Celje - sKiaaisce
D-Per
III 19/1970
IIIIIIIIII.
1119701020,6
COBISS
IMJ
LETO VI. ŠT. 8 a CELJE, NOV. 1970
G
L A S I L O
KOLEKTIVA
Ob urim
Te dni bomo počastili n a; j večji praznik socialistične skupnosti — 29. november.
Svoboda, socialistična družbena skupnost, v kateri živimo, bo ta dan stara 25 let, Republika pa je bila rojena v temačnih in krvavih novemberskih dneh leta 1943 na II. zasedanju AVNOJ-a.
Narodno osvobodilna vstaja je bila za vse jugoslovanske narode najtežji izpit in davek v zgodovini, toda s ponosom lahko rečemo, da 'smo izpit položili z najvišjo oceno.
republike
Edvard Kardelj je ob neiki priliki dejal: »S tem, da se je enotno delavsko gibanje na čelu s KP deklariralo kot nesporna vodilna sila OF in da je izrazilo svojo odločno pripravljenost, boriti se za ohranitev te vodilne vloge do končne zmage, je dalo OF politično strukturo, zaradi katere se narodnoosvobodilna borba ni mogla končati drugače kot z zmago sosialisrtičnih sil, z zmago socialistične revtilucije.«
Vodilna vloga delavskega razreda v NOB je zagotovila njem rezul-
tat, socialistično ureditev naše državne skupnosti.
Letošnji praznik naše republike proslavljamo v jeku bojev za uresničevanje ciljev gospodarske reforme in za nadaljnji razvoj samoupravljanja delovnih 'ljudi. Trd je ta (boj, toda zmagati moramo! Največ-je poroštvo za to zmago pa zagotavlja enotnost naših narodov. Zavedamo pa se, da ta enotnost ni dana enkrat za vselej. Za njo se moramo boriti vedno znova tudi v boju za čisto konkretne posamezne cilje. V tem boju pa vedno prednjači odred, kateremu sledijo drugi. Pravico do uvrščanja v ta vodilni čelni odred pa si na današnji stopnji družbenega razvoja nihče ne more zagotoviti z argumentom Nadaljevanje na 3. strani

DRUŽBENO'
ORGANIZACIJ IN ORGANI SAMOUPRAVLJANJA
ČESTITAJO OB PRAZNIKU
REPUBLIKE

Naša propagandna služba
Služba ekonomske propagande spada v sektor za program in razvoj. Ta sektor še ni zaživel s svojim pravim življerijem. Manjka namreč direktor sektorja, zasedeno še ni delovno mesto šefa službe za investicije, referenta za elaborate, gradbenega nadzornika itd. itd. Tako lahko rečemo, da je v tem sektorju edina v svoji skromni sestavi služba ekonomske propagande, katera deloma nosi breme službe za program in razvoj, ki je pralktično ni. Kljub temu da se oddelek ekonomske propagande delno ukvarja
tudi z delom tega manjkajočega oddelka, je oddelek prepolno izkoriščen in s skromnimi sredstvi dosega učinelk, ki ni ravno majhen. V sklopu podjetja Mene nosi svoje -breme, izvršuje in realizira najrazličnejše naloge.
Naša služba že vrsto let idejno in kreativno daje svojo prilogo kreiranju naše embalaže, katera se je med prvimi predstavila v Sloveniji, saj je naše podjetje eno med prvimi, ki je začelo z embaliraniem kot predpogoj samopostrežnega poslovanja.
Metode informiranja tržišča so različne. Proučevanje metod o našem blagu je naša največja skrb, tembolj ker so nam sredstva za propagando skromna in omejena.
Služba ekonomske propagande je v stalnem kontaktu z nabavno im prodajmo službo grosističnega sektorja z vsemi proizvodnimi obrati, maloprodajno mrežo ter enotami gos tinskotur is ličnega sektorja. Oddelek propagande spremlja utrip celotnega podjetja Merx in je vedno pri vsaikem novem dogodku ali posebni aktualnosti s svojimi uslu-
Mozaik del naše propagande
Dravograd
Maribor
Ravne
Slovengradec
Sl. Bistrica
Sl. Konjice
Dobrna
RogaSka Slatina
CELJE
Toplice 0
Področje
dela
propa-
gandne
službe
Sevnica
gami pripraviliem na akcijo. Za naše poslovanje interesantna področja poikrivamo s časopisno reklamo takšnih dnevnikov, ki so za nas najbolj zanimivi im ugodni.
Radio reklama je redna v Celju, Mariboru, Slovenj gradou in na Koroškem. Radio Rijeka je za nas interesanten medij, poslužujemo sega občasno. Naša prodaja je tam dokaj uspešna, lahko bi pa bila še uspešnejša, ker so za to podani vsi pogoji. Ta teren bi bilo dobro obdelati po aranžerski plati s kvalitetnimi oglednimi kartoni. TV reklama je skromna, ne moremo mimo dejstva, da ni najbolj poceni, je pa interesantna.
Ekonomsko bi bila še bolj upravičena, če bi terene Gorenjske in Dolenjske z reklamnimi akcijami še bolj podprli ter tako zagotovili še boljšo prodajo našega blaga, predvsem naše odlične kave.
Tam kjer se dela, se tudi greši. Vendar nam to geslo ne bi smelo biti v opravičilo. Naša ekonomska propaganda bi moralla vplivati na določene čiimitelje naše prodaje. Ni fraza, če govorijo, da ponekod blago prodajajo z idejami. V konjuk-turnih državah so že tako daleč, da so v to dejansko prisiljeni. Ali je na našem tržišču kaj drugače? Samo učinkoviti propagandni posegi lahko spravijo blago, ki ga želimo dati v obtok, v ospredje ter tako sčasoma v redno normalno prodajo, na katerega se kupec le nazadnje navadi in ga priznava za svojega ter akceptira.
Naša služba ekonomske propagande je s situacijo na jasnem, preučuje probleme in je na tekočem. Mogoče manjka tu in tam nekoliko več sinhronizacije. Služba ekonomske propagande našega podjetja oskrbuje 13 marketov, 19 SP trgovin, 25 specializiranih trgovin, 113 mešanih trgovin z vsega skupaj 220 izložbami. Nadalje bi lahko naštevali gostinske Obrate: 28 večjih in manjših lokalov, kateri občasno le potrebujejo usluge oddelka. Območje vsega navedenega ni malo (skica terena) ter je jasno, da z obstoječim številom aranžerjev ta teren ni mogoče Obdelati, kar na žalost velikokrat vsakdo ne
OB DNEVU REPUBLIKE Nadaljevanje s 1. strani
avtoritete, marveč si jo lahko zagotovi le avtoriteto argumenta.
Praznika naše republike ne praznujemo v brezskrbnem vzdušju; hudi gospodarski problemi tarejo našo družbeno skupnost. Iz vseh dosedanjih težav smo izhajali kot zmagovalci, ker nismo bili malo-dušni, ker smo bili enotni v uresničevanju naših ciljev.
Tako mora tudi ostati in zato z realnim aptimizmom gledamo v prihodnost, saj smo prepričani, da ni sile, ki bi mogla ustaviti ustvarjalno energijo naše družbene skupnosti.	Miroslav HERMAN
razume. Ni niti najmanj pretirano če rečemo, da so ravno aranžerji najbolj obremenjeni v oddelku. Vso delo se niti ne sestoji iz samega aranžirani a. Pripravljalna dela vzamejo veliko časa. Vsi reklamni rekviziti ter ves dekorativni material, ki je potreben za aranžiranje izložb in notranjost lokalov, se izdelujejo oziroma izgotavljajo v oddelku. Poleg tega se v oddelku izdelujejo razni napisi, plakati, ceniki, grafikoni in drugo. Ne moremo mimo dejstva, da ne bi omenili uvedbo sitotiska, brez katerega se danes sploh ne bi mogli zamisliti. Vse kar se je do včeraj v enem poprečnem aranžerstvu prosto ročno pisalo ali risalo, to danes ne bi bilo vzdržno, sploh pa v enem tako velikem in razčlenjenem podjetju, kot je naše. Sitotisk nam daje velike možnosti, prvič lahko delamo neomejeno število odtisov, drugič delamo po lastnih kreativnih rešitvah in tretjič, pri nujnih delih nismo vezani za nobeno tiskarno, ki nam terminsko ne bi mogla ustreči. Najnovejši uspeh našega sitotiska je v tem, da smo iz črtnega tiska prešli na enobarvni in večbarvni raster tisk. Koliko to pomeni za kvaliteten plakat in učinkovito reklamo, bi lahko doumela samo oseba, ki bi se bolj poglobila v tehniko in problematiko te dejavnosti. Pri tem ne gre prezreti prizadevanj in iznajdljivosti, ki so jih pokazali zaposleni na oddelku in celo vlaganj lastnih, o-isebnih finančnih sredstev za dosego tega cilja. Investicija, ki smo jo bili deležni, da smo našega uslužbenca tov. Turin Janeza poslali za 5 dni v Švico na prakso v zvezi s sitotiskom, se nam je bogato poplačala. V sitotisku nismo povedali še
zadnje besede. Ta zvrst dela ima vdlilko možnosti, upamo pa, da nas bo podjetje podprlo, kajti strojno in tehnično nam še veliko primanjkuje.
Naša služba propagande postavlja, oskrbuje im neguje obcestne napisne panoje. Izredna potreba je bila na Koroškem za gostinsko turistično enoto Radlje, Prevalje in Ravne. V letu 1971 oziroma naslednjo sezono se bodo obcestni panoji tudi na preostale terene podvojili vključno Stari grad in Motel. Nadalje se naš oddelek Ukvarja z vsemi napisnimi tablami poslovalnic do svetlobnih in neon efektov, katere idejno in likovno izrisuje in posreduje izvajalcem.
Poleg vseh normalnih tekočih del, ki so sicer zelo pestra in po strukturi ražliona, moramo upoštevati tudi izredna dela, katera so sicer nujna in neodložna ter važna in to: Zagrebški velesejem, na katerem smo dvakrat letno. Akcijske prodaje naše maloprodajne mreže in grosističnega sektorja, kateri nas angažira, da v najkrajšem mogočnem času obdelamo največ poslovalnic. Razni državni prazniki, prazniki občin, kot Laško pivo in cvetje, Obrtne razstave ter razne druge prireditve in obletnice, katere se tekom leta pojavljajo ter novi lokali, marketi in SP trgovine. In navsezadnje novbletni prazniki so sedaj spet pred nami in bodo od naših aranžerjev zahtevali svoje.
Vse to zahteva polno angažiranost naših ljudi, ki morajo s svojo idejno kreativnostjo poskrbeti za čim učinkovitejšo prodajo. In to deloma skupnost našega podjetij a od te službe tudi pričakuje.
Aleksander Paunovič
Reelekcija vodilnih delavcev
Na 2. redni sel.ji dne 30. 10. 1970 je delavški svet imenoval komisijo za razpis delovnega mesta generalnega direktorja in razpisno komisi j o za razpis delovnih mest vodilnih delavcev. Po Temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugi organov upravljanja v delovni organizaciji in določb statuta je naše podjetje dolžno razpisati delovno mesto generalnega direktorja tri mesece pred 1. januarjem 1971 in po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in določbah statuta delovna mesta vodilnih delavcev, ki do sedaj še niso bili imenovani po razpisu. Po razpisu so bili do sedaj imenovani direktor gostinstva iin turizma Ravne. Po sklepu delavskega sveta bo po reelekcij skem razpisu delavski svet imenoval:
1.	generalnega direktorja,
2.	direktorja sektorja gostinstva in turizma,
3.	direktorja komercialnega sektorja,
4.	direktorja proizvodnega sektorja,
5.	direktorja za transport in pomožne obrate,
6.	direktorja gospodarsko računskega sektorja,
7.	direktorja splošnega sektorja,
8.	direktorja sektorja za program in razvoj,
9.	direktorja tehniško tehnoloških služb,
10.	direktorja kontrolno instrukcij-Ske službe,
11.	direktorja prodaje na drobno z obračunskim centrom Ravne.
Imenovanje generalnega direktorja in postopek pri razpisu je v statutu urejeno v členih od 132. do vključno 140. člena. Po členu 138 je prvi rok za razpis 1. oktober 1970.
Ves postopek razpisa in predlog delavskemu svetu izvede razpisna komisija, sklep o sprejemu generalnega direktorja pa sprejme z večino glasov vseh članov delavskega sveta delavski svet (137. člen statuta).
Imenovanja vodilnih delavcev in postopek je v statutu urejeno v členih od 153 do vključno 156 statuta se generalnega direktorja imenuje za dobo štirih let (138. člen statuta), vsako vodilno delovno mesto pa se mora razpisati prav tako
vsako četrto leto (160. člen statuta). Po 140. členu statuta je za generalnega direktorja podjetja lahko imenovana oseba, ki poleg zakonskih izpolnjuje še naslednje pogo-iie:
1.	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko komercialne smeri,
2.	da je najmanj 5 let opravljal strokovna dela v blagovnem prometu,
3.	da je po uspehih dosedanjega dela v blagovnem prometu evidentno, da je sposoben in dela voljan strokovnjak,
4.	da je moralno in pdMtično neoporečen.
Po členu 24. odst. 2 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/70) ima prednost pri izbiri, kadar so drugi pogoji izpolnjeni, delavec z višjo stopnjo ustrezne šolske izobraizfbe, če sta glede strokovne izobrazbe kot pogoj za sprejem določeni dve stopnji šolske izobrazbe ali več.
Ker se generalni direktor imenuje na podlagi določb Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovni organizaciji in določb statuta, se pri imenovanju ne uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, da ima prioriteto delavec z višjo šolsko izobrazbo ob pogoju, da izpolnjuje vse druge predpisane pogoje.
V statutu določa člen 155. pri vseh razpisanih mestih delavcev dve stopnji šolske izobrazbe, le pri direktorju splošnega sektorja le dve smeri (ekonomsko ali pravno).
Če se na razpis ne prijavijo kandidati a-li se prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev, lahko delavski svat Sklene, da se razpis ponovi ali začasno sprejme delavca, ki ne izpolnjuje pogojev za določen čas, vendar najdalj za eno leto (24. člen Zakona točka 3).
Če na izpraznjeno mesto generalnega direktorja ni mogel biti pravočasno imenovan nov generalni direktor, imenuje delavska svat na izpraznjeno mesto brez razpisa vršilca dolžnosti generalnega direktorja; pod imenovanjem se obrne za mnenje na komisijo občinske skupščine za volitve in imenovanja.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja sme ostati največ šest mesecev. Če v tem roiku nli imenovan generalni direktor, lahko delavski svet v soglasju z občinsko skupščino znova brez razpisa imenuje vršilca dolžnosti generalnega direktorja največ še za nadaljnjih šest mesecev (člen 139. statuta).
Jože MODEC, dipl. oec.
Razvoj gostinstva MERX na podr. Celja in okolice
S hitrim razvojem trgovine na področju celjskega bazena je naše podjetje poseglo tudi na gostinsko turistični sektor. Ta gospodarska panoga se je do danes v podjetju zelo razširila, tako v Celju kat v njegovi Okolici, odlikuje pa jo dobra organizacija dala.
Na Koroškem imamo danes tri močne gostinske sektorje: Ravne, Prevalje in Radlje ob Dravi, prav tako imamo močno gostinsko mrežo v Šentjurju, ki je tudi dobro zastopana.
V	sklopu ValetrgovSkega, gostinsko turističnega in proizvodnega podjetja MBRX Celje je danes že 29 močnih, dobro organiziranih gostinskih obratov vseh vrst in kategorij.
V	pravi razmah bo prišla gostinska dejavnost Merx-a, ko bo dograjen in dan v uporabo novi »Motel« na Ljubljanski cesti. Mesto bo s /tem dobilo moderno in lepo stavbo, gostinstvo pa nočitvene kapacitete, ki so nujno potrebne domačemu in inozemskemu turizmu. V motelu bo restavracija z več sedeži, nočni bar, parkirni prostori, garaže, bok/si za lovske in domače pse, v neposredni bližini pa se nahaja bencinska črpalka in letno kopališče za razvedrilo. Motel bo imel apartma-ne, ki bodo na voljo bolj zahtevnim
gostom in tudi inozemski turisti bodo imeli večjo izbiro in kvalitetnejše usluge.
Današnji družbeni razvoj išče vedno nove oblike za razvoj gostinske dejavnosti in za uveljavitev na inozemskem trgu. Zato moramo stremeti za modernizacijo hotelskih in restavracijskih kapacitet, nuditi kvalitetne gostinske usluge, kulturno in dobro ter hitro postrežbo, ki jo danes išče domači in tuji turist. Vložena sredstva pa bodo prinesla z investicijami devizna sredstva, ki so nujno potrebna našemu gospodarstvu. Povsod po Sloveniji gradimo nove hotele A kategorije, ko ga pa damo v obratovanje, pa je vprašanje primernega kadra, da bi zasedel prosta delovna mesta. Mladi -ljudje se neradi odločajo za ta po-lldic, ker je delo zelo naporno in zahtevno. Potrebno je velliko fizične kondicije. Vse to nam nalaga, ida jim nudimo vso strokovno pomoč in boljšo stimulacijo pri delu.
Inozemski potovalni uradi iščejo danes hotelske družbe, ki imajo večje kapacitete ležišč in restavracijskih prostorov. Tudi mi se bomo približali inozemskemu trgu in plasirali gostinske usluge, ki jih danes išče tuja agencija.
Silvo Krelj
Iz zakona o delovnih razmerjih
Ur. 1. SFRJ, St. 12/70. 01. 123 v zvezi s člani 125 im 126. Čl. 123 v zalkonu ,glasi:
»(1) Delavec ima pravico ugovora zoper vsako odločbo, .s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnih razmerij. Delavec ima pravico ugovora tudi, če pristojni organ delovne organizacije ne izda na prvi stopnji odločbe v 15 dneh od dneva, ko se je delavec obrnil nanj z zahtevo ali kakšno drugo vlogo. Rok za ugovor je petnajst dni od vročitve odločbe. Če organ delovne organizacije prve stopnje ne izda odločbe v roku, v katerem bi bil moral to storiti, ima delavec pravico ugovora, kot da bi bil njegov zahtevek zavrnjen.
(2)	Pristojni organ druge stopnje mora odločiti o ugovoru v 30 dneh od dneva vložitve ugovora.
(3)	Odločba o ugovoru je dokončana.
(4)	Če je odločal o pravici ali dolžnosti delavca na prvi stopnji najvišji organ upravljanja v delovni organizaciji, je odločba dokončna.
(5)	Ugovor zadrži izvršitev odločbe, če ni v zakonu drugače določeno.«
O pravicah in dolžnostih delavca lahko odloča le pristojni organ, Iki je načeloma kolektivni organ in le izjemoma lahko posamezni delavec.
Prvostopni kolektivni organi pri odločanju o pravicah in dolžnostih delavcev so:
1.	Komisija za delovna razmerja za vse delavce, katerih delovna mesta se razglašajo, to je za delovna mesta, ki niso vodilna aili vodstvena — statut čl. 114 tč. d.
2.	Izvršilni odbor podjetja za vodstvene delavce (šefi področij, šefi poslovnic, šefi dejavnosti, šefi skladišč, obratovodje, poslovodje in drugi vodstveni delavci, katerih delovna mesta se razpisujejo) — statut čl. 121 tč. 18. in
3.	Delavski svat podjetja za generalnega direktorja in vodilne delavce — statut čl. 100 tč. 16.
Ob vsakem vstopu v članstvo delovne skupnosti ali razporeditvi delavca mora biti obvezno izdana pismena odločba, ustrii nalog ne zadostuje.
Delavec mora nastopiti na razporejeno delovno mesto, ko je odločba o razporeditvi izvršljiva. Načeloma je odločba izvršljiva, ko je dokončna. Izjemoma je odločba izvršljiva takoj, torej pred dokončnostjo v izrednih Okoliščinah (člen 32 točka 3 zakona), dokler talke okoliščine trajajo.
Odločba je dokončna:
—	15. dan od dneva vročitve odločbe delavcu, če delavec ne poda ugovora zoper njo, (člen 123./1. Zakona),
—	če delavec poda ugovor zoper odločbo:
a) iko pristojni drugostopni organ reši ugovor (čl. 123./4.),
b) 45. dan po vročitvi odločbe delavcu, če drugostopni organ prej ne reši delavčevega ugovora (čl. 123./1. + 2),
— na dan vročitve odločbe delavcu, če je odločbo izdal najvišji organ upravljanja v delovni organizaciji (čl. 123./4.).
Drugostopni kolektivni organi pri odločanju o ugovoru o pravicah im dolžnostih delavcev (čl. 187. Pravilnika o delovnih razmerjih) so:
1.	Zoper odločbe komisije za delovna razmerja izvršilni odbor podjetja — statut čl. 121. tč. 22,
2.	Zoper odločbe izvršilnega odbora, če je odločal na I. stopnji, delavski svet — statut čl. 100, 'tč. 17,
3.	Zoper odločbe delavskega sveta ni pritožbe, ker so odločbe najvišjega organa upravljanja v podjetju dokončne.
Delavec ima pravico, da se hkrati z ugovorom, ki ga poda pri organu II. stopnje v delovni organizaciji, obrne tudi na pristojni občinski upravni organ, če pristojni občinski upravni organ prizna, da je tudi z odločbo organa II. stopnje očitno kršena delavčeva pravica, ki temelji na zakonu ali splošnem alk-tu delovne organizacije, delavec pa je začel delovni spor, lahko izda odločbo, da se do pravnomočne sodne odločbe začasno odloči izvršitev dokončne odločbe delovne skupnosti.
Roik za tožbo je 30 dni in začne teči z dnem vročitve dokončne odločbe. Če organ delovne organizacije II. stopnje ne izda odločbe v raku, v katerem bi moral to storiti, ima delavec pravico začeti delovni spor, kot da hi bil njegov zahtevek zavrnjen. Delavec, ki ni izkoristil pravice ugovora na II. stopnji, razen, če je na I. stopnji izdal odločbo delavski svet podjetja, nima pravice do tožbe.
Jože MODEC, dipl. oec.
OPOZORILO
Ponovno opozarjamo člane kolektiva, da takoj javijo pristojnemu organu in naši personalni službi vsako spremembo stalnega ali začasnega prebivališča. S pravilnikom o opravljanju zadev službe javne varnosti (Uradni list SFRJ, štev. 34419/70) je določeno, da opravlja služba javne varnosti kontrolo nad prijavljanjem stalnega in začasnega prebivališča občanov. Če se pri kontroli nad izvajanjem predpisov o evidenci stalnega in začasnega prebivališča ugotovi kršitev teh predpisov, se proti storilcu prekrška predlaga uvedba postopka za prekršek.
Ob prvi obletnici Merxovega okteta
Ko se je v sredo, dne 28. oktobra letos zbral Merxov pevski dktet k redni vaji, so bili pevci prav prijetno presenečeni. Na klavirju v vadbeni sobi jih je čakal zajeten šopek živordečih nagčljmov, ob njem pa z lično pisavo izpisana prijazna čestitka za prvo obletnico okteto-vega »rojstva«, z iskrenimi željami za nadaljnje uspešno delovanje.
Vsem se je milo storilo ob tej pozornosti in naporna vaja je stekla kot redkokdaj. Akordi pesmi so zazveneli bolj ubrano, z večjo milino in občutkom, ki ga je narekovala zavest, da ta mala grupica entuziastov le ni ostala osamljena in ne-zapažena v ogromni Merxovi delavni skupnosti.
Prav gotovo ni zmotna trditev, da se danes redko rojevajo taki ansambli, ki bi brez stremljenja po materialnih koristih imeli edini cilj, gojiti slovensko narodno in umetno pesem ter z njo po svojih najboljših močeh prispevati k dvigu kulturno prosvetne ravni v kolektivu.
Prehojena pot, čeprav dolga le eno leto, je bila vse prej kot lahlka. Marsikdo, je, čeravno ne glasno, pa vsaj v sebi, na tihem, Obžaloval, da ise je kdaj navdušil za uvedbo železne discipline, ki ga je neusmiljeno vezala vse leto. Koliko prostega časa je bilo žrtvovanega, koliko ur prebitih ob klavirju, na napornih vajah, o tem ne kaže govoriti, ker bi utegnil kdo podvomiti, da je danes kaj takega sploh še mogoče. Pa vendar so težave prebredene. Prešle so v meso in kri. Postale so prijetne, vabljive. Bile so tudi bogato nagrajene s povabilom članov ZB na turnejo po Italiji, s priznanji in aplavzi na nastopih v Ravnah, Šoštanju in Celju, s šopkom rož in čestitko ob prvi obletnici. V oktetu se krepi volja, postali a vedno homogen, izbrušen in bogat prepričanja, da bo uspešno nadaljeval svoje kulturno poslanstvo v Merx-ovi delovni skupnosti, pa tudi zunaj nje.
F. Š.
PREGLED
sklepov organov upravljanja
V	septemberski številki Vestnika smo poročali o 1. redni seji kolegijskega izvršilnega odbora in njegovih sklepih. Od zadnjega poročila pa je imel KIO še 2 izredni in 1 redno sejo.
Na izredni seji, dne 26. 9. 1970 je obravnavali predloge novih cenikov za žita, mlevske izdelke, krmila in pekovske izdelke, jih potrdil in odločil, da se o novih cenah ob-veste vse občinske skupščine.
Določil je popuste pri moki in dostavne tarife za mlevske izdelke in žita ter imenoval komisijo v sestavu:
1.	ing. Franc Firikšt,
2.	Jože Brumen in
3.	Nada Uranjak
z nalogo, da dne 29. 9. 1970 opravi popis zalog pšenice in rži.
Naslednja izredna seja KIO je bila dne 15. 10. 1970, ko je obravnaval nujna vprašanja v zvezi z investicijskimi posojili, nakupu gradbišč in o problemih osebnih dohodkov.
Poročilo o stanju sredstev za investicije sicer ne kaže, da jih je na voljo tudi za posojila drugim gospodarskim organizacijam, vendar je KIO zavzel pozitivno stališče k predlogu podjetja »ERA«, Velenje, glede investicijskega sodelovanja. Odločil se je za sodelovanje na ta način, da bi naše podjetje pod določenimi pogoji nastopilo kot soinvestitor pri gradnji nove blagovne hiše v Velenju.
V	okviru razvojnega plana in plana investicij je KIO sklenil akceptirati ponudbo tov. žuža, za odkup njenih objektov in zemljišča v Žalcu, kjer je predvidena gradnja sodobnega trgovskega objekta.
Posebno pozornost je KIO posvetil problemu delitve osebnih dohodkov in je po dolgotrajni razpravi prišel do zaključka, da ne bi kazalo reševati vsak pereč primer zase, ampak se morajo osebni dohodki regulirati za podjetje kot celoto. V ta namen je sklenil, da mora biti najkasneje do 31. 12. t. 1. izdelan pravilnik o delitvi OD, direktorje seiktorjev pa je osebno zadolžil, da v najkrajšem času pribavijo podatke in izdelajo primerjalno a-nalizo OD na posameznih delovnih mestih v drugih gospodarskih organizacijah.
Na 4. redni seji, ki je bila dne 26. 10. 1970, je KIO poslušal poročilo direktorja gospodarsko-računskega sektorja, tov. Dolinška, o rezultatih poslovanja v času od 1. 1. do 30. 9. 1970. Iz zelo obširnega poročila, ki je zajemalo podatke o uspehih podjetja kot celote in posameznih organizacij združenega dela izhaja, da je bilo poslovanje uspešno in moremo z gotovostjo priča-
kovati, da bo do konca leta v celoti izpolnjen plan prometa.
Ponovno je razpravljal o vprašanju osebnih dohodkov in sklenil, da se kair najbolj pospeši delo v zvezi s korekturami ocenitev delovnih mest.
Obravnavajoč predloge o sprejemu vodstvenih delavcev na delo in njih razporeditvi na delovna mesta, je KIO odobril sklenitev delovnega razmerja s tov. ALOJ Z EM REISMANOM in njegovo razporeditvijo na deli. mesto poslovodje gostišča Dom železarjev, Ravne na Koroškem.
Nadalje je sprejet na delo tov. KORENU LASLO, kot potnik za področje Vojvodine.
Tov. JANEZ PEŠEC je na osnovi razpisa imenovan za šefa področja prodaje na drobno Celje III, tov. IVAN GROBLER pa je razporejen na del. mesto Vodje skladiščne službe v poslovalnici III — Agropromet.
'Na predlog direktorja gospodarsko računskega sektorja je KIO o-dobril sklenitev delovnega razmerja s tov. BOŽIDARJEM KOŽELJEM, ki bo zaposlen na delovnem mestu analitika II.
KIO je vzel na znanje prenehanje delovnega razmerja MIHAELU ŠKUFCI, bivšemu poslovodji Doma železarjev v Raatnah na Kor., ki je samovoljno zapustil delo. Pristal je tudi na sporazumno prekinitev dela na osnovi odpovedi, ki jo je dala tov. MARIJA BELINA, poslovodkinija Espressa v Celju.
Letos bo po Sklepu KIO izvedeno preventivno cepljenje proti gripi. Organizacija cepljenja je poverjena splošnemu sektorju.
KIO je obravnaval tudi kopico prošenj za denarno pomoč. Odobril je le ESŠ Slovenj Gradec 2.000,-din v obliki reklame in občini Radlje din 2.000,- kot pomoč za popravilo ob vremenski katastrofi porušene ceste. Druge vloge je KIO zavrnil, ker je ugotovil, da gre v največ primerih za financiranje negospodarskih investicij. Podjetje pa je v ta namen že pred meseci odobrilo občinam znesek 200.000,- din.
Tuldi delavski svet podjetja je na drugi redni seji, dne 29. 10. 1970 obravnaval poročilo direktorja gospodarsko računskega sektorja, o rezultatih poslovanja v času od 1.
1.	do 30. 9. 1970 ter prišel do istih ugotovitev kot KIO, t. j., da je poslovanje podjetja, zlasti v III. tromesečju, zadovoljivo. Poročilo je vzel na znanje brez bistvenih pripomb.
V kratkem bodo izdelane analize za posamezne enote, ki bodo obračune obravnavale še posebej, na zborih kolektivov, talko, da bo o
rezultatih podrobno seznanjen sleherni član delovne skupnosti.
V nadaljevanju dnevnega reda je delavski svet sklenil, da se v smislu določil statuta, razpiše delovno mesto generalnega direktorja in je v ta namen imenoval razpisno komisijo, ki jo sestavljajo:
1.	tov. Cveto Kolenc, predsednik DS,
2.	tov. Edo Steblovnik, predsednik KIO,
3.	tov. Slavko Zagoričnik, sekretar ZK,
4.	tov. Marjan Rojnik, preds. sindikalne organizacije,
5.	Drago Pistotnik, dir. sekt. Ravne,
6.	tov. Primož Kemperle, sekretar ZK Ravne,
7.	tov. Anton Laznik, dir. prodaje na drobno.
Imenovana je tudi stalna razpisna komisija (za ostala delovna mesta, ki se razpisujdjo), v naslednjem sestavu:
1.	Joža Maček,
MM Ljubljanska cesta,
2.	Pavel Leskovar,
MM Vojnik,
3.	Jože Brinovšek,
šef področja Šoštanj,
4.	Ladislav Cmer, vodja pravne službe,
5.	Jože Modec,
direktor splošnega sektorja,
6.	Franc Lah, slaščičarna »Ada«,
7.	Rezika Šikornik, gospodarsko-računski sdktor.
Od dragih važnejših sklepov, izglasovanih na 2. rednem zasedanju delavskega sveta velja omeniti odločitev, da se v izjemnih primerih Odobri odkup stanovanj od privatnikov, če s takim nakupom soglaša pristojna občinska skupščina in da se sklene pogodba z gradbenim podjetjem »Ingrad«, za nakup treh enosobnih in dveh dvosobnih stanovanj v novem bloku, ki ga to podjetje gradi > Vrunčev! ulici v Celju.
Ker sta Izpadla 2 člana delavskega sveta podjetja, to sta tov. Franc Romih iz sektorja Šentjur, ki je iz zdravstvenih razlogov in oddaljenosti del. mesta podal ostavko in tov. Mihael Škufca, ki mu je prenehalo idelovno razmerje, je DS odločil, da se izvedejo nadomestne volitve 2 članov DS podjetja.
Prav tako je treba izvesti nadomestne volitve 1 člana Sveta gostinstva in turizma, zaradi izpada Mihaela Škufce in 1 člana Sveta komercialnega sektorja, zaradi prenehanja del. razmerja članu tega 'sveta, tov. Alojzu Gabrovcu.
Franjo Šarlah
KOLIKO SMO STARI P
IZ SPLOŠNEGA SEKTORJA
(N adaljevanj e:)
ISTEGA LETA SO ROJENI:
1921.	so rojeni:
Paunovič Marija, Nikolič Ivanka, Drča Karla, Groblar Angela, Grob-lar Mirko, Žemva Fanika, Cokle Franc, Zupan Kristina, Šporar Anton, Vrečko Filip, Brodnik Angela, Pistotnik Drago, Prauhart Vida, Močnik Angela, Korenji Laslo, Ploj Franc, Strasner Ivan, Molan Ludvik, Lončarevič Aleksander, Pavlovič Jože, Vaši Leopold, Bele Milena, Kvar Friderik, Žgajner Viktor, Horjak Martin, Ostrovršnilk Ivan, Kukoviča Antonija, Cmer Ladislav.
1922.	so rojeni:
Jezernik Justi, Hrastnik Jože, Bervar Mirko, Krajnc Jožefa, Ruit-
RAZPIS
Mladinska organizacija »Merx-a« prireja interno tekmovanje v šahu. Igrali bi v mesecih decembru in januarju v prostorih sindikalne dvorane na Mariborski cesti. Tekmovanje naj bi veljalo kot pregled za sestavo moštva, katero nas bi
mik Jože, Halej Marija, Vajdič Franc, Reguilj Albert, Cerle Bernarda, Romih St arniko, Ivanak Franc, Mastnak Jakob, Lipovšek Franc, Jesenšek Vinko, Matjašič Vinko, Škof Jožef, Višner Maks, Pocajt Vojko, Krajnc Marija, Križnik Vinko, Paunovič Aleksander.
1923.	so rojeni:
Žohar Marija, Žličar Marija, Vrtnih Filipina, Vodovnik Friderika, Kuzman Helena, Jesenek Cvetka, Ivanšek Lucija, Levar Antonija, Sterže Marija, Preskar Milka, Turk Zvone, Založnik Jože, Krušdč Ivam, Femc Janez, Zagoričnik Slavko, Kožuh Marija, Špes Jožef, Senica Janez, Lipar Martin, Kladnik Karolina, Lampemsberger Oto, Mikek Vin-
zastopalo na sindikalnih tekmah. Na osnovi prijav bi se dovolili o -sistemu tekmovanja in datumih srečanj. Prijave sprejema tov. Tavčar do vključno 15. 12. t. 1. na tel. štev. 32-95 ali osebno. V poštev pridejo zastopniki na območju občine Celje ne glede na starost.
Jože Tavčar
ko, Vanovšak Marija, Volavšek Ivanka, Zdolšek Karlina, Ferlan Miroslav, Rudolf Štefka.
1924.	so rojeni:
Zupanc Veronika, Mod ere Drago, Rojc Anica, Pollak Anica, Gorenjak Matilda, Pisanec Stanislav, Podrgajs Jože, Horjak Vera, Jauk Marija, Florjan Antonija, Žibolt Greta, Pod-meninšek Ana, Vajde Katarina, Ba-nošek Slavica, Terezija Zemljič, Aškerc Ferdo, Horvat Ištvan, Fele Viktor, Ferme Ivan, Vengust Antonija, Hramec Rudolf, Sinkovič Stanko, Kasesnik Statiko, Kotnik Štefan, Karner Vladimir, Pantek Ignac, Bohorč Vinko, Pečovnik Ivan, Koh-ne Slava, Zagožen Jožefa, Smrkolj Ivan.
1925.	so rojeni:
Šibanc Štefanija, Žgajner Albin, Marolt Majda, Krajnc Ida, Gradt Marta, Šemrov Ljudmila, Fišer Boris, Sadovnik Frančiška, Grahner Slavka, Grahor Vlado, Koprivnik Adolf, Knez Jerica, Leskovšek Tekla, Nedl Lenka, Hren Ivan, Vilhar Marija, Požun Albin, Kolar Magda, Žafran Drago, Jegovnik Ivan, Panič Marija, Simonič Alojz, Šegina Marija, Župane Marija, Divjak Ludvik, Cimerman Anton, Čuden Neži-ka, Atelšek Franc, Grnčarski Dim-če, Kotnik Anica, Sadar Breda, Perme Slavica, Golavšek Stanko, Razgor Jože.
1926.	so rojeni:
Godec Stanko, Strnad Ivan, Ma-žgon Jožefa, Ari Anica, Miller Angela, Volovšek Ivanka, Mislovič Marija, Mitbans Ivan, Perovec Angela, Vajt Ivan, Žavcer Elizabeta, Kolar Ludvik, Kugler Ivan, Čoki Franc, Lesjak Stanko, Jamnik Ivan, Kopitar Ivan, Škrinjar Antonija, Kitak Anica, Rovšnik Angela, Dobčnik Milka, Grahner Franc, Heric Hinko, Hrovatič Franc, Pocajt Zdenka, Kul jamski Marija, Rener Ivanka, Smuč Elizabeta, Uranjek Nada, Ku-čina Štefka, Gril Alojz, Kušmiik Viktor, Golob Adela, Vehovec Mara, Pogačnik Branko.
1927.	so rojeni:
Guzej Stanko, Hlastec Silvo, Pušnik Karlina, Jurkovšek Filip, Adri-nek Karl, čuk Ana, Ilič Ili j a, Markač Helena, Pongrac Anton, Novak Frančiška, Telban Danica, Brglez Pavla, Oderlap Ivan, Kuhalnik Julijana, Zajc Vid, Kopčič Milena, Pavline Cveto, Kotnik Peter, Britovšek Ivanka, Grabner Drago, Mohar Franc, Rajnik Marjan, Parašuh Ivan, Oplotnik Marija, Toplak Franc, Koželj Danica, Plank-o Zvon-Cmager Olga, Zupanc Ivan, Bur jan -ka, Tepež Milka, Knez Karl, Košak Ana, Žilnik Marija, Žolnir Nikolaj, Franc, Dobnik Ludvik, Drobne Da-
ari Idrinek
Med kolektivom je žalostno odjeknila vest, da je nenadoma preminul naš zvesti član delovne skupnosti Karl ADRINEK. Pokojnik je bil znan kot družbenopolitični delavec in šef prodaje na drobno področja Šentjur. Še kot direktor bivšega samostojnega podjetja »Resevna« Šentjur je vlagal vse sile za napredek trgovine na področju 'občine Šentjur, pred in po priključitvi »Resevne« pa se je prizadeval za modernizacijo trgovske mreže na svojem področju in trgovino še bolj približati potrošniku. Kot član samoupravnega organa je veliko pripomogel k razcvitu naše trgovske dejavnosti. S svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo je mnogo pripomogel k uresničitvi načel in razvojnega programa podjetja. Ne da se v kratkem iopisati vsa njegova [dejavnost in prizadevanja v letih po osvoboditvi, ko je kot aktivist bil vključen v sredino dogajanj |od izgradnje in Strjevanja oblasti do najpomembnejših družbeno ekonomskih akcij. Vsepovsod! ga srečamo kot človeka, borca za pravice delavskega razreda, trgovca in družbeno političnega delavca. Njegova nenadna smrt bo pustila pečat ne samo med njegovimi delovnimi tovariši, ampak tudi v slehernem človeku, ki ga je poznal. Pogrešali ;ga bodo ne (samo njegovi večletni sodelavci, ampak tudi mlajši člani kolektiva, ki jih je vzgajal in usposobil v dobre trgovske delavce in jim vcepljal lastnosti poštenosti in humanosti, kakor jih je imel sam.
Slava njegovemu spominu!
ŠPORT
Skrb za delovne ljudi
nilo, Jablanšek Jožica, Ledinšek Manija, Petauer Franc, Sedminek Leo-poldina, Herman Miroslav.
1928.	so rojeni:
Skamen Karl, Jug Milka, Mavrič Ivanka, Srebot Milka, Kovač Anica, Petelinšek Mira, Ravnjak Mira, Aškerc Angela, Vodopivec Maks, Plavstedner Slava, Ajitnik Viktor, Habe! Matilda, Brinovšek Jože, Koritnik Amali j a, Močnik Marij a, Hric Marija, Pravdič Ana, Lednik Mara, Cerinšek Anton, Špeglič Ivan, Go-renšek Bogomir, Vezenšek Karl, Jastrobnik Silva, Sotler Stanko, Audič Zlatka, Gornjak Marija, Jošt Franc, Globokar Franc, Oset Franc, Krajnik Franc, Bincl Angela, De-1 akorda Ivanka, Sagadin Elza, Černe Nikolaja, Fidler Marija, Ožek Martin, Lužar Rudolf, Bezenšek Franc Kukovič Ignac, Cater Pavel, Kresnik Jože, Rožič Milan, Šon Marija, Ledinek Stana, Mak Zdenka, Prekoršek Lojzka, Kralj Franc.
1929.	so rojeni:
Šuster Ljudmila, Vodeb Štefanija, Murko Rozalija, Oblak Slavka, Perko Marjeta, Gorjam Vladimir, Rozman Alojzija, Pavčnik Zlatko, Žveglič Ana, Buser Alojzija, Novak Betka, Guzaj Štefanija, Mihevc Viktorija, Šporer Frančiška, Vodeb Rozalija, Esih Amalija, Keglevič Valentin, Fale Vida, Fijavž Anton, Hric Avgust, Kordež Terezija, Podobnik Ljudmila, Jaš Vida, Tomaž Ivanka, Baloh Marija, Ocvirk Silva, Verbič Vinko, Vidmar Jože, Plemenitaš Miro, Salobir Marija, Soline Alojz, Mavsar Vinko, Mohar Fanika, Zorič Franc, Sedminek Stanko, Bevc Stanko, Gačnik Alojz, Omladič Antonija, Uratnik Maks, Kos Zdravko, Kotnik Janko, Hrustelj Rafko, Gregl Rozalija, Lesjak Marija, Selič Elizabeta, Žnidar Damica, Šraj Jože, Černjavič Anton, Tajnšek Mirko, Šeško Zdenko, Ferme Helena, Klem-bas Antonija, Zupanc Magdalena, Krajnc Ivanka.
1930.	so rojeni:
Laznik Anton, Podplatan Antonija, Obrez Edvard, Špes Olga, Špeglič Antonija, Grobiš Ivanka, Prekoršek Anton, Mišmaš Olga, Pinter Marica, Forstner Marija, Jenet Hilda, Britovšek Slavka, Mirkac Marija, Pšeničnik Slavka, Slatinek Zofija, Kos Justina, Šporin Marica, Suša Vlado, Donko Ivo, Žverk Angela, Slatinšek Olga, Vočko Francka, Kolar Marija, Vodopivec Anica, Lesjak Feliks, Pejša Vida, Zadrovec Edo, Žgajner Franc, Lovrič Edvard, Jelen Zlata, Koštomaj Leopold, Koren Franc, Šuster Angela, Zupanc Frančiška, Pavline Silvester, Korošec Bernard, Štamte Hermina, Založnik Karl, Sovinek Hermina, Debelak Vinko, Obu Franc, Zorčič Karol, Blazuta Viktorija, Jakop Anica, Jezernik Albina, Jagodič Ivan.
Sindikalna organizacija podjetja pripravlja svoj delovni program, v katerem se bo opredelila za tiste probleme, ki so v trenutni situaciji in za krajše obdobje v prihodnje neposredno pomembni za našega delovnega človeka.
S programom si bomo začrtalli uresničevanje neposrednih nalog sindikatov, sprejetih na II. konferenci slovenskih sindikatov, ki nas obvezujejo, da celotno politično aktivnost sindikata usmerimo za njihovo uresničevanje.
Kot osnovno nalogo želimo ustvariti pogoje, da bodo delavci v vsakdanji samoupravni praksi uresničevali svoje bližnje in dolgoročne cilje, med njimi pa bomo v programu postavili v ospredje:
—	uveljavitev vsebine ustavnega amandmaja v pogledu dosllednje-ga uveljavljanja v statutu napisanih načel v našo vsakodnevno prakso.
—	nadalje se bomo vključili v snovanje in sprejetje še ostalih samoupravnih aktov podjetja, s katerimi že občutno kasnimo.
—	postavili bomo zahtevo po najnižjem osebnem dohodku v leto 1970 za nekvalificiranega delavca o polnem delovnem času in 100 % doseganju delovnih rezultatov v višini 800,— din in jim tako zagotovili minimum eksistence. Sporedno pa se bo moral korigirati naš sistem nagrajevanja, da bo stimuliral strokovno zahtevna dela in zagotovil občutek poštenosti v delitvi osebnih dohodkov.
—	nadomestila za čas bolezni v bodoče ne smejo ogrožati v socialnega položaja delovnega človeka in da ga bi odvračalo od pravočasnega in učinkovitega zdravljenja. Zato sindikat postavlja zahtevo, da nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v nobenem primeru ne sme znašati manj kot 70% osebnega dohodka v tekočem latu in ne manj kot 80 %> za čas bolezni nad 30 dni.
—	v pogledu rekreacije in oddiha delavcev že ima naše podjetij e urejeno regresiranje, ki je v skladu s stališči in cilji slovenskih sindikatov. Dopolniti ga bo treba s takšnimi oblikami regresiranja, ki bodo spodbujali delavce za koriščenje letnega oddiha izven kraja bivališča. Sporedno s tem pa bomo morali nuditi več možnosti letovanja, preko organizacije podjetja.
—	financiranje stanovanjske izgradnje bomo mogli še izpopolniti, da bomo dosegli hitrejšo stanovanjsko izgradnj o. Posebno pozornost pa bo sindikat posvetil urejanju stanovanjskih razmer tistim delavcem, ki imajo nizke dohodke, velike družine in živijo
v težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
— izobraževanju znanosti in kulturi bomo posvetili vso skrb v pogledu organizacije ustreznih oblik stalnega usposabljanja samoupravi j alcev in ustvarili pogoje, da si bodo delavci, ki nimajo dokončane osnovne šole, le-to v najkrajšem času pridobili.
Zastavljene naloge pa bomo mogli uspešno opraviti le, če bomo izpolnili našo organizacijo v organizacijskem, vsebinskem in kadrovskem pogledu in se pri svojem delovanju posluževali sodobnih metod političnega dela.
Golavšek Stane
SMEH
Neki voznik tovornjaka je imel spremljevalca z govorno napako — jecljal je. Ko sta vozila po mestu ga je voznik spraševal pred križišči, če je cesta na njegovi strani prosta. Spremljevalec mu odgovori: »Ffff ... rej«. Voznik pelje skozi in mu zaradi slabega pregleda pri drugem križišču spet zastavi enako vprašanje. Spremljevalec pogleda in zajeda: »Ffff rej«. Voznik nadaljuje vožnjo skozi križišče že pri prvi izgovorjeni črki. Pripel j ata se do tretjega križišča, spremljevalec pogleda ven in že izgovori črko »f«. Voznik seveda takoj spelje in šele, ko pride do trčenja sliši, da je spremljevalec rekel: »fffffioo«.
PA ŠE TO:
V nekem ljubljanskem podjetju iso razpisali več delovnih mest snažilk z zahtevo popolne osemletke.
Zakaj ?
Zato, da bi pospravljale pomembne akte nevestnih uslužbencev z nepopolno osemletko.
MERX VESTNIK
Urejuje uredniška odbor:	Franjo
Sarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško
Naklada 1.700 izvodov.