KNJIŽNICA VIA CEPPA 9 TRIESTE P5 ko) J revolt1'j lir zidar) Davori* IEVI t d ___«uu ueiavcè D dc aostavljajo uredništvu. Nefrankir; rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SP Obnovljena izdaja leto vi. štev, m (3 DELO GLASILO KOMUNISTIČKE PARTIJE S.T.O. Slovenci! Odločno zahtevajmo takojšnjo uveljavitev Posebnega statuta I TRST - SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1954 CENA 20 LIR ojalnosf jezika ■tetano'' socialist sigi (d* dant V! i allajtna1 ane. J dlog \A >dloke fot vse kaže, je prebit led, =leP«> doslej oviral skupno ak-ielavsW Slovencev v obrambo naglih pravic, zagotovljenih embW|JPosebnem statutu. Zmagala ovo - treznost nad politično ozko-i pisate|r0stjo, razumevanje spinti. Umil koristi slovenskega življa čikaš*f trenutnimi koristmi skuti Vsekakor je to razveseli dejstvo, ki bo omogočilo stilizacijo vseh Slovencev v bo za narodne pravice, tu-l‘stih, ki so doslej iz kakr-V koli razlogov stali ob 'ni. Saj so .Slovenci vseh • ‘o Zbl^ ™ tudi neopredeljeni že 2M*ej vztrajno zahtevali od-19 PJ5° akcijo v obrambo naših in: K odnih pravic in so se po-olv„ -,.'ali pripravljene aktivno ah - 'giovati v tak namen. Ve-Projyltio je prav to razpoloženje “go pripomoglo k ustvarit-loveni^notnosti tudi pri vrhu. ove,tu)} etnostf odpravo te prve zapreke .unov» reda ni še vse rešeno. Se celiai1!80 dela. vztrajnosti in ra-itadijstif^vanja b° treba z vseh oremiAii, če hočemo, da bo ta 'T " fbna akcija dovedla do vedet !®rnih uspehov. Raznolikost ctuain^tičnih in drugih nazorov 'anec°vrav §otovo marsikdaj na-,™vaia kompromisno rešitev ovanSM morda celo ločene akcije t^&r^ameznih vprašanjih. Torov ^aoso*!1'9 lojalnost med posamezni-•azgleti’ skupinami, smo lahko go-Renat’ i, da bomo dosegli cilj, ki iki: t > je povezal v skupno ak- DELA ZAHTEVA IZVAJANJE POSEBNEGA STATUTA i E. Palam« ne to deti Kdor bo bolje obvladal slovenski jezik, bo imel prednost na mesto, kjer je potreben slovenski nameščenec aris dokler bodo ti v korist Dne stvari in dokler bo vla- l, V. od Sr mai ral §/o venci! vi. novi. 'Belo*4 je vaš list. rovi. k Barv^- t° je potrebno, ga širite in finančno podpirate. . Fil”1 :dsta< g, ezad"| e danes je treba opozoriti nekatere stvari, ki bi ob ^Umevanju lahko vzhuja-težko kri ali celo privedle I hujših posledic. Zato je po-’onc7id' da si že vnaprej izmeno gledanja o določenih re irzan1 ^uPna akcija v obrambo ir°dnih pravic in koristi Slo- .eev obvezuje vse sodelu-RoB' skupine predvsem na lo-20; ser°st. To pomeni, da je vsa-skupina in vsak sodelujoči sfg! °bvezan, da se drži šogla-13 1 sprejetih sklepov ter jih iša izvesti. Vsaka skupina Db d rži vso svojo neodvisni, tako ideološko kot tudi ladlil1 ti'jsko. Tudi v vprašanju a[jUjt ivic in koristi Slovencev ki S1' skupine v svojem ime-jeijiflf intervenire jo ali izvajajo seflt ;Cije, ki misto v navzkrižju s seD1 restimi obveznostmi ali so-■ležil* sprejetimi načeli. Celo ;agtili j febno in zaželeno bo, da bo sV0' i31ta sodelujoča skupina izideš* rotila vse svoje možnosti in !ze v korist slovenskemu i! ÌU. Prav tako ni s tem iz-hčena polemika med posatimi strujami razen one, bi imela izrecen cilj one-[šočati izvedbo skupno spre-fh sklepov ali sicer ovirati **6no akcijo. tdaljnje važno načelo, ki vodi vse skupno delo, je Dne 9. novembra je vladni generalni komisar Paiamara sprejel delegacijo Delavske zveze, ki je bila zaprosila za razgovor, da mu predloži nekatere probleme, katerih rešitev je najbolj nujna. V odsotnosti tajnika tov. Radicha so delegacijo sestavljali tovariši: podtajnika Gombač in Sema ter člana tajništva Tomi-nez in Saranz. Razgovor s komisarjem Pa-lamaro je bil zelo prisrčen in dolg, saj je trajal čez poldrugo uro. Izmenjava misli je bila obširna in poglobljena, kljub temu da je bilo to prvo srečanje, pri katerem so se končno postavili temelji in predpogoji za nadaljnje stike, v teku katerih bo mogoče preučevati vse plati gospodarskega in sindikalnega življenja našega mesta v skupnih naporih, da se zagotovi blagim j a vsemu našemu področju. Vlada v zadovoljstvom spre-dni komisar je pokazal, jema na znanje zagotovila delegatov o pripravljenosti, v mejah možnosti, na sodelovanje in na konstruktivno kritiko, čeprav jim je na mnoge probleme, za katere so sindikalni predstavniki zahtevali takojšnjo rešitev, dal takoj razumeti, da ni mogoče zahtevati, da bi se situacija kar čez noč spremenila. Med raznimi točkami, katere je delegacija iznesla, naj navedemo naslednje: pomoč beguncem iz Miljskih hribov, delo za brezposelne in bivše civilne nameščence anglo-ame-riških vojaških sil, uresničitev od vlade predvidenega na črta, zapora sodnih izgonov in stanovanjskih odpovedi, dodelitev izgnanim stanovanj., ki so jih Anglo-amerikanci izpraznili, odprava vsake oblike politične in sindikalne diskriminacije in povratek v pogoje normalnosti, posebno kar se tiče sindikalnih svoboščin, dodeljevanja trgov in ulic za manifestacije, dovoljevanja zborovanj, sestankov, lepakov in letakov itd. V zvezi z narodnostnim problemom in zaščito pravic Slovencev so delegati zahtevali popolno uveljavitev Spomeni- ce in njenih prilog. Posebno je bila podčrtana nujnost, naj se na podlagi čl. 2 Spomenice zaposlijo slovenski uradniki in s;Th“'“ slovenskih ohčin. svetovalcev jo stike z javnostjo ter naj bo- do Slovenci zastopani v vseh ' v nedeljo se je vršil v Trstu ustanovah in organizmih. Go- j se,tanek vseh slovenskih žu- spod Paiamara je zagotovil, ! da ne bo nihče več sprejet v ! službo brez rednega natečaja in da bo na mestih, kjer je potreben slovenski nameščenec zmagal tisti, ki bo dokazal da najbolje pozna slovenski jezik. Zagotovil je tudi, da ne bo diskriminacij in da bodo kaznovani —- kot se je že zgodilo — vsi oni. ki se ne bodo držali načela o medsebojnem spoštovanju državljanov obeh narodnosti. Ob slovesu je generalni komisar priporočal vsem, ki hočejo kritizirati kar bo vedno rad upošteval — naj bodo pri tem odkriti in objektivni ter izrazil željo, da bi se čim-prej obnovilo naše gospodarstvo. panov in občinskih svetovalcev, ki so razpravljali o novo nastalem položaju in o potrebi akcije v zaščito slovenskega življa in njegovih pravic. V zaključku je bila soglasno izvoljena posebna delegacija, ki ima nalogo posredovati pri novih oblasteh, da se čimprej u-veljavijo vse določbe Londonskega sporazuma in njegovih prilog v zvezi s pravicami slovenske manjšine. še posluževati tržaške luke, če bi italijanske oblasti znižale tranzitne železniške tarife, povečale ladijski promet, obnovile luške naprave in nudile Avstriji še nekatere druge u-godnosti. Predvsem pa bi Avstrija želela, da se uvede sistem skupne uprave nad pristaniščem,, ob spoštovanju suverenih pravic Italije. Avstrija zahteva skupno upravo tržaške luke •CELOVEC — Podtajnik av-sirijskega zunanjega ministrstva Bruno Kreisky je v nekem svojem govoru izjavi-l, da. bi se mogla Avstrija obilnej- dosmrtno ječo. Von Neuralh na svobodi B7®LJN — Te dni je bil izpuščen iz zapora bivši nacistični zunanji minister Von Neu-rath, ki je bil na nuerenber-škem procesu obsojen na 15 let, kot veliki vojni zločinec. Von Neurath, ki ima sedaj 81 let in je zelo slabega zdravja, je bil izpuščen na predlog Sovjetske zveze, katerega so .sprejele ostale tri zahodne države. V nekem sovjetskem zaporu je pa umrl bivši nemški maršal von Kleist, ki je bil kot vojini zločinec obsojen na V ZSSR so svečano proslavili 37. obletnico Oktobrske revolucije Pomemben govor Saburova o zbllžanju med SZ In Jugoslavijo Kot vsako leto. tako so tudi letos demokrati po vsem svetu .svečano proslavili 37. obletnico Velike oktobrske revolucije. Največje svečanosti so bile kajpak v Moški, kjer je bilo na predvečer v teatru Boljšoj slavnostno zborovanje moskovskega sovjeta, naslednji dan dopoldne velika parada, na kateri je govoril maršal Bulganin, zvečer pa svečan sprejem, ki so se ga udeležili vsi tuji diplomatski predstavniki v Sovjetski zvezi. Na zborovanju v Velikem gledališču (Boljšoj) so bili navzoči vsi najvišji predstavniki vlade .in Partije ZSSR, tovariši Malenkov, Hruščev, Vo-rošilov, Molotov, Kaganovič, Bulganin in drugi. Slavnostni govor je imel podpredsednik vlade Maksim Saburov, ki je poudaril uvodoma možnost sožitja in sodelovanja med državam' i z različno družbeno ureditvijo. Govoril je nato o vprašanjih mednarodne politike in obsodil sklepe zahodnih držav glede oborožitve Nemčije in njene vključitve v atlantski vojaški blok. S tem je Nemčija obsojena na dolgotrajno razdelitev. Nato je govoril o odnosih z Jugoslavijo. «V zadnjih časih — je rekel Saburov — so se izboljšali od- ;^DSinost. To je edina možna i'ka sodelovanja. Vsak po-fs preglasovanja večine nad ,’Djšino bi dovedel do nuj-Ja razbitja skupne akcije. tako pa bilo zelo škod-.v° stremljenje katere koli ,|Dine, da prevzame mono-ij. had vso akcijo ter da vsi-,e svojo voljo vsem ostalim, i^seh zadevah skupne akcije potrebna izmenjava mi-da tako lahko pride do 'iboijših in;, predvsem, stojnih sklepov. .e na podlagi lojalnega so-lDvanja, odkrite izmenjave ‘ti, pri kateri ni izključena i zdrava kritika, in dosledna izvajanja soglasno prev-,‘h obvez bo mogoče uspe-j? izvajati zadane naloge in priboriti Slovencem vse 3 Pravice, ki nam jih zago-ia Posebni statut. Zaveda-** moramo namreč, da bodo ' določbe ostale mrtva črka, f'h s svojo odločno in skup-, borbo ne bomo spravil' v 'ienje. ■^Drašanje skupne akcije je i) va 1° še posebno aktualno j) 'fo vesti, da se v ponede-L* Začne v Beogradu konfeta jugoslovanskih in itali-.^kih predstavnikov, na ka-1 bodo razpravljali tudi o ‘hovitvi mešane komisije ffševanje vseh vprašanj, iz-aiočih iz ondonskega spo-zlasti še glede izva-. Ja Posebnega statuta. Zato Potrebna takojšnja in od-a skupna akcija, da bomo * k komisiji predložili vse na-^ Zahteve, med drugimi tudi '.Daj bodo predstavniki tr-.k'h Slovencev povabljeni ^ 'svetovanju o vseh vpra-'ij m, ki se tičejo naših pra- Čudni pojmi “Primorskega" «Primorski dnevnik» od 11. novembra napada dr. Agineletta, ker je šel k vladnemu komisarju Paiamari, da .postavi zahteve njegove politične skupine glede izvajanja statuta. Prav tako «Primor*!» napada tov. Pogassija, ki je v imenu .komunističnih svetovalcev zaprosil pr.i Paiamari za razgovor. Titovski list pravi, da je razgovor Agneietta s Pala-maro in zahteva komunističnih svetovalcev po enakem razgovoru... nelojalnost v zvezi s sklepom, da bodo vsi .slovenski svetovalci in župani brez izjeme preko svoje .imenovane delegacije nastopili pri oblastvenih organih z zahtevo po izvedbi posebnega statuta. Mi ne vemo, kako .si titovci zamišljajo lojalnost. Vemo samo to, da v svoji .politiki 'niso nikoli dokazali, da ljultoijo to besedo. Na vsak način skupen .nastop .slovenskih svetovalcev in županov ne pomeni, da so se. stranke in politične skupine, ki so .se za ta nastop -domenile, odrekle '•voji samostojnosti in svojim samostojnim .nastopom pred množicah mi in oblastmi. Zato dir. Agrielettoci prav nič graje vreden An ni bil «nelojalen» s svojim razgovorom. 'Prav tako ni «nelojalna» .prošnja naših svetovalcev po razgovoru s Palamaro Nelojalnost v tem primeru bi pomen lo nastopati v navzkrižju s skupnimi sklepi. A o tem ni govora tr^L-Pt:Viemo’ na kaj mislijo tržaški- tutov-ci. Oni bi radi tak skupen .nastop, v katerem ibi om igrali vlogo režiserjev in mo-nopolizatorje.v slovenskih mo-b lemo v. Mi pa nimamo nobenega namena, da bi začeli misliti s Kraigherjevo -glavo,' kot delalo voditelji titovske skupine. Komunistična partija ima in vodi svojo politiko, ki je zgrajena na zdravih internacionali-stičnih načel ih. aZto je tudi za enotnost. Ta enotnost pa ne pomeni napraviti 'konec strankam in skupinam: tega ,ne zahteva od drugih in noče niti, da bi to od nje zahtevali. Sadjarji in izvozniki na Siciliji sporočajo, da pričakujejo v Zimi 1954-55 znatno manjši pridelek agrumov kot je bil lanski. Napovedujejo, da bo pridelek limon in mandarin dosegel le 50 odst. lanske količine, pridelek pomaranč pa 75 odst. Vzrok slabšega pridelka so pozebe v začetku leta in deževje v pozni pomladi, zaradi česar je odpadlo mnogo cvetja. Predstavniki tržaških Slovencev morajo “"i pritegnjeni k delu mešane komisije V ponedeljek, 15. novembra se bo v Beogradu začela kon-rerenca med jugoslovanskimi in italijanskimi predstavniki, na .kateri bodo razpravljali o zboljšanju in poglobitvi političnih in trgovskih odnosov med obema državama. Med drugimi argumenti tega -sestanka je tudi ustanovitev mešane komisije, ki ima v smislu Spomenice o sporazumu nalogo nadzirati izvajanje določb Posebnega -statuta o narodnih manjšinah v bivši coni A in bivši coni B.,Konferenca bo predpisala tej komisiji pravilnik!, na podlagi katerega bo po-slovala pri -svoji misiji. Verjetno pa bo na tej konferenci določenih še več drugih komisij, ki bo imela vsaka svoj pošebni delokrog. Tako je jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Gregorič predlagal, naj se ustanov-i več komisij, da bi tako mogle urediti vsa viseča vprašanja v roku, ki je bil določen v londonskem sporazumu. Po njegovem mnenju je treba najprej rešiti vprašanje dokončne razmejitve Tržaškega ozemlja, nato vprašanje malega obmejnega prometa med obema področjema in končno vprašanja narodnih manjšin, Za nas tržaške Slovence je ta konferenca izredne važnosti, saj bodo na njej razpravljali o treh vprašanjih, ki -se nas neposredno tičejo. Med, temi je najvažnejše vprašanje mešane komisije za nadzorovanje izvajanja določb o narodnih manjšinah. Zelja vseh tržaških Slovencev je, da bi konferenca predvidela tudi možnost, da se mešana komisija po-svetuje s predstavniki slovenske narodne skupnosti o vseh vprašanjih, ki se nas tičejo. Zato bi bilo potrebno, da komisija vabi predstavnike tržaških .Slovencev —- prav tako pa, seveda, tudi Italijanov cone B: — na svoje seje, kjer bi mogli najbolje prikazati dejansko stanje in dati na- svete za pravilno rešitev vseh vprašanj. Z ogromnim ciklotronom Kalifornijske univerze v Rerke-!eyu so prvič v zgodovini me dicine «streljali» vodikove delce globoko v možgane na raku obolele osebe, pri katerih je bolezen že zelo napredovala. Znanstveniki označujejo dogodek za «mejnik v zgodovini medicine», ki odpira v medicinskem raziskovanju popolnoma nova področja. Do zdaj so izpostavljali le poskusne živali neposrednemu intenzivnemu obžarevanju a-tomske akceleracije. UPOR V ALŽIRU SE ŠIRI Kolonialisti more v«« rušijo in požigajo ALZIR — Deset dni po izbruhu upora alžirskih domoljubov se francoskim oblastem ni posrečilo zatrti upora, ki se vedno bolj širi posebno zaradi tega, Ker se zatiranje vrši v na-dvse okrutnih oblikah in ker užjvajo uporniki vso podporo domačega prebivalstva. Francozi so končno priznali, da bo hlinilo tri mesece pretino bodp očistili področje, kjer domnevajo, da se skrivajo u-porniki. Za to delo bodo uporabili dve diviziji, ki ju bodo podpirali oklepni oddelki, topništvo in aviacija. Uničili bodo vse osamljene hiš, porušili sumljive vasi in požgali goz- Komunistična partija priredi v torek 16. novembra ob 19.30 v Kinu ob morju Svečano proslavo Oktobrske revolucije za slovensko prebivalstvo 0 pomenu 7. novembra 1917 za človeštvo, prav posebno pa za slovanske narode bo govoril Stane Bidovec Predsedovala bo MARIJA BERNETIČ JUSTO KOŠUTA bo recitiral več priložnostnih pesmi Po govorjenem delu svečanosti se bo predvajal sovjetski film "PRISEGAU dove, kjer bi se mogli skrivati uporniki. Prebivalstvo bodo izselili in kdor bo osumljen, da je pomagal odporniškemu gibanju, bo aretiram. Po mestih kot v Alžiru, Oranu, Konstantini in Batni so medtem začeli zapirati -desetine oseb. posebno pripadnikov «Gibanja za zmago demokratičnih svoboščin», ki ga je francoski ministrski svet razpustil, čeprav ni nobenega dokaza, da bi imelo to gibanje kakšno zvezo z uporniki. Tudi v sami Franciji so že aretirali več severno afriških prebivalcev, ki prebivajo v Franciji. Njih število drži policija v tajnosti. -Silovito preganjanje alžirskega ljudstva je zbudilo veliko ogorčenje med vsemi a-rabskimi narodi, ki pošiljajo protestne brzojavke na francoska poslaništva. V Kairo je prispela delegacija štirih alžirskih osebnosti, ki se bodo sestali z generalnim tajnikom Arabske lige, kateremu bodo poverili .nalogo, da predloži alžirsko zadevo Organizaciji združenih narodov. Fatemi ustreljen TEHERAN — Po vsej -Perziji se nadaljuje teroristično zatiranje vseh nasprotnikov šaha in njegovega prvega ministra Zahedija, ki sta ponovno izročila perzijski petrolej angleškim in ameriškim monopolistom, potem ko sta razveljavila nacionalizacijo, ki jo je svojčas izvedel -Mošadek. Ta teden je med drugimi prišel na vrsto bivši Mošadekov zunanji minister Fatemi, kateremu je šah odbil pomilostitev. V sredo je bil Fatemi ustreljen na strelišču neke vojašnice. nosi med našo državo in Jugoslavijo. Razne zapreke, ki so ovirale normalizacijo teh od-nošajev, so bile odstranjene in so bili storjeni potrebni ukrepi za obnovo trgovskih in kulturnih vezi. Jugoslovanska vlada je izjavila, da je pripravljena sodelovati pri izboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo. Sovjetska vlada smatra, da je v interesu narodov obeh držav Uporabiti vsa možna sredstva, da se vzpostavijo normalne in prijateljske vezi. Znaki spora, ki smo jih videli v teh zadnjih letih med našima državama, gredo v izključno korist sovražnikom ZSSR in Jugoslavije, -sovražnikom miru. Nasprotno pa sodelovanje in iskreno prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo odgovarjata v celoti ne samo koristim obeh držav., marveč tudi interesom miru v vsem -svetu. S -svoje strani bo sovjetska vlada še nadalje z vsemi sredstvi pospeševala popolno normalizacijo sovjetsko-jugoslovanskih odnosov in okrepitev starega prijateljstva, ki obstaja med obema bratskima narodoma. Sovjetska zveza upa, da bo pri izvajanju te .svoje naloge naletela na -soglasno in popolno razumevanje jugoslovanskega ljudstva». Na svečanem sprejemu, 7. novembra zvečer v Kremlju, je bil poleg vseh drugih zahodnih pre-stavnrkov navzoč tudi jugoslovanski veleposlanik Vi dič, ki je imel ob tej prilik dolg razgovor z glavnim se kretarjem KP SZ Hruščevom kateremu se je kasneje pridru žil tudi Malenkov. Razpravljali so o normalizaciji odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. ysi jugoslovanski isti so ob priliki obletnice Oktobrske revoucije posvetii na vidnem mestu članke, posvečene temu važnemu dogodku. V teh člankih poudarjajo dalekosežen pomen Velikega oktobra za v-se človeštvo in za razvoj svetovne zgodovine. Predsednik jugoslovanske vlade Tito je poslal predsedniku ne le njena politična in gospodarska neodvisnost, marveč zajamčen tudi mir in gospodarski procvit. Da pa pride v resnici do takih odnosov, kot jih želi in predlaga ZSSR, je odvisno predvsem od Jugoslavije, to je od njenega vodstva. Jugoslovanska vlada mora v dejanjih dokazati, da je res socialistična, kot to vztrajno zatrjuje. In to tako v notranji kot v zunanji politiki. Dosedanja dejstva so govorila proti temu: posebno še sklepanje vojaških paktov in sporazumov z ZDA in drugimi kapitalističnimi državami, njeno odobravanje in podpiranje politike zahodnih velesil, ki je bila naperjena .proti Sovjetski zvezi. Jugoslovanski narodi bi navdušeno pozdravili osamosvojitev od ameriškega vpliva ter tesnejše sodelovanje z ostalimi slovanskimi narodi. SZ prepustila Madžarski vse mešane družbe 'BUDIMPEŠTA —Ves madžarski tisk je objavil v ponedeljek vest, da je ZSSR pod pisala z LR -Madžarsko pogodbo, po kateri bo SZ prepustila Madžarski vse industrijske drpžbe z mešanim kapitalom ter «Sovjetsko trgovsko in industrijsko banko» v Budimpešti. Te družbe so bile ustanovljene leta 1945 in .so imele namen •omogočiti obnovitev in razvoj madžarskega gospodarstva, ki ga je nacifašistična okupacija .skoro popolnoma uničila. Vrednost sovjetskega deleža bo Madžarska povrnila po zelo ugodnih pogojih v teku več let. Senat razpravlja o povišanju najemnin RIM — Vtorek se je v rimskem senatu začelo razpravljanje o zakonu za povišanje najemnin, ki ga predlaga vlada v osebah pravosodnega, notranjega in ministra za javna dela. Zakon predvideva 20 odstotno povišanje najemnin vsako leto do 1960, kar pomeni, da bi se sedanje najemnine do omenjenega leta več kot podvojile. Komunistični in socialistični senatorji so začeli odločno bitko, da preprečijo odobritev tega zakona, ki bi težko prizadel vse delovno ljudstvo. V to svrho so tudi predložili posebno peticijo proti povišanju najemnin, ki jo je podpisalo okrog milijon italijanskih državljanov. JUTRI ZAČNE V KINU OB MORJU Kongres ZKM PROTISOVJETIZEM NE SLUŽI ZBL1ZANJU Ne le vsi komunisti in demokrati, marveč vsi ljubitelji miru so z veseljem pozdravili sovjetsko pobudo in vse njene nadaljnje korake za normalizacijo odnosov in za zbližanje z Jugoslavijo. Razumljivo, saj je to nedvomno nov važen prispevek k utrditvi miru v Evropi, ki je bil precej ogrožen prav zaradi napetosti med obema državama, izvirajočih iz pogubnega vpliva ZDA na politiko jugoslovanske vlade. Ze pred tremi tedni pa smo morali, žal, ugotoviti, da tukajšnji titovci niso kdovekaj navdušeni nad tem dejstvom, ki bo koristil poleg splošni stvari miru in socializma, zlasti še Jugoslaviji sami. Ne. morejo se' otresti težke dediščine protisovjetizma in sovraštva do svetovnega komunističnega gibanja, ki so se ga navzeli v zadnjih letih ali pa so bili z njim prežeti že prej. Tako «Primorski:» ne izpusti prilike, da ne bi izlival svojega nebradnega besa proti tržaškim in italijanskim komunistom, Sramoti Sov- maršalu Vorošilovu brzojavne čestitke z željami «za blaginjo in razvoj v miru narodov ZSSR». Čeprav so jugoslovanski listi zelo skopi, je mogoče .sprevideti, -da je govor Saburova vzbudil v vsej jugoslovanski javnosti veliko navdušenje. Saj vidijo v velikodušni sovjetski ponudbi najboljšo priliko, da se Jugoslavija otrese ameriškega varuštva in njenega brezdušnega izkoriščanja naravnih bogastev iij delovnega judstva Jugoslavije. S ponovno obnovo prijateljstva bi bila Jugoslaviji zagotovljena Jutri, v nedeljo, se bo vršil tretji redni kongres tržaške Zveze komunistične mladine, ki bo razpravljal vrsto za vso mladino življenjsko važnih vprašanj. Kongres bo začrtal smernice bodočega delovanja za združitev tržaške mladine v borbi za boljše pogoje in brezskrbnejše življenje, kot ga je imela doslej, ko ni po-Prezidija 1 znala drugega kot brezposel- nost in pomanjkanje ter izseljevanje. Obenem bo ta manifestacija nerazrušljivega bratstva med slovensko in italijansko mladino našega ozemlja ter tesnega prijateljstva z vso demokratično mladino sveta. Spored kongresa je naslednji: Ob 8.30 otvoritev kongresa v Kinu ob morju. Izvolitev predsedstva in delovnih komisij. Poročilo tov. Davida Pesca-torjia, sekretarja ZKM. Pozdrav tov. Enrica Berltn-guerja, generalnega sekretarja Italijanske zveze komunistične mladine Kurta Oberhoferja, delegata Svobodne avstrijske mladine ter tov. Vittoria VI-daiija, generalnega sekretarja Komunistične partije. Zaključek prvega zasedanja s predvajanjem dokumentarnega filma. Mladinski obed. Ob 15. uri začetek drugega zasedanja z diskusijo o poročilu in izvolitvijo novega Centralnega komiteja. Zvečer mladinski praznik ob prisotnosti inozemskih delegatov. Kongresu bodo prisostvovali tudi sekretarji ZKMI iz večjih italijanskih mest. kot Rima, Milana, Bologne, Neaplja, Genove, Firenc, Salerna in Benetk. Te dni je ZKM prejela pozdravne brzojavke mladinskih organizacij Poljske, jugoslovanskih političnih emigrantov v ljudskih demokracijah ter Svobodne nemške mladine. Piccolo se ni ničesar nauči! jetsko zvezo in ljudske demokracije in njihove voditelje, posebno še tovariša Stalina, češ da so uvedli protirevolucionarno politiko tako v notranjih kot v zunanjih odnosih itd. V njihovih očitkih manjka samo še oni, da je ZSSR odgovorna za vključitev Jugoslavije v ameriški blok in v vojaške-pakte z Zahodom. Ni treba biti političen genij za spoznanje, da kdor žali neko državo ali pa njene voditelje, nima poštenih namenov pomiritve. Prav posebno velja to za spomin Stalinov, ki je svet vsem sovjetskim narodom. Ta politična zakrknjenost dokazuje, da so na vodstvu tukajšnjih titovcev ljudje, ki zavestno sabo- jtm niso mar koristi jugoslovanskega ljudstva niti stvar socializma, o kateri toliko besedičijo. Ponovno je prišel veliki čas preizkušnje, ko bo vsakdo lahko dokazal, koliko mu je do utrditve socialistične misli v svetu. Tržaški titovci očividno niso dorasli novim dogodkom in bi bila zato potrebna temeljita remedura. TROBOJNICE IN TROBOJKARJI «Primorski» se v svojem slepem protutalijanstvu ni mogel premagati, da se ne bi obregnil ob italijansko zastavo, ki so jo luški delavci, poleg tržaške in sindikalne zastave, izobesili na svojem Dom.u na trgu Duca degli Abruz-tirajo zbližanje med ZSSR in Ju-1 zi, in ob one, ki so bile izobešene goslavijo, s čemer dokazujejo, da| v Miljah. Toda ti trotoarvni «in- nost. ternacionalisti» bi napravili mnogo bolje, če bi vsaj molčali; kajti .prav oni so tisti, ki so vse preveč zlorabljali trobojnice v [ ličnosti». svoje .politične namene. Poleg tega pa prav dobro vedo, da pomeni ob takih prilikah, kot je bil obisk predsednika italijanske republike, pozdrav predstavniku neke države, ki je poleg tega zaupna upraviteljica našega Ozemlja. Menda vedo, da so tuje trobojnice vihrale v Beogradu ob obisku odličnih gostov, na pr. turška ob prihodu .predsednika Dželal Bajarja itd. Tudi italijansko trobojnico so že 'in še bodo izobesili, kadar koli .bo prišlo v Jugoslavijo kakšno zastopstvo 'iz Italije, pa tudi, če gre le za trgovsko ali nogometno reprezentanco. Zato je takšno zaganjanje v zastavo tujega naroda ali države samo dokaz narodne nestrpnosti, posebno še spričo dejstva, da Je to zastava, pod katero so se borili italijanski partizani proti nacistom in fašistom in pod katero se danes delovne množice Italije bore za mir in socialno pravič- «Piccolo» nadaljuje svojo kampanjo proti tistim členom londonskega sporazuma, ki zagotavljajo narodne pravice Slovencem. O pisanju «Piccola» smo že spregovorili in postavili na laž nje govo trditev, da bi dodelitev narodnih pravic Slovencem predstavljala «veliko nevarnost» za italijansko prebivalstvo našega mesta. Težko je načeti diskusijo z ljudmi ali s časopisom, ki vztrajajo na tistih pozicijah, na katerih so bili v proslulem fašističnem dvaj-setletju. Na vsak način pa je treba postaviti pike na i, ker ne moremo dopustiti, da bi se falzifi-cirala zgodovina teh krajev ali da bi se ustvarilo ozračje «viti-mizma», kjer ni najmanjšega vzroka zanj. «Piccolo» je namreč večkrat v tem zadnjem časi napisal, da je londonski sporazum s svojo II. prilogo, ki govori o pravicah Slovencev v coni A in Italijanov v coni B, postavil «v nevarnost italijanski jezik in da je londonska spomenica postavila med Italijane in Slovane našega področja «grdo zverino v obliki dvoje- Naj nam «višokokulturni» ljudje pri «Piccolu» oproste, a ne moremo razumeti, kako naj bi se postavljal v nevarnost italijanski jezik ali pa sploh italijansko prebivalstvo s tem, da se priznajo drugoròdnemutpìvlju pravice do svojega narodnega življenja, do narodnega obstoja in razvoja. Mi vemo samo to, da sta prav narodna nestrpnost in ščuvanje na narodnostno mržnjo največja nevarnost za tisti narod, ki se pusti voditi v to smer. Koliko nesreč je fašizem nakopal na glavo Italijanskemu narodu in Italiji s svojim nacionalizmom, s svojo strastjo po tuji zemlji, s svojo politiko narodne nestrpnosti in narodnega zatiranja? Zakaj naj bt samo en del prebivalstva imel pravico, da govori svoj jezik, da se v njem vzgaja, da Se v njem razvija, da se ga poslužuje ob vsaki priliki tako v jirivatnem kot v javnem življenju? Od kod te «teorije»? Ali morda iz zapuščine Mussolinija in Hitlerja: ali pa iz rasističnih noroglavih sanj? Dejstvo je, da tu, na tem ozemlju obstajata dve različni narodnosti, ki imata vsaka pravico, vso pravico brez nikake omejitve, da živi in se razvija. Zaman je vsako sklicevanje na «dvatisočletno kulturo», ker bi takšna « logika» lahko privedla zelo, zelo daleč. Noben narod ni kriv ali nima posebne zasluge, če je prišel na zgodovinsko pozornico pozneje ali prej kot ostali njegovi sosedje. Ce bi začeli gledati s te strani, bi morali zaključiti, da ne obstajajo kot narod ne Italijani, ne Francozi, ne Nemci, ne Slovenci, ker se je njihova kri v teku stoletij tolikokrat pomešala s pritokom najrazličnejših narodov, da bi bilo zelo težko ločiti ne samo v sleherni družini, marveč v posameznem človeku deleže, ki pripadajo enemu ali drugemu ple-nimenu, ki so se po Evropi vrstila že od prazgodovine, Ni posebna krivda Slovencev, če so prišli na zgodovinsko pozornico pred 13. stoletji, kot ni posebna zasluga Italijanov, če so začeli pisati svojo zgodovino nekaj prej. Dejstvo je, da živimo v takih časih, v katerih so se narodne pozicije ustavile in mora zato vsak računati s to realnostjo. Govoriti o več ali manjvrednih narodih je ljudožrsko in pro-tizgodov insko. In tega bi se morali zavedati prav uredniki «Pic-cold», ki se na vsakem svojem koraku 1 sklicujejo na zgodovino. Toda to naše pisanje bi nas lahko zaneslo predaleč. S svojimi ugotovitvami smo hoteli samo poudariti, da je vsako odrekanje pravic Slovencem na tržaškem področju protiitalijansko dej a- skemu. prebivalstvu, če bi se zaslišala slovenska govorica v javnih uradih ali če bi se u mešanih o-krajih našega mesta pojavili dvojezični napisi. To ne bi bilo samo spoštovanje prevzetih obveznosti, marveč bi bilo obenem visok znak kulturnosti in politične ter narodne zrelosti s strani italijanske oblasti. Prav posebno bi bilo *o dokaz demokratičnosti, na katero se italijanske oblasti toliko sklicujejo v vseh svojih uradnih nastopih. «Piccolo» pa s svojo gonjo proti pravicam Slovencev dokazuje le, da ga zgodovina ni prav nič poučila in da nadaljuje s politiko, ki jo je vodil skozi dvajset let v času Mussolinijevega terorja in ki je tako kruto prizadela ■ italijanski narod skupno z drugimi narodi v Evropi in v Afriki. Razumemo, da vedri in oblači v njegovem uredništvu osebni prijatelj Mussolinija Alessi, ki je napravil kariero prav za časa fašizma. Ne razumemo pa, kako se še najdejo ljudje, ki mu gredo na limanice po tej pogubni šovinistični poti. Mi ne moremo dopustit! napadov na naše narodne pravice. Istočasno pa ne bomo dopustili napadov na narodne pravice Italijanov v coni B. Mi se držimo reka, da ni svoboden tisti narod, ki krati pravice drugemu narodu. In mi vemo, da je sedanja jugoslovanska vlada do sedaj uporabila množične metode raznarodovanja v coni B in na splošno Do vsej Istri. Mi zahtevamo od te vlade, da spoštuje v Londonu sprejete obveznosti zato, ker je tako pravilno in demokratično. Nočemo, da bi se italijanski manjšini v Jugoslaviji kratile pravice do obstoja in razvoja. Isto pa zahtevamo za nas Slovence na nje, kot je vsako odrekanje pra- tržaškem področju in v Itali it. vic Italijanov u coni B protislovensko in protijugoslovansko dejanje. Tako odrekanje pravic pomeni vzbujati, netiti, prižgati nacionalizem, ki škoduje vsaki narodni skupnosti. In ne verjamemo da bi moglo škodovati Italijan- Le tako se bodo ustvarili pogoji za mirno življenje, za skupno sodelovanje, za učinkovito normalizacijo odnosov med obema deželama, za prijateljstvo med narodi Italije in Jugoslavije. K. S, sms 2 DRLO 18. NOVEMBRA 1964 OB III. KONGRESU ZVEZE MUNISTIČNE MLADINE Mladini je treba vcepiti ljubezen in vero v življenje V nedeljo, 14. novembra se bodo predstavniki, izvoljeni od tržaške komunistične mladine, zbrali na kongresu, da 'pretresejo svoja pereča vprašanja. V novem položaju, ki je bil ustvarjen z barantanjem, predstavlja ta skupščina važen dogodek za vse. V gospodarski obnovi Trsta je vključena kot bistven del tudi rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja naše mladine. Istočasno pa mora imeti prvovrstno vlogo v borbi za spoštovanje , demokratičnih svoboščin iii narodnih pravic, ki jih jamči Posebni statut narodnim manjšinam. «Mladina —- je rekel tovariš Togliatti — je družbena skupina, ki ima iznad svojih razrednih in skupinskih razlik skupne cilje, ima nedvomne pravice do dela in do kulture». Tako je tudi v'Trstu, kjer je mladina; težko. prizadeta zaradi posledic vojne in dolge tuje vojaške okupacije, zelo trpela, tako da ni več videla na obzorju vsaj malo naklonjene bodočnosti ter je mislila in še misli na Avstralijo kot na izhod iz vseh svojih skrbi. Evo, nekaj podakov o stanju naše mladine: 14.744 mladincev od 14 do 17 let, 18.804 od 18 do 21 let. Delavcev 13.223, brezposelnih 8.750, študentov 7,263, deklet 2.000. V izpopolnjevalnih tečajih SELAD 500, INAPLI in drugih 800. Od 8.750 brezposelnih jih 6.359 išče prvo zaposlitev. Vsako leto je izdanih 2.500 delavskih knjižic. V treh letih in pol je bilo 1.326 mladih ljudi deležnih ugodnosti ukaza št. 5. Na 87.272 nameščencev v 12.369 podjetjih je . zaposlenih 5.523 mladincev. Dve tretjini podjetij je brez vajencev. Leta ,1953 je bilo odpuščenih 2.596 mladeničev izpod 18 let." Od 20. marca do 20. julija letos je bilo vrženih na cesto nadaljnjih 318 mladincev. In sedaj se tem pridružujejo bivši polici- Viitorio Vidah' Sušenje pridelkov v zaprtih prostorih V kmetijstvu se vedno bolj uveljavlja sušenje poljskih pridelkov v zaprtih prostorih z rabo ventilatorjev in tako o-yušča dosedanje sušenje na polju. S tem sodobnim načinom sušenja, ki je mnogo hitrejše in učinkovitejše, lahko kmetovalec prepreči, da bi se mu žito na polju pokvarilo zaradi vlage in plesni ter tudi prepreči škodo, ki- jo povzročajo, žuželke. Žetev izvrši v primernem trenutku, nato pa proda žito v ugodnem trenutku ali ga pa tudi hrani do prihodnjega leta brez bojazni, de se pokvari. Zlasti se je tako sušenje obneslo pri senu. Pri sušenju na prostem vzame senu sonce barvo, veliko škodo povzročajo pri takem sušenju nevihte; računajo, da gre pri sušenju na prostem v izgubo povprečno 35% sena. Sti, bivši nameščenci anglo-ameriških vojaških sil itd. Kot vidite, zelo žalostna slika, iz katere lahko napravimo mnoge zaključke, ki so vsi težki in žalostni. Izučitev nove delovne sile, preprečenje napredujoče de-klasacije naših delavcev, rešitev vprašanja mladinske ne-zaposelnosti, zaščita telesnega in duševnega zdravja mladine, omejitev izkoriščanja, jamstvo za delovno pogodbo, zagotovitev kariere onim, ki končajo šole, to so nekateri problemi, o katerih bo moral razpravljati kongres. Kajti ni dvoma, da bo ta kongres javna tribuna, s katere bo ožigosano stanje, v katerem živi mladina, in podčrtana nujnost, da se vsi oblasti, stranke, sindikalne organizacije, delodajalci — zanimajo zà rešitev vprašanj, ki se tičejo celotne družbe. «Naš cilj je — je rekel Gorki — vliti mladini ljubezen in vero v življenje. Mi hočemo učiti ljudi junaštva. Treba je, da človek razume, da je tvorec in gospodar sveta, da je on odgovoren za vso bedo na zemlji in da gre njemu slava za vse, kar je lepega v življenju». V Trstu je potrebno, da se spomnimo teh besed velikega prijatelja mladine, pri nas' je potrebno vliti mladini ljubezni in vere v življenje. To je tudi dolžnost komunistične mladine, katera ima dolžnost ne le dati pobudo za iznašanje problemov, vabiti vse, naj jih rešijo, biti na čelu vseh borb za izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer mladine, voditi mladino v velike bitke za mir, za mednarodno pomiritev, za demokratične in narodne pravice, udeleževati se vseh borb za napredek in socialno pravičnost, temveč se mora komunistična mladina v teh borbah tudi okrepiti, postati množična organizacija, prispevati k e-notnosti vse mladine na sindikalnem, političnem, športnem, kulturnem poprišču. In da bi izpolnila te naloge, se mora komunistična mladina vzgajati v socializmu in komunizmu, poznati naše velike učitelje, prisvojiti si osnovna načela našega nauka, ki je nauk osamosvojitve. «Stari svet se podira, ni mu usojeno dolgo živeti — pravi Gorki — to si moramo dobro len, potrebno je še prav posebno napeti svoje sile, treba se je okrepiti, kajti na koncu bo zmagalo dobro. «Treba je pomniti, da naši dnevi niso mirno življenje, marveč prava okrutna borba proti neznanski organizaciji kapitalizma. V najbolj prozaičnih dneh ne smemo pozabiti, kakšne veličastne naloge nas čakajo». Velika svetovna zmaga, na katero je mislil Gorki, je bila Oktobrska revolucija, katere 37. obletnico svečano proslavljamo te dni. Ne smemo biti leni, treba se je naprezati in se okrepiti, sodelovati v veliki in krasni bitki proti zlu. Nikdar ne smemo pozabiti na čudovite naloge, ki nas čakajo, in posebno na one, da pomagamo mladini, da najde svojo pot, da vodi svojo borbo, da si izbojuje svojo bodočnost. To je, kar hočemo povedati mi svojim mladim tovarišem, ki se pripravljajo na svoj kongres, mladincem vseh delavnic, polj in šol. Ill.redni kongres Zveze komunistične mladine, ki bo zasedal jutri v Kinu ob morju, bo obravnaval med drugimi tudi važno vprašanje strokovne usposobitve delovne mladine. V Trstu imamo med brezposelnimi tudi veliko število mladincev, ki že več let zaman čakajo, da bi se usposobili v kakem poklicu. Zato je nujno, da se dà čimvečjemu številu vajencev možnost strokovne usposobitve ZA SPOŠTOVANJE DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN IN NARODNIH PRAVIC 18. Mei Pridružimo se velikim borbamp italijanskega delovnega ljudstva. It Po podpisu memoranduma glede Svobodnega tržaškega o-zemlja in s prihodom vojaških čet in italijanske oblasti 28. oktobra se je za Tržačane in posebno za nas Slovence politični položaj dosti spremenil. Pravilno je, da v tem novem položaju vzamemo pravilno pot, po kateri bomo nadaljevali ter še bolj utrdili in razširili našo vsakdanjo borbo za socialne, narodnostne ter splošne koristi našega ljudstva. Predvsem moramo dobro poznati, kakšna je politična, gospodarska struktura države, ki nas upravlja, t. j. Italija. Kakšno je razmerje političnih sil, kakšna je njihova notranja in zunanja politika, kakšno borbo vodi italijansko delovno ljudstvo in s kakšno perspektivo. Fašistično Italijo je naše ljudstvo na svoji lastni koži pod bičem najhujših zatiralcev vsake svobode spoznalo in takšna Italija je ostala v spominu najširših množic našega ljudstva. To gledanje na Italijo je do gotove mere upravičeno, saj so italijanski vladni JUGOSLOVANSKO DELOVNO LJUDSTVO ODKRITO NASTOPA V SVOJIH ZAHTEVAH Akcija za znižanje cen se naglo širi po vsej državi zapomniti, in spričo te velike svetovne zmage ni dobro biti Protesti na zborih volivcev - Delegacije potrošnikov intervenirajo pri oblasteh - Znižanje cen v Karlovcu in Zagrebu - Ljubljanski upokojenci so razpravljali o visokih cenah O protestih jugoslovanskega delovnega ljudstva proti težkemu življenjskemu položaju, smo že pisali v prejšnjih člankih. V zadnjih dneh pa so se akcije protestov za znižanje cen osnovnih življenjskih potrebščin razširile še izven Hrvatske, kjer so se dejansko začele. Predvsem je potrebno poizvedeti za vzroke naraščanja cen. Torej cene na splošno rastejo — realen zaslužek pada, proizvodnja pa kaže ponekod znake nazadovanja. Podjetja so na tržiščih zaradi povečanega izuoza višala cene, da bi s tem dobila dovolj viška za plačne sklade in postavke v tarifnem pravilniku. Tako so mnoga podjetja zašla na kapitalistično poslovanje in pozabila na to, kar kapitalistični lastnik nikdar ne upošteva, da je neposredni proizvajalec tudi potrošnik. Zato so bili doseženi ogromni finančni presežki, ki pa niso bili doseženi s povečano storilnostjo, temveč z nepremišljenim dviganjem cen. Torej ni upravičeno običajno krivljenje samo trgovin; glavno povišanje cen je REKRUTÀC1JA IN OBNOVITEV PARTIJSKIH IZKAZNIC 1955 Pritegnimo čim več žena v veliko družino komunistov Nova situacija, ki je nastala z razkosanjem našega Ozemlja, obvezuje vse žene, da zahtevajo, naj se čimprej uravnovesi in izboljša gospodarsko stanje. Kar se tiče slovenskega pre b.ivàlstva, je slednje prišlo v položaj zatirane narodne manjšine, dočim bi bili Slovenci tega ozemlja z mirovno pogodbo povsem enakopravni z italijanskim prebivalstvom. Zato je tem bolj nujna združitev vseh demokratičnih sil, da bodo lahko skupno zahtevale spoštovanje in izvajanje Londonskega sporazuma in prilog, kar se tiče narodnih manjšin. Toda izkušnje nas učijo, da je za izvajanje vsake podpisane listine potrebna konkretna borba vsega prebivalstva. Ugotovili pa smo lahko, da je v vsaki fazi takih borb vedno in povsod na čelu Komunistična partija, ki vodi in usmerja delavca, kmeta in srednje sloje. Čeprav se situacija ne kaže v najboljši luči, nam je v veliko vzpodbudo zadnja izjava. vodstva Komunistične partije Italije, da bo borba komunističnih parlamentarcev V italijanski zbornici in senatu za spoštovanje po Spomenici prevzetih obveznosti glede slovenskega prebivalstva, ena izmed njihovih glavnih nalog. Gotove smo, da bodo ob podpori močne in množične Partije, kot je KPI, narodne pravice slovenskega življa na tem Ozemlju v resnici temeljito ščiVene..Obrambo naših pravic pa moramo seveda voditi tudi mi", pozivajoč v. Skupno. fronto' vse demokratične sile. Zato: jè ena izmed naših osnovnih" nalog, da, pozivamo na enotnost vsè slovenske, žene v Sbramai n a hodn ih pravic,," bodo' spoštovane,' v' kolikor' jih " bodo znale demokratične sile braniti. Gotove smo, da bomo imele v tej borbi na naši strani tudi italijanske žene. Ob otvoritvi kampanje za rekrutacijo in obnovitev izkaznic za 1955 se naša Partija obrača še posebno na žene, ki so neštetokrat dokazale požrtvovalnost, predanost in visoko politično zavest. V vseh borbah naše Partije so bile žene borbene vzpodbudnice. Prav zaradi tega bi morali dati slovenski tovariši večjo pomoč našim marljivim ženam, da pristopijo v Partijo. Opustiti bi morali vsako obliko sekta-štva. V Ricmanjih imamo n. pr. zavedne žene, ki so potencialno že komunistke, manjka jim samo izkaznica. V Križu, Nabrežini, Saležu, Stivanu, Devinu, Dolini, Boljuncu. v mestnih okrajih, povsod imamo zmožne in zavedne žene, ki so s svojim delom dokazale, da bodo jutri lahko dobre komunistke. Naprej torej, pridobivajmo nove ženske sile za našo Partijo! Pomagajmo in vzpodbujajmo žene, da pristopijo v ve- liko družino komunistov, kjer bodo našle vzgled, in vzpodbudo za nadaljevanje vsakdanjih borb za srečnejšo bodočnost svojih otrok. JOLE DEFERRI Novosti V telefonskih napravah Družba «The Paytheon Manufacturing Company» je izdelala poseben aparat, zaprt v mali kovinski škatlji, ki je tako močan, da lahko nadomesti 80 km telefonske žice in drogove. Strokovnjaki smatrajo novi aparat kot odgovor na visoke stroške pri napeljavi telefonskih žic in postavitvi telefonskih drogov v oddaljenih kmečkih krajih, Kovinska škatlja vsebuje sprejemno in oddajno napravo na ultrakratke valove. V oddalje. nosti 80 km ena od druge sta postavljeni dve taki škatlji, ki sta povezani s krajevno telefonsko centralo. bilo izvršeno v komerciali, t. j. v proizvodnih podjetjih samih. Razumljivo, da so bili taki pogoji in so še ugodni za razcvet špekulacije, goljufije, črnoborzijan-stva in osebnega okoriščanja. Posamezne komune pa so zadolževale trgovine z določenim zneskom, katere je bila trgovina prisiljena ostvarjati, seveda vedno na račun zvišanja cen — pravi '(Delavska enotnost» z dne 5. XI. 1954. Poleg tega se je v Jugoslaviji razvijala vezana trgovina, ki pomeni prodajo določenih proizvodov skupaj eno z drugim: n, pr. po ukazu komercialnega direktorja podjetja «Gramag» v Opatiji, ki je edino imelo moko, jo je prodajalo vezano z otrobi po 74 din kg. Vezana trgovina je pričela v veletrgovskih podjetjih in se je nadaljevala tudi v mali prodaji. Drugi primer je, da se na tržiščih pojavlja monopolistično diktiranje cen, s tem da so si podjetja, ki imajo monopolističen položaj, razdelila med seboj tržišča. Zagrebško podjetje «Zelengora» si je zagotovilo prodajo premoga. Usoda potrošnikov je v njegovih rokah in cene premoga zavisijo ne od tržišča, temveč od — enega podjetja. Veliko vlogo igra verižna trgovina, t. j. večje število posredovalcev med proizvajalcem in potrošniki, n. pr. v Ljubljani je bilo odkupljeno nekaj tisoč kg fižola, ki je bil devetkrat prodan in 9 krat kupljen, devetimi mu je cena rasla in ob vsaki prodaji so nakupovalci nekaj zaslužili. Devetkrat povišano ceno pa so plačali potrošniki. Jugoslovansko delovno ljudstvo je proti temu nesramnemu izkoriščanju pričelo odkrito nastopati v svojih zahtevah, še posebno na zborih volivcev, kjer so volivci navzoče poslance prisilili, da so njihove zahteve iznesli na ljudskih odborih. Svojih protestov niso ljudje izražali samo na zborih volivcev, marveč so šle tudi delegacije potrošnikov do merodajnih oblasti z zahtevami, da se proti visokim cenam nekaj ukrene. Te akcije so se začele predvsem v Zagrebu in se razširile na ostala hrvatska mesta in dalje. Rezultati ljudskega protesta so se kaj kmalu pokazali. Cena pšenici se je v Karlovcu znižala od 80 na 40 din pri kg. V Zagrebu so se cene predmetom za široko potrošnjo znižale od 4 do 30 odst.; žganje za 10 odst, vino za 15 odst., salami za 200 din pri kg. Cene obrtniških izdelkov so znižane od 10 do 20 odst., trgovsko podjetje «Agroinvest» v Zagrebu je znižalo cene elektromotorjem kw 4 — KS 5,5 od 45.527 na 31.869 din, tovarna obleke «Naprijed» je pri posameznih vrstah plaščev znižala cene za 110 do 965 din; industrijski izdelki so se znižali od 10 do 20 odst. Dosedaj je 57 trgovin in podjetij, ki so znižali cene v Zagrebu povprečno od 2 do 45 odst. Akcija za znižanje cen se je razširila na številna mesta po vsej državi. Pokazalo se je, da se je akcija zniževanja vnela tam, kjer so jo podžgali potrošniki sami. Na zborih volivcev so razpravljali o cenah ter potom svojih delegacij zahtevali od pristojnih ljudskih odborov pojasnila zakaj cene rasejo, predvsem pa so zahtevali primerne ukrepe za njihovo znižanje. V Ljubljani so proti visokim cenam nastopili tudi upokojenci, ki so na zasedanju združenega odbora razpravljali le o visokih cenah. V Mariboru so na seji ljudskega odbora imenovali komisijo, ki naj ukrepa proti neupravičenemu dviganju cen. Na sestankih so ugotovili, da je treba voditi na terenu nujno ostro borbo. V Trbovljah so v gostinskih obratih že pocenili nekatere vrste vina za 8 odst., žganja za 25 odst., jedil za 10 odst. V akciji za znižanje cen so tudi prebivalci v Kranju, za kar je moral okrajni odbor sklicati konferenco direktorjev in predstavnikov delavskih svetov proizvodnje in trgovine, kjer so se izjavili za znižanje cen svojih proizvodov, v ostalih mestih pa se že mnogo o tem govori, v zadnjih dneh se na beograjskih tramvajih, na cestah in povsod pogosto omenja Zagreb in Zagrebčani. Vsi vemo. o čem se govori — o tržišču in njegovih problemih, o znižanju cen. Sedaj hočejo Beograjčani «presaditi» akcijo na svoja področja in zahtevajo ustrezne ukrepe, s katerimi naj bi se tudi v Beogradu pretreslo vprašanje cen in vseh ostalih kupno-prodajnih dogajanj. V nekaterih trgovinah v Beogra- tobaka, zato proizvodnja tudi nikoli ni bila posebno velika. Leta 1890 so prepovedali gojitev tobaka, da so zaščitili carinske dohodke pri uvozu tobaka, katere je bilo mnogo lažje pobirati kot pa užitnino v notranjosti dežele. Uvoz nepredelanega tobaka je padel od 12.650 ton leta 1951 na 11.000 ton v lanskem letu; uvoz iz Združenih držav pa se je v tem času dvignil od 1.800 na 2.260 ton, ker je povpraševanje po cigaretah vrste «Virginia» in iz tobačnih, mešanic stalno naraščalo. Tobak bo v Egiptu mogoče pričeti gojiti šele spomladi prihodnjega leta, kar pomeni, da bo prvi pridelek prišel na trg šele koncem prihodnjega oziroma v začetku leta 1956. Ker pa bodo prvi posevki tobaka po vsej verjetnosti le poskusnega značaja, zato je zelo malo verjetno, da bi proizvodnja kakršne koli važnosti lahko krogi, po letu 1947, ko so bili iz vlade izključeni najnapred nejši predstavniki delovnega ljudstva, pričeli izvajati proti-Ijudsko politiko. Toda kljub tej vladni politiki, se je v Italiji mnogo, in tudi radikalno, spremenilo v nekaterih primerih po drugi svetovni vojni. Borba italijanskega ljudstva je premalo poznana med našimi ljudmi, kakor je tudi premalo znana _ partizanska narpdno-osvobodilna borba, ki jo je vodilo italijansko ljudstvo po 8. septembru 1943. leta. Da je bilo italijansko napredno gibanje premalo poznano pri nas, so prispevali nacionalistično usmerjeni voditelji, ki so hoteli monopolizirati vse naše gibanje, so namenoma iz mržnje do italijanskega naroda in iz svojih nacionalističnih vidikov potvarjali zgodovinska dejstva revolucionarnega gibanja v Italiji ali pa so ga v najboljšem primeru zamolčali. Vso to dobo so zamolčali in se ni pojasnilo ljudstvu, kaj pomeni za italijanski narod 25. april, ki ga italijansko ljudstvo slavi kot konec fašističnega zatiranja. Isto velja tudi za 2. junij 1946, ko je italijanski narod za vedno odstranil monarhijo; ko so ob obletnicah teh dnevov plapolale italijanske trobojnice, so mnogi naši ljudje to smatrali kot nacionalistično manifestacijo. Ali je zrna v škodo delovnega ljudstva. Danes ne smemo dovoliti, da bi se te špekulacije ponavljale, to pa zavisi ■ predvsem od nas delavcev, Slovencev in Italijanov. Ce bomo znali pravilno tolmačiti in spoštovati zdrav nacionalni čut ter se čimbolj vključiti v vsakdanjo borbo delovnega ljudstva Italijanske republike, bomo iztrgali iz rok nacional-šovinistom tiste falsificirane patriotične argumente, ki so jim služili za krinko kapitalističnih interesov, šibili enotnost delavske fronte v škodo slovenskemu in italijanskemu delavcu. Kakšna je današnja Italija, je nam vsem dobro znano; da je vladni aparat kapitalistično usmerjen, ki se je v zadnjem času večkrat reorganiziral, toda na oblasti so ostali vedno Vudje istega kova. z isto vsebino in z istimi odnosi do notranjih in zunanjih vprašanj. Danes obstajajo še najbolj izkoriščevalske pogodbe med kmeti in veleposestniki; težka industrija in druge najvažnejše industrijske panoge so v rokah peščice ljudi, tako da lahko diktirajo in monopolizirajo cene. Preko dva milijona ljudi je stalno brezposelnih. Velike krivice se godijo davkoplačevalcem. Italijanska ustava se ne spoštuje itd. V zunanji politiki so do danes imeli glavno besedo ameriški vojni hujskači, ki so pripeljali Ita- 1 odvisen gospodarski procvit > spoštovanje naših pravic Tržaškem ozemlju. Ta naša P°15(j vezava z italijanskim dem0"»j kratičnim ljudstvom pa naj t1" _ odkritosrčna in naj spoštuj* ijgf njihove tradicije, zastave >! druge običaje, kot si želi®1 y tudi mi, da bi nas drugi sp», štovaii. ALOJZ MARKOVIČ ;ta li ■1 »lov, Po sodali An svelo '* “ ^lega redre 'eri s EDEN NAJMANJŠIH ROENTGENSKIH APARATO'1 Prve NA SVETU !evilo Delavci tvomice '«Hiranj» "Posl( Brnu (Češkoslovaška) so izdf vu ir lali roentgenski aparat, ki i* Učni eden najmanjših tovrstnih ni dih prav na svetu. Aparat, čig^bja oglavje tehta komaj nekaj na1 seb, štiri kg, bo služil zobn® !®m zdravnikom za rentgenizirani*!h. V zobnih korenin. 'Posli 700 DRŽAVNIH KMETIJ "tov NA POLJSKEM «niča Državna kmetijska podjetj* 0 za igrajo važno vlogo pri napred' ku kmetijske proizvodnje L® Poljske. Doslej je v državi" 7$ Ve; takih podjetij, ki imajo na^tvar 2,600.000 hektarov zemlje tfdpad dajejo približno 15% celoto* ?a tii državne poljedelske proizvod'‘edno nje. aipen Mehanizacija glavnih pol)" grm skih del je dosegla 70% in čl neprestano veča. Koncem l95”tane arašč so državna poljedelska p0°'e pot j e tj a razpolagala približHJlVodn ‘cialn fžave čet: ‘st dt Marc ."tSSÉ Komandirji slavnih italijanskih partizanskih brigad C.V.L. (Corpo Volontari della Liber- «ValcE tà) korakajo po ulicah osvobojenega Milana na čelu hrabrih borcev ki so osvobodili do- ue n movino izpod nacifašističnega škornja i * p: « tn i lijo v razne vojaške bloke, ka- 29.000 traktorji, to je dvakr»1 , 4vč< bilo tako gledanje pravilno? Gotovo, da ne! To zadržanje delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov, na Tržaškem so italijanski nacionalistični krogi izkoristili v svoje nacionalistične namene. Različna stališča, ki so jih zavzemale posamezne stranke in skupine za rešitev tržaškega vprašanja., so predstavljala brez dvoma razne špekula- prišla na trg pred ietom 1958Š cije ter podžiganje nacionali- VESTI IZ JUGOSLAVIJE PREISKAVA NESREČE V ZAGREBU . Čeprav preiskava o tramvajski nesreči v Zagrebu še ni končana, so že poznani vzroki in ugotovljeno je, da so nesreče, ki je terjala 19 žrtev in mnogo ranjenih, krivi organi zagrebškega «Električnega tramvaja». Ni glavni poudarek v tem, da bodo krivci kaznovani, glavno je to, ali je na naših tramvajskih progah zavarovano življenje potnikov. Preiskava je ugotovila, da motorni vozovi niso imeli zračnih zavor in drugih naprav, s katerimi bi bilo mogoče nesrečo preprečiti. Preiskava je ugotovila tudi, da zagrebška du so cene že začeli nižati, toda I cestna železnica ni imela niti šele za 2 odst. Prepričani smo, da se bo val protestov jugoslovanskega delovnega ljudstva razširil tudi na vsa ona mesta, kjer se to še ni zgodilo, in da bodo s svojo vztrajno borbo uspeli ustvariti boljše ekonomske pogoje. 'Gojitev lobaka v Egiptu Po 64 letih je egiptski ministrski svet ponovno dovolil gojiti tobak v Egipt,u, Ker e-giptska tla niso posebno pri- pogodbe z DOZ za zavarovanje potnikov. Pobirala je voznino po 10 din od potnika, od tega bi m-orala dajati 15 par Državnemu zavarovalnemu zavodu za zavarovanje potnikov. Toda tramvajski upravi je to bilo preveč in tega ni hotela storiti. V Zagrebu so se mo- rale zgoditi nesreče, da so se začeli reševati težki problemi. In na koncu... ali se morajo podvzeti učinkoviti ukrepi res šele takrat, ko se že zgodi velika nesreča?... ("«Slovenski poročevalec» 6.XI.54) IZMENJAVA FILMOV MED JUGOSLAVIJO IN ZSSR Jugoslovansko podjetje merna za gojitev dobrih vrst voz filmov napoveduje izme- Tako se italijansko delovno 1J udstvo bori za pravico do dela in zaslužka. Na sliki; velika manifestacija delavcev tovarne S. Giorgio v Sestri (Genova) njavo filmov s Sovjetsko zvezo. Ob koncu tega meseca bo prispel v Jugoslavijo direktor sovjetskega Eksport-filma Zi-min, ki se bo v Beogradu pogajal za nabavo filmov. Kakor se pričakuje, bo Zimin predložil seznam sovjetskih filmov in preučil možnosti nakupa naših filmov. («Slovenski poročevalec» 19..X.54) VROČ VETER V LITIJI Na sestanku političnega aktiva Socialistične zveze v Litiji je predsednik Miha Berčič v svojem poročilu izjavil, da so se v «jugoslovanski politiki dogodile pomembne stvari, ki so na tak ali drugačen način živo prizadele vsakega našega človeka: življenje postaja iz dne-— -- dan težje, ker se cene stalno dvigajo, nekatera pod jetja pa imajo neupravičene dobičke. Tudi v Litiji je življenjski standard eno izmed najbolj perečih vprašanj. Objektivni vzroki slabega standarda so zunanji dolgovi izza preloma z Informbirojem, ki jim sedaj zapadejo roki odplačevanja, saj gre za kakih 32 milijard dinarjev, neugodna zunanje trgovinska bilanca: 135.000 ton žita, 8,000 vagonov masti, ki jih moramo uvažati... na drugi strani pa razne črne mahinacije komercialnih oddelkov v proizvodnji, brezobzirnost prekupčevalcev — vse to dokazuje, da so v mnogih organih delavskega upravljanja določene kapitalistične tendence in da kolektivi cesto nočejo videti čez svoje fabri-ške zidove». Ko je nadalje Berčič dejal: «Delovni ljudje garajo, prekupčevalci pa 'Si grade hiše!» so vsi prisotni zaploskali. («Ljubljanski dnevnik» 19.X.54) PROMET Z MADŽARSKO Železniški upravi Jugosla- vije in Madžarske sta se spo razumeli, da bosta obnovili železniški most čez reko Muro na obmejnem prehodu Koto-riha-Mura-Kerestur. Z obnovo železniškega mostu čez Murò se bo precej zboljšala' železniška zveza med Madžarsko in Jugoslavijo. To bo posebno važno za Madžarsko gospodarstvo, ko bo dobilo s tem prehodom najugodnejšo tranzitno zvezo s pristaniščema Trst in Reko ter obratno. ieri škodujejo dobrim odnosom z drugimi državami socialističnega tabora. Proti tej vladni politiki so milijoni ljudi, ki se dnevno borijo, in 7. junija 1953. leta so zadali največji udarec s tem, da so preprečili vse načrte najbolj reakcionarnih sil, ki so hotele izključiti iz parlamentarnega odra predstavnike delavskega razreda. Danes se okrog komunistične in socialistične stranke zbirajo najširše množice dobro-mislečih, naprednih ljudi. Tej široki fronti pripadamo tudi mi delovni ljudje, Slovenci in Italijani Tržaškega ozemlja. Je popolnoma pravilno da se Slovenci kot manjšina enotno družimo ter izvolimo naše organe, ki naj nas predstavljajo in ščitijo naše interese. Bomo pa uspeli v teh naših zahtevah? Uspeli bomo samo, če bomo našli podporo v italijanskem naprednem gibanju. In to podporo bomo prav gotovo imeli, če bomo skupno z milijonskimi množicami italijanskega ljudstva vodili vsakdanjo vztrajno borbo proti monopolistom, ki predstavljajo največjo oviro za gospodarski razvoj in odpravo brezposelnosti. Za spoštovanje demokratičnih svoboščin in narodnostnih pravic, za uveljavitev demokratičnega vladnega vodstva v Italiji, od katerega je več kot leta 1949. V primeri z letom .1948 s* Pol 6čali je pridelek žitaric povečal "" 19 državnih kmetijah za 70-80% Tudi živinoreja zaznamuje Ze' lo velik napredek. Število S°' ved se je od 1948 več kot p°' trojilo,. krav je trikrat tolik0, prašičev skoro štirikrat in vac trikrat toliko kot pred stimi leti. LETOVANJE SOVJETSKIH DELAVCEV Na podlagi podatkov, ki j"1 je zbral Glavni svet sovje1’ g ‘!lKI skih sindikatov, je letos pre' r 0 ;v in '% v “hodk 'em 'V L 'hode še' {km< “h 13 ‘om. Jz te !31na 'dniki živelo svoje počitnice v sindikalnih domovih počiti preko dva milijona sovjetsk"1 delavcev in uradnikov. Nad 70.000 delavcev sideriti' gije je bilo sprejetih letošni6 poletje v raznih domovih P°' čitka. V sindikalnih domovi*1 oddiha je preživelo svoje pj čitnice tudi več desettisoč6'* rudarjev, petrolejskih in drV’ gih delavcev. Na Krimu, Kavkazu in Volgi gradijo 11 središč za K tovanje petrolejskih delavce'*' dočim bodo v prihodnjih dvd1 letih zgradili za delavce lesu' industrije 18 domov počitka- , ZA VSAKOGAR NEKAJ. «Spomni se, da imava jutri o-biske. Zato prinesi tudi nekaj srebrnega pribora». - .... še razbitega («Slovenski poročevalec» 6,X1M) nosu». * * * NI JE VPRAŠAL ZA ROKO «KAJ pa tvoj zaročenec? Ali te je že vprašal za roko?» «Ne, n-i me vprašal. Toda po vsem tem, 'kar mi je rekel, sem mu jo vseeno dala... po levem in desnem licu». * * * SLAB SPOMIN «PRAV dobro te razumem, draga ženka, da si jezna, ker sem prišel to noč precej pozno domov in povrhu tega še z razbitim nosom») — se v zadregi opravičuje mož, ki si ne upa pogledati ženi v obraz. «Ti imaš pa zelo slab spomin» — ga zavrne žena, «Ko si prišel domov nisi imel “ VSE JE MOGOČE «ALI ste morda v kakem sor v je svojega sina». »Kaj pa ima?» ,» «Prav te dni si je kupil moto* v dok * * * d So J HLADNOKRVNOST LADJA se potaplja. Vsi hit$ < Vf>: ■ - ' ‘ m le en sVuC pri mizi m m>r ton k .rešilnim čolnom, mornar sedi zajtrkuje. gičnih sti,?» mornar. «Kako sploh moreš . v teh k- Z. čmh trenutkih tako mirno Jf-> vCIa i?» — ga vpraša neki dru* ! ga vpraša «Cernu pa naj bi se razhod3,, Pomoč bo .itak prišla v kratke',, jaa sem dober plavač in na imamo 50 rešilnih čolnov. vsak način pa je treba, predo*1 začne piti, prej dobro jesti». * * * 6?d i te' 'treb hit. drž; V MUZEJU OBISKOVALEC si ogleduj«* i'.R01~ muzeju razne starinske zartt'L ,■> VOSti in sp ČP7 np*kmi ^nd zemlje umetnega spremlje valca našega planeta, ki bi stalno krožil okrog zemlje. Ker v tej višini ni več vpliva zemeljske težnosti, bi lahko s te postaje pošiljali vsemirske radete na luno in na najbližje planete, Mars, Venero itd. Pred nekaj meseci so iz Amerike sporočili, da je velika ra- keta dosegla višino 158 milj (254 km), kar je bilo dotlej najvišja točka, ki jo je dosegla človeška tehnika. Sedaj pa je prišla iz Moskve vest, da so sovjetski znanstveniki za celi 82 milj (132 km) presegli dosedanji svetovni rekord a-meriških znanstvenikov. Sovjetska raketa je namreč dosegla nezaslišano višino 240 milj (386 km) nad zemljo. S lem se je sovjetska znanost zopet za velik korak približala cilju — medplanetnega letenja, katerega je znanstveno utemeljil znani sovjetski strokovnjak Konstantin Cjolkov-ski. Čudežni otroci niso vedno abnormalni Dr. Lewis Terman, bivši profesor psihologije na Stan-fodski univerzi, je po 30 letnih raziskovanjih ovrgel napačno mnenje, da so čudežni otroci navadno, psihopati ali abnormalni, ki prezgodaj izčrpajo svoje energije ali pa kažejo znake nenadarjenosti ko dorastejo. Svoja razi/kovanja je napravil s 1.500 osebami. Pregle-doval je umrljivost, bolezni, duševno stanje in alkoholizem in ugotovil, da so «čudežni o-troci» v ve'iki večini popolnoma primerni za življenje v družbi in da je med njimi odstotek kriminalnosti mnogo manjši kot v celotnem števi-'u prebivalstva Potrdil je tudi. da so ti otroci ves čas odlični učenci in da so dali izjemne prispevke k znanosti, umetnosti, leposlovju in klasični kulturi. do- zakra1 V primerjavi z letom 1913 " *il leta 1940 realni dohodek kavčev trikrat višji; dohod- 148 S' lai n» )-80% je zelo g°' at p°' oliKO’ in- Poljedelcev pa' so se podali za približno 3.5-krat. V *9 1952 so se dohodki delav-!v in uradnikov povečali za % v primeri z letom 1940. ‘hodki kmetov pa so se v lem razdobju povečali za 'V Leta 1953 pa se je celotni 'hodek delavcev, uradnikov e(j še- !. kmetov povečal za nadalj-'h 13% v primeri s prejšnjim lom. "EV J2 tega izhaia- da i® bila 7. ,,{i aina mezda delavcev in u-1 .ej. ’^nikov v 1953 šestkrat vd-0VB,. 9 kot v dobi pred Veliko re- 1 ,PS>ci5°- ačUK9 P°večan->e realnih dohodkov etsK^ ■____________________________ nikov obvezno ter gre na stroške države. Delovni človek ne plača nič v sklad socialnega zavarovanja. Izdatki sovjetske države za socialna zavarovanja naraščajo iz leta v leto. V dobi prve petletke je država izdala v ta namen 8,9 milijard rubljev, za časa druge petletke 32,1 milijard, v četrti petletki 79,1 milijard, v treh letih pete petletke pa 66 milijard rubljev. Razne ugodnosti, ki jih delovni ljudje prejemajo od države, povečujejo njihove realne dohodke najmanj za eno tretjino. POTROŠNJA PREBIVALSTVA Naraščanje blaginje sovjetskega ljudstva potrjuje zlasti neprestano naraščanje potrošnje. Danes same letno povečanje potrošnje v ZSSR. prekaša letno potrošnjo vseh raz redov predrevolucijske Rusije. Sorazmerno s povečanjem potrošnje se povečuje tud' prodaja v trgovini na drobno. V 27 'letih, od 1926 do 1953, je trgovina narasla (po prila-godenih cenah) za skoraj o-semkrat. Leta 1953 je sam letni porast prodaj v trgovini na drobno presegel celotni obseg vse trgovine na drobno v 1913. Leta 1954 tse je trgovina še bolj razvila. V prvem polletju letos je prodaja v državnih in zadružnih trgovinah za 21% I TA LIJANSKA VLADA NE SME VEČ ODLAŠ A TI OIPIAIITI JETÌiÌAUSOilIE il Sinil» razim m» lit» Pomembne izjave ministra za zunanjo trgovino - “Tranzitna dovoljenja* je treba ukiniti - Naj se odstranijo tudi vse ostale ovire političnega značaja ^ . .. Bi P bi povečali proizvodnjo industrijskih predmetov široke ''krošnje, bo v prihodnjih 2-8 letih zgrajenih 400 novih m 6derniziranih nad 800 obstoječih podjetij. Na sliki: pogled na podjetje za ženske konfekcije dokazano tudi z dejstvom, ®o se hranilne vloge delav-..jj» ,v v hranilnicah povečale hls/ več kot petkrat v primeri mir"1' etom 1913. "ji? '■ s« mo5 ». IZDATKI ZA KRITJE UCIALNIH IN KULTURNIH POTREB Pd leta 1940 do 1953 so se atki sovjetske države za , lie kulturnih in socialnih reb povišali za več kot tri-Pt ro 1 so 'ravic liji ; e ledi - 22. Književnost in -umet- v nost - 22.15 Iz angleških koncert- 'e n ih dvoran. K I 1$ O OPČINE 'brc Soboda, 13. nov.: «Don C amili® -uuud, u. nov.: «uon camino se vrača» (Ritorno di don Camillo). Film Dear. Nedelja, 14. nov.: se ponovi Pomedeli-ek, 15 nov.: se ponovi. -, , fo-ek, 16 nov.: «Po ostrini meča* (A filo di spada). Film Art- 'ršil Ass. [tok Sreda, 17 nov.: sé ponovi. Četrtek, 18 nov.: «Praklet vod-n lak» (Il pozzo maledetto) Film Varner Bros. °e+ek, 19 nov.: se ponovi, V tednu ,se začnejo predstav« 'b 18. zadnia ob 22. Ob nedeljah n praznikih začetek ob 16 zadnja ob 22. PROSEK azn: °čki to-ni ifug Sobota, 13. nov. ob 19.30.: «Zaklad Lv svete reke» (li tesoro del fiu- L me sacro). Barvni film Enk. f s Nedelja, 14 -nov. ob 17: se ponovi, 'a t Srr-la, 17. nov. ob 19.30: Kraljici! djav Sferre Morene» (I.a regina delt liju 'a Sierra Morena). Film Zeus. > n NABREŽINA »lag Sobota, 13. nov. ob 20: «Hani W Kong» Film Universa! 'i[o Nedelja, 14 nov. ob 16. "in 20: S< to. ponovi. 't Sreda, 17. nov. ob 20: «Nevesta : njegovih sani» (La sposa ser ’ta]t gnata). Film MGM. |ga to Tečaji za poklicno t usposobljenje brezposelnih S* Po navodilih vladnega generalnega komisarja je Oddelek za delo pripravil načrt za ustanovitev izrednih tečajev za novitev izrednm tečajev za r« poklicno usposobljenje brezp0' rj selnih. ki se bodo začeli že v 'Vi selnih, ki se bodo začeli že mesecu novembru: ‘ uii Vodstvo teh tečajev je bil11 !e poverjeno naslednjim ustanp' :'-tj vam: ’ Ustanovi «Centro Addestramento Maestranze» (Uffici® .1 Territoriale del Lavoro): za mi' zarje, sodarje, cementarle, k0| rje, popravljalce televizijski!1 L in radijskih aparatov, elektri' ^ carje in avtomobilske meha' nike; Ustanovi «Organizzazioni Rieducativa Tecnica»: za tapet' nike, krznarje in električarje: * Ustanovi «Ente Nazionai® ‘I; AGLI Istruzione Professionale11 t za pleskarje, zidarje, mehani' 1$, ke, -mizarje in tesarje ter e' 'j lektro-instalaterje; L Ustanovi «Ente Nazionale c Addestramento Lavoratori de1 Commercio»: za trgovske do P Pisnike (z Avstrijo, Nemč-ti0, i*1' Anglijo, Jugoslavijo, Francijo!' osebje pomorskih agencij i® prevoznih ter špediterskih po® računovodje in kompto- metriste, -stenografinje in tip' V, karice, natakarje, postrežno o-sebje in tujsko-prometne strd' L kovnjake. Brezposelni, ki bodo sprejet' : v tečaje, -s stalnim bivališče®1 V na Tržaškem ozemlju in redn° prijavljeni na uradnih zS brezposelne (Uffici Colloca-mento dell’Ufficio del (Lavoro!' ' bodo dobivali po 110 -lir P* uro za osme ur dnevno. Tečaj' bodo trajali šest mesecev. Va' 1 nje se bodo lahko vpisali breZ' poselni, ki so dovršili 18. le1' Ker bo namen teh tečajev Pr*-pravrti delavce za možnost b°' dočega vključenja v proizv0! dni ciklus, bodo ustanove, ^ jih bodo vodile, poskrbele, d9 se bodo vršili s potrebno r«5' nostjo. Vsaka ustanova bo s poseb' nim obvestilom objavila potre' bni postopek za predložite1' prošenj in za vpis v dotiČ(1> tečaj. _ Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) _ Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca 1 Dovoljenje A IS = - i POJASNILO katerim Lucijan Malalaf Adicinn nu-cijan àvxd---Sergij 'Pečar poja-snjujev ' da Karel Cok starejši nima bene zveze z nekim denari®^ PD Lonjer-iKatinara, ki je g, predmet nekega našega razč vora. Pečar Sergi) Malalan Lucija”