ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK III. LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 3 POTA IN VIDIKI SLOVENSKE KRAJEVNE ZGODOVINE* DR. PAVLE BLAZNIK Krajevna zgodovina se ukvarja z raziska- vanjem preteklosti na ozemlju, ki je manjše od narodnostnega teritorija. Njeno torišče je kaj različno tako glede na teritorij kot na snov, ki jo obravnava. Teritorialno se lahko omejuje na prav ozko področje, n. pr. na vaško ali mestno naselbino, more pa za- jemati tudi dokaj obsežne predele kot n. pr. prostrana zemljiška gospostva ali večje geo- grafsko zaokrožene celote. Glede na snov raziskuje lahko razne neznatne drobce iz preteklosti in to iz najrazličnejših področij^ Prav tako si pa more zastavljati tudi težje in pomembnejše naloge; krajevna zgodo- vina te vrste zasleduje na ozkem ali širo- kem ozemlju — upoštevajoč občezgodovinski tok — celoten razvoj ondotnega prebival- stva časovno omejeno ali pa tudi neomejeno od najstarejših dni do danes. Pri tem oprav- lja krajevna zgodovina važno poslanstvo, da nazorno približuje tudi preprostemu bralcu, ki mu je dobro znano okolje, ma- terialne temelje in pota družbenega razvoja ter ga tako usposablja, da s poznanjem pre- teklosti bolje razumeva sedanjost. Ce skušamo vrednotiti predvojna dela v okviru slovenske krajevne zgodovine, bomo prišli nekako do sledečega zaključka: Po ve- liki večini so vse knjige, razprave in članki krajevnozgodovinskega značaja usmerjene k lokalni drobni raziskavi. Med temi je na- pravljeno maTilkaj poinembnega in zasluži vsekakor pozornost in priznanje. Kot so ti krajevni prispevki važni in dobrodošli za poznavanje ožje krajevne zgodovine večjih ali manjših ozemelj, pa vendar za splošno sintezo v slovenskem smislu večidel ne pri- hajajo do izraza. Usmerjenost k pripravi za za tako sintezo zasledujejo šele agrarne mo- nografije, ki so pisane z znanstveno ambi- čijO' in pritegujejo po svoji metodi na po- moč poleg listinskega gradiva zlasti urbarje kot najvažnejši vir za poznavanje gospo- darskega in socialnega položaja slovenskega kmeta, pa imenjske knjige, terezijanski, jo- žefinski in franciscejski kataster z mapami, * Referat na IX. zborovanju slovenskih zgodovinarjev Kopru in Piranu v (trieh od 26.—28. septembra 1955. upoštevajo arheološke in etnografske izsled- ke, da naštejem le najvažnejše vire, ki pri- hajajo pri tem delu v poštev. Take mono- grafije se nanašajo sicer na posamezna več ali manj omejena ozemlja, pa skušajo s socialno, družbeno zgodovino kot izrazom lokalne zgodovine uporabljajoč v polni meri znanstven aparat prispevati svoj delež k splošni sintezi v slovenskem merilu. Zave- dati se namreč moramo, da pelje pot k splošnemu pregledu le od analize mnogih posameznosti. T^e glede na razna založništva, ki so ob- javljala krajevnozgodovin.ske razprave v ob- liki samostojnih knjig oziroma brošur, so našli taki prispevki svoje zatočišče v prvih desetletjih našega stoletja pred- vsem v Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko, oz. v kasnejšem Glasniku Mu- zejskega društva za Slovenijo, pa v Časo- pisu za zgodovino in narodopisje, ki je iz- hajal v Mariboru in je prinašal predvsem članke, nanašajoče se na slovenski del ne- kdanje Štajerske. Delo na krajevni zgodovini je negoval zlasti mariborski Časopis, ki je hotel pospeševati zanimanje za krajevno zgodovino tudi s tem, da je uvedel celo po- seben oddelek pod naslovom »Gradivo za krajevne kronike«. Tu naj bi se objavljalo neobdelano, širšim krogom težko pristopno gradivo. Tem revijam se je nekaj let pred drugo vojno pridružila še Kronika .sloven- skih mest, ki je prinašala, kot kaže naslov, jjrispevke, tikajoče se naših mest. Pred dru- go vojno smo bili torej v tem pogledu kar dobro preskrbljeni. Toliko l>olj smo pogrešali primernih glasil po vojni, ko nista oživela ne Časopis za zgodovino in narodopisje, ne Kronika slo- venskih mest. Zgodovinski časopis ima seve- da drugačne naloge in v njem v splošnem ni prostora za pri.spevke iz krajevne zgodo- vine. Samo do neke meje je moglo te vrzeli nadoknaditi sicer zelo razpredeno krajevno časopisje, ki pa objavlja predvsem take krajevnozgodovinske prispevke, ki jih je priklicala v svet bolj trenutna aktualnost kot pa želja po načrtnem raziskovanju. Jas- 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Stran iz urbarja Nemškega viteškega reda iz leta 1490 za posest okoli Metlike (fotokopija v Mestnem arhivu v Ljubljani) no je, da zgodovinskih člankov v krajevnem časopisju v splošnem ne odlikuje pretirana skrb za primerno dokumentacijo. Nujna potreba po glasilu, ki naj pospe- šuje zanimanje za zgodovino posameznih A'iečjih ali manjših območij slovenskega ozemlja in ki naj obenem posreduje izsled- ke slovenske zgodovine na čim razumljivejši način, je narekovala 1953 ustanovitev Kro- nike (Časopisa za slovensko krajevno zgo- dovino). Kot beremo v uvodni besedi ured- niškega odbora, naj bi Kronika zajemala čim več krajev ter posvečala prav posebno skrb našim obrobnim področjem. Tako bi krajevna zgodovina vezala z medsebojnim spoznavanjem »vse Slovence od Brd in Trente do Bele krajine in Prekmurja v za- vesti ene zgodovinske in kulturne družine«. Podrobna analiza prvih dveh letnikov Kronike kaže, da potekajo sotrudniki veči- noma iz vrst nastavljencev na znanstvenih in njim sorodnih ustanovah, kot univerzi, arhi- vih, muzejih, knjižnicah ipd. Podeželje je po avtorjih skrajno borno zastopano. Ker je večina sotrudnikov iz Ljubljane, ni čudno, da stopajo po številu v ospredje zlasti član- ki, ki se nanašajo na Ljubljano, ali pa ob- ravnavajo probleme splošno slovenskega značaja. Ce upoštevamo še dejstvo, da je Kroniko pomagal ustanoviti MLO v Ljidj- Ijani, da potekajo .prav od tam najizdatnej- ša finančna sredstva, dalje, da je večina oglasov iz Ljubljane, moremo mirno trditi, da bi imela Kronika možnost obstoja tudi brez pomoči s podeželja. Toda s iem bi Kronika ne izpolnila predvidenih načrtov. Kronika pa ni edino torišče, kjer imajo avtorji možnost objavljati svoje krajevno- zgodovinske prispevke. Vzporedno s Kroniko se namreč pojavljajo tudi zborniki posa- meznih krajev, kakršni so bili dokaj redki pred zadnjo vojno, ki so pa vse bolj pogost pojav v današnjih dneh. Zborniki se med seboj zelo ločijo glede na vsebino. Medtem ko temelje nekateri povsem na zgodovinskih prikazih, v katerih skušajo podati celoten zgodovinski razvoj obravnavanega območja, so drugi zborniki bolj revialnega značaja in vsebujejo poleg zgodovinskih člankov tudi literarne doneske, segajo v prirodoslovje, obdelujejo urbanistična vprašanja ipd. Če je podrobna analiza zbornikov v maše na- mene že zaradi tega otežkočena, jo kom- plicira tudi dejstvo, da smo pri nekaterih izdajah v zadregi, ali naj jih v tej zvezi upoštevamo ali ne. Vendar je že na prvi pogled jasno, da dopolnjujejo zborniki mar- sikatere vrzeli, ki jih je pokazala analiza Kronike tako glede obravnavanega ozemlja kot tudi glede avtorjev. Tako se nanašajo na nekdanje štajersko ozemlje kar trije razmeroma obsežni zbor- niki (celjski, slovenjgraški, ptujski), na Istro oz. Slovensko Primorje dva, Gorenjska je zastopana z mengeškim, loškim in kamni- škim, Dolenjska pa s kostanjeviškim zbor- nikom. Glede avtorjev velja pripomniti, da srečamo sicer tudi v zbornikih marsikatero ime, na katerega smo naleteli tudi v Kroniki. Za mengeški zbornik je celo značilno, da v njem povsem prevladujejo ljubljanski so- trudniki. Toda v splošnem velja, da so v zbornikih ljubljanski sodelavci v veliki manjšini. Večina člankov je izšla izpod pe- resa sotrudnikov s terena samega. Najbolj značilen je v tem oziru Istrski zgodovinski zbornik, v katerem srečamo med avtorji same domačine. Ce se je s pritegnitvijo zbornikov ne pre- več razveseljiva analiza nekoliko ublažila, je treba vendar poudariti, da je krajevno zgodovinopisje v mnogih predelih naše zem- lje daleč zaostalo. Zlasti bode v oči Maribor, ki ima tako bogato tradicijo prav na tem torišču, pa je vendarle njegov delež v Kro- niki obsežen le v dveh člankih in dveh po- ročilih, čeprav razpolaga z obsežnim arhivom in lepo študijsko knjižnico. Ce upoštevamo kvaliteto člankov v Kro- niki in zbornikih, je seveda treba dati pred- nost Kroniki, ki jo urejuje strokovno kvali- 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ficiran uredniški odbor. Redakcija Kronike se uspešno trudi, da objavlja prispevke, ki se ne omejujejo samo na golo naštevanje že znajnih dejstev, nego nudijo tudi nove ugo- tovitve na podlagi gradiva, ki doslej še ni bilo upoštevano. Pravilno je, da so prispev- ki podani v poljudni obliki. Saj je naša dolžnost, da posredujemo čim širšemu krogu bralcev na poljuden način tudi izsledke stro- ge znanosti. Vendar je treba paziti, da raz- prave ne vise v zraku, temveč da so postav- ljene v zgodovinski okvir. Ce se je Kroniki ta plat v veliki meri posrečila, ne moremo tega trditi brez rezerve za zbornike v celoti. Poleg vrste kvalificiranih člankov so se v njih pojavili tudi nekateri prispevki, ki so jih avtorji sicer pisali z veliko ljubeznijo, vendar pogrešamo v njih kritične obdelave. Ponekod srečavamo diletantske trditve, ki so povzete iz davno zastarele literature in so jih novejša raziskavanja zavrgla. Ali naj zaradi takih pomanjkljivosti skušamo za- virati izdajo zbornikov? Po mojem mnenju ne bi kazalo načelno zavirati iniciative s podeželja. Zbornike finansirajo razne podeželske politične in gospodarske ustanove, ki rade žrtvujejo sredstva v ta namen, ki bi se pa od njih Kronika v večini primerov prav gotovo finančno nič ne opomogla. Zakaj naj bi torej ne izrabili finančne podpore, ki jo prožijo razni lokalni faktorji in podpirali s to po- močjo naše krajevno zgodovinopisje? Upo- števati je treba tudi izredno zanimanje, ki ga kažejo široke ljudske plasti za take pu- blikacije, kar posebno dokazujeta v najkraj- šem času razprodana zbornika v Mengšu in Kamniku. Pač pa bi bilo nujno poskrbeti za ustrezno kvalificirano redakcijo, kar po mo- jem mnenju niti ne bi povzročalo prevelikih težav. Saj imamo preko vse Slovenije raz- širjene podružnice Zgodovinskega društva, ki naj bi posredovale povezavo med izdaja- telji zbornikov in redakcijo Kronike. Redak- cija Kronike naj bi dajala strokovno mnenje in kritične napotke k posameznim prispev- kom ter svetovala, kateri prispevki so godni za tisk in kateri ne. S takim sodelovanjem bi se raven zbornikov dvignila, s tem bi pa tudi naše krajevno zgodovinopisje napravilo velik korak v svojem razvoju. Ne bi pa bilo mogoče napak, če bi tudi redakcija Kronike skušala uresničiti svojo zamisel, ki jo je izrekla v uvodni besedi k prvemu letniku, da bo namreč začela izda- jati s sodelovanjem delavcev na terenu po- Stari grad nad Celjem samezne številke, ki bi bile posvečene dolo- čenemu kraju kot njegov zbornik. Seveda bi take številke ne smele biti preveč pogoste. Pri trikratnem izhajanju na leto bi bilo kar dovolj, če bi bila ena številka usmerjena v ta pravec. Sicer bi bil časopis spet premalo zanimiv za širši krog naročnikov. Ce razmejitev med Kroniko in zborniki po mojem ni težko izvedljiva, je pa vse bolj pereč problem aoiordva in pa njegove usmeritve. Kot že rečeno, gre pri obravna- vanju krajevne zgodovine za dvojno usmer- jenost. V eno skupino sodijo strogo znan- stveno pisane monografije, drugo skupino tvorijo drobne lokalne raziskave. Vsekakor je želeti, da bi se pomnožilo število znanstvenikov, ki bi se posvečali globljemu raziskavanju krajevne zgodovine, upoštevajoč sodobne metode, o čenier se je že govorilo na prenekaterem zborovanju slovenskih zgodovinarjev. Skrb za vzgojo teh delavcev more prevzeti v največji meri pač le univerza v svojih seminarjih in to ne le na filozofski fakulteti (zgodovini, geogra- fiji, etnologiji, umetnostni zgodovini), tem- več tudi na obeh oddelkih pravno-ekonom- ske fakultete. Seminarske naloge naj bi se po možnosti usmerjale čim bolj v pravec krajevne zgodov^ine. Pri obravnavanju vpra- šanj iz domačega okolja se bo mlad kandi- dat verjetno bolje znašel, bo opravljal delo z večjim zanimanjem in več koristil znano- sti, kot če se prezgodaj loteva problemov širšega značaja. Pri tem se bo področje raz- iskavanja vse bolj širilo ob neprestanem izpopolnjevanju znanstvenih metod. Možnosti za znanstveno udejstvovanje so danes dosti večje, kot so bile pred vojno. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Takrat je bil diplomiran zgodovinar brez upoštevanja Ljubljane in Maribora navezan le na srednješolsko službo. Danes je v na- šem podeželju vrsta muzejev in ustanavlja- jo se arhivi. Te ustanove naravnost kličejo po zgodovinarju-znainstveniku. Tudi za sjiedstva, ki morajo biti znanstveniku na razpolago pri njegovem delu, je danes ne- primerno bolje poskrbljeno. Pomislimo le na to, koliko Studijskih knjižnic smo premogli pred vojno in kje vse jih imamo danes. Če- prav je res, da se nudijo v Ljubljani največ- je možnosti za znanstveno udejstvovanje, so vendar dani temeljni pogoji za znanstveno raziskavaiije tudi v vrsti drugih mest. Lotiti se je treba samo obdelave problemov, za ka- tere imamo pri roki čim več materiala. Za starejšo dobo si pomagamo z natisnjenimi viri, med katerimi naj omenim le Kosovo Gradivo, pa zbirke listin za posamezne de- žele, kot Schumija, Jakscha, Joppija itd. Mnogo gradiva za kasnejši srednji vek je objavljenega v starejši revialni literaturi, kot v Mittheilungen des Historischen Ve- reins fiir Krain ali v Mitteilungen des Mu- seal-Vereins fiir Krain. Koliko dragocenega gradiva je zbranega v Kosovih izdajah ur- barjev! Omenjena dela je dobiti prav goto- vo v vsaki študijski knjižnici. Toda tudi na podeželju nismo navezani samo na natisnje- ne vire. Na znanstveno obdelavo čakajo za- jetne arhivalije, ki so zbrane v okviru po- deželskih muzejev, da ne omenjam Mari- bora, Kopra ali Pirana, kjer je hranjeno v arhivih številno, doslej razmeroma še malo obdelano gradivo, nanašajoče se na gospo- darsko, politično, narodno, cerkveno kot tu- di kulturnozgodovinsko življenje v oiidot- nih pokrajinah. Medtem ko se zavedamo, da k prvi sku- pini obdelave krajevne zgodovine v danih razmerah gotovo ne bo mogoče zajeti širše- ga kroga sotrudnikov, se delu pri podrobni raziskavi najrazUčmejših vprašanj iz prete- klosti posameznih krajev ne stavi nasproti toliko objektivnih težav. Pri taki obdelavi ne bi s-meli biti v zadregi za aviorje. V prvi vrsti so seveda poklicani zgodovinarji, ki &C) spričo tako' gostega omrežja naših gim- nazij razporejeni po vsem slovenskem ozem- lju. Čeprav se zavedam, da marsikje služ- bena obremenitev srednješolskega učitelja ni majhna, moram vendar ugotoviti, da do- sedanje udejstvovanje naših srednješolskih zgodovinarjev na polju krajevnega zgodo- vinopisja ni dalo pričakovanih rezultatov, kakor nakazuje že sama analiza sotrudni- kov Kronike. Vsekakor bi bilo pa treba za- interesirati tudi druge lokalne intelektual- ce, ki bi mogli marsikaj prispevati vsak s s\ojega torišča. Pri izbiranju snovi naj bi bilo glavno vodilo vprašanje dostopnega materiala. Pri tem upoštevajmo poleg ob- stoječe literature zlasti teren sam, pa pode- želske arhive, ki jih najdemo na sedežih občin in župnij, pa v okviru podeželskih muzejev. Zanimajmo se pa tudi za arhiva- lije, ki so raztresene marsikje na našem po- deželju in jih še nimamo v evidenci. Spričo praktične potrebe pri domoznan- skem pouku v šoli bi bilo zelo koristno, da bi zbrali o posameznih krajih vse, kar je bilo o njih kritično pisanega in je na drob- no posejano po najrazličnejših revijah. Te drobce naj bi spravili v celoto. Seveda je treba močno naglasiti, da moramo biti zelo previdni. Poiskati moramo podatke, ki pred- stavljajo zadnja odkritja v posameznih pre- delih. V tej zvezi naj velja moje posebno opozorilo na zgodovinske podatke v Leksi- konu Dravske banovine, kjer so bile nekri- tično prevzete številne zdavnaj ovržene tr- ditve, o čemer se je možno podrobneje po- učiti iz ocene, ki je izšla v Geografskem Vestniku 1940. • Ne zanemarjajmo gradiva, ki ga nadi te- ren, čigar važnosti se znanstveni krogi dovolj zavedajo. Saj odhajajo tja leto za letom po- samezne ekipe, ki zbirajo na našem pode- želju zlasti podatke o ondotni materialni in duhovni kulturi. Koliko etnografskih drago- cenosti še hrani naša vas! Vendar je treba tako gradivo zelo kritično preverjati. Taki podatki prihajajo za krajevno zgodovino v poštev, če jih kritično in primerjalno zbe- remo za širši teren, ali če jih preverimo z arhivskim gradivom. Res dobimo v teh po- datkih cesto potrditev tega, kar je bilo do- gnano na drugi osnovi. V ilustracijo naj omenim primer iz Cešnjice na besniškem ozemlju. Tod je na kmečki domačiji, ki jo je skozi stoletja vezala dolžnost vzdrževati konja, s katerim se je moral gruntar priklju- čiti loškemu oskrbniku na službenem potu, še danes ohranjen spomin na to obveznost v jezdecu, ki je upodobljen v kamnitem okviru na gospodarskem poslopju omenje- nega grunta. Ljudska fantazija je stvorila ah tem liku povest o domači hčeri, ki se je preoblečena v moškega javila v vojaško službo, o čemer poje tudi narodna pesem. Naj omenim v zvezi s terenskim delom le še ledinska imena, ki so večinoma zelo stara, pa jim prav v sedanjem času preti vse večja nevarnost, da bodo polagoma iz- ginila. Kaj vse se da razbrati iz njih, če jih sistematično zberemo in kritično premotri- mo! S pomočjo ledinskih imen si je mogoče 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ustvariti dokaj določeno sliko o kulturi tal na naši zemlji ob naselitvi naših prednikov. Ledinska imena nam nakazujejo tudi čas naselitve, obenem pa kažejo na narodnost prvotnega kolonista. Kako hvaležna naloga bi bila zbrati na določenem prostoru vsa ledinska imena, jih točno lokalizirati na na- tančni karti in jim označiti ustrezni geo- grafski položaj! — Kaj vse je mogoče razbrati iz občinskih arhivoo, ki segajo nekateri daleč y_avstrij_- sko dobo! Zasledujmo na njihovi osnovi družbeni položaj našega človeka, njegovo gospodarsko in politično udejstvovanje, pa kulturno življenje na naši vasi!-- Lepe rezultate glede lastnikov na posa- meznih kmečkih domačijah je mogoče do- seči z analizo maiičnih knjig, ki so ohra- njene ponekod za čas od zač. XV1L stol. dalje. Črpanje podatkov iz matičnih knjig po 1770 je seveda lažje in uspešnejše, ker je pri vsakem imenu označena hišna številka in pripadnost zemljiškemu gospodu. Za sta- rejšo dobo je delo težje tudi zato, ker so bili isti ljudje kaj pogosto vpisani poid različnimi priimki. Posameznike je mogoče identifici- rati zlasti s pomočjo priimkov botrov in prič. Skozi stoletja je namreč veljal običaj, da so naprošali za botre in priče po mož- nosti eno in isto osebo. Pri lokalizaciji pri- imkov pa se lahko uspešno naslonimo tudi na domača, hišna imena, ki so v splošnem zelo stara. Še dosti bolj zgovorne so glede naših kmečkih domačij novejše zemljiške knjige, ki zajemajo čas od 1870 dalje. Ker hrani zemljiške knjige vsako sodišče, so zelo lahko dostopne tudi na podeželju. Ce smo lahko zasledovali na osnovi matičnih knjig gene- aiogijo posameznih družin, pa menjava- nje lastnikov na posameznih domačijah, nam omogoča zemljiška knjiga podroben vpogled v vzroke, zakaj so prevzemali novi lastniki določena posestva. Zemljiška knjiga inam bo razložila, ali gre pri menjavanju gospodarjev le za navadno dedovanje, ali pa so bile spremembe zaradi gospodar- skih zadreg in kriz. Kmetija je bila mogoče prezadolžena, pa jo je lastnik prostovoljno prodal, ali so jo pa upniki gnali na dražbo. Mogoče bomo ugotovili, da so bila nekatera luiselja v določenih področjih v določenem času močno pod takim vplivom, drugje kri- za ni prihajala toliko do izraza. Skušali bo- mo ugotoviti, kje so vzroki za tak pojav. Mogoče nam bo dala taka analiza toliko po- bud, da bomo segli še po starejših zemlji- ških knjigah, ki potekajo iz konca XVin. stol., in bomo skušali pritegniti še ustrezne urbarje. S tem bo dobila slika o posestnih Brodarji na Savi (iz Valvasorja) 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razmcruli določenega ozemlja še l)olj za- okroženo sliko. Marsikatera kmečka domačija kot tudi meščanska hiša hrani še danes svoje hišne arhivalije, ki segajo tudi daleč nazaj. Ce zvemo za take primere, lahko napravimo dvojno dobro delo. Predvsem bomo skušali pridobiti odkrite arhivalije za ustrezni ar- hiv, hkrati se pa lotimo tudi njihove obde- lave. Na podlagi kmečkega hišnega arhiva se da tuogoče lepo obdelati razvoj tiste kme- tije. Študija o tej domačiji bo pa obenem služila kot dober donesek k splošni sliki na- še kmečke posesti v prejšnjih stoletjih. Prav posebno pa naravnost poziva zlasti naše zgodovinarje na potleželju k obdelavi obsežno gradivo iz dobe narodnoosvobodilne borbe. Saj ni muzeja na našem podeželju, ki ne bi imel bogatih arhivalnih zbirk iz tega časa. Kot dopolnilo arhivskega mate- riala bomo pritegnili tudi gradivo, pridob- ljeno na osnovi spominov borcev in drugih prič iz dobe naše revolucije. Vendar se mo- rčimo zavedati, da so pričevanja po spomi- nu le sekundaren vir, ki ga moramo obrav- navati nadvse kritično. Cas bi že bil, da preidemo od zbiranja gradiva te vrste tudi v njegovo obdelavo, da damo zaključne štu- dije za posamezne krajevno omejene pre- dele. Taki kritično napisani doneski bodo prav gotovo silno dobrodošli zgodovinarju, ki bo pisal sintetično zgodovino naše revo- lucionarne dobe. V svojih izvajanjih sem se dotaknil le bežno, daleč od vsake ambicije po izčrpno- sti, problemov, ki jih je mogoče rešiti na osnovi pristopnega gradiva tudi na podeže- lju. Pri izbiranju tem našega krajevnozgo- dovinskega raziskavanja naj nas usmerja predvsem razpoložljiv material. Zelo opaz- na napaka nekaterih avtorjev je, da se lo- tevajo težkih vprašanj iz pradavnine ali srednjega veka, za katera nimajo potrebnih virov. Nikar si ne postavljajmo preširokih ciljev, ki jih ne bomo mogli doseči. Izhajaj- mo iz realnih tal. Izberimo si raje ožja pod- ročja, lotimo se manjših nalog, a te naloge opravimo vestno, točno in izčrpno. Naša analiza mora biti solidna, pri čemer se za- vedajmo, da analitično delo ni lahko. Pri sintezi bodimo pametni in nikar ne gene- ralizirajmo ugotovitev, ki so utemeljene sa- mo za določeno ozemlje in časovno omejeno dobo. Prav tako se pa izogibljajmo še večje nevarnosti, ki nam preti, če apriorno, ne- kritično deduciramo na posamezne kraje splošne rezultate, ki so ugotovljeni za širše ozemlje. 150