10 •• ,.1 
LJubljana 
SloYeniJa 
STROKOVNA REVIJA 
Gozdarski westnik 
SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT 
SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 
LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 9-10 
LJUBLJANA, november-december 1991 
VSEBINA- INHALT- CONTENTS 
385 Uvodnik 
386 Jože Kure 
Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov 
s kamioni Magirus 
Fuel Consumption in Wood Assortment Transporta-
lien by means of the Magirus Trucks 
398 Franc Gašperšič 
Razmejitev med gozdnogospodarskim načrtovanjem 
ob izdelavi načrtov gospodarskih enot in gozdnogoji-
tvenim načrtovanjem 
Delimination between the Forest Managing Planning 
based on the Plans of Forest Managing Units and 
Silvicultural Planning 
402 Jože Papež 
Vloga in pomen protivetrnih nasadov 
405 Vesna Tišler, Franc Merzelj 
Pridobivanje in uporaba sladkorjev iz lesa 
406 Živan Veselič 
Odkrili smo spomenik prvi slovenski gozdarski šoli 
408 Samo Dečman 
S poti po Italiji 
412 Lado Eleršek 
Gozdna romantika 
414 Marjan Zupančič 
Pomen gozdne kronike 
417 Stališča in odmevi 
420 Strokovna srečanja 
423 Književnost 
426 Iz tujega tiska 
428 ln memoriam 
429 Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano za leto 1990 
Naslovna stran: Ivan Veber: Poslednji stražarji 
Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev 
inženirjev in tehnikov gozdarstva ln 
lesarstva Slovenije 
Uredniški svet 
mag. Zdenko Otrin -predsednik; 
mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, 
mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, 
Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan 
Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, 
mag. Dušan Robič, Danilo Škulj 
Uredniški odbor 
dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, 
dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, 
mag. Živan Veselič 
Odgovorni urednik 
Editor in chief 
mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. 
Tehnični urednik 
Aleksander Leben 
Uredništvo in uprava 
Editors address 
YU 61000 Ljubljana 
Erjavčeva cesta 15 
Žiro račun - Cur. acc. 
ZD IT GL Slovenije 
Ljubljana, Erjavčeva 15 
50101 -678-48407 
Letno izide 1 O številk 
1 O issues per year 
Letna individualna naročnina 260,00 din 
za dijake in študente 80,00 din 
Letna naročnina za delovne organizacije 
1200,00 din 
Letna naročnina za inozemstvo 40 USD 
Posamezna številka 80,00 din 
Ustanoviteljica revije je Zveza društev 
inženirjev in tehnikov gozdarstva 
in lesarstva Slovenije 
Poleg nje denarno podpira izhajanje revije 
tudi Ministrstvo za znanost ih tehnologijo 
Po mnenju republiškega sekretariata za 
prosveto in kulturo (št. 23-90 
dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne! 
davka od prometa proizvodov. 
Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 
Papirnice Vevče 
Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 
Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 
Zakon o gozdovih v parlamentu - drugič 
Pravna znanost je nedvomno obračunala s poj-
movanjem lastnine kot absolutne pravice, zlasti 
pa kot enotne pravice glede vseh stvari. Evrop-
ska pravna misel je zavrnila tradicionalno pojmo-
vanje lastnine gozdov. V skladu s sodobnimi 
ustavami in pravno teorijo omejuje vsebino last-
ninske pravice v splošnem, celinskem, pa tudi 
planetarnem interesu. 
dr. Janez Šinkovec 
Počasi se bo Zakon o gozdovih počutil v Slovenski skupščini 
domače. že lep čas je v njej v takšni ali drugačni zasnovi, v tej 
komisiji in onem odboru in tudi na zasedanju zborov. 
V sredini oktobra sta njegov osnutek obravnavali dve skupščin­
ski telesi - Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine ter 
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Omenjena komisija, s precej 
močnim zastopstvom Zelenih Slovenije, je predloženi Osnutek 
sprejela} Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, dobro zaseden s 
predstavniki KZ-LS pa ga je zavrnil. Usoda Osnutka (s predvi-
deno označitvijo drevja za posek) je postala manj gotova. 
23. oktobra je Osnutek doživel svojo drugo vsezborovsko 
promocijo in bil po številnih zapletih končno vrnjen na stopnjo 
obravnave Predloga za izdajo zakona. Kot takšen je bil v 
nespremenjeni obliki spet obravnavan v vseh zborih in bil sprejet. 
Odprla so se mu vrata k (ponovni) razpravi na nivoju Osnutka. 
Ubogi Zakon, gozd in gozdarji! Toda delo ni zaman in tudi 
škoda v gozdovih je dobila svojo vlogo} če že ni šlo brez nje. 
Pod težo letošnjih izkušenj o ravnanu nekaterih lastnikov z 
gozdom, tolmačenja uglednih pravnikov o preživelosti pojmova-
nja lastnine kot absolutne pravice in številnih drugih argumentov 
je slovenska javnost počasi vendarle pričela dojemati konserva-
tivnost} nepravičnost in neupravičenost zahtev nekaterih lastni-
kov gozdov oziroma njihovih predstavnikov po njihovi absolutni 
lastnini nad gozdom. Javnosti je vendarle postalo očitno. da so 
med lastniki gozdov tudi takšni, ki bi lastništvo nad gozdom 
grobo izrabili. Zakon mora zagotoviti strokovno ravnanje z vsemi 
gozdovi. 
Urednik 
G. V. 9-10/91 385 
GDK: 375.5 
Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov 
s kamioni Magirus 
Jože KURE* 
Izvleček 
Ku re, J.: Poraba goriva pri prevozu gozdnih 
lesnih sortimentov s kamioni Magirus. Gozdarski 
vestnik, št. 9-10/1991 . V slovenščini, cit. lit. 40. 
Pri prevozu lesa vplivajo na porabo goriva 
predvsem trije dejavniki, to so: cesta, vozilo in 
voznik. Od njih je najvplivnejša cesta s svojimi 
značilnostmi, predvsem z naklonom v smeri vož~ 
nje. Vpliv voznika pa je večji od vpliva vozila. 
Pri prekladanju smo ugotovili, da na porabo 
goriva vplivajo predvsem : sortiment, nakladalnik, 
število kosov in število prijemov. Najvplivnejši 
dejavnik je sortiment. 
Ključne besede: prevoz lesa, prekladanje lesa, 
cesta, gorivo. 
1. UVOD 
Čeprav sta prevoz in prekladanje lesa v 
zadnjih 20-30 letih tako v svetu kot pri nas 
tehnološko zelo napredovala, predstavljata 
oba v Sloveniji še vedno okoli 20% direkt-
nih stroškov pridobivanja lesa. Med stroški 
prevoza pa je vsekakor eden izmed po-
membnih strošek pogonskega goriva- plin-
skega olja. Pri Gozdnem gospodarstvu 
Novo mesto je ta v direktnih stroških pre-
voza lesa s kamioni od 20-25%. Na porabo 
goriva pri prevozu, bodisi po gozdnih bodisi 
po javnih cestah, pa vpliva vrsta dejavnikov. 
Le-ti so po večini drugačni od tistih v 
običajnem špedicijskem cestnem prometu. 
Prispevek k racionalizaciji porabe pogon-
skega goriva pri prevozu in prekladanju 
lesa naj bi bila tudi raziskava: >>PORABA 
GORIVA PRI PREVOZU GOZDNIH LE-
SNIH SORTIMENTOV S KAMION! MAGI-
* Spec. J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo-
darstvo Novo mesto, 68000 Novo mesto, Gub-
čeva 15, Slovenija 
386 G. V. 9-10/91 
Synopsis 
Kure, J .: Fuel Cansumption in Wood Assort-
ment Transportation by Means of the Magirus 
Trucks. Gozdarski vestnik, No. 9-10/1991. ln 
Slovene, lit. quot. 40. 
Three factors have the main influence on fuel 
consumption in wood assortment transportation. 
These are: the road, the vehicle and the driver. 
The road with all its characteristics, first of all the 
slope in the riding direction, is of greatest impor-
tance among them. The influence of the driver is 
greater than that of the vehicle. 
It was established that in reloading fuel con-
sumption is first of all influenced by: the assort-
ment, the loader, the number of pieces and the 
number of grips, the wood assortment being of 
the greatest importance. 
Key words: wood transportation, wood relo-
ading, the road, fuel. 
RUS«, katere povzetek podajam v nadalje-
vanju. 
2. CILJ RAZISKAVE IN METODIKA 
DELA 
V raziskavi, ki smo jo izvedli na območju 
Gozdnih gospodarstev Postojna in Novo 
mesto, smo skušali ugotoviti dejansko -za 
gozdarske razmere - eksploatacijsko po-
rabo goriva in dejavnike, ki vplivajo na 
porabo goriva pri prevozu in prekladanju 
lesa, in sicer: 
1 . Porabo goriva pri prevozu gozdnih 
lesnih sortimentov v časovni enoti-litrih na 
uro in v enoti opravljenega dela - prevo-
žene poti-litrih na 1 OO km vožnje z gozdar-
sko transportnimi kompozicijami (GTK) ka-
mionov Magirus-Deutz, vse v odvisnosti od 
vpliva vozila oziroma moči motorja, stanja 
oziroma vpliva ceste in vpliva voznika ozi-
roma njegove tehnike vožnje. 
2. Porabo goriva pri prekladanju lesa 
(nakladanje in razkladanje), premikih in 
obračanju vozila ter pri pripravljalno-za-
Kategorije in pomen znakov za kakovost cest 
1 - javne asfaltne ceste, 3 - gozdne asfaltne ceste, 
2 javne makadamske ceste, 4 - gozdne makadamske ceste. 
Grafična označba kakovosti ceste Pomen označbe -
vertikalno honzontalno kakovosti ceste 
-kakovosti 1-4 
neovinkasti cestni odseki 
(ravni v horizontalni smeri): 
1 z izrazit im vzponom 
2 - z izrazitim padcem 
3 - ravno- izrazit ni niti 
vzpon niti padec 
4 - valov ita cesta (vzpon 
in padec se hitro 
menjavata) 
kakovosti 5-8 
ovinkasti cestni odseki 
(ovinkasti v horizontalni 
smeri): 
5 - z izrazitim vzponom 
6 - z izrazitim padcem 
7 - ravno- izrazit ni niti 
vzpon niti padec 
(kar zaznava oko) 
8 - valovita cesta 
(vzpon in padec se hitro 
menjavata) 
ključnih delih omenjenih GTK v odvisnosti 
od voznika, sortimenta, nakladalnika in dru-
gih vplivov. 
V raziskavi smo, po zato posebej izdelani 
metodiki dela, merili in proučevali porabo 
goriva- plinskega olja ,>treh tipov Magiru-
sovih vlečenih vozil: 256 M 26 FAK 6x6 
(MAG 256), 270 D 26 FAK 6x6 (NAG 270), 
310 D 26 FAK 6x4 (NAG 310)« v gozdar· 
sko transportni kompoziciji - kamion z 
dvoosno pol prikolico - neto 22 t. 
vožnja navzgor ravno 
vožnja navzdol ravno 
vožnja po ravnem z rahlimi kri-
vinami, ki še ne omejujejo hitrosti 
vožnja po hitro menjajočih se 
kratkih odsekih navzgor, navzdol 
in ravno 
vožnja navzgor z močnejši mi 
horizontal nimi krivinami, kjer mora 
voznik zaradi krivi ne zmanjšati 
hitrost- prestaviti 
vožnja navzdol z močnejšimi 
horizontalnimi krivinami, kjer mora 
voznik zaradi krivine zmanjšati 
hitrost- prestaviti 
vožnja po ravnem z močnejšimi 
horizontalni mi krivinami, kjer 
mora voznik zaradi krivine 
zmanjšati hitrost- prestaviti 
vožnja po cesti z vertikalnimi 
in horlzontalnimi krivinami, 
kjer je potrebno spreminjati vozno 
hitrost- prestaviti. 
Za prekladanje lesa je bil kamionom za 
kabino montiran hidravlični nakladalnik Liv 
- Postojna ali Jonsereds - Švedska, z 
dvižna močjo od 60-IOOkNm. Med snema-
njem porabe goriva je bilo prepeljano z 
omenjenimi GTK po skupno 894 km cest v 
208 vožnjah (ciklih) 4289 m3 lesa iglavcev 
in listavcev. Naloženega je bilo 4289, razlo-
ženega pa 2231 m3 lesa. Razliko 2058 m3 
so razložili vi!ičarji in mastni žerjavi na 
skladiščih. 
G. V. 9·10/91 387 
Pri proučevanju prevoza smo vse ceste 
razdelili glede na kakovost vozišča (m~ka~ 
dam, asfalt, javna in gozdna cesta) naJpreJ 
na 4 kategorije, le-te pa glede na značilnost 
osi cest (nagib, ravno, valovito, ovinkasto) 
v nadaljnjih 8 stopenj kakovosti cest, kar 
da v končni kombinaciji 32 kakovosti cest. 
(Glej kategorije in pomen znakov kakovosti 
cest). Glede na majhne razlike .med ~~ka­
terimi kakovostmi cest v nekatenh znactlno-
stih vožnje (dosežene hitrosti, poraba go-
riva ipd.) smo določene kakovosti cest po-
zneje druževali. Prevozne razdalje so zna-
šale 20-25 km, vzdolžni nakloni cest pa do 
8% izjemoma tudi nad 1 O%. 
Pri prekladanju lesa smo ves naložen in 
razložen les združevali v 5 skupin sortimen-
tov (preglednica 3). Dolžine sortime:1tov so 
znašale pretežno 8-1 Om. 
Pri obdelavi podatkov snemanja smo tako 
pri prevozu kot prekladanju lesa ugotavljali 
predvsem povprečja, opozorili in prikazali pa 
smo ob tem tudi na razpone oziroma odsto-
pEmja od povprečja. Pri obdelavi- izračuna­
vanju podatkov prekladanja smo poleg pov-
prečij ugotavljali tudi skupno (multiplo) kore-
lacija med porabo goriva in nekaterimi dejav-
niki. 
3. ZAKLJUČKI RAZISKAVE 
Raziskava porabe goriva pri prevozu in 
prekladanju lesa je potrdila domnevo, da na 
porabo goriva pri teh opravilih vplivajo na-
slednji dejavniki: 
l. Pri prevozu lesa: 
- vozilo s svojimi značilnostmi motorja, 
prenosnim razmerjem in stanjem brezhibno-
sti, 
- cesta, po kateri vozimo z vozilom, 
· - operacija (prazna in polna vožnja), 
- voznik s tehniko vožnje. 
11. Pri prekladanju lesa: 
- režim obratovanja (število obratov) mo-
torja - voznik, 
- sortiment s svojimi karakteristikami, 
- dvigalo - nakladalnik, 
- drugi dejavniki (čas prekladanja, masa 
tovora, število prijemov in število kosov v 
tovoru). 
Diagram 1: Povprečna poraba goriva. pri pre~ladanju lesa, pr~pravljalno-zaključnih delih, 
premikih in obračanju v 1/h v odvisnosti od stevlla obratov motoqa 
11 
10 
9 
8 
7 
6 
5 
4 
3 
2 
1/h N1 - poraba goriva v 1/h . 
01- število obratov motorja v 1/100 m1n MAG 256 
/ 
/ 
/ 
/ 
/ ---.----:----
/ 
/ 
/ 
//"" 
MAG 310 
MAG 270 
--/ -----/ 
270-----~ 
310~__..-/ 
256/ 
10 11 i2 13 
Enačbe 
MAG-D 256 N1 = -3,3284 + 0,7571 01 
MAG-D 270 NI = 1,9798 ...,.. 0,3982 01 
2 MAG-D 3'10 Ni = -0,6930 + 0,7373 01 - 0,0093'16 01 
14 '15 16 17 iS 19 20 
število obratov motorja 
388 G. V. 9-10/91 
01 
3.1 . Pomembnejše ugotovitve o porabi 
goriva pri prevozu lesa 
Na porabo goriva pri prevozu lesa značilno 
vplivajo vsi trije, v raziskavi o prevozu obrav-
navani dejavniki. To so: vozilo, cesta in 
voznik. Vsi trije dejavniki delujejo hkrati in v 
več smereh. V nadaljevanju bomo njihove 
vplive poskusili prikazati ločeno. 
Vpliv vozila in motorja 
Med obravnavanimi tipi Magirusovih vozil 
(MAG 256, MAG 270, MAG 31 O) pri prekla-
danju, premikih in obračanju in pri priprav-
ljalno-zaključnih delih, kjer motor obratuje v 
mejah optimalnega območja delovanja mo-
torja (diagram 1 ), to je v zelenem polju 
števca obratov motorja, nismo ugotovili za-
radi vpliva motorja značilnih razlik v porabi 
goriva v enoti časa (1/h). V sredini optimal-
nega območja smo ugotovili razliko 1-8%. 
Po informacijah proizvajalca TAM pa so 
razlike v porabi goriva celo med vozili enakih 
tipov do 10%. V teh mejah so tudi naše 
ugotovitve. V naši raziskavi smo zato upošte-
vali, da porabijo vsi trije obravnavani tipi 
MAG vozil enako količino goriva v 1/h. 
Vpliv ceste 
1. Največji vpliv na porabo goriva pri 
prevozu lesa ima cesta s svojimi karakteri-
stikami, predvsem z naklonom v smeri 
vožnje. Pretežni del gozdarskega prevoza 
na obravnavanem območju, okoli 90-95 
odstotkov, domnevamo pa, da tudi na ob-
močju Slovenije, se opravlja po ovinkastih 
cestah z izrazitim vzponom in padcem. 
2. Vožnja navzgor pomeni vedno občutno 
večjo porabo goriva kot vožnja navzdol, 
tako v 1/h kot v 1/1 OO km vožnje in tako pri 
prazni kot pri polni vožnji (pregl. 1, diagram 
2 in 3). 
3. Povprečna poraba goriva pri vožnji 
navzgor (polna in prazna), če jo primerjamo 
v časovni enoti (1/h), pomeni 3 do 6-krat 
večjo porabo kot vožnja navzdol (diagram 
2). če jo primerjamo za enoto prevožene 
poti (1/1 OO km), pa so te razlike (navzgor : 
navzdol) še večje, 4 do 8-krat (diagram 3). 
Znotraj povprečja so razlike še večje. 
Prevoz lesa s konjsko vprego- voz »šinar«. Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Brezova reber 1960. 
Foto: J. Kure 
G. V. 9-10/91 389 
1/h 
40 
.------ 36,6 
r--- 33,9 
30 
.--
f--- .--
20 .------
10 .-- 10,6 
f-- 5,8 
2 2 3 4 3 4 
prazna vožnja polna vožnja prazna vožnja polna vožnja 
Diagram 2: Povprečna poraba goriva (1/h) glede na vpliv naklona ceste 
1 -gor 
2- dol 
3- ravno 
4- valovito 
Sodoben prevoz lesa- kamion Magirus z dvoosno polprikolico. Gozdno gospodarstvo Novo mesto 
1989. Foto: J. Ku re 
390 G. V. 9·10/91 
1/100 km 
180 1 
160 
140 
120 
100 
BO 
so 
40 
20 
-112 
1--30 
1 
2 
prazna vožnja 
,- 166 
l" 
2 
polna vožnja 
:---
-
3 4 
prazna vožnja 
r--
-
3 4 
polna vožn)a 
1 gor 
2- dol 
3- ravno 
4- valovito 
Diagram 3: Povprečna poraba goriva (1/1 OO kr:n) glede na vpliv naklona ceste 
Preglednica 1 . Povprečna poraba goriva glede na vpliv vzdolžnega naklo na ceste 
Enota Naklon ceste in poraba goriva Vožnja mere gor dol ravno valovito 
?- '\.- ~-
prazna 1/h 33,9 10,6 24,9 22,5 
polna 36,6 5,8 20,9 22,9 
povprečje skupaj 34,5 6,5 22,7 22,7 
prazna l/100km 112 30 63 56 
polna 166 21 60 66 
povprečje skupaj 121 23 62 61 
? - -vožnja navzgor z močnejšimi horizontalnimi krivinami 
'\. - - vožnja navzdol z močnejšimi horizontalnimi krivinami 
~ - vožnja po ravnem z močnejšimi horizontalnimi krivinami 
vožnja po valoviti cesti z vertikalnimi in horizontalnimi krivinami 
4. Kakovost vozišča- kategorija (asfalt, 
makadam) vpliva na pogoje vožnje in s tem 
na porabo goriva, vendar veliko manj kot 
naklon ceste. Razlike v porabi goriva zaradi 
kakovosti vozišča znašajo do 20 %. Kako~ 
vost vozišča malo vpliva na porabo goriva 
v časovni enoti (1/h), veliko bolj pa na 
porabo goriva na enoto prevožene poti 
(l/100km). 
5. Poraba goriva po ravnih in valovitih 
cestah je enaka (pregl. 1, diagram 2 in 3). 
6. V okviru prikazanega vpliva ceste na 
porabo goriva je vedno navzoč tudi vpliv 
voznika in njegove tehnike vožnje, kar pa 
nekoliko zamegljuje vpliv same ceste. 
Vpliv prazne oz. polne vožnje na porabo 
goriva 
1. Za vse snemane tipe Magirusovih 
vozil in za vse kvalitete cest smo ugotovili 
naslednjo povprečno porabo goriva: 
G. V. 9·10/91 391 
- pri prazni in polni vožnji 
skupaj 22 1/h ali 67 1/1 OO km 
- pri prazni vožnji 22 1/h ali 77 1/1 OO km 
- pri polni vožnji 17 1/h ali 57 1/1 OO km 
Odstopanja od povprečij so na posame-
znih cestah in pri posameznih voznikih zelo 
velika - večkratna. Odstopanja - razponi 
porabe- so pri polni vožnji večja. 
2. Pri prazni vožnji je poraba goriva v 
povprečju vedno večja kot pri polni. 
Tako je povprečna poraba goriva pri prazni 
vožnji v 1/h za okoli 60%, v 1/1 OO km pa za 
okoli 30% večja od porabe pri polni vožnji. 
Vzrok za to je posebnost in značilnost 
gozdarskih prevozov v hribovitih predelih, 
ko vozimo tovor pretežno s hriba v dolino. 
Vpliv voznika 
Dosedanja kot tudi naša proučevanja o 
vplivu voznika na porabo goriva pri vožnji 
kažejo, da imajo vozniki motornih vozil s 
svojim načinom in tehniko vožnje odloču­
jočo vlogo na porabo pogonskega goriva. 
1. Voznik s svojo tehniko vožnje lahko 
znatno vpliva na porabo goriva pri prevozu 
lesa. Voznikovo tehniko vožnje pa karakte-
rizirajo: 
- količina plina oziroma število obratov 
motorj~, pri katerih običajno vozi oziroma 
pri katerih prestavlja (pretika) v drugo na-
slednjo prestavo; 
- način pospeševanja vozila; 
- način zaviranja vozila; 
- pogostost prestavljanja. 
2. Voznik najbolj vpliva na porabo goriva 
s številom obratov motorja prek stopalke 
za plin. Le-to pa je precej različno pri 
vsakem posameznem vozniku pri prazni in 
polni vožnji po vseh kategorijah in naklonih 
cest. 
3. Raziskava vpliva voznika na porabo 
goriva pri nadoptimalnih obratih motorja pri 
nadoptimalnih obratih motorja pri polni vož-
nji navzgor po makadamskih gozdnih in 
javnih cestah (pregl. 2, diagram 4) je poka-
zala: 
Diagram 4: Poraba goriva pri posameznih voznikih pri nadoptimalnih obratih motorja pri polni 
vožnji navzgor po makadamskih gozdnih in javnih cestah 
1/100 km 
250 
200 
150 
100 
50 
392 G. V. 9-10i91 
10 20 
o 1 
o 2 
o 4 o 3 
o 8 
o 5 
30 40 50 60 70 80 90% 
odstotek nadoptimalnih obratov motorja 
Preglednica 2: Poraba goriva pri posameznih 
voznikih pri nadoptimalnih obratih motorja pri 
polni vožnji navzgor po makadamskih gozdnih 
in javnih cestah 
Delež 
nadopt. Poraba 
Voznik Vozilo obratov goriva 
motorja l/100km 
% 
1 MAG256 81 261 
2 MAG256 82 243 
3 MAG256 85 187 
4 MAG270 69 101 
5 MAG270 53 143 
6 MAG270 
7 MAG310 
MAG310 75 170 
velike razlike v porabi goriva med po-
sameznimi vozniki, tudi do razmerja (za-
okroženo) 1 : 2; 
- velike razlike v porabi goriva med po-
sameznimi vozili enal<ih tipov (gre za vpliv 
voznika na porabo goriva) ; 
- zvezo med porabo goriva in številom 
obratov motorja. Z večanj em števila obratov 
motorja zelo hitro narašča poraba goriva, 
npr. 1/100 km. 
4. Pri raziskavi vpliva voznika na porabo 
goriva smo še ugotovili: 
- večina voznikov vozi pri vožnji navzgor 
pri visokih obratih motorja in skoraj pre-
težno pri nadoptimalnih (okoli 2/3 časa); 
- ker vozi večina voznikov navzgor, 
delno pa tudi navzdol, z visokimi obrati 
motorja, pretežno pa z nadoptimalnimi, po-
rabe goriva pri tem pa so zelo visoke, 
sklepamo, da večina voznikov ne uporablja 
povsem ustrezne tehnike vožnje. 
Potrebno bi bilo torej ugotoviti pravilno 
tehniko vožnje in priporočati vožnjo pre-
težno v optimalnem območju delovanja mo-
torja - zeleno polje tahografa. Smotrno bi 
Diagram 5: Povprečni produktivni časi prekladanja po sortimentih 
minit 
c---
1 - oblovina iglavcev v lu bju 
2 hladi iglavcev v lubju 
3 drug tehnični les iglavc .- 4 - hladi listavcev --
5 - dolgi industrijski les list 
1,5 
ev (obeljen) 
avcev-goli 
,.---
.--
1,0 -f-
1-
c--- ~ 
.----
-r- - 1---0,5 
2 3 4 5 1 2 3 4 5 
SORTIMENT 
NAKLADANJE RAZKLADANJE 
G. V. 9·10/91 393 
bil tudi motivirati voznike za zmanjšanje 
porabe goriva. 
3.2. Pomembnejše ugotovitve o porabi 
goriva pri prekladanju (nakladanje in 
razkladanje) lesa 
Na porabo goriva v okviru opravil prekla-
danja lesa vplivajo v večji ali manjši meri 
naslednji dejavniki: 
- režim obratovanja motorja - voznik, 
- sortiment s svojimi karakteristikami, 
- dvigalo - nakladalnik, 
- drugi dejavniki (čas prekladanja, šte-
vilo prijemov in število kosov v tovoru, 
način zlaganja). 
Vpliv režima obratovanja motorja -
voznik 
1 . Med številom obratov motorja in po-
rabo goriva v enoti časa (1/h) je tesna zveza 
(diagram 1 ). Z večanj em števila obratov 
motorja narašča poraba goriva (1/h). Vozniki 
prek števila obratov motorja pri prekladanju 
lesa sicer vplivajo na porabo goriva, vendar 
manj kot pri prevozu lesa. Med preklada-
njem namreč dela motor vozila z enakomer-
nejšimi obrati - več ali manj v intervalu od 
1300-1500 obr./min, pretežno pa z okoli 
1400 o br ./min. 
Vpliv sortimenta, produktivnega časa in 
drugih dejavnikov 
V okviru sortimenta smo proučevali po-
rabo goriva v 1/h, 1/t in lip (prijem). 
1. Sortiment je v okviru prekladanja naj-
vplivnejši dejavnik, ki s svojimi značilnost­
mi, kot so: masa, gostota, debelina, dolžina 
ln oblika, vpliva na produktivni čas prekla-
danja in zato tudi na porabo goriva (l/t; 1/p; 
1/tovor). 
2. Med porabo goriva in produktivnim 
časom prekladanja je tesna zveza. Poraba 
goriva in produktivni čas nakladanja sta si 
pri vseh sortimentih v značilni linearni kore-
lacijski zvezi. 
3. Produktivni časi prekladanja, s tem pa 
seveda tudi poraba goriva, se po sortimen-
tih in nakladalnikih, predvsem v odvisnosti 
od sortimenta, zelo razlikujejo. Večji raz-
poni so pri nakladanju. Pri razkladanju pa 
so bolj izenačeni (diagram 5). V povprečju 
je znašal čas nakladanja za vse sortimente 
1,24 minit, razkladanja pa 0,56 minit 
(pregl. 3, diagram 5). 
Na produktivni čas nakladanja vpliva tudi 
število kosov in način zlaganja (rampanja) 
sortimentov. število mest nakladanja na 
sam produktivni čas nakladanja ne vpliva. 
Hlodi listavcev zahtevajo povprečno naj-
krajši, dolgi industrijski les listavcev- goli, 
pa povprečno najdaljši produktivni čas pre-
kladanja (pregl. 3, diagram 5). 
4. Povprečna poraba goriva v 1/h za vse 
sortimente znaša tako pri nakladanju kot 
razkladanju 7,5 1/h. Po sortimentih in nakla-
dalnikih pa se sicer giblje, kot posledica 
različnega režima obratovanja motorja, hi-
Preglednica 3 : Produktivni časi prekladanja po sortimentih in nakladalnikih 
Nakladanje Razkladanje Skupaj 
nakladalnik nakladalnik povprečno 
Sortimenl Javor- Javor- Jon se- po v- Javor- Javor- Jon se- po v- nakladanje+ 
nik-6 nik-9 reds E prečno nik-6 nik-9 reds E prečno razkladanje 
trajanje v minit trajanje v minit minit 
Oblovina iglavcev 
v lubju 1,22 0,97 1,05 0,63 0,61 0,62 1,67 
Hlodi iglavcev v lubju 0,91 1,20 1,11 0,55 0,46 0,49 1,60 
Drug tehnični les iglavcev 
(obeljen) 1,93 1,17 1,55 1,52 0,52 0,53 0,55 2,07 
Hlodi listavcev 0,81 1,04 0,94 0,51 0,36 0,45 1,39 
Dolgi industrijski les listavcev 
goli 2,50 1,64 1,41 1,72 1,02 0,60 0,42 0,62 2, 34 
Vsi sortimenti povprečno 1,58 1,08 1,25 1,24 1,00 0,58 0,44 0,56 1,80 
394 G. V. 9-10/91 
dravlične črpalke pa tudi odgona - izvoda 
iz menjalnika, v širokem intervalu (od 5 do 
9 1/h) (preglednici 4, 5). 
5. Povprečna poraba goriva v 1/t znaša 
za vse sortimente ne glede na tip nakladal-
nika pri nakladanju O, 161/t, pri razkladanju 
pa 0,071/t. Med sortimenti so razlike v 
porabi goriva velike. Pri razkladanju je po-
raba goriva za okoli polovico manjša (pre-
glednici 4, 5). 
6. Povprečna poraba goriva v 1/p (prijem) 
pri nakladanju znaša za vse sortimente ne 
glede na tip nakladal nika o, 1 o 1/p. Pri raz-
kladanju pa za okoli polovico manj 0,06 1/p 
(preglednici 4, 5). 
7. Poraba goriva na enoto mase (1/t) je 
linearno odvisna od produktivnega časa 
prekladanja (min/t) in obratno sorazmerno 
z maso prijema (tip). 
8. Med porabo goriva pri prekladanju 
lesa in med dejavniki kot so: čas naklada nja 
in razkladanja, masa tovora, število prije-
mov in število kosov pri prekladanju, ob-
staja močna korelacijska zveza. Izraža jo 
skupni multipli korelacijski koeficient, ki 
Preglednica 4: Poraba goriva pri nakladanju lesa 
Nakladalnik Skupaj 
Sorti me nt Javornik-S Javornik-9 Jonsereds E povprečno 
1/h lit 1/p 1/h 1/t 1/p 1/h 1/t 1/p 1/h lit 1/p 
Ob lovi na 
iglavcev v lubju 8,8 0,18 o, 11 8,0 0,12 0,09 8,3 0,14 0,10 
Hlodi 
iglavcev v lubju 6,9 0,10 0,10 7,1 0,14 0,11 7,1 0,13 0,11 
Drug tehnični les 
iglavcev (obeljen) 8,4 0,27 0,10 7,9 0,15 0,10 7,0 0,18 0,10 7,6 0,19 0,10 
Hlodi listavcev 7,9 0,11 0,10 5,4 0,09 0,08 6,5 0,10 0,09 
Dolgi industrijski les 
listavcev- goli 8,4 0,35 0,13 7,9 0,20 O, 11 6,8 0,16 0,10 7,6 0,22 0,11 
Vsi sortimenti 
povprečno 8,6 0,23 0,12 7,6 0,14 0,10 6,6 0,14 0,10 7,5 0,16 0,10 
Preglednica 5: Poraba goriva pri razkladanju lesa 
Nakladalnik Skupaj 
Sortiment Javornik-6 Javornik-9 Jonsereds E povprečno 
1/h 1/t 1/p 1/h 1/t 1/p 1/h 1/t 1/p 1/h 1/t 1/p 
Oblovina iglavcev 
v lubju 9,1 0,10 0,07 8,1 0,07 0,07 8,4 0,08 0,07 
Hlodi iglavcev 
v lubju 5,8 0,05 0,06 7,1 0,06 0,05 6,8 0,06 0,06 
Drug tehnični les 
(obeljen) 8,3 0,07 0,08 6,4 0,06 0,06 7,2 0,07 0,06 
Hladi listavcev 8,0 0,07 0,06 5,3 0,03 0,03 6,5 0,05 0,05 
Dolgi industrijski les 
listavcev -goli 8,7 0,15 0,08 8,4 0,08 0,07 7,2 0,05 0,06 8,0 0,08 0,07 
Vsi sortimenti 
povprečno 8,8 0,13 0,08 7,9 0,07 0,07 7,0 0,05 0,05 7,5 0,07 0,06 
G. V. 9-10/91 395 
znaša : pri naklada nju R = 0,84; pri razkla-
danju R = 0,89. 
Vpliv dvigala- nakladalnika 
Nakladalnik je s svojimi tehničnimi last-
nostmi pomemben dejavnik pri prekladanju 
lesa. Z velikostjo prijema (p) izraženega z 
maso t/p vpliva na porabo goriva pri nakla-
danju in pri razkladanju lesa. 
1. Povprečna velikost prijema (t/p) znaša 
pri nakJadanju ne glede na sortiment in 
nakladalnik O, 72 tip, pri razklada nju pa 
1,03t/p. Razponi v velikosti prijema, pred-
vsem v odvisnosti od sortimenta pa so zelo 
veliki in so v razmerju do 1 : 3. 
Velikost prijema (t/p) pri prekladanju lesa 
je razen od sortimenta odvisna tudi od 
njegove poravnanosti in kakovosti rampe, 
od tehničnih lastnosti nakladalnika - na-
zivne dvižne moči, pa tudi od spretnosti 
voznika - upravljalca dvigala. Poraba go-
riva in velikost prijema sta si v obratnem 
sorazmerju. 
, 3. Z večanjem nazivne dvižne moči 
(kNm) nakladalnika se veča tudi masa pri-
jema (tip) kar vpliva na manjšo porabo 
goriva. Nakladalniki z nazivno dvižna močjo 
90-100 kNm imajo v primerjavi z nakladal-
niki z nazivno dvižna močjo 60 kNm 30-
40% manjšo porabo goriva za enoto sorti-
menta (4). 
Poraba goriva pri pripravljalno-
zaključnih delih in pri premikih in 
obračanju vozila 
1 . Za premike in obračanje ter za pri-
pravljalno-zaključna dela vozila in nakla-
dalnika porabijo obravnavana Magirusova 
vozila povprečno okoli 71/h goriva. Največ 
okoli 81/h porabijo za premike in obračanje 
vozila. Za pripravo vozila in nakladalnika 
porabijo okoli 61/h, za zaključno delo pa 
okoli 51/h. 
2. Poraba goriva pri premikih in obrača­
nju vozila je večja, pri pripravljalno-zaključ­
nih delih vozila in dvigala pa manjša od 
porabe goriva pri prekladanju v l/h. 
4. SKLEPNA UGOTOVITEV 
· Vse v raziskavi navedene ugotovitve se 
ujemajo z ugotovitvami podobnih raziskav 
396 G. V. 9·10/91 
nekaterih znanih avtorjev, kot so: prof. dr. 
Bojanin, prof. dr. Sever, prof. dr. Rebula, 
dr. Košir in nekaterih drugih. 
LITERATURA IN VIRI 
1. Bleje, M., 1969: Stitistične metode v gozdar-
stvu in lesarstvu , Ljubljana 1969. 
2. Bojanin, S., 1984: Problematik des Holztran-
sportes mittels der Lastkraftwagen, 18. lnternatio-
nales Symposium in Hanne, Norvegen 1984. 
3. Bojanin, S., 1985 : Kom pa racija prijevoza 
trupaca pomoču kamiona i kamiona s prikolico, 
šumarski list 99 (1 985) (s. 137-150), Zagreb. 
4. Dobre, A. , 1980: Odprtost gozdov v Slove· 
niji, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 
Ljubljana i 980. 
5. Garner, G. J ., 1978: Wind Tunnel Test of 
Devices for Reducing the Aerodynamic Drag of 
Lagging Trucks, FERIC, TR - 27. 
6. Goljar, M., 1977 : Motorna vozila, Ljubljana 
1977. 
7. Godnov, J., 1978: Kamioni za prevoz gozd· 
nih sortimentov in njihova oprema, Poslovno zdru-
ženje GGO, Ljubljana 1978. 
8. lgrčič, V., 1983 : Ocjena potrošnje goriva za 
pogon strojeva u iskorištavanju šuma Hrvatske u 
1983 godini, Zbornik radova savjetovanja : Meha· 
nizacija šumarstva u teoriji in praksi, Opatija 1983. 
9. Hafner, F., Mihač, 8., 1968 : Mehanizovani 
transport drvela, Beograd 1968. 
10. Heski, T., 1977: Mogučnost primjene i 
ekonomičnost rada kamiona s hidrauličnom diza-
licom na prijevozu drvnih sortimenata s obzirom 
na relaciiu prijevoza i nosivost kamiona, magistar-
ski rad, S. F. Zagreb, Vrbovsko 1977. 
11. Iveco Magi rus, 1985: Ekonomična vožnja, 
prevod iz nemškega teksta, »Die sparsame tour" 
Iveco Magirus št. 265, 1985. 
12. Košir, B., 1983 a: Usporedjenje efikasnosti 
utovara i istovara drva četinjača s nekim domačin 
i uvezenim hidrauličkim dizalicama. Zbornik ra-
dova savjetovanja Mehanizacija šumarstva u teo-
riji i praksi, Opatija 1983. 
13. Košir, 8 ., Krivec, A., 1983 : Nakladanje in 
razkladanje dolgega lesa iglavcev s hidravličnimi 
nakladalnimi napravami, IGLG, Ljubljana 1983. 
14. Krivec, A., 1972: Mehanizirana nakladanje 
pri prevozu lesa, Ljubljana 1972. 
15. Krivec, A., 1973: Temelji znanstvene orga-
nizacije dela v gozdni proizvodnji - skripta, BF 
VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1973. 
16. Kure, J., 1982: Primerjava ekonomičnosti 
prevoza lesa z različnimi kamioni in sestavami 
kamionov s polprikolicami, Zbornik gozdarstva in 
lesarstva, št. 20, Ljubljana 1982. 
17. Kure, J ., 1987: Poraba goriva pri prevozu 
gozdnih sortimentov, GV 45 (1987), št. 3, s. 120. 
1 B. Lechpammer, T., 1985 : Priručnik za hi-
drauličke dizalice, HIAB-FOCO, 2. izdanje, Rudar 
Zagreb 1985. v 
19. Maass, H., 1983: Studija o vplivu karak1e-
ristike menjalnika, vrtilnega momenta in speci-
fične porabe goriva, na porabo goriva pri vožnji 
v zvezi z vozno potjo (itinerarjem) in načinom 
vožnje. Posvetovanje Jugoslovanskega društva 
za motorje in vozila, Zbornik saopčenja, Opatija 
1983. 
20. Marold, B., 1980: Racionalizacija potrošnje 
pogonskog goriva u prijevozu, Mehanizacija šu-
marstva 1980!7 -8 Zagreb. 
21. Marold, 8., 1981: Primjena elektroničke 
obrade informacija u cestovnom prometu na te-
melju uložka tahografa, Zbornik radova seminara 
mjeriteljstva u mehanizaciji šumarstva, Mehaniza-
cija šumarstva 1981/3 Zagreb. 
22. Marold, B., 1982 a: Izbor privrednih motor· 
nih vozila i opreme sa stanovišta racionalne 
eksploatacije, Mehanizacija šumarstva 198217-8, 
Zagreb. 
23. Marold, B., 1982 b: Vozač- osnovni faktor 
racionalne eksploatacije privrednih motornih vozi-
la, Mehanizacija šumarstva 7 (1982) 9-10 (s. 
248-258), Zagreb. 
24. Marold, 8., 1983 a: Normiranje potrošnje 
pogonskog goriva u cestovnom prometu, Zbornik 
radova savjetovanja: Mehanizacija šumarstva u 
teoriji in praksi, Opatija 1983. 
25. Marold, 8., 1983 b: Tehnika upravljanja 
motornim vozil ima u cestovnom prometu, Zbornik 
radova savjetovanja: Mehanizacija šumarstva u 
teoriji i praksi, Ogatija 1983. 
26. Marovič, S., 1986: Preporuke za izbor 
najprikladnije hidrauličke dizalice i mogučnosti 
provjere, Mehanizacija šumarstva 11 (1986) 9-1 O, 
Zagreb. 
27. Pleše, B., 1987: Mehanizirani utovar drve· 
nih sortimenata i organizacija stovarišta u šumi, 
magistarski rad, š. F. Zagreb, Vrbovsko 1987. 
28. Rebula, E., 1979: Zakaj in koliko lahko 
poenostavimo izračun delovnih učinkov pri ka-
mionskih prevozih lesa, G. V. št. 3!79. 
29. Rebula, E., 1985 a: Vlačenje ali vožnja pri 
transportu gozdnih sortimentov, Znanstvena in 
strokovna dela 77, IGLG Ljubljana 1985. 
30. Rebula, E., 1985 b: Normiranje prevoza 
gozdnih lesnih sortimentov, GV 43 (1985) s. 313. 
31. Rebula, E., 1986: Delovni čas in hitrosti 
vožnje pri prevozu lesa, Rokopis 1986. 
32. Rebula, E., 1988: Tehnika vožnje in poraba 
gbr'iva pri odvozu lesa, rokopis, Ljubljana 1988. 
33. Remic, C., 1974-84: Stanje mehanizacije 
v izkoriščanju gozdov SR Slovenije (1974-1984), 
IGLG Ljubljana. 
34. Samoupravna interesna skupnost za go-
zdarstvo Slovenije: Poraba goriva v gozdarstvu 
Slovenije v letih 1975-1986, Dokumentacija sa-
moupravne interesne skupnosti za gozdarstvo 
Slovenije. 
35. Sever, S., 1981: Neki problemi potrošnje 
goriva kod strojeva pogonjenih motorima s unu~ 
trašnjim izgaranjem, Zbornik materiala sekcije za 
izkorištavanje šuma zajednice šumarskih fakul-
teta i instituta za šumarstvo i drvnu industriju SFR 
Jugoslavije, Beograd 1981. 
36. Sever, S., Hrovat, D., 1988: Prilog prouče­
vanju potrošnje goriva pri prijevozu drva kamion-
skim kompozicijama, referat, lnterkatedarska kon-
ferencija Zagreb, Lipovljani 1988. 
37. Ur. l. SFRJ, 50/82, 11/83: Pravilnik o na-
pravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil 
v cestnem prometu. 
38. Vukmanovic, 8., 1983: Sistem gradnje ka-
mionskih kompozicija, Zbornik radova savjetova-
nja: Mehanizacija šumarstva u teoriji i praksi, 
Opatija 1983. 
39. Wibstad, D., 1983: Transportkosten der 
Norwegischen Waldindustrie 17. lntern. Sympo~ 
zium, Zalesina 1983. 
40. JUS M. NO. 103, 1960: Odredjivanje stan~ 
dardne potrošnje goriva motornih vozila (izuzev 
traktora}, Savezna komisija za standardizaciju, 
Beograd 1960. 
24. evropsko gozdarsko tekmovanje v smučarskem 
teku 
V času od 5. do 7. februarja 1992 bo v 
mestu TOBLACH (Južna Tirolska, Italija) 
24. tradicionalno evropsko tekmovanje 
gozdarjev v smučarskem teku. 
Slovenske gozdarje bo v organiziciji ZOlT 
gozdarstva in lesarstva zastopala šestčlan­
ska ekipa pod vodstvom Janeza Konečnika. 
Tekmovanje bo potekalo na progi dolžine 
12 km, s streljanjem (start 7. 2. 1992 ob 
9.30). 
Glede na sorazmerno bližino (dobrih 
300 km) je možno, da se poleg uradne 
ekipe tekmovanja v lastni organizaciji udele-
žijo še drugi. 
Vse informacije lahko dobite pri Janezu 
Konečniku na Gozdnem gospodarstvu Ko-
čevje, tel. (061) 853-331 od 7. do 14. ure. 
G. V. 9·10/91 397 
GDK:62 
Razmejitev med gozdnogospodarskim načrtovanjem 
ob izdelavi načrtov gospodarskih enot in 
gozdnogojitvenim načrtovanjem 
Franc GAŠPERŠIČ* 
Izvleček 
Gašperšič, F.: Razmejitev med gozdnogospo-
darskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospo-
darskih enot in gozdnogojitvenim načrtovanjem. 
Gozdarski vestnik, št. 9-10/1991 . V slovenščini. 
Članek obravnava potrebno vsebinsko razmeji-
tev med gozdnogospodarskim in (podrobnim) 
gozdnogojitvenim načrtovanjem . Poudarjena je 
nujnost upoštevanja širše (območne) problema-
tike pri opredeljevanju gozdnogojitvenih smernic 
in pri kvantificiranju etatov in gojitvenih del na 
nivoju odseka ob izdelavi gozdnogospodarskega 
načrta gospodarske enote. Na drugi strani (po-
drobno) gozdnogojitveno načrtovanje daje usme-
ritve za posamezne dele sestojev - v okviru 
izdvojenih negovalnih enot s specifično opredelje-
ni mi etapnimi cilji. 
Ključne besede : gozdnogospodarsko načrtova­
nje, gozdnogojitveno načrtovanje, gospodarska 
enota, odsek. 
1 . IZHODIŠČE 
V zadnjem času so se pojavile številne 
diskusije in dileme, povezane z razmeji-
tvami med posameznimi ravnmi gozdnogo-
spodarskega načrtovanja. Zanimanje za to 
tematiko je spodbujeno tudi z razpravami 
okrog novega zakona o gozdovih in funkcije 
gozdnogospodarskih ter gozdnogojitvenih 
načrtov v prihodnji ureditvi gospodarjenja z 
gozdovi v Sloveniji. Zlasti je potrebno na-
tančno pojasniti razmejitev med načrti go-
spodarskih enot in gozdnogojitvenimi na-
črti. 
. • Prof. dr. F. G. , dipl. inž. gozd., Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja-
na, Večna pot 83, Slovenija. 
398 G. V. 9-10/91 
Synopsis 
Gašperšič , F.: Delimination between the Forest 
Managing Planning based on the Plans of Forest 
Managing Units and Silvicultural Planning. Go-
zdarski vestnik, No. 9-10/1991 . ln Slovene. 
The article deals with the necessary delimina-
tion as to the contents between forest managing 
and (detailed) silvicultural planning. The necessity 
of taking into consideration broader (regional) 
issues in the defining of silvicultural guidelines 
and the quantifying of annual cuts and silvicultural 
activities on the sector level based on forest 
managing plan of a forest enterprise unit is being 
stressed. On the other hand, (detailed) silvicultu-
ral planning provides the guidelines for individual 
forest stand parts- within the scope of separated 
silvicultural units w\th specifically defined step 
aims. 
Key words: forest managing planning, silvicul-
tural planning, managing unit, sector. 
2. V NAČRTIH GOSPODARSKIH ENOT 
JE NUJNO KOMBINIRATI DEDUKTIVNO 
(OKVIRNO) IN INDUKTIVNO 
(PODROBNO) OBLIKO NAČRTOVANJA 
Gozdnogospodarsko načrtovanje v ob-
močju in v enoti sloni v glavnem na deduk-
tivni (okvirni) tehniki načrtovanja. Deduk-
tivna pot se začne v območnem načrtu z 
oblikovanjem temeljnih strategij za us-
merjanje razvoja gozdov v okviru grupacij 
gozdov po posameznih gozdnogojitvenih 
sistemih, nadaljuje se z okvirnim načrtova­
njem razvoja gozdov v območnih gospodar-
skih razredih in se konča v gospodarskih 
razredih enot. Površina gospodarskih raz-
redov enot lahko presega tudi 1.000 ha. S 
tem želim posebej izpostaviti, da gre dejan-
sko za okvirno obliko načrtovanja. 
Deduktivna pot načrtovanja se mora v 
načrtu za gospodarsko enoto nujno srečati 
in potrditi z induktivno (»podrobno«) obliko 
načrtovanja, ki temelji na konkretnih goz-
dnogojitvenih razmerah v detajlu. Z načrto­
valno mislijo mora torej načrtovalec nujno 
stopiti na »trdna tla« in se tu potrditi. To 
srečanje ima svoj pomen tako s spoznav-
stvenega, kakor tudi s kontrolnega vidika. 
Razni problemi, zlasti pa pravilnost njihovih 
rešitev z načrtovanjem. se popolnoma po~ 
kažejo šele v konkretnih pogojih detajla. 
Znan pregovor pravi, da vrag (problem) tiči 
vedno v konkretnem. Nedvomno je prav tu 
vrsta pripomb na kvaliteto načrtov gospo-
darskih enot Učinkovitega načrta za go-
spodarsko enoto si ni mogoče zamisliti 
brez kombiniranja obeh načrtovalnih tehnik, 
ki šele v komplementarni povezanosti in 
soodvisnosti predstavlja zaključeno celoto. 
Ena oblika načrtovanja se z drugo po-
trjuje in bogati. S konvergenco (srečanjem) 
teh dveh miselnih postopkov (načrtovalnih 
tehnik) nastane nova kvaliteta in definitivna 
zamisel. V tem je ena temeljnih kvalitet, na 
kateri sloni načrt za gospodarsko enoto. 
Seveda pa tehnike podrobnega načrtovanja 
Raven načrtovanja (odločanja): 
Oblikovanje strategij za . 
usmerjanje razvoja gozdov 
v območju 
Okvirno načrtovanje 
razvoja gozdov v območnih 
gospodarskih razredih 
Okvirno načrtovanje . 
razvoja gozdov v gospo-
darskih razredih enot 
Medsebojna potrditev in obogatitev 
obeh načrtovanih poti 
t 
Odločitve (smernice) za ukrepanje 
v najnižjih načrtovalnih enotah 
v načrtih gospodarskih enot še zdaleč ne 
izčrpamo. Prav v tem tiči problem pravilne 
razmejitve med gozdnogospodarskimi na-
črti enot in gozdnogojitvenimi načrti. 
3. DO KOD SEŽE PODROBNO 
NAČRTOVANJE V NAČRTIH 
GOSPODARSKIH ENOT? 
Objekt podrobnega načrtovanja v načrtih 
gospodarskih enot so najnižje načrtovalne 
enote, tj. odseki in delne površine. 
Naloga podrobnega načrtovanja v načrtih 
gospodarskih enot je v obliki kratkih smer-
nic {napotkov) le usmeriti gozdnogojitveno 
načrtovanje (oziroma izvedbo) ter kvantifici-
rati in locirati etat ter go:Zdnogojitvena dela. 
Brez odločitve (smernice) o potrebnih goz-
dnogojitvenih ukrepih ni mogoče kvantifici-
rati etata in gojitvenih del. Načrtovanje 
etata ni namreč nič drugega kot kvantificira-
nje količine poseka za neki gozdnogojitveni 
ukrep. Tega ne more opraviti izvajalec z 
Načrtoval na enota: 
. Grupacije gozdov po 
gozdnogojitvenih 
sistemih v območju 
. Območni 
gospodarski razred 
. Gospodarski razred 
v enoti 
. Odsek, oz. delna 
površina 
G. V. 9·10/91 399 
izdelavo gozdnogojitvenega načrta, in to 
preprosto zato, ker ne more doseči take 
stopnje sinteze in pregleda nad celoto, torej 
ne more imeti vedno sproti (ob vsakokratni 
izdelavi posameznih gozdnogojitvenih na-
črtov, ki jih izdeluje po potrebi in sproti) 
pregled nad celoto in aplikacijo območne 
gozdnogospodarske politike na konkretne 
razmere v detajlu. Do tega se lahko in 
mora dokopati tisti, ki obnavlja načrt za 
gospodarsko enoto. Načrt za gospodarsko 
enoto je v potrditvenem postopku izpostav-
ljen strokovni presoji, kako je v njem uresni-
čena (konkretizirana) območna politika za 
usmerjanje razvoja gozdov. Najbrž ni treba 
posebej naštevati vrste zlasti operativnih 
razlogov, ki zahtevajo, da je desetletni načrt 
etata in gozdnogojitvenih del tudi prostor-
sko lociran po oddelkih in odsekih. 
Več razlogov terja zanesljivejše gozdno-
gospodarske načrte tudi v detajlu (odseku). 
Te zanesljivosti pa ne želimo doseči z 
drobljenjem sestojev (z zahajanjem v de-
tajl), ker je to naloga gozdnogojitvenega 
načrtovanja, ampak z naslednjim: 
- z dobrim območnim konceptom (ob-
močni načrt) za usmerjanje razvoja gozdov 
in njegovo aplikacijo v konkretni gospodar-
ski enoti; 
- z zanesljivostjo pri diagnosticiranju 
gozdnogojitvenih stanj sestoj ev; 
- z usposobljenostjo v odločanju za po-
trebne in racionalne gozdnogojitvene 
ukrepe ter 
- z usposobljenostjo pri ocenjevanju vi-
šine etatov in potrebnega obsega gozdno-
gojitvenih del. 
Da bi to dosegli, ni niti potrebno niti 
smotrno zahajati preveč v detajl. V primerih, 
ko gre za zelo razgibane raznodobne 
zgradbe sestoj ev, ki so zlasti pogoste v 
gozdovih zasebnega sektorja, je prostorsko 
prikazovanje posameznih razvojnih faz ne-
smiselno, zato obravnavamo take površine 
kot celoto . Slaba zanesljivost naših nač­
rtov gospodarskih enot v detajlu (pa ne 
le tu) je preprosto posledica neizgraje-
nih ali pa slabih območnih konceptov za 
usmerjanje razvoja gozdov ter neuspo-
sobljenosti inženirjev (pogosto priprav-
niki) v gozdnogojitvenem diagnosticira-
nju, odločanju o gozdnogojitveniti ukre-
pih in ocenjevanju višine etatov ter ob-
400 G. V. 9-.10/91 
sega gozdnogojitven ih del. Za ta dela sta 
potrebna dobra usposobljenost in izkušnje, 
kar pa v naši praksi pogosto skrajno podce-
njujemo, potem se pa čudimo slabi kvaliteti 
načrtov. Posebej je treba poudariti, da je 
možno veliko narediti z dobro pripravo 
obnove načrta in z usposabljanjem v 
pripravljalni fazi pred začetkom teren-
skih del. Od neorientiranega in slabo pri-
pravljenega inženirja (ali celo začetnika) ne 
moremo zahtevati kvalitetno izdelanega 
načrta. 
Tam kjer grejo kakorkoli pri gozdnogo-
spodarskem načrtovanju v podrobnosti, ki 
je domena gozdnogojitvenega načrtovanja, 
ravnajo napačno, saj so pripomočki, ki jih 
uporablja tehnika gozdnogospodarskega 
načrtovanja neprimerni za fino in prilagod-
ljivo reševanje gozdnogojitvenih problemov 
v detajlu. Za to so nujni posebni pripomočki 
in posebna tehnika, kakršno uporablja goz-
dnogojitveno načrtovanje. 
Pomembna funkcija gozdnogospodar-
skega načrta enot je tudi v tem, da služi 
kot podlaga za inšpekcijsko kontrolo. Siste-
matično ponavljajoča se groba odstopanja 
izvedbe (gospodarjenja) od smernic in/ali 
višine etatov ter obsega gozdnogojitvenih 
del v načrtih so inšpektorju lahko zanesljiv 
dokaz (kolikor ima opravka z dobrim goz-
dnogospodarskim načrtom), da je z izvedbo 
pri gospodarjenju z gozdovi nekaj narobe. 
Naša gozdarska inšpekcija tu pogosto na-
leti na začaran krog. Večja odstopanja 
izvedbe od načrtovanega tako v vsebin-
skem kot v količinskem pogledu operativa 
pogosto zvrača na slabe gozdnogospodar-
ske načrte, hkrati pa ima gozdno gospodar-
stvo vse v rokah (npr. kadrovsko politiko) 
za izdelavo kvalitetnih gozdnogospodarskih 
načrtov. 
Gospodarjenja v zasebnih gozdovih ni 
mogoče učinkovito usmerjati in kontrolirati 
brez določene zanesljivosti gozdnogospo-
darskih načrtov v najnižjih načrtovalnih eno-
tah (oddelkih, odsekih). 
4. VSEBINA IN TEHNIKA 
GOZDNOGOJITVENEGA 
NAČRTOV ANJA 
Domena gozdnogojitvenega načrtovanja 
je konkretna gojitvenotehnična priprava iz-
peljave gojitvenih ukrepov v praksi. V ta 
namen uporabimo: 
- podrobnejše prostorske razčlenitve 
gozda na načrtovalne enote z enotnim in 
konkretnim razmeram prilagojenim gozdno-
gojitvenim ciljem; 
- nadaljne razčlenitve načrtoval ne enote 
na negovalne enote, za katere so predvi-
deni enotni etapni cilji in zelo konkretno 
opredeljeni gozdnogojitveni ukrepi. 
S podrobnim in razvejenim opredeljeva-
njem gozdnogojitvenih ciljev in ukrepov v 
detajlu se gozdnogospodarsko načrtovanje 
ne ukvarja, niti se ne more ukvarjati, ampak 
je to izključno domena gozdnogojitvenega 
načrtovanja. V načrtih gospodarskih enot 
imamo gozdnogojitvene cilje predvidene le 
okvirno v gospodarskih razredih. Gozdno-
gospodarsko načrtovanje ne more do kraja 
obvladati niti rastiščne raznolikosti gozdov. 
Celo tako globalne kategorije, kot jih pred-
stavljajo posamezni gozdnogojitveni siste-
mi, ni možno popolnoma izčrpati v načrtih 
gozdnogospodarskih enot. Neki gozdnogo-
jitven sistem (npr. prebiralen ali pa panjev-
ski) mora v gospodarski enoti predstavljati 
vsaj minimalno površino gospodarskega 
razreda, da bi ga posebej obravnavali. Za 
Foto: Špela Habič 
prebiralne zgradbe pa vemo, da se pogosto 
pojavljajo fragmentarna znotraj gozdov, ki 
so drugačne zgradbe. Take posebnosti 
lahko obvladamo samo z gozdnogojitvenim 
načrtovanjem - z oblikovanjem posebnih 
načrtovalnih enot. 
Težišče gozdnogojitvenega načrtovanja 
je v mladostni fazi, v sestojih v obnavljanju, 
v starejših debeljakih ter v malodonosnih 
gozdovih za premeno. V vseh teh kategori-
jah so potrebne zelo razvejane (diferencira-
ne) odločitve o gozdnogojitvenih ciljih in 
ukrepih v detajlu. Tu gre za posebno obrav-
navo posameznih delov sestojev, v okviru 
posebej ločenih negovalnih enot s speci-
fično opredeljenimi etapnimi cilji in ukrepi. 
Tehniko nege mladostne faze {mladje + 
gošče + letvenjaki), prostorsko zasnovo, in 
dinamiko obnavljanja sestojev ter tehniko 
premen malodonosnih sestojev in grmišč 
je možno racionalno usmeriti le z gozdno-
gojitvenim načrtovanjem, ki skrbno upo-
števa raznolikost prej omenjenih sestojev v 
detajlu. Kolikor poznam naše gozdnogoji-
tveno načrtovanje v praksi, lahko trdim, da 
se prav tem posebnostim v detajlu, kjer bi 
se s svojo načrtovalno tehniko moralo po-
sebej izkazati, še zdaleč ne posveča v 
potrebni meri. 
G. V. 9-10/91 401 
GDK :266 
Vloga in pomen protivetrnih nasadov 
Jože PAPEŽ* 
1. UVOD 
Različne oblike vegetacije zmanjšujejo 
neprijetne posledice stalnih vetrov na kme-
tijskih zemljiščih, ki so v njihovi neposredni 
okolici. To so lahko večji gozdni kompleksi, 
manjši gozdiči, skupine drevja in omejki. 
Kjer naravne gozdne vegetacije ni več, so 
se enako uspešno izkazali vrstni nasadi 
drevja s strnjeno ali propustno vertikalno 
steno. Prvotno je veljalo, da protivetrni 
nasadi preprečujejo le erozijo tal. Novejši 
izsledki pa kažejo, da tudi povečujejo do-
nose kmetijskih kultur, povečajo izkoristek 
hrane pri živini, uravnavajo kopičenje in 
taljenje snega, zmanjšajo porabo energije 
v gospodarskih in stanovanjskih objektih, 
oblikujejo habitate prostoživečih živali in 
poživijo estetski videz kulturne krajine. 
2. ZGRADBA PROTIVETRNIH 
NASADOV 
Raziskave delovanja protivetrnih ovir so 
pokazale, da so najbolj uspešni nasadi, ki 
dosežejo višino 20m in več, drevje pa ima 
veje od vrha do tal. Nasadi morajo biti 
stopničasti in morajo poleg vladajočega 
zgornjega sloja imeti še polnilni drevesni in 
spodnji grmovni sloj. Nasadi morajo biti 
prepustni za veter, vendar brez večjih od-
prtin v vertikalni steni, skozi katere bi veter 
povečeval hitrost in posredno povzročal še 
večjo škodo. Enovrstni nasadi vseh teh 
zahtev ne izpolnjujejo, zato so najprimer-
nejši dvovrstni nasadi listavcev, ki so široki 
6-7 m. Za snovanje vrstnih nasadov so 
najbolj primerne drevesne in grmovne 
vrste, ki rastejo v naravnih gozdnih združ-
bah, tem pa se doda tudi hitrorastoče 
* Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Soško gozdno 
gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov dre-
vored 13, Slovenija. 
402 G. V. 9-10191 
drevesne vrste . Zgradba vetrobranskih pa-
sov je prikazana na sliki 1. 
3. DELOVANJE VETROBRANSKIH 
PASOV 
Vetrobranski pas je porazna ovira, ki na 
zaščitenih zemljiščih na zavetrni strani 
zmanjša moč vetra tako, da ga dvigne nad 
oviro (na privetrni strani je zmanjšanje moči 
vetra dosti manjše). Na sliki 2 je prikazano 
zmanjšanje hitrosti vetra v večvrstnem na-
sadu z gostoto 50--05% (50-35% prepust-
nost za veter). Na razdalji, ki znaša 8 višin 
nasada, se na zavetrni strani zmanjša hi-
trost vetra za 50 do 75 %, na razdalji 8-12 
višin nasada se hitrost vetra zmanjša za 
30-50%, na razdalji 12-20 višin nasada pa 
se hitrost vetra zmanjša za 20-30%. 
Sistematično in pokrajini ustrezno na-
meščeni protivetrni nasadi dvignejo prvotni 
talni veter, ki ga ni več opaziti blizu površja, 
ampak le v določeni višini nad tlemi. Takšno 
odklanjanje vetra prinaša skupni učinek 
pojemanja ostrosti zavetrnih razmer in na-
stopajoče privetrje. Če so vetrobranski pa-
sovi ustrezno postavljeni, je mogoče uspe-
šno zavarovati obsežne ravninske predele 
in izboljšajo se ekološke razmere, ki so 
pomembne za intenzivno pridelovanje polj-
ščin. 
4. KONTROLA ODNAŠANJA 
RODOVITNE ZEMLJE 
Tla z zelo fino in peščeno teksturo in tla, 
ki ne tvorijo skorje, so izpostavljena vetrni 
eroziji. Ko veter doseže tako moč, da se 
prično premikati delci zemlje, je stopnja 
erozije proporcionalna s tretjo potenco hi-
trosti vetra. Zato celo zmerno zmanjšanje 
hitrosti vetra, ki ga povzroči protivetrni na-
sad, močno zmanjša odnašanje rodovitne 
zemlje. Zaradi tega so vetrobranski pasovi 
učinkovito sredstvo za zmanjšanje eolske 
erozije ... 
S. POVEČANJE DONOSOV 
Vetrobranski pasovi ne zmanjšujejo le 
hitrosti vetra in s tem odnašanja rodovitne 
zemlje, ampak tudi povečujejo donose polj-
ščin in travinja. Z zmanjšanjem hitrosti vetra 
se zmanjšata tudi koeficient transpiracije in 
evaporacija, poveča se vlažnost zraka in 
tal in s tem tudi asimilacije, saj že veter s 
hitrostjo 3m/sek zmanjša asimilacije. 
Zmanjšanje asimilacije pa je odvisno od 
vrste rastlin. V svetu so že precej raziskali 
vpliv vetrobranskih pasov na povečanje 
donosov, zato bi navedel nekaj primerov: 
- Na Novi Zelandiji so pri ovsu ugotovili, 
da je bil pridelek za 35% večji, če so bile 
njive na zavetrni strani vetrobranskih pa-
sov. 
- V Nebraski (ZDA) so z osnovanjem 
.vetrobranskih pasov povečali pridelek para-
dižnika za 16 do 44 %. 
- Na Škotskem so pri travinju (Festuca 
arundinacea in Lolium perenne) ugotovili, 
da zaščita z vetrobranskimi pasovi ne po-
veča produkcije suhe snovi pri prvi košnji, 
pri drugi košnji pa kar za 28 %. 
6. ZAŠČITA GOVEDA IN DROBNICE 
Med najbolj opaznimi koristmi vetrobran-
skih pasov je zaščita živine. Vetroprepustne 
ovire zmanjšajo hitrost vetra na zavetrni 
strani in se bolj obnesejo kot trdne ograje. 
V ZDA so s poskusi ugotovili, da se pri 
20% prepustnosti ovire poveča izkoristek 
hrane za 18 %, pri teži pa se je pridobilo 
kar 25 %. V Kanadi pa so ugotovili, da ima 
v hudih zimah z vetrobranskimi pasovi za-
ščitena goveja živina za 12% večji prirastek 
teže kot nezaščitena. 
7. VPLIV NA SNEG 
Protivetrni nasadi vplivajo na snežne raz-
mere na naslednji način: 
- Vetrobranski pasovi preprečujejo od-
našanje snega, zato ostane sneg na zašči­
teni površini enakomerno porazdeljen. 
- Na zavarovanih zemljiščih se sneg tali 
5-13 dni pozneje kot na nezavarovanih. 
- Na zavarovanih zemljiščih izkoristijo 
rastline skoraj vso snežnico. 
- S sistemom vetrobranskih pasov, ki so 
od cest oddaljeni za 8-1 O dreves nih višin 
odraslega drevja, se da učinkovito izogniti 
snežnim zametom. 
Slika 1: Shematični prikaz vetrobrana (po Božiču, 1969.) 
Dvovrstni 
.f-1 +-2,5+1-1-
.j-- S· 1m ---.1-
Enovrstni 
+--- 4 -+--- 4 --1-
O. tr · • ~ 3m . . . t! 
G. V. 9-10/91 403 
8. IZKORISTEK ENERGIJE 
Vpliv vetrobranskih pasov na porabo 
energije v stanovanjskih in gospodarskih 
poslopjih so začeli proučevati šele po l. 
1973, po prvi energetski krizi. V Kanadi so 
delali poskuse in ugotovili, da je zaščita z 
vetrobranskimi pasovi zmanjšala porabo 
energije za 22%. V severovzhodnih prede-
lih ZDA ocenjujejo, da zaščita hiše z dre-
vjem pripomore k 1 O% prihranku energije 
pri ogrevanju, stroški poletnega hlajenja pa 
so manjši kar za 80%. 
9. ŽIVALSKI HABITATI 
Za vse vrste ptic, majhnih sesalcev in 
tudi za srnjad so pravilno osnovani vetro-
branski pasovi, ki so sredi intenzivno obde-
lanih kmetijskih površin, nujno potrebne 
oaze, ki jim nudijo prostor za gnezdenje in 
poleganje mladičev, hrano, zavetje in pro-
stor za počitek. Ker s sodobnim načinom 
obdelave kmetijskih zemljišč nenehno 
krčimo manjše gozdičke, skupine drevja in 
grmovja, ki so prosto živečim živalim dose-
daj nudili zavetje, so zelo potrebni pravilno 
oblikovani protivetrni nasadi s polnilnim in 
grmovnim slojem. 
1 O. LESNO-PROIZVODNA FUNKCIJA 
če pri osnovanju protivetrnih nasadov 
lahko uporabimo tudi hitrorastoče drevesne 
vrste (križanci ameriških in evropskih topo-
lov, vrbe, črna jelša in rdeči hrast) .. v zelo 
kratkem času proizvedemo velike količine 
lesa. Protivetrne nasade, ki jih tvorijo le 
hitrorastoči listavci, je potrebno pogosto 
obnavljati. Zato so primernejši mešani na-
sadi, vendar jih moramo osnovati tako, da 
z odstranitvijo zrelih hitrorastočih dreves ne 
bomo ustvarjali vrzeli, ampak le povečali 
prepustnost za veter. 
11 . PRIMERJAVA KORISTI 
IN STROŠKOV 
Prepričati lastnika zemljišča, da naj 
osnuje vetrobranski pas, je bila vedno težka 
naloga. Težava je v tem, da so vse koristi 
dolgoročne. Celo za najprej vidno korist, 
kot je povečanje hektarskih donosov, mora 
preteči precej let, da jo opazimo. Povrh 
vsega je potrebno posajena drevje in grmo-
vje nekaj let intenzivno negovati, da ga ne 
zaduši bujna zeliščna vegetacija. Če upo-
rabljamo hitro rastoče drevesne vrste, 
vedno preti tudi nevarnost škod zaradi bo-
lezni in škodljivcev. Povrhu pa se lastniki 
še težko odločijo za opustitev proizvodnje 
na zemljišču, ki naj bi bilo namenjeno za 
vetrobranski pas. Kljub vsemu je nesporno, 
da je v razvitem svetu osnovanje in vzdrže-
vanje protivetrnih nasadov že del kmetij-
skega in lovnega gospodarjenja, ki ga sofi-
nancira država, hkrati pa je to pomemben 
del gozdarske stroke, ki mu pri nas še ne 
posvečamo dovolj pozornosti. 
Slika 2: Moč vetra na zavetrni strani ovire, izražena v% od dejanske hitrosti vetra na prostem. 
Višina ovire je narisana v večjem merilu kot razdalje za oviro. (po Baeru, 1989) 
SHER VETRA 
- ----= ~~~----_-~ -~-- ._ -----
'-. 
25·50% 70·90% 
. . O SH 10H 15H ZOH 
404 G. V. 9-10/91 
GDK :863 
Pridobivanje in uporaba sladkorjev iz lesa 
(Mednarodni znanstvenoraziskovalni projekt) 
Vesna TIŠLER* 
Franc MERZELJ** 
Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakul~ 
tete v Ljubljani že vrsto let sodeluje s tujiml 
univerzami in raziskovalnimi organizacija-
mi. Sodelovanje poteka v obliki obiskov, 
udeležb na konferencah in posvetovanjih, 
specializacij, medsebojnih konzultacij ter 
skupnih projektov. 
še posebej je razvito sodelovanje z usta-
novami iz Nemčije, kjer poleg navedenega 
poteka tudi usklajevanje standardov in nor-
mativov ter pridobivanje licenc za proizvode 
iz lesa za zahodnoevropsko tržišče. Na 
raziskovalnem področju se je v lanskem 
letu uspešno končal jugoslovansko-nemški 
projekt z naslovom >> Terpeni v iglicah in 
vejicah Picea abies (L.) Karst.« katerega 
končno poročilo, ki so ga izdelali razisko-
valci iz obeh držav, je pod oznako Medna-
rodno sodelovanje, Znanstvene serije, Vol. 
6, ISBN 3-89336-069-7 izdal lternationales 
BOro, Forschungszentrum Julich GmbH v 
Julichu, v Nemčiji. 
V letu 1991 pa je bila pri Zveznem 
ministrstvu za raziskave in tehnologijo v 
Bonnu sprejeta nova skupna raziskava z 
naslovom )) Pridobivanje in uporaba lesnih 
sladkorjev«, v kateri sodelujeta Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za lesarstvo iz Ljubljane 
in Bundesforschungsanstalt fOr Forst- und 
Holzwirtschaft, Institut fOr Holzchemie iz 
Hamburga. 
Namen raziskave je proučiti možnost ke-
mične predelave ostankov lesa listavcev za 
pridobivanje izvozno in cenovno zanimivih 
lesnih sladkorjev. 
Obilica lesnih ostankov, ki se pojavlja v 
.. prof. dr. V.T., dipl. inž. kemije, Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61000 Ljubljana, 
Rožna dolina, c. Vlll/34, Slovenija. 
** doc. dr. F.M., dipl. inž. gozd., Biotehniška 
fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 61 000 Ljubljana, 
Rožna dolina c. Vlll/34, Slovenija. 
vseh tehnoloških procesih obdelave lesa, 
je potencialna surovina za drugačne po-
stopke njihove predelave. Ti ostanki so v 
sedanjih pogojih celo vir onesnaževanja 
okolja in velike materialne izgube ter zato 
tudi vzrok slabih finančnih rezultatov. Z 
zmanjševanjem njihove količine ter z nji-
hovo izrabo v drugih proizvodnjah lahko 
vplivamo na učinkovitost izrabe lastne suro-
vine, ki je v naravi količinsko omejena. 
Lesni ostanki nastajajo pri vseh vrstah 
mehanske predelave in obdelave lesa, ven-
dar so ti različni po količini in obliki v 
različnih predelavah. Analizo bomo usmerili 
v tiste proizvodnje, v katerih je količina 
ostankov proizvodnje največja. To pa sta 
žagarska predelava lesa, ki zajema pri-
bližno 60% celotne lesne mase gozdov, in 
proizvodnja masivnega pohištva, v kateri 
se predela celotna količina žaganega lesa 
listavcev, ki ga proizvedemo na žagarskih 
obratih. 
Žagarski obrati dosegajo pri preoblikova-
nju lesa probližno 65% izkori stka, 35 o/o 
lesne mase pa so ostanki in odpadki. 
Ostanki v tej predelavi so v večjih kosih ali 
kot drobni delci v obliki žagovine. V proi-
zvodnji masivnega pohištva pa so ostanki 
pretežno v drobnih frakcijah kot žagovina, 
skoblanci. prah in le v manjšem delu kosi 
lesa. Trdni ostanki v žagarski industriji pred-
stavljajo tretjino lesne mase, ki vstopa v 
proizvodni proces, to pa je prek 20% lesa 
celotne gozdne produkcije. Problem teh 
ostankov pa ni samo v njihovi količini, pač 
pa tudi v njihovi obliki in mestu nastanka. 
Problematika nastanka teh ostankov je zelo 
specifična za Slovenijo, saj imamo zelo 
raznoliko strukturo drevesnih vrst, kakor 
tudi raznoliko kvaliteto lesa na različnih 
območjih. Možnosti izrabe ostankov pri dre-
vesnih vrstah iglavcev (smreka, jelka) so v 
G. V. 9-10/91 405 
svetu in pri nas dokaj poznane. Popolnoma 
pa je nerešeno vprašanje lesnih ostankov 
listavcev, predvsem bukve, hrasta, kostanja 
in drugih, ki se uporabljajo le za kurjavo. 
Možnost nadaljnje izrabe vseh ostankov 
je odvisna od poznavanja vseh oblik naw 
stanka in njihovih možnostih izrabe, pred-
vsem v kemični predelavi. Pridobivanje naw 
ravnih materialov, ki so tudi ekološko sprew 
jemljivi, je vse bolj aktualno. 
Na Oddelku za lesarstvo se že dalj časa 
ukvarjamo s predhidrolizo in hidrolizo lesa 
ter s pridobivanjem njegovega ogljikohidratw 
nega dela. Sem spadajo različni lesni slad-
korji, med katerimi je najbolj zanimiva ksilo-
za. Predelana v ksilitol se uporablja kot 
umetno sladilo v primerih, kjer normalnega 
sladkorja (saharoza) ne moremo uporabiti. 
Ker nima negativnih učinkov za sladkorne 
bolezni, ne povzroča zobne gnilobe in za 
telo ne pomeni obremenitve, se njegova 
uporaba v farmaciji, živilski in drugih indu-
strijah povečuje. 
Na Inštitutu za kemijo lesa v Hamburgu 
se pod vodstvom dr. Pulsa že vrsto let 
ukvarjajo z različnimi vrstami hidrolize lesa. 
GDK: 945.3:902 
Poleg razgradnje lesa z različnimi kislinami 
raziskujejo encimske hidrolize lesa, s če­
mer prehajajo tudi na biotehnološka prido-
bivanje posameznih sestavin lesa. Prijavili 
so vrsto evropskih patentov. Tudi na osnovi 
nekaterih izmed teh firma Xyrofin, ki spada 
v finski koncern Finnsugar uspešno proi-
zvaja ksilozo in ksilitol. 
Pri nas tovrstne proizvodnje še nimamo, 
čeprav se v zadnjem času pojavlja ten-
denca po celoviti izrabi lesne mase ter s 
tem tudi številnih odpadkov. 
Sodelovanje z nemškim inštitutom ob-
sega proučevanje razpoložljive lesne suro-
vine, pregled postopkov za pridobivanje 
lesnih polioz in iskanje lastnih izvirnejših 
rešitev ob tem, da so vse faze eventualnega 
prihodnjega postopka ekonomsko vredno-
tene. 
Za nas je sodelovanje na mednarodnem 
raziskovalnem področju pomembno zaradi 
pridobivanja najnovejših informacij in tvor-
nega vključevanja v reševanje znanstveno-
raziskovalnih in tehnoloških problemov tega 
področja. 
Odkrili smo spomenik prvi slovenski gozdarski šoli 
V skromni hiši na obrobju prostranih 
snežniških gozdov je pred 120 leti shodila 
slovensko gozdarsko šolstvo. Danes, ko 
več kot 1 OO let kasneje s toliko truda in 
energije prepričujemo nekatere vodilne slo-
venske politike o potrebnosti gozdarskega 
znanja pri ravnanju z gozdom, lahko razu-
memo prosvetljenost tedanjega sloven-
skega deželnega vodstva, ko se je že 
skoraj sredi prejšnjega stoletja odločilo 
osnovati slovensko gozdarsko šolo. 
Slovensko gozdarstvo se je ob visokem 
jubileju osnovanja prve slovenske gozdar-
ske šole z dolžnim spoštovanjem poklonilo 
spominu njene ustanovitve. 
Kustos Gozdarskega muzeja v Bistri, ko-
lega Vladimir Vilman in svetovalka Arhiva 
Republike Slovenije gospa Aleksandra 
406 G. v. 9-10/91 
Serše sta prvi slovenski gozdarski šoli po-
svetila lično knjižico, v kateri sta tudi s 
pomočjo doslej še neobdelanih virov opi-
sala pot od ustanovitve do ukinitve te šest 
let delujoče nižje gozdarske šole. Knižico 
je izdal in založil Gozdarski šolski center v 
Postojni. 
Akademska kiparka Milena Braniselj je 
pripravila osnutek pomnika šoli ter izdelala 
bronasti odlitek, ki krasi spomenik. Naš 
kolega Stanko Bele, sicer medobčinski go-
zd<;trski inšpektor v Postojni, ki mu je kamen 
prav tako domač kot gozd, pa je z veščo 
roko oblikoval kamnito jedro spomenika, ki 
bo v lepem okolju snežniškega gradu odslej 
spominjal vsakogar, ki se bo ustavil ob 
njem, na korenine slovenskega gozdar-
skega šolstva. 
NEKAJ POUDARKOV IZ KNJIŽICE 
PRVA SLOVENSKA GOZDARSKA ŠOLA NA SNEŽNIKU 
(V. Vi/man, A. Serše 1989) 
Po mračni revoluciji leta 1848, ko je 
plemstvo izgubilo vrhovno lastništvo nad 
zemljo, so kmetje na zemljiško odvezo 
reagirali s povečanim, dobesedno stihijskim 
izkoriščanjem gozdov. Po podatkih trgov-
ske zbornice v Ljubljani za leto 1882 je 
dejanski obseg sečenj presegal normalen 
etat za četrtino. 
Borba za narodnostne pravice je bila 
težka. Leta 1867 je slovensko narodnostno 
gibanje doseglo prvo veliko zmago: na 
volitvah so si izborili večino poslanskih 
mest v deželnem zboru, ki si je tako med 
drugim uspel izboriti pravico do ustanovitve 
slovenske gozdarske šole na Kranjskem. 
V drugem poizkusu sta se na prošnjo 
graščakom in bogatim kmetom za pomoč 
pri organiziranju nižje gozdarske šole od· 
zvala dva kandidata: Viktor Ruart, velepo· 
sestnik in tovarnar na Gorenjskem ter knez 
Jurij Schonburg-Waldenburg, posestnik 
snežniške graščine na Notranjskem. Po-
nudba slednjega je bila ugodnješa, zato je 
šola pričela z delom v hiši ob snežniški 
graščini. 
Šolanje je trajalo dve leti. Pouk se je 
pričel 1. oktobra 1869, šola je delovala šest 
let, dveletno šolanje pa je uspešno opravilo 
26 dijakov. 
Ob koncu šolanja prve generacije je na 
;avnem preizkusu znanja deželni zbor za-
stopal sam deželni glavar dr. Radoslav 
Razlag, kmetijsko družbo pa priznani go-
zdarski strokovnjak Henrik Schol/mayer, 
kar priča o pozornosti, ki sta jo tedanja 
politika in gozdarska stroka posvečala 
snežniški šoli. 
Temeljni vzrok ukinitve šole je bil obnov-
ljen nemški politični pritisk po letu 1873, 
delno pa je k ukinitvi pripomoglo tudi dej-
stvo, da izšolani gozdarski strokovnjaki niso 
ostajali na domačih posestvih, ampak so 
se kot gozdarski uradniki zaposlovali na 
veleposestvih, s čimer se je osnovni namen 
šole izkrivil. 
Spomenik prvi slovenski gozdarski šoli. V ozadju je videti stavbo, v kateri je delovala šola. (Foto: 
Špela Habič) 
G. V. 9-10/91 407 
15. novembra 1991 sta Gozdno gospo-
darstvo Postojna in Gozdarski srednješolski 
center iz Postojne pripravila krajšo slove-
snost odkritja tega spominskega obeležja, 
ki so se je udeležili predstavniki gozdarske 
operative in našega strokovnega šolstva. 
Vabilu sta se odzvala tudi minister za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože 
Osterc ter minister za šolstvo in šport dr. 
Peter Vencelj . Ravnatelj Gozdarskega šol-
skega centra Milan Trkman in omenjena 
visoka gosta so s krajšimi nagovori pouda-
rili pomen prosvetljene in narodno zavedne 
misli, ki je pred toliko leti namenila Sloven-
cem pouk gozdarskih znanj v slovenskem 
jeziku ter se v svojih nagovorih dotaknili 
tudi aktualne problematike gozdarstva, po-
sebno težav ob sprejemanju novega Za-
kona o gozdovih. 
Gozdarskemu šolskemu centru, Goz-
dnemu gospodarstvu Postojna ter avtorjem 
GDK: 904(45) 
S poti po Italiji 
Samo DEČMAN* 
V času od 13. do 15. junija smo gozdarji 
Gozdnega gospodarstva Kočevje obiskali 
kolege v dolini Fiemme v severni Italiji. 
V Predazzu nas je sprejel dr. Adler, ki je 
vodil strokovni del ekskurzije. Najprej smo 
si ogledali žago z sortirnico in izdelovanjem 
polizdelkov za nadaljnjo obdelavo. Lesna 
industrija in gozdarstvo imata tukaj zelo 
dolgo tradicijo in sta tudi danes pomem-
bnejši gospodarski veji. Poleg tega je dolina 
znana po zimskem turizmu in bogatih naha-
jališčih mineralov. 
Žagarska dejavnost se je razvijala v mar-
sičem podobno kot pri nas. Iz prvotnega 
.. S. D., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo 
K0čevje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, Slove-
nija. 
408 G. V. 9-10/91 
spomenika in šoli posvečene knjižice izre-
kamo priznanje in zahvalo za trud, ki so ga 
posvetili osvetlitvi spomina prvih korakov 
slovenskega gozdarskega šolstva. Ob veli-
kem zadovoljstvu ob odkritju zelo lepega 
pomnika pa si ne morem kaj, da ne bi izrazil 
drobnega razočaranja ob spoznanju, da bi 
v tako izjemno primernem trenutku za slo-
vesnost takšne vsebine lahko tako skrbno 
pripravljeno spominsko slovesnost (izdelan 
spomenik, pripravljena spominska knjižica) 
mnogo bolje izkoristili. Z Žalostno primer-
javo prosvetljene preteklosti z nekaterimi 
nesprejemljivimi današnjimi stališči do go-
zdarske stroke bi lahko seznanili še širši 
krog ljudi. V športu tisti, ki ne izkoristi svojih 
priložnosti, izgubi. ln športni bolji so življe-
nje v malem. 
Živan Veselič 
velikega števila manjših žag, imenovanih 
veneziane, se je razvilo nekaj večjih, od 
katerih je ta, ki smo si jo ogledali, najmoder-
nejša v tej dolini. Letno predela 40.000 m3 
lesa. Je v celoti v zasebni lasti, vodi jo 
skupnost lastnikov, združenih v Communita 
Generale di Fiemme, ki je tudi pravni lastnik 
žage. Vseh lastnikov gozdov je kar 10.000, 
na žagi pa je stalno zaposlenih triindvajset 
delavcev. 
Prva faza obdelave hlodov je skorajda 
enaka kot v naših MELESIH. Kot zanimi-
vost velja omeniti, da lubje, ki predstavlja 
pri nas največkrat odpadek, tam zelo dobro 
prodajajo. Zmleto lubje uporabljajo zlasti v 
parkih. Z njim prekrijejo površine, ki jih tako 
plevel ne more zarasti. 
Olupljene hlade razrežejo na do1žine 4 in 
2,4 m ter sorti rajo predvsem po premerih 
ali pa po želji tudi po drugih kriterijih. 
Za nas zanimivejši je bil del procesa od 
razreza hlodov naprej. Cilj vseh prizadevanj 
sta čim večji izkoristek in čim boljša kvalite-
ta. 
Večji izkoristek dosegajo z računalniškim 
optimiranjem in tračnimi žagami, s katerimi 
je mogoče nastavljati najprimernejše di~ 
menzije za vsako desko posebej. 
Odpadke, ki nastanejo, pri žaganju koris-
tno uporabijo: slabšo žagovino za kurjenje 
sušilnice, boljšo za nadaljno uporabo- za 
razna polnila, veziva ipd. Krajniki in očelki 
pa doživijo enako usodo kot pri nas. 
že med razrezom se avtomatsko beležijo 
dimenzije in število desk, ki jih tudi sortirajo 
po različnih kriterijih in zlagajo v pakete, ki 
gredo nato v sušilnica. Ves postopek je 
popolnoma avtomatiziran, maloštevilni deM 
lavci so bolj nadzorniki in le občasno pose-
žejo v delo- če je potrebno sprostiti zago-
zdena letve ali napolniti podajne naprave 
Kot primes še neznane vrste iglavcev so videti 
kamniti stožci v gozdovih Segonzana (foto: J. 
Konečnik) 
za zlaganje paketov. Nekaj več dela je le 
pri izločanju poškodovanih desk. 
Posušen les še enkrat pregledajo. odM 
stranijo vmesne letve in počene deske in 
ga sortirajo po kvalitetnih razredih. Naj-
boljšo kvaliteto predstavljajo sredinske de-
ske, ki so tudi najmanj podvržene deforma-
cijam. Merila za kvaliteto so strožja kot pri 
nas, ali bolje rečeno, vsaj držijo se jih. 
Imajo štiri kvalitetne razrede. četrti, ki je 
najslabši, g~e težko v prodajo, zato ga 
oplemenitijo, tako da izrezujejo grče, preoM 
stale kose brez grč pa po predpripravi 
stikov zlepijo v deske, ki jih potem uporabijo 
za mehansko manj obremenjene in nevidne 
dele stavbnega pohištva. Uporabijo dele do 
18 cm dolžine, tako da je možno predelati 
tudi vrhače. Ves material, ki je bil tako 
izločen, pa gre še enkrat skozi enak posto-
pek, tako da resnično izkoristijo ves upora-
ben les. Tudi to delo je precej avtomatizira-
no, ročno delo je le pri označevanju mest 
prerezov- krojen ju ter podaj anju uporabnih 
kosov strojem za lepljenje. 
Tako sortirane deske opremijo z žigom 
skupnosti in znakom kvalitete. Črka M. ki 
je na žigu, ima za skupnost še poseben 
pomen - pomeni Magnifica - čudovita, ki 
jo člani skupnosti s ponosom uporabljajo 
za uradno ime svoje skupnosti. Beseda se 
je ohranila še iz časov beneške republike 
in tudi danes pomeni jamstvo kvalitete in 
dobro ime- pogoje, da bo skupnost konku-
renčna tudi na zahtevnem enotnem trgu 
EGS od leta 1992 dalje. 
Za večje kupce deske tudi dodatno obde~ 
laja z raznimi utori in jih krojijo na željene 
mere. Cena desk se giblje med 600.000 do 
milijon lir za m3 . 
Končni proizvod žage so polizdelki ali 
deske. Višja stopnja predelave se jim zaradi 
velikosti žage in s tem neprilagodljivosti 
manjšim serijam ali celo kosovni proizvodnji 
ne izplača. To delo prevzamejo številni 
manjši lesni obrati in delavnice. Razmišljali 
pa so tudi o izdelavi lameliranih lesenih 
nosilcev za večje razpone, ki marsikje za-
menjujejo armirani beton, vendar so na-
mero opustili - ovinkaste ceste v tej dolini 
ne dopuščajo transportov večjih dolžin. 
Zatem smo si ogledali gozd, ki porašča 
pobočja doline Fiemme. Ustavili smo se na 
nadmorski višini 1.500 m v smrekc;>Vem go-
G. V. 9-10/91 409 
zdu starosti 170 let. Geološka podlaga je 
iz porfirjev. 94% lesne zaloge pripada 
smreki, ostalo macesnu in jelki. Lesna za-
loga nekega sestaja naj bi bila po navedbah 
gozdarjev 1.400 m3/ha. Povprečna zaloga 
pa je dosti nižja in je okoli 370m3/ha. Vseh 
gozdov je okoli 10.000 ha in pokrivajo 55% 
površine doline, pašniki in obdelovalna 
zemlja pa 30% . Povprečni letni prirastek 
je 7m3/ha, sekaj o pa 67% prirastka. Go-
zdovi so v dobrem zdravstvenem stanju-
pojavov propadanja ne poznajo, prirastki 
pa so v zadnjih letih porasli za okoli 1 O%, 
kar pripisujejo povečanemu deležu co2 v 
zraku. Trajnost vzdržujejo z pravilnim raz-
merjem starostnih razredov. Gozdove ob~ 
navijajo v glavnem umetno -zaradi predol-
gih pomlajevalnih dob. Sadike vzgajajo v 
lastni drevesnici s kapaciteto 60-BO tisoč 
sadik letno, predvsem smreke pa tudi ma-
cesna in bora. Sadijo do 2.000 sadik/ha. 
Samo urejanje gozdov je organizirano 
podobno kot pri nas. Gozdovi so razdeljeni 
v devet gospodarskih enot, za katere pišejo 
načrte z desetletno veljavnostjo. V občin­
skih in državnih gozdovih izdelujejo tudi 
detajlne načrte, medtem ko za zasebne to 
ni obvezno. Povsod pa je obvezno odkazilo. 
Dohodek od gozdov se deli po deležih 
lastnikov in ne po parcelah. Z gozdovi 
načrtno gospodarijo že skoraj 1.000 let, 
najstarejši pisani dokumenti so iz leta 
1.1 OO, prvi gozdni red pa nosi letnico 1558, 
porekla iz Innsbrucka. 
Kljub dolgi gozdarski tradiciji in izkušnjam 
pa imajo pri svojem delu številne pomisle~ 
ke. Predvsem se krešejo mnenja o smotr-
nosti večinoma umetnega pomlajevanja in 
gostote gozdnih cest, ki bi jo radi s sedanjih 
26m/ha povečali na 50 m/ha. Tudi divjad 
predstavlja kljub drugačni organiziranosti 
lova precejšnjo težavo. 
Samo izvajanje načrtov je delno v rokah 
skupnosti, delno v zasebni domeni. Zaseb-
nikom oddajajo predvsem dela, ki jih je 
možno normirati in ovrednotiti (transport, 
sečnja), medtem ko vsa dela, pri katerih je 
pomembnejša kvaliteta (predvsem goji-
tvena dela) opravljajo sami. 
Zanimivi so podatki o kadrovski organizi-
ranosti gozdarske službe: 
Na 10.000 ha gozdov sta zaposlena dva 
gozdarska inženirja (dottore), devet gozdar-
410 G. V. 9-10/91 
jev (srednji kader), en geometer prve stop~ 
nje in sedem ljudi v administraciji, ki pa 
delajo tudi za žago. 
Poleg tega imajo še osemdeset sezon-
skih delavcev. Delo opravljajo v skupinah, 
ki jih nadzirajo gozdarji. Plačo dobivajo vse 
leto, s tem da del poletnih plač prerazpore-
dijo na zimske mesece, ko delo ni možno. 
Najvišji položaj v skupnosti ima predsednik, 
ki je ponavadi politik. Vse odločitve, pred-
vsem glavne smernice pa predsednik spre-
jema skupno z zastopniki vsake vasi v tej 
dolini, teh pa je enajst. 
Neodvisna od skupnosti sta v dolini še 
dva gozdarska inšpektorja (državna usluž-
benca). 
Naslednji objekt, ki smo si ga ogledali je 
bila ena od sedemindvajsetih planšarij. To, 
ki smo si jo ogledali, imajo kot neke vrste 
poskusni objekt, na katerem pridobivajo 
izkušnje pri saniranju hudourniških območij. 
Na podoben način nameravajo urediti še 
preostale. 
Za to kozmetično operacijo so leta 1977 
navozili v dolino okoli tisoč kamionov zemlje 
in porabili veliko časa in denarja, vendar 
se je investicija izplačala, saj je cena zem-
ljišča poskočila za trikrat. Danes idilični 
videz motijo le nekoliko preveč zanemar~ 
jena gospodarska poslopja, vendar pa daje 
bližnja, lepo urejena, zanimiva kapelica slu-
titi, da bo to v bodoče turistična točka z 
urejenimi objekti. 
Glavni razlog ureditve teh območij je bila 
pridobitev travnikov - pašnih površin in s 
tem konec gozdne paše. Čeprav je šlo pri 
teh delih za izjemno velike posege in je 
sedaj videz popolnoma spremenjen, je 
nova podoba doline z zelenimi travniki in 
gorskim potokom še vedno naravna, kot da 
je že tisočletja takšna. 
Kot spomin na pretekle čase je nekoliko 
povečan delež macesna v vznožju doline, 
ki je posledica gozdne paše - koze so raje 
pasle smreko kot macesen. 
Ogledali smo si še delo gozdarjev pri 
sanaciji in urejanju plazov in erozijskih ob-
močij. 
Izvedeli smo nekaj o geološki zgodovini 
doline. Tukaj je potekal največji ledenik iz 
Marmolate, ki se je združeval z manjšimi 
in je potekal vse do Gardskega jezera. 
Široke doline in zaobljeni vrhovi kažejo na 
delovanje ledenikov. Geološke podlaga je 
porfir, čez katerega so ledeniki naložili do-
lomit. Ponekod so ti dolomitni nanosi ostali, 
drugod pa so jih spet odnesli. Danes so na 
teh mestih številni kamnolomi, ki poleg 
vinske trte predstavljajo edini vir zaslužka 
tukajšnjih prebivalcev. Tudi pregovor, da je 
treba žita pridelati za tri mesece, vina pa 
za tri leta, kaže na njihovo življenjsko filozo-
fijo. 
Plazovi se pojavljajo predvsem na dolo-
mitih. Bolj od daleč smo videli pobočje, kjer 
je pred 12 leti zdrsnil plaz površine pet 
hektarjev in odnesel gozd. Stabilizirali so 
ga tako, da so na plazišču naredili ozke 
terase, na katere so zasadili travne meša-
nice s primesjo jelše, macesna, pa tudi 
drugih drevesnih vrst. Čez deset let se je 
plaz ponovno vdrl in odnesel s seboj ves 
trud gozdarjev. Kljub vprašljivim učinkom 
tega dela pa ni nikakršnega drugega nači­
nat saj debeli nestabilni dolomitni nanosi 
ne dopuščajo sidranja. 
Naše poznavanje gozda pa ne bi bilo 
popolno, če ne bi izvedeli kaj tudi o zgodo-
vini teh krajev. O tem smo izvedeli nekaj 
več v kraju Cavalese, sedežu komune. 
Pisana zgodovina, kot tudi vsi še danes 
ohr€lnjeni običaji izvirajo iz časa prihoda 
Langobardov. Tudi današnji uradni naziv 
predsednika komune, Scario, je langobard-
ska beseda za poglavarja. 
Uradna letnica ustanovitve komune sega 
v leto 1112, vendar ni prav gotovo, če je 
to res, saj so se originalni pisani dokumenti 
izgubili. Takrat je ta dolina spadala v kneže-
vino Trento, posvetno oblast je imel škof, 
vendar so mu jo prebivalci zelo zagrenili. 
Kmalu so si priborili pravice do lova, ribolo-
va, gozdov in pašnikov, kar so tudi zapisali 
v pogodbi, ki so jo sprva z vsako menjavo 
škofa obnavljali, po letu 1317 pa je bila 
pogodba trajna. četudi so imeli škofje bolj 
teoretično kot dejansko oblast, pa so doma-
čini hoteli še več. V sredini 1 9 stoletja so 
od škofa odkupili palačo kot zadnji simbol 
oblasti in vanjo preselili sedež komune. S 
tem pa so prišli tudi do strehe nad glavo. 
Do takrat so vplivni člani skupnosti sestan-
kovali kar na prostem, na kamnitih klopeh 
okoli kamnite mize, tako imenovani banca 
de la reson. 
Večje spremembe so doživeli še pod 
Napoleonom, ki je opravil novo delitev po-
sesti, vendar se tudi z njim niso najbolje 
razumeli, na kar spominja zastava komune, 
ki ni nič drugega kot obrnjena francoska 
zastava z grbom komune. Zastava je bila 
kajpada odvzeta v bojih. 
Za konec smo si kot zanimivost ogledali 
še kamnite piramide v Segonzanu. Pira-
mide so na nanosih zdrobljenega in nato 
sprijetega dolomita in nastanejo zato, ker 
pod večjim kamnom erozija - izpiranje 
poteka počasneje kot v okolici. Na tak 
način se teren v okolici znižuje, pod kam-
nom pa ostaja. Sprva nizki in široki stožci 
se sčasoma »Višajo« in ožijo, dokler kamen 
zaradi lastne teže ne pade z vrha. Piramida 
stožec se potem hitro zniža in zlije s 
terenom. Na zgornjem delu pobočja nasta-
jajo nove piramide, na spodnjem pa izgine-
vajo, zato vsa ta čarobna pokrajina počasi 
potuje po pobočju navzgor in ko bo dosegla 
vrh bo za vedno izginila. 
Že na poti domov in pozneje, ko urejaš 
vtise s poti, nehote iščeš primerjavo z 
našim delom in možnostmi ter premišljuješ 
o razlikah. 
Bili smo v drugačnem okolju, marsičesa 
pri nas ne bi mogel narediti na tak način, 
vendar se potem še bolj razveseliš, ko 
najdeš podobne rešitve in jih spoznaš kot . 
potrditev svojega dela. Ali pa si čisto nekje 
na dnu misliš: »no, saj bi čisto v redu shajali 
tudi v ))pravi« Evropi, če ... « S tem nekako 
skleneš misli v upanju, da bomo tudi mi 
kmalu gostili gozdarje iz te doline in jim 
lahko marsikaj pokazali. Pri tem se nam 
tudi državne meje ne zdijo več tako moteče 
in razlike ne tako velike. 
Del podatkov je povzet iz publikacije: 
Zieger, A.: La Magnifica Communita, di 
Fiemme, Trento 1 973. 
Pripis uredništva 
To je bilo, žal, zadnje potovanje, ki se ga 
je veselil in nam ga doživeto opisal kolega 
Samo Dečman. 5. oktobra mu Je tragična 
nesreča mnogo prezgodaj sklenila njegov 
življenjski krog. 
G.V.9·10/91 411 
GDK: 907.1 
Gozdna romantika 
Lado ELERŠEK* 
1. ZA UVOD LE NEKAJ ASOCIACIJ 
Medtem ko politika in gospodarstvo ljudi 
praviloma razdvajata (in grupirata) na ume-
ten, to je prestižen način, estetika ljudi 
združuje (ali ločuje) po naravni poti. Po 
vojni nas je politika razdelila v prvorazredne 
in drugorazredne državljane, v zadnjem 
času pa ravno v obratnem smislu. V odveč­
nem razredu naj bi se znašla množica 
odvečne administracije, kulturnikov, žele-
zarjev, rudarjev in tudi gozdarjev. 
V primerjavi z nekaterimi drugimi dobri-
nami je estetika gozda tako rekoč vsem na 
razpolago, ne glede na lastništvo, starost, 
spol, narodno pripadnost, versko opredelje-
nost, strankarsko usmerjenost in finančno 
težo . Celo slepi in slabovidni prav radi 
zahajajo v gozd (EICHEL 1987). Izvor 
estetskih doživetij je v vidnih, zvočnih in 
drugih zaznavah. Estetiko gozda lahko 
opredelimo kot nauk o vseh vidikih lepega, 
povezanega z gozdom (ANKO 1985). Zato 
prištevam o med estetske dobrine tudi ptičje 
petje in vonj gozdnega zraka, kar doživljajo 
še močneje tisti, ki so prikrajšani za vidne 
zazna ve. Gozdna estetika je odprta za vse, 
ki imajo zanjo smisel in zaprta za tiste 
(navadno bolj materialistično naravnane), 
ki je niso sposobni zaznavati. Delitev v ti 
skupini je naravna in izhaja iz naše narave, 
vzgoje in okolja. 
2. DANAŠNJI ČAS IN ROMANTIKA 
Pod pojmom romantika verjetno nimamo 
vsi iste predstave. Verbinčev slovar ta po-
jem pojasnjuje: romantika je umetnostna 
smer, nastala v začetku 19. stoletja, ki v 
nasprotju s klasicizmom, postavlja v ospre-
dje čustva, fantazijo, iracionalno in poudarja 
človekovo osebnost. Romantika lahko po-
* L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in 
resno gospodarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 
2, Slovenija. 
412 G. v. 9-10/91 
meni tudi romantičnost, kar pomeni nekaj 
pustolovskega, fantastičnega, čudovitega 
in nagnjenost k takim rečem (VERBINC, 
1987). V današnjem času, ko nam teče 
življenje v veliki meri v betonski in pločevi­
nasti ekološki niši, si moramo postaviti 
vprašanje, če smo še zmožni takega načina 
dojemanja in doživljanja lepe narave, ki je 
bil značilen za prejšnje stoletje? Odgovor 
je verjetno za večino pritrdilen. Človekova 
narava se namreč v nasprotju s hitrim 
tehničnim razvojem spreminja le neopazno. 
Človek je razvijal svojo kulturo in odnos do 
okolja dolga tisočletja in tako pripada tudi 
vsem preteklim obdobjem. Prav zato še 
vedno občudujemo pesnika prejšnjega sto-
letja Franceta Prešerna in njegove verze: 
Koder se nebo razpenja, 
grad je pevca brez vratarja, 
v njem zfatnina čista zarja, 
srebrnina rosa trave, 
Lepota mrtvega drevesa 
Vse kaže, da se človek tudi v prihodnje 
ne bo zadovoljil le z razumskim dojema-
njem okolja, ampak bo še vedno imel ču­
stveno dojemanje za nujno življenjsko obli-
ko. Tako kot je človek del kozmosa, izhaja 
iz kozmosa tudi lepota, ki jo zaznavamo. 
Željo in hrepenenje po čustvenem doživlja-
nju sveta pa pripisuje človek predvsem 
sebi. 
Za ilustracijo, s kakšnimi občutki posa-
mezni ljudje dojemajo drevje, gozd in drugo 
naravno okolje, navajam misli nekaterih 
mož preteklega in današnjega časa: 
Robert Bourdu (profesor rastlinske fizio-
logije): V vseh tradicijah in verstvih je drevo 
vez med dvema različnima svetovoma: na 
eni strani svet zemeljskih globin, ki pred-
stavljajo področje skrivnostnega, na drugi 
strani pa nadzemeljskega sveta, h kate-
remu teži naša duša. 
Jean Jacques Rousseau: Nazaj k nara-
vi! Ljudem svetujem naj bi začeli živeti 
preprosto. 
Ciril Kosmač: Vsako drevo v vetru dru-
gače zapoje. 
Sv. Bernard: Vse moje znanje in moje 
Goščava krošnje 
razumevanje Svetega pisma, globoko pro-
diranje v njegov večkrat tako skriti pomen 
sem si pridobil večji del v gozdovih in na 
poljih. Tu nisem imel nobenega drugega 
učitelja kot hraste in bukve. 
Jože Pučnik: Veseli me, če vidim, da 
kje kaj poganja, veseli me kakšna lepa 
skrivljena veja, korenina, kakšen čuden 
kamen. Sploh sem nekoč še kot dijak in 
potem študent postavil teorijo, da umetnost 
sploh ne more dohitevati vse te razno-
vrstnosti v naravi in da bi bilo bolj koristno, 
ko bi - namesto da se zavestno ukvarjamo 
z umetnostjo - raje vzgajali umetnost za-
znavanja, da bi znali videti, kaj vse se 
dogaja okrog nas. ln v naravi bi našli že 
vse to narejeno. če greš skozi gozd, vidiš 
najlepše stvari. 
France Vodnik: Človek se je oddaljil od 
narave in s tem tudi od samega sebe ... 
Razbohotila se je tako imenovana porabni-
ška miselnost. Pozornost je obrnjena k 
gmotnim dobrinam in le redko najde kdo 
še čas za bogatitev svoje notranjosti in 
svojega duhovnega sveta. Narava je kakor 
Enonogi samotar 
G. V. 9-10/91 413 
velika odprta knjiga, iz katere zajemamo 
hkrati modrost in lepoto življenja. 
Tomo Križnar: Najlažje je enostavno 
pobegniti v harmonijo narave ali pa se opiti 
z deli človeške umetnosti, ki jih prav tako 
-lahko inspirira narava iz svojega globokega 
vodnjaka, s katero smo kot s popkovine 
povezani z bitjo stvarnosti. 
Iztok Geister: Borov gozd je, v nasprotju 
s prazgodovinskimi izkušnjami opredeljeno 
predstavo o gozdu, gozd svetlobe in topli-
ne, kjer popotnika na vsakem koraku 
spremlja nezasenčeno nebo, neskončna 
modrina in bližina oblakov, in človek ima 
prijeten občutek, da druguje z vsem, kar 
utriplje in se pretaka. Borov gozd je gozd 
poezije. 
3. ZAZNATI, PONUDITI, PRIBLIŽATI, 
PRIDOBITI 
Pomen gozda za skupnost se v kultur-
nem svetu že skozi stoletja spreminja, v 
zadnjem času pa se je pri nas predvsem 
bistveno spremenila vloga gozdarjev v dru-
žbi. Gozdarji izgubljamo vlogo lesnih trgov-
cev in >>davčnih« izterjevalcev. Hkrati se 
nam odpira nova vloga krepitve nematerial-
nih funkcij gozda, kamor spada tudi njegova 
estetska funkcija. Vidike, kako bi bilo mo-
GDK :902 
Pomen gozdne kronike 
Marsikaj od gozdarskih zgodovinskih do-
kumentov iz druge polovice prejšnjega in 
začetka tega stoletja je postalo žrtev po-
vojne kulturne revolucije. Nekaj se jih je 
ohranilo, predvsem po zaslugi razgledanih 
in uvidevnih posameznikov, ki so rešili, kar 
se je rešiti dalo. Tako se moramo zahvaliti 
kolegu inž. M. Pustoslemšku, da se je na 
gozdnem obratu Kostanjevica na Krki med 
drugim ohranilo tudi navodilo za pisanje 
gozdnih kronik iz leta 1890. To navodilo je 
bilo verjetno del obširnejših navodil za se-
stavljanje in revizijo gozdnogospodarskih 
načrtov, ki jih je izdalo takratno c. k. kmetij-
sko in gozdarsko ministrstvo na Dunaju. 
Pisano je seveda v nemščini. 
414 G. V. 9·10/91 
goče intenzivneje predstaviti te funkcije, 
sem že predlagal v sestavku: »Nekaj misli 
o estetskem doživljanju gozda. Tudi po-
buda gozdnim gospodarstvom za osnova-
nje gozdnih gajev" (ELERŠEK 1989). Pri-
bližati izraznost gozda javnosti je koristno 
in potrebno ne le za javnost, ampak tudi za 
gozdarske vrste. Pridobimo si lahko kultur-
nejše obiskovalce gozdov in večjo mero 
medsebojnega razumevanja. Hvalevreden 
korak v tej smeri pa pomeni gotovo tudi 
ustanovitev našega nacionalnega stanov-
skega društva Foto Forum Silve. Pričaku­
jemo lahko, da ne bo zbudil razmišljanja in 
delovanja le med gozdarji, ampak tudi v 
širšem krogu. 
LITERATURA 
1. Anko, B., 1985. Perspektive našega razvoja 
na področju splošnokoristnih funkcij gozda. Spo-
minski zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 
26, s. 19-30. 
2. Eichel, C. , 1978. Der Blindenwanderpfad 
des Forstamtes Kassel in Naturpark Habichswald. 
Allg . Forstz., Munchen, 34, 33-34. 
3. Eleršek, L., 1989. Nekaj misli o estetskem 
doživljanju gozda. Tudi pobuda gozdnim gospo-
darstvom za osnovanje gozdnih gajev. Gozd. 
vest.; Ljubljana, 47, s. 230--234. 
4. Verbinc, F., 1987. Slovar tujk. Ljubljana, 
Cankarjeva založba, s. 625. 
Gozdne kronike, ki jih za vsako leto 
pišejo gozdni upravitelji, nam povejo marsi-
kaj, kar nam tabele in preglednice gospo-
darskih načrtov ne morejo povedati. Danes, 
ko skušamo razvozljati uganko propadanja 
gozdov, so nam zelo dobrodošli zgodovin-
ski viri o stanju gozda iz časa pred letom 
1950, ko onesnaževanje okolja še zdaleč 
ni bil tak problem, kot je danes. 
ln če danes morda še pišemo gozdne 
kronike, nam bodo zanje gotovo hvaležni 
tisti, ki pridejo za nami. Ob vsej dolgoročno­
sti, ki spremlja gozd in gozdarstvo, tudi 
celih 40 službenih let oz. eno poklicno 
življenje ne pomeni mnogo. Pomagati si 
moramo z izkušnjami in opažanji predhod-
nikov. Na mnoga vprašanja najdemo odgo-
vor le v bolj oddaljeni zgodovini gozda. 
Za navodilo iz leta 1890 lahko rečemo, 
da je neverjetno aktualno in da bi rabile 
samo nekaj sprememb in dopolnitev, pa bi 
bilo že uporabno za sedanji čas. Gozdar-
stvo, seveda če je bolj ali manj sonaravne 
in negovalno, je toliko vezano na nespre-
menljive naravne zakonitosti, da kakšnih 
bistvenih preobratov ne more doživljati. Iz 
navodila je lepo razvidno, kakšen je bil 
gozdarski delokrog pred sto leti. Celo razi-
skovalno delo pri tem ni manjkalo. 
V ilustracijo navajam prevod tega navo-
dila in za boljšo predstavo tudi sliko začetka 
tega dokumenta. Želimo si lahko, da bi 
pisanje gozdnih kronik spet oživelo. 
Priloga A 
k dopisu 14419-785-1890 
Navedba zadev, ki jih je treba vnesti v 
gozdno kroniko po poglavju 111. predpisa za 
izvedbo revizij: >>Vsakoletna naknadna de-
la«: 
1. Spremembe na točkah, mejah in po-
vršinah posesti, kolikor se to ne zgodi s 
končnimi poseki sestojev, in sicer zlasti: 
a) vključitev, opustitev ali prestavitev, 
kakor tudi obnovitev izgubljenih mejnih in 
varnostnih kamnov, zadnje tudi glede trian-
gulacijskih točk; 
b) spremembe mej zaradi reambuliranja 
in drugih vzrokov; 
c) spremembe površin zaradi pridobitve 
tuje ali odstopitve svoje posesti; 
d) spremembe v izrabi tal. 
2. Zgraditev novih ter spremembe na-
prav za spravilo lesa in gozdnih prometnic: 
a) ceste, poti, mostovi, spravilne poti, 
vlake, pešpoti, jahalne poti, lovske steze: 
b) drče, riže, gozdne železnice; 
c) klavže, pragovi, zaščitni zidovi, zapor-
nice, žage za hlodovina, prekopi za mlina 
in za plavljenje lesa, naprave za lovljenje 
plavljenega lesa in večja gradbena dela v 
zvezi s plavljenjem lesa in utrjevanjem 
brežin ob vodah. 
3. Škodljivi vplivi za gozdno posest in za 
celotno gospodarjenje z gozdovi in za nji-
hove stranske donose, kakor tudi pomem-
bne ujme, in sicer: 
a) škode zaradi človeka in živali (žužel-
ke, divjad in drugo); 
b) škode zaradi viharjev in podatki o 
smeri vetra; 
c) nastop in posledice poznih mrazov; 
škode zaradi sončne pripeke, suše, snega-
loma in žleda; 
d) škode zaradi toče, poplav, snežnih 
plazov, padajočega kamenja, zemeljskih 
plazov; 
e) gozdni požari itn. 
4. Lov in ribolov: posebno pojavljanje 
redkih vrst divjadi in rib, posebna opažanja 
pri reji in gojitvi divjadi in rib, morebitne 
bolezni. Nenavadni dogodki v lovskem in 
ribiškem poslovanju. 
5. Razmere na lesnem tržišču, ugodne 
ali neugodne kupčije, sklenitev večjih po-
godb, podatki o doseženih enotnih cenah; 
vplivi sosednje gozdne posesti, carin in 
drugih okoliščin na lesno tržišče. 
6. Ureditev in odpravitev služnostnih 
pravic. 
7. Spremembe: 
a) šolskih in cerkvenih patronatov; 
b) propinacijskih pravic; 
c) regalij; 
d) razmer glede kolonov; 
e) lovskih in ribolovskih razmer; 
f) pomembne spremembe v obdavčitvi; 
g) v pravnem lastništvu cest, poti, vod; 
h) v drugih pravicah in dolžnostih glede 
zemljiške in posebno gozdne posesti. 
8. Spremembe v osebju: 
a) upravno in čuvajsko osebje; 
b) spremembe upravnih, manipulacijskih 
in čuvajskih okrožij. 
9. Nove graditve in prizidave na stavbah 
erarja in sklada, kakor tudi na spremljajočih 
zgradbah. 
1 O. Hudourniške in druge pregrade. 
11 . Gozdarsko raziskovalno delo. Ude-
ležba, opravljeno delo, stroški in uspehi itn. 
12. Podatki o čistem danasu za vse 
okroŽje in za enoto površine rodovitnih tal, 
povprečne cene na panju za vrednostne 
razrede, povprečni izkupiček za prostorni 
meter drv in za kubični meter tehničnega 
lesa v vsem okrožju. 
13. Pomembna dogajanja in drugo, kar 
v zgoraj navedenem ni prišlo do izraza in 
kar je primerno, da se vpiše v gozdno 
kroniko. 
dr. Marjan Zupančič 
G. V. 9-10/91 415 
416 G. V. 9· 10/91 
,~#r~~ 
x.. z.. :/#4/# - -/t!~(l. 
?tff 
STALIŠČA IN ODMEVI 
GDK: 935 
Ko postanejo mrtve številke pomembnejše od živega 
gozda 
Slovensko gozdarstvo je na razpotju. 
Upamo, da bo uspelo izbrati pot~ ki naših 
gozdov ne bo vodila prehudim časom na~ 
proti. Brez dvoma bo pri njem mnogo spre-
menjenega. Novim razmeram bo morala 
svoje delo vsebinsko prilagoditi tudi gozdar-
ska inšpekcijska služba. Ali bo pripravljena 
in sposobna zaživeti sodobno, sprejeti vse-
binske izzive, ki jih pripravljajo nove razme-
re, ali pa bo z okostenelim birokratskim 
formalizmom še naprej izgubljala dragoceni 
čas prilagoditve. 
Navajamo primer takšnega početja - v 
obliki izdane odločbe in zasnovane pritožbe 
nanjo, brez podatkov o lokaciji, ki bi bralcu 
odvrnili pozornost od vsebine (ustrezni po-
datki so v uredništvu). V razmislek in opo-
zorilo! Primer kaže, kako togo razumljena 
načrtovanje in inšpekcijska služba ))sproš-
čenemu« delu z gozdom iz dneva v dan 
natikata prisilni jopič. 
št. 326-43/91-6 
Dne: 14. 10. 1991 
Gozdarski inšpektor pri medobčinskem 
inšpektoratu občine ... izdaja na podlagi 4. 
tč. l. odst. 79. čl. Zakona o gozdovih nasled-
njo 
ODLOČBO 
Gozdno gospodarstvo ... , gozdni obrat 
. . . mora opustiti sečnjo v revirju . . . v 
odsekih oddelka ... 
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvr-
šitve. 
Obrazložitev 
Iz ugotovitev pregleda z dne 16. 8. 1991 
izhaja, da je bilo za posek v letu 1991 
odkazano drevje v odsekih oddelka ... , 
čeprav veljavni gozdnogospodarski načrt 
tega ne določa. 
Za navedene odseke so v rubriki ))Navo-
dila za izvrševanje sečenj in gojitvenih del« 
navedene vrste sečenj kot: zmerno redče­
nje, posek nadstojnega drevja, nadaljnja 
svetlitev, končni poseki itd. Naknadno je 
gozdni obrat . . . dal obrazložitev za to 
nasprotovanje določil načrta. Navajajo, da 
so pred oddajo načrta opustili etat v oddelku 
31, ker so menili, da v sedanji ureditveni 
dobi sečnja ne bo potrebna. Veljavnost 
načrta je 1984-93. Zaradi izostanka pomla-
jevanja v večjem delu revirja je nastal 
problem realizacije etata listavcev in so se . 
odločili, da prej posežejo v oddelek 31. 
Določila v rubriki »Navodila za izvrševanje 
sečenj in gojitvenih del« pa so ostala, ker 
so jih pozabili brisati skupaj z etatom. 
Pred odkazilom je bil sestavljen gozdno-
gojitveni načrt, ki ni upošteval določil gozd-
nogospodarskega načrta, je pa v skladu s 
stanjem sestojev. 
Kljub temu pa je treba izvajati izrek te 
odločbe, ker določilo 4. odstavka 28. čl. ZG 
navaja. da je izvrševanje gozdnogospodar-
skih načrtov obvezno. 
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvrši-
tve po 3. odst. 79. čl. ZG. 
POUK O PRA VNEM SREDSTVU: Zoper 
to odločbo je dopustna pritožba v roku 8 
dni po prejemu na Republiški gozdarski 
inšpektorat Ljubljana. Morebitno pritožbo 
vložite pisno ali ustno na zapisnik pri tukajš-
nji gozdarski inšpekciji, kolkovano s 60 SL T 
upravne takse. 
GOZDARSKI INŠPEKTOR 
PRITOŽBA 
zoper odločbo Medobčinskega gozdar-
skega inšpektorja občin ... z dne 14. 1 O. 
1991 - št. 326-43/91-6 o opustitvi sečnje v 
odsekih oddelka . . . revirja ... 
G. V. 9-10/91 417 
Obrazložitev 
V obrazložitvi odločbe je pravilno ugotov-
ljeno, da v navedenih odsekih oddelka . . . 
revirja ... z gozdnogospodarskim načrtom 
1984-93 za obdobje njegove veljavnosti N 1 
predvidenega etata, kot je pravilno nakazan 
tudi razlog za to. Podrobnejša obrazložitev 
je naslednja. Obravnavani gozdovi so na 
ekstremnih rastiščih v nadmorski višini pre-
težno nad 1300 m. Zaradi manjše intenziv-
nosti rasti teh gozdov in zato tudi gospodar-
jenja z njimi je tod običajna obhodnica 
nekoliko daljša - 12 do 13 let. Ker je bilo 
v spornih odsekih sekano zadnje leto izteka 
starega načrta, je bilo predvideno, da se v 
obdobju veljavnosti načrta 1984-93 v te 
sestoje ne bo posegala, posegalo pa bi se 
takoj v začetku veljavnosti naslednjega 
načrta. 
Navedeno je tudi, da so kljub črtanemu 
etatu ostala zapisana navodila o vrstah 
sečenj. ki naj bi se izvedle v sestojih nave-
denih odsekov. 
V obrazložitvi odločbe je tudi navedeno, 
da je bil pred odkazilom sestavljen gozdno-
gojitveni načrt - v skladu s stanjem sesto-
jev, pač pa v nasprotju z določili desetlet-
nega gozdnogospodarskega načrta, ker ta 
za navedene odseke pač ni predvidel etata. 
Napaka v načrtu, da so pri odsekih brez 
predvidenega etata po pomoti ostala zapi-
sana navodila za sečnjo, (ki so ostala 
prezrta tako načrtovalcu kot tudi strokovnim 
preglednikom v postopku potrjevanja na-
črta), je zgolj tehnične narave. Očitno so jo 
tako razumeli tudi pri inšpekcijski službi in 
ta napaka ni vplivala na izdajo odločbe. Saj 
sama sečnja tudi ni v nasprotju s temi 
»ničnimi« navodili. 
Dejstvo, da so gozdnogojitveni načrt in 
sečnje v skladu s stanjem sestojev, niso pa 
v skladu z določili gozdnogospodarskega 
načrta, ne kaže na strokovno pomanjkljivost 
gozdnogospodarskega načrta, saj pri go-
spodarjenju z gozdovi obnovitvenih sečenj 
ni mogoče časovno opredeliti na leto natan-
čno - lahko jih izvedemo leto ali dve prej 
ali pozneje. Ker se gozdnogospodarski 
načrt izteka v letu 1993, bi bile sečnje v teh 
odsekih v letu 1994 strokovno enako upra-
vičene kot sečnje v letu 1991 . 
Z gozdnogospodarskega vidika kot tudi 
418 G. V. 9-10/91 
z vidika obravnave predložene odločbe pa 
je seveda pomembno, da se z izvajanimi 
nepredvidenimi in zato spornimi sečnjami 
v gozdu ne povzroča škode ampak kveč­
jemu korist. 
Sečnjo v navedenih odsekih se je torej 
moralo (začasno -do izteka načrta) opustiti 
izključno iz formalnih razlogov- ker pač v 
tem desetletju v omenjenih odsekih ni pred-
videnega etata. 
Primerjajmo ta formalni razlog s poglavit-
nim razlegam, ki nas je privedel do spornih 
sečenj v obravnavanih odsekih. Zaradi pov-
sem uničenega gozdnega mladja zaradi 
preštevilne rastlinojede divjadi v znatnem 
delu revirja, v mnogih oddelkih nismo mogli 
nadaljevati z v načrtu predvidenimi svetli-
tvenimi in končnimi sečnjami. To je ogrozilo 
izpolnitev predvidenega poseka listavcev v 
revirju -v obdobju 1984-93. Ob dejstvu, da 
stanje gozda v določenem predelu revirja 
omogoča posek nekaj dodatnih listavcev, 
smo pri Gozdnem gospodarstvu ocenili, da 
je primerneje izvesti tudi obravnavani for-
malno sporni posek, kot nekaj let pred 
iztekom načrta (spet iz formalnih razlogov) 
pripraviti spremembo načrta. 
Ugotavljamo, da je Odločba o opustitvi 
sečnje v spornih odsekih revirja ... osno-
vana na prestopku izključno formalne nara-
ve. Ocenjujemo, da njena izvršitev ne bo 
imela nikakršnih koristnih posledic, tudi in 
predvsem za gozd ne, odvrača pa pozor-
nost od bistvenejših problemov v območju 
(divjad) in slabo vpliva na pozitivna prizade-
vanja gozdarstva, da v izredno težkih raz-
merah (sušenje gozdov, divjad, težave v 
zasebnih gozdovih zaradi spreminjanja za-
konodaje) gospodarjenje z gozdom ohrani 
še na sprejemljivi strokovni ravni. Zato 
predlagamo Republiškemu gozdarskemu 
inšpektoratu, da izdano odločbo umakne. 
Končno je bilo pri Gozdnem gospodar-
stvu sklenjeno, da se pritožbe na odločbo 
ne pošlje na naslov Republiškega gozdar-
skega inšpektorata, ker z njo ne bi dosegli 
ničesar, pač pa se jo skupaj z odločbo 
objavi na tem mestu, da se predstavi stro-
kovni javnosti nesprejemljiv formalizem na-
ših gozdarskih inšpekcijskih služb - ob 
tolikšnih resničnih problemih, ki trenutno 
usodno pestijo slovensko gozdarstvo. 
Mnoga za razvoj gozda zelo pomembna 
določila starega Zakona o gozdovih smo iz 
nemoči ali previdnosti leta 1991 kaj hitro 
))pozabilic(, v nekaterih okoljih je npr. v tem 
letu večino lesa posekanega brez odkazi-
la. . . Toda pomembnosti so drugje - v 
izvajanju del po odsekih leto ali dve prej 
oziroma pozneje, kje drugje spet v odstotkih 
realizacije predvidenih etatov po odsekih in 
podobno. Te »pomembnosti« so seveda 
tudi v pristojnosti Zakona o gozdovih- kot 
nalašč za gozdarsko inšpekcijsko službo 
rajnkih pogledov. Ali je to inšpekcijska služ-
ba, ki bo sposobna v novih, nedvomno bolj 
zapletenih in občutljivih razmerah tvorno 
prispevati h gospodarjenju s slovenskimi 
gozdovi? Posebno v zasebnih gozdovih 
bodo zakonski okviri takšni, da bo potrebna 
pozornost predvsem vsebini dela z go-
zdom. Nekatere stvari v našem gozdarstvu 
resnično kličejo po globokih spremembah. 
Živan Veselič 
TRNOVA POT GOZDARSKE UČENOSTI 
(Večna je in še potem se nadaljuje) 
•• 1 
c::;? o --
. :! 
. ~ 1 
: 1 
G. V. 9·10191 419 
STROKOVNA SREČANJA 
GDK: 971:2 
Tretje srečanje članov in zasedanje izvršilnega odbora 
PRO-SILVA 
Grčija, 29. septembra do 8. oktobra 1991 
Za Grčijo je podobno kot za druge sredo-
zemske dežele značilno degradirana okolje 
in popolnoma spremenjena ali celo uničena 
gozdna vegetacija. Grčija se ponaša s šti-
ritisočletno zgodovino - najstarejša v Evro-
pi; v tem dolgem obdobju je človek izrival 
in uničeval gozd in le malo je krajev, če je 
sploh kakšen, ki ga ne bi dosegli gobci koz 
in ovc; črede le-teh so bile ogromne. Tudi 
štirinajst stoletij trajajoča nadvlada Turkov 
ni grškemu prostoru prinesla nič dobrega; 
Grkom so pustili le slabe navade in sovra-
štvo. 
V zadnjih desetletjih vplivata na (gozdno) 
podobo Grčije predvsem dva med seboj 
povezana fenomena- praznjenje podeželja 
in divja urbanizacija, pri kateri Grki niso 
pokazali nič starogrškega duha. Samo v 
Atenah s Pirejem živi polovica grškega 
prebivalstva, v treh največjih mestih pa kar 
80%. Podeželje, posebno pašniki, se divje 
zaraščajo, črede so se skrči le na desetino. 
V gozdarskem pogledu je Grčija danes 
dežela sukcesij - gozd se vrača. Pri tem 
pa se zastavlja veliko dilem in vprašanj o 
gospodarjenju s temi nastajajočimi gozdovi. 
Ravno ta problematika je bila glavna tema 
desetdnevnega srečanja članov PRO-
SILVA združenja evropskih gozdarjev za 
sonaravne gospodarjenje z gozdovi. Stro-
kovno ekskurzijo po Grčiji, ki je vsem ude-
ležencem ovrgla podcenjujoče predstave o 
grškem gozdarstvu, je vzorno pripravil pro-
fesor SP. DAFIS s sodelavci z Aristotelove 
univerze v Solunu; pokazali so nam prerez 
gozdov od mediteranskega do subalpin-
skega pasu. 
Prvi dan smo si ogledali sestoje alep-
skega bora (P. halepensis) na polotoku 
Kasandra ob Egejskem morju. Ogenj je tu 
običajen ekološki dejavnik in alepski bor 
predstavlja piroklimaksno obliko vegetacije; 
420 G. V. 9-10/91 
z načinom dozorevanja in odpiranja storžev 
ter s potekom klitja je ta vrsta odlično 
prilagojena na ogenj - ogrožajo jo lahko le 
prepogosti požari. Gozdovi imajo tu pred-
vsem okoljetvorni pomen. Včasih so smola-
rili , danes pa je razvito intenzivno čebelar­
jenje. 
Drugi dan smo krenili iz Soluna proti 
Kav ali; na poti smo se ustavili v učnih 
gozdovih (Taxiarchis) - to so listopadni 
gozdovi približno 600 m nad morjem. Pred 
tridesetimi leti so bili tod izsekani panjevci, 
pojavile so se številne grmovne vrste s 
posameznimi hrasti (Q. frainetto). Z malo 
pomoči in z nego so nastali lepi hrastovi 
drogovnjaki. Na mestih, kjer so po poseku 
posadili črni bor, se je hrast sam vrasel. 
Pokazali so nam tudi starejše hrastove 
sestoje, stare približno 90 let, v katere se 
že vrašča bukev (F. moesiaca). Od drugih 
drevesnih vrst smo opazili (in prepoznali) 
še brek, črni gaber, domači kostanj, raz-
lične vrste hrastov. Mimogrede smo se 
ustavili še v panjevcu domačega kostanja 
s tridesetletno obhodnjo. 
Naslednja dneva smo preživeli v Rodopih 
- na področju gozdnega gospodarstva Dra-
ma, najlepšega gozdnega področja Grčije, 
za katerega je značilna velika pestrost dre-
vesnih pa tudi živalskih vrst; tu je najjuž-
nejše nahajališče smreke (P. abies) in 
breze (B. verrucosa) v Evropi. Še na za-
četku tega stoletja je bila večina gozdov 
degradiranih, paslo se je na stotisoče koz 
in ovc. Pozneje se je intenzivnost paše 
zaradi depopulacije podeželja ter iz voja-
ških razlogov (bližina bolgarske meje) bi-
stveno zmanjšala. Zaraščanje teh gorskih 
področij ( 1200-1800 m n. v.) poteka od 
rdečega bora prek smreke v jelovo-bukove 
gozdove; na južnih ekspozicijah se name-
sto rdečega pojavi črni bor. Večina gozdov 
je v prvih sukcesijskih stadijih - prevladu-
jejo čisti borovi in smrekovo-borovi sestoji. 
Na boljših rastiščih so sukcesije hitrejše, 
bukev se lahko pojavi brez vmesnega sta-
dija smreke; na slabših rastiščih pa so 
bistveno počasnejše. Precej ur smo se 
zadržali v rodopskem pragozdu smreke, 
bukve in jelke. Pragozd {800 ha) se je tam 
ohranil zaradi tega, ker je bilo to področje 
v preteklosti popolnoma zaprta vojaška co-
na, tako da so bili kakršnikoli vplivi (paša, 
sečnja) nemogoči. Slike so podobne našim 
jelovo-bukovim pragozdovom; razlika je v 
kamnini - magmatske kamnine in z njimi 
povezan relief so za nas manj običajne, 
smreke s krasnim habitusom (ozka krašnja) 
je več kot jelke, življenjska moč pragozda 
se nam je zdela večja - mogoče zaradi 
dobre vitalnosti jelke (A. Borisii-reyis), buj-
nega pomlajevanja vseh vrst ter drobne 
površinske prepletenosti vseh življenjskih 
faz. 
Naslednje dni smo se pomaknili nekaj 
sto kilometrov proti jugu, v pokrajino Tesa-
lijo. Tu smo si ogledali učne gozdove (Per-
touli) in gozdove gozdnega gospodarstva 
Kalambaka. To so gorski, pretežno čisti 
jelovi gozdovi, približno 1500 nad morjem. 
Borisava jelka predstavlja prehod od bele 
jelke (A. alba) h grški jelki (A. cephalonica); 
iglice so bolj zašiljene, trde, vrsta je bolj 
toploljubna in sušne narave, delno ima tudi 
pionirske lastnosti, saj zarašča opuščene 
pašnike, njena vitalnost je bistveno boljša. 
Pokazali so nam različne sestoje: prebiral-
ne, enomerne debeljake, večjepovršinske 
jalove gošče in letvenjake, nasade črnega 
bora, v katerega se vrašča jelka, jelovo-bu-
kove prebiralne sestoje. Zanimivi so cilji, ki 
so jih zastavili: povečati zaloge, razgibati 
zgradbo, pospeševati raznovrstnost. Po na-
ravi to niso čisti je lovi gozdovi; na to kažejo 
fagetalni elementi, pa tudi prisotnost troh-
nobe. Vrast listavcev (bukve) onemogoča 
paša, kmetje imajo namreč še vedno pašne 
pravice. Tudi sadnja listavcev se zaradi 
tega ni obnesla. 
Udeleženci smo si v teh nekaj dneh z 
ogledi različnih objektov, z vožnjo z avto-
busi -tudi po slabih makadamskih, gorskih 
cestah ter s pogovori ustvarjali sliko o 
grških gozdovih in gozdarjih. Osnovni nji-
hov pristop je sonaravne gospodarjenje z 
gozdovi, poudarjeno je sodelovanje z nara-
vo; to je opazno zlasti pri obravnavi sukce-
sij, ki jih z nego in majhnimi vnosi le 
usmerjajo ali pospešujejo, nikakor pa ne 
nastopajo proti naravnemu razvoju gozdov; 
kaj takšnega si ob ogromnih površinah 
degradiranih gozdov in ob agresivni moči 
vračajočega gozda tudi ne morejo privošči­
ti. Kljub temu so bili v preteKlosti z denarjem 
svetovne banke" za razvoj tudi takšni po-
skusi - velikopotezni nasadi (premene) z 
neustreznimi vrstami. Pa se je izkazalo, da 
veliko denarja in malo pameti ne rodita 
sadov. V Grčiji smo skratka videli slike 
(prebiral ne gozdove,. skrbno negovane se-
stoje, majhna pomladitvena jedra, ... ) , ki 
jih v deželi brez gozdarske tradicije nismo 
pričakovali. Med drugim so nam pokazali 
tudi gozdiče, ob katerih bi se srednjeevrop-
ski gozdar namrdnil; pa vendar, vrednost 
gozda je zelo relativen pojem, v Grčiji ima 
gozd visoko ceno - ne samo zaradi lesa; 
grški gozdarji se zavedajo večnamenske 
vloge gozdov. 
Takšnemu pristopu gojenja in gospodar-
jenja z gozdovi je zagotovo botroval prof. 
DAFIS. ki je nekaj gojitvenega znanja in 
pogledov pridobil tudi v Švici pri profesorju 
Leibundgutu. 
Zasedanje izvršilnega odbora v Grčiji 
PRO-SILVA pa je imelo za cilj predvsem: 
spoznati dosežke grškega gozdarstva tam, 
kjer so s sonaravnim gospodarjenjem na 
degradiranih rastiščih enkratno uspeli, brez 
velikih investicij, spraviti gozd na pot revita-
lizacije. Širokemu krogu udeležencev se je 
hotelo prikazati, da sonaravne gospodarje-
nje z gozdom ne pomeni le prebiralnega 
gozda, temveč veliko več; predvsem pa 
večjo svobodo pri najrazličnejših rastiščih 
in sestojnih situacijah. To postaja toliko 
pomembnejše, ker mnoge dežele v Evropi 
korajžno stopajo na pot PRO-SILVE, 
manjka pa jim za to intuicije in obstaja 
nevarnost ponovne šablone. 
Naslednje srečanje članov PRO-SILVA 
bo v Zvolenu julija 1992, izvršilni odbor pa 
je sprožil tudi priprave za prvi kongres, ki 
bo 1993. 
Andrej Bončina 
G. V. 9·10/91 421 
GDK: 903:945.31 
Naraščajoča zaskrbljenost za usodo gozdov 
V začetku oktobra letos je na Nizozem-
skem potekal 19. Mednarodni simpozij štu-
dentov gozdarstva (International Forestry 
Students Symposium -- IFSS). Udeležilo se 
ga je 120 študentov iz 35 držav Evrope, 
Azije, Južne Amerike in Afrike. 
Vodilna tema simpozija je bila narašča­
joča zaskrbljenost za usodo svetovnih go-
zdov. 
Po tednu dni dela in diskusij v različnih 
delovnih skupinah smo sprejeli zaključno 
izjavo o problemih gozdov v svetu, skupaj 
s priporočili, kako naj bi le-te reševali. Kot 
prihodnjim upravljalcem naravnega boga-
stva gozdov se nam je zdelo nujno predsta-
viti svoj pogled. 
Slovenski gozdovi niso glede ogroženosti 
nobena izjema, in ker se bo prav v prihod-
njih dneh sprejemal nov Zakon o gozdovih, 
je to sporočilo še posebno aktualno. 
ZAKLJUČNA IZJAVA 19. Mednarodnega 
simpozija študentov gozdarstva 
1 . V sedanjem času je človek glavni 
uničevalec narave -zaradi njegovega od-
nosa, ki ne priznava obojestranskega sobi-
vanja človeka in narave. 
2. Gozdarji imajo majhen vpliv na politiko 
in sprejemanje od oč itev. Vzrok je podcenje-
vanje pomembnosti gozdov za široko dru-
žbeno skupnost. To se kaže pri sprejema-
nju odločitev o namembnosti prostora in 
izkoriščanju gozdnih virov. 
3. Kljub temu, da bi gozdovi morali ostati 
glavni predmet gozdarskega izobraževa-
nja, je le to pogosto nepopolno, s preveč 
ozkim pogledom (samo) na gozdove. 
4. Današnji gozdar se premalo zaveda 
in zanima za družbeno skupnost zunaj 
svojega gozda. Ta družba ima neposreden 
interes v gozdu in vpliv nanj. 
5. Javnost slabo razume gozdarstvo. V 
sistem ekološkega izobraževanja gozdar-
stvo še ni vključeno. 
Po.seben zaključek o namembnosti 
prostora 
422 G. V. 9-10/91 
6. Glede na dejstvo, da odločajo o na-
membnosti prostora negozdarji, gozdovi 
pogosto izgubijo prioriteto pri rabi tal. 
Poseben zaključek o uporabi gozdnih 
virov 
7. še vedno ni primernega (finančnega) 
sistema za ovrednotenje gozdov in njegovih 
funkcij. 
Priporočila 
8. če želijo gozdarji prevzeti nase večjo 
odgovornost za svetovne gozdove, se mora 
spremeniti vloga gozdarja. 
Gozdar mora: 
- priti iz gozda in stopiti v družbo; 
- bolj aktivno sodelovati v procesu spre-
jemanja odločitev o namembnosti prostora 
in uporabi gozdnih virov; 
- s predstavitvijo in izobraževanjem o 
pomembnosti gozdov za družbo osveščati 
javnost; 
- predstaviti in zagovarjati tudi druge 
funkcije gozdov- poleg proizvodnje lesa; 
- prenesti svoje strokovno znanje o go-
zdovih v uporaben nasvet, na katerem 
lahko temeljijo javne akcije; 
- najti optimalno ravnotežje med potre-
bami ljudi, še posebno lokalnimi, in krhkos-
tjo narave; 
- objektivno prepoznavati prioritete dru-
žbe: najsi gredo v korist gozdov ali druge 
rabe tal; 
- spoznati, da se mu ni potrebno ukvar-
jati le z drevesi, ampak tudi z ljudmi; 
9. Gozdarski izobraževalni sistem je po-
trebno spremeniti in mora: 
- vključiti znanje drugih strok, še po-
sebno sociologije, v gozdarsko stroko; 
- dopustiti povečan vpliv študentov na 
sestavo in vsebino svojega študija; 
- ponuditi študentom gozdarstva glo-
balno perspektivo z omogočanjem izme-
njave idej in raziskovanja na državnem in 
meddržavnem nivoju; 
- zmanjšati prepad med teorijami in 
stvarnostjo. 
1 O. Da bi rešili globalne probleme go-
zdov, se mora izboljšati sodelovanje med 
ustvarjalci politike in gozdarji, na lokalni, 
državni in meddržavni ravni. 
11. Glavni element dolgoročnih rešitev 
problemov okolja oziroma problemov go-
zdov v svetu, je mentalna revolucija, kar 
pomeni spremembo v odnosu: od potrošni-
štva k aktivni odgovornosti za posamezni-
kovo okolje. 
KNJIŽEVNOST 
GDK: 945.3 
12. Več si je treba prizadevati za sestavo 
ekoloških predpisov in zakonov ter s tem 
omogočiti izvajanje gozdarske politike. 
13. Z razvijanjem svojih komunikativnih 
sposobnosti mora gozdar vplivati na te-
snejše sodelovanje med njim, tistim, ki 
odloča, in družbo. 
Robert Hostnik 
Nova učbenika Gozdarske srednje šole v Postojni 
Zapis v naslovu se zdi komaj verjeten. 
Ali torej Gozdarski šolski center v Postojni 
še kaže znake življenja, celo veselje do 
življenja - bo vprašal kdo, ki je ob vsem 
hudem, kar se z gozdarstvom trenutno 
godi, skoraj pozabil na to našo šolo. V 
splošnem je nanjo pozabilo tudi gozdarstvo, 
ki niti v osnovi nima rešene dolgoročne 
strategije pridobivanja strokovnih kadrov 
za potrebe slovenskega gozdarstva. 
Gozdarska fakulteta se izčrpava v med-
sebojnih obračunih sodobnih in ortodok-
snejših pogledov, vedno s kakšno novo 
kostjo, trenutno okrog ideje, naj bi bil pogoj 
·za vpis na podiplomski študij ponovno vsaj 
dveletno delo v gozdarski operativi. Ta ista 
operativa ima vsega, pa menda tudi stro-
kovnih kadrov, preveč in se ne ukvarja z 
mislijo, da bi absorbirala vsaj najperspektiv-
nejše trenutne diplomante naših gozdarskih 
šol in si perspektivno izboljšala kadrovsko 
strukturo. Govorimo o potrebni končani višji 
šoli za revirne gozdarje, ne da bi imeli 
razčiščeno, kateri kandidati naj bi vpisovali 
ta študij potem, ko postojnske šole ne bo 
več. To se bo namreč nujno zgodilo, če bo 
gozdarstvo v zvezi z njeno problematiko še 
naprej tiščalo glavo v pesek. 
V takšnih razmerah mora biti človek, ki 
se loti pisanja učbenika za potrebe bodočih 
gozdarskih strokovnjakov res prežet z idea-
lizmom. ln idealizma je bilo do nedavnega 
(morda še vedno tli) med profesorskim 
kadrom na šoli obilo. Več, kot ga je bilo 
uradno slovensko gozdarstvo pripravljeno 
videti. Od tod nagrajena interna šolska 
glasila in lepo število pripravljenih učbeni­
kov. 
Danes na kratko predstavljamo dva uč­
benika - že pred časom je izšel učbenik 
Helene Glogovškove Angleščina za go-
zdarje in pravkar izšel učbenik Pavla 
Vrtovca Gozdnogojitvena tehnika - nega 
gozdov. 
V zvezi s prvim učbenikom sem kot 
urednik Gozdarskega vestnika dolžan poja-
snila in opravičila. Iz razlogov, ki mi niso 
poznani in na tem mestu tudi ne bi želel 
razmišljati o njih, so bili poskusi, da bi blizu 
gozdarske stroke dobil nekaj besed o učbe­
niku prof. Glogovškove, neuspešni. Od tod 
zamuda prispevka. Ker cenim vložen trud 
in poznam ugodne ocene učbenika s strani 
Zavoda za šolstvo, sem se v malo trmasti 
želji, da s krajšim zapisom vendar izkažemo 
pozornost in zahvalo prof. Glogovškovi za 
njen prispevek gozdarstvu, odločil za samo 
ožje strokovno mnenje o učbeniku seči v 
ožje jezikovne kroge in zanj poprosil gospo 
Dano Blaganje, višjo predavateljica za an-
gleški jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani 
(v pokoju). Njeni predstavitvi učbenika bi 
dodal svoje skromno mnenje o njegovi 
G. V. 9-10191 423 
vzorni tehnični opremljenosti in o tem, da 
ne bo koristil le dijakom Gozdarske srednje 
šole, temveč tudi študentom in praktikom, 
vsakemu pač, ki ne dvomi več o tem, da 
je izpopolnjevanje tujih jezikov, tudi oziroma 
zlasti angleščine, za vsakogar zelo dobra 
naložba časa in energije. 
Ž. V. 
Helena Glogovšek: Angleščina za gozdarje 
Učbenik Angleščina za gozdarje avtorice 
Helene Glogovšek obsega pet samostojnih 
učnih enot. Vsaka vsebuje avtentična ali 
prirejena angleška besedila v glavnem s 
področja stroke. 
V prvem poglavju Foreign Language 
Learning (16. str.) se učenci seznanijo z 
različnimi načini branja (analitično, hitro, 
preskakovanje, preletavanje) in dobijo ko-
ristne napotke, kako se lotiti branja strokov-
nih in znanstvenih tekstov in kako uporab-
ljati slovar. 
Drugo poglavje Ecology (23. str.) zajema 
različna področja ekologije v petih zanimi-
vih in aktualnih strokovnih besedilih. 
- Ecology 
- Destruction of the environment 
- World ecological areas programme 
- Acid rain 
- Me - save the environment 
Tretje, najobširnejše poglavje Forests 
and Trees (30 str.) obravnava gozd in 
drevesa v desetih besedilih in sestavlja 
skupaj s prejšnjim in naslednjim poglavjem 
bistveni del učbenika. 
- Forests mean different things to diffe-
rent people 
- Forests 
- Why are forests cut? 
- lnterrelationships in the forest eco-
system 
- Trees 
- Air pollution kills forests - The death 
of forests 
- Functions of trees and forests 
- Plant power 
- Protect your pines from mountain pine 
beetles 
- Collecting of wood samples 
Četrto poglavje Forester (17. str.) za-
jema v šestih berilih šolanje, obleko, zaš-
či~no opremo, prehrano gozdarja in opis del 
v gozdu. Po težavnostni stopnji je to pogla-
424 G. V. 9-10/91 
vje najlažje, zato bi ga bilo po načelu 
postopnosti smotrno uvrstiti za uvodno po-
glavje pri naslednji izdaji učbenika. 
- The Forestry School centre in Postojna 
- Clothing and personal protective 
equipment in the chainsaw operator 
- Food and nutrition 
- Training of chainsaw operators 
- One of the operations in the forest 
delimbing 
- Forestry by computer 
Peto poglavje Scenes from Animal Life 
(13. str.) vsebuje pretežno izbor krajših 
besedil iz živalskega sveta, ki jih bodo 
učenci brali kot prijetno dopolnilo zahtevnej-
šim tekstom prejšnjih poglavij. 
Vsakemu besedilu sledi veliko raznovr-
stnih vaj za utrjevanje učne snovi. Vaje so 
metodično zelo dobro sestavljene, med naj-
boljšimi pa so komunikacijske, ki spodbu-
jajo učence k aktivni rabi jezika in k razmi-
šljanju . Označene so po težavnostnih stop-
njah, kar je zelo koristno glede na različno 
raven znanja učencev. 
Razen pri prvem poglavju so pri vseh 
drugih dodane prav posrečeno izbrane pe-
smi (skupno 11) raznih angleških in ameri-
ških pesnikov, ki slovijo kot tenkočutni opa-
zovalci in ljubitelji narave. Pesmi, sicer 
neobičajne v strokovnih učbenikih, lepo 
popestrijo učno snov. Isto velja za številne 
pregovore, ki so v anglosaškem svetu v 
vsakdanji rabi. 
Pri učbeniku pogrešam nekoliko več slov-
nice, zlasti s področja rabe časov, ki bi jo 
avtorica vsaj v obliki kratkega kompendija 
dodala na koncu učbenika. 
Učbenik Helene Glogovšek Angleščina 
za gozdarje je s skrbno izbranimi strokov-
nimi besedili, temeljito obdelanimi s števil-
nimi vajami, koristno zapolnil praznino, ki 
je vladala doslej na področju strokovne 
angleščine za gozdarje. 
Dana Blaganje 
Pavel Vrtovec: Gozdnogojitvena tehnika - nega 
gozdov 
Kolega Pavel Vrtovec, prof. za gojenje 
gozdov na Gozdarskem šolskem centru v 
Postojni si je s pisanjem srednješolskega 
učbenika o teoretskih temeljih in tehniki 
nege gozdov naložil težko breme - zelo 
kompleksno in vsebinsko prepletena snov 
predstaviti razumljivo in pregledno. 
V slovenskem jeziku o teoretičnih in prak-
tičnih vidikih nege gozdov že dolgo ni bilo 
celovitejšega zapisa. Ker se v slovenskem 
prostoru srečujemo tudi z rastiščnimi, se~ 
stojnimi in lastninskimi posebnostmi~ pred-
stavlja takšno delo vselej precejšen stro-
kovni izziv. 
Učbenik je vsebinsko razčlenjen v več 
poglavij: 
- Cilji nege 
- Populacijsko genetske osnove nege 
- Prirastoslovne osnove nege 
- Značilnosti in vrste nege 
- Ocenjevanje znakov kakovosti 
- Nega mladja 
- Nega gošče 
- lzbiralno redčenje 
- Odkazovanje drevja ter evidenca 
gozdnogojitvenih del 
Ker vsebino posameznih poglavij nave-
denih naslovov na tem mestu verjetno ni 
potrebno podrobneje razlagati, se skozi 
učbenik sprehodimo samo zelo na kratko. 
Ob nekaj osnovnih pojmih so v prvem 
poglavju obravnavani splošni gozdnogoji-
tveni cilji ter povezanost med njimi, razčle­
njeni so stopenjski {etap ni) gozdnogojitveni 
cilji ter pregledno navedena sredstva nege. 
Drugo poglavje obravnava soodvisnost 
genetskih lastnosti populacij gozdnega dre-
vja in drugih gozdnih vrst z lastnostmi 
okolij, govori o pragozdu in gospodarskem, 
naravnem oziroma sonaravnem gozdu. Tu 
so že tudi opisani združbeni procesi v 
razvoju sestojev. 
V poglavju o prirastoslovnih osnovah 
nege so obdelane različne vrste priraščanja 
drevja {višinsko, debelinsko, prostorninsko, 
vrednostno) ter navedeni dejavniki, ki vpli-
vajo nanje. 
V poglavju, ki sledi, je nazorno obrazlo-
žena razlika med negativno in pozitivno 
izbiro ter podrobno opisana vsaka od njih. 
Pod naslovom Ocenjevanje znakov kako-
vosti je pozornost posvečena spoznavanju 
rastišč, sestojev in značilnosti posame~ 
znega drevja. 
Sledijo pregledno in zelo tekoče opisana 
konkretna opravila, ki jih moramo opraviti, 
če želimo vzgajati kvalitetne in v vseh 
pogledih stabilne gozdne sestoje. Podaja-
nje snovi dopolnjujejo skice ter številna 
pojasnila in opozorila o posameznih kon-
kretnih posebnostih, ki z lepo izkoriščenimi 
tehničnimi možnostmi tiska napravijo raz-
lago še jasnejšo. 
Odlika učbenika je, da se avtor ob njego-
vem pisanju ni ognil konkretnih problemov 
našega gozda, ki pri delu z njim onemogo-
čajo idealno gozdnogojitveno delo (npr. 
problem divjadi, »podedovana« nenegova-
nost nekaterih zasebnih gozdov itd.). Idea-
liziranje gozdnih razmer je namreč zelo 
pogosta pomanjkljivost obravnav gozdno-
.gojitvene problematike. Navedena odlika 
učbenika je gotovo plod dolgoletnega dela 
avtorja v gozdarski operativi, kjer razmere 
v gozdu in pri delu z njim niso vselej 
idealne. Tudi specifičnosti dela z zasebnimi 
gozdovi je v učbeniku dan ustrezen pouda-
rek. 
Kolega Pavel Vrtovec je s pripravo učbe­
nika Gozdno gojitvena tehnika - nega go-
zdov koristno zapolnil vrzel med sloven-
skimi gozdarskimi učbeniki. Ob obsežnih 
izvirnih razlagah zakonitosti gozda in goz-
dnogojitvenih ukrepov je razumljivo, da je 
v učbeniku najti nekaj podrobnosti, ki bi jih 
bilo mogoče še obrusiti, vendar pa to ne 
moti njegove uporabnosti. Učbenik bi moral 
obogatiti strokovno knjižnico vsakega go-
zdarja, zato se zdi njegova naklada 600 
izvodov razmeroma nizka. 
Živan Veselič 
G. V. 9·10/91 425 
IZ TUJEGA TISKA 
GDK: 907.1(048.1) 
Počitnice na onesnaženem Mediteranu 
John Stan sell: A Mediterranean Holiday from Pollution, New Scientist, May 
1990 
Na Cipru je bila maja 1990 konferenca 
Evropske komisije za gospodarjenje z oko-
ljem v »Mediteranskem bazenu". Glavno 
sporočilo konference je bilo, da je že skrajni 
čas za akcijo, če naj bi se do leta 2025 
sanirali najvitalnejši problemi v Mediteranu. 
Mediteranske dežele enostavno nimajo iz-
bire - okolje propada, regeneracijska moč 
ekosistemov je vse manjša; takojšnji ukrepi 
so zato nujni. O tem so bili nemudoma 
obveščeni: Evropska skupnost, Evropska 
Investicijska banka in Svetovna banka -
institucije, od katerih mediteranske dežele 
pričakujejo denarno pomoč in kredite. 
Mediteran čaka zelo težka naloga. V 
njem prebiva 18 narodov z različno razvitimi 
gospodarstvi, političnimi sistemi in religija-
mi. Kako vse te dežele spraviti v »isto 
smer«, ko pa so že vse kategorije okolja v 
Mediteranu na robu zloma? 
Na kopnem je voda največji problem, saj 
je ni ali je je malo. Mnoge rastlinske in 
živalske vrste so zato redke in v nevarnosti. 
Orna zemlja je omejena, vseeno pa bi 
kmetje in gozdarji radi uvajali »visoko pro-
duktivne(< tehnologije - in to v na pol 
puščavskih razmerah. 
Obmorsko okolje je izredno problematič­
no. Vodna izmenjava med obalnimi morji in 
oceani je zaradi zaprtosti Sredozemskega 
morja minimalna, koncentracija onesnaže-
vanj na nekaterih mestih pa zelo visoka, še 
posebno zaradi ugodnih temperatur. Neka-
teri predeli so v zadnjih 50 letih tudi povsem 
oropani rib. 
Pritiski na okolje se večaj o, saj se že tako 
naraščajočemu prebivalstvu poleti pridru-
žijo milijonske množice turistov, kar skupaj 
pomeni prekomerno izkoriščanje naravnih 
virov in močno onesnaževanje. Ti problemi 
so zlasti opazni v južnih deželah, kjer je 
industrija v razmahu in kjer uporabljajo v 
kmetijstvu vse več umetnih gnojil in kemika-
lij. 
Naraščajoče prebivalstvo in naravni viri 
426 G. V. 9-10/91 
so v Mediteranu ključni problem. Pritiski na 
okolje se z množico turistov večajo, erozija 
se širi in delež gozda upada. S takimi trendi 
naj bi kljub načrtovanim pogozdovanjem 
( ?) do leta 2025 izginila četrtina sedanjih 
gozdov. 
Pretnja, ki vzbuja srh, prihaja iz socioeko-
nomskega plana MAP-a (Med . Action 
Plan). Ce se trend sedanjih 30 let ne 
spremeni, potem bo čez 40 let 95% obale 
urbanizirane. Mediteran bo imel SOO milijo-
nov prebivalcev in 200 milijonov obiskoval-
cev s 150 milijoni avtomobilov; vsako leto 
pa bo ta masa ljudi pojedla 250 milijonov 
ton žit in 45 milijonov ton mesa ... grozljivo! 
Krog je prav gotovo začaran, saj s preo-
bremenitvijo okolja strmo pada njegova 
kvaliteta, zmanjšuje se delež zemlje za 
pridelavo hrane, veča se erozija, pada de-
lež gozda ... 
Torej: razdejanje je na vidiku. Kako ukre-
pati in kaj narediti? Vsi sklepi komisije 
izvirajo iz dejstev, da je treba okolje nemu-
doma zaščititi in izboljšati in za to preskrbeti 
denar, kajti predvsem sanacija največjih 
onesnaževalcev bo izredno draga. Prvi ko-
rak k preprečevanju nadaljnjih negativnih 
vplivov bodo visoke cene za obalne po-
vršine (predvsem tiste s pitno vodo), takse 
in davki. Vendar kako to uskladiti s turisti, 
njihovo nastanitvijo in nizkimi cenami ter 
gospodarstvom nekaterih dežel, ki prak-
tično živijo od turizma? Pogled z druge 
strani pa kaže, da je umazanija v Jadranu, 
ki jo prinaša reka Pad, v zadnjih letih 
zmanjšala turistični obisk za 30 %. 
Nujno je, da dežele Mediteranskega ba-
zena nastopijo enotno, sicer bodo vsi po-
skusi zaman. Javno mnenje je v teh deže-
lah vse bolj naklonjeno ohranitvi okolja, in 
to je stvar, ki vliva optimizem. Vložiti bo 
potrebno ogromno denarja za nujno sana, 
cijo in še več za nadaljnje pozitivne ukrepe 
-če se v tem prostoru hoče ohraniti okolje, 
kulturo in civilizacijo! (Iz zgodovine vemo, 
da so propadale cele civilizacije, ko so si 
enkrat tako poslabšale okolje, da je bila pot 
nazaj predolga). 
Problemi v Mediteranu so znani, razi-
skave so narejene, možnosti tudi že pred-
videne. Najprej gre za nekaj vitalnih proble-
mov, kot so očiščenje odpadnih vod iz mest 
in odstranitev naftnih madežev iz morja ter 
preprečevanje novih. 
Vse mediteranske dežele so dobile po-
datke o okolju in sklepe komisije o dolgo-
ročni regeneraciji okolja. Nove naloge, ki si 
jih je zadala komisija so: 
- dati inštitutom, ki se ukvarjajo z oko-
ljem izvršilno moč, 
- združiti okoljevarstvene strategije v 
skupni razvojni program, 
- obdavčiti programe, ki obremenjujejo 
okolje, 
- združiti finance v integralno gospodar-
jenje z okoljem. 
V prvi prioriteti akcij za rešitev Medite-
rana pa so predvsem zaščita naravnih re-
zervatov, pogozdovanja, čiščenje odpadnih 
GDK: 907.1(048.1) 
vod, nadzor nad pomorskim prometom, 
skrb za energijo in varstvo pitnih vod. 
* * * 
Tudi Slovenija s svojim primorskim delom 
in celim Krasom spada v mediteranski pro-
stor. Mar se zavedamo, da je ves Mediteran 
pred kolapsom? ln da imamo na našem 
Krasu že 60% gozdov, ki v intenzivnih 
procesih progresivne sukcesije dobivajo av-
tohtoni značaj; zelena pljuča, ki pomenijo 
življenje in vlivajo optimizem? ln da bi naš 
Kras lahko bil primer revitalizacije prostora, 
raziskovalni in učni objekt za ves Medite-
ran? 
ln morda bi se tega morali še najbolj 
zavedati (ali pa bi jim mi gozdarji morali 
povedati) naši politiki, ko bodo (če bodo?) 
kandidirali za sredstva, ki bodo namenjena 
za ohranitev mediteranskega prostora! 
Bojan Počkar 
Odstranjevanje plevela z glivami 
Ayres, P., Paul, N.: Weeding with Fungi, New Scientist, 1. sept. 1990 
Avtorja opisujeta zanimiv način biolo-
škega boja proti plevelom - z uporabo 
patogen ih gliv, ki so drugače med večjimi 
škodljivci kulturnih rastlin. 
Razvoj mikoherbicidov se začne z iska-
njem primernih vrst, ki ogrožajo določeno 
vrsto pleve lov. Nadaljuje se z obsežnim 
testiranjem v laboratorijih. Gliva, primerna 
za mikoherbicid, mora izpolnjevati vrsto 
pogojev: uspevati mora v laboratoriju, biti 
mora specifična (usmerjena samo na dolo-
čeno vrsto) in učinkovita. Specifičnost 
preizkušajo z inficiranjem sorodnih vrst ple-
vela, potem pa širijo krog rastlin. V naravi 
je za glive značilna razmeroma majhna 
virulenca (učinkovitost). To uspejo odpraviti 
z visokimi dozami spor, za kar bi bili v 
naravi le redko dovolj ugodni pogoji. 
V ZDA sta dva mikoherbicida (»Col! ego« 
in »Devine«) na tržišču uspešna že skoraj 
1 O let. »College<< je v tem času zmanjšal 
uporabo pesticidov za 500.000 litrov. Tudi 
v Evropi že razvijajo mikoherbicide za naj-
pomembnejše plevele. Znanih je tudi več 
primerov, kako so njihovo učinkovitost v 
kombinaciji s kemičnimi preparati ali insekti 
še povečali. 
Prednosti mikoherbicidov so številne. 
Zmanjšanje strupenih snovi v okolju je že 
omenjeno. So tudi bolj selektivni in primerni 
tudi za plevela, ki so razvili odpornost za 
kemikalije. Ker je iskanje mikoherbicida 
bolj usmerjeno (naravne vrste), so stroški 
razvoja novega preparata manjši kot pri 
kemičnih herbicidih, kjer morajo poskušati 
z več kot 10.000, zvečine naključno izbra~ 
nimi spojinami. Morebitna slabost mikoher-
bicidov je v tem, da bi si glive lahko poiskale 
novega gostitelja. Ta nevarnost je sicer pri 
G. V. 9-10/91 427 
naravnih vrstah zelo majhna, povsem ne-
znano pa je, kako bi reagirale glive, ki bi 
jih genetsko preusmerili na nove gostitelje. 
Zato je potrebna v tem začetnem obdobju 
izredna pazljivost. 
Prispevek je sicer pisan za agronome, ki 
IN MEMORIAM 
GDK: 902.1 
imajo opravka z umetnimi ekosistemi in ki 
gradijo na umetni rodovitnosti. Tudi za go-
zdarje je pomembna ideja prispevka, da se 
lahko najdejo nove poti, ki so bolj ekološko 
in ekonomsko primerne, če se le človek 
dovolj poglobi v naravne procese. 
Vid Preložnik 
Kolegu in prijatelju Milanu Prešernu v slovo 
Ko smo praznovali Milanov šestdeseti 
rojstni dan 27. junija letos v krogu sodelav-
cev in prijateljev na Biološkem inštitutu 
Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega 
centra Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti, niti slutili nismo, da se bomo za 
vedno poslovili od njega 16. oktobra v 
njegovem rojstnem kraju Rakeku. Huda in 
zahrbtna bolezen ga je prekmalu odtrgala 
od dela in iz življenja. 
Milan se je po končani gimnaziji v Ljub-
ljani vpisal na tedanjo Fakulteto za agrono-
mijo in gozdarstvo v Ljubljani. Njegova 
družina, ki je v vojni izgubila očeta, se je 
težko prebijala skozi življenje, zato si je 
moral Milan že med študijem poiskati prilož-
nostne zaposlitve. To priložnostno delo je 
največkrat segalo na njegovo študijsko po-
dročje- gozdarstvo. Delal je pri taksacijah 
in pozneje več let pri vegetacijskih raziska-
vah. Po odsluženju vojaškega roka se je 
zaposlil leta 1964 na današnjem Biološkem 
inštitutu Jovana Hadži ja ZRC SAZU. Naj-
prej je bil strokovni delavec, po zelo uspe-
šno opravljeni diplomi pa je postal strokovni 
sodelavec, nato višji strokovni sodelavec, 
428 G. V. 9-10/91 
v zadnjem času pa je bil izvoljen za strokov-
nega svetnika. V svojem petindvajsetlet-
nem rednem delovnem obdobju se je spe-
cializiral na področju vegetacijske kartogra-
fije. 
Bil je zanesljiv, natančen in preudaren 
sodelavec na terenu in v kabinetu. Površno-
sti pri delu ni trpel, zato je vedno vse 
natančno raziskal, si skrbno zabeležil in o 
tem poročal. Posebno se je odlikoval pri 
kartografskem delu. Z njemu dano zaneslji-
vostjo je ustvarjal brezhibne vegetacijske 
karte, veliko teh je ročno pobarvanih in so 
še vedno videti, kot bi bile natisnjene. Milan 
je soavtor mnogih vegetacijskih kart, name-
njenih gozdarstvu oziroma kart vegetacije 
na slovenskem ali širšem prostoru. 
Milan je bil tih, delaven, nevsiljiv, v družbi 
sicer zelo prijeten, vendar vedno nekoliko 
odmaknjen v svoj svet. Tako je tudi tiho in 
nenadoma odšel od nas. Legel je k več­
nemu počitku, kjer ni bolečin in vsakdanjih 
tegob. Z žalostjo in hvaležnostjo se poslav-
ljamo od njega vsi njegovi sodelavci, so-
šolci in prijatelji. · 
dr. Mitja Zupančič 
GDK: 903 
POROČILO 
MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 
O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI IN OSKRBI Z LESOM V LETU 1990 
IN V CELOTNEM SREDNJEROČNEM PLANSKEM OBDOBJU 1986-19901 
V tem poročilu za leto 1990 in za celotno srednjeročno obdobje 1986-1990 je tako kot prejšnja 
leta prikazano uresničevanje del in nalog na področjih gospodarjenja z gozdovi in urejanja lesnobilan-
čnih razmerij na osnovi podatkov organizacij v gozdarstvu in predelavi lesa, statistike in drugih 
informacij. 
1. POSEK LESA 
A Leto 1990 
Posek lesa je v letu 1990 znašal 2,779.382m3 (iglavci 1,681.245m3 , listavci 1,098.137m3), od 
tega v družbenih gozdovih 1,318.366 m3 (iglavci 827.395 m3, listavci 490.971 m3) in v zasebnih 
gozdovih 1,461.016 m3 (iglavci 853.850 m3, listavci 607.166 m3). 
Posek določen s planom za leto 1990 je bil realiziran 84% (iglavci 93%, listavci 73 %), pri tem 
v družbenih gozdovih 94% (iglavci 96%, listavci 90%) in v zasebnih gozdovih 77% (iglavci 90%, 
listavci 63 %). Podrobnosti glede poseka po posameznih območnih gozdnogospodarskih organizacijah 
so razvidne iz priloženih preglednic A.2.1 in A.2.2. 
B. Obdobje 1986-1990 
Podatke o poseku lesa je republiška skupnost za gozdarstvo vključila v anketo šele za letno 
poročilo o realizaciji plana za leto 1987. Zato so iz tega vira na razpolago podatki le za štiri leta. V 
teh letih je bila dosežena realizacija poseka lesa v primerjavi s planiranim povprečnim letnim obsegom 
za srednjeročno obdobje 1986-1990 naslednja: 
1986 1987 1988 1989 1990 Skupaj 
Posek lesa v oo o m3 
Družbeni gozdovi 1.595,8 1.602,5 1.440,4 1.318,4 5.957,1 
Zasebni gozdovi 1.853,1 1.830,2 1.748,4 1.461,0 6.892,7 
Vsi gozdovi 3.448,9 3.432,7 3.188,8 2.779,4 12.849,8 
Doseganje srednjeročnega plana 1986-1990 v %: 
Družbeni gozdovi 102 102 92 84 95 
Zasebni gozdovi 92 91 87 72 85 
Vsi gozdovi 96 96 89 78 90 
Za srednjeročno obdobje 1986-1990 je bil planiran povprečni letni obseg poseka lesa 
3.582.100m3 , od tega v družbenih gozdovih 1,565.600m3 in v zasebnih gozdovih 2,016.500m3 
1 Zaradi zelo obsežnega Poročila, ki poleg analize preteklega leta zajema tudi analizo izvrševanja plana 
vsega srednjeročnega obdobja 1986-1990. Poročila ne objavljamo v celoti, ampak v prirejeni, skrajšani obliki. 
2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV 
A Leto 1990 
Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1990 znašala 1,877.697 m3 (iglavci 
1,175.538m3, listavci 702.159m3), od tega v družbenih gozdovih 1,187.218m3 (iglavci 741.350m3 , 
listavci 445.868m3) in v zasebnih gozdovih 690.479m3 (iglavci 434.188m3, listavci 256.291 m3). V 
primerjavi z letom 1989 je bila ta proizvodnja manjša za 587.563 m3 ali za 24% (pri iglavcih za 
330.690m3 ali 22% in pri listavcih za 256.873m3 ali 27%), od tega je bila v družbenih gozdovih 
manjša za 147.419m3 ali 11 °/o (pri iglavcih za 70.470m3 ali 9%, pri listavcih za 76.949m3 ali 15%) 
in v zasebnih gozdovih za 440.144 m3 ali 39% (pri iglavcih za 260.220 m3 ali 37% in pri listavcih za 
179.924m3 ali 41 %). 
Obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov določen s planom za leto 1990 je bil 
realiziran 84% (iglavci 86%, listavci 81 %), pri tem v družbenih gozdovih 96% (iglavci 99 °/o, listavci 
G. V. 9·10/91 429 
92 %), in v zasebnih gozdovih 69% (iglavci 70 %, listavci 67 %) . Podatki po območnih organizacijah 
so razvidni iz priloženih preglednic A.3.1 in A. 3.2. 
B. Obdobje 1986-1990 
Dosežena realizacija blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je bila v posameznih letih 
preteklega srednjeročnega obdobja v primerjavi s planiranim povprečnim letnim obsegom naslednja : 
"1986 1987 1988 1989 1991 Skupaj 
Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v 000 m3 : 
Družbeni gozdovi 1.424,0 f.440,2 1.41"1,5 1.334,6 1.187,2 6.797,5 
Zasebni gozdovi 1.200.8 1.145,8 1."128,"1 1.130,6 690,5 5.295,8 
Vsi gozdovi 2.624,8 2.586,0 2.539,6 2.465,2 1.877,7 12.093,3 
Doseganje srednjeročnega plana 1986-1990 v %: 
Družbeni gozdovi 106 107 105 99 88 101 
Zasebni gozdovi 104 99 98 98 60 92 
Vsi gozdovi 105 103 "102 99 75 97 
Za srednjeročno obdobje "1986- 1990 je bil planiran povprečni letni obseg blagovne proizvodnje 
gozdnih lesnih sortimentov 2,500.300 m3, od tega v družbenih gozdovih 1 ,346.600 m3 in v zasebnih 
gozdovih 1,153.700 m3 . 
3. LESNOBILANČNA RAZMERJA 
Bilanca lesa za leto 1990 zajema tako kot v prejšnjih letih vso porabo gozdnih lesnih sortimentov 
in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov 
(tehnični les za druge namene in drva). Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih 
lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah 
nabavljenih polproizvodov, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovina ter podobno. 
Bilanca tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih gozdni posestniki porabili v svojih 
gospodarstvih in gospodinjstvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo. Bilanca lesa je 
grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov 
in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja 
v odnosu do dejanske porabe lesa. 
A. Leto 1990 
Po bilanci lesa v letu 1990 je skupna poraba lesne surovine vR Sloveniji lani znašala 3,164.000 m3 , 
od tega 1,946.000 m3 iglavcev in 1,218.000 m3 1istavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski predelavi 
porabljeno 1 ,260.000 m3 (739.000 m3 iglavcev in 52"1.000 m3 listavcev) ; v proizvodnji celuloze in 
lesovine 947.000m3 (752.000m3 iglavcev in 195.000m3 listavcev) , v proizvodnji lesnih plošč 
526.000 m3 (269.000 m3 iglavcev in 257.000 m3 listavcev), tehnične~a lesa za druge namene 
237.000 m3 (186.000 m3 iglavcev in 51 .000 m3 listavcev) in 194.000 m lesa listavcev za drva. V 
primerjavi z letom 1989 je bila skupna poraba lesa lani manjša za 12% (pri igfavcih za 11 % in pri 
listavcih za 14 %). Pri tem je bila v mehanski predelavi poraba manjša za 10%, v proizvodnji celuloze 
in lesovi ne za 5 %, v proizvodnji lesnih plošč za 16 %, pri tehničnem lesu za druge namene za 29% 
in pri drveh za 19%. 
Skupna poraba lesa v obsegu 3,164.000 m3 je bila v lanskem letu pokrita z lesno surovino iz R 
Slovenije 71 % (z gozdnimi sortimenti 59% in lesnimi ostanki 12 %), z dobavami lesa iz drugih republik 
18% in iz uvoza 11 %. Pokritje po posameznih področjih porabe \esa je razvidno iz priložene 
preglednice A.4. 
B. Obdobje 1986-1990 
Dosežen povprečni letni obseg porabe lesa in pokritja iz R Slovenije v preteklem srednjeročnem 
obdobju po navedenih področjih porabe pa je bil naslednji (izraženo v % realizacije do plana): 
"1. V mehanski predelavi vsa poraba lesa 9"1 % (iglavci 96%, lista v ci 83%) ter njeno pokritje iz 
R Slovenije 96% (iglavci 97%, listavci 92 %). 
2. Pri lesu za celuloze in lesovino, lesne plošče in tehničnem lesu za druge namene je bila vsa 
poraba dosežena 89% (iglavci 91%, listavci 85%), pokritje izR Slovenije 90 % (iglavci 94%, listavci 
79 %), pri tem z gozdnimi lesnimi sortimenti 95% (iglavci 106%, listavci 79 %) in z lesnimi ostanki 
78% (iglavci 77%, listavci 87 %). 
3. Poraba lesa listavcev za drva je bila v primerjavi s planirano dosežena 113% ter v celoti 
pokrita iz R Slovenije. 
V primerjavi z lesnobilančnimi razmerji , doseženimi v srednjeročnem obdobju 1981-1985 oziroma 
430 G. V. 9-10/91 
11 1 ' 
s podatki bilance lesa v letu 1985 je vsa poraba lesa za letno povprečje 1986-1990 manjša za 9% 
kot leta 1985. Delež njeneg~ pokritja z lesno surovino iz R Slovenije je enak kot v letu 1985 in sicer 
76%, delež pokritja z dobavami iz drugih republik je večji za tri indeksne točke {16 %), delež pokritja 
z lesno surovino iz uvoza pa manjši kot v letu 1985 - prav tako za tri indeksne točke {8 %). 
V preglednici B.4 pa je prikazana poraba drobnega lesa za proizvodnjo celuloze in lesnih plošč 
za teto 1980 ter za teta od 1986 do 1990 in sicer po virih dobav. 
4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV 
A. Leto 1990 
V obnovi gozdov so bila deta v letu 1990 opravljena na površini 3405 ha, od tega v družbenih 
gozdovih na 1912 ha in v zasebnih gozdovih na 1493 ha. Razčlenitev teh del v obnovi gozdov je 
naslednja: 
Družbeni Zasebni Vsi 
gozdovi gozdovi gozdovi 
Obnova gozdov- ha 1912 1493 3405 
- priprava tal 409 530 939 
- priprava sestaja 336 134 470 
- sajenje 547 582 1129 
- podsajenje 15 2 17 
- setev 110 19 129 
- spopolnjevanje 362 141 503 
- gnojenje 107 63 170 
- ostalo 26 22 48 
V primerjavi z letom poprej je bil obseg teh del lani manjši za 1449 ha ali 30%; v družbenih 
gozdovih je bil manjši za 295 ha ali 13% in v zasebnih gozdovih za 1154 ha ali 44%. 
V negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 15.794 ha, od tega v družbenih 
gozdovih za 8992 ha in v zasebnih gozdovih na 6802 ha. Razčlenitev teh del je naslednja: 
Družbeni Zasebni Vsi 
gozdovi gozdovi gozdovi 
Nega gozdov- ha 8992 6802 15.794 
- obžetev 3248 2695 5943 
- čiščenje 3174 3096 6270 
- uravnavanje zmesi 253 277 530 
- prvo redčenje 1295 590 1885 
- drugo redčenje 974 138 1112 
- obžagovanje vej 48 6 54 
V primerjavi z letom 1989 je bil lani obseg del v negi gozdov manjši za 8835 ha ali 36%, od tega 
v družbenih gozdovih za 3721 ha ali 29% in v zasebnih gozdovih za 5114 ha ali 43%. 
Kolikšen je bil obseg del v obnovi in negi gozdov po posameznih območnih gozdnogospodarskih 
organizacijah in kako so le-te izpolnile letni plan je razvidno iz priloženih preglednic A.5.1 in A.5.2: 
Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu 
prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1990 porabljeno 16,476.000 din, od 
tega v družbenih gozdovih 12,389.000 din in v zasebnih gozdovih 4,087.000 din. 
B. Obdobje 1986-1990 
V preteklem srednjeročnem obdobju je povprečni letni obseg del v obnovi gozdov znašal 4716 ha 
(v družbenih gozdovih 2220 ha in v zasebnih gozdovih 2496 ha) ter v negi gozdov 22.569 ha (v 
družbenih gozdovih 11.915 ha in v zasebnih gozdovih 10.654 ha). 
5. MELIORACJJE GOZDOV IN POGOZDOVANJA 
A. Leto 1990 
V -letu 1990 je bilo meliorirano 1058 ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 
324 ha in v zasebnih gozdovih 734 ha. Z direktno preme no je bilo meliorirano 348 ha (družbeni gozdovi 
104 ha, zasebnih gozdovi 244 ha) in z indirektno premene 710 ha (družbeni gozdovi 220 ha, zasebni 
gozdovi 490 ha). V tem letu je bilo meliorirano 151 O ha ali 59% manj malodonosnih gozdov kot v letu 
1989. 
G. V. 9·10/91 431 
V lanskem letu je bilo pogozdeno 12 ha negozdnih zemljišč in to 4 ha v družbenem sektorju 
lastništva in 8 ha v zasebnem. V primerjavi z letom 1989 je bilo lani pogozdeno 26 ha manj zemljišč 
in to v družbenem sektorju 24 ha in v zasebnem 2 ha manj. 
Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi tudi 
vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1990 opravljena na površini 
2686 ha, od tega v družbenih gozdovih na 87 4 ha in v zasebnih gozdovih na 1812 ha. Vzdrževalna 
dela v že osnovan ih nasadih so lani potekala na 1828 ha ali 40% manjših površinah kot v letu 1989. 
B. Obdobje 1986-1990 
V obdobju 1986--1990 je bilo meliorirano povprečno letno 2428 ha malodonosnih gozdov in to z 
direk1no prem eno 712 ha in z indirektno prem eno 1716 ha. V družbenih gozdovih je bilo melioriranih 
povprečno 1057 ha in v zasebnih gozdovih 1371 ha malodonosnih gozdov. Povprečni letni obseg 
melioracij malodonosnih gozdov je bil v preteklem srednjeročnem obdobju za 653 ha ali 37% večji 
kot v obdobju 1981-1985 in to v družbenih gozdovih za 443 ha ali 72% in v zasebnih gozdovih za 
210ha ali 18%. 
V obdobju 1986--1990 je bilo pogozden ih 135 ha negozdnih površin ali 27 ha povprečno na leto 
(plan 23 ha). V primerjavi z obdobjem 1981-1985 je bilo v vsem preteklem srednjeročnem obdobju 
pogozdeno 21 ha več negozdnih površin. 
6. PLANTAŽNI NASADI 
A. Leto 1990 
V letu 1990 je bilo osnovano 66 ha topolovih nasadov in sicer v družbenem sektorju lastništva, 
vzdrževalna dela v že osnovanih nasa<;:lih pa so potekala na površini 193 ha, od tega 173 ha v 
družbenem in 20 ha v zasebnem sektorju lastništva. 
V primerjavi z letom 1989 je bilo osnovano 18 ha več nasadov, vzdrževalna dela pa so potekala 
na 256 ha manjši površini. 
B. Obdobje 1986-1990 
V srednjeročnem planu je bilo predvideno, da bo v obdobju 1986--1990 osnovano 4000 ha zunaj 
gozdnih namenskih nasadov hitrorastočih drevesnih vrst iglavcev in listavcev. Za nosilca realizacije 
tega programa je bila predvidena industrija celuloze in papirja. 
Dejansko je bilo v obdobju 1986-1990 osnovano le 246 ha pretežno topolovih nasadov. Povprečni 
letni obseg osnovan ja plantažnih nasadov znaša torej 49 ha, kar je za 5 ha ali 9% manj kot v 
srednjeročnem obdobju 1981-1985. 
7. GRADNJA GOZDNIH CEST 
A. Leto 1990 
V letu 1990 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 82,0 km gozdnih cest, od tega v družbenih gozdovih 
54,5 km in v zasebnih gozdovih 27,5 km. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajenih 83,9 km ali 51 % manj 
gozdnih cest kot v letu 1989 in to v družbenih gozdovih 47,5km ali 47% in v zasebnih gozdovih 
36,4 km ali 57% manj. 
Doseganje planiranega letnega obsega gradenj gozdnih cest v letu 1990 po gozdnogospodarskih 
območjih je razvidno iz priložene preglednice A.6. 
8. Obdobje 1986-1990 
Planirani obsegi in dosežena realizacija v novogradnjah in rekonstrukcijah gozdnih cest so v 
obdobju 1986--1990 bili naslednji : 
Planirani obseg - km 
Realizacija- km 
Realizacija-% 
Petletni obseg 1986--1990 
Družbeni 
gozdovi 
766 
545 
71 
Zasebni 
gozdovi 
860 
447 
52 
Vsi 
gozdovi 
1626 
992 
61 
V preteklem srednjeročnem obdobju je bilo zgrajeno povprečno letno 198 km gozdnih cest (v 
družbenih gozdovih 109 km in v zasebnih gozdovih 89 km). V primerjavi s srednje ročnim obdobjem 
1981-1985 je bil ta povprečni letni obseg več kot prepolovljen, saj je bil manjši kar za 242km ali 
55% (v družbenih gozdovih za 104km ali 49% in v zasebnih gozdovih za 138km ali 61 %) . 
432 G. V. 9-10/91 
Poleg gozdnih cest je bilo v obdobju 1986-1990 zgrajeno tudi 5.760 km gozdnih vlak, od tega v 
družbenih gozdovih 27971<m in v zasebnih gozdovih 2963km, in to po letih lmt sledi: 
Gradnja gozdnih vlak- km 
- družbeni gozdovi 
- zasebni 
1861 
909 
952 
1329 
629 
700 
1988 
1203 
605 
598 
1989 
994 
444 
550 
1990 
373 
210 
163 
Skupaj 
86-90 
5760 
2797 
Povprečni letni obseg gradenj gozdnih vlak je v preteklem srednjeročnem obdobju znašal1152 km 
(družbeni gozdovi 559 km, zasebni gozdovi 593 km). V primerjavi z dosežen im povprečnim letnim 
obsegom teh gradenj v obdobju 1981-1985 je bil ta obseg v preteklem srednjeročnem obdobju manjši 
za984km ali 46% (v družbenih gozdovihza641 km ali 53% inv zasebnih gozdovih za343km ali37%). 
8. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE 
A. Leto 1990 
V tem poročilu so, tako kot v ostalih poročilih preteklega srednjeročnega obdobja, v kompleks 
vlaganj v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanja (vključno 
z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z direkno premeno in pogozdovanjem), odkazovanje drevja 
za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje 
območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. 
Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1990 porabljeno 330,611.000 din, od tega lastnih sredstev 
gozdnogospodarskih organizacij 282,435.000 din ali 85,5 %, sredstev porabnikov lesa v okviru 
območnih skupnosti za gozdarstvo 3,059.000 din ali 0,9 %, sredstev industrije celuloze in papirja v 
okviru SOZD »Slovenijapapir« 870.000 ali 0,3 %, sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano (prej sredstva skupnosti za gozdarstvo Slovenije) 37,510.000 ali 11,3% in ostalih sredstev 
6,737.000 din ali 2,0% (všteta tudi sredstva republiškega proračuna v znesku 3,719.000 din, ki so 
. jih prejela nekatera gozdna gospodarstva zaradi zakona o moratoriju na sečnjo v delu družbenih 
gozdov). 
Obseg sredstev po vrstah vlaganj v gozdove in po posameznih območnih gozdnogospodarskih 
organizacijah je razviden iz priložene preglednice A.7, vrednostni obseg in strul<tura porabljenih 
sredstev po vrstah vlaganj in virih financiranja pa v preglednici A.8. Od skupne vrednosti blagovne 
proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v obsegu 1,877.700 m3, kije v letu 1990 znašala 1.735,108.000 
din (družbeni gozdovi 1.067,810.000 din, zasebni gozdovi 667,123.000 din), je delež sredstev za 
obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal 19,1 %. Razčlenitev tega deleža po posameznih virih 
sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: 
- lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 16,3 %, 
- sredstva porabnikov lesa 0,2 %, 
- sredstva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2,2 %, 
- ostala sredstva 0,4%. 
Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove so porabile gozdnogospodarske organizacije znatna 
sredstva tudi za vzdrževanje cest in gradnjo gozdnih vlak. V letu 1990 je bilo porabljeno za vzdrževanje 
gozdnih cest 50,772.000 din, od tega 36,255.000 din za redno in 14,517.000 din za investicijsko 
vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo porabljeno v lanskem letu 26,729.000 din. Zgrajeno je 
bilo 373 km gozdnih vlak (21 O km v družbenih in 163 km v zasebnih gozdovih). V odnosu do vrednosti 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je delež porabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih 
cest v letu 1990 znašal 2,9% (1986: 3,9%, 1987~ 4,2%, 1988: 3,6%, 1989: 3,3%), ter delež za 
gradnjo gozdnih vlak 1,5% (1986: 4,0%, 1987:4,2%, 1988: 2,6%, 1989: 2,7°/o). (Preglednici A.9 in 
A.10) 
B. Obdobje 1986-1990 
Zaradi visoke inflacije v tem obdobju, ki je v letu 1989 prešla v hiperinflacijo, vrednostnih obsegov 
nismo seštevali skupaj za pet let ampak smo pri izračunu deležev(%) porabljenih sredstev od vrednosti 
blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dodali tudi povprečje za petletno obdobje. 
Struktura vlaganj v gozdove po posameznih področjih vlaganj in virih sredstev v letih 1986-1990: 
Od vseh sredstev, ki so bila vložena v gozdove v obdobju 1986-1990, je bilo za obnovo, nego 
in varstvo gozdov porabljeno 41 %, za odkazovanje, urejanje in ostalo porabo sredstev za GBR 29%, 
za melioracije, pogozdovanja in vzdrževanje nasadov 11 % ter za gradnjo gozdnih cest 19 %. če 
združimo prva tri področja vlaganj in jih poimenujemo z gojenjem, varstvom in urejanjem gozdov, 
dobimo delež od skupnih vlaganj 81 o/o. Ta delež je 10 odstotnih točk večji kot je bilo predvideno v 
srednjročnem planu 1986-1990 (71 %) ; toliko manjši delež pa je bil namenjen za gradnjo gozdnih cest. 
Tudi realizirani deleži virov sredstev za pokritje porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove za 
preteklo srednjeročno obdobje precej odstopajo od planiranih v planu za to obdobje: 
G. V. 9·10/91 433 
Vlaganja v gozdove 
Področje vlaganj-% 
Vsa sredstva 
- Obnova, nega in 
varstvo gozdov 
- Odkazovanje, urejanje 
in ostalo 
- Melior., pogozd. in 
vzdrževanje nasadov 
- Gradnja gozdnih cest 
Viri sredstev- % 
Vsa sredstva 
- Sredstva g. g. org. 
~ Sredstva po rab. lesa 
- Sred. rep. sk. za gozd. 
- Krediti bank 
- Druga sredstva 
1 . Sredstva gozdnogosp. org. 
2. Sredstva porabnikov lesa 
3. Združena sred. v okviru 
rep. skupnosti za gozdarstvo 
4. Krediti bank in ostali viri 
1986 1987 
100,0 100,0 
38,0 45,2 
22.9 24,6 
12,4 9,6 
26,7 20,6 
100,0 100,0 
75,3 77,8 
9,3 11,5 
11,8 8,6 
2,1 0,9 
1,5 1,2 
1988 1989 1990 
100,0 100,0 100,0 
40,5 42,4 41,5 
26,5 31,1 37,8 
11,2 10,6 9,8 
21,8 15,9 10,9 
100,0 100,0 100,0 
80,8 85,5 85,5 
6,5 4,2 1,2 
9,4 8,0 11,3 
0,4 0,1 
2,9 2,2 2,0 
Plan Realizacija 
1986-1990 1986-1990 
70 81 
16 6 
13 10 
1 3 
100 100 ~kup_a~j ____________________________________________________________ ___
Primerjava deležev porabljenih sredstev za biološka vlaganja in za gradnjo gozdnih cest v preteklih 
treh srednjeročnih obdobjih pa je naslednja (v tej primerjavi so za obdobje 1986-90 sredstva za 
urejanje, odkazovanje in ostalo porabo sredstev za GBR odšteta): 
Srednjeročno obdobje 
1976-1980 1981-1985 1986-1990 
------
Za gozdno biološka vlaganja-% 57 56 73 
za gradnjo gozdnih cest-% 43 44 27 
Skup~--------------------------1_0_0 ________ 10_0 ________ 1_0_0 
9. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SREDNJEROČNEGA PLANA 1986-1990 
A. Leto 1990 
Iz tega pregleda je razvidno, da realizacija skoraj pri vseh kazalcih zaostaja za planom. Predvsem 
pa je očitno to zaostajanje pri poseku lesa in blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov v 
zasebnem sektorju ter pri negi in melioracijah gozdov. Pri tem moramo poudariti, da so bili zaradi 
pričakovanih sprememb v gozdarski politiki že planski cilji za leto 1990 postavljeni nižje od 
srednjeročnih predvidevan]. 
B. Obdobje 1986-1990 
Iz pregleda pomembnejših kazalcev razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 
1986-1990 je razvid no: 
- da realizacija v letu 1990 v vseh pogledih močno odstopa od srednjeročnih predvidevan]; 
- da sta posek lesa (90 %) in blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (97 %) kljub 
odstopanju v letu 1990 blizu planskih predvidevan]; prav tako za planom ne zaostaja močno obnova 
(97%) in nega gozdov (84%); bistveno pa zaostajajo za planom vlaganja v melioracije gozdov (50%) 
in gradnjo gozdnih cest (61 %). Pri tem moramo ugotoviti, da so bili planski cilji v obravnavanem 
srednjeročnem obdobju postavljeni visoko. To je razvidno iz potrebnega obsega sredstev, izraženega 
v% od vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentvo (27%), ki ni bil dosežen v nobenem 
letu. Pri tem je treba opozoriti, da realizirana struktura virov sredstev za vlaganja v gozdove močno 
qdstopa od planirane. 
434 G . V. 9-10/91 
Preglednica 1: Nekateri pomembnejši kazalci razvoja gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v obdobju 1986-1990 
0/o realizacije Realizacija 
Kazalci Plan Skupaj do plana Skupaj 
1986-90 1990 1986-1990 1990 1986-90 1986 1987 1988 1989 1986 1987 1988 1989 
1. Posek v 000 m3 
- Skupaj: 3.582 3.449 3.433 3.189 2.779 12.850 96 96 89 78 90 
- družb. gozd. 1.566 1.596 1.603 1.440 1.318 5.957 102 102 92 84 95 
- zaseb. gozd. 1.016 1.853 1.830 1.749 1.461 6.893 92 91 87 72 85 
2. Blag. pr. g. l. sar. v 000 m3 
- Skupaj 2.500 2.625 2.586 2.540 2.468 1.877 12.093 105 103 102 99 75 97 
- družb. gozd. 1.346 1.424 1.440 1.412 1.334 1.187 6.797 106 107 105 99 88 101 
zaseb. gozd. 1.154 1.201 1.146 1.128 1.131 690 5.296 104 99 98 98 60 92 
< ~w·, 
3. Obnova g. v ha 
. -
Skupaj 5.587 5.258 5.346 4.719 4.854 3.405 23.582 94 ::96. 84 87 61 84 
družb. gozd. 2.783 2.299 2.361 2.324 2.207 1.912 11.103 83 85 84 79 69 80 
zaseb. gozd. 2.804 2.959 2.985 2.395 2.647 1.493 12.479 106 106 85 94 53 89 
4. Nega g. v ha 
- Skupaj 25.965 23.654 24.564 24.204 24.629 15.794 112.845 91 95 93 95 61 87 
- družb. gozd. 13.364 12.228 12.887 12.767 12.713 8.992 59.577 91 96 96 95 67 89 
- zaseb.gozd. 12.601 11.426 11.687 11.437 11.916 6.802 53.268 91 93 91 95 54 85 
5. Melior. g. v ha 
-Skupaj 4.813 3.726 2.088 2.700 2.568 1.058 12.140 77 43 56 53 22 50 
- družb. gozd. 1.399 1.660 1.031 1.249 1.019 324 5.283 117 74 89 73 23 76 
- zaseb. gozd. 3.414 2.066 1.057 1.451 1.549 734 6.857 34 31 43 45 21 40 
6. G. ceste v km 
-Skupaj 325 307 228 209 166 82 992 94 70 64 51 25 61 
družb. gozd. 153 160 116 112 102 55 545 105 76 73 67 36 71 
zasebni gozd. 172 147 112 97 64 27 447 85 65 56 37 16 52 
G) 7. Sred. za vlag. v g. 
-:::. 
v% od vred. lesa 27,0 23,8 22,7 20,3 21,0 19,1 21,4 88 84 75 78 71 79 
<p 8. Poraba l. v 000 m3 3.930 3.853 3.602 3.656 3.597 3.164 17.872 98 92 93 92 81 91 o 
~ Pokritje: R Sloven [ja 2.900 2.927 2.869 2.839 2.764 2.252 13.651 101 99 98 95 78 94 
.::... Druge rep. 710 636 522 596 523 561 2.838 90 74 84 74 79 80 
().) Uvoz 320 290 211 221 310 351 1.383 91 66 69 97 110 87 
Ol 
~ 
Preglednica A.2.1: Posek lesa v letu 1990 w O) 
0 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi 
:< lglavci Li stavci Skupaj lglavci Li stavci Skupaj 
'P o m3 %do m3 %do m3 %do m3 %do mJ %do m3 %do 
~ let. pi. let. pi. let. pi. let. pi. let . pi. let. pi. 
1. Tolmin 47.434 98 40.436 93 87.870 96 31.443 114 55.965 83 87.408 92 
2. Bled 78.765 109 7.523 92 86.288 107 63.373 91 8.200 33 71.573 75 
3. Kranj 62.091 93 13.716 75 75.807 89 97.990 98 38. 770 82 136.760 93 
4. Ljubljana 54.034 98 26.278 79 80.312 91 173.756 107 144.060 99 317.816 103 
5. Postojna 106.663 90 26.580 94 133.243 91 50.532 72 18. 366 55 68.898 67 
6. Kočevje 107.249 11 o 96.171 103 203.420 106 40.192 77 17. 526 37 57.718 58 
7. Novo mesto 56.461 90 80.210 90 136.671 90 23.959 78 60. 175 50 84.134 55 
8. Brežice 10.377 107 39.725 123 50.102 119 8.066 58 35. 172 22 43.238 25 
9. Celje 22.367 86 19.402 79 41 .769 82 59 .616 88 80. 362 78 139.978 82 
10. Nazarje 34.343 82 9.036 52 43.379 73 83.360 104 13. 348 94 96.708 103 
11 . Slovenj Gradec 101.036 101 9.740 79 110.776 99 129. 213 103 8.654 72 137.869 101 
12. Maribor 92.584 92 44.095 75 136.679 86 68.893 58 73.964 68 142.857 63 
13. Murska Sobota 5.069 97 26.993 96 32.062 97 11.609 75 22. 704 94 34.313 87 
Radgona 1.661 76 5.848 115 7.509 103 2.750 79 6.440 96 9.190 91 
14. Kras 9.561 118 4.118 94 13.679 109 9.098 88 23.460 62 32.558 67 
Skupaj 1-14 789.695 97 449.871 90 1,239.566 95 853.850 90 607. 166 63 1,461.016 77 
Gozdovi pri drugih OZD 37.700 76 41 .100 89 78.800 82 
Vse skupaj 827.395 96 490.971 90 1,318.366 94 853.850 90 607. 166 63 1,461.016 77 
Preglednica A.2.2: Posek lesa v letu 1990 - vsi gozdovi 
% % 
let. pi. let. pi. let. pi. 
1. Tolmin 78.877 104 96.401 87 175.278 94 
2. Bled 142.138 100 15.723 47 157.861 90 
3. Kranj 160.081 96 52.486 80 212.567 92 
4. Ljubljana 227.790 105 170.338 95 398.128 100 
5. Postojna 157.195 84 44.946 73 202.141 81 
6. Kočevje 147.441 98 113.697 80 261.138 90 
7. Novo mesto 80.420 86 140.385 67 220.805 72 
8. Brežice 18.443 78 74.897 39 93.340 43 
9. Celje 81.983 87 99.764 78 181.747 82 
10. Nazarje 117.703 97 22.384 71 140.087 91 
11. Slovenj Gradec 230.249 103 18.394 75 248.643 100 
12. Maribor 161.477 74 118.059 70 279.536 72 
13. Murska Sobota 16.678 81 49.697 95 66.375 91 
Radgona 4.411 77 12.288 105 16.699 96 
14. Kras 18.659 101 27.578 65 46.237 76 
Skupaj 1-14 1,643.545 93 1,057.037 73 2,700.582 84 
Gozdovi pri drugih OZD 37.700 76 41.100 89 78.800 82 
Vse .245 93 73 84 
Preglednica A.3.2: Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1990-vsi gozdovi 
lglavci Listavci Skupaj 
ma %do ma %do ms %do 
let. pi. let. pi. let. pi. 
1. Tolmin 57.663 98 76.460 99 134.123 98 
2. Bled 116.325 94 9.429 77 125.754 93 
3. Kranj 105.802 85 26.242 86 132.044 85 
4. Ljubljana 117.752 75 72.510 78 190.262 76 
5. Postojna 140.636 92 29.533 84 170.169 90 
6. Kočevje 116.796 97 83.192 87 199.988 93 
7. Novo mesto 54.904 85 95.941 69 150.845 74 
8. Brežice 10.435 86 62.649 78 73.084 79 
9. Celje 48.819 85 70.862 81 119.681 83 
10. Nazarje 66.532 69 11.827 55 78.359 66 
11. Slovenj Gradec 163.932 91 11.445 78 175.377 90 
12. Maribor 117.325 75 67.827 81 185.152 77 
13. Murska Sobota 5.855 77 24.648 84 30.503 82 
Radgona 1.948 103 6.600 99 8.548 99 
14. Kras 13.914 103 15.794 66 29.708 79 
Skupaj 1-14 1,138.638 86 664.959 BO 1,803.597 84 
Gozdovi pri drugih OZD 36.900 90 37.200 101 74.100 95 
Vse skupaj 1,175.538 86 702.159 81 1,877.697 84 
G. V. 9·10/91 437 
..J::>. 
~ Preglednica A.3.1: Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1990 
0 
:< 
ep 
o 
~ 
1. Tolmin 
2. Bled 
3. Kranj 
4. Ljubljana 
5. Postojna 
6. Kočevje 
7. Novo mesto 
8. Brežice 
9. Celje 
10. Nazarje 
11. Slovenj Gradec 
12. Maribor 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras 
Skupaj 1-14 
Gozdovi pri drugih OZD 
Vse skupaj 
m3 
41.313 
70.738 
52.921 
51.719 
106.250 
93.972 
46.857 
8.364 
20.957 
31 .299 
86.775 
79.698 
4.220 
1.718 
7.649 
704.450 
36.900 
741.350 
lglavci 
%do 
let. pi. 
104 
98 
93 
105 
106 
112 
88 
101 
91 
88 
102 
93 
94 
101 
118 
100 
90 
99 
Družbeni gozdovi 
Listavci 
m3 %do m3 
39.913 
8.230 
13.180 
27.674 
26.088 
77.195 
70.771 
31.976 
18.473 
8.679 
9.894 
44.069 
23.632 
5.150 
3.744 
408.668 
37.200 
445.868 
let. pl. 
118 81.226 
100 78.968 
82 66.101 
93 79.393 
105 132.338 
94 171.167 
83 117.628 
94 40.340 
84 39.430 
57 39.978 
90 96.669 
89 123.767 
84 27.852 
112 6.868 
94 11.393 
91 1,113.118 
101 74. 100 
92 1,187.218 
Skupaj 
%do 
let. pi. 
110 
98 
91 
100 
106 
103 
85 
96 
87 
79 
101 
92 
86 
109 
109 
96 
95 
96 
Zasebni gozdovi 
Li stavci lglavci 
m3 %do m3 %do 
16.350 
45.587 
52.881 
66.033 
34.386 
22.824 
8.047 
2.071 
27.862 
35.233 
77.157 
37.627 
1.635 
230 
6.265 
434.188 
434.188 
let. pi. 
86 36.547 
89 1.199 
78 13.062 
61 44.836 
65 3.445 
63 5. 997 
72 25. 170 
55 30. 673 
82 52.389 
57 3.148 
80 1. 551 
54 23.758 
53 1. 016 
115 1.450 
90 12.050 
70 256.291 
70 256.291 
let. p!. 
84 
30 
91 
n 
33 
43_ 
46 
66 
-. -
80 
48 
43 
69 
73 
69 
60 
67 
67 
Skupaj 
m3 %do 
52.897 
46.786 
65. 943 
110.869 
37.831 
28.821 
33.217 
32.744 
80.251 
38. 381 
78.708 
61.385 
2.651 
1. 680 
18. 315 
690.479 
690.479 
let. pi. 
85 
85 
80 
65 
60 
58 
50 
65 
81 
57 
79 
59 
59 
73 
68 
69 
69 
Preglednica A.4: Bilanca lesa v letu 1990 
Poraba Pokritje porabe lesa v letu 1990 
lesa v Republika Slovenija Druge Uvoz letu 1990 Gozdni sortimenli Lesni ostanki Skupaj republike 
OOOm3 OOOm3 % OOOm3 % 000m3 % OOOm3 % ooom3 '% 
l. Les za meh an. pred. 1.260 1.064 84 - - 1.064 84 186 15 10 
- iglavci 739 739 100 - - 739 100 
- listavci 521 325 62 - - 325 62 186 36 10 2 
11. Les za cel. in plošče ter 
teh. les za dr. namene 1.710 620 36 374 22 994 58 375 22 341 20 
- iglavci 1.207 437 36 344 29 781 65 109 9 317 26 
listavci 503 183 36 30 6 213 42 266 53 24 5 
1. Les za celulozo 947 281 30 147 15 428 45 180 19 339 36 
iglavci 752 238 32 147 19 385 51 52 7 315 42 
- listavci 195 43 22 - 43 22 128 66 24 12 
2. Les za plošče 526 102 20 227 43 329 63 195 37 2 
- iglavci 269 13 5 197 73 210 78 57 21 2 
listavci 257 89 34 30 12 119 46 138 54 
3. Teh. les zadr. namene 237 237 100 - - 237 100 
- iglavci 186 186 100 - - 186 100 
- listavci 51 51 100 - 51 100 
(j} 
~ 
111. Drva- Hstavci 194 194 100 - 194 100 
~ Vse skupaj (1+11+111} 3.164 1.878 59 374 12 2.252 71 561 18 351 11 o 
~ iglavci 1.946 1.176 60 344 18 1.520 78 109 6 317 16 
..J::.. listavci 1.218 702 58 30 2 732 60 452 37 34 3 (J.) 
<O 
Preglednica 8.4: Poraba drobnega lesa po virih dobav v Republiki Sloveniji 
v 000 m3 
1980 1986 1987 1988 1989 1990 
m3 % m3 o/o m3 o;o m3 % m3 o/o m3 o/o 
LES ZA CELULOZO 
- gozdni sortimenti 207 23 384 40 404 46 396 45 388 39 281 30 
- lesni ostanki 76 9 90 9 92 11 92 10 97 10 147 15 
Skupaj R Slovenija 283 32 474 49 496 57 488 55 485 49 428 45 
- druge republike 120 13 240 25 182 21 182 21 223 22 180 19 
- uvoz 494 55 252 26 "193 22 213 24 288 29 339 36 
Skupaj 897 100 966 100 871 100 883 100 996 100 947 100 
LES ZA LESNE PLOŠČE 
-· gozdni sortimenti 226 33 203 29 218 37 239 34 241 39 102 20 
- lesni ostanki 278 41 212 31 191 32 207 30 202 32 227 43 
Skupaj R Slovenija 504 74 415 60 409 69 446 64 443 71 329 63 
- druge republike 137 20 276 40 186 31 249 36 182 29 195 37 
-uvoz 38 6 2 
Skupaj 679 100 691 100 595 1 oo 695 100 625 100 526 100 
LES ZA CELULOZO IN PLOŠČE 
- gozdni sortimenti 433 28 587 36 622 43 635 40 629 39 383 26 
- lesni ostanki 354 22 302 18 283 19 299 19 299 18 374 25 
Skupaj R Slovenija 787 50 889 54 905 62 934 59 928 57 757 51 
- druge republike 257 i6 516 31 368 25 431 27 405 25 375 26 
- uvoz 532 34 252 15 193 13 213 14 288 18 341 23 
Skupaj 1576 100 1657 100 1466 100 1578 100 1621 100 1473 100 
Preglednica A.5.1: Obnova gozdov v letu 1990 
Realizacija v letu 1990 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
%do %do %do 
ha let. pi. ha let. pi. ha let. pi. 
1. Tolmin 61 BO 32 152 93 96 
2. Bled 26 90 50 82 76 84 
3. Kranj 62 78 255 102 317 96 
4. Ljubljana 160 86 176 53 336 62 
5. Postojna 609 151 317 87 926 121 
6. Kočevje 222 127 98 196 320 142 
7. Novo mesto 95 51 25 14 120 32 
8. Brežice 36 61 17 68 53 63 
9. Celje 35 74 110 138 145 114 
10. Nazarje 54 284 76 177 130 210 
11. Slovenj Gradec 117 78 179 104 296 92 
12. Maribor 184 156 84 67 268 110 
13. Murska Sobota 75 89 7 100 82 90 
Radgona 12 100 29 138 41 124 
14. Kras 120 375 38 48 158 142 
Skupaj 1-14 1868 113 1493 82 3361 97 
Gozdovi pri drugih OZD 44 29 44 29 
yseskupaj 1912 106 1493 82 3405 94 
440 G. V. 9-10/91 
Preglednica A.5.2: Nega gozdov v letu 1990 
Realizacija v letu 1 990 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
%do 0/odo %do 
ha let pi. ha let. pi. ha let. pi. 
1. Tolmin 697 81 345 120 1.042 91 
2. Bled 508 76 399 72 907 74 
3. Kranj 356 59 620 72 976 67 
4. Ljubljana 973 98 1203 63 2.176 75 
5. Postojna 847 68 528 51 1.375 60 
6. Kočevje 768 68 179 55 947 65 
7. Novo mesto 926 58 546 49 1.472 54 
8. Brežice 321 48 169 36 490 43 
9. Celje 590 73 924 91 1.514 83 
10. Nazarje 395 224 237 83 632 137 
11. Slovenj Gradec 934 82 950 92 1.884 86 
12. Maribor 993 101 548 70 1.541 87 
13. Murska Sobota 169 61 65 171 234 75 
Radgona 86 37 82 152 168 110 
14. Kras 2 7 7 
Preglednica A.6: Novogradnja in rekonstrukcija gozdnih cest v letu 1990- vsi gozdovi 
km 
1. 2,8 
2. Bled 5,8 
3. Kranj 
4. Ljubljana 0,5 
5. Postojna 3,4 
6. Kočevje 1,8 
7. Novo mesto 4,4 
8. Brežice 10,2 
9. Celje 1,5 
10. Nazarje 5,7 
11 . Slovenj Gradec 6,9 
12. Maribor 10,6 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras 
1-14 
34 
20 
55 
21 
121 
46 
208 
73 
220 
75 
Realizacija v letu 1 990 
Rekonstrukcija 
6,8 
0,6 
0,1 
3,7 
2,1 
5,1 
0,1 
136 
123 
350 
64 
6 
96 
420 
102 
7,3 
3,4 
1,8 
5,0 
10,3 
5,2 
7,8 
12,0 
10,6 
0,1 
146 
34 
18 
63 
52 
147 
52 
106 
6 
G. V. 9-10/91 441 
-+:>-
-+:>-
Preglednica A.7 : Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1990- Struktura vlaganj- vsi gozdovi I'U 
p v 000 din 
< Sku~na vlaganja 
<p Obnova, nega Odkazovanje, Melioracije Gojenje, varstvo Gradnje 
o družbeni .zasebni vsi in varstvo urej. in ost. gozdov in in urejanje gozdov gozdnih 
~ 
gozdovi gozdovi gozdovi gozdov por. sred. za GBR pogozdovanje skupaj (1 +2+3) cest 
1. Tolmin 17.927 9.861 27.788 10.972 5.787 3.305 20.064 7.724 
2. Bled 11 .142 6.663 17.805 4.362 9.814 84 14.260 3.545 
3. Kranj 6.556 7.506 14.062 8.333 4.532 1.197 14.062 
4. Ljubljana 14.909 25.440 40.369 20.618 16.570 2.190 39. 378 971 
5. Postojna 14.795 8.842 23.637 11.121 8.747 636 20.504 3.133 
6. Kočevje 20.642 4.286 24.928 9.013 12.880 2.155 24.048 880 
7. Novo mesto 17.029 13.159 30.188 12.703 11 .139 4.476 28.318 1.870 
8. Brežice 6.075 10.026 16.101 2.975 6.960 5.124 15.059 1.042 
9. Celje 8.308 14.835 23.143 11.167 6.454 3.500 21 .121 2.022 
10. Nazarje 8.775 8.299 17.074 5.452 8.324 595 14.371 2.703 
11 . Slovenj Gradec 15.240 16.813 32.053 18.194 10.693 403 29.291 2.763 
12. Maribor 21.198 12.478 33.676 10.476 14.010 1.730 26.216 7.460 
13. Murska Sobota 6.320 1.716 8.036 5.364 930 1.670 7.964 72 
Radgona 1.438 705 2.143 1.303 556 284 2.143 
14. Kras 4.526 8.615 13.141 2.136 5.932 5.073 13.141 
Skupaj 1-14 174.880 149.244 324.124 134.189 123.328 32.422 289. 939 34.185 
Gozdovi pri drugih OZD 6.487 - 6.487 3.170 1.500 114 4.784 1. 703 
Vse skupaj 181.367 149.244 330.611 137.359 124.828 32.536 294.723 35.888 
Preglednica A.B: Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranja v letu 1990-
Vsi gozdovi 
Viri financiranja 
Sredstva porabnikov lesa 
Vrsta vlaganj Vrednostni obseg lastna sredstva gozdnogospodarsko SOZD Združena sredstva Krediti bank Ostala sredstva 
g.g. organizacij območje Slovenija papir priMKGP 
OOOdin Ol 10 % OOOdin ~~ '3~ OOQdin Ol JO tj~ OOOdin ~~ Ol 11!1 OOOdin ~~ ot ,o OOOdin 01 10 Of 10 OOOdin D! {0 % 
2 3 4 5 6 7 8 
l. Gojenje, varstvo in 
urejanje gozdov 294.723 89 100 252.086 89 86 2.686 BB 1 - 35.838 96 12 - 4.113 61 
1. Obnova, nega in varstvo 
gozdov 137.359 41 100 132.276 47 96 807 26 1 - 3.882 10 3 394 6 
- obnova gozdov 37.762 11 100 36.696 13 97 - 1.052 3 3 14 
- nega gozdov 83.121 25 100 79.603 28 96 807 26 1 - 2.331 6 3 380 6 
varstvo gozdov 16.476 5 100 15.977 6 97 - 499 1 3 
2. meli o racije gozdov in 
pogozdovanje 32.536 10 100 4.222 1 13 1.879 62 6 - 26.435 71 81 
melioracije gozdov 15.486 5 100 1.960 - 13 400 13 2 - 13.126 35 85 
· direktna premena 10.090 3 100 1.254 - 13 246 8 2 - 8.590 23 85 
· indirektna pre mena 5.396 2 100 706 - 13 154 5 3 - 4.536 12 84 
- pogozdovanje 304 100 64 - 21 - 240 1 79 
- vzdrževanje nasadov 16.746 5 100 2.262 1 13 1.479 49 9 13.005 35 78 
3. Odkazovanje drevja za 
posek 62.347 19 100 56.572 20 91 - - 2.056 6 3 - 3.719 55 6 
4. Urejanje gozdov 45.057 14 100 41.700 15 93 - 3.357 9 7 
!D 5. Ostala poraba 
:<: 
sredstev GBR 17.424 5 100 17.316 6 99 108 1 
~ 
-
e 11. 35.668 11 100 30.349 11 85 373 12 1 870 100 2 1.672 4 5 - 2.624 39 7 
~ 
.j:;. 
Skupaj 1 + 11 330.611 100 100 282.435 100 86 3.059 100 1 870 100 - 37.510 100 11 - 6.737 100 2 
.j:;. 
w 
Preglednica A.9: Porabljena sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1990 
v 000 din 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
1. Tolmin 1.581 129 1.710 
2. Bled 3.474 855 4.329 
3. Kranj 1.382 1.038 2.420 
4. Ljubljana 1.325 1.621 2.946 
5. Postojna 1.074 2.043 3.117 
6. Kočevje 880 812 1.692 
7. Novo mesto 1.779 149 1.928 
8. Brežice 788 171 959 
9. Celje 1.315 916 2.231 
10. Nazarje 1.694 1.931 3.625 
11. Slovenj Gradec 11 .256 9.237 20.493 
12. Maribor 2.061 2.487 4.548 
13. Murska Sobota 402 402 
Radgona 73 73 
14. Kras 34 165 199 
?kupaj 1-14 29.045 21.627 50.672 
Gozdovi pri drugih OZD 100 100 
Vse skupaj 29.145 21.627 50.772 
Preglednica A.10: Gradnja gozdnih vlak v letu 1990 
Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi 
Zgrajeno 
Vložena Zgrajeno Vložena Zgrajeno 
Vložena 
sredstva sredstva sredstva 
km OOOdin km 000 din km OOOdin 
1. Tolmin 29,0 1.983 50,0 2.j261 79,0 4.244 
2. Bled 18,7 1.733 2,6 315 21,3 2.048 
3. Kranj 27,3 2.480 16,5 2.528 43,8 5.008 
4. Ljubljana 13,2 774 10,7 473 23,9 1.247 
S. Postojna 45,0 4.731 7,0 784 52,0 5.515 
6. Kočevje 8,7 812 8,7 812 
7. Novo mesto 34,6 2.491 3,6 37 38,2 2.528 
8. Brežice 18,4 159 19,9 160 38,3 319 
9. Celje 3,6 304 1,8 305 5,4 609 
10. Nazarje 9,2 743 13,5 290 22,7 1.033 
11. Slovenj Gradec 3,6 203 18,8 651 22,4 854 
12. Maribor 6,3 728 10,3 1.176 16,6 1.904 
13. Murska Sobota 
Radgona 
14. Kras 
Skupaj 1-i4 208,9 16.329 163,4 9.792 372,3 26.121 
Gozdovi pri drugih OZD 0,7 608 0,7 608 
Vse skupaj 209,6 16.937 163,4 9.792 373,0 26.729 
444 G. V. 9-10/91 
Gozdarski vestnik 
Mesečni list za gozdarstvo 
Letnik XLIX 
Ustanoviteljica 
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije 
Izdala 
Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Republike Slovenije 
Glavni in odgovorni urednik 
Mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. 
Tehnični urednik 
Aleksander Leben 
Uredniški svet 
Dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Živan 
Veselič 
Uredniški svet 
Mag. Zdenko Otrin- predsednik, mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander 
Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, 
Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj 
Tisk 
Tiskarna Tone Tomšič 
Naklada 
1900 izvodov 
Ljubljana 
1991 
G. V. 9·10/91 445 
VSEBINA 
1. ~ozdnogospodarsko načrtovanje, krajinska ekologija 
Dolinske planine nad Zadnjo Trento, Edo Kozorog ..... . 24 
Mehke informacije in njihov pomen v gozdnogospodarskem načrtovanju, Franc 
Gašperšič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93 
Računalniški izziv gozdarstvu, Mitja Cimperšek . . . . . . . . . . . 133 
Stalne vzorčne ploskve - koliko in kje?, Živan Veselič . . . . . . . 261 
Gozd in ravnovesje naravnih sistemov, komisija ZOlT GL Slovenije 263 
RESOLUCIJA o varovalnem pomenu gozda za slovensko okolje, ZVOS, ZHOS 267 
Opazovanje in analiza rekreacije v primestni gozdnati krajini - južno obrobje 
Ljubljanskega barja, Janez Pirnat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 
Usposabljanje v okularnem ocenjevanju raznih sestojnih karakteristik ter v gozdno-
gojitvenem diagnosticiranju in izbiri potrebnih ukrepov, Franc Gašperšič 294 
Gozdarstvo in varstvo okolja, Boštjan Anka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 317 
Ekspertni sistemi v gozdarstvu, Mitja Cimperšek . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344 
Razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju v novih razmerah, Franc Perko 366 
Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi gre svojo pot, Franc Perko . . . . . . . . . . 372 
Razmejitev med gozdnogospodarskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospodar-
skih enot in gozdnogojitvenim načrtovanjem, Franc Gašperšič . . . . . . . . 398 
Pomen gozdne kronike, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 414 
Ko postanejo mrtve številke pomembnejše od živega gozda, Živan Veselič . 417 
2. Gojenje gozdov, gozdna ekologija, drevesničarstvo, genetika, umiranje 
gozdov 
Olistenje bukve na snežniška-javorniškem masivu, Živan Veselič . . . . . . . . . 2 
O fiziologiji drevja in propadanju gozdov, Franc Batič . . . . . . . . . . . . . . . 51 
Ugotovitve in priporočila seminarja »Izkoriščanje in varstvo gozdne mikoflore«, 
Komisija za sklepe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 
Razmnoževanje gozdnega drevja s potaknjenci in preizkušanje njihovih potomcev, 
Igor Jerman, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 
Kako ptice pomagajo pri odločitvah o tem, kaj najprej zavarovati, Mirko Perušek . 11 O 
Pionirske drevesne vrste in njihov gozdnogojitveni pomen v pogojih propadanja 
gozdov, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 
Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah, Mihej Urbančič . . . . . . . . . . . 123 
Na Postojnskem preštevilna rastlinojeda divjad še naprej hudo ogroža gozdno 
mladje, Živan Veselič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 7 
Problematika opuščenih senožeti v Breginjskem kotu, Iztok Mlekuž . . . . . . . . 158 
Sistemi ocenjevanja nevarnosti gozdnih požarov s pogledom na prihodnje 20-letno 
obdobje, Tomislav Dimitrov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199 
Popis poškodovanosti gozdov v Sloveniji leta 1990, Marjan Šolar . . . . . . . . . 234 
!misija žvepla leta 1990 na točkah 16 x 16 km bioindikacijske mreže Slovenije, Janko 
Kalan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240 
Bioindikacija onesnaženosti zraka z epifitskimi lišaji, Franc Batič 248 
446 G. V. 9·10/91 
Kontrola v okviru popisa poškodovanosti gozdov v letu 1990, Borut Sočan . . . . 255 
Bogastvo balkanske dendroflore, Robert Brus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 4 
VIl. zasedanje delovne skupine UN-ECE za spremljanje in nadzor učinkov onesna-
ženega zraka na gozdove, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . . 322 
Poškodbe gozdov in vzdrževanje čistega zraka, Marjan Šolar . . . . . . . . . . . 323 
Nitrati v tleh in vodi, Miran Čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326 
Zlivno območje hudournika Bela v Breginjskem kotu petdeset let po ureditvi, Iztok 
Mlekuž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355 
Izrazi gozdne genetike, ki jih pogosteje srečamo, Lado Eleršek, Igor Jerman . . 37 4 
Boj barja, Mirko Perušek . . . . . . . . . . . . . . . 377 
Vloga in pomen protivetrnih nasadov, Jože Papež . . . . . . 402 
Tretje srečanje članov PROSILVA, Andrej Bončina . . . . . . 420 
Naraščajoča zaskrbljenost za usodo gozdov, Robert Hostnik 422 
Odstranjevanje plevela z glivami, Vid Preložnik . . . . . . . . 427 
3. Pridobivanje lesa - organizacija, mehanizacija, ergonomija, izkoriščanje 
lesne mase 
Prikaz stanja varstva pri delu v slovenskem gozdarstvu na osnovi kazalnikov stanja 
nezgod, Pavle Kumer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 
Tehnologija in gospodarnost pobiranja slučajnih pripadkov kot posledice sušenja 
jelke, Branko Južnič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170 
Nekatere ugotovitve o vplivih traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev, Jože 
Sterle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 
Gozdno gospodarstvo v funkciji izvajalca gozdnih del, Iztok Winkler . . . . . . .. . 212 
Vpliv gospodarske krize in razmer gospodarjenja v letu 1990 na storilnost delavcev, 
mehaniziranost gozdne proizvodnje ter gradnjo gozdnih prometnic, Boštjan Košir, 
Mirko Medved, Andrej Dobre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 330 
Poraba goriva pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov s kamioni Magirus. Jože 
Kure. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386 
Pridobivanje in uporaba sladkorjev iz lesa, Vesna Tišler, Franc Merzelj . . . . . . 405 
4. Ekonomika gozdarstva 
Vplivi na optimalno dobo rabe, učinek in izkoristek prilagojenih kmetijskih traktorjev 
pri spravilu lesa, Franc Furlan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 
Poskus ovrednotenja škode zaradi vetroloma na podlagi količinskih in kakovostnih 
izgub lesne surovine, Lojze Žgajnar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218 
5. Zgodovina gozdarstva 
časi in ljudje se spreminjajo, Slavko Klančičar 162 
Gozdarski zakoni v tržaški mestni državi v letih od 1150 do 1550, Mladen Prebevšek . 207 
Kratek pregled zgodovine gozdov v Zasavju, Tomaž Kočar ............ 301 
6. Kadri, izobraževanje, informacije 
Podiplomski študij gozdarstva kot odgovor na krizo stroke, Boštjan Anko 315 
G. V. 9-10/91 447 
7. O gozdarstvu po svetu 
Srečanje ljubljanskih gozdarjev s francoskim gozdarstvom, Milan Šinko, Franc 
Ferlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 
Obisk postojnskih gozdarjev v Franciji , Marko Udovič . . . . . . . 48 
Za Afriko, obtožujem, Ibrahim Nouhoum. . . . . . . . . . . . . . 164 
Ogroženost palm trstovk (rattan palme) v Aziji, Ibrahim Nouhoum . 325 
Življenje se vrača na goro Sv. Helena, Bojan Počkar. 378 
Preživeti v puščavi s pomočjo knjige, Miran čas 380 
S poti po Italiji, Samo Dečman. . . . . . . . . . 408 
8. Ostalo 
Propadanje gozdov vedno bolj zaskrbljuje Slovence, Tomo štefe 
1 O. svetovni gozdarski kongres, Milan Šinko .. . .. . .. . . . 
32 
56 
Gozd in drevje v krajevnih imenih na območju Ljubljane in okolice, Tomaž Kočar. 102 
Lovstvo in divjad v očeh javnosti, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . 1 09 
Lov kot antropološki problem, Marjan Zupančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . 216 
Ugotovitve, usmeritve in predlogi 79. posvetovanja ZDIT gozdarstva in lesarstva 
Slovenije, Predsedstvo ZDIT GL Slovenije . 265 
Visokogorska kmetija Florin, Marko Matjašič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360 
Izkušnja kot povabilo, Špela Habič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 363 
Nekaj botanikovih pripomb k poskusnem snopiču Gozdarskega slovarja, Tone 
Wraber . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 376 
Odkrili smo spomenik prvi slovenski gozdarski šoli, Živan Veselič . . . . . . . . . 406 
Gozdna romantika, Lado Eleršek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 412 
Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o gospodarjenju z gozdovi 
in oskrbi z lesom v letu 1990 in v celotnem srednjeročnem planskem obdobju 429 
9. Književnost 
Helena Glogovšek: Angleščina za gozd arje, Dana Blaga nje 
Pavel Vrtovec: Gozdnogojitvena tehnika- nega gozdov, Živan Veselič 
1 O. Društvene vesti 
Marijan Presečnik, Damjan Vindšnurer 
V spomin našemu preminulemu sopotniku in prijatelju Saši Bleiweisu, Dušan Mlin-
424 
425 
112 
šek . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . 167 
Prof. Zdravko Turk, Marjan Lipoglavšek . . . . . . . . 269 · 
Gozdarji smo tekmovali na Finskem, Janez Konečnik 271 
Josip Rustia, Cvetka Ko/er . . . 328 
Jože Miklavžič, Cvetka Ko/er . . 328 
Dr. Boštjan Košir, Marko Kmecl 382 
Dr. Lojze Čampa, Marko Kmecl 382 
. Franc Miklitz, Cvetka Ko/er. . . 384 
Kolegu in prijatelju Milanu Prešernu v slovo, Mitja Zupančič 428 
448 G. V. 9-10/91