Razgled po šolskem svetu. — Šole za jetične otroke so ustanovili na mestne stroške v Gikagi. Šola je podobna mestu, zgrajenemu iz samih šotorov. Kako daleč smo pač od Amerike! — Profesor Jodl z dunajske univerze je dovršil syoje 60. leto. Prof Jodl ujiiva v zuanstvenem svetu prav odlično mesto. Najbolj znani sta njegovi deli: nLehrbuch der Psycbologie" in nGeschichte der Ethik". Dolgo yrsto lei stoji na čelu dunajskega Ijudsko-izobraževaluega društva. V neštevilnih populsrnih brošurah in v svojih govorih se je pokazal kot orlkrit in neizprosen sovražnik klerikalizma. Dunajsko ljudsko-izobraževaluo društvo je svojfinu predsedniku ob njegovi šestdesetletniei poklonilo adreso, v kateri so imena številnih oseb, ki so v zvezi z izobraževalnim delom na Dunaju. — Eatollško Tisokošolstro na Fran- eoskem nikakor neče usperati tako, kakor bi to želeli razni škofje, prelatje in bogati monarhisti. Preteklo šolsko ieto je bilo rpisanib na katoliškem vseučilišču t Parizu 670, y Lille 540, y Lyonu 540, y Angersu 240 in t Toulouzi 100 alušateljev, skupaj torej na vseh katoliških unirenah 2090 slušateljer. Ako se s tem številom primerja število dijaštva samo na državnih Tisokih šolah v Parizu, ki znaša 17.000, potem se ridi, da je katoliško dijaštvo na Francoskem tako neznatno, da ne pomeni v javnosti čisto uič. »Srobodna šola." Predsednik ,Svo bodne šole" odgovarja na ukrep ministrstva, ki izreka, da morajo r šolah tega društva poučevati yerstyo učitelji, ki jih je eerkvena oblast potrdila, sledeče: n8vobodaa šola" bi izgrešila syojo življensko nalogo, 5e bi prosila za ,,missio canonca" za syoje učitelje. Upamo svojo pravico izvojevati, ker je ne dobimo drugače. — Prro šolo za zrakoplorstro na svetu otrorijo dne 1. oktobra tega leta v Fridrichsbafau. — ZrakoplorstTo na rnsklh tUokih šolah. Na visokih tehniških šolah v Moskvi in Eijevu se bodo počenši od bodoče jeseni, vršila predavanja o zrakoplovstvu. — Gospodarske šole r Arstrijl. Leta 1907/8. je bilo y Avstriji 172 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teb so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 5 vižjih gosp. šol, 2 rišji Tinogradski šoli in 1 višja pivovarska šola s 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 ml.karskih in gospodarskib, 24 nižjib šol za hmeljarstvo, vinogradaištvo itd. ter 2 pivovarski šoli. — Šole danajskega draštra BFreie Schale" zatrorjene. Dež. šol. syet nižjeavstrijski je svoj čas dal zapreti šole dunajskega društya BFreie Sehule", češ, da na njib poučujejo verstvo osebe, ki za to nimajo pravice, t. j. ki niso potrjene od cerkvene oblasti. BFreie Schule" je rekurirala na naučno mini8trstyo z ozirom na to, da je paragraf, ki pravi, da privatai pouk ni omejea po ozirih na kako kotifesijo. Ministrstvo se postavlja na stališče, da tudi za omenjene šole velja določba, da sme kot učitelj verstva biti nastavIjen le tak, kogar je cerkvena oblast prizuala. Na podlagi te ministrske razsodbe je okrajni šolski svet zaprl te šole io naročil okrajnim šolskim nadzornikom, naj strogo pazijo na to, da se y teh šolah ne bo poučevato. Sad klerikalnega hujskanja. — Častnim doktorjem je imenovalo dr. Cooka, ki je dosegel severni tečaj, vseučilišče t Kodanju. — Evropske anlTerze. Auglija ima 14 univerz; na vsakih 410.000 prebivaleev pride ena. Nato slede: Švica s 7 univerzami, 1 na 475.000 prebivalcev, Francija s 5 uniyerzami in 75 fakultetami, 1 fakulteta na 520.000 prebivalcev, Portugalsko s 5 fakultetami, 1 na 680.000 prebivalcev, Švedsko z 2 univerzami, 1 na 1,030.000 prebiTalcev, Nizozemsko s 4 univerzami, 1 na 1,290.000 prebivalcev, Španija 9 univerz, 1 na 1,660.000 prebivalcev, Belgija ima za 1,720.000 prebivalcev eno univerzo, Maroko istotako 1 univerzo za 2,240 000 prebivalcev, Grška 1 univerzo za 2,434.000 prebivaleev; Dansko 1 uoiverzo za 2,605.000 prebivalcev, Bumunsko 1 univerzo za 2,950.000 prebivalcev, Bolgarsko tudi 1 univerzo za 3,750 000 prebivalcev, Nemčija ima 22 univerz, na eno univeno pride torej 2,750.000 prebivaleev, Avstro-Ogrska ima 11 univerz, ena na 4.820.000 prebiralcev ia Busija slednjič 10, ena na 11,000.000 prebivalcev. Avstro-Ogrska stoji torej glede vseučilišč na predzadnjem mestu. Pri nas imajo Nemci 5 univerz, Madjari 2, Poljaki 2, Cehi 1, Srbohrvatje 1. Najbolje so torej preskrbljeni Poljaki, ker 1 univerza pride na 2,130.000 Poljakov, najslabše čehi, ker jih je 8 milijonov, pa imajo samo eno univerzo. Skoro 4 rnilijoni Rusinoy in l'/j milijona Sloveneev — kakor znano — nimajo sploh nobene univerze. Zato pa ima dobiti syoje vseučilišče 735.000 Lahov. — Trgorska šola t Dabrornlkn. Te dni se odpre y Dubrovniku višja trgovska šola. V istem mestu sta še višja gimnazija in nautika. Tudi se te dni odpre hrvaška realka y Šibeniku, nižja realka z italijanskim učnim jezikom v Zadru dobi peti razred.