomo apartmaje že nekako dokončali, a nikoli ne bomo več verjeli obljubam za kakršnokoli družbeno pomoč...«
Tako je to pri nas - čeprav leto turizma, čeprav toliko primerjav in zgledov s koroškim kmečkim turizmom, pri nas ostajamo žal le pri besedah. In gremo celo tako daleč, da spodbujamo in obljubljamo, na koncu pa obljube požre-mo...t D. Sedej
Štipendiranje v radovljiški občini
Stranska veja je postala glavna
Pri štipendiranju bo v prihodnje pri spornih primerih spet pomembno mnenje centra za socialno delo.
Radovljica, 9. februarja - Če so nekdaj v radovljiški občini prevladovale kadrovske štipendije, ki so jih dijakom in študentom podeljevala podjetja, je položaj zdaj precej drugačen: državne (republiške) štipendije, ki so bile v preteklosti "stranska veja štipendiranja", so postale glavne, njihovo število pa narašča iz leta v leto. Število kadrovskih štipendij je močno upadlo, saj so štipendiranje opustila tudi podjetja, ki so v preteklosti veliko vlagala v kadre.
Kot je torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta povedal mag. Franc Belčič, vodja kranjske enote republiškega zavoda za zaposlovanje, v občini po februarskih podatkih prejema republiško štipendijo 1139 dijakov in študentov. Povprečna štipendija je 9.242 tolarjev in je zaradi dodatka za vožnjo (večina štipendistov se namreč vozi v šolo v Kranj, Ljubljano in na Jesenice) za enajst odstotkov višja od gorenjskega povprečja. Pri dodeljevanju štipendij je po besedah mag. Belčiča največji problem pri otrocih iz obrtniških in podjetniških družin. Ker nekatere dohodka ne prikažejo dovolj korektno, dobivajo štipendije tudi otroci, ki sicer do njih ne bi bili upravičeni. To povzroča negodovanje in nejevoljo. Da bi se izognili tovrstnim problemom, že za prihodnje šolsko leto predvidevajo, da bi pri dodeljevanju republiških štipendij za sporne primere uvedli še dodaten "filter" - mnenje centra za socialno delo.
Podatek, da ima letos samo deset podjetij v občini kadrovske štipendije, je Bogo Košnik iz radovljiškega sindikata označil kot "žaganje veje. na kateri sedijo direktorji". Da se število kadrovskih štipendij zmanjšuje, je po njegovem mnenju razlog tudi v tem, da v številnih podjetjih štipendije jemljejo kot (nepotrebni) strošek, ne pa kot naložbo v kadre. Še bolj kot to, da ni denarja za kadrovske štipendije, pa po mnenju člana izvršnega sveta Antona Šlibarja zaskrbljuje, da podjetja namenjajo zelo malo denarja za izobraževanje poslovodstva.
Andrej Ogrin, ki je v izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, je opozoril, da je nenormalno visoko povišanje katastrskega dohodka precej zmanjšalo število štipendistov med kmečkimi otroki.
To je bilo po njegovem mnenju krivično, še posebej zato, ker visok katastrski dohodek še ne pomeni, da je na kmetiji velik ostanek dohodka. Janko Jan je celo menil, da bi bili zaradi poslabšanja razmer v kmetijstvu do štipendij upravičeni skoraj vsi kmečki otroci. Mag. Franc Belčič se ni strinjal z oceno, da bi bili otroci s kmetij prikrajšani pri štipendiranju; dejal pa je, da vprašanje, kolikšen dohodek najbolj ustreza katastrskemu dohodku, dopušča različne razprave. • C. Zaplotnik
Na Črnivcu ni več možnosti za širitev
Občina išče novo lokacijo za odlagališče
Visoka najemnina je občinsko vlado spodbudila k razmišljanju o novi lokaciji za odlagališče odpadkov.
Radovljica, 9. februarja - Izvršni svet je na torkovi seji sklenil, da morata uprava za urbanizem in javno podjetje Komunala v enem mesecu predložiti občinski vladi seznam lokacij, na katerih bi bilo mogoče urediti novo odlagališče odpadkov. Na Črnivcu, kjer je smetišče zdaj, ni več možnosti za širitev pa tudi sicer si v krajevni skupnosti želijo, da bi ga čimprej zaprli in sanirali.
Izvršni svet se je za takšen sklep odločil, potem ko je pokušal informacijo o letošnji najemnini za odlagališče na Črnivcu. Lastnika zemljišča, na katerem je odlagališče, namreč zahtevata za letos od javnega Podjetja Komunala oz. od občine kot ustanoviteljice podjetja okrog 40.000 mark najemnine ali poldrugo marko za kvadratni meter. Kot je povedala direktorica Komunale in članica izvršnega sveta Bernarda Podlipnik, najemnina predstavlja za Komunalo velik izdatek, ki ga ne more vračunati v ceno odvoza komunalnih odpadkov; še posebej zato ne, ker
je cena že osem mesecev v republiški pristojnosti. Komunala je lastnikoma zaradi lažje ureditve odlagališča predlagala tudi odkup zemljišč, vendar pa so v kraju pobudo razumeli, kot da želi še naprej ohraniti odlagališče na stari lokaciji.
Ker na Črnivcu širitev iz ekoloških in drugih razlogov ni več mogoča (čez dve leti pote-čejo tudi najemne pogodbe), je za občino edina rešitev, da poišče novo lokacijo. Kot smo slišali na seji, bi jo morala poiskati še letos, če bi hotela pravočasno, do 1995. leta, speljati vse potrebne postopke. Pot do nove lokacije bo zanesljivo zelo težavna. Ne samo zaradi odporov, ki jih je pričakovati povsod, kjerkoli že bo, ampak tudi zato, ker je občina na gosto
"posejana" z vodnimi viri in je tudi sicer ekološko zelo občutljiva. Verjetno bo tudi v radovljiški občini treba ubrati pot, kakršno so v tujih državah, in kraju, ki bi bil pripravljen sprejeti odlagališče, ponuditi visoko rento.© C. Z.
Letos vendarle projekti za osemletko v Poljanah
Poljanci vztrajajo
Škof ja Loka, 10. februarja - Poljanci so včeraj pri občinskem izvršnem sveta protestirali, ker v predlogu letošnjega proračuna ni predvidel denarja za izdelavo projektov, po katerih naj bi novo štirirazredno osnovao šolo dogradili v osemletko.
Kot je povedal Srečo Erzaožnik, v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj zadolžen za družbene dejavnosti, je izvršni svet po včerajšnji seji naročil, naj se v proračunu za projekte najde pol milijona tolarjev, za približno enako vsoto pa so se zadolžili tudi v Poljanah, kjer naj bi prodali zemljišče okrog stare osnovne Šole.
V poljanskem šolskem okolišu je za dober oddelek ali dva šibka oddelka otrok v posameznem razredu. Če bi šola postala osemletka, bi verjetno kazalo nekoliko spremeniti, razširiti meje okoliša v prid večji napolnjenosti oddelkov, obenem pa bi s tem rahlo razbremenili tudi šoli v Gorenji vasi ia Skofji Loki. V Poljanah pristajajo na skrajno racionalno dozidavo novih prostorov. Ob preoblikovanju v osemletko bi na razredni stopnji lahko uvedli dvoizmenski pouk, dve ali tri učilnice bi lahko pridobili tudi na podstrešju sedanje šolske stavbe. • H. Jelovčan
S seje kranjske vlade
Oskrunjena knjiga pripomb
Kranj, 11. februarja - Javna razprava o zazidalnem načrtu, kjer se krajani v knjigi pripomb na predložene urbanistične dokumente izživljajo z neslanostmi in neokusnostmi, nima nobenega smisla, so ugotovili na včerajšnji seji kranjske vlade. Prvič pa se je zgodilo, da je ministrstvo za obrambo zaprosilo za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Izkušnje ob zaključku javne razprave o zazidalnem načrtu Nova Mlaka - Grič, ko so bili dokumenti predstavljeni in razstavljeni v krajevni skupnosti Kokrica skupaj s knjigo pripomb, so dokaj žalostne; v zvezkih, namenjenih za vpisovanje pripomb so se znašli zapisi in risbe na ravni straniščne literature. Vse to kaže, da javne razprave o urbanističnih dokumentih v krajevnih skupnostih nimajo pravega smisla, so menili na tokratni seji kranjskega izvršnega sveta, in zakonodajalcu je treba predlagati, da se pri pripravi nove urbanistične zakonodaje, takim oblikam izogne. O namembnosti in ureditvi nekega zemljišča naj na osnovi strokovnih podlag soodloča lastnik, pripombe pa naj imajo možnost dati tudi neposredni sosedje. V konretnem primeru zazidalnega načrta, je bilo iz zbranih pripomb komaj mogoče izluščiti nekaj resnih pomislekov, do katerih se je izvršni svet opredelil, končna odločitev pa je v rokah občinske skupščine.
Višja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč
Ena redkih komunalnih dajatev, ki v preteklem letu ni bila zamrznjena, so bila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki so se v občini Kranj v letu 1992 trikrat podražila. Na podlagi gibanja cen pa se je na včerajšnji seji kranjska vlada odločila še za četrto podražitev, ki velja od 1. oktobra 1992 dalje, pri čemer se vrednost točke poveča za 3,7 odstotka.
Skoraj presenečenje pa je bila vloga Ministrstva za obrambo Republike Slovenije za lokacijsko dovoljenje za postavitev montažnega skladišča za stroje, opremo in orodja na strelišču Crngrob - doslej namreč na zemljiščih nekdanje JLA ta in tudi TO ni spraševala glede gradnje, pri čemer je bilo v razpravi zlasti s stališča nevarnosti za okolje kar nekaj pomislekov. Kljub vsemu so se odločili, da zahtevi ugode, skrbi pa jih, da bi se objekt ne uporabljal v drugačne namene, kot so deklarirani. Možnosti kontrole oz. preverjanja so namreč omejene... • Š. Ž.
Avstrijec bi gradil v Jasni
Jesenice, 11. februarja - V jeseniški občini so prejeli prav zanimivo ponudbo: avstrijski državljan, inženir po stroki, jim je poslal ponudbo z elaboratom, da bi v Jasni v Kranjski Gori postavil elektrarno! Hidrocentrala na Pišnici naj bi po njegovem predlogu letno proizvajala 391 tisoč kilovatnih ur električne energije. V natančnem popisu stanja dipl. inženir iz sosednje Avstrije zatrjuje, da bi bilo sicer treba poglobiti jezero, vendar pa turistična podoba Jasne nikakor ne bi bila okrnjena! Vse turistične poti bi ostale, prav tako postavitev objekta ne bi vplivala ne na favno in ne na floro. Ponudnik tudi zagotavlja, da ima za gradnjo hidrocentrale v Pišnici potreben kapital.
V občini so ponudbo po službeni poti proučili. Na elektrogospodarstvu Gorenjske pravijo, da za ta del Gorenjske oziroma za jeseniško občino še ni izdelana elektrogospodarska bilanca potreb in možnosti.
Vsekakor pa se ob takih ponudbah postavlja vrsta vprašanj in domnev.
Po sedaj veljavnih slovenskih zakonih lahko zemljo kupujejo le slovenski državljani, zato domnevajo, da bi investicija Avstrijca potekala ob nujnem poslovnem sodelovanju slovenskega državljana. Vsekakor na jeseniški občini nameravajo poiskati vsa potrebna mnenja in avstrijskemu ponudniku čimprej odgovoriti.• D. S.
TECHNO
FOTO HI-FI VIDEO
Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/211-122 /za hotelom Jelen/
PREMIŠLJUJETE NAKUPU POHIŠTVA IN BELE TEHNIKE
Pokličite 064/403-871
5TpCfltR PMff
ŠIVALNI, PLETILNI IN OWERLOCK^OJI ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO
SINGER šivalni stroj z 20 programi...............................................................neto DEM 360.-
PFAFF pletilni stroj za debelo in tanko.........................................................neto DEM 660-
bfOthef OVVERLOCK..............................................................................neto DEM 690.-
SINGER likalni stroj s paro............................................................................neto DEM 360-
PFAFF industrijski stroj z mizo in motorjem, rabljen..................................neto DEM 990.-
CELOVEC - center, 10. - Oktoberstrasse 24, tel.: 9943-463-513648, fax 5061115
Zaščita - za koga?
Delovni sestanek, ki so ga v Kranju pripravili zasebniki oziroma lastniki različnih lokalov in dejavnosti v mestu, je razkril in povedal veliko več, kot je bil morda celo načrtovani namen srečanja s predstavniki občinskih upravnih organov. Ugotovitve in nesmiselne razmere na področju parkiranja oziroma prometa z dovolilnicami, čiščenja, urejenosti, nereda iz različnih izkrivljenih dogajanj, kar zadeva narkomanijo, prireditve, red, so realno sliko tistega, kar naj bi dosegli s pred leti sprejetima odlokoma o prometu oziroma zapori, o čišenju in redu, predvolilnih in drugačnih obljubah in napovedih s tem v zvezi šele zdaj postavile v pravi okvir.
Če so se meščani, dnevni in stalni pred leti zavzemali za ureditev nevzdrinih razmer zaradi prometa skozi mesto, parkiranja, onesnaienja, reda in nereda, izgleda in so potem "dobili" odlok in na nekaterih področjih doživeli tudi nekatere spremembe, potem se je absurdnost celotnega dogajanja v mestu šele zdaj prav pokazala. Res sta osnovna za urejenost in dobrovoljno, prijazno počutje dogovorjeni ozirom opredeljeni red. Vendar pa je stanje, kakršno je danes v mestu, prej dokaz nereda in nevzdrinih pristajanj in zagovarjanj vsega (zaradi dogovorjenega in opredeljenega reda) kar življenje in utrip mesta prej hromi, kot pa mu daje živahno zadovoljnost in s tem prijaznost.
Z odloki in določili deklarirana zaščita, red, urejenost, pravila delovanja posameznih služb so se nenadoma pokazala, da zadovoljujejo le sama sebe, prebivalcem, ki živijo v mestu in mu Želijo dati vsebino in pravi utrip, pa so postali breme in jedro nekakšne vse bolj nevzdržne nevarne zatohlosti. Zato si v tem ugodnem trenutku za resnično ureditev "zadovoljnejšega mesta" vprašanje velja zastaviti drugače; izven ustaljenih dosedanjih določil, ki so po mnenju nekaterih še kako pravična Zaščita mesta ni samozadovoljstvo organov, ki bedijo nad spoštovanjem sedanjih določil, marveč je v zadovoljstvu meščanov in davkoplačevalcev, ki mestu edini lahko dajo pravo realnost Živahne podobe. #A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Krajevna skupnost Grad
Živahen kranjski led - Kranj - Gorenjski sejem, Programski svet Gorenjskega sejma in Skupščina občine Kranj so od 25. do 30. januarja pripravili brezplačno drsanje in s tem šolarjem vsaj na neki način "nadomestili" pomanjkanje snega med zimskimi počitnicami. Zadovoljstvo zaradi brezplačnega drsanja je presenetilo celo prireditelje, saj se je na drsališču v tednu dni, vsak dan po štiri ure, zvrstilo več kot 12 tisoč drsalcev. Tako je bil denar, ki so ga namenili za tovrstno zabavo in množično rekreacijo, dobro naložen. Ob tolikšnem vsakodnevnem obisku je bilo poskrbljeno tudi za organizacijo in red. Zabeležili so ta čas eno resnejšo in tri manjše poškodbe. #A. Ž.
JUGOTANIN
kemična industrija, po sevnica
odkupuje les
Les odkupujemo direktno aH preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev
rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd.
V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1.900 SIT/prm,
za dolžinski les pa 2.400 SIT/m*. Davek In prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun.
Vse druge Informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici.
KVsibcrtcc 6.0.O.
"GRIMŠČE"
- GRAD ROČNEGA PLETENJA
Razpisujemo tradicionalni natečaj za
ZLATO PLETIUO
Zainteresirane udeleženke, ki bi želele sodelovati, prosimo da nam prinesejo svoje ročno pletene izdelke do vključno 10.3.93.
Izdelke bomo razstavili, najboljše med njimi pa tudi nagradili.
Vabljene k sodelovanju.
V primeru dodatnih potrebnih informacij vas prosimo, da nas pokličite po tel.: 77-009.
Najmanj tri večje akcije
V letošnjem programu naj bi imele prednost tri večje akcije: vodovod na Ambrožu pod Krvavcem, obnova cerkve v Dvorjah in cesta Ravne - Stiska vas.
Grad, 11. februarja - Letošnji program krajevne skupnosti Grad na Cerkljanskem v kranjski občini, ki ga bodo sprejeli v teh dneh, bo vsaj kar zadeva glavne akcije", pomenil nadaljevanje že lani zastavljenih del. V vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da zaradi pripravljenosti za lastno delo in prispevek, kljub pričakovanim denarnim težavam v občinskem proračunu, pri pridobitvi potrebnih družbenih sredstev ne bi smelo biti posebnih in nepremostljivih težav.
V vodstvu krajevne skupnosti upajo, da bodo s skupnimi močmi in z razumevanjem pri razdeljevanju sredstev iz občinskega proračuna začeli z urejanjem ceste Kavne - Stiska vas.
Že lani, ko so v krajevni skupnosti precej dela, denarja in organiziranosti namenili rednim vzdrževalnim delom na komunalni infrastrukturi, so se začela večja dela, ki so bila pravzaprav priprava na letošnje večje akcije. Tako so se z vrtanjem začele priprave na ureditev vodovoda na Ambrožu pod Krvavcem. Iz natečaja za komunalno infrastrukturo so položili asfalt na cesto Močnik - Dovar, začeli pa so tudi s pripravami za obnovo ostrešja in zvonika na cerkvi v Dvorjah.
"Že ob urejanju zadnjega odseka ceste Dvorje - Šenturška gora so bila v naši KS resna razmišljanja, da bi se vključili v
Erogram in uredili tudi približno ilometer dolg odsek ceste od Raven do Stiske vasi, kjer v vasi že imajo asfalt. Takratne akcije potem nismo želeli cepiti, zdaj pa smo pripravljeni nanjo: Čeprav bodo letos možnosti za sredstva na občinskih cestah precej okrnjene, takšne so že napovedi, bomo vseeno v skupščini skušali doseči razumevanje za to cesto. Sicer pa nameravamo s programom sodelovati pri pridobitvi
sredstev za demografsko ogrožene kraje z ureditvijo vodovoda na Ambrožu pod Krvavcem, za občinska sredstva za urejanje skupnih prostorov v KS pa s cerkvijo v Dvorjah, kjer načrtujemo obnovo strehe in zvonika," sta pred dnevi, še pred sprejetjem programa, razlagala glavna dela iz programa KS za letos predsednik Ciril Hudobivnik in delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine Franc Žlebir.
Za ureditev vodovoda in normalno ter nemoteno preskrbo s
Sitno vodo na Ambrožu pod jvavcem so se s krajani tega dela v krajevni skupnosti že dogovorili, da bo vsaka hiša prispevala po 500 DEM in opravila po 25 delovnih ur. Na ta način bodo za investicijo, ki je ocenjena na 800 tisoč DEM prispevali okrog 55 odstotkov vseh sredstev. Za razliko pa nameravajo kandidirati za sredstva demografsko ogroženih.
Za cerkev v Dvorjah pa so že pridobili potreben les in nekaj materiala ter tudi zbirali soglasja, da bodo krajani to akcijo dodatno podprli. Zato upajo, da bodo z deli lahko letos začeli in cerkev, ki sodi med najlepše na Cerkljanskem, tudi letos obnovili-Sicer pa je letošnji program KS v osnutku zastavljen tako, da se bo v vsakem kraju v krajevni skupnosti nekaj dogajalo.Ob rednih vzdrževalnih delih so tudi manjše akcije za urejanje potov, javne razsvetljave... pri čemer pa bo prav tako potrebno sodelovanje krajanov. • A. Žalar
Načrti za ločevanje odpadkov
Baterije niso gospodinjski odpadek
Pobuda Zelenih Kranja za ločeno zbiranje iztrošenih baterij ta trenutek problema posebnih, nevarnih odpadkov ne rešuje, vendar je vseeno boljša, kot dosedanje metanje vsega odpadnega v skupni "gospodinjski koš".
Kranj, 11. februarja - Že nekaj časa so v trgovinah v Kranju dokaj lične škatle ali neke vrste manjši zabojniki, ki z napisom pojasnjujejo in vabijo, da iztrošene baterije ne bi več metali v zabojnike z gopspodinjskimi odpadki. Pobuda za takšno organizirano ločitev vseh vrst baterij (tudi avtomobilskih akumulatorjev, ki pa jih je moč oddati v Dinosu ali Surovini) je prišla od Zelenih Kranja, zdaj pa jo namerava JP Komunala razširiti na celotno občino.
"Problem baterij oziroma tovrstnih posebnih, strupenih odpadkov s sedanjim načinom zbiranja po trgovinah in načrtovanem v celotni občini, sicer še ne bo rešen, kot je že v nekaterih državah. Tako imenovane reci-klaže za tovrstne odpadke v Sloveniji ta trenutek še ni. Vendar pa bo do nje prav gotovo slej ko prej prišlo. Ločeno zbiranje pa je ta trenutek vseeno zelo "prijazna" pobuda, ki naj bi "razbremenila" s temi nevarnimi odpadki sedanjo komunalno deponijo," ugotavljata direktor Jože Pešak in Jože Stružnik iz Jav-
nega podjetja Komunala Kranj.
Že prihodnji mesec bo Komunala sedanja zbirna mesta iz trgovin v mestu razširila tudi na krajevne skupnosti v občini. Zbiranje bo brezplačno, trajalo bo skozi celo leto na vnaprej določenih mestih, odvoz pa je načrtovan za zdaj dvakrat na leto. Natančen razpored bodo v kratkem objavili v Gorenjskem glasu.
Sicer pa v podjetju Komunala načrtujejo tudi postopno organiziranost za zbiranje še nekaterih drugih posebnih od-
MHMJMIIhINNI
Iztrošene baterije že lahko odlagamo v posebne škatle, za katere so po trgovinah v Kranju poskrbeli Zeleni.
padkov, kot sta na primer papir in steklo. Obe surovini se trenutno za organizirano akcijo zbiralcem računsko sicer ne izi-deta, vendar v skrbi za urejeno
in čisto okolje lahko pričakujemo večje "razumevanje" države za to. Niso redke države, ki se že lep čas zavedajo in ločeno zbiranje tovrstnih in še nekaterih odpadkov subvencionirajo.
Tako se na tovrstno organizirano zbiranje s pripravo projektov za mesto in posamezna področja v njem v prvi fazi, kasneje pa za celotno občino, pripravljajo tudi v Javnem podjetju Komunala. S tem pa bi bilo tudi odlagališče odpadkov v občini vse bolj razbremenjeno tovrstnih odpadkov, ki se zdaj še vedno prepogosto mešajo z običajnimi gospodinjskimi. • A. Žalar
Občni zbor Gasilskega društva Virmaše - Sv. Duh
Med najboljšimi na področju mladine
Škofja Loka, 6. februarja - Dobra udeležba na občnem zboru, zelo veliko mladih, novost ženska desetina, zagnani na področju preventive, lahko označimo delo Gasilskega društva Virmaše - Sv. Duh v preteklem letu. K slavnostnemu vzdušju je prispeval blagoslov slike zaščitnika gasilcev sv. Florijana.
eg SAMSUNG
TELEVIZORJI !
37 cm SIT 30. 870
37cm,teletekst SIT 34. 020 51 cm, teletekst SIT 40. 950 55cm,teletekst SIT 46.620 63cm,TTX.stereo SIT 81. 270 72cm.TTX.stereo SIT 86. 310 VIDEOREKORDERJI od SIT 36.540 HIFI STOLPI od SIT 37.800
gledali vse hidrante v vaseh Grenc, Virmaše in Sv. Duh ter pripravili veselici, da so pridobili finančna sredstva, saj so dotacije skromne, je povedala predsednica društva Danica Langerholc.
Društvo je imelo lani osem akcij, sodelovalo je 72 članov društva, udeležili so se občinskega usposabljanja gasilskih desetin, mladinci so sodelovali na državnem gasilskem tekmovanju na Ptuju, delovati je začela ženska desetina, ki je opravila tudi dve mokri vaji. Premalo pa je še vedno zani-
manja za izobraževanje, je opozoril poveljnik Igor Juričan.
Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki šestih sosednjih gasilskih dru; štev, so priznanje podelili vodji ženske desetine Barbari Kri-žnar, kar bo nedvomno spodbuda za lani začeto delo.
K slovesnosti občnega zbora pa je prispevala slika zaščitnika gasilcev sv. Florijana, ki so jo blagoslovili že dan poprej, poslej bo visela v društveni sobi. Nedvomno so s tem najlepše obeležili tradicijo gasilstva na Slovenskem. • M. V.
TV-HIFI-V1DE0
od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure C. Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) tel.:212-367
MOŽNOST NAKUPA NA 3 OBROKE
Ml SMO NAJCENEJŠI
S TEM OGLASOM VAM ODOBRIMO
500SIT
POPUSTA
Na občnem zboru se je zbralo več kot 60 gasilk in gasilcev, med njimi je bilo zelo veliko mladih, kar je predsednik občinske gasilske zveze Rudi Zad-nik posebej pohvalil, saj je dejal, da so med najboljšimi na področju mladine med 25 gasilskimi društvi v škofjeloški
občini. Pohvalil je tudi preventivno dejavnost, kar je nedvomno prispevalo k temu, da požarov ni bilo.
Lani so se udeležili vseh gasilskih zborov in drugih gasilskih prireditev v občini, usposabljanja gasilske desetine in tekmovanj, preventivno so pre-
Številne prireditve - Kranj - V kranjskem Društvu upokojencev imajo tudi za letos v programu vse, že tradicionalne prireditve. Tako bo prva letošnja prireditev Veselo pustovanje, sledile pa bodo Prvoaprilska s potegavščinami, Velikonočna z ocenjevanjem pirhov, pa Šaljiva pošta, Srečanje muzikantov, Vinska trgatev, Veselo martinovanje in ob koncu leta seveda tudi silvestrovanje. Načrtujejo pa tudi posebno prireditev pod naslovom Nagradna uganka. Poleg prireditev pa imata pester program tudi komisiji za šport in izletnistvo. # (ip)
Pod Prešernovo sliko - Kranj Sekcija pri Društvu upokojencev v Kranju je v torek pripravila proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili so recitatorji in moški pevski zbor društva, ki ga vodi Janja Kovač. Zbor se je tokrat predstavil s šestimi Prešernovimi pesmimi. #(ip)
Učitelji v šoli za begunce v Kranju
Šola je naša obveza domovini
Po počitnicah se s polno paro nadaljuje tudi pouk za begunske otroke. V Kranju se jih šola 135, pet učilnic pa jim je v popoldanskem času odstopila kranjska Gimnazija.
Ko ob dveh popoldne zadnji gimnazijci zapustijo prizorišče, šolo za nekaj ur napolni otroški živžav. Skoraj poldrugo stotnijo begunskih otrok so razporedili v štiri kombinirane oddelke, da bi jim kljub vojni in izgnanstvu vcepili v glavo osnovnošolsko učenost. Z njimi dela °sem pedagogov (sedem učiteljev in logoped), ki so tudi sami begunci iz različnih krajev Bosne.
govskega) jezika, zdaj pa nekakšna ravnateljica šole za begunce v Kranju.
"Veliko zaslug, da pouk poteka v redu, imata tudi občina in zavod za šolstvo v Kranju, humanitarne organizacije (zlasti Rdeči križ) pa so poskrbele za nekatere učne pripomočke. Pouk poteka kombinirano, prvi in drugi razred skupaj, pa drugi in tretji... in tako do konca osemletke. To je za učitelje, ki doslej niso imeli izkušenj s kombinacijo, dokaj naporno. V skupinah je več kot 30 otrok in starejši imajo zaradi kombinacije z mlajšimi od pouka bistveno manj, kot bi imeli v normalnih okoliščinah. Sicer pa so tudi med otroki velike razlike. Prihajajo iz različnih koncev Bosne, z različnim predznanjem, pozna se jim tudi osem zamujenih mesecev brez šole. Pri nas skušamo nadomestiti zamujeno in dokončati nedokončano. Trudimo se. 25. junija bomo podelili spričevala in tedaj se bo videlo, v kolikšni meri smo uspeli."
Begunski otroci v Kranju «     obiskujejo šolo od 23. novembra. Vsak dan imajo po tri ure t> pouka. Zaradi bF;   časovne omejitve imajo ne-
Najsi je vojna v domovini še taka tragedija, najsi je begunska usoda še tako trda in brezizhodna, življenje mora teči naprej. Tudi za otroke, ki so med begunci v večini. Jeseni se je tudi za begunske otroke začelo šolsko leto, z zamudo sicer in z manjšim številom učnih ur kot vrstnikom, pa vendarle. Večinoma so begunske šole v zbirnih centrih, Kranj pa tega kljub 1600 beguncem nima, zato so morah za šolanje več kot sto šoloobveznih otrok poskrbeti drugače. Begunci živijo pri gostiteljskih družinah, ki so razpršene po vsej občini, tako da so morali pouk zanje organizirati v središču, kamor se nekateri zdaj vozijo celo z Jezerskega.
"Prostore za pouk je prijazno odstopila kranjska Gimnazija, Kjer smo zasedli štiri učilnice, zdaj pa se dogo-varjamo še o peti, da bi razdelili najštevilnejši peti in šesti razred," nam je povedala
Nafija Hašić, sicer učiteljica maternega (bo-sanskoherce-
Dr- Udija Stare, nevrologinja v zasebni praksi-
"Uspeš, če si vztrajen"
Jesenice, 11. februarja • Na Jesenicah je prvo zasebno zdravniško ambulanto odprla specialistka nevrologije dr. Lidija Stare. Med administrativnimi ovirami je morebiti najbolj neprijetna ta, da moraš v <»državni«> službi najprej dati odpoved, šele potem lahko zaprosiš za zasebno prakso.
V
, Dr. Lidija Stare je prva in za zdaj edina specialistka, ki se je v jeseniški občini odločila za zasebno zdravniško prakso. ohli    decemDra 'an' Je na Titovi 65, nasproti Kosove graščine, odprla zasebno nevrološko ambulanto. Koncesijo ji je kot specialistki Qalo ministrstvo za zdravstvo.
Kako to, da se je dr. Lidija Stare, ki je bila prej zaposlena v jeseniški bolnišnici, sploh odločila za zasebno delo?
V jeseniški bolnišnici sem se specializirala tri leta in se že pred JJJ™ °P°««>> da bom odprla zasebno prakso, če bo le mogoče. V ° ,n,c! m bBO sicer nobenih nesporazumov in smo prav lepo »oaelovali m se razumeli, ni pa bilo možnosti nadaljnjega razvoja. «ue so predvsem prostorske omejitve."
■ j aJ nekaj časa sem opremljala svojo specialistično ambulanto. To J tako kot z vsako drugo stvarjo: uspeš, če si vztrajen. Administrativnih ovir ni bilo veliko, Čeprav drži, da moraš imeti kar precej potrdil, da dobiš koncesijo od ministrstva. Zdi se mi, da je še največja ov'ra ta, da moraš dati prej odpoved, preden lahko zaprosiš za zasebno prakso.
V zasebni nevrološki ambulanti delam vsak dan: ukvarjam se s erapijo bolečine, z borelioznimi obolenji, terapijo nevroloških olezni, preiskavami in opravljam manjše posege. Gre večinoma za ,as'Čna nevrološka obolenja, seveda pa se srečujem tudi z
eksotičnimi primeri nevrologije.
"acienti prihajajo običajno z napotnicami, prihajajo pa tudi arnoplačniki. Pogodbo sem sklenila z obema zavarovalnicama in
aoslej glede plačilstoritev ni bilo nobenih problemov.
oh> ™ ^° norrnaliv'h Zavoda za zdravstveno varstvo. Normativi so Dičajni in znosni. V moji zasebni ambulanti čakalne dobe ni: počaka e le teden dni, kar je za bolnike s tovrstnimi obolenji zelo
dobrodošlo.
i ^ bolnišnico imam sklenjeno pogodbo za vse nevrološke preglede
s" hi Poteka P°vseni običajno in brez kakršnihkoli težav, saj se s odelavci v jeseniški bolnišnici nisem <»razšla«> z neko jezo ali ob
nasprotovanjih, ampak prijateljsko in sporazumno. £.ame je bil prehod v zasebno prakso - če izvzamemo finančne in
|,,aJ organizacijskih težav - prav spodbuden. Zdaj se veliko bolj ah ko posvetim stroki in sama odločam. Ni več neke časovne tesnjenosti, čeprav je čez dan klientov kar veliko. Vsakomur se
namreč za dalj časa posvetim, ostane pa mi čas tudi za študij in
,zPopolnjevanje v stroki." 9 D.Sedej
Zbrani pri pouku.
katere predmete okrnjene za polovico njihovega programa, le materni jezik in matematiko bodo predelali stoodstotno. V nižjih razredih je otrokom lažje, je povedala učiteljica 1. in 2. razreda Dušanka Ereiz, ki je 22 let poučevala v Tesliču.
"Vsak otrok ima svoj učbenik, medtem ko v višjih razredih ni tako, učbenike smo dobili s precejšnjo zamudo. Sicer pa veliko otrokom predstavlja oviro tudi vožnja v šolo. Pri družinah, kjer živijo, pa imajo tudi zelo različne možnosti za učenje."
V višjih razredih pride ena knjiga na štiri učence, je potrdil eden mlajših učiteljev,
Nenad Nužić, po materi Slovenec, sicer študent stomatologije iz Sarajeva, ki zdaj po sili razmer
poučuje kemijo, biologijo in angleščino. Sicer pa ni pomembno le znanje, ki ga daje prilagojena šola v posebnih okoliščinah. Za otroke je dobro, da so skupaj z vrstniki in zaposleni, da pozabijo, kaj se jim je v dogajalo v domovini. Enako velja za učitelje, ki so že prve mesece begunstva iskali možnost vključitve v humanitarno delo. Da ne izgubimo delovnih navad, je dejala ena od učiteljic. In da na ta način pomagamo domovini, če že ne moremo biti na bojišču.
• n.Z.Žlebir, foto: G. Šinik
MALA ANKETA
Sami izbiramo zdravnika
Od 1. januarja letos si na novo izbiramo osebnega zdravnika: tistega, ki nam bo v bolezni pomagal, nam pisal recepte in napotnice, ki bo odgovoren za naso bolniško. Za svojega zdravnika ga pooblastimo, ko smo prvikrat bolni. Veliko ljudi je z izbiro zdravnika že pohitelo, tako da se je najbolj priljubljenim že nakopičila potrebna "kvota" pacientov, drugi čakamo, da nas bo v ambulanto prignala bolezen. Kaj pa naši sogovorniki?
ostalo kaj več časa za skrb za zdravje, pa je že vprašanje."
Karel Pestar:
"Doslej si še nisem izbral svojega zdravnika, ker pač še nisem bil bolan. Tudi v preteklosti ga nisem veliko potreboval. Ker sem zasebnik, moram presneto skrbeti za to, da ne zbolim. Najbolj sem potreboval zdravnika, ko sem bil dvakrat v bolnišnici. Prejšnja leta je bil moj zdravnik dr. Novak, po njegovi upokojitvi pa bom najbrž izbral tistega, ki ga bo nasledil. Ljudje pričakujemo od zdravnika zlasti to, da se z njim da pogovoriti."
Justa Gor-janc: "Kronična bolnica sem, astmati-čarka, zato moram kar pogosto k zdravniku. Tako sem tudi že izbrala svojo zdravnico, in sicer tisto, pri kateri sem pred upokojitvijo delala. Bila sem namreč medicinska sestra. Kot bivša zdravstvena delavka nekoliko dvomim, da nam novi sistem prinaša kaj dobrega. Veliko pisanja je, ali pa bo
Pis-
Prej,
Rihard
ikar "Že ko nam tega še ni omogočal zakon, sem imel možnost izbrati svojega zdravnika. Zdaj ga že kaki dve leti »u"um!nisem videl. Kot športnik, ki zdravo živi, ga tudi ne potrebujem veliko. Z možnostjo proste izbire vsak poišče takeg.. zdravnika, ki mu bo zaupal. Zame pa je pri zdravniku odločilno, da me pravočasno opozori, če je z zdravjem kaj narobe."
Marija Pegam: "Všeč mi je način, da lahko sam izbereš zdravnika. Izbrala sem si istega zdravnika, ki sem ga imela prej. Z njim sem bila zadovoljna in mu tudi zaupam, da mi bo pomagal, zapisal zdravila, če jih bom potrebovala... Na srečo mi ga ni treba velikokrat obiskati, nazadnje sem ga zaradi išijasa." • D.Z.ŽIebir, foto: G. Šinik
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Pohod na Križno goro
Kranj, 10. februarja - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev organizira v četrtek, 18. februarja 1993, planinski pohod na 700 metrov visoko Križno goro. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 na kranjski avtobusni postaji, od koder se bodo ob 8.40 odpeljali z avtobusom proti Škofji Loki. Od tam se bodo peš podali na Križno goro. Na izletu bo okrog 4 ure aktivne hoje, vmes pa bodo odmori na Križni gori, Planici in Čepuljah, od koder se bodo vrnili v Kranj. Pohod bosta vodila Jože Šparovec in Srečo Mesaric, ki priporočata prilagoditev opreme vremenskim razmeram. • S. S.
Devetdesetletnik Anton Zaplotnik svetuje
Kdor si dela skrbi, gotovo zboli
Najstarejši Tržičan je vedno rad pel, do lani pa je sodeloval v zboru upokojencev.
Tržič, 9. februarja - Če Antona povprašate po najljubši pesmi, vam gotovo zapoje tisto: "Lub'm Trz'č, kjer se zdelujeta kosa, cevl'č...". Temu se ne gre čuditi, saj je Badelnekov Tona - tako mu pravijo znanci - danes eden redkih mojstrov, ki so znali obutev narediti in popraviti Pesem pa ga je spremljala tako v dobrem kot v slabem do častitljivih let.
Kdor se prvič sreča z njim, ne more verjeti, da je pred kratkim naložil že deveti križ. Njegova pokončna, suhljata postava, krepek korak in poln glas prej spominjajo na nekoga, ki se je šele dobro upokojil, pa je navdan z veseljem nad vsem, kar ga še čaka.
"Tudi danes bo lep dan," me je spodbudno pozdravil na vratih skromne hišice v Preski 22 in me med kratko vožnjo do stare gostilne v Pristavi podučil, da si človek ne sme delati preveč skrbi, če hoče dočakati visoko starost. Pri njih je to tudi v rodu, sem zvedel pozneje med klepetom ob kavi, saj je sestri Minki že 87 let, druga pa je umrla. Potlej se je Anton Zaplotnik povrnil v preteklost: "Mojemu očetu ni bilo dano dolgo življenje; odlomljena kovinska polknica ga je potolkla do smrti, ko sem imel šele dobra tri leta. Med prvo vojno smo otroci skupaj z materjo stradali, po njej pa je od odškodnine za očetom ostalo komaj za ene hlače."
Mladost je Tonetu minevala med štiriletnim ukom za čevljarja pri mojstru Klofutarju. Že tam se je spoznaval s prvimi čevljarekimi stroji in se naučil izdelati dober čevelj. Vmes je seveda moral poprijeti za vsakršno delo, tudi obutev voziti s koreto na železniško postajo. To je bilo še najbolj veselo opravilo, saj se je delal, kot da vozi imeniten avto, pa trobil z usti ob srečanju s fanti. Tudi po končanem delu je imel z njimi veliko skupnih zabav, najraje v telovadnici, kjer so se pripravljali za športne nastope in razne igre, zlasti ljudske.
"Na vajah smo se radi šalili, še posebej z dekleti," se je spomnil, kot bi bilo to včeraj, pa dodal: "Ampak svojo družico, Marijo, sem spoznal v hiši mojega mojstra, kjer je bila za služkinjo in kuharico. Leta 1926 sva se poročila. Takrat sem šel delat v tovarno Peko, kjer sem ostal vse do upokojitve leta 1958. Tam sem se naučil delati na vse stroje, kmalu sem postal oblikovalec, končal pa sem v sekalnici. Nisem napredoval, ker sem med vojno ostal zvest delu. Je pa moj edini sin Tonček, ki je 1944. leta padel kot partizan, odslužil zame. To je bil najhujši udarec za našo hišo," je z grenkobo v glasu priznal Tone, že hip zatem pa je rosno oko zbistril nov veder spomin.
"Zaslužek je bil premajhen za družino s petimi hčerami, zato sem ob popoldnevih hodil delat copate in popravljat čevlje. V delavnici pa je bilo vedno veselo, saj smo si čas krajšali s pripovedovanjem šal. Še bolj sem se sprostil ob petju; pri raznih zborih sem bil od mladosti do lani. Po nastopih sem se včasih vrnil domov tudi preveč dobre volje. Takrat me je žena malo zmerjala, a sicer sva vedno držala skupaj. Od 1986. leta, ko je umrla, skrbi zame hčerka Anica, druge pa tudi večkrat obiščem. Zadnjič smo se zbrali skupaj prejšnji mesec ob mojem rojstnem dnevu, ko so me prav lepo obdarili,'4 ni mogel skriti veselja sogovornik.
Preden sva se razšla, sem Antona Zaplotnika povprašal o popolnem receptu za dolgo življenje. Ponovil je, da je skromno življenje najbolj zdravo, le vsega slabega si človek ne sme gnati preveč k srcu. Tudi brez gibanja ni znal nikoli živeti; če ni nabiral drv v gozdu, je šel rad v planine, kamor še danes zahaja. Zadnjo cigareto je ugasnil že 1948. leta, kozarček dobrega vina pa mu še danes pnja. No, zaželimo mu jih še veliko! • Stojan Saje
Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranja.o.o.
Begunjska c. 5, Kranj oglaša prosto delovno mesto
PRAVNIKA za nedoločen čas
Posebni pogoji: dipl. pravnik, dve leti delovnih izkušenj, opravljen pravosodni izpit. Za objavljeno delovno mesto je določeno 6-mesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj d.o.o., Begunjska c. 5, Kranj.
TEMELJNO SODIŠČE V KRANJU
objavlja prosto delovno mesto
STROJEPISKE ZAPISNIKARICE
Poleg splošnih pogojev iz Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS 15/90), mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— zaključen program V. stopnje strokovne izobrazbe, smer upravni tehnik
— 2 leti delovnih izkušenj
— hitrost pisanja na stroj: 275 čistih udarcev v minuti
Strojepiska zapisnikarica bo sprejeta v delovno razmerje za določen čas šestih mesecev.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moše Pijadeja 2, 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. Pred izbiro bo opravljen preizkus hitrosti pisanja na stroj.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1989-1991.
V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava krajinsko slikarstvo 19. stoletja iz zbirk Gorenjskega muzeja.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Ilustracije Prešernovih pesmi in knjižna oprema Prešernovih poezij. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela Evge-na Guština.
BLED - V gradu Grimšče razstavlja krajine Fedor Žigon. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije Petre Černe na haiku poezijo Slavka Kvasa. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. Ob sobotah in nedeljah je na ogled tudi obnovljena bandera kovaškega ceha v cehovski zbirki. Za skupine po predhodni najavi predvajajo video kasete o zbirkah Loškega muzeja v ogrevanem prostoru pedagoške delavnice. V galerija Fara je do 13. februarja zaprta. V LTH galerija Menza na Trati razstavljata fotografije Peter Pokom ml. in Boštjan Pleska, oba FK A. Ažbe.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem'gledališču bodo v jutri, soboto, ob 19.30 bodo ponovili dramo Henrika Ibsna NORA - za izven in konto.
PREDDVOR: PREDSTAVA - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Kulturenem domu gostovala dramska skupina iz Čemšenika pri Zagorju z igro Zveze in razveze.
RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Sivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo grafik akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha na temo Krst pri Savici (Requiem) in pa Hudičev most. Na otvoritvi bo Prešernov Uvod h Krstu pri Savici interpretiral igralec Brane Grubar, član Drame SNG. SKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Loškega muzeja bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo oblikovcalca Oskarja Kogoja z naslovom Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. Avtorji razstave so Alenka Bajželj, dr. Stane Bernik in arh. Marjan Kocjan. TRŽIČ: RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v dvorani sv. Jožefa odprli razstavo umetniške fotografije dr. Jurija Kurilla, člana fotokluba Janez Puhar iz Kranja Ob otvoritvi bo koncert mladih glasbenikov; nastopili bodo Jure Rozman z Brezij pri Tržiču, Marko, Maja, Elena in Marjetka Hribernik iz Preddvora ter Barbara Jelinčič iz Rakeka, Barbara Pezdir iz Zg. Brnika in Ruda Avšič iz Ljubljane. ŽIRI: RAZSTAVA - V galeriji Svobode bodo danes, v petek, odprli razstavo akademskega slikarja Rafaela Terpina iz Idrije.
PODNART: PROSLAVA - V Domu kulture v Podnartu bodo jutri, v soboto, ob 19. uri pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili bodo učenci OŠ Stane Žagar iz Lipnice, učenci Glasbene šole Radovljica in Moški komorni zbor iz Podnarta.
CERKLJE: KONCERT - V Kulturnem domu bo danes, v petek, ob 19. uri Večer slovenskih ljudskih pesmi. Nastopa cerkveni pevski zbor Andrej Vavken iz Cerkelj. BOH. BISTRICA: FOLKLORA - V Domu Joža Ažmana bo jutri, v soboto, ob 17. uri srečanje otroških in odraslih folklornih skupin občine Radovljica. Predstavile se bodo tri otroške skupine iz Boh. Bistrice in Srednje vasi, ter odrasle folklorne skupine iz Boh. Bistrice, Ribna, Srednje vasi. Bleda, Lesc in Bohinja.
BOHINJSKA BELA - KUD Jezersko gostuje v nedeljo, 14. februarja, ob 19.30 v kulturnem domu na Bohuinjski Beli s Part-ljičevo igro Tolmun in kamen.
GALERIJSKI PROGRAM
Begunje na Gorenjskem - Galerijski svet v sestavi: likovni kritik Tatjana Pregl, likovni kritik Ivan Sedej, slikar Martin Avsenik, slikar Klavdij Tutta, likovni kritik Maruša Avguštin in predstavnica galerije Brigita Avsenik, je izbral program Galerije Avsenik v Begunjah na Gorenjskem za leto 1993. Predvidenih je dvanajst razstav, ki se menjajo mesečno in sicer: februarja bodo na ogled grafike objekti Italijana Franca Veccie-ta, marca bo avtorska razstava Tatjana Pregl s predstavitvijo slovenskih slikarjev - pedagogov Z. Didka, M. Preglja in M. Tršarja. Aprila bo razstavljal slike Maksim Sedej, maja bo prikaz ustvarjalnosti z mednarodnega srečanja Artrondo - likovne sekcije ordena Sv. Fortunata. Junija bodo dela razstavili slikarji združenja medicincev Ars Medici, julija pa udeleženci 2. mednarodnega srečanja Slovenija Open the Art. V okviru Arc-he z Josefom Apportinom, septembra pa bodo na ogled dela Valentina Omana iz Avstrije v okviru prenosa razstave Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Oktobra se bosta s slikami predstavila Avstrijca Franz Berger in Robert Primig, novembra bodo razstavljena kiparska dela Boštjana Putriha, decembra pa ustvarjalnost domačih umetnikov. • Drago Papler
RAIT
KIDRIČEVA 26/C 64270 JESENICE tel: 064/861-204 Delovni čas : od 8. do 15. ure, sobota od 8. do 12. ure NISSAN SUNNY 1.4 LX, 4 VRATA OPREMA LX: KATALIZATOR, RADIO, SERVO VOLAN, OGREVAN VOZNIKOV SEDEŽ,
BRISALCA ŽAROMETOV: 22.950 DEM
FORD FIESTA 1.3 SX, 3 VRATA 18.400 DEM
GOLF III 1.4 GL, 3 VRATA 23.900 DEM
OPEL ASTRA 1.4 GL, 3 VRATA (prednaročila) 22.400 DEM OPEL VECTRA 1.6 GL, 4 VRATA (prednaročila)  26.500 DEM
VSE CENE SO DO REGISTRACIJE.
ROK DOBAVE JE OD O DO ±<4 DNI.
SLOVENSKI PREPOROD IN BLAŽ KUMERDEJ
Bled - 27. januarja mineva 255. leto njegovega rojstva, 10. marca 188. leto njegove smrti in letos na pomlad 220. leto prve slovenske preporodne manifestacije, ki jo je naslovil v tistem času prvi Slovenec, Blaž Kumerdej, takratni dunajski vladi. S tem je opozoril na obstoj
nove, slovenske miselnosti.
V tem »domoljubnem načrtu« sicer Blaž Kumerdej ni odpravil iz nemških šol na Kranjskem nemščine, uvedel pa je pouk tudi v slovenščini in za tisti čas neverjetne novosti: posloveniti in sestaviti in izdati nove slovenske učbenike, Slovenci naj se v šoli učijo v slovenskem jeziku brati in pisati. To je bilo vsekakor prelomno, zgodovinsko obdobje, kajti Blaž Kumerdej je uspel in že dve leti pozneje, jeseni leta 1775 je bila z dekretom ustanovljena v Ljubljani normalka, njen ravnatelj pa je postal Blaž Kumerdej. Tako je 1. 1773 dejansko čas ustanavljanja prvih slovenskih šol na Kranjskem.
Že pred 1. 1780 je nastajal v Ljubljani "Zoisov preporodni krožek". Prva slavista tega krožka sta bila vsekakor Japelj in Kumerdej. Res je bil baron Žiga Zois mecen slovenskega preporoda, vendar je slovenska preporodna miselnost takrat še dokaj počasi prodirala v njegovo zavest, tako kakor A. T. Linhartu, ki se je tega leta vrnil z Dunaja z velikimi ambicijami za nemškega literata. Pozneje je sicer res Zois močno vplival na Linhartovo slovensko preporodno miselnost, vendar šele potem, ko se je sam dokopal do nje. In kdo naj bi mu pri tem pomagal? Najbližja sodelavca sta mu bila Japelj in Kumerdej. Vemo pa, da je bil prav Kumerdej prvi Slovenec in avtor prve slovenske preporodne manifestacije in njen izvajalec, zato ni težko ugotoviti, da je na Zoisovo slovensko preporodno miselnost lahko vplival le Blaž Kumerdej. Tako je Kumerdeje-va zasluga,, da je, četudi po Zoisovem posredovanju, postal Linhart to, kar danes pomeni v slovenski literarni zgodovini in v slovenski literaturi sploh!
L. 1781 je bila v Ljubljani obnovljena na Kumerdejevo pobudo "Akademija operozov", potem koje ustanovil že 1. 1779 filološko akademijo. Žal je po štirih letih propadla. Težko je navesti za to kak vzrok, vendar ni pri tem šlo za ali proti preporodni orientaciji.
Za slovensko preporodno usmeritev Zoisovega krožka je bilo odločilno, da je bilo poverjeno prevajanje Sv. Pisma Japlju in Kumerdeju, torej Zoisovima in Linhartovima sobe-
sednikoma. Ta prevod vsebuje v predgovoru prvega dela Novega testamenta obvestila, kiso mogla širiti slovensko preporodno obzorje. Sicer je bil ta prevod edini filološki pripomoček takrat, zato so se morali ravnati po pravopisu Japelj -Kumerdejeve Biblije iz 1. 1784.
V letih 1781 - 84 je Kumerdej končal prvo, drugo in tretjo redakcijo svoje "Kranjsko-slovan-ske slovnice". To je bila primerjalna slovnica slovanskih jezikov. Končna redakcija je bila že sama po sebi nov slovenski preporodni instrument. Tako je bil Blaž Kumerdej prvi slovenski filolog.
L. 1786 je bil Blaž Kumerdej premeščen v Celje kot okrožni šolski komisar in njegovo delo v Ljubljani je nekoliko zamrlo, medtem ko je bilo v Celju čutiti nek preporođen premik, kar je bila gotovo Kumerdejeva zasluga. Tu je dokončal prvi del slovarja in začel pisati tretji del slovnice. S preporodnega stališča je velika škoda, da je vse ostalo, žal, v rokopisu. Prav preporodno borben je sloviti Ku-merdejev predgovor iz I. 1791. -Natisnjen je bil prevod Japelj -Kumerdejeve Biblije 1. 1784, za šolske potrebe pa "Vađenja" 1. 1796, 1. 1800 in med 1801 -1803 in morda še spis o pljučnici. - V rokopisu so ostala, žal, številna druga dela, ki tu niso omenjena. 10. marca 1805 je Blaž Kumerdej umrl v Ljubljani. Njegova literarna zapuščina je prešla v last barona Žige Zoisa, pozneje pa v last Franca Serafina Metelka. Sedaj je shranjena v NUK-u v Ljubljani. Kumerdejeva, tudi rokopisna dela, so bila pozneje dostopna mnogim vidnim Slovencem, ki so ta dela študirali in se z njimi jezikovno bogatili. Med temi so bili Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Miklošič in drugi.
Slovenska literarna zgodovina namenja velikemu Blejcu in Slovencu častno mesto. Bil je med prvimi Slovenci, ki so želeli obravnavati materin jezik z izhodišča izrazite preporodne misli; prvi je opozoril takratne šolske oblasti na slovenski problem; bil je spreten oblikovalec preporodnih manifestacij, ki je vsaj dvajset let širil v svoji okolici slovensko preporodno zanimanje. Pomagal je pripeljati pr-
DNEVI KOMEDIJE
Danes se v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju začenja festival komedije, ki bo trajal do 6. marca, na njem pa se bo predstavilo osem komedij iz slovenskih gledališč.
Na tem festivalu, za katerega so bile vstopnice že pred mesecem dobesedno razgrabljene, bodo predstave vsak konec tedna, v petek in soboto. Na festivalu komedije letos sodelujejo: Mestno gledališče ljubljansko s Fravnovo igro Hrup za odrom, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Vitracovim Volkodlakom, Slovensko mladinsko gledališče z Rozmanovim Tartifom, Slovensko stalno gledališče iz Trsta z Nicolaijevim Hamletom v
Kikantni omaki, ljubljanska Drama z Molierovo Svatbo po sili in licolaijevo igro Blagi pokojniki, dragi možje, Prešernovo gledališče iz Kranja s Coonevjevo komedijo Zbeži od žene ter celjski gledališčniki z Molierovim Namišljenim bolnikom.
G0YAV NARODNI GALERIJI
V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava grafik španskega slikarja Francisca Goye.
Razstavo dveh znamenitih grafičnih ciklov Norosti (Disparates) in Strahote vojne (Desastres de la guerra) je omogočila Calcografia Nacional iz Madrida po dogovoru španskega in slovenskega zunanjega ministrstva. Cikel Govevih grafik Strahote vojne je eden najpretresljivejših v njegovem opusu, sporočilo, ki ga prinaša, pa govori o tem, da vojna ne pozna zmagovalcev in poražencev pač pa le poražence. Ob tej priložnosti je izšel tudi spremni katalog v slovenskem m španskem jeziku, v njem pa je med drugim tudi esej Juana Carreteja Parronda m Jesuse Veege o Goyi kot grafičnem umetniku ter reprodukcije skoraj stotih grafik razstavljenih ciklov.
ve uradne, slovenske osnovnošolske tekste. Pospeševal je preporod z organizacijo prve preporodne družbe in z usmeritvijo obnovljene akademije operozov. Prvi je opozarjal na potrebe komuniciranja z ostalimi Slovani. Trudil se je za ustaljenje literarnega jezika in pravopisa na naprednejši osnovi, kot je bila Pohlinova.
Tako, dragi Blejci in Slovenci, če še ne veste, je bil Blaž Kumerdej rojen v Zagoricah na Bledu 27. januarja 1738. Bil je doktor svobodnih umetnosti in doktor filozofije. Pravkar smo pisali o njegovih delih in zaslugah za slovenski jezik, slovenske šole, za slovenski preporod. Res mu slovenska literarna zgodovina namenja častno mesto, toda kaj so mu namenili Slovenci in kaj njegovi ožji rojaki, Blejci? Lepo so ga pozabili in ni jim mar, četudi so bili pred petimi leti opozorjeni na njegovo 250. letnico rojstva. V Ljubljani so izbrisali celo njegov grob po skoraj poldrugem stoletju, da so lahko postavili tam "gospodarsko razstavišče". Na istem pokopališču je bil pokopan tudi A. T. Linhart, vendar so njegov nagrobnik prenesli na Navje, kjer so nagrobniki tudi drugih slovenskih veličin, toda o Blažu Kumerdeju ni tam nobenega zaznamka, pa tudi kje drugje ne! Blejci so pa po njem poimenovali na Bledu, kjer je šele po zadnji svetovni vojni nastalo naselje, eno izmed ulic, kot da v času njegovega rojstva in življenja ni bilo na Bledu
poti, po katerih je hodil in bi jih lahko po njem imenovali danes! Verjetno bi tudi blejska šola smela nositi njegove ime!
Če se že Blejci ukvarjajo s turizmom, si zato še ne morejo lastiti pravice, da zanemarjajo svoje rojake, ki jih je tujina spoštovala bolj kot Slovenci! Ob smrti Blaža Kumerdeja v zgodovini ni zaznati nič o njegovem pogrebu ali sicer o objavi njegove smrti v domačih Časopisih. Znano pa je, da je bil nekrolog pokojnega kranjskega šolnika in filologa takrat objavljen v uglednem nemškem časopisu "Allgemeine Literatur-zeitung" v Jeni. Ni pa znano, kdo je imel izmed Kumerdeje-vih znancev v tujini tolikšen ugled, da mu je to uspelo. Ah je res tujina bolj spoštovala njegovo delo kot Slovenci, za katere je živel in delal?! Brez tožbe ga je sprejela vase le slovenska zemlja, ki jo je nad vse ljubil. Pa tudi v njej mu ni bilo dano uživati večni pokoj! Pa se vprašajmo vsi skupaj, ali je tak odnos do Blaža Kumerdeja sramoten ali ne?!
Storimo vendar kaj vsi skupaj in oplemenitimo naš turizem s predstavitvijo naših kulturnih veličin, ki so del slovenske kulturne dediščine! Mednje spada vsekakor veliki Blejec, Blaž Kumerdej!
Poklonimo se njegovemu spominu, kot se mu je poklonila tujina ob njegovi smrti pred
188. leti! Dokažimo, da smo ga vredni!
Branko Slanovic
FOTOPRICEVANJA UTRIPA DEŽELE IN LJUDI
Natečaj za najprivlačnejša, najzgovornejša fotopričevanja mlade slovenske države je z razglasitvijo najboljših zaključen. Fotografskega podviga so se lotili Turistična zveza Slovenije, Fotografska zveza Slovenije in agencija za promocijo Slovenije Apros & Apros kot slovenski član Motovunske grupe.
Na natečaj je prispelo kar okoli 4.000 diapozitivov, ki jih je poslalo okoli 130 avtorjev. Režija, v kateri so bili prof. dr. Matjaž Kmecl, prof. dr. Stane Bernik, prof. dr. Zvone Kržišnik in predstavniki pobudnikov Andrej Babic, Mateja Novak in Stane Stanič, je opravila zadnji izbor in se odločila, da posebna priznanja prejme 31 posnetkov dvajsetih avtorjev.
Prva selekcija je izločila zaradi slabe kvalitete filmov, poškodb na filmih, del diapozitivov likovno ni bil ustrezen, bilo je dosti ponavljanja znanih in obrabljenih motivov in tako se je izbor zmanjšal za polovico. Žirija je ugotovila, da večina ostalih posnetkov predstavlja izredno serijo fotografsko, likovno in tehnično uspelih utrinkov, ki zgovorno pričajo o naših ljudeh, ali pa s privlačnostjo slovenske krajine in njenih neznanih kotičkov vabijo na obisk v našo deželo.
Priznanja so prejeli fotografi iz Nove Gorice, Trsta, Vipave, Ljubljane, Rečice, Šempetra, Jesenic, Komende, Sovodenj, Domžal, Logatca, Postojne, Anhova, Kobarida in Zg. Dupelj. Z Gorenjskega so se odzvali le redki fotografi. Žirija z zadovoljstvom ugotavlja, da priznanje zasluži še vrsta posnetkov in da bodo nekateri gotovo še izbrani za zahtevno monografijo o naši državi, za razne prospekte in razglednice.
Andrej Babic
PREMIERA MOLIEROVE KOMEDIJE
ŽIRI • V dvorani Svobode bodo jutri, v soboto, ob 20. uri premierno uprizorili Molierovo komedijo v treh dejanjih Janez Klada ali kaznovani soprog (Georges Dandin) v Lojzeta Domajnka.
Na odru izredno dolgo - kar pet let niso pripravili nobene domaČ« predstave. Zato toliko bolj z zanimanjem in veseljem domača igralsM skupina pod vodstvom Lojzeta Domajnka pripravlja jutrišnj0 premiero Molierove komedije v treh dejanjih Georges Dandin, ki v priredbi nosi naslov Janez Klada ali kaznovani soprog. Predstavo so pripravili scenograf Stane Kosmač, kostumografka Marta Poljanšek. lektorica Helena Žakelj, glasbo je izbral Borut B. Bogataj-Nastopajo: Janko Zabukovec, Tanja Lazar, Silva Giacomelli, JoŽe Bogataj, Milena Padovac, Emil Filipič. Predstavo je finančno podprl8 Alpina Žiri in drugi podkrovitelji. Prva repriza komedije bo v nedeljo, 14. februarja, ob 18. uri.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Pred drugo napovedjo dohodnine
Ko davčni zavezanci še niso goli...
Številne pomanjkljivosti zakona o dohodnini z veljavnostjo za leto 1992 ne bodo odpravljene, kranjska vlada pa vztraja na izterjavi.
Kranj, 11. februarja - Veliko prahu, ki se je dvignil ob prvi "vsesplošni" napovedi davkov po novem zakonu o dohodnini pred letom dni in zlasti ob izdaji odločb, ki so jasno pokazale na številne pomanjkljivosti, je obetalo - o tem pa smo slišali tudi veliko obljub -da bodo nekatera določila zakona o dohodnini spremenjena. Danes, tik pred drugo "rundo", lahko ugotovimo, da se ne bo nič spremenilo.
Vsi se še spominjamo, da smo v prednovoletnih dneh leta 1990 iz tedanjih skupščinskih poročil lahko spremljali polemike o tem, ali ni nov davčni sistem, ki se je tedaj sprejemal, v mnogih pogledih pomanjkljiv. Slišali smo grožnje tedaj najbolj odgovornih, da je sprejem nujen, da bodo sicer (npr. minister za finance) odstopili, da pa bodo ugotovljene pomanjkljivosti sproti z dograjevanjem novega davčnega sistema - beri: dopolnjevanjem zakona   -   odpravljali. Leto 1992, ko smo ob koncu prvega četrtletja morali oddati napovedi in so se pri tem pojavile kot gobe po dežju številne firme, organizacije in posamezniki s storitvami pri izpolnjevanju davčnih napovedi in izračunavanju davčnih obveznosti, ki bodo pri tem nastali, je nato minilo v čakanju na odločbe, da se potrdijo izračuni, hkrati Pa v spoznanju, da bo v tekočem letu potrebno zlasti pri do-kazalih za možne olajšave, biti bolj skrben. Davčna služba, ali Uprava za javne prihodke, kot se uradno imenuje, se s pripravo odločb ni izkazala: ugotovimo lahko, da večini zavezancev v roku, ki ga narekuje zakon (94- člen zakona o dohodnini), *° je do 31. oktobra, ni uspela 'zdati odločb, ko pa smo te le prejeli, je bilo razočaranje in ogorčenje   hudo:   tri strani skrajno zbirokratizirane latov-
ščine je le malo kdo razumel in vse skupaj je mejilo na birokratski absurd.
Mnoge napovedi o očitnih napakah in pomanjkljivostih so se uresničile in zlasti pri plačevanju doplačil dohodnine se je začel "boj" za to, da se omogoči podaljšanje roka in celo možnost plačila na več obrokov. Tudi iz kranjske občinske skupščine je bilo slišati glas (pobudo je dal socialist Janez Žakelj), da je potrebno vsem tistim, ki imajo nizke, celo globoko podpovprečne prejemke, ki komaj omogočajo preživetje, davčne obveznosti odpisati, in samo 14 dni kasneje je slovenska vlada tovrstne ukrepe obljubila. Zataknilo pa seje pri samem zakonu: za znižanje obveznosti in spremembo rokov doplačil je potreben dolgotrajen postopek spremembe zakona, zato so se zatekli k podaljšanju roka s spornim upravnim navodilom o neobračunavanju obresti (s 30 na 60 dni), k zagotovilu, da bodo vse primere, kjer nizki prejemki ogrožajo eksistenco davčnih zavezancev, na podlagi prošenj rešili z odpisom občinski izvršni sveti, za leto 1992 pa izpeljali popravke zakona za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Razen enomesečnega podaljšanja roka za doplačila (kar za tiste, ki so dejansko v stiski, ni nobena rešitev) se ni uresničilo prakti-
čno nič: občinski izvršni sveti so odpise obravnavali skrajno restriktivno - v Kranju so se "spustili" celo tako daleč, da so ugotavljali, da davčni zavezanci "še ne hodijo okoli goli", tako da je odpisovanje pristalo na ravni ugotavljanja možne izterljivosti davkov (doslej so odpisali davčne obveznosti le v 8 primerih!), še večje presenečenje pa je, da vlada ni izpolnila svoje obljube.
V javnosti so se izoblikovali naslednji predlogi nujnih sprememb zakona o dohodnini: L Davkoplačevalcem, ki so imeli v letu  1992 skupaj do 100.000 SIT bruto prejemkov, ni potrebno oddajati napovedi za odmero dohodnine;
2. Davkoplačevalci, ki so v letu 1992 imeli do 600.000 SIT prejemkov, ne plačajo razlike v dohodnini za leto 1992;
3. Kot osebni prejemki ne štejejo:
* družinske pokojnine, ki jih prejemajo otroci in mladostniki po umrlih starših,
* nagrade za počitniško delo, za obvezno prakso in delo v času šolanja,
* štipendije;
4. Olajšavo za motene v telesnem in duševnem razvoju oz. trajno nezmožne za delo lahko uveljavlja tudi brat oz. sestra za brata oz. sestro, žena za nepokretnega moža itd.;
5. Olajšavo za gradnjo hiše, nakup stanovanja, vzdrževanje hiše oz. stanovanja lahko uveljavljata oba zakonca in ne samo lastnik hiše oz. stanovanja.
Ko smo včeraj preverjali pri direktorju Republiške uprave za javne prihodke g. Rojcu ter
na Ministrstvu za finance pri svetovalki ga. Ferleževi, ali se pripravlja kakšna sprememba zakona o dohodnini z veljavnostjo še za leto 1992 (pred dvema mesecema in pol nam je bilo pojasnjeno, da bodo take spremembe predlagane, saj so lahko sprejete tudi za nazaj, ker so v dobro davčnih zavezancev), smo dobili odgovor, da takih sprememb ne bo, in da je edina razlika torej možnost, da se med 10-odstotne olajšave štejejo stroški nakupa učbenikov in šolskih potrebščin za vzdrževane družinske člane, kar je bilo s novim tolmačenjem 7. člena obljubljeno že v lanski pozni jeseni.
Ostaja tudi dokazana napaka, da je razlika med stopnjo za obračunavanje davka iz OD in končnim obračunom dohodnine največja prav pri najnižjih prejemkih. Radi bi poznali tistega, ki bi uspel ljudem, ki se borijo za preživetje, dopovedati, da je manjše sprotno zaračunavanje davka med letom glede na končni obračun (kar pomeni večje doplačilo dohodnine po izdaji davčne odločbe) zanje ugodnejše, saj je prejeti denar mogoče obračati (kapitalizirati) in prislužiti obresti. Slej ko prej ostaja dejstvo, da nas zanimajo le izplačane plače (ne pa bruto dohodki) in da je davek tisto, kar moramo plačati po posebni položnici. V tednu dni bodo znani podatki o tem, kakšni so bili slovenski osebni dohodki, in takrat bo tudi znano, kolikšne bodo naše dejanske davčne obveznosti za leto 1992. Da se le ne bi uresničil namen nekaterih kranjskih izvršnikov, da nam zarubijo tudi hlače... • Š. Žargi
Rezultati projekta "Prenova podjetij" v lesni industriji
Najtežje je pridobiti zaupanje investitorjev
Ljubljana, 9. februarja - Te dni v Ljubljani predstavljajo rezultate na napotke vladnega projekta "Prenova podjetij", ki ga vodi dr. Tea Petrin, poleg enajstih domačih svetovalcev ga izvaja tuja svetovalna hiša A.T.Kearnev. Z njim želijo povečati konkurenčno sposobnost dobrih slovenskih podjetij, izmed gorenjskih sta vključena blejski LIP in Niko iz Železnikov.
Za strateško analizo je bilo izbranih nekaj panog, lesno predelovalna industrija, proizvodnja živilskih proizvodov, proizvodnja prometnih sredstev, predelava kovin in proizvodnja električnih aparatov in naprav. Znotraj njih pa pilotno po nekaj podjetij. S predstavitvijo rezultatov projekta skušajo razpršiti informacije, izkušnje in pridobljeno znanje ter tako podpreti napore vseh, ki želijo povečati svojo konkurenco sposobnost. Tako so bili na prestavitev strateške analize povabljeni tudi predstavniki drugih, ne le pilotno izbranih Podjetij in z rezultati sektorskih analiz so se tako lahko seznanili vsi zainteresirani.
Za naša podjetja je značilna podkapitaliziranost_
Za naša podjetja je značilna Podkapitaliziranost, prav pri finančnem kapitalu so odstopanja v primerjavi s svetom največja. Vendar kapitala v svetu ni težko dobiti, problematična je boniteta, ki investitorjem zagotavlja zaupanje. Evropska banka za razvoj se že zanima Prav za podjetja, ki so vključena v naš projekt, je na torkovi Predstavitvi prenove slovenske 'esne industrije dejala dr. Tea Petrin.
V številnih podjetjih, ne glede na panogo, obstaja velika
strateška vrzel na področju dodanih stroškov v predelovalni verigi, pri povečevanju konkurenčne sposobnosti je tako ključnega pomena stroškovno gospodarstvo. Primerjave s svetom kažejo, da je pri nas produktivnost, merjena z obsegom prodaje na zaposlenega, dva do trikrat manjša. Strukturalno prilaganje pa ovira zelo visoka socialna obremenjenost podjetij, menedžerje pa marsikje pre-optimistično ocenjujejo vključevanje svojih podjetij v svetovno gospodarstvo.
Preveč 2.600 zaposlenih
S tržnim obnašanjem in s tem z večjo mednarodno konkurenčnostjo naših podjetij lesnopredelovalne industrije bi zaposlenost s 26.500 morali zmanjšati na 23.900 zaposlenih. Preveč jih je torej 2.600, ki bi jih po besedah tujih svetovalcev morali preusposobiti za nova delovna mesta. Prav pri stroških delovne sile in produktivnost naša podjetja namreč najbolj zaostajajo za svetom. »
Zanimiva je ugotovitev, da bi morali v lesnopredelovalni industriji doseči večjo delovno integracijo, zlasti povezavo manjših podjetij, saj so analize pokazale, da so srednje velika podjetja najbolj donosna. Na drugi strani pa bi morali velika podjetja preoblikovati v več
Projekt "Prenove podjetij" je vreden tri milijone nemških mark, deloma ga financira vlada, deloma podjetja. Do konca letošnjega leta naj hi z njegovo pomočjo na račun zmanjšanja stroškov in povečanja prodaje prihranili 55 milijonov mark. Vplival naj bi tudi na vladne ukrepe, saj je navsezadnje vladni projekt.
ju pohištva, podvojitev slovenskega izvoza tja se ne bi kdove kako poznala, saj je nemški trg velik. Prav v Nemčiji so možni najvišji dobički, pri tem pa so seveda zelo pomembni učinkoviti tržni kanali, povezovanje je zato smiselno zlasti za manjša podjetja. Zdaj na trinajst nemških kupcev odpade 90 odstotkov izvoza slovenske lesne industrije na nemški trg. • M. Volčjak
Direktorica kranjske enote Republiške uprave za javne prihodke Hermina Borak nam je o izterjavi davkov za leto 1991 povedala:
»V letu 1992 smo na naši enoti prejeli skoraj 49.000 davčnih napovedi za leto 1991 in na tej osnovi izdali prav takšno število davčnih odločb. Razen tistih primerov, ko so se zavezanci odselili v druge občine, preselili ali celo umrli, so bile odločbe tudi vročene. Roki za plačila se iztekajo postopoma, zato podatkov o plačilih in tovrstnega pregleda izpolnjevanja davčnih obveznosti še nimamo. Na izdane odločbe je bilo precej pritožb, ki smo jih v veliki večini uspeli rešiti v Kranju (naknadno uveljavljanje nekaterih olajšav, veliko sporov je bilo pri razvezanih zakoncih glede otrok, popravki pri upokojencih, ki niso vpisali fiktivnih davkov, itd.), nekatere pa smo posredovali v nadaljnje reševanje v Ljubljano. Doslej preverjanj upravičenosti olajšav pri zavezancih ni bilo (razen kontrole, ki se je izvajala pred pripravo odločb v republiškem računskem centru), imamo pa že pripravljen (vzorčen) spisek zavezancev, pri katerih bomo kontrolo izvedli. Po zakonu namreč morajo zavezanci še eno leto po izdaji odločbe hraniti potrebna dokazila. Ugotavljamo tudi, da samo v naši občini krepko čez 1000 ljudi davčne napovedi, kljub temu da so imeli prejemke, sploh ni oddalo. Te seveda, poleg plačila davka, čaka tudi kazen.
Ob sorazmerno visokih doplačilih nekaterih zavezancev s skromnimi prejemki, pa je potrebno ugotoviti, da so tako stanje zakrivila tudi podjetja, kjer so zaposleni, s prenizkim obračunom sprotnega davka. Ko smo pripravljali predloge za odpis davkov za izvršni svet, smo svoje delo opravili temeljito: preverili lastništvo premičnega in nepremičnega premoženja, z ogledi materialno stanje preverili in si pridobili mnenje socialne službe. Ugotovim lahko, da je kranjski izvršni svet, v nasprotju z ravnanji drugih občinskih vlad in navodili, ki smo jih dobili na republiki, pri oprostitvah bil zelo restriktiven. Takega ravnanja ne želim komentirati, opazili pa ste na seji, da sem od presenečenja onemela.«
ZASEBNI PODJETNIKI IN OBRTNIKI!
Obveščamo vas, da nameravamo v okviru podjetniškega sejma, ki bo potekal na Gorenjskem sejmu v Kranju od 4. maja do 7. maja 1993, organizirati
mednarodno podjetniško borzo.
Podjetniška borza naj bi se odvijala 5. maja 1993, prijava zanjo je brezplačna. Svojo ponudbo ali povpraševanje po poslovnem sodelovanju lahko do 26. februarja 1993 prijavite na obrazcih, ki jih dobite na Sekretariatu za gospodarstvo Občine Kranj, Slovenski trg 1 ali Obrtni zbornici Kranj, Likozarjeva 1.
Dodatne informacije dobite po telefonu 215-661, int. 318 ali 217-470.
OBČINA KRANJ Sekretariat za gospodarstvo
OBRTNA ZBORNICA KRANJ
0 GAULOISES BLONDES $U
KRANJ-/ v hotelu Creina. tel.: 064 213 650/
PETEK ' 12. 2.
PIZZA P UiTV HALO PIZZA
ČETRTEK
18.2.
koncert v
SANJA D O LE Z AL
manjših. Delovno integracijo pa si seveda zamišljajo tudi v povezavi s svetom, saj naj bi predvsem manjša podjetja izdelovala sestavne dele za tuje dobavitelje.
Premalo uporabljajo domače surovine
Slovenska lesnopredelovalna podjetja uporaljajo 75-odstot-no domače surovine, kar je po mnenju tujih svetovalcev odločno premalo. Kar 65 odstotkov podjetij pa se pritožuje nad neprimerno kakovostjo domačih materialov. Nikakor pa se vam ne splača, so pristavili, izvažati lesa v Avstrijo in nato tam kupovati polizdelke, veliko pametneje je domače surovine predelati doma.
Tržno najbolj obetavna Nemčija
Osredotočite se na Nemčijo, nikakor pa ne pozabite na Avstrijo in Italijo so direktorjem priporočili tuji svetovalci. Nemčija je kot trg namreč najbolj obetavna, zlasti na področ-
Na vsakoletni tradicionalni modni reviji v hotelu Kokra na Brdu so se tudi letos predstavili gorenjski proizvajalci konfekcije Kroj Škofja Loka, Gorenjska oblačila Kranj in Triglav konfekcija Kranj. Prijetne manekenke so prikazale oblačila za sezono jesen zima 93/94. Predstavitev modelov je bila namenjena prodajalcem konfekcije iz vse Slovenije. Več o modni reviji pa preberite v torkovi številki Gorenjskega glasa. T. Gruden, foto: G. Sinik
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Mazdin električni avto
Strokovnjaki japonske Mazde so v sodelovanju s hirošimsko firmo Chugoku Electric Power razvili tri visoko zmogljive električne avtomobile. Pri tem so v Mazdi zasnovo avtomobila priredili za vgradnjo električnega pogonskega agregata in poskrbeli za izvedbo celotnega projekta, Chugojevi strokovnjaki pa so izdelali celoten sistem zagotavljanja energije vključno s sistemom za nadzor porabljene energije. Električni avtomobili so narejeni na osnovi modela mazda MX-5, ki jo na Japonskem prodajajo pod imenom eunos. Pri tem je zanimivo, da so lastnosti in vozne zmogljivosti tega električnega avtomobila primerljive z 1,5 litrskim bencinskim motorjem z avtomatskim menjalnikom. Mazdin električni avto doseže najvišjo hitrost 130 kilometrov na uro, do 40
Selečo in Toshiba v Škofji Loki
Servis in trgovina
Škofja Loka, 10. februarja - V Centru storitvenih obrti na Spodnjem trgu v Škofji Loki ima VIKO OBLAK že dobro leto servis za avdio, video in TV aparate AVT Electronic. Pred kratkim ga je obogatil s prodajalno, kamor prihajajo predvsem zahtevnejši kupci.
Koliko za travnik?
Cene kmetijskih zemljišč so odvisne od ponudbe in povpraševanja, delno pa tudi od cenitve. V kranjski občini je z novim letom treba odšteti za kvadratni meter travnika prve kategorije približno 211 tolarjev, za travnik druge kategorije 183 tolarjev, za tretjo kategorijo 155 tolarjev in za četrto 126 tolarjev. Cena za kvadratni meter travnika pete kategorije je 98 tolarjev, šesta kategorija je po 84 tolarjev, sedma po 70 in osma po 58 tolarjev.
Viko Oblak v svojem servisu oziroma prodajalni. Foto: D. Gazvoda
kilometrov na uro pa pospeši v 4,2 sekunde. Za shranjevanje električne energije skrbi 16 nikelj kadmijevih baterij. Podrobnejše izkušnje z novimi električni avtomobili bodo strokovnjaki firme Chugoku Electric Power pridobili z običajnimi vsakdanjimi vožnjami. • M. G., foto: Mazda
Avtomobilske novice
Škoda: Češka tovarna v Volksvvagnovih testnih centrih trenutno preizkuša nova motorja, ki naj bi ju vgrajevali v obstoječe Škodi-ne modele. Gre za 1,5-litrski bencinski in 1,7-litrski dizelski motor. Še ambicioznejši so načrti za prihodnje leto, ko naj bi popolnoma pomladili prodajni program, leta 1996 pa začeli z izdelavo povsem novega modela, ki bi bil podoben kot VVV vento.
Viko Oblak se s servisiranjem avdio, video in TV aparatov ukvarja že peto leto, pred dobrim letom je delavnico iz Podlubnika preselil v Center storitvenih obrti na Spodnjem trgu, kjer je škofjeloški obrtniški utrip vse bolj živahen. Dostop do servisa je tam lažji, zato ima dela vse več. Poleg popravila aparatov se ukvarja tudi z montažo radijskih sprejemnikov v avtomobile, satelitskih sprejemnikov in anten, popravlja pa tudi daljinske upravljal-ce. Brezplačno pa očisti glave pri videorekorderjih.
Servis je zdaj obogatil s prodajalno, saj ga je vse več ljudi
KAM NA IZLET?
CILJ, ČAS POTOVANJA, PRIJAVE
RIM 3 dni
KOMPAS KRANJ Tel.:2i 1-022
SKOFJA LOKA Tel.:620-960
STUTTGART
KOMPAS KRANJ Tel.:211-022
>K0FJA LOKA Tei.:620-960
1 DATUM I ODHODA	CENA	PREVOZ	GOSTINSKE STORITVE	OPIS POTOVANJA
| februarja I in marca	169 OEM	i bus   1 noč., zajtrk		! Rimske znamenitosti i in Vatikan
1 28/2 I	190 OEM	bus	2 dni	sejem DiDACTA
Objave za rubriko sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, KRANJ
spraševalo za nasvet pri nakupih novih aparatov. Odločil se je za kvalitetni prodajni program, za ponudbo vrhunskih TV sprejemnikov svetovno znanih proizvajalcev Selečo in Toshiba. Zanju ima seveda tudi pogodbeni servis. V kratkem bo v ponudbo vključil še video-rekorderje in glasbene centre.
V AVT Electronic je ponudba resnično kvalitetna, kupci se lahko odločijo tudi za posebnosti, kakršna je denimo modul slika v sliki, elektronsko zaklepanje TV sprejemnika, puščanje sporočil v njem, S VHS vtičnica, nastavitev vklopa in izklopa in podobno. • M. V.
Avtomobilske novice
Hvundai: Že ob koncu letošnjega leta naj bi stekla proizvodnja prestižnega športnika HCD II. Kdaj bo na voljo na slovenskem trgu, je še povsem nejasno, vsekakor pa bosta s pomladjo prišli dve dobrodošli novosti: hvundai galloper (ki je kozmetično popravljena verzija prejšnjega modela mitsubishi-jevega terenca pajera) in kombiji ter lahka dostavna vozila na osnovi mitsubishijevih L 300. • M. G.
Vabimo vas, da se oglasite v naši trgovini G I T A S na Kalinškovi 26 v Kranju, tel.: 064/242-452, kjer vam nudimo visokotlačne aparate Karcher:
" za domačo uporabo (čiščenje kanalizacije, avtomobilov, fasade, teras...),
* za kmetijo (razkuževanje hlevov, farm, pranje kmetijske mehanizacije...),
* za obrtnike (avtopralnice. razmaščevanje mastnih delov v delavnicah...).
V program Karcher so vključeni tudi sesalci za domačo in profesionalno rabo. Za vse prodane aparate vam nudimo 12-mesečno garancijo in servisne storitve. Najlažje se boste odločili, če se oglasite pri nas, vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. Pri odločitvi vam bomo pomagali z nasveti.
Cene semenskega krompirja
V skladišču Mercatorja - Kmetijstva Kranj v Šenčurju so jim zaloge semenskega krompirja že precej pošle. V sredo, ko smo jih poklicali, so imeli v zalogi samo še nekaj santeja (jedilno frakcijo) po 30 tolarjev za kilogram in nepotrjeno seme sorte bintje (brez deklaracije), prav tako po 30 tolarjev, prihodnji teden pa bodo začeli prodajati še uvoženo seme sorte ulster sceptre. Cena bo 70 do 80 tolarjev za kilogram, seme pa bo verjetno pakirano v vrečah po 10, 30 in 50 kilogramov.
In kakšne so cene semenskega krompirja na kmetijskem inštitutu v Mostah pri Komendi? Sante je bil v sredo še po 67 tolarjev za kilogram, od ponedeljka dalje pa bo okrog 70. Kennebeck je po 65 tolarjev, desiree, ki bo ta teden pošel, po 55 tolarjev, ostale sorte pa takole: cvetnik po 45 tolarjev, igor po 40, meta po 50, tone po 45 in dobrin po 50 tolarjev za kilogram. V sredo, ko smo jih poklicali, so imeli v zalogi samo še okrog sto ton semenskega krompirja.
AGR0MEHANIKA Kranj
Poslovni center Hrastje. tel.: 064 - 331 - 730, odprto vsak delovni dan od 7. do 19. ure. v sobotah od 8. do 12. ure.
'akumulator 12 V/40 Ah 3.390
* akumulator 12 V/60 Ah 4.980
* akumulator 12 V/100 Ah 7.938
'akumulator 12 V/50 Ah 4.600 'akumulator 12 V/75 Ah 5.840 * akumulator 6 V/140 Ah 4.548
Vse cene so z 20-odstotnim prometnim davkom.
AVTOSOLA
Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu
Tel.: (064) 216-245
POSOJILNICA-BANK
ZVEZA- BANK
VAS PARTNER V
VSEH DENARNIH ZADEVAH
CELOVEC
BOROVU E
BRODI
VELIKOVEC
SKOCIJAN
DOBRIAVAS
MIKLAVCEVO
ŽELEZNA KAPLA
eLIBERK
SMIHEL
GLOBASNICA
HOPISE
BiLcoys
SKOFICE ST. JAKOB BELJAK LOČILO BISTRICA/Z.
ITALIA
SLOVENIJA
Vse se spreminja
Obljubil sem, da bom poslej napisal za Gorenjski glas vsak teden okroglo 60 vrstic. O čem bom pisal, ne vem. Kar bo aktualno, kar me bo W °mirilo, kar zna koga celo zanimati - paberki pač. Popolna svoboda v izbiri. Natu eno to, kar si po dolgoletnem služenju želim. Vračam se torej h knjigam, k pisanju. Nekomu sem rekel, da sem zadnja leta dnevno bral vsaj po pet časopisov, pa le eno knjigo, poslej bom počel obratno. Domislica mu je bila všeč, mislim, da me je razumel.
Preteklo nedeljo sem bil na Debeli peči, z družino in prijatelji seveda. Skoraj bi se dalo priti na goro po kopnem. Nenavadno za ta čas. Sneg bi se moral meriti v metrih. Nekdo je omenil, da ga je menda tisto ostro zimo 1941/42 v celoti nametalo na Pokljuki kar 16 metrov. Veliko se mi zdi, morda sem slabo slišal, pa vendar: vreme se spreminja. Vse se spreminja. Na vrhu smo, čudoviti razgledi. Levo Draška vrhova, pa Višev-nik, pred nami Triglav, pa Rjavina, spodaj pod nami Krma, tam na koncu Mojstrana. Kako je že pel Vodnik : Sklad na skladu se vzdiguje....
Letos bomo slavili 100-letnico organiziranega slovenskega gorništva. Danes je hribolazenje predvsem zabava, sprostitev, rekreacija, za izbrance šport. Pred 100 leti je bilo vse to, a še veliko več. Slo je za to, čigave bodo te gore, naše ali nemške. Kako je že pel Vodnik : Sklad na skladu se vzdiguje...
Letos bomo slavili 100-letnico organiziranega slovenskega gorništva. Danes je hribolazenje predvsem zabava, sprostitev, rekreacija, za izbrance šport. Pred 100 leti je bilo vse to, a še veliko več. Slo je za to, čigave bodo te gore, naše ali nemške. Kako je bilo tedaj vse preprosto: na eni strani mogočna nemška nacija, ki hoče do toplega morja in preko našega ozemlja dalje proti izhodu, na drugi strani mala slovenska etnija, brez lastne države, brez politične in vojaške moči, le s prepričanjem, da je nekaj drugega, drugačnega, ki hoče in zato more preživeti. Naša zgodovina je zapolnjena z boji zoper hegemonstvo sosedov, zlasti nemško. Ob koncu tisočletja hočemo, sedaj že kot nacija, v Združeno Evropo. Mi pravimo, naj bo to predvsem Evropa enakopravnih narodov in regij, a realnost je pač taka, da bo to predvsem Evropa nemštva. Seje potem čuditi- da je Nemčija tako rekoč edina od evropskih držav, ki se ne boji Združene Evrope in katere nastajanje eksplicitno podpira. To je njen življenjski interes. Da, interes! Interes pa je bistvo vsake politike. Politika pa kurtizana oblečena po zadnji modi in nališpana seveda. Večina vidi predvsem to, jedro, interes, ki je pod vsem tem, le redki. Morda imam tudi zato rad goloto.
Zvečer sva šla z ženo na podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Dve leti sem namreč bil predsednik Sklada, nekaj let član. Sekretarka sklada je vljudna, pa smo zato bili povabljeni tudi "bivši". Zadnja Demosova revolucija pa je - upam vsaj - že tudi mimo. pa je tudi kontinuiteta vsak dan bolj zaželena.
Jan je imel to pot nekaj več svobode v režiji in pri sceni, kar je prireditev poživilo. Ostanova interpretacija Soldaške mi je posebej ostala v spominu. Profesorja Lipovška sem doslej poznal
predvsem kot imenitnega pianista in skladatelja samospevov. Dirigent Surbek pa je poskrbel, da je njegova Domovina izzvenela imenitno. Prešernovi nagradi (o Skladovih ne upam soditi) sta našli prave naslovnike - naša Milena je zagotovo prva dama sedanjega slovenskega teatra. Besedo, dve terja več kot imeniten slavnostni govor predsednika Slovencske akademije znanosti in umetnosti gospoda doktorja Franceta Bernika.
Znano je, kako in zakaj se je vsaj zadnja leta tako skrbno izbiralo govorca na tej vsakoletni osrednji kulturnopolitični prireditvi. Zaukazan politični monizem, ki je že nekaj let puščal na vseh koncih, napetosti med kulturno srenjo in državo, ki se je pogosto celo po nepotrebnem negovalo, strah vzbujajoče nujno trganje vezi z Jugoslavijo, pri čemer je bila kulturi - zlasti pišočemu delu - namenjena posebna vloga, so terjali od govorca, da pred zbrano kulturno elito okrca vse, ki v preteklem letu (letih) niso hoteli ali mogli storiti dovolj za Narod in Kulturo - veliki začetnici - povesta vse.
Pavček, Bibič, Podrecca, Kučan, Kmecl, Capuder - vsaj ti - so bolj ali manj sledili temu pričakovanju. In potem akademik Bernik, brez patetike, brez retorične zvijačnosti, tako naravnost, med oči smo včasih rekli, pride z resnico na dan. Umetnost je treba osvoboditi nepotrebne političnosti! Vrniti se bo torej treba k temeljnim premisom Kanta in Nietscheja, ki sta anticipirala dogajanja našega dinamičnega stoletja; poslej ne bo zadostovalo poznavanje le Uvoda, ampak Krsta v celoti. Prešerna bo treba začeti očitno na novo brati. Umetnik ustvarja iz sebe, ni dvoma, ali pa naj hote ustvarja tudi za druge, za narod -to je globoko legitimna dilema. Umetnost se bo poslej pristneje ocenjevalo po samo njej lastnih umetnostnih kriterijih. Vse, kar umetnik ustvari, pa je vendarle namenjeno trgu, posebnemu trgu. Časi, ko si je "umetnik" slavo in čast kupoval s služenjem partitokraciji ali v novejšem času s pamfleti na rovaš Partije, Jugoslavije, JLA... so, hvala Bogu, za vedno mimo. Se vedno pa bo v ta Panteon veliko poklicanih, a tudi vse manj izvoljenih.
In za konec: dogajanja zadnja tri, štiri leta v srednji in vzhodni Evropi bo treba šele proučiti. Mnogo je namreč še prikritega. Rečemo pa že lahko, da se tokraten val nacionalnih emancipacij ne bo zaustavil ob Churchillovi železni zavesi. To je res nov čas. Svoboda in samostojnost nista le dar, sta tudi breme. To zadnje, zdi se, je hotel povedati akademik Bernik. Kot da je bilo preveč za avditorij.
Ljubljana. 9. februarja 1993        j^or Žakelj
Pred slovenskim kulturnim praznikom in ob 60-letnici igralca, pisatelja in politika Poldeta Bibiča se je v Hribarjevi hiši v Cerkljah z njim pogovarjal voditelj Glasovih prej Viktor Žakelj. Z duhovitimi odgovori ni nasmejal le obiskovalcev, ampak tudi voditelja. Pokrovitelj prireditve je bila Gorenjska banka Kranj. - Foto: G. Šinik
TOMAŽ BOLE
Umetnost - naš turistični potencial
Ali sploh vemo, kdo smo ali kaj hočemo biti? Po čem želimo, da nas svet prepoznava in s čim smo se mu sposobni predstaviti? To je le nekaj tistega, kar se mi je v zadnjih dneh posebej intenzivno motalo po glavi, ko sem popotoval po Nemčiji in se tam srečal z dvema sorodnima, pa vendar različnima pristopoma predstavitve Slovenije.
Ko razmišljamo o naši vlogi, moramo biti samozavestni. Nič hudega ni, če mislimo, da nas °i veliko. Saj nam tega ni treba Poudarjati. Mnogo bolje je, če vemo, kdo smo in kaj hočemo, kaj lahko Evropi ponudimo, *aJ z njo izmenjamo, postati moramo zanimiv partner, pa naj si bo na kateremkoli področju, ki ga obvladamo. Med tistimi, na katere v prihodnosti najbrž lahko zanesljivo računamo, so prav gotovo Nemci. Ljudje, ki o dogajanjih v Evropi marsikaj odločajo, ki zaradi narave hitrega tehničnega razvoja okušajo tudi vse njegove slabe strani, in ki zato tudi skrbno sledijo svetovnim trendom. Prav tu pa je naša priložnost, saj sta umetnost in kulturna tradicija vse bolj v ospredju in nemalokdaj so že
zgodi, da je prav umetnost ali umetniški izdelek tisti, s katerim zlahka prestopiš pragove, ki bi ti morda bili neprehodni. Leto, ki ga živimo, smo obarvali z velikimi besedami kot leto turizma. Pa nisem povsem prepričan, da smo dojeli, kaj vse moramo ponuditi potencialnemu turistu, saj niti mi sami ne znamo dovolj ceniti vseh kulturnih vrednot, ki bogatijo našo deželo in bi lahko tudi našo ponudbo. Radi bi v našo deželo privabili ljudi, a še ni jasno, kateri so tisti, ki bodo prihajali k nam: turisti, ki bodo želeli kaj doživeti, svoje življenje oplemenititi z novimi izkušnjami in spoznanji, ali tisti, ki bodo prišli k nam zato, ker bodo počitnice tu cenejše od bivanja doma?
Kakorkoli so že bodi, vsako
opozarjanje nase v tujini je v tem trenutku še posebej občutljiva zadeva, kajti zavedati se moramo, da si mora naša dežela šele vzpostaviti zaupanje pri vseh, ki vendarle s kančkom skepse gledajo na nas po razpadu prejšnje in nastanku nove države.
Že na začetku sem omenil, da sta mi dali veliko misliti dve prireditvi, ki sta bili proti koncu januarja v Nemčiji. Prvi večer, 22. januarja, je v Munchnu v dvorani Black Box v Gastei-gu s samostojnim recitalom nastopila slovenska pianistka Marina Horakova. Koncert je bil njen prvi javni nastop po dveletnem premoru, organizirala pa ga je munehenska koncertna agencija i.b.d. Napoved koncerta je bila zelo odmevna tako preko medijev kot plakatov in vabil, tako da je bila mala dvorana Black Box, ki sprejme dvesto poslušalcev, skoraj polna. Marina Horakova si je za svoj come back izbrala dva skladatelja, Clauda Debussvja in Georga Crumba. V prvem delu smo poslušali dvanajst Debussvjevih preludijev iz druge knjige iz leta 1912. Z izvrstno in zrelo interpretacijo je
vnesla med občinstvo tisto meditativno vzdušje, ki daje De-bussvjevi glasbi značilen čar, za kar so jo poslušalci bogato nagradili z aplavzom. Po odmoru smo poslušali Makrokoz-mos, prvi zvezek iz leta 1972 Georga Crumba, ameriškega skladatelja   iz Philadelphije.
Štiriinšestdesetletni skladatelj se koncerta ni mogel udeležiti, zato pa je za koncertni list prispeval posvetilo, v katerem je Horakovi zaželel uspeh s tem koncertom. Skladba, sestavljena iz delov, imenovanih po dvanajstih nebesnih znamenjih, je izzvenela čudovito sveže, polno notranje energije, in seveda s tako izvedbo je pianistka povsem očarala publiko, ki se je iz znamenja v znamenje vse bolj predajala kozmičnemu sporočilu Georga Crumba.
Marina Horakova, ki zadnji dve leti živi in ustvarja v Miin-cnu, pa je temu malemu prispevku promocije slovenske ustvarjalnosti v svetu dodala še poseben biser: izkupiček koncerta je bil namenjen skladu za pomoč poškodovanim glasbenim šolam na Hrvaškem. Namen se je posrečil in ne le to.
Pridobila je tudi darovalca klavirja za porušeno šolo v Zadru. Nekaj dni kasneje pa je v Bonnu, nemški prestolnici, Slovenijo predstavljal naš veleposlanik dr. Boris Frlec. Skrbno pripravljena prireditev, ki jo je naše veleposlaništvo organiziralo skupaj z bonnsko organizacijo Colloquium Humanum, je bila nadvse dobro obiskana. Vsekakor je bilo zelo impresivno za
kakih tristo poslušalcev, da je celotno predavanje in predstavitev vodil veleposlanik sam in seveda zelo dobro in temeljito odgovoril na nekaj zastavljenih, zanimivih vprašanj poslušalcev. Njegovo predavanje so spremljali prelepi diapozitivi naše pokrajine, kulturnih in naravnih znamenitosti ter dva filma, tako da je bilo v očeh občinstva videti zadovoljstvo in naklonjenost. Vrhunec je večer dosegel ob nastopu ene najboljših slovenskih glasbenih komornih skupin kvarteta Tar-tini, ki je zaigral Godalni kvartet št. 2 Janija Goloba in Dvo-rakovega Amerikanskega. Ob očitnem intenzivnem poslušanju publike je bilo povsem jasno, da je le-ta izredno kultivirana in da zna ceniti izvrstne glasbenike, kar je dokazala z dolgim in bučnim ploskanjem. Večer je po končani predstavitvi izzvenel v pokušanju slo-
venskih vin, pršuta, sirov in potic in seveda ob topli besedi, ki jo je spodbudil prisrčen program. Takih, neposrednih predstavitev bi morali imeti več.
Ko ob koncu razmišljam o paralelah med promocijo, turizmom in umetnostjo in se znova spomnim duhovnih trendov na zahodu, se mi utrdi prepričanje, da prihaja tisti čas, ko moramo osvestiti sebe, se zavedati svojega znanja in ga spoštovati, predvsem pa na novo odkriti vse tiste kulturne vrednote, ki imajo veljavo v svetu. Vsak dan bi morali izkoristiti za svojo
promocijo v svetu. Svet je namreč velik in še napako ima, da te hitro pozabi, če ne opozarjaš naše. Mi pa imamo veliko pokazati, zato ne varčujemo pri tem. Naša identiteta so predvsem veliki ljudje, kot so Gallus, Plečnik in Tartini poleg vrste znanstvenikov. Imamo svetovne bisere, kot je Bled,
Postojnska jama in še mnogo drugih znamenitosti. Imamo tudi veliko izvrstnih živečih umetnikov. Samo začeti je treba, se povezovati, se predstavljati, izmenjavati. Svet pozna, da so najboljši turisti tisti, ki jih zanimata umetnost in kultura. Torej, izkoristimo našo priložnost v letu turizma!
LE A MENCINGER
Polde Bibič, gost Glasove preje
igralec, pisatelj, politik
V začetku letošnjega februarja, teden dni pred slovenskim kulturnim praznikom, je umetnik Polde Bibič praznoval svojo šestdesetletnico. Ob tej priložnosti ga je mag. Viktor Zakelj povabil kot gosta na Glasovo prejo v Hribarjevo hišo v Cerkljah. Zdi se, da ta umetnik slovenske gledališke besede dobesedno razsipa svojo energijo, saj ne ostaja le igralec, pač pa piše tudi knjige, trenutno je tudi v. d. direktorja SNG Drame. Dramo pa je vodil že leta 1969, še za časa Staneta Se-verja in kasneje še enkrat leta 1978. Zdaj jo vodi že tretjič (tokrat kot v.d.) In je seveda tudi politik. Čeprav morda kdo skupaj z igralcem Valičem vzdihne, ali ga ni škoda za politika...
Bodoči pisatelj postane - igralec
Kdo ve, kako bi naneslo in ali bi sploh imeli danes tako velikega umetnika slovenske besede, če Polde Bibič v Mariboru, kjer je hodil na klasično gimnazijo, ne bi imel težav z oblastjo tako kot Peter Božič, pa Jože Pučnik in še cela vrsta vrstnikov. V petdesetih letih je nestrinjanje z navodili funkcionarjev mladinskega komiteja pomenilo hude težave in te so tako Bibič, Pučnik in Božič skusili na lastni koži, saj jim je to prineslo prepoved opravljanja mature - za štiri leta. Kaj torej početi koristnega? Prav takrat so pri mariborskem gledališču odprli nedeljsko igralsko šolo. Čeprav Polde Bibič ni čutil prav nobene želje, da bi postal igralec, pa se je za gledališče seveda zanimal, poznal je mariborske igralce, gledališče -in nekaj je pač bilo treba početi, da ni bil na cesti in doma mami v breme. Fran Žižek, ki je vodil nedeljsko igralsko šo-
tla. To je bil čas esistencializ-ma, brali smo Sartra, Camusa, to je bil čas takrat že prepovedanega Kocbeka, ki smo ga brali skrivaj. No, predstava je dvignila prah, Korun se je nekako izmazal iz težav, jaz ne."
Spor Sever-štih je bil za Dramo usoden
Kasneje, ko se po služenju vojske znova pojavite v Drami, pride za vas pravzaprav zelo uspešno obdobje, tudi za Dramo, za slovenski teater sploh. Rudi Kosmač, Danilo Benedi-čič in vi skupaj s Stanetom Se-verjem tvorite imenitno igralsko jedro. Leta 1964 že nastopite v Kralju Learu. Kaj se je zgodilo konec šestdesetih let v Drami, kaj je zaostrilo odnose? "Nisem ravno pesimist, toda zdi se mi, da znamo Slovenci vedno nekaj zakuhati, kadar pridemo do nečesa prav velikega. Če je ena mojih travm bilo služenje vojske, je druga prav
Bojan Štih je ljubljansko Dramo umetniško zavidljivo dvignil. Postala je sodobno evropsko gledališče. Če bi pod njegovim umetniškim vodstvom nastala samo Korunova Oresteja, bi bilo dovolj. Upam si trditi, da je bila ta postavitev po antiki prva resnično tragična uprizoritev antične tragedije v Evropi... S Korunovo Orestejo bi ljubljanska Drama z lahkoto osvojila Evropo. Pa tudi svet. Uspelo pa nam je priti samo na Madžarsko in v Sovjetsko zvezo, ker se je prav v tem času začel spor s Severjem. Takrat so se Štihova stremljenja sesula. Vse je šlo k hudiču. Usoda Oresteje je prava slovenska usoda. Kadar smo Slovenci na tem, da sežemo visoko, se spodmaknemo sami...
lo, ga je navdušil za gledališče, toda pri tem je tudi ostalo. Da bi postal igralec? Ne, to pa ne, hotel je biti pisatelj. Na to je mislil tudi kasneje, ko so mu kazen, to je prepoved opravljanja mature zmanjšali in je v veselje domačih vendarle zaključil gimnazijo. In se znašel pred problemom, kaj početi, kakšen študij izbrati.
"Slavistika mi ni dišala - preveč slovnice. Izbiral sem med pravom, vkleklo me je na gozdarsko, saj imam rad naravo. Ko pa sem se šel vpisat, sem si premislil, ah, pa poskusim na igralski narediti sprejemni izpit. Saj tako ne bi mogel biti kakšen posebno dober igralec, kvečjemu kakšne majhne vloge bom dobival, in imel ogromno časa, da bom pisal, kolikor bom hotel. Pa sem se uštel..." Že med študijem na akademiji je nastopal v ljubljanski Drami, takrat je bilo študentom dovoljeno stopiti na gledališke deske le v tej gledališki hiši. No, Bibič nastopa v Drami tudi po končani akademiji, odlaga diplomo, da bi odložil služenje vojaščine in dočaka prvi konflikt v gledališki hiši. Z režiserjem Miletom Korunom sta vlogo Ščuke v Cankarjevi drami Za narodov blagor naštudi-rala drugače, kot je bilo takrat v navadi.
Kaj je bilo v tej predstavi takega, da je vzbudila pozornost in različna mnenja?
"Izogniti sva se hotela vsej pa-tetiki, herojstvu tako značilnemu za socrealizem, tega smo imeli že čez glavo. Vlogo Ščuke sva enostavno hotela depateti-zirati, postaviti na normalna
gotovo spor, ki se je takrat začel s Stanetom Severjem. Sever je bil velik igralec, posebna natura, človek strašanske energije, impulziven. Že na začetku kariere je očaral občinstvo, toda najzrelejše, največje igralsko obdobje je delal skupaj z Bojanom Stihom. Ne razumem še zdaj, zakaj je Štiha na lepem tako zasovražil. To je bil spor, ki ja zamajal Dramo in to za dolga leta in lahko rečem, da se še danes poznajo posledice..."
...Kot da spor še dandanes ni razčiščen, razumljen, vsi se v pogovorih, intervjujih še vedno vračate k Sever ju. Štihu...
"Severja sem imel strašansko rad, občudoval sem ga kot igralca, bil imeniten za druženje, skupaj smo popivali. Nenadoma pa je ravnal, rekel bi negativno. Ne trdim, da tudi Štih ni delal napak, toda zdi se, da je bil Sever takrat le orodje proti Štihu, da ga je partija izrabila. Zakaj, ne vem. Sever je takrat rekel, imam še zapisnik, da je nasprotoval Štihu, ker so se na partiji tako dogovorili. Kakšne igre so bile to? V svoji knjigi Pravljičar malo namignem, da se je vse skupaj dogajalo vzporedno z znamenito cestno afero. Ne vem, morda je šlo za intrigo naperjeno proti Stanetu Kavčiču. Mi igralci smo bili takrat Kavčičevi, kar naprej nas je sprejemal, noben drug politik se ni toliko menil za dramske igralce, nas pa je vabil ob vsaki priložnosti. Po moje zaradi Stiha, ne vem. Dejstvo pa je, da se je spopad Severja s Stihom začel na partijskih sestankih v drami..."
...in končal tragično, Štih je zapustil Dramo, Sever tudi, za teater so bile to daljnosežne posledice...
"Situacija nas je pripeljala do konflikta, do nečesa, kar se je končalo slabo. Sever je imel veliko prav, pa veliko narobe, in mi smo imeli veliko prav, pa veliko narobe. Najbolj narobe pa je bilo, da si nismo znali priznati svojih in tujih napak in jih nismo bili sposobni odpustiti. Ko zdaj razmišljam o vsem tem, se mi zdi, da se je Sever morda v nekem trenutku počutil kot človek, ki že odhaja iz teatra. To igralec občuti. Mislim, da je občutil to takrat, ko mu niso dali vloge Polonija v Shakespearovem Hamletu, kar je tudi povzročilo vso to krizo."
Ste vi igrali Hamleta?
"Nikoli ga nisem igral, lahko bi ga takrat v tisti nesrečni predstavi. Sezono prej sem igral Oresta v Oresteji, kar je v bistvu nekakšna predhodnica Hamletu. Toda izbrali so drugače. Dobil sem vlogo Polonija, ki bi jo pravzaprav moral igrati Stane Sever. Želel si je igrati Polonija, igral je že Hamleta, kralja, to bi bil lep zaključek s Polonijem. Vem, da ga je vse skupaj vznemirilo, bil je zelo senzibilen človek, kar so nekateri znali izrabiti."
Kdaj spet teater starega sijaja?
Zdaj ste vi slovenski Sever, na vrhuncu igralske ustvarjalnosti in uspeha. Ansambel v Drami, kjer ste zdaj v.d. direktor, se obnavlja, vnaša se nova režij-
ska filozofija, prihajajo novi in novi dramski teksti. Zdaj je pred vami naloga prenove teatra, prenove Drame?
"Moj mandat v Drami, to je že tretji, bo trajal, dokler ne bo do konca izvedena reorganizacija SNG, dokler ne bosta Drama in Opera spet vsaka samostojni hiši in ne več pod skupno kapo. Ta povezava ni delovala vse od Štiha naprej. Že Stih je nameraval hiši ločiti, jaz samo zaključujem, kar je začel. Pravno so stvari že urejene, moja naloga je le izpeljava. Mislim sicer, da je to kar nehvaležna početje, na videz sicer birokratska naloga, po drugi strani pa se mi zdi, da je to tudi priložnost teater postaviti spet na prave temelje. Kakor je ta jugoslovanski samoupravni sistem 'razšlampal' marsikaj, se to v gledališču absolutno pozna. Zdaj je torej priložnost, da se gledališču vrne nekaj tistega starega sijaja, še prej pa je seveda treba urediti notranje odnose, utrditi pripadnost do gledališča, delovno zavest... Upam, da bo reorganizacija končana do konca te sezone, najkasneje pa v enem letu.
Seveda je to zame tudi izziv, pokazalo se bo, ali sem sposoben te stvari urediti, čeprav v tako razmeroma kratkem času to ni lahko. Rad bi uredil tudi repertoarno politiko. Vse je treba postaviti na novo. Reperto-arna politika je zdaj pravzaprav stihijska, odloča se zadnji trenutek, in skorajda ni mogoče planirati na daljše obdobje. To pa potrebujemo. Da bi povečali število predstav? Ko sem prišel v Dramo pred tridesetimi leti, je bilo v sezoni po devet premier, zdaj jih je šest. Imamo pa sorazmerno velik ansambel, ki bi več premier seveda zmogel. Prevelik pa je seveda samo za tiste, ki financirajo teater."
Koliko gledališč pa lahko majhna Slovenija vzdržuje po vašem mnenju?
"Ne, vem, ker ne vem, koliko denarja ima Slovenija. Ne rečem, da se ni veliko naredilo v
Kadar smo igralci med sabo tako zelo skregani, kot smo bili takrat v ljubljanski Drami, gledališče nima perspektiv. To smo čutili. Zato smo bili obupani. In smo pijančevali. Grobo. Grdo. Iz za-grenjenosti. To je mučno pijanstvo. Živel sem pekel. Jaz. Žena. Kdo ve, če ni teh svinjarij občutil tudi otrok. Zato sem moral rešiti sebe in družino. Po dveh letih neuspešnih poskusov, da hi se uredile razmere v Drami, sem odšel v Mestno gledališče. Zame je bila to rešitev. Čez noč sem postal drugačen človek. V Drami bi se zame slabo končalo...
Štih je odšel. Sever je umrl. Menjavali so se direktorji. Slovenski režiserji so bojkotirali Dramo. Igralska družina je bila neenotna. Namesto da bi se Drama kitila z umetniškimi uspehi, se je sramotila z razprtijami...
kulturi, mislim, da smo kulturno bogat narod. Daleč pa še od tega, da bi dosegli vsaj norme, ki po Unescu znašajo vsaj 1,5 odstotka narodnega dohodka za kulturo. Vemo, da je zdaj ta delež pri nas pol manjši, zato pa so delavci v kulturi, tudi v gledališču, slabo plačani, da je oprema slaba. Imamo res to, kar je pomembno v estetskem smislu, drugače smo pa revni, gledališča pa sploh."
Ali ni zdaj slovensko gledališče v obdobju prevlade režiserjev? "Za ljubljansko Dramo ne bi rekel, mislim, da imamo predvsem igralski potencial. Morda za mariborsko Dramo velja kaj drugega. Sicer pa naj ima Pandur svoj scenografski teater z ogromnimi scenami, meglo in podobnim, mi gradimo na igralcih..."
Zdi se, da za ljubljansko dramo izbor dramskih tekstov ni vedno najbolj posrečen, veliko je eksperimentiranja...
"Povedal bom, v čem je vsa skrivnost. Repertoarje slovenskih gledališč izbirajo pravzaprav režiserji. Vse pa poteka takole: gledališče izbere režiserja, režiser pride z že izbranim tekstom. In to je gledališki repertoar. Sam se zdaj trudim, kako režiserja pripraviti, da bi izbral tekst, ki je tudi meni všeč. Težave pa so pri tem hude, se razume. Zdi se, da so si v zadnjih letih režiserji v gledališčih prisvojili nekoliko preveč oblasti, prevladujočega odločanja. To je prišlo s filmom. Zdaj na filmu tega že ni več, val avtorskih režiserjev je mimo. Pri nas je bil tak avtorski režiser Mile Klopčič, pisal je scenarije, režiral. V teatru režiserji sicer danes ne pišejo tekstov, pač pa secirajo in maltretirajo uboge avtorje teksta, da je obup, kaj pa potem ostane in nastane iz takega teksta na odru..."
Se strinjate, da ste z dvema tekstoma slovenskih dramatikov dosegli velik uspeh - z Lužano-vim Življenje Luke D in Jančarjevim Briljantnim valčkom? Kako sicer kaže slovenski dramatiki?
"Jančar je nekje zapisal ali rekel v intervjuju, da ne bo več dram pisal, ker je gledališče preveč samozadostno. To je res. Mislim pa, da so samozadostni režiserji, mi igralci nikakor ne. Vsak igralec išče stik z avtorjem, tu so korenine gledališča. Na začetku gledališča sploh ni bilo režiserjev, le avtor in igralec, režiserski poklic je razmeroma mlad, kakih sto let star."
Vemo, da sta vaša najljubša tuja dramatika Shakespeare in Čehov. Katere domače avtorje cenite?
"Najprej je seveda Drago Jančar, pa Gregor Strniša, Dane Zaje, Rudi Šeligo. Od klasikov seveda Cankar, pa Grum, Le-skovec. Majcen, ki pa ni dosti znan, saj se ga ni uprizarjalo.
Mika me, da bi v repertoar uvrstil njegov Prekop, krasna igra po mojem mnenju, dogaja se na barju in je v bistvu zelo sodobna. Samo ne vem, kateri režiser bi se lotil tega."
Politični teater je mimo
Zdaj je čas političnega teatra minil, prihaja poetični, fantastični trend, vendar pa mislim, da malce političnega v teatru mora ostati - saj kaže teater družbi ogledalo, mar ne. Že Shakespeare je mislil tako. Zato so politiki vedno bili tako občutljivi do vsega, kar se je dogajalo v teatru. Zdaj ga je sicer nekoliko nadomestila televizija, ta zdaj pere gledalcem možgane. Včasih pa smo to v teatru delali:..
J
V vas so združeni igralec, pisatelj, ravnatelj Drame, politik. Ali kdaj bežite od teatra v literaturo, politiko?
"Ne bi rekel, da bežim od teatra, pač pa se izogibam nedelu, ne morem, da ne bi kaj počel.
V letošnji sezoni na primer ni v slovenskih teatrih zame nobene vloge. Z nečim se pač moram ukvarjati. Pa ja ne bom slonel za šankom!"
Doslej ste napisali dve knjigi, zadnja Pravljičar s podnaslovom spominske skice, je izšla lani jeseni, v njej se spominjate svojih igralskih kolegov, prijateljev. Rojeni ste bili v Mariboru na Studencih. Nekje ste zapisali, da v sebi vseskozi nosite ta svet in bi vse to vrgli na papir, pa vas je prehitel prijatelj Drago Jančar.
"Rekel sem, da je Jančar to boljše naredil, kot bi jaz, saj je iz istega konca doma, pa še mlajši je in ima boljši spomin. Kadar hodim domov, zdaj sicer bolj poredko, se vedno raznežim, stisne me pri srcu. Danes si težko predstavljamo, kakšna revščina je bila takrat. Moja mama je šivala po hišah, v Življenju Luke D. pravim, da je hodila v 'štero', oče mi je umrl, ko sem imel devet mesecev. Studenci so bili polni čudnih lumpenproletarskih hiš, tam je bila celo ciganska četrt z živinskimi vagoni. Ja, res, morda bom kdaj še pisal o tem."
Dve knjigi sta napisani, ho tretja o ženskah?
"Ne, to pa ne bi upal napisati. Pa še težko bi bilo. Ženske so mi čista skrivnost.
Teater dobro poznate, igralcem ste blizu, v politiki ste noter'...
"Ah, nobeni strani ne prideš do konca. Kadar mi je vsega dovolj, se igram s svojo petletno vnukinjo, pa v svoj vikend na Gorenjskem se skrijem in si poči jem." • slike: Gorazd Šinik
Opomba besedilo v okvirjih /e li Bi-bičeve knjige Pravljičar.
R
E
M
E
Vremenoslovci nam za konec tedna še naprej napovedujejo, da se vreme ne bo spremenilo. Ponoči in ob jutrih bo razmeroma hladno, čez dan pa se bo povsod otoplilo.
LUNINE SPREMEMBE
V soboto, 13. februarja, bo ob 15.57 uri ZADNJI KRAJEC. Ker se Luna spremeni popoldne, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo vreme.
GORENJCI "NABILI" DOLENJCE
ŠTRAJKAMO, MALO PA 'NOT PRINESEMO"
Štrajki se napovedujejo, pa spet odpovedujejo.
Tudi šolniški štrajk se je resno napovedoval za dni po kulturnem prazniku: šolniki naj bi stavkali v sredo, 10. februarja, in nadalje toliko časa, da ne bi dosegli svojih zahtev.
Lepo in prav - če mislijo, da je štrajk upravičen, potem se lahko na ta način uprejo.
A pri tem se je zgodilo tudi naslednje:
Nekateri učitelji so že torek, dan po ponedeljkovem prazniku »not Prinesli«! Se pravi: že teden dni pred štrajkom so otroci imeli pouk, ki naj bi ga imeli v torek. Potem pa štrajka ni bilo in je »noter prineseni« torek hodil malce narobe!
Ce špekuliramo: ali se je to zgodilo zato, da bi bili potem vsi skupaj en cel teden »frej«: ponedeljek je praznik, torek je »not prinesenk«, sreda je štrajk pa četrtek je še štrajk pa pride petek in nato spet konec tedna!
En dolg dopust - pa je?!? Smo se mar zmotili!?!* D. S.
ČAS SPREMEMR
Baje se nam spet obetajo nove avtomobilske tablice - trpežnejše, uglednejše, zamenjal jih bo tisti, ki jih bo želel. Stare, oziroma nove, ki smo jih dobili z grbi slovenskih mest, kajpak še vedno ostanejo v veljavi.
Pri tem je seveda treba omeniti, da tudi oznaka SLO za Slovenijo še ni mednarodno verificirana!
Saj se razume, da vsaka osamosvojitev poraja kup sprememb in v vsakem primeru nekaj stane.
Ampak tole s tablicami je pa le hec: komaj kakšen dan ali dva smo jih občudovali, zdaj pa spet jovo na novo. Kot da ob prvi zamenjavi ne bi vedeli, kakšni so mednarodni standardi za tablico! Sicer pa so tablice še *rnajhna malica«. Hujši hec je ta, da zdaj zdaj ne bomo smeli v Evropo hrez katalizatorjev, kar že dobri dve leti vedo tudi naši uvozniki avtomobilov. Že dve leti veselo uvažajo avtomobile brez katalizatorjev, da o domači proizvodnji v tej smeri sploh ne govorimo!* D. S.
Gorenjci smo trmast narod in zato je bila "žogobrcarska ekspedicija" v "ta južno slovensko prestolnico" Novo mesto tako izbrana. Gorenjski občinarji in direktorji, ki jim nogometno usnje ni tuje, so trmasto obračunali z dolenjsko ustrezno garnituro, v kateri se je trudil tudi naš bivši urednik in direktor Milan Bajželj. Razlika v golih je bila kar spoštljiva v gorenjsko korist in jo zaradi "ugleda" premaganih kar zamolčimo. Po svoje pa je tudi posnetek "zgodovinski". Le kje bi lahko našli "zgledno slogo" države (predsednik vlade Peter Orehar) in sociale (Vinko Sim-novec), športa (Borut Farčnik). Brez "uprave" ne gre nikoli in zato je na fotografiji tudi Karel Erjavec, vojska pa je z gospodom Rupnikom tudi zastopana. Zlobneži bodo tako ali tako rekli, da je bolje, da brcajo žogo kot pa počno druge neumnosti...
SKRIVNOSTNA OAZA
Na Jesenicah, med marketom Union in stavbo, v kateri je SDK, se že kar nekaj dolgih mesecev nekaj dogaja. Se pravi: tam sploh ni mogoče več parkirati, kar je ob kroničnem pomanjkanju parkirnih prostorov v tem predelu Jesenic - milo rečeno - nenavadno.
Porodila se je namreč neka gradnja. Menda so prostor, kjer je bil prej dobrodošlo parkirišče, zaradi zamakanja v spodnji bife in kegljišče zavarovali. Pozidali - kar je lepo in prav.
A parkirišč željni vozniki so z nejevoljo opazili, da je plošča nekoliko dvignjena: kar pomeni, da v nobenem primeru tam nikoli več ne bo tako zaželeni parkirni prostor!
Ko smo se pozanimali, kaj naj bi tam sploh enkrat bilo, ni bilo natančnega odgovora. Le to so odgovorni rekli, da naj bi bile neke lučke ali nekaj takega...
Skrivnostni načrtovalci na tem mestu očitno planirajo neko tihot-no mestno oazo. Veliko bolje bi bilo. ko bi v tem smislu uredili park tako, da bi se znebili zanemarjenega mini golfa...
Kaj pa bo na »spornem« mestu dokončno nastalo, bomo pa seveda še videli...* D. S.
S tako čudno in trdovratno vztrajnostjo se v tej mali deželici Poudarja ameriško umevanje demokracije in pravičnosti, da ti Postane prav sitno.
Tam daleč čez lužo je namreč že drugič totalno propadel pos-kus.da bi imenovali pravosodno ministrico. Obema gospema kandidatkama so očitali enaka greha: v svojem gospodinjstvu naj bi na črno zaposlovali tujo delovno silo. Vzgojiteljico, šoferja, gospodinjsko pomočnico... Obe kandidatki sta zaradi tega gladko pogoreli!
Na sončni strani Alp se je zaradi tega marsikomu hudo povesil pogled in zataknil piščanček v grlu. Madonca! A tudi take so torej lahk opravne in demokratične norme in kriteriji pravne države?!?
Po tem čudnem ameriškem dlakocepstvu, za nas skoraj nepojemljivem, pri nas ni kavelj-na ali kaveljce, ki bi danes lahko samo od daleč škilil na parlament!
Ce nisi ravno iz klošarskih vrst 9\ poseduješ kakšno nepremičnino, stanovanje, hiško ali vikend, si v svrho zidave, obnove ali vzdrževanja vsaj enkrat, če ne večkrat ali kar vedno, zaposloval na črno. So prišli zidarji, krovci, tesarji, štromarji.. Vse je šlo brez kakšnih večjih računčkov, vse je šlo takole pod
TEMA TEDNA
NA ČRNO
Če bi po ameriško doumevali demokracijo in pravno državo, bi morali naši ministri, ki živijo v stanovanjcih v Ljubljani, najemati čistilke v okviru javnih del. Pa jih res?
roko. Na prijateljski bazi. Ob izdatni solidarni podpori "šen-kanih" bančnih kreditov so zrasle prave pravcate vile na slovenskem podeželju! Ko so ti dali hišnoštevilko, te nobeden niti od daleč ni vprašal za kakšno potrdilce od firme kot, denimo, v sosednji Avstriji, kjer zasebne hiše in ne hišne številke enostavno ni, če uradnikom ne predložiš "štemplanih" obračunov za zidarska in druga dela.
A to so bili svinčeni, boljše-viški časi, ko je duša trpela. Zato smo enoumju zanalašč nagajali tudi tako, da smo kar gradili in gradili. A enoumje se nam bo še v daljnjo prihodnost maščevalo. Kdo bi si le mislil, da bo prišel dan, ko bomo iz podeželskega dvorca, zgrajenega v tri štuke in za pet generacij, enkrat poškilili
tudi na parlament. In bo pravna država rekla: jok, ti pa ne! So ti delali sosedje štromarji štrom, ti pa njim fasado! Vse na črno!
Da bo zadeva v tej smeri še bolj kruta, zaposlovanje na črno sploh ne pojenjuje! Nasprotno! Ta mlada država sivo ekonomijo kar naravnost in naglas dopušča!
Vzemimo eno fino in sposobno managerko, ki se danes v svojih najboljših letih razdaja v svojem poslu!
Kdo ji danes doma pomiva okna? Kdo ji danes lika in čisti? Če noče, da je vse zamazano in zapackano, mora najeti črno delovno silo!
Vidite, zakaj se človek, poln ambicij in življenjske energije, začne nervirati, ko ga mučijo z informacijami o ameriškem umo-
vanju pravne države? Naj zdaj naša managerka, ki enkrat kani postati kakšna ministrica, sama pomiva šipe, pometa dvorišče in riba tla? In kdaj naj to počne, če je od jutra do večera v firmi? Ponoči?
Ni šans! Še dolgo ne bo nobenih šans za take okrutne primerjave! Pri nas gremo po sili krutih razmer celo tako daleč, da naši zaposleni ministri verjetno najemajo čistilke na črno. Hudo špekuliramo, ampak: če ima minister tistih nekaj tisoč mark plače in živi v stanovanjcu v Ljubljani, mar bo sam pometal in pospravljal? Najemal za čiš-čenjesvojega kvartirja delovno silo v okviru javnih del? Malo morgen!
Če človek, ki ga nenehno mučijo s takimi primerjavami iz kao demokratičnega zahodnega sveta, prav premisli, potem domisli, da se nam o demokraciji pravzaprav samo le malo sanja. Da smo pravzaprav pristali in obstali samo pri demokratičnih volitvah, vse drugo je stara navada, železna srajca, če ne še kaj bolj pokvarjenega! Le volit' smemo ali pa nam sploh ni treba: pa še pri volitvah presneto veliko in preveč volilcev misli, da so dolžnost, ne pa samo pravica..
D. Sedej
O O
De
SALON POHIŠTVA
A
MAJA
Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom)
pohištva in sedežnih garnitur 12. - 20.2. 1993 _
* VELIKA IZBIRA NA RAZŠIRJENEM RAZSTAVNEM PROSTORU * PRODAJA NA OBROKE * SVETOVANJE - JjOSTAVA-MONTAZA V času akcije odprlo vsak dan od 9. do 19. ure (tudi v nedeljo, 14.2.93) od 12.-19., sobota od 9.-13. ure, tel. 241-031
HOTEL
CREinfl
KRANJ
Vgs v restavraciji hotela, zabava ansambel COCTAIL
NAJBOLJŠE HASfCE NAQZAJEN£t
NA PUSTNI TOREK, 23. feb. po 20 .uri, vVINOTEKI za va§e razpoloženje skrbi f DUO ROČK'N'LUI <_
ŽELIMO VAM VELIKO UŽITKOV IN ZABAVE!
NAS IZLET
TOKRAT NA PTUJ
Pustno soboto in nedeljo boste lahko preživeli na imenitnem izletu z Gorenjskim glasom - potovali bomo na Ptuj, kjer bomo obiskali pustne prireditve, pokazali nam bodo zbirke v Pokrajinskem muzeju na Ptujskem gradu, ljubiteljem rekreacije pa ne bo manjkal zabavni večer v motelu Podlehnik. Prijav za izlet je že veliko, zato pohitite, če želite z nami v najlepše in nasta-rejše slovensko mesto. Cena izleta za naročnike in njihove ožje družinske člane je samo 3.600,00 tolarjev (za nenaročnike 4.000,00), v ceno je vključen prevoz z luksuznim avtobusom, nastanitev v motelu Podlehnik, poln penzion, zabavni večer z imenitnimi nagradami, obvezno pa je na izletih z Gorenjskim glasom poln kovček dobre volje, za kar najlepše poskrbijo udeleženci.
Prijave: osebno ali po telefonu 064/218-463, tajništvo Gorenjskega glasa - ali pa v informacijskih pisarnah TD Cerklje in TD Škofja Loka. Odhod bo v soboto, 20. februarja (prihodnja - pustna sobote), ob 13. uri iz Kranja, izpred Kina Center, povratek pa v nedeljo ob 20. uri. Pridružite se nam - ne bo Vam žal!
NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI
Piše: Drago Papler
V torek, 16. februarja 1993, ob 18.15 uri bo na valovih Radia Žiri zopet oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami najpriljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ:
1. Po dekle - Don Juan & Ansambel Lojzeta Slaka
2. S pesmijo po Sloveniji - Ansambel bratov Avsenik
3. Tereza - Marela Internacional
4. Z dobro voljo - Ansambel Vinka Cverleta
5. Naj zvone zvonovi - Ansambel Lojzeta Slaka PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ:
6. Slovenski vojak - Ansambel Mira Klinca
7. Med Bohinjci - Alpski kvintet
8. Moja domovina - Igor in Zlati zvoki
9. Gospodar svojih poljan - Ansambel Mak z Edvinom Fliserjem
10. Za tvoj najlepši dan - Ansambel Borisa Razpotnika
Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Veroniko Čerin, Praprotno 17/a, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabi k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1. Žiri 64226.
KUPON:
Ime in priimek..............................................
Naslov:.............................................*............
Glasujem za skladbo:..................................
Novi predlog skladbe:.................................
Mnenje o oddaji:..........................................
Za glasbenega gosta 2. 3. 93 predlagam:
NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92
6. NADALJEVANJE piše: drago papler
NAŠ ATA NI COPATA
Zlati zvoki so se v letu 1992 pojavili kar trikrat kot naziv ansambla, glasbenega studia in založbe, ki ji botruje Igor Podpečan, v tesnem sodelovanju Branka Jahna. Naš ata ni copata je prvi projekt ansambla Igor in Zlati zvoki, ki je pravzaprav prvi samostojni projekt Igorja Podpečana, čeprav je že prej ogromno sodeloval z drugimi ansambli (Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Melos, Ptujskih pet, Biseri, ansambel Jožeta Šumaha, Avseniki), bodisi kot glasbenik ali pa kot komponist, aranžer in producent. K zasedbi je povabil trobentača Mateja Bovhana, klarinetista Branka Jahna, kitarista Renata Ver-liča, pevki Jožico Svete in Joži Kališnik ter pevca Rudija Miložiča, sam pa je igral na harmoniko in bas, skomponiral viže, aranžiral in produciral. Med 14 domačimi vižami z zvokom klasičnega kvinteta je polovico instrumentalnih skladb: Polka, polka, polkica, Nervozni godci, Veselje s klarinetom, Jesenski valček, Fantje, zdaj pa urežimo!. Kmečko veselje, Ljubezen v maju, Druga polovica pa je pevskih viž, kjer kot besedilopisci sodelujejo: Joži Kališnik, Marjan Stare, Ivan Si-vec in Vera Soline, tematiko pa nedvomno ponazarjajo naslovi: Slovenska Micka, Luna sije, srček bije, Pesem srca, Nazaj na vas, Moja domovina, Mornarska in Naš ata ni copata. Posnetki so nastali v snemalnem studiu Zlati zvoki, kaseta pa je maja 1992 izšla pri Založbi Zlati zvoki.
Ansambel Igor in Zlati zvoki
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.45 10.45 11.30
12.30
13.00 13.05 13.15 14.40 14.40
15.05 15.55
16.50 17.00 17.15 17.15 17.40 18.00 18.50 19.15 19.22 19.24 19.30 19.55 20.05 20.25
22.10 22.33 20.40
Tedenski izbor Videošpon
Umetniški večer: Portret: Igor Ozim
Karol Szymanovski: Koncert
za violino
Poročila
Poslovna borza, ponovitev Video strani Filmsko popoldne Dragi John, ameriška nanizanka
Želite, milord?, ponovitev Vrnitev na  Otok zakladov, angleška nadaljevanka, ponovitev
Poslovne informacije
TV Dnevnik
Otroški program
Silas, nemška nadaljevanka
Prvi uspehi: Eva Sotelšek
Regionalni program - Koper
16 črk, TV igrica
Risanka
TV nocoj
EPP
TV Dnevnik, Vreme
Šport
Forum
Na robu zakona, francoski film
TV dnevnik 3, Vreme Šport
Intervju: Tatjana Ličen
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 Tedenski izbor 10.00 Že veste, ponovitev 10.35 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 12.05 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 13.00 Poročila 15.15 Osmi dan. ponovitev 16.15 Alpe - Donava - Jadran 16.45 SP v alpskem smučanju 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Eu-roritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, prenos 22.05 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Želite, milord?, angleška nanizanka; Barve nasilja, ameriški film 1.25 SP v alpskem smučanju 4.55 SP v alpskem smučanju
Diskoteka PRIMADONA na TrebiJI je odprta vsak petek In $oboto od 21. ure do 04. ure zjutraj. Danes, 12. februarja, bo nagradno žrebanje za lepa potovanja vfujlno-jutfl, 13. februarja, v Primadoni gostuje mariborska skupino
C10EZMP0UA
kise bo predstavila 2 najnovejšo kaseto.
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Po ročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarosa, mladinska nanizanka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14./5 Palača vetrov, angleška nadaljevanka 15.35 The big blue, oddaja za Un profor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.38 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Mošje 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Film - video - film 20.25 Mikrokoz-mos, ameriški barvni film; Dennis Ouaid 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.05 TV koledar 16.15 SP v alp skem smučanju, posnetek 17.15 Turbo limach shovv 18.30 Oskar med detektivi 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.05 Keeping up Ap-pearances, humoristična nadaljevanka 20.30 Glasba skozi čas 21.35 Cro-pop-rock 22.25 Gospodična Marple, britanska nanizanka 23.20 Nočna ekipa - Haggard, angleška humoristična nanizanka - Magija -
SLOVENIJA 2 BARVE NASILJA
ameriški barvni film; igrajo: Robert Duvall, Sean Penn in drugi; Leto 1987, Los Angeles. Mesto angelov, mesto nasilja. Policija ustanovi posebno enoto C.R.A.S.H. in ta z več ali manj uspeha kroti različne tolpe, ki obračunavajo med seboj, šeststo tolp, 70 tisoč kriminalcev, 387 njihovih žrtev. Izkušeni policist in njegov mlajši, drznejši in bolj zaletav kolega obračunavata z "majhnimi ro-bami". Žrtve padajo naključno in na vseh straneh..
zabavna oddaja - Demo je na prostosti, ameriški barvni film 3.00 Ho-roskop/Video strani
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 Ninja želve, ameriška risana serija 18.35 A Shop 18.50 Kulinarični kotiček 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.00 Prazlo, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.20 Ročk starine 23.50 Dnevno informativni program 0.05 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.25 A Shop 0.40 Astrološka napoved 0.50 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Lov na zlato, ponovitev ameriškega filma 12.05 Sadovi zemlje 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babvs, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Družinske vezi 18.30 Velika svobo da 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.20 XY nerešeno 21.20 Pogledi s strani 21.35 Charleston, italijanska komedija 23.00 Čas v sliki/Šport 23.35 XY - nerešeno, odmevi gledalcev 23.45 Umor iz minulih let, kanadska kriminalka 1.25 Mike Hammer
TV AVSTRIJA 2
9.30 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju, studio 14.00 Nibelungi, nemški zgodovinski spektakel 16.45 V senci Fud-žisana, 2. del 17.30 SP v alpskem smučanju 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Alpe 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Najboljše iz serije Comeov express 23.10 X-large Nightime: Bruce Spring steen 0.45 Off Chart 1.25 SP v alp skem smučanju 1993
RADIO TRŽIČ
Oddajamo na 88.9 in 95 MHz UKV stereo in na SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Glasbena delitacija ob 17. uri prinaša album Svvitch, 1975, skupine Golden Earring.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Menjalni tečaj 14.40 - Zakajčkovi starši 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa 16.30 - EPP 17.00 - Za detek v petek iz studia Radia Žiri in Pizzerije PALERMO v škofji Loki -19.00 - Prenos osrednje informati vne oddaje RA Slovenija - 19.30 -Drugi del oddaje Zadetek v petek iz Pizzerije Palermo v Škofji Loki -22.00 - Odpoved programa -
KINO
12. februarja
CENTER amer ris film LEPOTICA IN ZVER ob 16., 18. in 20 uri STOR-ŽIĆ prem amer krim. MORILČEV DNEVNIK ob 16., 18 in 20. uri ŽELE ZAR amer znan fant. film ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 18 in 20,uri DUPLICA amer zgod spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 18 in 20 un RADOVLJICA amer satira BOB ROBERTS ob 20 uri
SOBOTA, 13. februarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.20 9.20 9.30
9.45
10.05 10.50
12.30 13.00 13.05 14.00
14.30 15.20 16.50 17.00 17.10
18.00
18.45 19.00 19.12 19.30 19.55 20.05 20.25 21.30
22.15 22.38 22.58 23.00 0.20
Tedenski izbor Radovedni Taček: Lev J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, lutkovna igrica
Brvar - Pediček: Domača naloga za profesorja A. K. Tok, tok, ponovitev Na robu zakona, francoski film
Slovenci v zamejstvu Poročila
Tednik, ponovitev Popolna tujca, ameriška nanizanka
Želite, milord?, ponovitev Vroče poletje, češki film Poslovne informacije TV Dnevnik
Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija
Regionalni program  - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme šport Utrip Križkraž
J. Henriot: Šampanjski Char-lie, ameriška nadaljevanka TV dnevnik 3, Vreme Šport TV jutri Sobotna noč
Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.00 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 10.10 Denver -poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 10.35 Klub klobuk 12.05 Zgodbe iz školjke, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Operne zgodbe; Netopir, 6. oddaja 14.20 Športna sobota 19.00 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudno znanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Homo turisti -cus 21.30 Poglej in zadeni 22.35 Sova: Znaki zodiaka: Kozorog; Čas za ples, angleška nadaljevanka; Dejanje, ameriški film 1.25 SP v alpskem smučanju 4.55 SP v alpskem smučanju
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.05 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Edukon 11.30 Magija, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev 12.35 Haggard, ponovitev angleške humoristične serije 13.05 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverly Hills, 90210, mladinska nanizanka 15.20 Poročila 15.30 Iz stare skrinje 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Ljubica, francoski film 21.05 Človek mora nositi svetlobo 21.50 Preteklost v sedanjosti 22.35 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.35 Video strani 17.05 TV Koledar 17.00 SP v alpskem smučanju 17.55 DP Hrvaške v rokometu: Dalma -Lokomotiva 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.15 Črno na belem v barvah: V Avtobusu, nanizanke; Bojevniki v podzemlju, ameriški film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
KANALA
9.00 RIS, risanke 9.25 Ninja želve 9.50 Astrološka napoved 10.00 Prazlo, ponovitev filma 11.30 Ročk starine, ponovitev 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.905 MCM 18.30 Jazzbina 19.00 Srečni Luka 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Modna dežela 21.05 Mesečeva sonata, finski barvni film
SLOVENIJA 2 DEJANJE
ameriški barvni film; igrajo: Robert Gintv, Sarah Langen-feld, Nick Surovy; Harry Kru-ger, nekdanji sindikalistični voditelj, v zaporu grozi z gladovno stavko in animiranjem nemirov. Njegov odvetnik poskuša uskladiti interese posameznih strani; prepričati predsednika ZDA, da bo Krugerja po-milostil, pri sindikalnem voditelju mora zagotoviti milijone dolarjev za predsedniško kampanjo. Krugerja pa prepričati, da bo podpisal izjavo, da se naslednjih deset let ne bo ukvarjal s politiko...
22.25 Dnevno informativni" program 22.40 Poročila v angleščini: Deutsche Welle 23.00 Videogrom 0.15 Astrološka napoved 0.35 MCM 0.40 Erotična uspavanka 0.45 Erotični film
TV AVSTRIJA l
6.00 Teletext 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Veselo okrožno sodišče 10.15 Evrori-tem 10.30 Brat Sonce, sestra Luna, angleško italijanski film 12.25 Moda osebno, magazin 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Živalski raji 13.35 Prfoksi gredo v zrak nemška komedija 15.10 Lepote Češke 15.10 Jaz in ti, otroški program 15.30 Mali divjaki in mamut, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X Large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.15 Musikantenstadek 22.10 Zlata dekleta 22.30 Deževni potnik, francosko-italijanska psihološka kriminalka 0.25 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
4.45 SP v alpskem smučanju 1993, nonstop 8.00 Dopoldanski program: Vremenska panorama/Angleščina/Francoščina/Ruščina/ Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju 1993 14.05 Tisoč mojstrovjin 14.15 Na plovbi s Kolumbom 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.30 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 18.00 SP v alpskem smučanju 1993 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pozabiti Palermo, ita-lijansko-francoska politična srhljiv-ka 21.55 Čas v sliki/Šport 22.05 Šport 22.30 Rodni kraj, 3. del 23.30 Mike Hammer 1.25 SP v alpskem smučanju
RADIO TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na 88,9 in 95 MHz UKV stereo ter na srednjem valu 1584 KHz. Ne pre-slišite oddaje, ki bo govorila o vili Bistrica, ter minut, namenjenih Valentinovemu.
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija -
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved
§rograma 16.30 - EPP 17.00 -portni utrinki - 17.10 - Razvedrilno popoldne - 18.00 - Novice, obvestila   19.00 - Odpoved programa -
KINO
13. februarja
CENTER amer. ris. film LEPOTICA IN ZVER ob 15., 17 in 19 uri, pred prem. amer. ljub. pust. filma POSLEDNJI MOHIKANEC ob 21. uri STORZIĆ amer. krim. film MORILČEV DNEVNIK ob 16. in 20. uri, amer trda erot ZVEZDA PORNO FILMA ob 18 uri ŽELEZAR amer znan. fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer zgod. spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer pust film K 2 ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer satira BOB ROBERTS ob 18 in 20 uri
SENČILA 8LS-D
Po ugodnih cenah vam nudimo
izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij,
rolet in lamelnih zaves. * * *
Možnost plačila na več čekov! ***
Informacije: tel.: 77-996, fax.:76-107
NEDELJA, 14. februarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Program za otroke, ponovitev
8.30 Živ, žav, ponovitev
9.20 Ljubim,    ljubiš, predstava
KUD Griže 10.15 Silas, ponovitev nemške nanizanke
10.40 Moja knjiga o džungli, ponovitev poljudnoznanstvene serije
11.00 Od  Kolpe  do  Rabe, AFS
France Marolt 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Križkraž
14.30 Sova, ponovitev: Znaki zodiaka - Kozorog; Vlak otroštva in upanja, češka nadaljevanka; Sofija in Constan-ca, angleška nadaljevanka
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.10 Nepremagan, ameriški film
19.05 Risanka
19.17 Slovenski loto
19.22 TV nocoj
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.55 Šport
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.25 Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, angleška poljudnoznanstvena serija
22.00 TV dnevnik, Vreme, Šport
22.23 TV jutri
22.25 Športni pregled
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
7.45 Poglej in zadeni, ponovitev 8.45 J. Henriot: Šampanjski Char-lie, ameriška nadaljevanka 9.40 Alpe - Donava - Jadran 10.10 Nicho-las Niklebv, angleški film (čb) 11.55 Športna nedelja 11.55 Borovetz; SP v biatlonu, prenos 14.00 Kopenhagen: Namizni tenis Top 12, prenos 16.00 SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke 17.00 Jesenice: Končnica DP v hokeju na ledu;: Acroni Jesenice - Hertz Olimpija, prenos 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Angel za mojo mizo, novozelandski film 22.35 Sova: Družina Adams, ameriška nanizanka; Čas za ples, angleška nadaljevanka; Bouvard in Pecuchet, francoska nadaljevanka
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45
Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc-kleberrv Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poro čila 10.10 Hišni ljubljenčki 10.35 Se zamova ulica 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plo dovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 13.55 Se sramuješ svojih staršev, ameriški film 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Let 1501, ameriški film 18.50 Beetlejuice, risana nanizanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Ludvvig, nadaljevanka 20.55 Sedma noč 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVATSKA
15.40 Video strani 15.50 TV Koledar 16.00 Športna nedelja 17.15 Hrva ška košarka 17.40 DP Hrvaške v košarki: Zadar Zagreb 19.20 Glasba 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.00 Dokler se ne snideva spet, 1. del angleške nadaljevanke 22.00 Nepopravljiv, francoski barvni film 23.35 Šport 0.20 Horoskop
KANALA
7.45 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.00 Astrološka napo ved 8.10 Zaklad kralja Salomona 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živali 9.30 Smithso nian, dokumentarna serija 10.30 Ni nja želve 10.55 Risanka 11.00 Kult ura, oddaja o kulturi 11.30 Dance Session 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulina rični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Videogrom 14.25 Video strani 18.05 Fre estyle 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.10 špricanje, ameriški barvni film 21.45 Astrološka napoved 21.55 Tristana. špansko/italijanski/ francoski barvni film 23.30 MCM
TV AVSTRIJA l
6.00 Teletext 9.00 Jutranji program 9.05 Čebelica Maja 9.30 Simpsono vi 9.55 Stan in Olio 10.00 Pan opti kum 10.15 Univerzum 11.00 Tisko vna konferenca 12.00 Tednik, pono
KANALA
ŠPRICANJE
ameriški barvni film; Državni tožilec pusti hčerko samo doma in se odpravi za teden dni na lov. Toda že prvega dne ga neznanec zadene s puščico, hčerka pa prestrašena ugotovi, da so izpustili sošolca, ki je ubil svojega očeta.
vitev 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki iz življenja živalskega sveta 13.40 Žandarji in marsovci, francoska komedija 15.10 Cirque de soleil 15.25 Četrti kralj 15.30 Jaz in ti 15.55 Jaz in ti 16.10 Tiny Toon, risana serija 16.35 Nadaljevanja ne bo 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverly Hills 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large, reportaže 18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 21.05 Rosalina hiša, film 22.00 Vizije 22.10 To ni lepa dežela, igra 23.55 Johannes Brahms
TV AVSTRIJA 2
13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Športno popoldne: SP v alpskem smučanju 16.30 Svet pustolovcev 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Po dolgem času 21.50 Čas v sliki/ Šport 22.05 Očka je kos nam vsem, ameriška serija 22.30 Zadnji voz, ameriški vestem 0.05 Čas v sliki 0.10 V senci mnogih let, argentinski film
" AVTO ŠOLA"
ing, KUMAR
ORGANIZIRA
TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji
začrta* tečaja PONEDELJEK, 15. februarja 1993,ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA
RADIO TRZIC
Oddajamo od 10.30 do 15 30, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na SV 1584 KHz. Ne preslišite pogovora z načelnikom oddelka za obrambne in notranje zadeve, tudi o najnovejših novih avtomobilskih tablicah.
I. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi - 17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
1. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila mali ogla si - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP - 12.30 - čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot Loka v časopisju glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa -
KINO
14. februarja
CENTER amer ris film LEPOTICA IN ZVER ob 15., 17 in 19 uri, prem amer. znanstv fant. filma ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 21 uri STORŽlČ amer. krim MORILČEV DNEVNIK ob 16 in 18 uri, amer. trda erot. ZVEZDA PORNO FILMA ob 20 uri ŽELEZAR prem amer. ljub pust. filma POSLEDNJI MOHIKANEC ob 17., 19 in 21. uri DUPLICA amer zgod. spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 18 uri, amer trda erot. RAZUZDANE IGRE ob 20 uri TRŽIČ amer pust. film K 2 ob 18. uri, amer trda erot. KRATKA SREČANJA ob 20 uri RADOVUICA amer. satira BOB ROBERTS ob 20. uri
JODLGATOR
PA KAJ POL...
- ce je Valentinovo. Sorrv, nisem to mislil. Hotel sem napisati pa kaj Pol, če je Sveta Valentinka, al' pa Tine šele v nedeljo in ne dones, k'vi tole berete in je petek. A ne, tak'le dan je kar fletna zadeva, ljubezen pa t°... pa sprehod v lepem vramenu, pa zaljubljeni pogledi... uaaauuuuu. Kaj naj rečem dečvice, valda bodo frajerji v nedeljo posebno pozorni do vas- mogoče bo tudi kakšno darilce. Pa tudi če ne, največje darilo so oni sami, če vas majo radi seveda, al' pa če vse kaže, da vas bodo imeli radi, ker ste jim namreč s fullom všeč in vas bodo v kratkem (maybe v nedeljo) vprašali, če bi hotle z njimi hoditi. No pa tudi ve se morate zrihtat, d boste šus in sploh najlepše, samo za vašega potencialnega dedca, če seveda kakšnega pecate. Ane fantje, saj tudi mi nekaj damo na fest punce. Sicer pa najbolj važno je srce in noben mi ne bo reku' d' ni res. Ha, pravilen odgovor na vprašanje od prejšnjič je bil Scorpions ali Skorpjoni pa to... Mateja mi je kar enega narisala, pa sploh ne zgleda težak, kot pravi Boži, namreč, d' vsi ljudje v znamenju škorpjona težijo. I have the big Surla on the_ VVorld, tako, da veš. No Janeza ne bo strela udarla, on že ve zakaj ne. Žrebal je tokrat en uredu tip, k' se mu reče Ro-berto in je prodajalec v Aligator Music Shopu. Odločil se je za, to ni res, ampak je, torej, da zajamem sepo. Izžrebana je bila Vesna Tišler, Brezje pri Tržiču 48, 64290 Tržič. Vesna, kaj naj rečem. Cool, nagrada je tvoja. Oglasi se pri Robertu dopoldne, ali pa Mirotu - Aligatorju popoldne •n, moram reči, da imaš res veliko izbiro nagrad. Ena bo tvoja.
TOP 3
1- Čuki, jasno ko beli dan 2 Gold - Abba
3- Ko noč zamenja dan (je trna, ane) - Don Menthony Band
novosti
Jyie KuP novih kaset, pa tudi ponatisnjenih starih, recimo cela kolekcija u2, tu je tudi kup novih CD-jev. Dobite pa lahko tudi kaseto, ki jo je Miso Kovač posvetil svojemu sinu Ediju, ki je padel v bojih na Hrvatskem, [mamo pa tudi dve kaseti Josipe Lisac in sicer Balade in Hoču samo tebe.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 82:
A se spomnete slovenskega benda Hazard? Se. Dobro. A se spomnete naslova kakšnega njihovega komada? Se. Cool, obvladate sceno. Napišite vsaj enega na dopisnico (to lahko delate tudi v kopalnici) in jo poš-Jite do srede, 17. februarja, na uredništvo Gorenjskega glasa za rubriko Jodlgator". Katja, od Popdizajnerjev imajo v Aligator Music Shopu samo razglednice, postro*ni (bojo kdaj drugič, ni hudič, da ne) in seveda kasete... videli pa jih bomo spet, ko bodo izdali kakšno novo kaseto, se razume. Jure od Cher imamo zaenkrat samo kaseto "Love Hurts", pa cedejko iz filma Marmades, vsake tolk časa me spomni, da pogledam, Ce je kaj novega. Albin piše, da je v Bohinju lep vreme, Vesna pravi, da me je ena ali eden (bog pomagej?) naskočila' oziroma naskočil (bog po-magej drugič), Alenka upam, da sem tokrat napisal kaj lepega, kar se pa
GLASBA JE ŽIVLJENJE
DANILO KOVAČIČ - NEODVISNI POSLANEC DRŽAVNEGA SVETA, DIREKTOR HITA-a
Vsako soboto točno opoldne na Radiu Triglav Jesenice (96,0 MHz)
Jutrišnji gost oddaje Glasba je življenje bo gospod Danilo Kovačič, neodvisni poslanec državnega sveta in obenem direktor HIT-a iz Nove Gorice, pod katerega sodi mreža igralnic v Sloveniji HIT CASINO. Zastavila mu bom kar nekaj zanimivih vprašanj, med drugimi tudi: na katero zvrst glasbe bi dal suspenzivni veto, ali mu izkušnje iz igralnic pridejo prav tudi v državnem zboru, če je že kdaj pomislil, da bi dirigiral državnemu zboru, kaj bi storil, če bi se kot član državnega sveta znašel rfa bobnu,... Če vas zanima, kako se bo s svojimi odgovori predstavil gospod Danilo Kovačič, vas vabim jutri ob dvanajstih na poslušanje naše oddaje.
Če vas zanima Glasbeni horoskop, vabim vse rake, rakovice, da se nam pridružijo. Najbolj priljubljena glasbena zvrst rakov je opera, inštrument pa trobenta. Pa ne vojaška. V znamenju raka je bil med drugimi unamenitimi glasbeniki rojen tudi Louis Armstrong, ki bi bil letos star natanko 93 let.
Opozorila bi vas rada še na Srečno petstotico - ali avto zastonj. Med kupci, ki bodo v mesecu februarju kjerkoli v Sloveniji vplačali katerikoli tip avtomobila znamke ŠKODA, bodo izžrebali enega, brž ko bo vplačanih 500 avtomobilov. Srečnež bo dobil prav tak avto, kakršnega je vplačal, zastonj. Akcijo bomo spremljali tudi v naši oddaji.
Jutri na slišanie! Simona HžO
Čukov tiče, za obisk je bilo zmenjeno tik pred zajci (zdajci)? To, da si štiri predmete pr'bila je pa čist' cool, d' ne boš mislila, d' jest nisem nikol nobenega. A na koncu mi je zmeraj uspelo, res pa je, da še vedno hodim v šolo. Karmen, o Bon Joviju pa takole. Na kratko. Bon Jovi je uspel pred leti s komadom Blase Of Glory, ki je bil tudi naslovna muzka za film Young Guns, ki je bil dost' dober, pa še full so se strelal. No po dolgem času je spet pršibal na sceno z albumom Keep The Faith, ki se zelo dobro prodaja. Tip se je tudi mal postrigel, mal je tudi spremenil image, ampak njegov je še vedno tak, kot je bil, čist' dober. Tako, čav, čav čav...
LESTVICA 5 + 5
Tuji del:
t. Whitney Houston: I will always love you
2 Eric Clapton: Leila
3. Guns'n'roses: Yesterdays
4. Michael Jackson: Heal the vvorld
5. ZZ TOP: Viva Las Vegas Domači del:
1 Irena Vrčkovnik: Santa Marija 2. Čuki: Krokodilčki
3 Pop Design: Ne bom ti lagal
4 Vlado Kreslin: Lili Marlen
5 Sokoli: Ko so češne cvetele
"REDLOGA Miša Molk in Gianni Rijavec: Poljub Cee Cee Chapman: Two ships that possed
Živio! Vam je všeč lestvica 5 + 5, zabavno-glasbena lestvica žirov-skih radijskih sred? Upam, da. Veliko vaših dopisnic je prispelo na naš naslov, nekateri ste napisali pravi roman. Me veseli in naj bo tudi v prihodnje tako.
V sredini oddaji sem gostila člane ljubljanske skupine Spin, njihov član Matija pa je tudi izžrebal enega od ljubiteljev naše lestvice. Tokrat je imel srečo Slavko Pajnčar, Ročevnica 51, 64290 Tržič. Vaše dopisnice s kupončki tudi tokrat pričakujem na naslov Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. K poslušanju oddaje pa vas ponovno vabim 24. februarja 1993. Do takrat pa bodite v cvetju.
vaša Saša Piv k
Domači predlog
Tuji predlog _
Ob klepetu s _ Naslov
KUPON
KUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI.
RKDIO KRANJ »,>
sreda, 17. februarja ob 17. uri gost oddaje: SAŠO HRIBAR
LESTVICA:
1. Čudežna polja - 25 ur na dan
2. Whitney Houston -1 will always love you
3. Sokoli - Greva punca v južne kraje
4. Faraoni - Tu je moj dom
5. R. E. M. - Man on the moon
6. Bon Jovi - Bed of roses
7. Avtomobili - Nezmotljivi
8. Annie Lenox - Little bird
9. Def Lepard - Stand up
10. Videosex - Snep snap
nova predloga: Monroe - Ne reci, da te sanjam
Duran Duran - Oridinary vvorld NAGRADE PREJMEJO: Vanja Drlink, Poljane; Matjaž Merljak, Kranj; Marička Mavec, Kranj.
GLASUJEM ZA: NOVI PREDLOG: MOJ NASLOV: _ PREDLAGAM GOSTA:
KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ.
MBoao&M
Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171
ZADETEK V PETEK
cvetl'čarna lora
Škofja Loka Titov trg 14 Tel.: 064/621-000
k	
r	ji s
	\"
%	% W ' kar
	
	»
	fes
eiecTROc\jic
AUDIO VIDEO IV SERVIS
Spodnji trg 2a okofia
Danes od 17. ure naprej ste prisrčno vabljeni v PIZZERIJO PALERMO v Frankovem naselju 67, Škofja Loka. Kajti v PALERMU bo danes vroče članom tekmovalne ekipe v kvizu Zadetek v petek. Vsem, ki ste skušali v PIZZERIJI PALERMO rezervirati za danes mizo, da bi v živo spremljali naš kviz, se opravičujemo: prejšnji petek smo natisnili napačno telefonsko številko. PIZZERIA PALERMO IMA TELEFON: 064/632-567 - za drevi rezervacije še sprejemajo.
Fotografija pa seveda ni iz Palerma, temveč jo je Damjan Gazvoda posnel pred štirinajstimi dnevi v GOSTILNI KATERNIK v Žireh, kjer je uspešno tekmovala ekipa pod taktirko Marjana Kepica, ob njem pa sta bila stebra ekipe Ivo Kavčič in Robert Križnar Tako dobro so znali, da sploh niso koristili možnost dveh rezervnih igralcev v ekipi! Po razpoloženju s fotografije je jasno, kako poteka ZADETEK V PETEK - in drevi v PIZZERIJI PALERMO bo ravno tako veselo, zabavno in ...
Podjetje za obnavljanje avtoplaščev Kidričeva 8, Škofja Loka tel./064/63M81, fax/064/632-806
PIZZERIA PALERMO
MILENA KOSMAČIH
Frankovo nas. 67 64220 Škofja Loka tel. 064/632 - 567
u *re>fa/r/* bta
ATE J A
PONEDELJEK, 15. februarja 1993
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.35 Tedenski izbor
10.35 Forum
10.50 TV mernik
11.05 Bajke na Slovenskem
11.30 Nedeljskih 60
12.30 Videomeh
13.00 Poročila
13.05 Rojstvo Evrope
14.05 Filmsko popoldne
14.05 Družina Adams, ameriška nanizanka
14.30 Vlak otroštva in upanja, češka nadaljevanka
15.30 Striček Vanja, ruski film
16.50 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.15 Radovedni taček: Padalo
17.30 Pet prijateljev, "angleška nanizanka
18.00 Regionalni program - Maribor
18.50 4 v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Gore in ljudje 21.30 Dokumentarec meseca: Trnovo in Krakovo 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.43 TV jutri
22.45 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.20 Tedenski izbor 11.20 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev 11.35 Od Kolpe do Rabe, AFS France Marolt 12.00 Euroritem, 8. oddaja 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.00 Intervju; Tatjana Ličen, ponovitev 16.00 Utrip, ponovitev 16.15 Zrcalo tedna 16.30 Dober dan. Koroška 17.00 Ljudje in zemlja, ponovitev 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 Oraion 18.50 Podjetniški klub, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Izziv morja, dokumentarna oddaja 20.30 Znanost: Duševne bolezni 21.00 Andrejeva mati, ameriška drama 21.50 R. Strauss: Koncert za oboo 22.15 TV jutri 22.20 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; Čas za ples, zadnji del angleške nadaljevanke; Hollvvvood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija XXX
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ali ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.45 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckle-berry Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Noč ima oči, angleški film 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.25 Video strani 17.35 TV koledar 17.45 Odločitve, ponovitev filma 19.10 Glasba 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Oho, ameriška nadaljevanka 22.25 Fluid ročk cafe: Arsen Dedič in Zoran Predin 23.00 Divjaštvo in ameriški Indijanci, dokumentarni film 23.50 Horoskop
KANALA
9.00 Ris, risanke 9.55 Ninja želve 10.20 Avtotimes 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 18.05 A Shop 18.20 Poslovni dosje 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Poslednji strel, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Jazzbina 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche Welle 0.35 Astrološka napoved 0.45 A Shop 1.00 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA l
6.00 Textvision 9.00 Dopoldanski program 9.05 Družinske vezi, pono-
KANALA
POSLEDNJI STREL
ameriški barvni film; Lepa ste-vardesa, ki je prisiljena sodelovati v mednarodni trgovini z mamili, želi izstopiti iz začaranega kroga nasilja in krvi ter vrže nevarno pošiljko v morje. Maščevalna mafija pa se je spravila na lov.
vitev 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Po dolgem času, ponovitev 12.00 Živalski raji 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35 Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Evroritem 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Deklica iz prihodnosti, avstralska serija 16.15 Strelovod 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Velika svoboda, nemška serija 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hardball in Gomez, ameriški TV film 22.55 Bil sem vojna nevesta, ameriška komedija 0.35 Čas v sliki 0.40 Mike Hammer
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 15.05 1000 mojstrovin 15.15 Upornik iz Samare, italijanski film 16.40 Visoke kulture človeštva 17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Srček, vodi Rudi Carrell 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Vaški zdravnik 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Oče Krainer 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Monty Python's Flying circus, humoristična serija 23.00 Smisel za zgodovino, angleški film 23.30 Čudežno dvojno življenje Johna Majorja ali: Klovn v spodnjem domu, anagle-ška satira
CELOVEC
iHandll
Bahnhofstr. 20 [Tel. 9943-463-511566J
PISARNIŠKA TEHNIKA TELEKOMUNIKACIJE
VAŠA STROKOVNA TRGOVINA
Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN SERVISOM
PLESNA ŠOLA
STEE
Kranj
ZA B0UŠ0 KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE
RADOVLJICA -ob SOBOTAH Hotel Grajski dvor
začetni tečaji odrasli 20.30 začetni tečaji mladina 19.00 celotna šola osnovnošolci ob 17. in 18. uri, začetek 20. 2. 93
Restavracija BRIONI Kranj
začetni tečaji za odrasle četrtek, 18. 2. ob 19 in 20.30 nedelja, 21. 2. ob 18.30 uri
Vpis: na izbranem tečaju
Informacije tel.: 327-308
L RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO ŽERI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Meda polna skleda - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.30 - EPP 17.15 -Otorški program -18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
15. februarja
CENTER amer. ris. film LEPOTICA IN ZVER ob 16. uri, amer. znan. fant. film ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 18. in 20. uri STORZIC in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer. glasb, drama KRALJA MAMBA ob
18. in 20. uri
1 U
TRAM      W k
V komunalni coni na Primskovem v Kranju
.'iti
Nova ponudba za gospodarska vozila
Alpetour - Potovalna agencija, DE Vzdrževanje Kranj je v začetku februarja v komunalni coni na Primskovem v Kranju odprla novo trgovino, v kateri po konkurenčnih cenah prodaja dele za tovornjake, avtobuse in druga gospodarska vozila: rezervne dele, zavorne obloge, svetlobna telesa, avtoe-lektriko, gume, zračnice, klinaste jermena, grelce, akumulatorje, zračne filtre - in še marsikaj drugega.
V Alpetourjevi Potovalni agenciji, kjer že vrsto let opravljajo servisne storitve za lastna in tudi druga gospodarska vozila, so se odločili, da rezervne dele in vse drugo, kar potrebujejo za servisiranje in vzdrževanje vozil, ponudijo tudi drugim. V začetku februarja so v komunalni coni na Primskovem, v ulici Mirka Vadnova 8, kjer sta tudi njihov servis in pralnica, odprli še trgovino, ki se je kot prva na Gorenjskem osredotočila samo na ponudbo za gospodarska vozila.
V trgovini prodajajo rezervne dele za tovornjake TAM, Mercedes, Zastava in MAN ter za avtobuse TAM, Mercedes in MAN, zavorne obloge za tovornjake in avtobuse Zastava, TAM, Mercedes in MAN, svetlobna telesa Saturnus, avtoelektriko, avtomobilske plašče, zračnice, pasove, klinaste jermene, hladilne cevi in razne gumi profile, grelce VVebasto, akumulatorje Banner, olja, avtokozmetiko Sigill, vse vrste filtrov - in še bi lahko naštevali. Če kljub raznolikosti ponudbe kupcu ne bodo mogli takoj ustreči, se bodo potrudili in potrebni rezervni del priskrbeli še isti dan, najkasneje pa v 24 urah; vse to kajpak ob pogoju, da je del na tržišču sploh mogoče dobiti. To pa še ni
Trgovina je odprta vsak delovni dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Telefonski številki sta: (064)-218-261 in 218-161.
Trgovina je še zlasti dobro založena z zračnimi filtri, akumulatorji, gumami in zavornimi oblogami.
v&e: v Aipetourjevi Potovalni agenciji ponujajo tudi servisne storitve, montažo v njihovi trgovini kupljenih rezervnih delov, nabavo, prodajo in zamenjavo avtomobilskih plaščev, tudi po sistemu staro za novo, prodajo in montažo obnovljenih agregatov (zaganjačev, alternatorjev, visokotlačnih črpalk itd), odkup starih in še uporabnih agregatov...
Lastniki gospodarskih vozil z Gorenjskega so doslej pogosto tekali za rezervnimi in drugimi deli po Ljubljani, od trgovine do trgovine, in izgubljali čas - in denar. Nova Al-petourjeva trgovina v komunalni coni na Primskovem jim je ponudbo za gospodarska vozila močno približala in jim tudi omogočila, da kupujejo po konkurenčnih cenah, koristijo različne ugodnosti in izbirajo med različnimi možnostmi: med novimi rezervnimi deli in starimi, rabljenimi, ki so kajpak tudi cenejši.
Trgovina je sodobno urejena, z dovolj velikim parkiriščem. Ker je računalniško vodena in povezana z drugimi funkcionalnimi deli podjetja (servis, materialno poslovanje), kupec tudi lahko hitro zve, ali je del, ki ga potrebuje, v zalogi, kolikšna je njegova cena in podobno.
PREJELI SMO
Usoda našega Timija
Ne gre mi iz misli usoda mačka Timija, ki me tako spominja na enako usode naše mačke izpred kakih petnajstih let. Bila je lepa, ta naša mačka, in pridna, prava uničevalka miši. Na žalost je imela eno hudo napako; izredno lep kožuh (črn z rumenimi programi), samo še enega mačka s podobnim kožuhom sem videla v svojem življenju. Všeč je bila ta naša mačka tudi lovcu, pa ne zaradi svoje pridnosti. Nekaj časa jo je "vahtal" in nato ustrelil - sredi vasi da, sredi vasi. Potem pa je lovčeva hčerka imela zelo lepo kučmo - črno z rumenimi programi.
Pred kakimi dvanajstimi leti sem jeseni šla iz vasi na našo njivo po solato. Sredi (makadamske) ceste je stala skupina italijanskih lovcev z vodičem: lovcem, kije nekaj let prej ustrelil našo mačko. Psi italijanskih lovcev so splašili fazana, ki je vzletel iz trave za cesto in se usmeril proti meni. Na moji levi je pravokotno na cesto stal kozolec (razdelja med menoj in kozolcem je bila največ 4 m). Ko je bil fazan točno med mano in kozolcem, v višini moje glave, ja zadonel strel (šibrel) in fazan je padel. Zaslišalo se je tudi "tlesk ", ko so šibre zadele kozolec. Lovci so bili oddaljeni kakih 20 m. Stali so ravno na cesti pri moji njivi in seveda sme stegnila jezik (pomislite, počutila sem se ogroženo!), da se proti človeku ne strelja. Italijan, ki je streljal, mi je kazal z rokami in zraven po italijansko žlobudral, da ni meril direktno vame, lovec na mačje kožuhe (osebno sva se poznala) pa je povzdignil glas: "Ha, a si se le usrava" in tako naprej v tem slogu. Bila sem tiho, sploh pa jaz določene stvari najraje opravim na stranišču -pa brez zamere. Šla sem nabirat
solato, družbo pa sta mi prišla delat italijanska lovska psa - tacala sta po solati in ovohavala vsako glavo posebej, ko sem jo odrezala! Nobenemu lovcu ni prišlo na misel, da psi pri meni nimajo kaj delati, vsaj sama se nisem počutila kot fazanka, ne kot živa ne kot ustreljena. Vedela pa sem, da lovski pes (če ne bom delala neumnih kretenj) meni ni nevaren.
Jasno, da je bila "igra " s psi le preskušanje mojih živcev. Mogoče jim ni šlo v butaste lovske betice, zakaj nisem že do merjenja (in streljanju) na fazana zviška padla v cestni prah in, zvijajoč se od strahu, prosila (njih: moške, lovce, močnejše in pametnejše in sploh in oh in ah od nas, nepomembnih žensk) milosti.
Če se pa že piše o lovcih: ste kdaj opazovali Italijane (jaz sem jih pred kakimi petnajstimi leti), ki pridejo streljat fazane? Ste videli takšnega "lovca", ki prvič drži puško v rokah in ne ve niti tega, da se na fazana strelja samo, ko je ta v zraku in ne, ko je na tleh?Ali veste, koliko ljudi, ki so delali na fazaneriji pri Cerkljah in sodelovali pri lovih na fazane, je "ujelo" šibro ? Me prav zanima, koliko ljudi je taka "bližnja srečanja" z municijo prijavilo!
Ha, ha, ne boste verjeli, tudi naš lovec na mačke je pred nekaj leti "ujel" nekaj šiber. Bogve, ali se je takrat, ko se je bal za svoje oko, spomnil, kako privošč-Ijivo se je režal ob mojem protestiranju pri mrtvem fazanu ?
Ko že zlivam svoj gnev, ki ga čutim do lovcev, na papir, naj vprašam še nekaj: vsako leto mi na moji njivi srne požrejo najprej mlad grah in fižol, jeseni pa še radič v glavah. Zakaj lovci svoje "živine" ne jut rajo sami, ampak jo pošiljajo jest na mojo njivo?
A. C, Kranj
Klepovska sprava!
Leta 1942 sem se rodil v Prle-kiji. Viničarji, siromaki, dninarji-Lačen, bos, gol sem preživel otroška leta. Delali smo kot živina, da smo preživeli, vojne konec, mame ni, maj, že junij je tU-Nje ni. Bila je partizanka, izdana od domačih izdajalcev je padla v roke gestapu. Zverinsko mučena, ubita je, 21 let stara je izginila.
Ne pišem življenjepisa, ampak odgovarjam KLEPU, ki si lasti neko pravico, da dela spravo med še živečimi in mrtvimi. Za mene sprave ni in je ne bo. Gestapo ni vedel, kje je. Vedeli so domači, Slovenci, izdajalci, domobranci, zlizanci s švabi, sodr-ga, ki je reševala svoje življenja S tem da je izdajala druge. Ves ti, koliko nas je takih še v Sloveniji in smo ponosni, kajti naši so šli in se bojevali pošteno, z licem v lice ne pa golazen, kije izdajala zahrbtno, podlo. In ti to zagovarjaš iščeš spravo, odpuščanje, vlačiš domov osebe, ki so označene kot genocid slovenstva. Na bruhanje mi gre, ko te poslušam, gledam ali pa berem tvoje članke. Vse naše trpljenje hočeš z neko sluzavostjo, pridiganjem, dvoličnostjo zamazat oči pred resnico. Ti niti ne veš, da smo zaradi tega še bolj bolni in da nas več ne bo nihče izdajal, nam povzročal gorja in trpljenja. Da si ne boš delal kakih iluzij, kajti glede na dogodke se ni nič spremenilo. Slovenija nosi v sebi vse dobro in zlo človeštva, kot ga je 45 ali pa 95 leta. Ljudje enostavno nočejo biti tisto, kar bi lahko bili, ampak so takšni glede na razmere.
Tvoja miselnost o spravi samo še poglablja že tako težko stanje. Odpira stare rane in deluje razdiralno in maščevalno.
Če so moji umrli za take ideale, kot je tvoja sprava, v katero mečeš vse, kar je bilo in je gnilega blatiš in ponižuješ, kar je bilo kje še dobrega potem še bo Slovenija hudo trpela glede na to, kaj nosi v nedrih in kaj jo tepta-Ferdo Golob, Kranj
PRIPOROČAMO:
11KJ1 M MMIh
* Trajne kiobASE, darjene kiobASE, suhomesnan izrMki,
polTRAJNE kiobASE, IdobASE ZA PEČENJE, IttJHANE kiobASE..
mih mm mm mm m® m m^mrnj^Ms
***
MESNINE ATA JOŽA
IcmaIu Tudi pRi vašem prckIajaIi u. ***
MESNINE ATA JOŽA
za Vas iN Vašo dRužiNO.
TRŽIČ, KorošIu 26 rel. 50'548, f« 52-079
DESET TISOČ TOLARJEV V GRAD PRI CERKLJAH
V KRANJU TER SKOfJI LOK
TURISTIČNA AGENCIJA MEGGI TOURS ORGANIZIRA
13. februarja
KURENTOVANJE NA ULICAH KRANJA ob 10. uri
14. februarja
KURENTOVANJE NA U IJU AII ŠKOFJE LOKE ob 10. uri 13. februarja
PLES V A AS K AH V HOTELU CREIiV-% IN TRANSTURIST
ob 20. uri. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene. x/ceh prireditvah bodo sodeinw~, N<3      sT>tu)a, ki nam bodo oonf KQ//
TOURS
V     R     B     l     J     C     N     I I     I 1
Včeraj natanko ob 8. uri je komisija   bralcev   Gorenjskega glasa opravila  javno  žrebanje rešitev praznične nagradne križanke, ki je bila objavljena prejšnji petek. Ko misija je imela kar precej dela - v bobnu se je tokrat vrtelo 1809 Vaših rešitev in med njimi nismo našli nobene nepravilne. Komisija pa je morala iz bobna izločiti rešitve, ki ste jih poslali brez kupona iz križanke. Pravila so namreč nespremenjena; rešitev nagradne križanke je treba napisati v kupon in ga poslati na dopisnici. Ker vsakič prispe kar nekaj kuponov v pismih, je komisija tolerantna in jih pri žrebanju upošteva. Sreča je tokrat obilno potresla po Cerkljah in okolici: 1. nagrada v vrednosti 10.000,00 SIT Tomaž ZARGAJ, Grad 41, Cer kije
2 nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT Stanka PIRJEVEC, C 26. julija 51, Naklo
3. nagrada v vrednosti 1.000,00 SIT: Tatjana PFEIFER, Vopovlje 28, Cerklje
4. - 8. nagrado - lepo knjižno darilo - prejmejo. Urška MARTINJAK, Grad 50, Cerklje, Slavko JEREB, Tominčeva 9, Kranj; Jožica BER-GANT, Zg. Luša 20, Selca; Anica
PERNE, Mlakarjeva 24, Kranj; Slavka POLC, Grajska 22, Bled. Pravilna rešitev križanke, ki ste jo sestavili iz črk na oštevilčenih poljih, je bila: SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK. Iz treh večjih polj v križanki pa so bile rešitve: SNOVANJA; ZDRAVLJICA; OSMI FEBRUAR. Vsem, ki Vam je križanka morda delala preglavice, vodoravne rešitve. VIR, IGLA, IVAN-GRAD, LEMA, MRAZ, SLIKAR, IND, PUNEC, JASA, ARPAD, APOTEKA, AT, ASTA, SOVA, ANODA, AVTOR, TRAK, MADRIGAL, INN, AARE. JOLA. LIJAK, GIBON, AKA-BA, ŠUM, INCEST, OSMI FEBRU AR, TOPONIM, 0R0, IKO, RAN, HIS.
KRIŽKRAŽ JUTRI NA TV SLOVENIJA I.!
Jutri smo sicer trinajstega februarja, a za tri reševalke oz. reševalce križanke iz prejšnje oddaje KRIŽKRAŽ bo trinajsti zelo srečen dan.
Če ste v januarskem KRIŽKRAŽU v lik križanke vpisali: TV1-trinajst, TV2-kukavica, TV3-belina, TV4-aligator, TV5-sito, TV6-bambus, TV7-rubin, TV8-juvel, TV9-knjiga, TVIO-avto, TV11-rep, TV12-ogenj, TV13-tantal, potem je Vaša rešitev pravilna in jutri zvečer utegne biti izžrebana za eno od treh lepih nagrad. Tudi tokrat GORENJSKI GLAS objavlja lik križanke za jutrišnji KRIŽKRAŽ, nagrade tokrat podeljuje tednik "7 D": 1-nagrada: 61.000,00 SIT; 2. nagrada: 36.500,00 SIT, 3. nagrada: 24.500,00 SIT
mam i i i i i ■ ■
gorenje serv/s
NAKUP IZ PRAVE ROKE
• NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASORTIMENTIN MONTAŽO
gospodin/stati aparatov, audio in video tehnike gorenj« in UNIvERSUM. klimatizerjev. alarmnih naprav, originalnih rezervnih delov gorenje
• UGODNI PLA ĆILNI POGOJI:
' popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje prodaja na zakup TEMPO na 2 leti
• 24 mesečna garancija za belo tehniko In TV sprejemnike gorenje
• NAŠE IZDELKE POPRA VDAMO TUDI PRI VAS DOMA
• AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK
NAROČILA IN INFORMACIJE:
servisna enota KRANJ. Trg Prešernove brigade 10. telefon 213-480 m 214-946 vsak dan od 7 do 16 ure. sobota od 8 do 12 ure
□
□
m	m	m	O	■	0	L	I	M		■	TV5
			C								
								■		V	
			N	K	A	■	I	N		R	
			A	■	TV8	■	■	A		r	
			■	U		■	S	T		p	
								■			
m			G	0		I	T	■		D	■
'cJJ©]E2GLAS
naslov:
Rešitev križanke je treba poslati najkasneje do srede, 24. februarja, v modri ali beli pisemski kuverti na: TV SLOVENIJA - KRIŽKRAŽ, p.p.380, 61001 Ljubljana. Veliko zabave pri tokratnem KRIŽKRAŽ u in sreče pri reševanju križanke.
Petek, 12. februarja 1993
15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
KOMENTAR.
PREJELI SMO
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
(Post)komunizem
Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ.
Diamat, histomat, kominter-na, kompanija, proletkult... Se še spominjate teh čudnih besed? Ker jih je večina že pozabila, mlajši pa zanje morda še slišali niso, jih razložimo. Pomenijo: dialektični materializem, historični materializem, komunistična internacionala, komunistična Partija, proletarska kultura... (od tu naprej lahko iščete sami, v slovarju tujk). Gre za skovanke sovjetskega novoreka, ki so se svoj čas slišale tudi pri nas. Če W kakšnega partijskega aparat-čika iz onih časov povprašali, kakšen se mu zdi sedanji čas, pa bi nemara odvrnil, da je post-kom!
"Na široko smo se zavalili v Postkomunistični sindrom, seveda na specifično slovenski način. Elite moči so se znova regenerirale, malo je novih idej in osebnosti; kolikor jih je, so se hitro Prilagodile novemu boju za oblast..." (Delo. 6. februarja 1993) - To so besede Draga Jančarja, ki pravi, da je čas, ki ga živimo, podaljšana preteklost in ga tudi sam imenuje postkomu-nizem. O tem, kar se dogaja v oivših komunističnih državah, se veliko govori in piše. Zadnje dni sta posebno pozornost zbudila dva visoka državniška obiska. Ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk se je mudil v Londonu, kamor je prišel po denarno pomoč, kot protiuslugo pa ponuja uničenje ukrajinskih jedrskih ar-zenalov in sanacijo jedrskih elektrarn. Francoski predsednik Francois hiitterrand pa je v Ha-noju obljubil pomoč Vietnamu, v ozračju sprave z nekdanjo kolonijo.
Vietnam je ena tistih držav, ki so načelno še vedno v komunizmu, v praksi pa se trudijo, da bi
Miha Naglic
iznašle kvadraturo kroga: kako umestiti tržno gospodarstvo v komunistični državni okvir!? So pa tudi komunistični režimi in voditelji, ki vztrajajo v "čistem" komunizmu. Taka je Severna Koreja, taka je Kuba, kateri še vedno vlada samemu sebi zvesti Fidel. Čast rov podvig je pred 34 leti občudoval (se mu čudil) ves svet. Njegov bojni tovariš, legendarni Che Guevara, je šel še dlje: že pred 1968je poskusil kubansko revolucijo razširiti po vsej latinski Ameriki. In ni nas bilo malo, ki smo ga občudovali in imeli v svojih sobah posterje z njegovim likom! Nakar se je vse obrnilo. Cheja so ubili, revolucija pa se je izrodila v teror.
Zgodovina se pač godi tako, kot je nedavno zapisal kubanski pisatelj Guillermo Cabrera In-Jante, živeč v Londonu: "Zgodovina je v svojem hegeljanskem skoku naredila korak naprej, da bi se nato vrnila dva koraka nazaj." Castro, "tropska verzija Hitlerja" in "najdražji agronom na svetu", vztraja pri svojem.
Božič se na Kubi praznuje 26. julija, za Nove leto slavijo Ca-strov rojstni dan. Samo 90 kilometrov stran, na obalah Floride in drugod po ZDA, pa čaka milijon in pol Kubancev, med katerimi je veliko izobraženih in bogatih posameznikov in bi se mnogi radi vrnili na otok. Vprašanje je tedaj, kako se znebiti Fidela.
Sam pravi, da Kubo raje uniči (ruskega orožja ima še veliko), kot da bi jo znova prepustil gnilemu kapitalizmu, bordelom in igralnicam. Kubancem tako ne ostane drugega kot počakati, da z njim opravi narava.
Sklenimo ta priložnostni zapis s Kitajsko. Zadnjič berem, da so tam v teku velika preseljevanja.
Cele množice zapuščajo svoj borna podeželska domovanja in se v prenatrpanih vlakih podajajo v "obljubljeno deželo": v Dengova eksperimentalna središča, kot so Kanton, Šanghaj, Fuzhou... Z druge strani pa skozi napol odprta vrata tiščijo predstavniki velikih svetovnih koncernov, ki sredi množice pridnih Kitajcev vidijo novo priložnost za oplemenitenje svojega kapitala. Volks-wagen (npr.) gradi velike tovarne blizu Sanghaja. Predstavljajte si. kako bo, če se bo vsak Kitajec vozil v svojem avtomobilu in živel na zahodni potrošniški način. Kolikšen bo ta dodatni prispevek k onesnaženju svetovnega okolja ?! Ga bo planet prenesel? Odgovor bo prinesel čas.
Že zdaj pa je očitno, da vse komunistične družbe po vrsti plovejo v postkomunizem. Ki je, po zakonih diamata, negacija negacije: komunizem je v njem ukinjen in ohranjen obenem.
Spoštovani!
rt
Zemljevidi z nami in brez nas
Še pred leti smo se muzali ob zemljevidu, ki ga je na svoji predzadnji strani objavila revija Mladina in razdelila tedaj enotno Jugoslavijo na dve državi, ne vedoč, da bo že čez nekaj let naša skupna država razpadla tako rekoč na prafaktorje.
Pobalinska (tako so v bivšem sistemu pogosto označevali mladinske iniciative) domislica nekega uredništva je danes postala kruta realnost z vsemi znanimi posledicami. Predvsem pa smo se na konkretnem primeru lahko naučili, kako je prihodnost sila nepredvidljiva.
Toda, če smo se muzali ob Mladininem zemljevidu, kaj naj storimo ob tistem, ki ga je pred kratkim objavil nemški Der Spiegel in na njem prikazal regionalno urejeno Evropo. Na regijskem zemljevidu Evrope ni več Slovenije. Skupaj s Tirolsko, avstrijsko Štajersko in Koroško sestavlja tako imenovan Norik. Seveda ni naključje, da se je zemljevid rodil v Nemčiji in bil natisnjen v nemškem tisku. Že vse od padca berlinskega zidu dalje je mogoče opazovati, kako se v Evropi spet udarjata germanski in romanski vpliv, kar smo Slovenci sami najbolj občutili v času našega osamosvajanja. To, da so nas Nemci priznali pred Evropsko skupnostjo in da je prvo veleposlaništvo, ki se je nastanilo v Ljubljani ravno nemško, nista naključje.
Slovenija je kot država s svojo majhnostjo in mladostjo izjemno mikavna za velike evropske države, ki so se sicer še pred časom
ogrevale za ideje združene Evrope, danes pa je več ali manj jasno, kako so si skupno Evropo vsaka posebej predstavljale tako, da imajo v njej kar največji (če ne celo dominantni) vpliv.
Že s padcem berlinskega zidu in osamosvojitvijo pribaltiških držav je bilo jasno, da dosedanje Evrope ni več. Ko je razpadla Jugoslavija, se je ta teza samo še potrdila. Toda hkrati s tem, ko opazujemo proces razpadanja držav, ki se je nato nadaljeval s Češkoslovaško, vzporedno prihaja do močnega zavzemanja prostora interesnih sfer. Najbolj radikalni pri tem so seveda Srbi, ki brez najmanjših predsodkov že nekaj časa vodijo svoje osva-jalne vojne in se vse bolj približujejo ideji njihove velike Srbije. Ker svet, na čelu z Organizacijo združenih narodov, pri tem ne ukrepa in celo dokaj pasivno spremlja to početje, je povsem logično, da se tudi drugim narodom, obremenjenim z zgodovinsko velikostjo, vzbujajo apetiti po širitvi sedanjih meja.
Če že nastaja Velika Srbija,
zakaj bi bili potem nerealni tudi Velika Italija ali Velika Nemčija ? Na eni strani nastaja Norik. na drugi so želje po popravljanju Osimskih sporazumov. Nekje vmes je država Slovenija s svojimi dobrimi 20 tisoč kvadratnimi kilometri površine in dvema milijonoma prebivalcev. Vse skupaj je z gledišča velikih držav (kjer imajo samo njihova glavna mesta nekajkrat več prebivalcev od Slovenije), praktično zanemarljivo.
Slovenska politika se mora zavedati tega. da fizična majhnost ni vedno hiba, zaradi katere bi morali nastopati defenzivno. Navsezadnje je že v sami Evropi dovolj dokazov, da so lahko preživele tudi precej manjše države (npr. Andora in San Marino). Slovenija se poleg tega lahko opira na etnično zelo homogeno prebivalstvo, saj je v državi 91 odstotkov Slovencev.
Danes je naša država v zelo podobnem položaju, kot je bila Jugoslavija po drugi svetovni vojni. Zaradi tega. ker je geografsko ležala med dvema interesnima blokoma (Vzhodom in Zahodom) je Tito izkoriščal oba in nabiral kapital. Toda brez dolgoročne računice, da ga bo nekoč treba vrniti. Zaradi gospodarske krize tudi Slovenija rada koketira s tujim kapitalom, ki pa preko meja nikoli ne prihaja brez interesov. Čeprav se sliši dramatično, vendarle ni daleč od resnice, da je predvsem od naše samozavesti odvisno, kako se bomo pojavljali na bodočih evropskih zemljevidih.
V petek, 5. februarja 1993, ste v rubriki "Prejeli smo" objavili pismo o zavarovalni družbi Adriatic;, podpisano z mojim imenom in naslovom. Ker gre za zlorabo mojega imena, saj prispevka nisem napisal jaz, vas prosim za objavo popravka.
Podpisani Rudolf Kern, Sr. Bitnje 83 a, Žabnica, izjavljam, da nisem avtor pisma z naslovom "Stotisoči zavarovanec zavarovalnice Adriatic". Hkrati pa me preseneča, da uredništvo Gorenjskega glasa ni preverilo avtentičnosti pisca tako težkih in spornih obtožb na račun Adriati-ca, kot se pojavljajo v tem pismu.
Zavarovalnica Adriatic je v resnici podelila svojemu stotiso-čemu zavarovancu, 57-letnemu (in ne 70-letnemu, kot trdi neznani pisec) g. Stanoniku doživljenjsko zdravstveno zavarovanje za vsa doplačila zdravstvenih storitev. Nagrada je prišla v prave roke, saj je g. Stanonik invalid in pogosto potrebuje zdravniško nego.
Na druga natolcevanja o zavarovalni družbi Adriatic v Kranju ne bi odgovarjal, saj so tako prozorna, da ne zaslužijo posebnega komentarja. Ne morem si kaj, da ne bi ob vzrokih takšnega pisma pomislil na uspešnost in prodornost Adriatica na Gorenjskem.
Podpisani Rudolf Kern sem zastopnik družbe Adriatic na tem območju, v eni od 40. pooblaščenih agencij Adriatica v Sloveniji. Kljub temu da mije za zdaj še neidentificirani pisec povzročil precejšnjo škodo, lahko zagotovim, da to ne bo vplivalo na kvaliteto in ažurnost mojega dela v prihodnosti. S spoštovanjem
Rudolf Kern Sr. Bitnje 83 a, Žabnica
Uredništvu Gorenjskega glasa (zveza Odstrte zavese 2.2.)
Prav zabavno je, kako se je tokrat neki nepoznavajoči in sprenevedajoči "strelki", skoraj anonimni Ani K. iz Lesc zapisalo nekaj nesmislov. A tudi skrivlja-nja resnice, ki se imenujejo lat Ko me tako samozavestno "razkriva " kot "nepoznavalca " odnosov med Rusi in Nemci, ko mi pripisuje "smrtno hinavščino brez primere", se sprašujem - in vsak poštenjak bi se moral - zakaj se ni hrabro podpisala tako, kot se je treba in kot se jaz vedno ? Zlorabljena priložnost ?
A hitro se razkrije sprenevedanje, saj skuša s svojim pisun-stvom speljati razpravo od vsebine ODSTRTIH ZAVES na drugo, spolzko pot. Knjiga vendar povsem jasno, s številnimi nemškimi, domobranskimi in škofovskimi (dr. G. Rozman) dokumenti dokazuje, da so bili slovenski in gorenjski domobranci plačana pomožna policija nemških policistov in gestapa, v zvezi s tem pa še veliko drugega.
Toda dopisovalka, ki ODSTRTIH ZA VES sploh ni brala, se je ujela v svojo, zelo slabo nastavljeno past. Ta pa je predvsem v njeni navedbi, ki da jo je našla v knjigi, in sicer: "...naj bi tisti, ki niso hoteli iti v partizane, ostati vsaj doma. "V tej kratki trditvi sta kar dve neresnici-laži, in sicer:
Prva. Navedena misel ni zapisana v knjigi, temveč v zadnjem stolpcu intervjuja z dne 24. novembra 1992.
Druga. Navedba je očitno namensko navedena narobe. Pra-
vilno je: "... Naj bi bili (tisti) vsaj doma, če niso mogli iti med borce za domovino... "ne pa, ki niso hoteli iti v partizane itd." Ali čutite veliko razliko med "hoteli" in "mogli" - zlasti v kontekstu?
Laž ima vedno kratke noge. Namen dopisovalke, ki torej ODSTRTIH ZAVES ni brala (a bi ji to neznansko koristilo!), je bil vse kaj drugega, kot polemiziranje s knjigo. Ponoven pouk: kdor bi se rad oglašal javno, mora vedeti kaj več, kot si predstavlja "naša dopisovalka" in njej podobni.
Ivan Jan, Kranj
Odgovor Marku Jenšterletu
Marko Jenšterle si je izbral ceneno metodo osebne diskvalifikacije. V svojem pismu sem dokazoval, kako so Jenšterletovi komentarji plod rokohitrskega novinarstva, ki ne zdržijo sodbe časa. Jenšterle na to očitno ni mogel odgovoriti, zato se je odločil za osebno (diskvalifikacijo in podtikanja. Moram reči, da me moje preteklosti ni sram. Leta 1977/78 sem začel študirati na takratni fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, torej istega leta kot Jenšterle. In ravno tako kot Jenšter-leta so me pitali z ideologijo samoupravnega socializma. Ravno tako me ni sram priznati, da sem takrat v to ideologijo verjel, kot tudi Jenšterle, saj mi iz tistega časa ni znan njegov članek, v katerem bi Jenšterle izrazil kakršenkoli dvom o tej ideologiji. Stvari so se začele spreminjati leta 1980/81 po dogodkih na Kosovu in na Poljskem. Sodelovati sem začel najprej pri Tribuni, kasneje leta 1981 pa pri Mladini, za katero sem občasno pisal vse do leta 1988/89. Med drugimi članki sem v teh letih objavil leta 1988 tudi intervju z Jernejem Viljanom, kije bil prvi javni zagovornik večstrankarskega sistema v Sloveniji.
Jenšterle se hvali s svojim pa-cifzmom, mirovništvom in še ne vem še čim. Jaz nisem bil nikoli mirovnik, toda leta 1984 sem se v šoli rezervnih oficirjev JLA v Bileči uprl nesmiselnemu drilu in poniževanju. Jenšterle. ki je kot "mirovnik in pacifist"prišel v Bi-lečo, pa je tam očitno pozabil na svoje mirovništvo in pacifizem in pošteno odslužil šolanje za rezervnega oficirja JLA. Zato je toliko bolj neumno, da mi podtika "militarizem ". Po Jenšterletovi logiki je vsak lovec, ki gre nekajkrat na leto na lov že kar "militarist", vojak, pripadnik re-■ gularne armade, pa kar "fašist". Glede na to, da si je mirovnik Jenšterle v JLA prislužil oficirski čin, se bo moral kar sam odločiti, kaj je.
Gospodu Jenšterletu se zahvaljujem za to, ker me poučuje o zgodovini Latinske Amerike. Pričakujem, da bo v enem svojih komentarjev napisal, kako naj Hrvati in Muslimani končajo vojno proti Srbom z mirovniški-mi, nenasilnimi metodami. Mogoče bo celo napisal knjigo, v kateri bo dokazal, da bo Slovenija nova Kostarika. Ker, kot sam pravi živi od kulture, mu verjetno ne bo težko dobiti subvencije ministrstva za kulturo, kjer je začel kot namestnik ministra, končal pa kot pisec pamfle-tov. Nekoč se je temu reklo kru-hoborstvo. Jenšterle je militan-ten primer.
Jože Novak, Pestotnikova 5, Kranj
0 našem "dragem predsedniku" in o Dražgoški bitki!
1. Državo v tujini predstavljajo predvsem državna zastava in grb. v veliki meri pa tudi njeni predstavniki, od ambasadorjev, preko ministrov do najožjega državnega vodstva. Predvsem predsedniki so tipični predstavniki države in zato še toliko bolj pod budnim očesom domače in tuje diplomacije, ki je sestavljena strogo hierarhično in v kateri
veljajo določena pravila. Napake se ne odpuščajo, štejejo le zmage in avtoriteta, kije vodjem v kritičnih trenutkih še kako pomembna.
In kako je z našim predsednikom ? Kjerkoli je kakšna svečanost, se pojavi Kučan; na skoraj vsaki vaški veselici ima svečani govor prav Kučan; človek zna njegove govore že skoraj na pamet. Pa saj tudi kaj novega povedati ne more, če pa ima vsak teden povprečno po tri govore. Vse seveda prenaša televizija, pa tudi tisk ga izredno rad spremlja. Njegov refren: "Sedaj ni čas orožja in političnih nasprotij..." prehaja že v farso! Vrsto let (že kot Titov mladinec in pozneje kot član ter vodja vladajoče partije) sije prizadeval za eno samo Resnico in utišanje vseh drugače mislečih. (Če se s tem ni strinjal, je pač imel možnost odstopiti ali priti v disidentske vrste, kar je tudi način spreminjanja režima!) In danes taisti Kučan takoj reagira na vsake kritike njegovega in strankinega dela z: " ... preteklost je za nami... preteklost je treba pozabiti..., če hočemo spravo, je treba pozabiti stare čase in gledati naprej..." Torej vsi stari grehi naj bodo pozabljeni, "veljajo " le današnji!
Ne, Kučan ne more biti povezovalni člen na slovenski politični sceni, edinole razbijajoči je lahko in s svojo dvoumne pripadnostjo ("zamrznjeno članstvo!?") le vir nesoglasij med parlamentarnimi strankami, ki krojijo našo prihodnost. O politični modrosti, ki jo tako rad poudarja, torej ne bi mogli govoriti! Politično modro bi bilo kvečjemu to, da ne bi ponovno kandidiral in se častno umaknil. Tudi zaradi tega, ker Slovenijo ob njegovi izvolitvi čaka nova "neuvrščenost" in blaga izolacija tipa "VValdheim" glede obiskov na najvišji ravni. Napačne politične odločitve v preteklosti se v normalnih državah pač končajo z odhodom s političnega prizorišča!
2. In glej ga zlomka, zgoraj omenjeni predsednik se pojavi kot slavnostni govornik tudi na spominski prireditvi v Dražgo-šah, kjer je obujal "spomine na pogum slovenskih partizanov". O pobitih Dražgošanih pa niti besedice; ne on, ne g. Lotričeva! Sicer sem mnenja, da je to stvar Dražgošanov samih, a ker ni nobenega odmeva, sem reagiral.
Brez druge strani medalje spominske prireditve izzvenijo kot pretirano poveličevanje vojaškega uspeha bitke, kije tisti čas verjento res bila odmevna. Dvomim pa, da je bil umik partizanskega bataljona v varno naročje gozdov na Jelovici in prepustitev domačinov na milost in nemilost nasprotniku res takšno zgodovinsko dejanje. Vedno se je opevala samo ena stran in če smo že v demokraciji, naj se sliši tudi glas 48-tih žrtvovanih Dražgošanov, naj se vidijo tudi plameni goreče in porušene vasi! In naj se končno prizna, da bitka ni bila le zmagoslavna, pač pa predvsem tragična!
Tudi zaradi tega bi bilo bolje, če bi bil govornik na prireditvi neobremenjen, nevtralen človek. Mogoče zgodovinar, ki bi z določeno distanco lažje in točneje ocenil bitko.
Ne, in potem se ti pojavi v časopisu tudi zapis s srečanja borcev s predsednikom borčevske organizacije, ki med drugim tudi izjavi: "Dokler je v borcih kaj moči, se morajo sami pokončno postaviti po robu nasprotnikom." Kakšnim nasprotnikom? Dragi gospodje, smo v letu 1993 in vojna je že zdavnaj končana! Ali pa ne? Imam občutek, da bo določen sloj ljudi v borčevski organizaciji vedno potreboval nekega nasprotnika. Ker s tem lažje manipuliraš s članstvom in jim obračaš pozornost na manj pomembne stvari. Ni namreč problem v tem, da bi vam kdo odvzel pokojnine. Ne. problem je drugje. V tem. da se ne morete sprijazniti z obravnavanjem vseh upokojencev enako. Nekateri bi pač želeli vseskozi biti posebna kasta!        Franc Pogačnik ml.
Nemilje
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
amostojni območni sindika
MRAČNE SILE IN VERSKI NASPROTNIKI OGROŽAJO TELEKOM
PRAVNO POMOČ JE ISKALO VEČ KOT 2500 DELAVCEV
"V Kranju je mreža med seboj povezanih ljudi, ki so verski nasprotniki kapitalsko organiziranega gospodarstva," je na novinarski konferenci, povezani s tožbo članov stavkovnega odbora delavcev Unitela iz Blejske Dobrave, Sveta kranjskih sindikatov in države Slovenije, dejal gospod Blaž Kavčič, direktor Iskre Telekoma.
Sliši se kar nekam neverjetno, saj smo se že skoraj v celoti odvadili takih polpreteklih konstruktov iskanja sovražnikov, s katerimi smo kar dolgo in uspešno prikrivali svoje zablode, slabosti in neuspehe. Metoda je res preizkušena, in v obupu se ji ne kaže kar tako odreči. Saj poznate pregovor o utapljajočem. Sicer pa, kako je mogoče normalnemu človeku razumeti dejstvo, da se tisti, ki nas toži za več kot 82 milijonov tolarjev, kar naenkrat sprevrže v ubogega kalime-rota? Da, tudi toje mogoče, saj nas uradno ne toži Telekom, ki je ustanovitelj in lastnik Eleka, ampak Eleko d.d. iz Blejske Dobrave. Na njegove odločitve pa, "normalno", lastnik nima vpliva, sicer bi sam spoštoval dogovor in nas ne bi tožil.
Prejšnji teden ste v sredstvih javnega obveščanja lahko prebrali, da podjetje Eleko Blejska Dobrava, katere lastnik je Iskra TELEKOM, toži Republiko Slovenijo, Svet kranjskih sindikatov in člane stavkovnega odbora podjetja UNITEL Blejska Dobrava, za odškodnino v višini preko 82.000.000 tolarjev. Na zatožni klopi so v bistvu slovenska policija, slovenski sindikati in slovenski delavci. Pravo bistvo tožbe je v naslednjem: Delavcem bivšega UNITELA (ta je šel v programiran stečaj) so z dvomljivimi pravnimi in finančnimi posli ter transakcijami najprej formalno "ukradli" celotno premoženje podjetja in ga organizirali v formalno novo podjetje ELEKO, sedaj pa jih tožijo, ker naj bi s stavko v svojem podjetju menda zasedli "tuje" nepremičnine in povzročili materialno škodo nekemu "tujemu oziroma povsem drugemu" podjetju.
DRŽAVA NI S POLICIJO RAZGNALA DELAVCEV
Kako si je mogoče razlagati tožbo proti Republiki Slove-ki je lahko tožena za od
SINDIKAT JE DELAVCEM ODPRL
OČI IN JIH NI PUSTIL NA CEDILU
Svet kranjskih sindikatov ni sindikat prejšnjega sistema, poslovodstvu lojalnih sindikatov. Tudi ne sodi v mrežo povezanih ljudi, ki so verski nasprotniki kapitalsko organiziranega Telekoma. Ne vmešavamo se in ne nasprotujemo kakršnikoli zveneči organizaciji in reorganizaciji podjetij. Toda odločno in argumentirano povzdignemo svoj glas takrat, ko smo obveščeni, da se z reorganizacijo kršijo zakonite pravice delavcev. In prav zato je šlo v primeru "reorganizacije in kapitalskega prestrukturiranja" podjetja Unitel.
Zavestno se ni pristopilo k ugotavljanju in reševanju trajnih presežkov delavcev, čeprav se je zanje že dolgo vedelo. Pospešeno se je izvajal scenarij programiranega stečaja, s katerim se je poskušalo izigrati upnike in delavce prikrajšati za zakonite pravice, ki bi jih imeli kot presežni delavci (6-mesečno nadomestilo OD in odpravnina v višini polovice plače za vsako leto delovne dobe).
V Svetu kranjskih sindikatov zelo spoštujemo in cenimo odgovorno in zahtevno delo menedžerjev. Z večino njih imamo dobre odnose. Probleme rešujemo konstruktivno z močjo argumentov in ne s silo. To pa seveda nikakor ne pomeni, da smo s komerkoli "zli-zani" ali, da smo od kogarkoli podaljšana roka. Vsem in vsakomur jasno povemo, daje novi koncept pogodbenega delovnega razmerja povsem razmejil vlogo menedžerjev in sindikata. Nova vloga zastopnika interesov delojemalcev nas postavlja v vlogo glavnega in s tem najodgovornejšega zaščitnika pravic in interesov delavcev. Zato so vsi naši kontakti in odnosi z vodstvi podjetij lahko samo na nivoju enakopravnega partnerskega odnosa ter spoštovanja delavskih pravic
posledico disciplinske in materialne odgovornosti upravičencev. Odgovorno trdimo, daje bila stavka delavcev povsem upravičena in zelo učinkovita. Bila je zgledno organizirana in še bolje vodena.
Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov je pripravila stau> tično poročilo o svojem delu v letu 1992. V pravni službi so v pn" polovici lanskega leta delali štirje, od junija dalje pa pet pravni poverjenikov. Iz podatkov je razvidno, da je bila individualna pravna pomoč nudena (posamično ali skupinsko) 2.515 delavcem, kar bi statistično pomenilo, da je vsak pravni poverjenik poleg ostalega dela nudil tudi pravno pomoč približno dvema delavcema na dan. Če odmislimo razgovore z delavci in pravne nasvete, # pridejo v poštev praktično v vsakem takem primeru, je bilo v tem okviru pripravljenih 617 različnih pisnih vlog (zahteve za varstvo pravic, pritožbe, predlogi za sodišče združenega dela ipd.) % □pravljenih 350 neposrednih zastopanj pred organi prve in druge stopnje v podjetjih ter sodišči. Poleg tega je pravna služba v 4 stečajnih postopkih zastopala 1.848 delavcev.
Pomemben segment dela pravne službe so tudi opravila, Pravočasno je bilo" izvedeno vezana na pravno in drugo strokovno pomoč izvršnim odborom varovanje strojev in naprav ter sindikata in sindikalnim zaupnikom, opravila so bila vsakodnevna prostorov. Do konfliktov med in velja omeniti npr. udeležbo pravnih poverjenikov na 145 sejati vodstvu lojalnimi delavci, ki so organov (izvršnih odborov) sindikatov podjetij, bili premeščeni v novo podje- Pravna služba je veliko pozornost namenila tudi usposabljanje in med preostalimi, ki so bili ju sindikalnih zaupnikov oz. vodstev sindikatov, tako je or-obsojeni na odprto brezposel- ganizirala več seminarjev, za katere so pravniki pripravili 20 ak-nost, ni prišlo. Stavka bi se tualnin predavanj (nova zakonodaja, varstvo pravic delavcev itd-> lahko, z izpolnitvijo podpi- od ostale dejavnosti velja omeniti tudi objavo različnih sanih zaključkov na IS SO člankov v glasilu Sveta kranjskih sindikatov IKS-u, Glasu (odprta Jesenice, končala že po dveh stran) ter nastope v drugih medijih. Poleg tega je pravna služba dneh. Toda vodstvo zaključ- pripravljala pripombe in stališča za sodelovanje v zakonodajni!* nosti take tožbe pa so nas kov ni uresničilo in stavka se je postopkih in postopkih za sklepanje kolektivnih pogodb v podjet-poskušali diskreditirati s nadaljevala. Zaključek stavke jih in na višjih nivojih, sodelovala pri organizaciji ter izvedbi stavk
je bil izredno učinkovit z iz- ipd.
polnitvijo vseh vsebinskih \z poročila je razvidno, da se obseg dela in zahtevnost opravil zahtev. Delavci pa so izgub- pravne službe večata, kar je v veliki večini posledica težke gos-ljene delovne dni nadoknadili podarske situacije, nespoštovanja predpisov v podjetjih in dejstva, z delom v prostih sobotah. da državni organi na tem področju praktično ne delujeio
Ponosni smo na to, da so si
mil javno dano besedo. Kakšni nagibi ga vodijo k takemu ciničnemu početju, ve samo on. Upamo le, da mu ne gre tako slabo, da bi ga morali že sindikati reševati iz finančnih težav.
In zakaj nas tožijo? Pravijo, da smo delavcem odprli oči in jih spodbudili k zaostritvi stavkovnih zahtev. Ob tem so nam zatrjevali, da gre pri tožbi zgolj za strokovno razčiščevanje stavke. Iz tožbe pa smo ugotovili, da nas tožijo za odškodnino v višini preko 82 milijonov tolarjev. Na naša opozorila po spoštovanju dogovo ra o nenapadanju in nesmisel
ponudbo, s katero bi na cedilu pustili člane stavkovnega odbora, kar smo odločno zavrnili.
DELAVCEM SO "UKRADLI" PODJETJE, NISO JIM IZPLAČEVALI PLAČ, POSLALI SO
JIH V ODPRTO BREZPOSELNOST IN NA KONCU JIH ŠE TOŽIJO
Trdijo, da so delavci s stavkovnimi zahtevami presegli zakonite okvire in da je bila stavka nezakonita. To pa pomeni, da so delavci kršili zakon. Pri tem pa je zanimivo to, da nam do danes še niso povedali, kateri zakon so kršili delavci. V času stavke, to je leta 1990, še nismo imeli zakona o stavkah. Edini predpis, ki je takrat obstajal, je bila ustavna določba, da imajo delavci pravico do stavke. Izvrševanje ustavne pravice pa ne more imeti za
delavci z našo strokovno pomočjo uspeli izboriti vse svoje zakonite pravice, kar je že samo po sebi dovolj zgovoren dokaz o upravičenosti stavke in pravilno oblikovanih stavkovnih zahtevah.
SPRENEVEDANJA ŠE NI KONEC
Nesramnost nekaterih očitno ne pozna meja. Tožijo nas za neverjetno odškodnino, v večji višini kot je enoletna bruto plača vseh delavcev sedanjega novega podjetja ELEKO. Ob tem pa jadikujejo in se čudijo, zakaj jih kar naenkrat napadamo. To, kar si mislijo in čutijo delavci, pa jih očitno ne zanima. Pa naj razume, kdor more!
Jože Antolin
Aljoša Drobnic
Informacije kranjskih sindikatov za delo ln življenje
VALORIZACIJE DENARNIH NADOMESTIL ZA BREZPOSELNOST
SINDIKALNI DISKONT JE USPEŠNO ZAŽIVEL
Sindikalni diskont Trenča je rezultat poslovnega dogovora med Svetom kranjskih sindikatov in trgovskim podjetjem Trenča iz Stražišča. Ocenjujemo, da je v slabih treh mesecih od podpi^ pogodbe o poslovnem sodelovanju projekt sindikalni diskont i& pokazal dobre rezultate.
Doslej je bilo izdanih že okoli 18.000 izkaznic Trenče za uveljavljanje 10% popusta pri nakupu v diskontu - obrat I*-Tekstilindusa in v maloprodaji, Gasilska 5 v Stražišču.
Uspešno smo izpeljali štiri akcijske prodaje, v katere se Je vključilo več kot 46 sindikatov podjetij. Z zadnjo akcijo - prodaja koles, pa smo še posebej zadovoljni.
Ustanovili smo potrošniški svet sindikalnega diskonta
Trenča, ki je sestavljen iz predstavnikov sindikatov podjetij)
Valorizacija denarnih nadomestil za brezposelnost je še predstavnika Trenče in predstavnika SKS. Potrošniški svet ima
vedno močno aktualna. Glede na odločbo ustavnega sodišča št. nadzorno-svetovalno funkcijo in spremlja celotno delovanj
U-I-21/92-10 z dne 19.11.1992, ki je bila objavljena v Uradnem projekta sindikalni diskont. Svet je sprejel koledar akcijskih
listu RS št. 58 dne 4.12.1992, se morajo nadomestila osebnih prodaj za leto 1993, ki bo objavljen v drugi številki IKS-a-
dohodkov usklajevati mesečno z gibanjem osebnih dohodkov, Potrošniški svet sprejema vse pripombe sindikatov podjetja v*
ugotovljenim za to obdobje. Denarna nadomestila se niso posameznikov v zvezi s projektom. Veseli bomo novih predlogov,
usklajevala sproti in tudi ne v ustreznih višinah zato imajo brez- odgovorili pa bomo tudi vsem, ki bodo imeli kakršnekoli pr°'
poselni možnost, da zahtevajo razliko med priznano valorizacijo bleme in pripombe. Prepričani smo da smo denarnega nadomestila in valorizacijo, ki jim gre sicer že po
škodnino samo zato, ker zoper svojo vlogo in dolžnost do samem zakonu, sedaj pa tudi po odločbi ustavnega sodišča
Brezposelni delavci se množično oglašajo na sedežu kranj-
stavkajoče delavce ni uk- delavcev Unitela zadovoljivo
repala s policijo, pendreki in 0Pr^V1''- S podpisom pogodbe sRih Sjnc]ikat0v in od nas žeh^ da jim vlagamo zahtevke za prej
solzivcem. Sleherni komentar med le'ekom.°m m bvet°m omenjeno razliko. Ker je način vlaganja zahtevka drugačen,
navedenega tožbenega razloga kranjskih sindikatov smo de- obveščamo vse zainteresirane, da morajo zahtevke za priznanje
je ob koncu 20. stoletja verjet- ^^^iJ^f^^J^S^^ valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi
no odveč. Odveč pa je tudi razglabljati o civilizacijskem nivoju ljudi, ki si še danes upajo, brez sramu, forsirati tako noro tožbo. Resno se bo-
nem stečaju Unitela ostali brez dela, zagotovili odpravnine v obliki delnic. Hkrati smo se ob tem tudi dogovorili, da se bosta oba partnerja odrekla de-s katerimi bi lahko drug
jim, da nas taki ljudje ne bodo JanJ' pripeljali v Evropo. drugemu kakorkoli skodova-
r r J r la. Svet kranjskih sindikatov je
dogovor spoštoval in tako je bila za nas stavka UNITEL zaključena. Toda naš partner je popljuval dogovor in prelo-
odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije vložiti na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na Območni enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju ali na Uradu za delo v svoji občini, kjer bodo lahko te obrazce ob strokovni pomoči delavcev zavoda tudi izpolnili.
S seboj morajo imeti odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila, iz katere se bodo prepisali potrebni podatki. Vse bodo torej lahko opravili na enem mestu, in sicer na Zavodu za zaposlovanje, čas za vložitev zahtevka pa je do junija letošnjega leta.
Majda Maček Jančič
KAKO DO 10 % POPUSTA V DISKONTU IN V MALOPRODAJI
Kartico za nakupe v Trenči lahko dobi vsak član Sveta kranjskih sindikatov.
— Sindikati podjetij na osnovi seznama članstva, ki ga predložij0 podjetju Trenča;
— Člani Društva upokojencev Kranj lahko dobijo kartice na osnovi izkaznice DU Kranj in osebne izkaznice v prostori"1 Trenče v Stražišču;
— Nezaposleni člani SKS, ki so prijavljeni na zavodu za zapn*' lovanje, lahko dobijo izkaznico za uveljavljanje 10 % popust* s sindikalno izkaznico, osebno izkaznico in kartončkom zavod* v podjetju Trenča v Stražišču.
Člani sindikatov podjetij in ustanov, povezanih v SKS, ki & nimajo izkaznic za uveljavljanje 10 % popusta, se lahko obrnej0 na svojega predsednika sindikata v podjetju.
Adolf Sitar
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Enakovredni modnim sejmom v svetu
Na šest tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se bo v sredo, 17. februarja, začel v Ljubljani sejem Mode.
Ljubljana, 11. februarja - Letošnji 39. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, galanterije, obutve, modnih dodatkov, nakita in kozmetike z mednarodno udeležbo bo prireditev s ciljem, da si utrdi že zastavljeno usmeritev trdnega sestavnega dela modnega sveta. Sejem MODA - Fashion Jesen - Zima 93/94 se bo začel v sredo, 17. februarja, in bo trajal do 20. februarja. Med 193 razstavljala jih bo tokrat na prireditvi približno g* četrtine iz Slovenije. Precej opazen nastop napovedujejo s Hrvaškega in Makedonije, iz tujine pa bodo prevladovali iz Italije, Avstrije, Nemčije in Francije.
Na novinarski konferenci so prireditelji letošnje prireditve, ki je že postala pridružen in s težnjo enakovreden del sejemskega modnega sveta, še posebej poudaril, da je natanko pred letom dni obveljala odločitev, da bodo poslej sejmi Mode drugačni. Tako naj bi bili v prihodnje vsako leto dve sejemski prireditvi, namenjeni nastopajoči sezoni. Tako namreč vsi pomembni sejmi Mode danes sledijo in predstavljajo modo.
Zamisel in realizacijo tako zastavljene prireditve so že lani jeseni pozdravili z udeležbo tako domači kot tuji razstavljala oziroma kreatorji in proizvajalci, ko so se predstavili s kolekcijami Pomlad - Poletje 93. Če je po oceni prirediteljev jesenska prireditev presegla vsa pričakovanja, je tokrat zanimanje, ko se bo predstavila moda za jesen in zimo 93/94, še veliko večje.
Na 6000 kvadratnih metrih bodo v sejemskih halah predstavljeni izdelki preje in vlaken, modnih tkanin, konfekcije, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije, modnih dodatkov in nakita ter kozmetike. V modnih dnevih bodo prireditev spremljale tudi različne spremljajoče prireditve; od simpozijev, poslovnih in strokovnih srečanj, sestankov; vsak dan pa bosta v Festivalni dvorani tudi po dve modni reviji in sicer ob 16. •n 19. uri. Že prvi dan ob 19. uri bodo v Klubu Cankarjevega doma podelili tudi priznanja Društva oblikovalce^Slovenije, Zlato Jano, Revije Pepita in TV Studia City. Sejem bodo odprli v sredo, 17. februarja, ob 10. uri z modno revijo v Festivalni dvorani.
Poleg dveh popoldanskih modnih revij Društva modnih delavcev Slovenije v sejemskih dneh, bosta še dve in sicer v četrtek, 18. tebruarja, ob 22. uri revija v organizaciji Studia ART Design iz [Hieke in v petek, 19. februarja, prav tako ob 22. uri članov Zdru-^hja mladih proizvajalcev mode iz italijanske pokrajine Friuli-Venezia-Giulia. Vstopnice za sejem in modne revije bodo po 400 tolarjev. • A. Ž.
K Vitezu s klubsko kartico
Ljubljana, 11. februarja - V restavracijo Pri vitezu v Ljubljani zadajajo zahtevnejši in petičnejši gostje, postala je zaprtega tipa uvesti pa nameravajo dve klubski kartici.
Restavracija Pri vitezu, ki sodi v poslovni sistem Napoleon International, je že doslej gostila diplomate, politike, poslovneže itd poslej je elitna, saj je postala zaprtega tipa. Gostje lahko naročijo po telefonu avtomobilski prevoz do restavracije (ki nima oovolj parkirišč), po kosilu oziroma večerji jih odpeljejo domov.
Uvesti nameravajo dve klubski kartici, za prvo bo potreben polog v tolarski protivrednosti 3 tisoč mark, omogočala bo tU-odstotni popust. Za drugo pa bo potrebno odšteti 20 tisoč torijev letne članarine, omogočala pa bo 15-odstotni popust.
Poročilo z borze
Na borzi nič novega, bi spet lahko na kratko komentirali dogajanje v tem tednu.
V nebo vzpenjajoči se tečaji delnic, ki so dajali poseben čar ponovoletnim dnem, so se počasi spravili v nekoliko bolj umirjene okvire, kljub temu pa je zanimanje med investitorji še vedno dokaj veliko za tovrstne naložbe, predvsem za kratek rok.
Promet z občinskimi obveznicami je po objavljenih člankih o blokadi žiro računa trboveljske občine, precej padel, enako pa velja tudi ta dosežene tečaje.
Odkar je podjetje Rogaška ZHT d.d. Rogaška Slatina javno objavilo, da je potrebno obveznice RGS 2 zamenjati do konca leta 1993 za redne delnice v razmerju 1 : l, je trg reagiral tako, da jim je cena takoj padla za nekaj odstotnih točk.
Očitno je tudi v tem mesecu molj zanimiva naložba v tolarje, predvsem zaradi relativno visoke mesečne revalorizacije 3,7 odstotka, stabilnih tečajev obveznic in zaostajanja tečaja marke proti tolarju za več kot polovico glede na rast drobnoprodajnih cen.
Pregled tečajev nekaterih vrednostnih papirjev:
OBVEZNICE	9. 2. 1993	10. 2.1993	11.2.1993
RS L 1	116,1	116,2	116,0
RSL2	89,6	89,4	89,2
GOR	89,5	A 89,7	89,6
PLJ	A 99,4	A 99,0	99,0
OZG	79,6	79,6	78,9
RGS 1	88,0	88,0	87,8
LSN 1	A 85,7	A 85,7	80,0
DELNICE			
DADAS	20.430	19.726	20.500
MKZ	2.845	2.850	2.815
NIKA	36.338	36.338	36.289
SKB prednostna	15.523	15.500	14.801
SKB redna	16.894	16.500	14.968
LEKU	15.000	14.900	14.800
Zlata borza
Trgovanje na trgu plemenitih kovin je bilo skromno, skupni promet je znašal nekaj manj kot milijon tolarjev, trgovalo pa se je z nepredelanim zlatom po tečaju 1.190 in zlatimi kovanci Dunajske filharmonije po 36.500. Kranj, 11. februarja 1993 Borzna posrednika LB GB Kranj:
Brane Čare, Hermina Krt
		
i i	BORZNI ►OSREDNIKI	/O    ljubljanska banka t Gorenjska banka d.d., Kranj
l	ini. 294 faju2*2*422	Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
JELOVICA
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAIUPNl/fllODAmi	NAIUPNl/riODAJNl	XAUT»ODAWI
MENJALNICA	DEM	ATS	HRD
A banka Kranj(Triič, Jesenice) AVAL Bled, Kranjska Gora COPIA Kranj
CREDITANSTALT N. banka Lj. EROS (Stari Mayr),Kranj GEOSS Medvode HRANILNICA LON, d. d. Kranj HIDA-trinica Ljubljana HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Škofja Loka LB-Gorenjska banka Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Železniska postaja Kranj MIKEL Stražišče OTOK Bled
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice WILFAN Kranj
F-AIR d. o. o. Tržič_
61,70 61,80 62,00 61,90 61,90 61,80 61,70 61,90 61,90 61,70 62,40 62,15 62,15 61,95 61,64 60,40 61,90 62,15 61,90
61,90 62,00 61,85
62,70 62,30 62,50 62,40 62,25 62,40 62,59 62,20 62,50 62,70 62,68 62,19 62,19 62,20 62,19 62,50 62,35 62,19 62,55 61,00 62,65 62,25 62,40
8,70 8,72 8,75 8,80 8,75 8,75 8,60 8,73 8,72 8,75 8,86 8,83 8,83 8,73 8,70 8,50 8,73 8,83 8,72
8,70 8,75 8.73
8,85 7/10 8,85 8,95 8,95
8,850,09/0,11 8,90 5/10 8,90 8,83 8,85 8,90 8,90 8,83 8,84 8,87
7/11 7/11 7/11
7/11 6/11
8,80 5,9/9,7 8,84 8,84 8,83 8,86 8,50 8,82 8,85 8,85
6 11
7/11
POVPREČNI TEČAJI
61,85   62,34     8,73 8,84
Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR
zaračunavata 1% provizij«, pri prodaji DEM 5000 ali ve* pa 2,5%.
B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d.
IIMVESTMEfMT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
Večerni vlak proti Kranju
Kranj, 11. februarja - V ponedeljek, 15. februarja, bo začel veljati nov vozni red za potniški vlak, ki zvečer iz Ljubljane odpelje proti Kranju, saj so ga prilagodili potrebam dijakov, ki šole v Ljubljani obiskujejo v popoldanski izmeni. Vlak namreč zdaj iz Ljubljane odpelje ob 20.40, s ponedeljkom pa bo iz Ljubljane odpeljal že ob 20.05 in bo vozil do Jesenic, kamor bo pripeljal ob 21.13.
Brez davka na obresti v Avstriji
Kranj, 11. februarja - V Avstriji so z letošnjim letom uvedli 22-od-stotni davek na obresti od hranilnih vlog ter vrednostnih papirjev, ki ne predstavljajo investicije.
V avstrijskih bankah ima prihranke seveda veliko Slovencev, ki jim tega davka seveda ni potrebno plačati, saj vsak državljan davke pač plačuje svoji državi. Ker avstrijski bankirji varčevalcem davek odtrgajo kar pri pripisu obresti, so uvedli posebno pismeno izjavo za slovenske varčevalce, ki nimajo stalnega bivalš-ča v Avstriji. Tako so oproščeni plačila davka, kar seveda velja tudi za slovenska podjetja, ki imajo denar v avstrijskih bankah.
AVTOHIŠA MAGISTER in NISSAN ADRIA, pooblaščeni zastopnik za vozila NISSAN pri nas, Vam od petka 12.2. dalje nudita kakovostna in varčna vozila NISSAN s triletno garancijo v novem prodajnem salonu v Radovljici v stavbi hotela Grajski dvor tel. (064) 715 585
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Gorenjski se (najbolj) mudi v Evropo
Kmet Vinko Zarnik je na občnem zboru cerkljanske podružnice ljudske stranke oz. njene kmečke zveze glasno in jasno povedal, da je stara Jugoslavija zmogla enotna pravila za oddajanje mleka, osamosvojena Slovenija pa tega ne zmore. V tem je veliko resnice: na republiški (državni) ravni se že kar nekaj časa trudijo, da bi "spravili skupaj" enotni pravilnik za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka, vendar pa jim to nikakor ne uspe. Vsaka pokrajina ima še vedno "svoja " merila, razlike pa so tudi med posameznimi mlekarnami in njihovimi odkupnimi območji.
Za Gorenjsko velja, da se ji najbolj mudi v (razvito) Evropo, in da ima med vsemi slovenskimi pokrajinami že nekaj let najstrožja merila, ki pa jih je letos še dodatno zaostrila. Najstrožja so na odkupnem območju škofjeloške mlekarne, kjer v prvi razred sodi le mleko, ki vsebuje v mililitru manj kot 100.000 mikroorganizmov, le malenkostno blažja pa so v kranjski in bohinjski, kjer šteje za prvorazredno mleko z manj kot 200.000 bakterijami v mililitru.
Zdi se, da je zaostrovanje meril za ugotavljanje kakovosti in plačevanje mleka naletelo na največje odpore na kranjskem odkupnem območju. Argument, da zaostrovanje meril ni sprejemljivo j> času, ko odkupna cena mleka samo nadpovprečnim rejcem (mlečnost 3800 litrov na kravo) pokriva 65 odstotkov stroškov prireje, vsem ostalim pa manj, sicer velja tudi za kmete z ostalih območij, vendar pa je razloge za zaostrovanje treba iskati tudi drugje. Med gorenjskimi mlekarnami je namreč pomembna razlika v lastništvu in upravljanju. Bohinjska in škofjeloška sta del kmetijske zadruge, v kateri imajo po novem zakonu o zadrugah glavno besedo kmetje. In ko kmetje na sejah upravnega odbora odločajo o merilih za oddajanje mleka, posredno odločajo tudi o usodi mlekarne - o kakovosti izdelkov, prodajnih možnostih, finančnem iztržku... V kranjski Mlekarni, kjer so kmetje oz. njihove zadruge le poslovni partnerji, ki dobavljajo surovine, je razumevanje za probleme in soodgovornost za poslovanje bistveno slabše in manjše. Ker je mlekarna med tistimi podjetji, v katerih bodo zadruge olastninile 45 odstotkov družbenega kapitala, je napetost med sedanjimi in novimi (so)lastniki še toliko bolj razumljiva.
Če bo prihodnje leto v Sloveniji res veljalo za kakovostno le tisto mleko, ki bo v mililitru vsebovalo manj kot 100.000 mikroorganizmov, potem je postopno zaostrovanje meril za oddajanje mleka, kaktšno je ubrala Gorenjska, vsekakor boljša pot kot hiter preskok z nekaj milijonov bakterij v mililitru na vsega sto tisoč. Seveda pa je tudi postopno zaostrovanje meril boleče, še posebej v sedanjem času, ko na kmetijah ni ostanka dohodka za vlaganja v prirejo mleka oz. za preusmeritev v druge, manj zahtevne kmetijske dejavnosti. Na kmetijah, kjer oddajajo le manjše količine mleka, so ob že tako nizki odkupni ceni mleka in nadaljnjem zaostrovanju meril pred resnim vprašanjem: kako naprej - se še ukvarjati s prirejo mleka ali ne.
Nekateri so se že odločili. Podatki kažejo, da se je v zadnjih treh letih samo na odkupnem območju kranjske mlekarne število "pridelovalcev" mleka zmanjšalo več kot za eno četrtino. • C. Zaplotnik
Lubadar je enako nevaren kot ogenj: če ga v začetku ne obvladajo, se razširi
Podlubniki ogrožajo tretjino slovenskih gozdov
Med gozdnogospodarskimi območji, ki so najbolj ogrožena, sta tudi kranjsko in blejsko.
Ljubljana, 10. februarja - Čeprav zatiranje lubadarja in ostalih podlubnikov določata že (stari) zakon o gozdovih in pravilnik o gozdnem redu, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladi predlagalo, da bi (na včerajšnji seji) sprejela še posebno uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov. Če bo (je) vlada uredbo sprejela, bodo lastniki in upra-vljalci gozdov dolžni do 15. marca sanirati žarišča lubadarja in posamezne lubadarke, do 15. aprila urediti sečišča iglavcev in pospraviti sečne ostanke, kot to določa gozdni red, do 31. marca pa pospraviti, kar so uničili žledolom, snegolom, vetrolom in druge ujme. Če lastniki oz. upravljala gozdov tega ne bodo storili v predpisanem roku, bodo to na njihov račun opravile gozdnogospodarske organizacije. Uredba tudi predvideva, da bi redno sečnjo iglavcev na ožjih delih ogroženih območij, načrtovano po 28. februarju, odložili na jesenski čas oz. do 15. septembra. Izjema naj bi bili le poseki za neodložljivo lastno uporabo lesa.
Podlubniki ogrožajo že 126.000 hektarjev gozdov (dve žarišči na 100 hektarjev), potencialno še 149.000 hektarjev (eno žarišče), dodatno nevarnost pa predstavlja tudi okrog 70.000 kubičnih metrov iglavcev, ki so jih podrle ali poškodovale naravne ujme. Ogroženi gozdovi so v vseh slovenskih občinah in v tretjini katastrskih občin. Najbolj ogrožena so
Državna spodbuda za spravilo lubadark
Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo se zavedajo, da bo zatiranje lubadarja učinkovito le, če bodo pri tem sodelovali lastniki. Ker večina del, potrebnih za sanacijo žarišč in lubadark, sovpada s spomladanskimi kmetijskimi deli. sodelovanja lastnikov ne bo mogoče zagotoviti le z zagroženimi kaznir mi, ampak tudi s spodbudami. V Avstriji dobijo kmetje za posek in spravilo lubadarke okrog 200 šilingov, pri nas pa naj bi (vsaj predlog je tak) prejeli 1000 do 1500 tolarjev za kubični meter. S subvencijo naj bi lastnikom pokrili višje stroške za spravilo, delno pa tudi manjšo vrednost lesa.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je sklenilo predlagati vladi sprejetje posebne uredbe predvsem zato, ker podlubniki ogrožajo približno tretjino slovenskih gozdov. Lanska suša, kakršna že sto let ni bilo, seme-njenje smreke in povečan gozdni nered so še poslabšali že tako slabo odpornost gozdov, še zlasti tistih, v katerih prevladuje smreka. Izjemna suša je omogočila obema najnevarnejšima smrekovima lubadarjema, da sta razvila tudi tretjo generacijo. Po Sloveniji so se predvsem v nižinskem, hribovskem in pred-gorskem območju pojavila številna žarišča, nekatera med njimi so tudi zelo velika.
Kot je na novinarski konferenci povedal mag. Janez Pogačnik, predsednik poseb-
ne komisije za zatiranje podlubnikov, so do konca decembra odkrili v slovenskih gozdovih okoli 9.200 žarišč, od tega 1.500 v družbenih gozdovih, okrog 1.000 v gozdovih, ki jih je po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom, in 6.700 v zasebnih. Podlubniki so na teh žariščih poškodovali okoli 150.000 dreves (predvsem smreke) oz. 126.000 kubičnih metrov lesa. Lastniki in upravljala gozdov so doslej sanirali 6.700 žarišč in nasekali okrog 101.000 gozdnih sortimentov. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo razvilo še 3.500 novih, doslej neodkritih žarišč (s skupno 90.000 kubičnimi metri lesa), ki jih bo tudi treba pravočasno odkriti in hitro sanirati, sicer se bo lubadar preveč razmnožil.
Lubadarke so malo vredne
Razlog, da nekateri lastniki ne kažejo posebnega zanimanja za spravilo lubadark, je tudi nizka odkupna cena. Že zdrav, kakovosten les zadnje čase nima dobre cene, to pa še posebej velja za lubadarke. ki zgubijo 30 do 50 odstotkov vrednosti. Prodajajo jih lahko le kot les tretjega kakovostnega razreda oz. kot celulozo. V izvoz ne gre, ker imajo tudi v Avstriji in Nemčiji dovolj tovrstnega lesa, težko pa ga je prodati tudi doma. Kot je povedal direktor gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ga lahko prodajo le za manj vreden gradbeni les - za opaže, palete in podobno.
blejsko, kranjsko, ljubljansko, mariborsko, slovenjegra-ško in nazarsko območje, med srednje ogrožena sodijo celjsko, novomeško in brežiško, med najmanj ogrožena pa tolminsko, postojnsko, kočevsko, murskosoboško in kraško območje.
Kot so izračunali na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, bi za uresničitev dodatnih ukrepov potrebovali 161 milijonov tolarjev. Denar bi porabili predvsem za nabavo lovnih pasti, nastav in insekticidov, za denarne spodbude, s katerimi bi lastnike spodbudili k pravočasnemu spravilu lubadark, za izobraževanje in obveščanje lastnikov gozdov in javnosti, za polaganje in spravilo kontrolnih in lovnih dreves, za spravilo dreves, ki so jih podrle ali poškodovale naravne ujme. « c.Z.
jjmmmiHA.
ŠKOFJA   LOKA D.O.O.
PONUDBA USLUG IN STORITEV
V ŠKOFJI LOKI, Kidričeva 50
* servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov
* kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila
* prodaja obnovljenih tovornih vozil
* generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila
* pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO
* montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila
* montaža A.B.S. zavornih sistemov
* popravilo karamboliranih vozil
* redni tehnični pregledi vseh motornih vozil
* pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja
Informacije po tel. 064/632-730, 632-121, FAX 623-397
NA BLEDU, Ritenska 6
* servisiranje vozil LADA, ZASTAVA, RENAULT
* testiranje vseh motornih vozil
* optična nastavitev podvozja
* menjava in centriranje gum
* pranje osebnih vozil in avtobusov
Informacije po tel. 064/77-910 (Bled)
Občni zbor cerkljanske podružnice kmečke zveze
Skrb za malega kmeta
Oster protest kranjski Mlekarni
Šenčur, 1. februarja - Člani cerkljanske podružnice Slovenske ljudske stranke - kmečke zveze so se prejšnji ponedeljek zbrali v Šenčurju na občnem zboru, na katerem so ocenili dosedanje delo, sprejeli poročilo o volitvah in nekatere za kmete zelo pomembne sklepe, med drugim tudi protest proti samovoljnemu sprejemanju meril za oddajanje mleka v kranjsko mlekarno.
Na zboru so ugotavljali, da bo mali kmet zaradi najstrožjih kriterijev mlekarne nehal oddajati mleko, saj ob tem, ker odkupna cena pokriva samo 60 odstotkov stroškov, tudi nima možnosti, da bi vlagal v posodobitev prireje. Razprava je bila še posebej burna ob vprašanju, do kdaj bo še "rdeče in belo mleko" oz. do kdaj bo mleko družbenih posestev in večjih kmetov bolje plačano kot mleko ostalih kmetov. Po razpravi so sklenili, da naslovijo na kranjsko mlekarno oster protest proti nezakonitim kriterijem, ki še zmanjšujejo sramotno nizko ceno, redčijo vrste tistih, ki oddajajo mleko, in po-
Predavanji
0 čebelarstvu in vzgoji rož
Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine prireja danes, v petek, ob 19.30 v sejni sobi zadružnega doma na Primskovem predavanje o čebelarstvu. Predaval bo dr. vet. mag. Aleš Gregorc. Po predavanju bo še krajši pogovor s petimi člani društva, ki so bili dva tedna na avstrijskih kmetijah. Cerklje - Kmetijska svetovalna služba in aktiv kmečkih žena Cerklje vabita v sredo, 17. februarja, ob 15.30 v zadružni dom v Cerklje na predavanje vrtnarja Jožeta Antolina iz Dorfarjev o vzgoji in negi balkonskih rož. Možen bo tudi nakup rož* C. Z.
večujejo čisti dohodek mlekarne. Mlekarna naj kriterijev ne spreminja, ampak naj počaka na enotna republiška merila. Kmet Vinko Zarnik je ob tem pri tem pripomnil, da je tako pestra združba, kot je bila stara Jugoslavija, imela enotna merila, Slovenija pa jih ne more imeti. Kmetje so bili soglasni, da mlekarni za vsako ceno preprečijo uveljavitev nezakonitih strožjih meril. V razpravi pa je bilo slišati tudi mnenja, da ji prav takšne nezakonitosti omogočajo, da si vsak mesec odreže "dokaj večji kos kruha".
Na zboru so podprli zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bo podržavil vsa družbena zemljišča in ki tudi daje upanje, da bodo povojne krivice hitreje popravljene. Kar zadeva uresničevanje zakona o denacionalizaciji, niso bili najbolj   zadovoljni   z odgovori
predstavnikov kranjskega sekretariata za gospodarstvo. Problem je tudi v tem, ker zvezni zakon o razlastitvi iz 1957-leta v končnih določbah zakona o denacionalizaciji ni naštet in ga posamezne občinske komisije, ki razsojajo o zahtevkih za vračilo zemljišč, različno razlagajo.
Predsednik cerkljanske zadruge Peter Kepic je opozarjal predvsem na premajhno zanimanje kmetov za preoblikova; nje v pravo zadrugo. Največji aplavz je na zboru požel kranjski župan Vitomir Gros, ki je nazorno prikazal bojazen, kam bo edinstveno in nepošteno strankarsko zakulisje v vladi in parlamentu pripeljalo slovenski narod. Divja privatizacija še ni zaustavljena, zakon o lastninjenju bo le legaliziral krajo v podjetjih, obubožani delavec se bo znašel na cesti, kmetije bodo propadale.
Na občnem zboru so na lastno pobudo razrešili dosedanjega predsednika podružnice Ivana Blaža in za novega izvolili dipl. ing. Franca Zlebirja iz Dvorij. Podružnica naj bi v prihodnosti še razširila članstvo, strankarsko pa naj bi sodelovala predvsem z narodnimi demokrati in liberalci, ki sta za zdaj najbližji delavskim in kmečkim interesom. • L. Ka-linšek
Kmečka zveza
Ostro do domačih, mlačno do sosedov
Ljubljana - Odbor za gozdarstvo, ki deluje pri Slovenski kmečki zvezi oz. Slovenski ljudski stranki, je sprejel posebno izjavo za javnost, v kateri izraža nezadovoljstvo in protest zaradi mlačnega odziva slovenskih oblasti ob zadnjih velikih posekih hrvaških gozdarjev v gozdovih ob meji s Hrvaško. "Na ta način pristajamo na politiko izvršenih dejstev," so zapisali v izjavo, v kateri se tudi ne morejo otresti občutka, da naša država nastopa dokaj ostro do slovenskih kmetov, ki sekajo v lastnih gozdovih, zelo neodločno pa do sosedov, ki sekajo v gozdovih na nerazmejenem območju ob slovensko-hr-vaški državni meji. Pisanje pisem slovenskih ministrov v Zagreb je po mnenju kmečke zveze neučinkovit način razreševanja problema. • C.Z.
SE PRIPOROČAMO!
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Gorjanski mladinci - novi upi slovenskega biatlona
"Konkurence ne poznamo, a se je ne bojimo"
V sredo je naša mlada biatlonska reprezentanca na čelu s trenerjema Vladimirom Korolkevičem in Branetom Gomilarjem odpotovala na mladinsko svetovno prvenstvo v Nemčijo.
Jorje, 10. februarja - Medtem ko v Borovcu v Bo gariji potekajo zadnje tekme letošnjega svetovnega članskega b.atlonskega prvenstva, pa se mlajši tekmovalci pripravljajo, da preizkusijoff* strelsko znanje in tekaško pripravljenost na svetovnem mladmskern prvenstvu v Ruhpoldingu v Nemčiji. Naši mladi biatlonu, ^ so se v letošnji sezoni že izkazali z dobrimi uvrstitvami, računajo, da dooo lahko posegli v boj za najboljša mesta.
"Od zadnje tekme v začetku januraja smo se nekaj časa pripravljali na Pokljuki, nato smo trenirali v Tamarju, prejšnji konec tedna pa smo bili na tekmi evropskega pokala na Poljskem. To je bila zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom, na kateri so naši tekmovalci nastopili zelo solidno, saj je bil Jo-ško Pokljukar drugi na 10 kilo-
metrski progi, Matjaž Pokljukar je bil osmi na 15-kilometr-ski progi, ostali pa so bili uvrščeni od desetega do dvajsetega mesta. Tudi v štafeti so bili tretji, za dvema nemškima štafetama, kar daje upanje na dober nastop tudi na svetovnem prvenstvu, ki se bo začelo to nedeljo," je povedal trener Brane Gomilar .
Pomanjkanje snega ogrozilo vrsto prireditev
Tek treh dežel je preložen
Kranjska Gora, 11. februarja - Te dni organizatorji množičnih tekaških prireditev zapovrstjo odpovedujejo tekmovanja, saj je na večini prizorišč sneg povsem skopnel. Tako so odpadli že novoletni teki v Logatcu, Dupljanski teki, te dni pa so bili organizatorji prisiljeni prestaviti tudi Trnovski maraton in nato še Tek treh dežel, ki bi moral biti no nedeljo, 14. februarja.
Kot so sporočili iz Odbora za množične prireditve pri SZS, naj bi bil Trnovski maraton (v primeru zadostne snežne odeje) na sporedu 28. februarja, v kranjskogorskem turističnem društvu pa so povedali, da je rezervni termin za Tek treh dežel 7. marec. Za ta tek se je zato moč prijaviti še do konca februarja.
Ce bo zapadlo kaj snega, bo Pokljuški maraton v nedeljo, 21. februarja. Pohorska smučina bo v soboto, 27. februarja. Tek po Logarski dolini naj bi bil 14. marca, tek na Vršič pa v nedeljo, 21. marca. O natančnih datumih teh tekmovanj bodo organizatorji še obveščali.
Janez Pavšič iz Smučarske zveze pa ljubiteljem teka sporoča, da se tisti ki bi se radi prihodnje leto udeležili jubilejnega 70. VVassa teka v Moori na Švedskem do konca februraja prijavite na SZS, saj bodo v primeru zadostnega števila kandidatov organizirali čartrski polet do Stockholma in naprej z avtobusi. • V.S.
Jeseničani so iz Tivolija odšli razočarani
Za zmago bo potrebno marsikaj spremeniti
Ljubljana, 11. februarja - V prvem srečanju velikega finala državnega hokejskega prvenstva so hokejisti Olimpije Hertz zasluženo, s 5:2 (2:1, 3:0, 0:1), premagali Acroni Jesenice.
Prva tekma končnice je bila napeta in pravi derbi le v prvi tretjini igre, ko so se ljubljanski in jeseniški hokejisti enakopravno borili. Po vodilnem golu Beribarka so "železa rji" izenačili, toda razigran drugi jeseniški napad se ni vdal in Andrej Razinger je izenačil Tudi po golu Kontreca so Jeseničani še upali na uspeh ali vsaj časten poraz, ki pa so ga zapravili v drugi tretjini, ko so dobili kar tri gole. Najboljši igralec v jeseniški ekipi. Marko Smolej. je sicer uspel še enkrat zatresti ljubljanski gol, toda možnosti za /mago ni bilo več.
Državni prvaki po tekmi niso bili zadovoljni z igro, ki je bila ponovno premalo učinkovita, pa tudi v obrambi je bilo preveč napak. Dobro si bomo ogledali posnetek srečanja, analizirali igro in ta dva dneva skušali popraviti, kar je mogoče. Težko ocenim, kakšne možnosti imamo za zmago v nedeljo doma, vendar pa upamo, da bo že lahko nastopil Kvartalnov in da bodo odgovorno zaigrali tudi mladi v tretjem napadu," je pred nedeljskim srečanjem v dvorani Podmeža-klja dejal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. Tekma bo ob 17. uri. • V. Stanovnik
Jeseniški sankači so ogorčeni
Jesenice - 6. in 7. februarja so tekmovalci Sankaškega kluba Jesenice sodelovali na dveh mednarodnih tekmovanjih. Mirko Klinar st. in Bogdan Vilman na tekmovanju za svetovni pokal v Italiji in zasedla solidno 19. oziroma 20. mesto. Najmlajši jeseniški tekmovalci pa so v Garmisch-Partenkirchnu v Nemčiji sodelovali na tekmovanju, ki šteje kot neuradno evropsko prvenstvo za mlade. Sodelovalo je 128 tekmovalcev iz 7 držav, Jeseničani so se uvrstili: Grega Lavtižar je bil 13., Tadej Meglic 25., Mirko Klinar 30.. Goran Meglic pa je odstopil. Po prihodu domov pa je veselo razpoloženje splahnelo, ko so zvedeli za očitke, da so bojkotirali nastop na državnem prvenstvu v Dolenji vasi.
Nad očitki in izjavami so ogorčeni in na posebnem sestanku so člani Sankaškega kluba Jesenice sprejeli naslednja stališča, ki jih posredujejo javnosti:
Kot so poudarili, se ne strinjajo s trditvami, da so državno prvenstvo bojkotirali. Na tekmovanja v Italijo in Nemčijo so odšli z odobritvijo članov Sankaške zveze Slovenije. Razpis za državno prvenstvo so dobili tik pred odhodom, ko so bili za mednarodna tekmovanja že prijavljeni. Organizator prvenstva bi moral biti TVD Partizan Tržič v januarju, vendar so ga člani zaradi pomanjkanja snega morali preložiti. Sedaj so ga samovoljno, brez pristanka ostalih klubov, organizirali člani SK Domel Železniki in to v terminu, ki so bila hkrati tri večia mednarodna sankaška tekmovanja v tujini, kar je razvidno i/ koledarja tekmovanja mednarodne sankaške zveze PIL. • J. Rabič
Ekipna prvenstva Gorenjske za osnovnošolce
Minulo soboto so bila na OS Jakob Aljaž v Kranju ekipna prvenstva Gorenjske v šahu za starejše in mlajše dečke in deklice.
Pri starejših je med sedmimi ekipami zmagala OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke (II meč točk in 18 šahovskih točk). Igrali so v postavi Tadej Starčič, Ziad Gorinjac, Rade Slojakovič in Andrej Znidaršič Pod vodstvom mentorja Antona Štimca. Oddali so le eno meč točko 'n se tako zasluženo uvrstili na državno prvenstvo.
Največ ekip je nastopilo pri mlajših dečkih - 9. Prepričljivo so zmagali varovanci mentorja Bojana Planinska z OŠ Lucijan Seljak
Pri starejših deklicah so učenke OS Prcžihov Voranc Jesenice premagale ekipo OŠ Simon Jenko iz Kranja, pri mlajših deklicah pa Prav tako Jeseničanke ekipo OŠ Matija Čop iz Kranja. • A. D.
Mladinska reprezentanca, ki bo Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu: Tomaž Žemva, Matjaž in Jože Pokljukar, Miha Larisi (vsi TVD Gorje) in Simon Premaže (TSK Jub Dol).
Mladinci so namreč v Nemčijo odpotovali že v sredo, saj doma niso imeli možnosti za trening. Ob odhodu niso skrivali svojih želja za dobrimi uvrstitvami: "Realno lahko pričakujemo uvrstitve nekje okoli šestega do osmega mesta. Dva tekmovalca naj bi se uvrstila med prvih osem, ekipa pa naj bi bila uvrščena do petega mesta, saj so naši fantje gotovo med boljšimi na svetu. Težko je
sicer napovedovati, saj pridejo na tekme Skandinavci, za katere ne vemo, kako so trenirali, tudi za Ruske reprezentance ne vemo, kakšne so. Gotovo pa je, da smo po treh nastopih na svetovnih mladinskih prvenstvih že nabrali nekaj izkušenj in kljub vse močnejši konkurenci, od zadnjega nastopa teh reprezentantov v mladinskih vrstah, lahko veliko pričakujemo," je pred odhodom dajel Brane Gomilar.
Sicer pa so si naši mladinski reprezentantje te dni že ogledali prizorišče svetovnega mladinskega prvenstva, kjer je sneg delno naraven, delno umeten. Kot pravijo, so pripravljeni na vse, optimistično pri-kakujejo tekme in se ne bojijo konkurence. 0 V. Stanovnik
Vabila, prireditve
Državno prvenstvo v umetnostnem drsanju - Drsalno kotalkarski klub Jesenice je organizator letošnjega državnega prvenstva v umetnostnem drsanju, ki bo danes in jutri v hali Podmežaklja. Tekmovanje se bo začelo danes ob 15.30 uri z uradno otvoritvijo, sledilo pa bo tekmovanje v tehničnih programih. Jutri, v soboto, bo od 9.30 do 11.30 ure prosti program za pionirje od 9 do 11 let, od 14. do 16. ure bo prosti program za pionirje od 11 do 13 let, od 16. do 19. ure pa bo prosti program za mladince in člane. Vstopnine za ogled prireditve ni. • V.S.
8. slovenski revialni pokal v malem nogometu - Tekmovalna komisija za slovenski revialni pokal.v malem nogometu je pripravila razpis letošnjega tekmovanja. V članski, veteranski, superveteranski in ženski kategoriji se bodo na 15 točkovnih turnirjih v različnih slovenskih krajih pomerile ekipe v malem nogometu. Vsaka ekipa bo igrala na štirih turnirjih po lastni izbiri, najboljših 16 ekip pa bo nastopilo decembra v končnici. Tekmovanje naj bi potekalo od maja do septembra, zanj pa se ekipe lahko prijavijo do 28. februarja po telefonu 062/302 - 623. • V.S.
Občni zbor Planinskega društva Gorenja vas - Jutri, 13. februarja, bo v dvorani Športnega društva Gorenja vas redni letni obči zbor Planinskega društva. Začel se bo ob 18. uri z zanimivim predavanjem in prikazom diapozitivov, po uradnem delu občnega zbora pa bo družabno srečanje. • V.S.
Zimski pohod na Peco - Planinsko društvo Jesenice organizira in vodi peti zimski pohod na Peco, ki bo jutri, 13. februarja. Odhod avtobusa z Jesenic bo ob 4. uri zjutraj, pohod pa bo predvidoma trajal od 6 do 7 ur. Obvezna je zimska oprema, pohod pa bo vodič Janez Avsenik. • L.K.
Odbojkarski spored - To soboto vsi gorenjski prvoligaši in prvoligaši-ce gostujejo, prav tako gostujejo drugoligašice. Edina tekma tretje lige za moške na Gorenjskem bo med Termo Lubnikom in Portorožem v soboto ob 17. uri na OŠ Cvetko Golar na Trati, v 111. DOL za ženske pa bo tekma med Jesenicami in Bohinjem na OŠ T. Čufar, prav tako v soboto ob 17. uri. # B. M.
VATERPOLO - V soboto, 13. februarja, bo ob 10. uri v Športni dvorani na Planini redna letna skupščina Vaterpolske zveze Slovenije. Na
skupščini bo govora o delu v preteklem letu in programu dela za leto 1993. V nedeljo bo na zimskem bazenu Kranja odigrano zadnje kolo osnovnošolskega prvenstva. Srečanja bodo izredno zanimiva, saj odločajo o razvrstitvi. Najbolj zanimivo srečanje bo prav gotovo med OŠ Simon Jenko in OŠ Jakob Aljaž, ki odloča o prvaku za letošnje leto. Tekmovanja se začnejo ob 8. uri, po končanem tekmovanju pa bo podelitev priznanj. V nedeljo se nadaljuje občinsko prvenstvo. Na sporedu je predzadnje kolo, igrajo pa: ob 18. uri Triglav : Kamnik (Starina, Rozman), ob 18.50 uri Omnia šport : Kokra (T. Balderman, Podvrš-ček) in ob 19.40 uri Kranj 90 : Vodovodni stolp (Pičulin st., Marinček) • J. M.
KOŠARKA - V soboto, 13. februarja, gosti Triglav madžarski klub ZTE Heraklith. Tekma bo v športni dvorani na Planini z začetkom ob 20. uri. Ob 16. uri istega dne gostijo igralci Kokre-Lipja celjsko ekipo Impos Celje. Vabljeni! • J. M.
NOGOMET - V soboto nogometaši Jelena Triglava vabijo ljubitelje nogometa, da si ogledajo zanimivo prijateljsko nogometno tekmo med Jelenom Triglavom in Mariborom. Tekma bo na nogometnem igrišču Jelena Triglava v soboto, 13. februarja, ob 14. uri. V nedeljo gostijo še nogometaše Ilirije, tekma bo na istem igrišču z začetkom ob 14.30 uri. Do sedaj so odigrali že dve prijateljski tekmi in to s Kompas Holidavjem, ki so jo izgubili z 1 : 0 v Ljubljani, v sredo pa so Kranju z 2 : 1 premagali Radomlje. Vabljeni! • J. M.
Maratonci so tekli od Kranja do Vrbe - V počastitev kulturnega praznika so se tudi letos, desetič zapovrstjo, zbrali v Kranju tekači, ki so pretekli pot od Prešernovega kraja smrti do kraja rojstva. Letos je na teku sodelovalo šest maratoncev: Pavel Močnik, Dušan Mravlje, Franc Kavčič, Janez Umek, Milan Klemenčič in Dušan Hribernik. Za pot od Kranja do Vrbe (po stari cesti) so porabili dve uri. Pokrovitelja teka sta bila kranjski Mladinski servis in TD Kranj, v Vrbi pa so jih pričakali člani TD Žirovnica z Ludvikom Avguštinom na čelu. Ob jubilejnem teku so sklenili, da bodo tovrstno spominsko športno prireditev ohranili tudi v prihodnje. V.S., foto: G.Šinik
Aleksander Čimžar, glavni trener mladinske skakalne reprezentance
Vsako leto odrivamo nove talente
Kranj, 12. februarja - Kako pomembno je dobro delo z mladimi tekmovalci, so zgovoren dokaz tudi naši smučarji skakalci, saj je naša skakalna vrsta za bližnje svetovno prvenstvo okrepljena tudi z dvema mladincema, sedemnajstletnima Matjažem Kladnikom in Urbanom Francem, ki sta se v letošnji sezoni izkazala z nekaj lepimi uvrstitvami na tekmah svetovnega pokala. Sandi Čimžar, glavni trener naše mladinske reprezentance pa napoveduje, da so na obzorju že novi talenti, ki bodo v naslednjih sezonah še okrepili našo reprezentančno vrsto.
Letos ste se na smučarski zvezi dogovorili, da boste razvrščanje skakalcev v A, B in mladinsko reprezentanco opravljali sproti, glede na pripravljenost tekmovalcev. Zato ste kot trener naše mladinske reprezentance gotovo imeli veliko odgovornost?
"Že v začetku sezone, ko smo sestavljali reprezentance, smo dali najboljše mladince iz pretekle sezone v B reprezentanco. Tako sta mladinca Urban Franc (Triglav Teling) in Zoran Zupančič (Alpina Žiri), trenirala pod vodstvom Jelka Grosa v B ekipi, ostali mladinci pa so bili v moji ekipi. Sprva jih je bilo devet, po končanem počitniškem obdobju pa smo se odločili, da gresta Igor teran (Triglav Teling) in Jure Jurman (Velenje) nazaj v klub, saj nista osvojila nove tehnike, najboljši v ekipi, Matjaž Kladnik, pa se je na podlagi dobrih rezultatov uvrstil v A reprezentanco, kjer si uspešno tekmoval in sedaj odhaja tudi na člansko svetovno prvenstvo, tako kot mladinec Urban Franc."
Lahko rečemo, da ste s prodorom mladincev do točk svetovnega pokala dokazali, da imamo perspektivne mlade tekmovalce, za vašo mlado ekipo pa je pomemben cilj letošnje sezone tudi dobra uvrstitev na mladinskem svetovnem prvenstvu v začetku marca v Harrachovu?
"Visoke cilje za našo reprezentanco smo si postavili zlasti v alpskem pokalu, vrhunec sezone pa bo prav gotovo svetovno mladinsko prvenstvo. Prav zanj te dni določamo tekmovalce in na podlagi rezultatov so zanesljivi potniki že Urban Franc, Matjaž Kladnik, Zoran Zupančič in Rok Polajnar. Prav ta konec tedna pa odhajamo še na zadnje treninge in tekme v Harrachov in nato na Poljsko, potem pa se bomo odločili še o tem mali bosta na svetovno prevnstvo šla Anže Zupan in Jure Radelj. Zavedamo se, da je naša ekipa dobra in zato ekipno načrtujemo uvrstitev do 6. mesta, naša tiha želja pa je tudi ena od medalj."
Denarja v smučarski zvezi zadnja leta vse bolj primanjkuje. Je zato delo z mladimi skakalci slabše?
"Mislim, da imamo skakalci pravzaprav srečo, saj kljub pomanjkanju denarja lahko opravimo potrebne treninge in priprave. Tako smo veliko treningov opravili doma, na skakalnicah v Kranju, Velenju, Ljubljani... tudi v tujini pa smo si poiskali ugodne aranžmaje. Ze poleti nam je šla doma na roke firma Mark d.o.o., ki jo vodi Bojan Urh, saj je mladinsko reprezentanco opremila z osnovno opremo za kondicijske treninge. Da pa smo lahko trenirali pozimi, pa so nam pomagali številni pokrovitelji in opremljevalci našega nordijskega ski poola, posebej še MIP, TAM BUS, Krka, Rogaška steklarna in Paloma. Tako smo, kljub poškodbam in boleznim, ki so letos pošteno pestile našo ekipo, lahko uspešno tekmovali."
Skozi mladinsko reprezentanco navadno prihajajo novi talenti, fantje, ki kasneje krojijo svetovni vrh tega športa. Imate v Sloveniji na obzorju že katerega novih junakov?
"Mislim, da skoraj vsako leto pride v člansko reprezentanco kateri od uspešnih mladincev, kot sta bila letos naprimer Kladnik in Franc. Kot mladinski reprezentantje se veliko naučijo, osnovo pa jim dajo planiške skakalne šole. Izmed fantov, ki vadijo v okviru planiške skakalne šole navadno poiščemo nove talente in tudi v letošnji zimi sem jih nekaj že povabil v mladinsko ekipo: Uroša Ra-kovca. Robija Kapušarja, Tomaža Murka, Jaka Grosarja... Prav ti bodo najbrž čez nekaj let uspešno nadomestili sedanje reprezen-tante." • V. Stanovnik
Kegljanje
Benedik in Virantova zmagala
Kranj, 7. februarja - Kegljaški klub Triglav iz Kranja je organiziral tekmovanje za Pokal Kranja. Med moškimi je zmagal Boris Benedik (Iskra Števci) z 967 keglji, kar je nov rekord kranjskega kegljišča. Albin Juvančič (Grmoščica) je bil drugi z 952 keglji, Vane Oman (Triglav) pa tretji z 946 keglji. Med ženskami je zmagala domačinka Stanka Virant s 444 podrtimi keglji, druga in tretja pa sta bili Novogoričanki Velišček in Okroglič s 418 in 414 keglji.
Gorenjski prvakinji v dvojicah sta članici kranjskega Triglava Joži Jerala in Silva Flajšman s 1658 keglji, druga je dvojica Mojca Cof in Silvana Belcijan s 1595 keglji, tretja pa prav tako kranjska dvojica Ema Zaje in Marija Cej s 1579 keglji. Na državnem prvenstvu sta bili kadetinji Triglava Delavec in Eržen drugi s 1542 keglji, kadeta Zaje in Kavčič pa sta bila tretja s 1593 keglji. # J. K.
Košarka
Derbi Ločankam
KRANJ : ODEJA MARMOR 66 : 70 (62 : 62, 34 : 27)
Kranj, februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Godec iz Ljubljane in Poljanšek iz Žirov.
Gorenjski "derbi" so Ločanke začele zelo dobro in v četrti minuti vodile z razliko devetih točk (0 : 9). Zatem so gostiteljice začele zadevati in v deseti minuti tudi prvič izenačile. V trinajsti minuti so domačinke povedle (23 : 22) in vodstvo do odhoda na odmor poveča le na sedem točk.
V nadaljevanju srečanja so domačinke prednost še povečale v 23. minuti (41 : 29), zatem so popustile iri Ločanke so se v 31. minuti približale na eno točko (43 : 42), v 33. minuti izenačile (45 : 45) in drugič na tekmi povedle v 34. minuti (45 :47). Zatem je sledilo obdobje gostiteljic, ki so 11 sekund pred piskom sirene vodile s točko prednosti (61 : 60), Čankovičeva je imela na voljo dva prosta meta, enega zadela, v protinapadu pa je bila uspešna nezadržna Mačkova, ki je s košem izsilila podaljšek. V podaljšku so bile uspešnejše Ločanke, ki so v 4. minuti podaljška ušle za tri točke (65 : 68) in tekma je bila tako odločena. Po tekmi sta trenerja dejala: Bojan Hladnik (Kranj): "Čestitamo nasprotniku. Menim, da sta nas sodnika oškodovala, saj sta v odločilnih trenutkih dosodila prekrške nad mladimi, neizkušenimi igralkami, ki v takem trenutku niso bile dovolj zbrane, da bi lahko odločile tekmo." Trener Igor Dolenc (Odeja Marmor): "Igrali smo slabo, s srečo smo si izborili podaljšek, kjer smo bili boljši, gostitelji v svoji vrsti niso imeli Ali-čeve in Virantove. • J. Marinček
NA VESELO PUSTOVANJE
HCRElIlfl
V VINOTEKI od IS. do 20.
TCDCN MORSKIH JI
p os Krbelcu zna n a
!2Q dobro razpoloženje
KlflPfl NAVfl iz
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
MALI OGLASI
^217-960
PI77 a M Mj JLi Jnk
DELOVTH CAS: VSAK D An    OD     850 - 2200 NEDELJA     OD ll°a-Z20°
APARATI STROJI
PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, g 632-595 153
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. g 215-650 914
UGODNO! Prodam novo PEČ, 35 col. 40% popust, g 222-185 2421
KNAKAR (avtomatski stroj za ne-tanje) prodam. g 324-457 2452
Električni BOJLER, 50 I, ugodno prodam. g 43-483 2479
SURTIRNIK krompirja in TAJFUN za seno, nova, ugodno prodam, g 064/632-481 2495
Novo SATELITSKO ANTENO ugodno prodam. g 331 -061 2503
MOTOR, 2.2 KW, 1.400 obratov, menjam za podobnega - 2.800 obratov. g 312-101 2506
Barvni TV El NIŠ, star 6 let, brezhi-ben, prodam za 250 DEM. g 328-498 2507
Barvni TELEVIZOR, ekran 66, cena 150 DEM, prodam. g 217-914 _2524
TV Grunding, ekran 72, prodam. 51-062_2547
ŠTEDILNIK Gorenje, 2 + 4, zelo ugodno prodam, g 216-322 2557
PRALNI STROJ Gorenje z manjšo okvaro, cena ugodna, prodam, g 216-322_2558
PUHALNIK za seno (Grič), mali, z noži, za silažo ni bil uporabljen, prodam. g 324-638 2560
Barvni TELEVIZOR Samsung, ekran 51, teletext, cena 640 DEM, prodam.* 50-852 2563
Toplotno ČRPALKO LTH, rabljeno eno sezono, prodam. g 45-147
_2569
OZVOČENJE za kitaro prodam. g 326-741_2590
VIDEORECORDER, nov, in COM-MODORE 64 prodam® 633-488 _,_2600
ČRPALKO Grundfos 5/4", novo, prodam, g 214-838 2606
GLASBENI STOLP Schneider na daljinca prodam ali zamenjam za osebni avto g 329-061 2615
VIDEOPLAYER Goldstar menjam za barvni monitor za Commodore 64. g 57-782_2616
RAČUNALNIK COMMODORE 64 prodam. g 802-726 2626 KUPPERBUSCH IT PP in električni ŠTEDILNIK prodam. Cena 5.000 SIT/kos. g 43-293_2642
TRAKTOR TV 420, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam, g 66-304 2648
REPOREZANCO 41 -906
prodam.
g
2650
Namizni VRTALNI dam. g 64-323
STROJ pro-2511
TVT CENTRAL 23, novo, za etažno ogrevanje, in nov prevozni MOLZNI STROJ Vitrex zirovitica, prodam, g 422-296 2668
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ
bo v sodelovanju z:
| ALPETOUR REMONT • LABORE I AVTOMOTO DRUŠTVO - TEHNIČNA BAZA \ AVTOMEHANIKA ŠKOFJA LOKA INTEGRAL JESENICE
V soboto, 13. februarja 1993, med 8. in 13. uro zagotovila svojim zavarovancem BREZPLAČNE preventivne preglede vozil
S seboj imejte veljavno zavarovalno polico obveznega zavarovanja Zavarovalnice Triglav.
Dodatna ugodnost:
Alpetour Remont - Labore in Integral Jesenice vam nudita pri odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti  30 % popust pri storitvi.
ŽELIMO VAM SREČNO IN VARNO VOŽNJO!^
MURPHYJEV ZAKON
AVTOMOBILOMA
Prodam PANT ŽAGO in 10 litrski BOJLER, g 736-589_2672
Krojaške brzošivalne STROJE znamke Neki Pfaff prodam. g 68-692_2676
DOMOFON švicarske firme Sied-le, nov, cena 200 DEM, prodam. g 211-294_2709
POMIVALNI STROJ Iskra, generalno obnovljen, ugodno prodam. g 57-695_2716
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523, ze lo ugodno prodam, g 84-592 2723
HLADILNIK z zamrzovalnikom Gorenje (180  +  60) prodam. g
329-033
2738
Japonsko PEČ J amin na svetilni petrolej, popolnoma novo, prodam, g 312-226_2740
UGODNO! Kvalitetni brezžični telefoni in satelitski sistemi. INFINI-TE D.0.0,® 242-849 2743
GLASBILA
PIANINO 48-184
ugodno
prodam. g 2429
CR, MATERIAL
DESKE in PLOHE, 3 kub. m, smreka, bor, prodam g 061/51-402
__2422
PUNTE in LATE prodam. g 712-250_2443
OKNA, 140 x 140, zastekljena, 3 kom, prodam, g 323-147 2459
Cementno strešno OPEKO Folc, malo rabljeno, prodam. Visoko 31 _2700
Električno notranjo in zunanjo OMARICO FID in ŽICO prodam. g 632-933_2707
GRADBENI MATERIAL, 4.800 mo-delarca, 18 mrež - 10 x 6, 420 kg železa - debeline 12, in MOPED APN 7, GLASBENO SKRINJO Gorenje, prodam. Brleč, Zapoge 12, Vodice _2730
Smrekov OPAŽ, 16 mm, 140 kvad. m, prodam. g 312-406 2741
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Šoštarič Tatjana, Begunjska 8, Kranj 1278
INSTRUIRAM matematiko in elek-trotehniko za vse srednje šole. Matjaž,* 213-644_1988
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. g 50-836
_2398
RAČUNALNIK - ZNANJE DANES ZA JUTRI. Izobraževanje za otroke in odrasle. Usposabljanje za programske pakete: VVORDSTAR, dBASE, OUATTRO - PRO, LOTOS 1,2,3, DOS. Informacije g 064/45-747 2671
KUPIM
Smrekove PLOHE prodam. Trstenik 49,
COLARICE 46-276
2559
Dve CISTERNI za kurilno olje prodam. Možen tudi prevoz. g 710-601_2602
PUNTE, 120 kom, prodam. g 323-163_2628
Smrekove ŠPIROVCE, dimenzije 500 x 16 x 12, prodam. g 217-817
DESKE in PLOHE, 5 kub. m, smre ka, bor, prodam® 061/51-402 _2652
Suhe javorjeve in polsuhe smreko-ve PLOHE prodam. g 64-114 2667
OKNO, novo, 80 x 120, in železno emajlirano KAD prodam. g 311-357 2686
ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, g 52-360 ali 48-545 1461
Suhe bukove PLOHE kupim. g 241-723_2406
Mlado brejo KRAVO simentalko kupim, g 801-059 2477
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju odkupim. g 216-976, od 8. do 12. ure_2485
CERADO za Zastavo 101 kupim. Lalič, Stara Loka 26, Škofja Loka
______ 2486
HLADILNIK, visok največ 120, jedilno MIZO in stole, kuhinjski OMARICI, stoječi, dolžine 100 do 120 in 40 ali 50, beli, kupim, g 241-793_2493
TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim. g 68-647 2497
podjetje za vzdrževanje avtocest
AVTOCESTA Ijubljanap.o. Linhartova 10
Na podlagi sklepa v.d. direktorja Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, Linhartova 10, z dne 3. 2. 1993, objavljamo naslednje delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili za potrebe avtocestne baze HRUŠICA
1. VODJA AC BAZE (1 delavec)
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe - gradbena smer
— znanje nemškega jezika
— 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in poslovne sposobnosti.
Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Podjetje za vzdrževanje avtocest, Kadrovska služba, Linhartova 10, Ljubljana.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
GOSTILNA lAKNtR
KOKRICA pri Kranju
v soboto, 20.2.93. Zabaval vas bo trio SVETLIN.
Rezervacije obvezne!
TELETA simentalca, starega do jj dni, kupim, g 422-719__251»
LADO NIVO, letnik 1989 ali 199°;
kupim, g 421-601__252J
Dober MENJALNIK za Landrover
kupim, g 66-206__2540
Jesenovo HLODOVINO kupim. T8' kojšnje plačilo, g 621 -275 J5/J. Betonski STREŠNIK TrajankaTce-mentno siv, 110 kom, kupim. 9 66-052_2583
STANOVANJE v Radovljici ali Lip-cah kupim, g 733-262 2619
BIKCE 57-257
simentalce kupim
2620
BIKCA simentalca, starega 2 do 3 tedne, kupim, g 061/613-116 2624
TELETA, starega 10 dni, kupim. 0?
70-104_2635
cena do 3.000
R 4 ali GOLF-a, . DEM, kupim, g 64-082
2640
Maškeradni KOSTIM za fanta, sta-rega 10 let, kupim g 41-843 2690
BIKCA   simentalca kupim, 46-340_2744
LOKALI__
Oddam PROSTOR za lokal, 8 kvad m, v centru Kranja. Pogoj predplačilo. Ponudbe pod šifro:
CENTER_2644
V Kranju najamem PROSTOR trgovino ali skladiščni prostor do 40 kvad. m. Prodam 2-sobno STANOVANJE   na   Planini   III. fl
326-286, po 19. uri_2680
NAJAMEMO prostore za trgovsko, gostinsko, obrtno in pisarniško dejavnost, lahko tudi opremljene, na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, g 064/214-674 n 2748
KOLESA__
MOPED PUCH. cena 250 DEM. prodam, g 620-160 _2505 BT 50 S, letnik 1989. ceno 900 DEM, prodam, g 421-687 __25j>6 PONY KOLO zelo ugodno^prodann. g 70-115 2586
ITALIJANSKE SPECIALITETE
maMAMia
LASAGNE/KANELONI 360 SIT MAKARONI/ŠPAGETI   330 SIT
DOSTAVA NA DOM
VSAK DAN, RAZEN PONEDELJKA
od 11. do 22. ure. _^
Tel.:064/218-007.
ĆE STVARI PREPUSTIMO NJIM SAMIM, SO NAGNJENE K TEMU, DA SE GIBLJEJO OD SLABEGA NA SLABŠE. *......ačJL m*.
CharlesWebb 85
DIPLOMIRA NEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
"Poslušaj me!" je vzrojil Benjamin. "Kakršnekoli težave naj že so, z mojimi možgani ni nič narobe!" "Daj, Ben, poberi svoje stvari."
"Očka! Ne vem, ali si prinesel s seboj prisilni jopič ali ga nisi! Toda, če ga nisi, boš porabil hudičevo dosti časa, da me boš spravil ..."
G. Braddock seje iznenada vzravnal in Benjaminu primazal klofuto, kakor jo je mogel močno s hrbtno stranjo dlani. Benjamin je omahnil vznak, ujel ravnotežje, potem pa seje zastrmel v očeta. "Oprosti mi tole, Ben." G. Braddock je stopil do omare in iz nje vzel Benjaminovo obleko. Odnesel jo je do postelje in za-
čel zlagati površnik. Benjamin se je počasi usedel na stol poleg mize in strmel v očeta, ko je polagal zloženi površnik v kovček ter nato z obešalnika snel hlače. Končno se je Benjamin počasi obrnil k pisalni mizi. Nekoliko je odprl zgornji predal in segel vanj. Otipal je denar, se bežno ozrl proti očetu, ki je še vedno zlagal hlače, nato pa je vzel velik šop bankovcev, jih spustil v naročje ter jih nato potlačil v hlačni žep. Preveril je, če se ne vidijo, potem pa je vstal in stopil k omarici, da bi odprl zgornji predal. Izvlekel je kratke hlače kaki barve in jih odnesel k postelji. Zložil jih je in jih položil v kovček.
"Ben," je spregovoril oče, stoječ poleg njega.
"Kaj?"
"Ben, razburjen sem zaradi vsega tega," je dejal in položil dlan na njegovo roko. "Zelo hudo me je pretreslo. Rad bi, da mi tisto prej oprostiš! Rad bi, da poskusiš razumeti!"
"Razumem," je rekel Benjamin.
"Upam," je vzdihnil g. Braddock. Sedel je nazaj na stol.
"Očka!"
"Kaj je, sin?"
"Kako dolgo je trajala vožnja sem gor?" "Odrinil sem pred zoro."
Benjamin je pokimal. "Potemtakem predvidevam, da bova dokaj pozno prispela domov." "Ja."
Benjamin je pospravil hlače in šel do vrat.
"Kam pa greš?" je vprašal g. Braddock in se dvignil s stola.
Benjamin ga je pogledal izpod čela. "Kaj?"
"Kam greš, Ben?"
"V kopalnico," je odgovoril Benjamin. "Zunaj na hodniku
jV
G. Braddock je zmajal z glavo in spet sedel na stol. "Ben, oprosti mi za to," je dejal. "Razvalina sem. Popolna razvalina sem!"
"Je že v redu," je rekel Benjamin. Stopil je na hodnik in le toliko priprl vrata, da mu je onemogočil pogled iz sobe. Nato je vstopil v kopalnico in odprl vodo v umivalniku. Potem se je hitro vrnil na hodnik in zaprl kopalnična vrata.
"Pokličite dol Elaine Robinson. Soba dvesto." Opazoval je dekle za pultom, ko je vrtela telefon in ko je čakala in ko je končno začela govoriti.
"Elaine Robinson, prosim." Poslušala je, nato pa pokimala-"Hvala," je rekla. "Povedala mu bom." Odložila je slušalko in se obrnila k Benjaminu. "Vi ste Benjamin Braddock, kajne?"
"Ja."
"Elaine je zapustila šolo," je dejala. "Njena sostanovalka vam bo prinesla sporočilo."
Kako minuto kasneje so se vrata enega izmed dvigal odprla in v vežo je stopilo dekle ter prineslo zapečateno belo ovojnico, na kateri je bilo spredaj napisano Benjaminovo ime. Vzel ji jo je iz rok in jo odprl.
Dragi Benjamin,
Obljubljam Ti, da Ti bom nekega dne o vsem napisala dolg0 pismo, toda sedaj ne morem vsega premisliti, zato Te lahko le prosim, da mi oprostiš, saj je to, kar počnem, zate najboljše. Ra; da Te imam, toda nama ne bi nikoli uspelo. Pojdi v Kanado ali kam, kjer Te nikdar več ne bom mogla videti.
Elaine
Benjamin je dvignil pogled s pisemca, ravno ko je dekle vstopalo v dvigalo. "Pridi sem!"
Vrnila seje v vežo in vrata dvigala so se zaloputnila za njo. Benjamin jo je prijel za roko. "Kam pa je šla?" je vprašal-Izmaknila se mu je. "Kaj pa ..." "Kam je šla?!"
NAJNOVEJ ŠI
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCRTDMER GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/KEM)- J GARANCIJA    _ _ ^ ^rlJ j 12 MESECEV   ^ 0(l  V '
SAT-VRHOVNIK
ŠKLOKA. GODEŠTČ1 125
TEL: 064 633-425
TORI KROS enduro prodam samo zaJ50 DEM, g 76-724 2695
APN 6, letnik 1986, cena 400 DEM, prodam, g 328-048 2752
OBVESTILA
OPRAVLJAM adaptacije, ELEK-TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA in MIZARSKA DELA. g 47-445
_ 899
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 20/2/1993. Prijave na g 49-442, poj 6. uri__1177
MASKERADNE KOSTIME za otro-ke lahko naročite po g 061/448-475 1303
J^AŠsKARADNE KOSTIME za otro-ke in uvožene dodatke prodam, Pošljem, g 061/266-940, po 10. uri____1426
Elektioinštalacije, pleskarsko mizarska dela, novi in stari objekti -adaptacije, g 311-033, popoldan ____1725
AFRODITA ženitna posredovalnica vabi na veselo pustovanje 20/2/1993, obenem pa obvešča, da so cene za posredovanje partnerjev za ženske do 45 let 1.000 SIT.
g 324-258 in 51 -245_2009
Nova PRODAJALNA TALNIH OBLOG na Zg. Senici 5, Medvode.
g_061/613-135____2403
Najcenejši VELENJSKI LIGNIT, g 133-494, po 16. uri 2424 °d 18 do 21/2/1993 organiziramo nakupovanje na Češkem, mesta Brno in Blansko. g 325-737 2453
Prodamo večjo količino VŽIGALNIKOV za enkratno uporabo, poceni - 23.90 SIT/kos. Inf. in naročila na g 621-289 2573 Butiki, trgovine, pozor! Ugodne cene trenirk, pajkic, triko, oblačil *a obhajila in ostalih tekstilnih izdelkov lastne proizvodnje. Rok Plačila 30 dni. Prepričajte se o ceni w Pokličite na g 631 -513 2578
,tal'janske SPECIALITETE - dostava na dom. Vsak dan razen pone-
Planinske ČEVUE, št. 43, zelo ugodno prodam, g 215-211 2481 Več vrst KAVBOJK, št. 40-42, cena 500 SIT/kom, prodam. Petre, Zg. Bitnje 50 2581 Jahalne HLAČE in ŠKORNJE za 12
let prodam, g 44-510_2587
Belo POROČNO OBLEKO, št. 38-40, prodam g 421 -695 2607
OTR. OPREMA
Bodoče mamice! Podjetnik vam iz svoje proizvodnje nudi po zelo dostopni ceni otroške kombinirane VOZIČKE z raznimi dodatki. Izdelani so po italijanski licenci. Plačljivo v dveh obrokih, cena pa je 13.500 do 13.800 SIT. Zagotovljen servis in garancija eno leto. Inf. dobite nag 217-020 2489 Kombiniran otroški VOZIČEK znamke Peg, AVTOSEDEŽ, KOMBINEZON in komplet JAKNO s hlačami do 2 let, nosečniško OBLEKO, št. 38, nov prenosni ALARM, prodam, g 85-228, od
14. dalje_2510
Otroški kombiniran VOZIČEK Peg, ohranjen, prodam, g 48-725 2513 Otroško ZIBELKO z vsemi dodatki ugodno prodam, g 214-550 2637 STAJICO, cena 6.000 SIT, prodam.
g 311-476_2649
Otroško POSTELJICO z jogijem poceni prodam, g 311 -357 2687 Otroški kombinirani VOZIČEK Ro-ky prodam, g 323-772 2708 Prodam skoraj nov OTROŠKI VO-
Kvalitetna zimska JABOLKA prodam. Strahinj 10, Naklo, g 48-525 _2480
KROMPIR desiree, primeren za seme, prodam, g 631-197 2622 Semenski KROMPIR cenebec -beli prodam. Poljšica 4, Podnart,
g 70-164_2660
SENO in OTAVO prodam. Božič, Nova vas 23/c, Radovljica     2717
POSESTI
ZIČEK.
323-379
OSTALO
deljka od 218-007
11   do 22.
ure. g 2588
FRIZERSKI SALON Lili Lahovče vabi. Zelo ugodne cene. g 421_79Q _2603
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. 9 801-166 2663
RTV~ SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravilo vseh vrst TV, RA in VIDEO APARATOV! g 325-589 __2675
OBLAČILA
Nosečnice - v butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del mesta Kranja, nasproti cerkve 809 ŽENSKE dvojne BARETE in otro-ške KAPE dobite, g 715-050 2278
Panasonic servis
telefoni - brezžični telefoni telefaksi - tajnice - centrale -originalni rezervni deli
1  J ZAŠČITA S*^_T IMtOTI /5n^ SI lil II
^       cena SO DEM
enostavna montaža
UUBUSMJBRIlfJlVH 12 KI 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1. lel. 222-150 UPRAVA. OPRESNIKĐVA 88 KRANJ lel 222 SU. >ai 222 867
TELEFON TRGOVINA* SERVIS
DRVA, meterska, razžagana, TRSKE z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu, g 325-488 1384 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ceno, g 77-609_1836
BUTARE, bukova in mešana DR-VA, prodam, g 421 -345 2473 PRIVEZIJI Kobal za živino prodam.
g 45-263_2475
Suha DRVA prodam. Po želji raz-žagam in dostavim. Velesovo 24,
Cerklje_2476
Avtomobilsko PRIKOLICO, novo, 180 + 110 vratica spredaj in zadaj, prodam. Okroglo 23, g 47-850
Unikatno KOLEKCIJO 28-ih TAPI-SERIJ prodam. Cena 11.200 DEM.
g 310-588_2546
KOZOLEC, cel ali po delih, prodam, g 45-336_2546
Lesena KORITA za rože, 60 x 15 x 15, prodam, g 57-397 ali 41-655
Tople GREDE s folijo prodam, g 421-576
covretan 2570
LATE  za  kozolec  prodam, g
622-629_2576
TV IGRE Atari (160 iger) color pro-
dam. g 620-805_2584
Počitniško PRIKOLICO Adria 400, letnik 1985, opremljeno, z baldahinom, prodam, g 241-164 2630 Suha mešana DRVA prodam, g 738-876 2662 DRVA in BUTARE prodam ter dostavim, g 696-042 in 622-914 2666
Stare poslikane KMEČKE SKRI-NJE ugodno prodam, g 45-372 _2682
Suha bukova DRVA, 12 kub. m, cena 500 DEM, prodam, g 66-257
Večjo KOLEKCIJO novih KASET, z glasbo za vsak okus, po izredno nizki ceni, prodam. Kupcu podarim 100 kaset, g 213-357, po 17. uri_2737
PRIDELKI
SENO  in  OTAVO  prodam, g
65-672, zvečer_2368
OVES prodam. Možna dostava.
g 061/823-078_2379
Semenski in jedilni KROMPIR prodam. Okroglo 15, Naklo, g 47-712
SENO prodam, g 68 522 2456
Starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo, prodamo. Skupna površina 202 kvad. m ter 280 kvad. m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adaptacije, g 063/721-052, od 8. do 16.
ure_ 1797
Polovico stanovanjske HIŠE, z ga-ražo in vrtom, prodam, g 51-507, popoldan ali 58-430 2325 Prodam takoj vseljivo HIŠO v Pu-štalu, Škofja Loka. Naslov v oglasnem oddelku. 2371 PARCELO z lokacijsko dokumentacijo prodamo. Možnost obročnega odplačila, g 241-795 2440 GOZD v izmeri 1.1 ha prodam, g
68-579_2501
Zazidljivo PARCELO z vso potrebno dokumentacijo, v izmeri 700 kvad. m, na Šenturški gori, voda in elektrika na parceli, prodam, g
061/59-951, po 15. uri_2537
Polovico HIŠE v Žireh prodam ali menjam za stanovanje od Škofje Loke do Jesenic. Hiša je primerna tudi za vikend. Inf. Krstov, Račeva
7, Žiri_2553
KRANJSKA GORA! Ob smučišču takoj prodam HIŠO, cena 1.000 DEM/kvad. m, 38 kvad. m ali več, lahko tudi oddam ali zamenjam za hišo v Ljubljani, g 064/881-616 __2574
Iščem staro HI SoT z možnostjo nastanitve.  Lahko jo tudi sam
adaptiram, g 215-217_2685
Zazidljivo PARCELO, 1.400 kvad. m, v bližini Radovljice, prodam, g 725-364, petek, od 14. do 20. ure in sobota, od 8. do 12.ure 2734 V najem vzamem HIŠO v Radovljici, Lescah, Bledu ali okolici. Možnost predplačila, g 713-278 2739 HIŠE PRODAMO: nove ENOSTA-NOVANJSKE v Lescah, Kovorju, Sv. Duhu pri škofji Loki ter atrijsko v Šenčurju in Stražišču; NOVOGRADNJE v Zasipu pri Bledu, Drulovki, Cegelnici, pri Selcah; STAREJŠO manjšo v Stražišču in Čirčah ter Lescah; OBNOVUENO v Kranju (Huje); polovico hiše Z VRTOM na Cegelnici, VIKEND hišo v Boh. Bistrici in druge. PRODAMO vikend parcele na Trsteni-ku, Cerkljanski Dobravi in Gabrski gori; pogorelo domačijo - 16.000 kvad. m v Žirovskem vrhu. KUPIMO hiše z zemljiščem na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, g 064/214-674_2747
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti in zabave nudi trio Val. g 421 -498 520
REPO za 43-483
kisanje
ČITE NAS!
Reginčeva 10,Kranj * T)BISI
•SEZONSKARAZPRODAJA A ZIMSKE KONFEKCIJE ^
OSTALA PONUDBAf^^4^,,,.
* JEANS HLAČE od 1.990 SIT ^%o«(r
* TRENIRKE od 1.950 SIT SRAJCE od 2.400 SIT
■ POSEBNA PONUDBA: ŽENSKE SPODNJE HLAČE SAMO 120 SIT ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE po 98 SIT
* ~. 5 oarov skupaj SAMO A50 SIT
* MOŠKE SPODNJE HLAČE od 180 SIT MOŠKE SPODNJE MAJICE 550 SIT
DUO igra na ohcetih g 46-137
in zabavah. 2290
prodam, g 2478
TRIO igra na porokah ali v lokalih.
Veliko petja, g 70-015_2385
PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje otroke, mladino in odrasle, g
41-581 _2415
PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje v družabni ples - jazz balet in aerobiko_2418
POSLOVNI STIKI
Želite varno naložiti vaša devizna sredstva? Garancija 100 %, obresti 3 % mesečno, g 323-171, int. 69, od 9. do 12. in 15. do 18. ure 2434 Sprejemamo vloge posojilodajalcev, obrestujemo 3 % mesečno, garancija zagotovljena. g 323-171, int. 69, od 9. do 12. in 15. do 18. ure_2435
POZNANSTVA
Moški 55-90-180 z obveznostjo želim spoznati ŽENSKO za občasna srečanja. Možnost imajo tudi močnejše. Šifra: TAJNOST SIGURNA _2733
RAZNO PRODAM
SPALNICO oz. otroško SOBO, rabljeno eno  leto  in  novo belo ŠKOLJKO z nizko-montažnim kotličkom poceni prodam, g 78-169 _2322
YUGO 55 po delih in ELEKTROMOTOR,  7.5  KVV,  prodam, g
725 251_2441
GORILNI PETROLEJ, 120 I, in več BLATNIKOV za R 4 prodam g 421-699 2444
Vezana OKNA, 6 kom, 140 x 140, z roleto, in PEČ na olje, prodam, g 241-493 2457
Z
»In
p. p. Ljubljana
(061) 301-573 061 271-135 068) 46-568
TAR-GARD
antinikotmski cigaretni ustnik
KING-KONG
Cang-Slang
shujševalni čaj
GINGER
čaj za moško vitalnost
TAR-GARD
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se slrinjale? Torej nehajte kadili! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zaščilite: TAR-GARD.
TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben.
TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na kalerem boste lahko opazovali njegovo delovanje.
KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠI KOT VŽIGALNIK!
699.-+PTT stroški
KING-KONG
LJUBITE SE BREZ SKRBI' Vse svelovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa m prave prodaje KnSov~pravicSvednl najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato. ker kupca pr.s.hjo v
Te0skrbia^gineio. če kupite KING-KONG, ker: * zadrega izgine (ne kot pri klasičnem klipOvartjur*^kioskihi ali trgovinah) • zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki pri nakupi KING-KUMUA lahko veliko prihranite! Ne verjamete'' Poskusite! KING-KONG je komplel 50 kondomov v raztopin, medu; popularni medenjaki!!! .. ... Komplet vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante. poštno številko in mesto. S tem je vse rešeno, vaš KINCi-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža nevtralna.
999.-+PTT sroški
GINGER
ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj GINGER je seslavljen po slari kitajski recepluri. ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili. da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli, zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). Čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spite globlje, mirneje in da ste prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo ludi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na leden.
699.-+PTT stroški
CANG-SLANG
ČAJ ZA ZMANJŠEVANJE TELESNE TEŽE! Med najpogostejšimi boleznimi so liste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vilki ljudje so bolj zdravi, krepkejši. lepši in uspešnejši. Naredite prvi korak: popijte skodelico ČANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete.) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže. idealne teže pa niso ohranjali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno težo. Me-kdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno lelo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na Kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne teže se bodo raztopile. Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE. VITKOST, USPEH1
699.-+PTT stroški
DEKLETA POZOR!
Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima malo Cindy Cravvford. NINA RICCHI Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spolih na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.)
Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: * lep in zdrav videz * zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti * pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti.
Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o.. p.p. 45, 61000 Ljubljana.
Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DŽIRLO«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji, Nemčiji. Španiji in v drugih evropskih državah.
IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA, G. I. DŽIRLO OSEBNO.
OBVESTILO ZA KUPCE ČANG ŠLANGA .
Rezultati akcije "NAŠ MALI ZNAK POZORNOSTI' bodo objavljen, v DELU in SLOVENSKIH NOVICAH dne 19. februarja 93 m v NEDELJSKEM DNEVNIKU 21. februarja '93.____
M
NAROČILNICA
Ime in priimek
ulica In št.
poštna št. in kraj
kosov KING-KONG kosov TAR-GARD
kosov GINGER kosov ČANG-ŠLANG
Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 LJubljana
s
CUDRE
9020 KLAGENFURT / CELOVEC, Waidmannsdorferstr. 195, Keutschacherstr. 24 Tel.: 9943-463-281425-0, telefax: 281425-10
□DAIHATSU
Najvarčnejži in najgospodarnejši japonski avtomobili. Pridite, obiščite nas
in se seznanite s ceno, opremo, porabo in življenjsko dobo avtomobilov DAIHATSU.
NOVA VOZI LA-NAD. DELI-DELAVNICA-SERVIS
KOROŠKI "DAIHATSU CENTER'
autohaus R. TEYROW$KY
Obiščite tudi razstavo rabljenih avtomobilov!
Velika izbira ugodnih razstavnih vozil in posebnih modelov.
Obisk se splačal Kajti cene vozil so brez konkurence.
DAIHATSU
I MAD E IN JARAN
Cenjeni kmetovalci!
Obveščamo vas, da imamo pooblaščen servis za hladilne bazene mleka proizvajalca Fecro - Nieros. Tel. 325-558
Pet OKEN kozolca in Sipov ZGRA-BUALNIK VZ 28, rabljen ali nov, prodam. Skodlar, Podbrezje 67 __2466
MOTORNO ŽAGO štilarco 0.51, dobro ohranjeno, in moško KOLO, prodam. Mlakarjeva 40, Šenčur
_ 2499
Hlevski GNOJ in sprednji hidravlični NAKLADAČ prodam. Drolec, Sidraž 1, Cerklje 2529
Večjo količino bukovih DRV in domače JABOLKA prodam, g 51-018_2542
YUGO 55, po delih, 72.000 km, ELEKTROMOTOR, 7.5 KVV, pro-dam. g 725-251_2582
Prodam 450 litrski akvarij z vso opremo in biljard, g 710-787 2674
Trofazni SEKULAR, PRALNI STROJ Gorenje, MOPED na 3 prestave in GARE prodam, g 65-643
STAN. OPREMA
POHIŠTVO od Alplesa prodam po ugodni ceni. g 312-050, po 19. uri
Kuhinjske ELEMENTE in enojno POMIVALNO KORITO prodam, g
214-370 _2309
Omaro za DNEVNO sobo, dolžine 150 do 170, lahko nizko, dva KAVČA ali SEDEŽNO garnituro, deljivo v dve ležišči, kupim, g 241 -793
Kopalniško GARNITURO, novo, in sedežno GARNITURO, rabljeno, prodam, g 214-120 2535
KUHINJO (elementi, stroji) ugodno prodamo, g 323-605, od 18. do 20. ure 2556
Kopalniško GARNITURO Ksenija, 4-delno, bermuda modre barve, prodam. g 327-958 2591
Marmor PLOŠČICE, 30 x 30 x 1, 13 kvad. m, bele, prodam, g 327-958 _ 2592
Plastične ROLETE temne barve, 27 kom, nove, prodam, g 712-019
_2599
Ohranjene kuhinjske ELEMENTE -dvojno POMIVALNO KORITO, ros-frei, HLADILNIK ter ŠTEDILNIK 2 + 4, poceni prodam, tudi posamezno, g 323-246 2634
Kopalniško OPREMO 's pipami ugodno prodam, g 214-550 2636
Novo KOPALNO KAD Kolpa, 170 cm, prodam, g 215-841 2641
Dva nova FOTELJA ugodno pro-dam. g 631-600_2654
PRALNI STROJ Gorenje za 300 DEM ceneje ter novo SPALNICO prodam za 500 DEM ceneje. Geld, Linhartov trg 3, Radovljica 2657
Barvno stekleno MIZICO za dnevno sobo ugodno prodam. g 43-145 2661
Kombinirani vgradni ŠTEDILNIK Gorenje (2 plin, 2 elektrika + vgradna pečica), vgradni HLADILNIK Končar in dvojno POMIVALNO KORITO prodam. g 217-935 _2665
Kopalniško GARNITURO, 4-delno (litoželezna kad, splakovalnik, umivalnik, WC in bide), roza barve, zelo ugodno prodam, g 214-623 ■ _2669
SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam, g 325-025 2682
Kuhinjsko NAPO, novo, ugodno prodam. g 311-357 2688
SEDEŽNO GARNITURO, HLADIL-NIK in ozki ŠTEDILNIK na drva
prodam, g 70-145_2694
SPALNICO, rabljeno, ugodno prodam. « 401-330 2731
SPORT
tsf*>KMEČKI STROJ«
ŠKOFJA LOKA, GODEŠIČ 53
KMETOVALCI-NAJCENEJŠE!
• TRAKT0RJI:ZET0R,UNIVERZAL IN URSUS-MASEY FERGUSON.
' VSE VRSTE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. POKLIČITE: 622-575, 622-311
IZREDNA PONUDBA:
' MOTORNIH ŽAG: JONSERED IN JEKLENIH VRVI
* SEMEN (koruzo,solate.fižola itd). KRMIL IN KRMNIH DODATKOV. AKUMULATORJEV. KARDANOV, ORODJA IN GUM.
DA7AQ- ANTIFRIZ-99,90 SIT/l rUiUn. poKLIČITE:631-497
GLISER Elan 450 family, motor Evenrudye, 50 konjskih moči, prikolica, z vso dodatno opremo, rabljen eno leto, zelo ugodno prodam. « 061/327-413 2335
STORITVE_
Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramo! RONO Nograšek, Milje 13, 64212 Visoko, g 43-345 ali 061 /651 -247 481
AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka g 733-120 963
EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga-rancija 2 leti, možnost plačila na dva čeka, g 66-052_1163
POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida-nih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, polaganje keramike. ^ 65-773 1346
PIŠUAR SERVIS TV, VIDEO, AV-DIO - popravilo vseh proizvajalcev! Smledniška 37, Kranj, g 323-159 1584
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, g 329-886
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo, ser-visiramo-in čistimo. Lahko tudi na obroke, g 216-919_1849
POLAGANJE parketa, PVC talnih oblog. Hitro in kvalitetno. g 329-202 1925
POLAGAM   keramične ploščice.
g 65-705_2017
MONTAŽA A kanala ter ostalih TV anten, g 215-146, 57-420 2026 POPRAVLJAM   in ODKUPUJEM karambolirana vozila, g 241-168 _2090
LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni.g 214-780
_2158
Nudimo računovodsko - knjigovodske STORITVE. Ermax d.o.o., g 217-911_2297
Nudim PREVOZE do 17 oseb. g 65-461 2321 SATIR vam nudi usluge sitotiska in offseta. g 312-166 2328 Gozdna pota POPRAVLJAM in IZ-DELUJEM na novo. g 422-642
__2391
Kvalitetno OČISTIMO notranjost vašega avtomobila. Casablanca d.o.o., g 323-171, int. 69, od 9. do 12. in 15. do 18. ure 2431
Kvalitetno OČISTIMO vse vrste talnih oblog ter sedežnih garnitur. Casablanca d.o.o., g 323-171, int. 69, od 9. do 12. in 15. do 18. ure
AGROSERVIS - popravljamo traktorje vseh znamk, tudi TV in kosilnice BCS, rezervni deli zagotovljeni. Varimo bloke motorjev in druga ohišja iz litin. Pridemo tudi na dom.« 061/647-630 2482
Kvalitetno POLAGANJE kerami čnih ploščic in marmorja. g 46-408_ 2490
Vsak dan pospravimo preko 30.000 kvad. m poslovnih in stanovanjskih površin. Gospodinjam in firmam nudimo STROJNA ČIŠČENJA talnih površin, sedežnih garnitur in oken po ugodni ceni. Inf. Hribar - Blesk d.o.o., fax/g 064/331-709, dopoldan 2525
Vodovodne, elektroinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, gradbena dela, prevozi, selitve, ... g 325-815 2527
Vodovodne IN ŠTALACIJE, novo, kot tudi razna popravila, predelava, čiščenje bojlerjev in odtokov, itd., vam naredimo hitro in solidno, g 218-427_2544
LETVE iz prežaganih smrek A pleskarske, sadjarske, raztegljive, sestavljive in izdelane po naročilu se    dobe   v    Medvodah. g
061/611-078_2572
ŠIVAM po meri. Kopališka 4^ Kranj,* 214-838 2604
TEHNIČNI TRGOVINI
TV - VIDEO - HIFI - KAMERE Vodopivčeva 17, Mohorjev klanec. TEL: 064-214-788
• Do razprodaje v zalogi TV SAMSUNG 60 cm stereo teletekst (najnovejši modeli) Mini sistemi z CD MAx - 460 (2 x 120 w) Posebna ponudba Videorekorderjev SHARP in player
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE ^
Kvalitetno opravljam PEDIKURO na vašem domu. g 633-452, popoldan 2727
FARADAY D.O.O. - NON STOP: -RTV SERVIS, -prodaja novih da-Ijincev, -prodaja SAT sistemov z montažo že od 650 DEM. PRIDEMO TUDI NA DOM. g 064/218-210_18929
STANOVANJA
STANOVANJSKO PRAVICO ku-pim. g 329-875, od 16. do 19. ure
STANOVANJE, 3-sobno, komfort-no (centralna, telefon, CATV), v Šorlijevem naselju, zamenjam za 2-sobno ali 1-sobno s kabinetom, g 215-701, zvečer_2033
Najameva 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Šifra: NUDIVA PREDPLAČILO 2305
Mlada slovenska družina NUJNO najame     STANOVANJE. g
217-616
2359
GARSONJERO v Kranju, bližina centra - Huje, oddam. g 422-557
STANOVANJE v centru mesta Jesenice, 2.5-sobno, prodam. g 061/52-459_2400
GARSONJERO na Jesenicah prodamo, g 85-234, v soboto in ne-deljo_2502
STANOVANJE, 1-sobno, na Planini II - Kranj, prodam. g 326-756 ___25V7
STANOVANJE v Kranju, pritlično, družbeno, 45 kvad. m, zamenjam za večje v Kranju. g 221 -504, med 9. in 14. uro 2564
STANOVANJE na Savski cesti v Kranju, 1.5-sobno, takoj prodam, g 223-173 ali 061/327-435, sobota _2639
V Kranju (najraje na Planini) najameva 2-sobno STANOVANJE s centralno kurjavo in telefonom. Sva mlada, poročena z visoko izobrazbo in'žaposlena. Šifra: KRANJ _2678
V Kranju - Planina prodam lepo mansardno 3-sobno STANOVANJE v III nadstropju, klasično ogrevano, staro 5 let, vsebljivo takoj, 77 kvad. m, po 900 DEM/kvad. m ali menjam za manjše z doplačilom, g 329-875, od 16. do 19. ure _2684
Oddam STANOVANJE v centru Kranja, 99 kvad. m, telefon, za poslovne prostore ali obrt. g 323-936_2689
STANOVANJE v Gorjah, 3-sobno, družbeno, z vrtom in garažo, zamenjam za 2-sobno ali 1.5-sobno, na relaciji Bled - Radovljica, g 714-788_2732
TAKOJ PRODAMO: GARSONJE-RE v Kranju in Radovljici; ENOIN-POLSOBNO - 52 kvad. m na Planini III, 56 kvad. m (v pritličju) v Lescah; DVOSOBNO nekomfortno -49 kvad. m in 46 kvad. m v Kranju, 58 kvad. m in 64 kvad. m na Planini II, 52 kvad. m v Medvodah; TRISOBNA - 81 kvad. m v Lescah, 61 kvad. m v Sp. Gorjah, 80 kvad. m v Tržiču - Ravne ter na Planini in Šorlijevem naselju. ZAMENJAMO več različnih stanovanj za manjša in večja. KUPCI NE PLAČAJO PROVIZIJE! APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 2749
STANOVANJE, 4-sobno, komfort-no, na Planini, zamenjam za 3-sobno v Šorlijevem naselju v nizkih blokih. g 325-301, po 19. uri 2750 STANOVANJE na Planini, 1-sobno, 42 kvad. m, komfortno, proda mo. g 325-301, po 19. uri 2751
VARSTVO
VARUJEM otroke do 4 let. Kopališka 21, Škofja Loka, g 622 779 _2610
VOZILA DELI
CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad. g 692-194_1142
Nove VERIGE za Zastavo 101 ugodno prodam, g 215-211 2487
Štiri PLATIŠČA z gumami, za Yu-go, ugodno prodam, g 242 562 _2561
Lita PLATIŠČA za R 4 ugodno pro-dam g 242-562 2562
Veliko REZERVNIH DELOV za sta-rejši tip Škode 100 L prodam. g 328-193_2585
GUME Sava za R 4, prodam 20 % ceneje g 77 879 2703
VOZILA
PZ 126, letnik 1980, prodam. g 214-910_1946
R 5 CAMPUS, letnik 6/1991, prodam, g 77-779_2360
ZASTAVO 101, letnik 1985, pro-dam. * 218 929, popoldan 2377
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam Pintarjeva 10, Čirče, Kranj
2417
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 31/1/1994, prodam« 621-590 _2436
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. g 50-010 2438
VECTRO 1.7 GLD, letnik 10/1991, prevoženih 23.000 km, grafitno metalik barve, cena 23.000 DEM, prodam. g 872-574 2439
ŠKODO 105, letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam.g 712-250 _2442
ZASTAVO 101, letnik 1977, ugodno prodam. g 41-079, po 18. uri -41 -504_2445
PEUGEOT 104 GL, letnik 1984, registriran do konca 7/1993, prodam. Marjanovič, Sp. Bitnje 40 2447
YUGO SKALA 55, letnik 1988, rde-če barve, prodam, g 328-269
_2450
ZASTAVO 101, po delih, prodam, g 218-491, po 15. uri 2451
YUGO SKALA 55, letnik 1990, pre-voženih 25.000 km, cena 5.300 DEM, prodam, g 310-177 2455
YUGO KORAL 45, letnik 7/1989, dobro ohranjen, prodam, g 77-808_2464
ŠKODO 120 L, letnik 1986, pro-dam. g 64-317 2467
FORD ESCORT 1.1, letnik 1979, 76.000 km, lepo ohranjen, prodam za 4.200 DEM. g 57-326, po 16. uri_2470
ZASTAVO 101 comfort, letnik 1982, registrirano do 24/6/1993, prodam. Zg. Bitnje 84, ogled popoldan 2471
VOLKSVVAGEN 1.200, letnik 1976, prodam, g 242-158_2472
ZASTAVO 750, letnik 1979, ohra-njeno, prodam, g 328-236 2483
ZASTAVO 101, letnik 1980, cena 1.600 DEM, prodam. Kriška 3, stan. 2, Drulovka 2488
ZASTAVO 101, letnik 1987, regi-strirano celo leto, cena 3.700 DEM, prodam. * 323-405 2491
ZASTAVO 101, letnik 1985, pro-dam. Žiganja vas 27, Duplje 2498
GOLF Diesel, letnik 1985, novi tip, prodam. Žiganja vas 32, Duplje _2500
CITROEN VISO 1.100, letnik 1983, lepo ohranjeno in registrirano celo leto, prodam. Triglavska 12, Kranj - Drulovka 2504 YUGO 45, letnik 1986, prodam. Praprotnik, Ljubno 130, Podnart _2508
YUGO 45, karamboliran, letnik 1984, prodam. g 329-190 2509
VUGO FLORIDO, letnik 1990, ohra-njeno, zelo ugodno prodam. g 329-143 2512
R 4 TL, letnik 1985, registriran do 15/6/1993, prodam. Zg. Bitnje 3 _2514
ZASTAVO 101, letnik 1978, regi-strirano do 15/3/1993, prvi lastnik, prevoženih 83.500 km, prodam, g 326-900_2515
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Pavkovič, Župančičeva 37, Kranj_2520
ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Vučenovič, C. 1. maja 65, Kranj 2522
CITROEN AX, letnik 1990. metalik barve, odlično ohranjen, prodam, g 325-077_2523
FORD FIESTO 11 IC, rdeče barve, letnik 1990, prodam. Preddvor 134 _2526
YUGO 45 A, letnik 1987, cena 2.700 DEM, prodam g 81-242 2528
YUGO 45, letnik 1989, 15.000 km, zelo dobro ohranjen, prodam. Gli-
nje 12, Cerklje_2530
R 5, letnik 1990, kovinske barve, 5 vrat, prodam, g 715-018 2534
CITROEN GS X, letnik 1977, cena po dogovoru, prodam, g 84-113 _2543
FIAT 750, letnik 1985, registriran celo leto, prodam. * 58-174 2549
YUGO 45, letnik 1986, prodam. g
70-781_2550
R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 9/1993, prodam. * 50-826 2552
DIANO, letnik 1980, cena 1.300 DEM, prodam. Tanja, Staneta Ža garja 38, Kranj 2555 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam, g 242-286_2567
YUGO 55, letnik 1985, registriran do 6/1993, prodam. g 46 635 _2568
YUGO 55 KORAL, letnik 12/1990, ohranjen, 17.000 km, prodam. g 45-132_2575
ZASTAVO 101, letnik 1984, zelo ohranjeno, prodam, g 323-148 _2577
R 4, letnik 1987, registriran do 2/1994, prodam g 70 536, popoi dan_2579
R 4 GTL, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. g 57-921 2595
Audi]
Airto-Krainer
CELOVEC,ROSENTALERSTRASSE 126 tel.: 9943-463-21415
VOZILA'NAD.DELrSERVIS GOVORIMO SLOVENSKO
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979, registrirano do 18/5/1993,
prodam, g 66-739___259_7
HYUNDAI 1.3, letnik 12/1990, prodam, g 50-852_2598
YUGO 55, letnik 1990, prodam za 5.800 DEM, g 331-858 260j LADO 1.200 S, letnik 1983, neregistrirano, prodam ali menjam. *S 328-033_2608
R 4 GTL, letnik 1989, prodam. ® 621-131_2609
ŠKODO 120 L, letnik 1981, prč; dam, g 720-082_2612
VVARTBURG turist, starejši letnik, rdeč, registriran, zelo ohranjen, prodam, g 45-170 j6_w R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 12/1984, cena 4.300 DEM, prodam-
g 331-748_262J
ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do 1/1994, prodam. Kodrič Janez, Sr. Dobra-
va 10, Kropa_2623
DIANO - DAK, poltovorno, fetnik 1982, obnovljeno, prodam. 9 061/611-392_2625
AUDI 80 CC Diesel, letnik 1984 prodam. Pučko, Hrastje 37, Kranj
126 P, letnik 1979, registriran do 2/10/1993, z veliko novih delov, cena 950 DEM, prodam, g 45-727
KOMBI 850, registriran do 2/1994,
prodam. g 421-601_2647
GOLF Diesel, letnik 8/1988, odlično ohranjen, 42.000 km, prodam-
g 061/621-126_2653
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, registrirano do 10/1993, prodam. Gregoričeva 11, Čirče, Kranj
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, ce-na po dogovoru, g 213-227 2673 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, regT striran do 5/1993, 65.000 km, pro-dam. g 48-066_2677
VISO CLUB 11, registrirano do 12/1993, prodam, g 327-550 2679
YUGO KORAL 45, letnik 1989, prO" dam. g 50-526 2&93
DIANO, letnik 1978, registrirano do 8/1993, cena 800 DEM, prodam g 218-097_2681
LADO RIVO, staro 3 leta, in SENO prodam, g 46-675 2699
ZASTAVO 101 GTL. prodam, g 58-118
letnik
1983, 2702
R 4 GTL, letnik 1984, registriran ce-lo leto, prodam g 57-558 2704 YUGO 45, letnik 9/1990, prodam-
g 329-107_2706
YUGO 45, letnik 8/1991, možna menjava, prodam. Šenčurska p?*
25, Voglje
2706
UNO 45, letnik 1990, črne barve, prodam. C na Brdo 40_27J0
GOLF JX, letnik 1988, prodam *S 58-221_27J2
FIAT 126 P, letnik 12/1985, bele barve, ugodno prodam 9 211-736, popoldan_27J_3
YUGO 45 AX, letnik 12/1987, metal sive barve, prodam, g 733-038 ___27Ji
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/1993, ugodno prodam. V 57 695 2715
KRANJ. JAKA PLATIŠE 13 tel.: 326-995
PUST ŠIROKIH
Velika izbira otroških kostumov za maškare od 2 do 12 lel po najnižjih cenah!
Del. čas od 8.-19. ure
sobota od 8.-12. ure
OBVESTILO
Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesentov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča!
Iščem ŠIVILJO za serijsko šivanje na domu, po možnosti z dvoigelno šteparico. g 325-396 2697 SPORTINA BLED išče EKONOMI-STA PRIPRAVNIKA za opravljanje knjigovodskih del in EKONOMISTA z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v knjigovodstvu. g 78-778, od 9. do 17. ure 2724 Iščemo DEKLE za delo v strežbi. Gostilna in pizzerija Kmečki hram, Sp. Duplje 28, g 47-305 2742
Prodamo rjave KOKOSI, stare 15 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo. Dobite lahko očiščene. Cena 180 SIT/kg, prodaja
18,19,20/2/1993. Resnik, Moste 76, Komenda 61218, g 061/841-118 BIKCA, črnobelega, prodam. Vo-glje na vasi 20, Šenčur 2701 Brejo KOBILO z žrebetom, KRAVO s teličkom in BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Grad 43, Cerklje 2719
KAMNOSEŠTVO
Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel.47-875,47-286
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV
POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE
ŽIVALI
GOLF Diesel, letnik 1990, 60.000 km, prodam, g 218-003 2718 GOLF JX Diesel, letnik 1989, prodam. Galetova 7, Kokrica, Kranj ___ 2720
DIANO, letnik 1977, cena 900 DEM, prodam. Galetova 77, Kokri-ca, Kranj__ 2721
Akumulatorji TOPLA z 2-letno garancijo: 12/40 - 3.490,00 SIT 12/50 -4.640,00 SIT 12/75 - 5.840,00 SIT Agromehanika Kranj, Hrastje 52/a ■ v ceni je že vračunan 20 % prometni davek, g 064/331-730 2726
YUGO KORAL 45, letnik 1988, ce-na 3.900 DEM, in NSU PRINC, vozen, registriran, cena 400 DEM, prodam. Gašperšič, Pot na Jošta 34, Kranj__2728
Zastavo 101 gtl 55, letnik 1986,
prodam, g 328-307_2729
YUGO 55 A, letnik 8/1987, prodam.
g_692-597_ 2736
VOLVO 245 GL karavan, letnik ]982, prodam, g 48-112 2745 YtJGO 45, letnik 1989, prodam. Mirko, Kidričeva 53, stanovanje 502, popoldan 2746
ZAPOSLITVE
Različne vrste samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za prodajo izdelkov vam pošljem po pošti. Pišite Kerec, poštno ležeče 61261 Ljubljana Dobrunje! 1807
Išč Mo
emo komunikativne OSEBE ižnost   redne   zaposlitve, g
222-524
1957
Zaposlim KV NATAKARICO za delo v strežbi, ostalo po dogovoru. g_49-220 _2342
PiŽZA PEK in prijetno DEKLE za *trežbo dobita zaposlitev v novem lokalu v Škofji Loki. g 632-206,
632^403_2343
Zaposlim ČLOVEKA z lastnim prevozom, g 53-218, popoldan 2428 Nudimo honorarno delo na terenu Slovenije vsem tistim, ki si želijo odličnega zaslužka. Šifra: ZASTOPNIK_2454
DEKLE za strežbo išče Gostilna Bizjak, Zg. Bela pri Preddvoru. Dogovor osebno. 2474
Delo v trgovini dobi DEKLE. Inf. v trgovini Fortunovc, Binkelj 1, Škof-ja Loka_2492
Pizzerija ORLI zaposli KV KUHARJA. Inf. osebno_2531
Delo dobi mlado DEKLE v bifeju. g 50 394, od 7. do 12. ure 2541 Iščem DELO (dopoldan do 14. ure), akviziterstvo ne pride v pošte v. g 211-938_2589
Prodajalcem tekstila in akviziter-jem nudim dodaten zaslužek, g 0601/61-891, od 16. do 18. ure 2593 Zaposlimo več DELAVCEV s prakso v lesni stroki, g 58-094, od 20.
doji, ure_ 2596
DEKLE za strežbo v lokalu zaposlim. Honorar 170 SIT/h. g 216J583_2605
AKVIZITERKE za žensko spodnje perilo iščemo. Ponudbe pod Šifra:
KVALITETA_2631
KV KUHARJA zaposlimo TAKOTi Restavracija   MONA   LISA. g
324-116__2656
Nudim dobro plačano DELO ob dopoldanskem času. g 620-827
(ANEXd.o.oA
Mlade SKOBČEVKE - samice brezplačno, NIMFE, avstralske CELNICE in KAČE prodam, g
76-342_1897
PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam.
g 632-861_1951
Angora   MAČKA   prodam, g
215-931, popoldan_2034
NEMŠKEGA  OVČARJA, starega 10tednov, prodam, g 421-157 _2437
TELICO, visoko brejo, po izbiri prodam. Papler, Žirovnica 52 2446 OVCE za rejo ali zakol ugodno pro-
dam.g 70-013_2449
NEMŠKEGA TERIERJA, starega 2 leti, lovskega, prodam, g 323-147 _ 2458
PRAŠIČA   prodam.   Trboje 54^
Kranj_2460
PRAŠIČE, težke 130 kg, prodam. Krt, Kurirska 7, Kranj 2461 BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam, g 061/51-402 2462 TELICO, brejo 9 mesecev, prodam. Ambrožič Alojz, Zasip Stagne 27,
Bled_2465
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam.
Zg. Brnik 100_2468
Konec februarja bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE, cepljene proti kugi. Zbiram naročila, Oman, Zminec 12, Škofja Loka, g
621-475_2469
TELIČKO simentalko, staro 2 me-seca, prodam ali menjam za bikca.
g 57-824_2484
TELIČKI simentalki prodam. Sp.
Duplje 100_2496
PRAŠIČA za zakol prodam. Praše 14, Mavčiče 2516 TELIČKO, staro 9 tednov, prodam.
g 65-026_2519
TELIČKO simentalko, staro 10 ted-nov, prodam, g 45-115 2533 PRAŠIČKE, stare 7 tednov, prodam. Virmaše 42, Škofja Loka 2536 KRAVO s teletom prodam. Zg.
Gorje 28, g 725-572_2539
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, težko 750 kg, in TELIČKO, staro 3 tedne, prodam. Kranjska c. 9, Šenčur 2551 BIKCA frizijca, starega 10 dni, prodam. Eržen, Žabnica 59 2554 PRAŠIČE, težke cca 180 kg, cena 220 SIT/kg, prodam, g 713-315 _2566
BIKCA simentalca, težkega 100 kg, prodam, g 77-168 2580 KOKOŠI nesnice, stare 10 mese-cev, prodam Žeje 15, Duplje, g
70-311_2594
TELIČKO, staro 7 tednov, prodam. Bukovica 7, g 64-138_2611
TELIČKO, staro 5 tednov, prodam. Eržen, Zg. Bitnje 41 2613 TELETA prodam, g 422-025, Adergas 27 2614 PUJSKE, težke 20-40 kg, prodam. Sp Brnik 60, Cerklje 2618 Enoletne KOKOŠI, cena 140 SIT/ kom, prodam. Gašperlin, Moste 99, Komenda 2627 BIKCA, črnobelega, teža 200 kg, in KOZO srnaste pasme prodam, g 51 -047 2632 PUJSKE, težke 100 do 120 kg, pro
dam, g 063/784-216_2638
BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam in kupim dva simentalca, stara en teden. Lunder, Koritno 57,
Bled, g 77-358__ 2643
Vrhunsko leglo NEMŠKIH OV-ČARJEV, potomci vice mladinskega svetovnega prvaka, poceni prodam g 621 768 2645
Vabi k sodelovanja aktivne, dinamične In komunikativne komercialiste za prodalo
na območju: Gorenjske in Notranjske.
Izbranim nudimo: -uvajanje v delo • stimulativni zaslužek
■ ter možnost redne zaposlitve. Od kandidatov se pričakuje:
■ lasten prevoz - najmanj srednješolska izobrazba
■ telefon, k|er ste dosegljivi
. Vse dodatne intormacije dobite V po telefonu (061) 226-178. A
TELIČKO simentalko, težko 100 kg, ter JABOLKA voščenke, prodam
g 48-051_2651
PRAŠIČA za zakol prodam. Koren čan, C. 26. julija 5, Naklo 2658 Brejo SVINJO prodam ali menjam za plemensko goved Virmaše 42, Škofja Loka 2659 KRAVO frizijko in simentalko v 9. mesecu   brejosti   prodam g
725-042_2664
Polovico mlade GOVEDI prodam po ugodni ceni. g 46-735 2692 Dva PRAŠIČA, težka po 120 kg, prodam, g 59-104 2693 PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, pro-dam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, g 733-232 2696
Iščem zlatorjavega KOKERŠPA-NJELA brez rodovnika, zaradi paritve, g 401 068 2725
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
TONE ZAPLOTNIK
Od njega se bomo poslovili v petek, 12. februarja 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
ŽALUJOČI: žena Milka, hčerki Milica in Majda z družinama in ostalo sorodstvo
Kranj, 10. februarja 1993
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje dotrpela naša mama
PAVLA ERŽEN
Od nje se bomo poslovili v petek, 12. februarja 1993, od 15.30 uri na kranjskem pokopališču.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega štiriletnega sina, brata, vnuka, nečaka
MATEJA ŽEPIČA
se iskreno zahvaljujemo osebju Mestne otroške bolnišnice v Ljubljani, razvojnemu oddelku vrtca Mojca iz Kranja, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena soža-lja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Voglje, 8. februarja 1993
ZAHVALA
Umrla je naša draga
GERTRUDA BEBA BAJŽELJ
profesorica, roj. Markič
Pokopali smo jo 8. februarja 1993 na pokopališču v Bit-njah. Zahvaljujemo se vsem, ki ste njej in nam pomagali ob njeni bolezni, z nami sočustvovali ter darovali toliko cvetja.
Mož Gustelj, hči Miša, sin Primož ter sestri Mija in Saša z družinama
OSMRTNICA
Po hudi bolezni se je za vedno poslovil dobri mož, očka, brat in stric
ANTON BAJŽELJ
Od njega se bomo poslovili v soboto, 13. februarja 1993, ob 14.30 na pokopališču v Bitnjah.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ALOJZIJE MAČEK
roj. Belehar, 1933
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Elektra Kranj, Iskre Števci, Ibi tkalnici in obrtnici Zdenki Štular s sodelavci. Lepa hvala vsem zdravnikom, ki so jo obiskovali na domu. Zahvaljujemo se gospodu župniku iz Vogelj, gospodu župniku iz Šenčurja za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje in pogrebniku Navčku. Vsem še enkrat lepa hvala.
ŽALUJOČI: mož Jure, sin Bojan z družino, hčerke Jožica, Slavi, Jelka in Nataša z družinami, brat in sestra z družinami
Voklo, Suha, Trboje, Zg. Brnik, 6. februarja 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
MIRKA BOHINCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma Francu Rozmanu in dr. Janezu Jenku. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zapoge, 31. januarja 1993
ZAHVALA
Srce je dalo vse,
kar je imelo, nobene bilke
zase ni poželo.
Mnogo solz preteklo bo,
še več trenutkov dni noči brez
tebe praznih bo,
tako boleč je zdaj spomin nate,
saj za vse imela
zlato si srce.
Ob nenadni in boleči izgubi naše najdražje hčerke, mamice, babice, prababice, sestre in tete
PAVLE HOBIČ
roj. Bajt, iz Sovodnja
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem in sodelavkam restavracije Globus Kranj, Termopola. Jelovice in gasilcem iz Sovodnja. Zahvaljujemo se tudi cerkvenemu zboru ze zapete žalostinke, Nevenki Telban za tople besede slovesa in g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost. Posebna zahvala tudi vsemu strežnemu osebju DSO Škofja Loka. Vsem, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, naša prisrčna hvala. ŽALUJOČI: Vsi njeni Laniše, Sovodenj, Kranj, St razišče. 9. februarja 1993
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je v torek, 2. februarja 1993, zapustila draga žena. mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA DVORŠAK
roj. Bevc
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalja. Hvala dobrim sorodnikom, sosedom, znancem, praporščakom, organizaciji Zveze borcev Radovljica za poslovilne besede, Alpetourju DE Radovljica, Petroju Kranj, Banki Slovenije. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mulejevi in dr. Šolarju ter osebju bolnišnice Jesenice. Hvala g. župniku za opravljen obred ter pevcem.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Radovljica, Begunje, Zabreznica, Ljubljana, Celje, 12. februarja 1993
Nihče še ni do mobilizirancev v nemško vojsko izpolnil obljub
Žrtve vojne in žrtve obljub
Potrpljenje Gorenjcev prisilno mobiliziranih v nemško vojsko se končuje, saj so jim prisluhnili le pred volitvami.
Kranj, 11. februarja - Kljub temu da so predstavili svoj položaj skoraj vsem poslanskim skupinam in tudi od slovenske vlade dobili zagotovilo o reševanju njihovega položaja, pa so dejanja v tej smeri popolnoma izostala. Zato Združenje mobiliziranih v nemško vojsko zahteva, da se njihov položaj razreši v parlamentu.
V torek je Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko 1941 - 45 pod vodstvom predsednika Jožeta Ahačiča pripravilo pogovor z novinarji o prizadevanju združenja, da se njihov položaj po 50 letih krivic uredi in da končno iz položaja državljanov drugega reda pridobijo status žrtev vojne.
Po obširni predstavitvi zgodovinskih dejstev in dokumentov (o tem smo v Gorenjskem glasu že veliko pisali), ki jih zadevajo, so sklenili javnost obvestiti, da se obljube poslancev in njihovih skupin, v slovenskem parlamentu niso uresničile in da od Državnega zbora pričakujejo - v času predvolilne kampanje, ko je šlo za glasove volivcev, so jim radi prisluhnili - da s priznanjem statusa žrtev vojne končno pridobijo moralno zadoščenje in pravice, ki
jim ob takem statusu gredo. Če se je nekdanja jugoslovanska država uspela sporazumeti z Italijo, ter slovenska država z Madžarsko za podobne primere, ni razumljivo, zakaj se ne uresniči pobuda za ureditev tovrstne problematike tudi z Nemčijo, posebej še ob dejstvu, da je, kot trdijo imajo o tem zanesljive informacije, s strani Nemčije taka pripravljenost izražena, čakajo le na pobudo Slovenije.
Kljub temu da se Združenje prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko ne ukvarja in se distancira od politike, so njihovim zahtevam prisluhnili v vseh poslanskih klubih, razen pri SDP, kjer so to zavrnili. Kar tri slovenske vlade od leta 1990, ko je združenje začelo z delom, svojih obljub niso izpolnile. Tudi ustanovitev med-
resorske (5 ministrstev) komisije v začetku lanskega novembra ni dalo nikakršnih rezultatov, zato se boje, da'je bila to le še ena oblika zavlačevanja, saj se komisija niti še ni sestala. Represije, zapostavljanja, zaničevanja in preganjanja sicer ni več, kot je bilo to značilno za prejšnje režime, vendar za izpolnitev zahtev po materialni odškodnini, priznanju delovne dobe, statusu vojnih žrtev primerno zdravstveno in invalidsko varstvo, v naši upravi, po mnenju združenja, še vedno ni posluha. Z ustreznimi meddržavnimi pogovori bi se dalo pridobiti enak položaj in pravice, kot jih imajo nekdaj prisilno mobilizirani državljani Francije, Luksemburga in Belgije, ne glede na to, da je Nemčija leta 1956 dala tedanji Jugoslaviji milijardo mark za gospodarsko pomoč, kar pa ni bila vojna odškodnina. Združena Nemčija je vsekakor zavezanec, ki mora ta dolg izpolniti, le na državi Sloveniji je, da z ustrezno pogodbo to uredi. • Š. Ž.
Vse niti vodijo prek operativno komunikacijskega centra
Srce "nove" policije
Kranj, 11. februarja - Septembra lani je v UNZ Kranj začel delovati operativno komunikacijski center, ki je s t.i. elektronsko pošto povezan z vsemi enotami znotraj uprave ter s postajami ter oddelki na terenu. Center je prva faza projekta nove organiziranosti policije, njeno "srce", v pol leta se je z njegovo pomočjo bistveno povečala učinkovitost in strokovnost dela posameznih enot LNZ Kranj.
Osnovna naloga centra je zbiranje podatkov o dogajanjih, ki so pomembna za delo organov za notranje zadeve ter za vsakodnevno ocenjevanje varnostnega stanja na območju UNZ Kranj. Obvestila posredujejo policijske enote, državljani, državni organi, podjetja in drugi. V centru jih klasificirajo, vrednotijo in odrejajo, kako ukrepati naprej. Tu se torej odloča o prvih nujnih ukrepih ob kaznivih dejanjih, prometnih nezgodah, hujših kršitvah javnega reda in miru, javnih prireditvah, ob naravnih in drugih nesrečah in podobno. Center tudi organizira oglede krajev kaznivih in drugih dejanj, obvešča javno tožilstvo, preiskovalnega sodnika, inšpekcije   in   druge pristojne
službe. O zadevah, ki so pomembne za varnost ljudi, denimo, o prometnih nezgodah s pobegi, gorskih nesrečah, hujših kaznivih dejanjih, obvešča tudi javnost, o vseh pomembnejših dejanjih pa seveda tudi notranje ministrstvo.
Načelnik operativno komunikacijskega centra Bojan Be-lak pravi, da so se v pol leta, kar center deluje, pokazali bistveno boljši rezultati predvsem na področju informiranja vseh služb o dogodkih ter njihove večje operativne učinkovitosti na terenu, saj ima center možnost patrulje preusmerjati z ene v drugo enoto, če je to potrebno. Dogajanja so tudi bolj strokovno analizirana in opravljena.
Julija nova parkirišča
Kranj, 10. februarja - Pomanjkanje parkirnih prostorov pri kranjskem zdravstvenem domu na lastni koži občutijo vsi, ki prihajajo v hišo zdravja, še bolj pa bližnji stanovalci z Gosposvetske, ki se zaman jeze zaradi zaparkiranih pločnikov in dohodov do blokov.
Zgodi se. da stanovalec s svojim avtom pri najboljši volji ne more ven. ko prosi za pomoč policijo, pa dobi odgovor - tako nam je pred dnevi povedala ena od stanovalk - naj najde štiri močne možake, da bodo nadležno vozilo ročno prestavili.
O gradnji prepotrebnih parkirišč pri zdravstvenem domu je bilo precej govora že pred leti. ko so še živeli sisi. Sisov že lep čas ni več. na srečo pa ideja le ni zamrla. Nasprotno, parkirnega vozla bo kmalu konec. Kranjska občina je namreč že podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem, ki bo gradilo parkirišče čez cesto, pri kotlarni. Pogodba je vredna dobrih šest milijonov tolarjev, po njej naj bi cestarji delo opravili do srede julija.
Zdravstveni dom bo pridobil 80 novih dragocenih parkirišč. Potem bodo tudi policisti ali komunalni redarji brez kančka obžalovanja lahko zatikali kazenske lističe za brisalce tistih avtomobilov, ki bi jih vozniki še vedno nemarno parkirali po pločnikih. Bližnji stanovalci si bodo torej končno oddahnili. # H. Jelovčan, foto: G. Šinik
»Operativno komunikacijski center je prva faza projekta nove organiziranosti, ki ga od novega leta naprej vzorčno preskušamo prav v kranjski UNZ. Bojazen ljudi, da bodo posamezni kraji po ukinitvi oddelkov policijskih postaj slabše "pokriti", je odveč,« pravi Bojan Belak. Delo v centru traja 24 ur na dan, je naporno, v kritičnih razmerah dobesedno "noro", od operaterjev in vodje službe zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnost komuniciranja, usmerjanja in odločanja.
Center je z radijskimi zvezami povezan tudi s planinskimi oziroma gorskimi postojankami. Oskrbniki obveščajo o gorskih nezgodah, center nato organizira reševalne akcije. • H. Jelovčan
Razmišljanja v kranjskem sekretariatu za družbene dejavnosti
Javni natečaj za lekarne
Kranj, 11. februarja - Kot smo izvedeli, je na sekretariatu za družbene dejavnosti kranjske občine dozorela odločitev, da naj bi za bodoče odpiranje zasebnih lekarn v kratkem objav ili javni natečaj za to dejavnost in podelitev koncesij, kot so se odločili že v nekaterih občinah v Sloveniji. Kljub temu da na ministrstvu za zdravstveno varstvo še ni izdelana nova lekarniška mreža, pa je že znan normativ, da naj bi na 6000 prebivalcev bila ena lekarna, kar pomeni, da bi jih lahko bilo v Kranju 4 do 5. Nedavne prošnje Gorenjske lekarne za razširitev oz. odprtje novih lokalov, kakor tudi prva privatna prošnja za lekarno, so bile zavrnjene prav iz razloga, ker naj bi se mreža uredila na podlagi širšega interesa za to dejavnost, to pa je mogoče ugotoviti le z javnim natečajem. Morebitni interesenti lahko že začnejo s pripravami, saj bo natečaj ni rok, kot smo izvedeli, sorazmerno kratek, za kandidaturo pa bo potrebno izpolnjevanje strogo določenih pogojev, ali vsaj projekt a njihovo izpolnitev. # S. Ž.
RADiO
SI.3 F/7
Zbor gasilcev v Britofu
Kranj, 12. februarja - Jutri, 13. februarja 1993, ob 18. uri bo v gasilskem domu v Britofu konferenca domačega gasilskega društva. Tja vabijo mladino, člane, veterane in druge, ki jih zanimajo poročila o lanskem delu. Zanj si društvo gotovo zasluži vse pohvale, saj mu je Gasilska zveza občine Kranj ob ocenjevanju prisodila prvo mesto. Na zboru se bodo tudi dogovorili o nalogah za ponovitev uspeha v letošnjem letu.# S. S.
Srečanje planincev
Gorenja vas, 12. februarja - Planinsko društvo Gorenja vas sklicuje svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, 13. februarja 1993, ob 18. uri v dvorani domačega športnega društva Partizan. Pred zborom si bodo udeleženci ogledali zanimivo predavanje z diapoziti- _ v , vi, po njem pa pripravljajo dru- ObCIli ZDO!* žabno srečanje članstva.© S S.
Veseli večer
Cerklje - Ob koncu tedna bosta v osnovni šoli v Cerkljah dve zanimivi prireditvi, ki ju pripravljajo člani KUD Davorin Jenko Cerklje. Že danes, 12. februarja, ob 19. uri pa bo v avli šole Večer slovenskih ljudskih pesmi. Nastopili bodo Dekliški cerkveni pevski zbor Andrej Vavken in recitatorja Jože Jerič ter Darja Bolka, ki bosta v pesmi in besedi predstavila stare kmečke običaje, pregovore in navade. Jutri, 13. februarja, bo v okviru meseca kulture v šoli od 14. do 18. ure najprej likovna delavnica, na kateri bodo sodelovali akademski slikarji in šolarji, ob 17. uri pa bo tudi otvoritev razstave iz likovne delavnice, ki bo odprta tudi še v nedeljo od 8. do 13. ure. Zvečer ob 19. uri pa bo jutri v avli šoli prireditev Veseli večer, na katerem se bodo z recitacijami, pesmijo, glasbo in humorjem predstavili otroci, starši in učitelji. • (kj)
0 varstvu pred plazovi pozneje
Ljubljana, 12. februarja - Načrtovani 18. dan varstva pred snežnimi plazovi, ki naj bi ga konec tedna pripravila podkomisija za plazove Gorske reševalne službe in komisija za vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije konec tega tedna v Domu pod Storži-čem, sta morala organizatorja preložiti na poznejši čas zaradi pomanjkanja snega. O poznejšem datumu vsakoletne izobraževalne dejavnosti za obiskovalce zasneženih gora bodo prireditelji pravočasno obvesti-Ji vse udeležence. • S. S.
Naklo - Kinološko društvo Naklo vabi danes, 12. februarja, vse člane na redni letni občni zbor. Ocenili bodo delo in uresničitev lanskega programa ter se dogovorili za letošnji program. Občni zbor bo ob 18. uri v prostorih Doma kulture v Naklem. • (až)
Čez vikend na Slajko
Hotavlje - Dom Turističnega društva Hotavlje na Slajki bo čez vikende (če bo lepo vreme) spet odprt in oskrbovan. Za enolončnice in jedi po naročilu bosta skrbela skrbnika France in Sonja. Obisk lahko napove-ste in sporočite želje tudi po telefonu na številko 68-550. V Domu je tudi prostor za prenočevanje. • (až)
Čajanka: Telo govori
Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo jutri, 13. februarja, pripravilo že peto Čajanko f tej sezoni in 26., odkar so z njimi začeli zanimiva in zelo obiskana srečanja. Naslov tokratnega srečanja, ki bo ob 17. un v Osnovni šoli na Kokrici pn Kranju (ne v kulturnem domu!) je: Telo govori. O delovanju telesa in poslušanju njegove "govorice" bo predavala prof. Helena Bizjakova iz Ljubljane. Beseda bo tudi o teža; vah, pri katerih si lahko sami pomagamo z masažo akupunk-turnih točk in s tako imenovano šiatsu masažo. Turistični delavci na Kokrici bodo vsem tudi tokrat postregli s čajem in pecivom, vstopnina pa je 100 tolarjev. • A. Ž.
Al' me boš kaj rada imela
Jezersko - Celovečerni koncert pod tem naslovom bodo jutri, 13. februarja, ob 19. uri v dvorani Korotana na Jezerskem pripravili Smrtnikovi fantje. Nastopili bodo Kvintet Pomladni odmevi iz Logatca, MOPS iz Besnice, Borovniški kvartet, Ženski nonet Korotan z Jezerskega in Smrtnikovi fantje. Program bo povezoval Ža-ne Podjed. Izkupiček s priredi; tve, na katero so povabili tudi člane KUD Zarja iz Železne Kaple, pa so Smrtnikovi fantje namenili za ogrevanje dvorane v Korotanu. • A. Ž.
f uspešen\
™    posel propagandna p
I objava f
v Goreniskem glasu ^
Izbor materiala za
ENTRALNO OGREVANJE in VODOVODNO NAPELJAVO.
V Merkurjevih prodajalnah
FEBRUARJA
več kot 150 artiklov
za takojšnja plačila
ono/
do ™ W /O ceneje,., z Merkurjevo kartico zaupanja pa do