St. 4. „Soca" izbaja *sak p«t«k s in relja i poato prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta ...... 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „po-tlanicah" se placnje za navadno tristop-no vrsto: 8 kr. (e se tiska 1 krat 7 „ » »' » 2 „ • „ „ » » 3 ,. Zaveie drke po prostoru. V Gorici, 23. januarija 1880. Tecaj X, Posamezne Sterilke se dobitajo po 10 Boldor r Gorici t tobakarnici v go. ¦pcski ulici bb'zo . „treh kron", in na »tar«ra trgu.— V Twtu r tobakarni-ci „Vi'a della casernia 3". Dopis? naj b« blagovoljno poiiljajo urednigtvu „8oc>" t Gorici t Hilarijanaki tiikami, narocnina p» opraTniStTu„SocVc na Korenji t 8tic»a-?i biii it. 358 II, naditr. Rokopwi ¦» n» vracajo; dopisi naj m blagOToljno fraukujejo, — Delalcen in drugim nepremoinira •• narocniua aniia, ako it oglan pri uridnittvu. DrLavna pomod, Dezelna odbora goriSki in gradiSki nista zastonj prosila in posredovala v dosogo diiavne pomoci ne-srefncmu prebivalstvu onih strani tu2nelstre in nase dezele, katere je slaba lanska letina, naslednica raz-nih elementarnih nezgod poprejSnjih let, potisnila v najveco rtvseino. Vlada je namrec predluzila drzav nemu zboru nac"rt postave za dovolitev kreditov, s katerimi namerava olajSati bedo v mejni grofiji ister- j ski, pokne2eni grofiji goriSko-gradiski, mejni grofiji | moravski, vojvodini slezijski in v kraljcvinah galiSki in dalmatinski, to je v tistih pokrajiuah, kder je slaba letina znpustila svoje zolostne nasledke. Za Istro in GoriSko nasVetovane podpore so: 1. Za uravnavo koroSke ddavue ceste pri Ka-nalu 12.000 gid.; 2. za uravnavo drzavne ceste mej Cerwfiami in vertovinskini mostoin 31.000 gl.; 3. za utrdbo zasipov pri raorji v Ogleji 8000 gold.; 4. za javne stavbe, vrcmoma. sklndovnc ceste, v Istri 135.000 gl. hot brezobrcstno diiavno posojilo, za kojega povrnitov v 10. enakih letnih otlplatiilih od 1. 1881 mora porok biti deLelni zalog. 5. Za nakup semena za pomladanske setve se dovole brezobrestne predplaSc (posojila) do zneska 55.000 gid.; za povrnitev bosta odgovorna dezelna za~ loga; dokler pa ni tega porostva, morajo jo dati ob-Cine za tiste svojc obcinarje, med katere se razdeli denar.—Te predplace se linajo povrniti v 5. enakih letnih odplacilih od 1. jan. 1881 naprej.— 6. Za nakup ueobhodno potrebnega zlveza reve-2ein 20.000 gl.— Zraven tega zahteva vlada do 100.000 gld. kre-dita, da se v neprevidenih slucajih, za katere ni po-sebno preskrbljeno v naCrtu postave, v okorn pride silni potrebi drzavne pomofii. Ta znesek pa velja vsem dezelam zastopanim v diiavnem zboru.—- S posebno radostjo pozdravljamo oni del drzavne pomoci, kateri ne bo hasnil samo na§im zasluzka potrebnira delavcim in dosledno kruha priskrbel mno-gim JstradajoCini druzinam, anipak tudi olaj§al in po-spe§il javni promet na glavuih na§ih drzavuih cestah. Z odstranenjcm neprilezne, nevarne strmine pri Ka-nalu bode v prvi vrsti Kanalcem pa tudi celej gorski strani jako ustre^eno; da bi tej preuravnavi le prav kmalo stedila tudi ona za trdno obijubljena pri PI a- LISTEK. Tajne mo^i, katere se vtikajo v sodbino clovelko. (Konec.) Imamo tudi slabe, hude, nesrefine dneve; Nem-ci je imenujo: ungluckstage, Italjani: giorni infausti, giorni di mal augnrio. Kedor pozna mnogo zlih dnij, temu pres»p.) (Zahvala in priporocilo.) Prisrcno zabv&lo izrekam vsem cest. udom bovske citaluice za preprijazno novoletno vo-scilo. Prcverjeni bodite, da se Vas tudi jaz, dasida-lec od vaa, prav pogostoma spominjara. Tudi moj spoinin je sladak in ob enem grenak — a ne spomiu na vas, ta mi je vedno sladak, — marvec spomin na Bovec. A zakaj to? tega ccCera danes razpravljati, zato ker bode moje priporocilo obsirneje. Znano vam je, da je Bovec ob mojem prihodn k vam v narodnem obziru spal spaoje pravtenih, a sedaj—zora puca, bit cc dana, Bog dajt Bovec se sedaj vzbuja, vzdiha, vprasa: kdo klice na dan? To ste vi, vrli domorodci v bovski doliui svetnega in du-hovskega stanu, kojim se vedno iiveje vnema plamen ljubezm do domovine slovenske tudi sedaj se skoraj vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoStovane. Moja malenkost bila je le malostna iskra med vami in za Vas; a iz iskre so vneti ogenj, iskra domo-in rodoljub-nosti vname plamen Ijubezni do domovine. Vi pravite, da je moj duh med vami ostal. — Fiat aliquatenus.—Akopram sem samo 3l/2 leta med vami zivel, vendar meoim, da ^te dobro spoznali mo-jo ljubezen do mile *iase domovine, do milega, slad-kega nasega materuega jezika, mojo dobro stalno vo-Ijo po svojih slabih moceh. pripomodi svojemuse vedno ob steno stiskanemu narodu do naravnih in po ustavi zagotovljenih pravic— Slovenski na§ narod bode sirornak, bode podia-ga tujCevi peti, brez veljave in upliva, dokler ne do-seie vi§e omike, dokler ne spozna sam sebe. Zgodo-viua pa nam ne more pokazati uiti euega naroda, kateri bi bil v tujem jeziku dosegel tako stopiojo omike, kakorsne je treba slehernemu narodu, ie hofie biti dandanes enakopraven faktor med drugimi narodi, ki so se na podlagi svojega maternega jezika razvili ter dosegli svojej kulturi primerno dusuo in gmotuo blagostanje. To je u2e zdavno dokazano, v tern nam je zgodovina zvesta prica, da je se vsak narod, bodi velik ali majben, prej ali slej odzivotaril, v drugih narodih zgiuii mpoginil, ko so mu zapredili rabo maternega jezika v soli in javnem zivenji. 0 teh 43. dnevih ne sme (se): a.) poroditi se otrok, sicer se zm dolgot obo-2a ali postane nesreinim v Vseb svojih opravilth; b.) porociti se nikedo, ker ne bo srece; zakon-ska se drug druzega ostavita, prepirata se ali oho-zata; c.) podati se na pot; nesrecnim bode svoje dm ali nevarno zboli; d.) zidati kise, ako si ne lelite, da vam pogori ali treSci va-njo; e.) uzeti mleka, ni teleta, ni janca, ni irebeta, ker ue rasto nikakor; f.) iita sejati, ne zelja saditi; g.) kupeevati, ker clovek zgubi vse. Izmej uze zbranih imamo Se 5 izvoljenih naj-, straSnejMh dng: 3. maruja, IS. avgusta i 1. 2. 3. septembra. Bazven omenjenih petih imamo §e tri nejne-erecnejse: 1. Dne aprila porodil se je Juda Skarjot; 1. Dne avgusta bili so seguani aogelji iz nebes v pekel; 1. Dne decembra bila se je zeinlja odperla i po^erla mesti: Sodomo i Gomoro I Bog bas reSi slegal • Slavomil D. Torej ljubezen do maternega jezika buditi in vnemati; priprosto*ijnrdstvor podncevatr, da se bode vedno bolj zavedalo svojih driavljanskih pravic in dolz-nosti, da si bode s koristnira citanjem bis tri lo urn in blaiilo sree in se tako fiedalje vile dvigalo na lest-vki pmw krSianske omike, p6dlage "ca'sn'e. in vecne srece, da bode napredovalo v du§uem in gmontnem blagostanji— to je sveta dolznost pravega rodoljuba, vzvisena naloga rojaka slovenskega. V -pospe&evanje m dosego vzviSene te naloge sluzijo tudi narodne &• tahuee. Citalnice niso samim sebi uanien, nuirvefi imajo biti cversti pripomo^ek v dosego nayed.enega.„ Wa,-zega namena. In eitalnice res lepo sluzijo temu na-meuu, ako je njih vodstvo v spretnih lokah. Citalnica morajo svoj blagodejui upliv siriti v javno zivenje. Ljubezeu do materuega jezika se ue sme skrivati samo po ciuuiicali, temvec mora prodirati in prodreti v javno zivenje; na§ slovenski jezik mora sledujifi priti do svojih pravic. Citaluice mu morajo pot pri-pravljati do teh pravic, tudi slovenskeinu jeziku morajo se sludujic odpieti viata svetuili in cerkvenih uradov in Sol. Samo po Citalnicah spoStovati in ra-biti—svoj materm jezik, y javnem Zivenji se ga pa sramovati ali pa bati se, rabiti uradnim jezikom—vpra-sam, kaksuo spostovanje, kakSna ljubezen bi ta bila do svojega materuega jezika? Gotovo takosno rodo-Ijubje bi nikogar ne dastilo. Dejansko mora mo doka-zati „ad oculos% da sloveuski jezik ni vec kakor kmeLko otroie v srajciki, ki se plaho skriva za ma-terno krilo pied tujcun, temvef: da jeuze cedno fan-te, ki ^e dt^ae pogumno ia spp^tljivo tudi gospodi y obraz pogledati, svetni in ccrkveni gosposki ee pr0d* stavljati. (Kpuec pride,) v Iz Cepovana 19, jan. (Izv. dop.) (0 cestl irez BSpehovo bido"). Spoiuovaje obljubo, danov zadnjem dopisu, navajam tukaj razloge, na katere se opira pro* stija nase kat. polit. eitalnice do cestnih odbotov, tol-minskttga in goriskega, naj bi potrebno ukrenila, da se fiepovanska skladovna cesta podaJjSa cez „Vralaft in „siapsko rebro1* doceckljansko-tolmiiiskeskladovne ceste ob Idiijci. Saj so ti razlogi blizo isti, s kate-rimi je g. Ant. Bratuz pri zadnjem obfinem zboru utrjeval svoj doticni predlog. nNaproSena cesta je potiebna in koristuu vsein cerkljanskim in bliznjim tolminskim obCinam. Le te obciue namred oiodajejo svoje naj boljse pridelke v Gorico in v Trst. Goveda, *eleta, raaslo, kuretuina, sadje in drugi pridelki imenpvatiih. krajev se spravlja-jo, vozijo in nosijo na goiiSki in trzuski trg. Cesta crez cepovansko dolino bi bila vsaj tretjino krajsa od one po soskej dolini, zato u>;e zdaj veliko ljudi hodi, in se muogo blaga spravlja po depovauskej dolini v Gorico, dasiravuo Civz „Spebovo brdo" vodi le strma i robata kozja pot. Ko bi se Crez „§pehovo brdo" napravila piijezua cesta, bi se iz Cerkljanskega in bliiujih tolminskih ob^in blcgo hitreje, laze in ce-neje spravljalo na trg; nasproHio bi tudi drugo blago iz Gorice hitreje in ceueje.se uvazevalo v imenoyaue obciue. Ta cesta bi bila naj krajsa zveza med Gorico in pa Idriio in Loko na K.*:aaiokem. Kavno zdaj se izdeluje cesta ob Idiijci do tnegta Idrije. karsikako blago se bo prevsizevalo po tej cesti do Gorice in nasprotno, ako se izdek nasvetovana naj krajsa cesta crez „slapsko rebro". Oraeiijena cesta je tudi potrebnav vojasken. ob-ziru. Ko bi bila kedaj kauaiska dolina zaprta od sovraznika (6esar nas Bog varuj, kar pa ui uemogoce), kake urednosti bi bila takiat cesta Cepovau-Idrija, in Oepovan-Loka 1 Cesta Crez „§pehovo brdo" je bila uze pred de-setimi leti za potrebno spoznana. Takratna komisija je bila deloma odlocena za cesto Slap-ali Hotenje-Ce-povan, in nasproti cesti Slap-Tolmiu. Odjenljivost tu naj bolj interesovanih obem je gotovo prav veliko pri-pomogla, da se je prvic uzela v delo cesta Slap-Tolmiu. Zdaj je ta dodelana, toraj odstranjen vsak ugo • vor zoper cesto crez „slapsko brdou. Glede stroskov za napravo naproSene ceste 6rez „g)apsko rebrotf misli drustvo, da bi ue bili preveliki v primeri koristi. Vrh tega izdelovanje te zveze ne bo teziio samo tolminsko stran, ampak tudi goriski okraj. SkdDjic bosta tolminski in goriSki cestni odbor morda glede vaZuosti one ceste v strategiskem obziru, mcgla kako pomoc izprositi iz drzavue blagajnice." Slisi se, da bodo to prosnjo podpirale tudi tiste obcine na Tolminskem, katerim je posebno mar za napravo te ceste. K tern razlogom doetavim §e to-le: G. A. Bra-tui je cepovansko skladovno cesto primerjal uhodu v hlev, ki ima leenavrata, da mora voz po tisti po-ti iti nazaj, po katerej je priiel. Pravil je tudi, da je cepovanska obdina nekoliko sama zadelzila, da ta cesta ni uie davnej dovtSena, da je toraj tudi pray, da zdajci Cepovan prvi stopi na noge, ter vneina do-ticne konkurente. Pa se nekaj 1 Vlada je menda dovolila prav lepo svoto novcev za javoa dela na Goriskem. Ali bi te-daj ne bilo prav, da bi cestna odbora v Gorici in v Tolmiou naprosila nekaj od on9 ivote m izdelovanje ceste Crez »Spehovo brdV? Ta cestaje brez ugovora pptrebna in fiafi gorjani bo tudi prav gtovopotrebni; dela in zasluzka ' Ce nisem danes uze prevefi jezicen, mi dovolite,. gpspod urednikl §e eno. Pqkojni prec;. g. T. R. je „'Spehovo brdo* imenoval „spehano brd,o\ ker namrefc popotnike in posebno nosace s tezkimi t bre-meni speha do kosti in inozga. Pa tu,di nSpehovo iiirdo** se mu ne pravi po krivici, sai je gotovo „§pe-hasto", ker je uze posrkalo marsikak milimeter clo-ye&kega znoja. ___________ IZ BoVCa, 21. Jan. (Izv. dop.) Letos imamo prav sibirsko zimo. Ni dosta, da smo imeli dalje casa po 5 do 60 R. navadnega mraza, padel je danes gor-ko mer ceid na 12 0 pod nifilo. Po tem takem ni fiuda, da je clovek ves zmerzel in na pol mrtev, — a Bogme! ne v natoduem oziru. Kakor sem dulf nnmeravala je na§a Citalnica na-praviti v predpustnem casu prav zaniraivo b e s e d o z obsirnim programom, Kaj bi ne? saj ima verle mo6i za to in dobre volje tudi ne maojka. — Zal, da ima tudi zima svoj glas. Kar pobrije se svojo mrzlo ostrino, pa je prehlajenje ,ali Se kaj hujega mej diletanti in — beseda se mora bdlogiti do ugodnejSe prilike. In tako se je zgodilo. Se samim piesom pa ni nic; z njim se ne zadostuje nikakor pravemu dru-Itvenemu uamenu. Zato ostanemo v leto§njem pustu mrtvi, a vendar Se med 2ivimi, okrepfievaje svoje nioCi za lep poletni cas. S tem, menim, bode marsikateremu ustrezeno, kajti pri takem mrazu, kakorgeu je zdaj, je najbolje za gorko pecjo ali pa po domafce, na ognjiSfii, Ko o-im narava in se bo v zelenem gaji razlegal glas kii-latih pevcev, Lul se bo .tudi naSe citalnice domoljubni glas, vabec v svoje gostojjubne prostore. Zagotovljam, da se po veliki nofii koj oglasi; do takrat potrplenjel FoUti6ni pregled. Z DUNAJA, — Budgetni odbor je potrdil vladni predlog zastran dovolitve krcditov, s ka-terimi se ima na pomo6 priti po slabi letini za-detim de^elam. 0 predlogu govorimo danes na prvent mestu. Odbor jc povikial znesek dolofien za naknp neobbodno potrebnega ziv^a siroma-kom istersko*goVi§kiiii od 20 na 50.000 gold. Vladni predlog obsegajoc' dodatke k postavi o zemljiskm davkn, ni posebno povoljon, kajti po njem bi se imel zemfjiski davek po novi urav-navi J'^e od 1. 188 J. naprej pobirati zafieti pred re§itvijo reklamacij; samo da so doioeeni o-broki za reklamatije. — V ponedeljek je raz-pravijala poslanska zboruica LienWherjev p«ed-log, da se adprayijo drzi>vnopravdniski funkjeijo-narji in da pii sod»j«jah uamesto njiii, opiayijajo toziteljski posel Supani, ki so v sodinjskein o-kraji, ali njili svetovalci Za predlog je govoril I tudi ljubljanski pos»a»iee vitez Schneid. Vsi I govoiniki «o se striujali v tem. da se je seda- I uja naredba slabo ston^sla, a kako nadomestiti jo, o t^m je menenje zeld razcepljeno. Kakor porofirjo dui»ajske novine, bo v krat-kem imeuovan nov n a u c n i minister, in sicer bode Slovan a*' Siovanom prijazen. Tako pile „Stov. Nrvodn" dunajski dopisuik, ka-teri je splob p o \ n d o b r i h iiad za bodo6-nosi T?ko pise v 15. §te?. od 20. t. m.: BV \is,jih hi iav iz dobrega vira vem, da uze v jako visocih dvorskih krogih ob-soj?jo cistern, k« je v Priroorji Sloveuce zotiial na korist lahonstvu in nem* stvu. 'Jo mora drugace biti.*) — rekel je sain nadvojvoda Albreht. tJstavovema stranka izgublja 6e df'je bulj teien iu zadnja znamenja njenega veduo vecjega razpuda, pismo v katerem .RfortscbritsclubK odpoveduje „liberalnemua klubu nstavevepno zvezo in prijateljstvo, dal je usta* vovernej strauki nov udaree tudi v o6eh naj-visjih krogov." OGERSKA delegacija je brez spremembe potrdila vladni prora^un izrednih stro§kov za o^upaeijsko vojsko v Bosni. GJede uprave in oskrbni§tva je minister Hay merle v delegaciji prav nadrobnft razlo^il, kako btoje stvari v Bosni *) Na OoriSkem ni 4o zdaj Se nofcenega 2ttamenja. V nagih drz. uradih tede vse po sa%adnem tint; JaSko in new-ikoi pti polit. ^osnp8k»l>, zlasti pw gwiikem. gtaiftyitei je oelo TBftk dan huje. Potrpimo! Op. ured. in-Hercegoyini. Izrazil je zanesljivp nado, da; ne bo treba za naprej dr^ayi.nifived trositi; za-ti de2eli, ampak da bodo zadostovali njuni-do-hodki v zalozbo vseh potrebscm. V Bnda-PeSti je dvoboj, o katerem smo zadujifi porotali, ljudstyo. straSoo razburil. 0-gromne ljudske mnozice so se zbirale pred ple-inenitasko kazino, razsajale, okna pobijale itd. PpuIiCni sliandali, katerih so se de,lezil^me§6ani,( Studentje, delavei, bi bili skoro vskipeli do kr-vave rabuke, da ne bi bila Se o pravem fiasu mofina oboro^ena sila — ces. kr. arm*ada — ukrotila razljutene mnozice. V gnjedi je oblezalo vendar nekoliko mrtvih in ranjenik oseb; dva mladenifia, en fijakar in en Student, sta padla zadeta od vojaSkih krogel. To naj bi si dobro zapomnili oboli mad jar ski separatisti, da je tre-balo cesarske vojske, da se je zopet ustu-novila javna varaost v ogerskem glavnem mestu. RUSKO oboro^evanje proti Avstriji in Nem-6iji, s katenm straSijo nemlki listi, je po za-nesljivib poro^ilili ^isto izmi|ljen»| Rpija je meseca decembra celd znigala svojo armado za 36.000 mol — Ruska vlada ho6e mirno od-stopiti kitajskemu cesarstvu dezelo Kuldzn, za-radi kalere ste bili vladi dalje 6asa v prepiru. S teni se je Busija prikupila Kitajcem, kar jej vtegne pozneje jako koristiti, ako se vname vojna proti angleSkej Indiji, FRANCOSKA je zguWla tednl dvaodli5na moza., l^.t. m.je umerj vojvoda Grammont, nekdaj poslauik na avstrijskem dvoru, 20. pa fules Favre, bivsi senator in ob tai vlade za^uarodno obrambo tudi vnanji minister. Favre je bii iskren repnblikanec, izvrsten govornik in odluSen francosk pisatelj in zgodovinar. Po zad* nji francosko-nemSki vojski se je malo ve6 sli-Saio o njeui. Doma6e stvari. V pomod naSim reve^em. Pretekli ponedeljek se je zbralo na povabilo gospoda dezelnega gla-varja, viteza dr. Pajer-ja, v predsedniStveui sobani dczt'lii. odboralepo Stevilo vcljavnih moz v posveto* vaitje, kako naj bi se nabirali milodan v pomoS stra-dajuCim prebivalcem nekaterih strani naSe dczde. Za-stopaue so bile pri tem zboru najodlicnejse rodbine, a mej douiacini sta bila tudi dva visoka gosta: Nj. E. baron Czornig, kateri je toliko pripomogel, da je priSla Gorica v slutstvo klimatiCnega zdravstvenega kraja, ia Nj. E. bivSi minister vitez Chlumecky, ko-jenm se je naSe prijazno mestomenda tudi prikupilo, ker ga vidimo tu uze drugiL prezimiti z bl. rodbiMO. — Od sloveuske strani so sedekzili posvetovanja gg. Malnic, 2upan Kanalski, Godina, iupati Ajdovski, A. Fahi.uii iz Kobdila, dez. poslanci dr. Abram, Dr. Toiikli, Faganel, Kocjandic, mons. Stef. Bensa, Fr. Vi«iie, dekan Kanalski; vseh zbornikov skupaj je bilo 50. I'iuv zivahna razprava je trajala skoro. dve uri. Slednjig je izvolil zbor izvrdevalni odbor 15 udov, kaleremu je dal narodilo in polno oblast, naj vse sto-ri, kar bo v wjegovi mofii, da bode naSim siroinakom kjnalo pomagaao in naj se posluzuje v dosego tega preblazega uamena po svojem spozuanji najpritnernej-Sih sredstev. V odbor so izvoljeni gg. Nj. E. baron Czornig, Nj. E. vitez Chlumecky, Nj. vis. Egon princ. Hohealohe, baron Biauchi, vitez Catinelli, vitez dr. Pajer, dr. Deperis, dr. Tonkli,, Iv. Gasser, vitez dr. Hetitsehel, pi. Pauletig Andrej, Fran. Perozzi, baron Ev. Ritter, vitez Viljem Bitter, baron Ferd. Pe-teani. — Odbor bo irael svojo prvo sejo dne 27. t. m. Prague kvaute. Po huiijsimi ohctajo svmno-gi dobro letino, ces, da mraz pretrese zemljo, pokon-ia skodljive merCese, razkuzi bolne trte in druge rastliue itd. Drugi se zopet boje nasledko.v ostre.zi-me, zlasti, da jiui ne pozebejo. trte, sadna die^esa, murbe, Na§ Ijubeznjivi tovariS, nL'Isonzott tudi mo-druje o turn preva&iem predmetu. On pravi: „Yse nude se sredoCijo v pridelek 2ita, katero do zdaj dobro ka2e. (Ill)" Toda tudi zaradi grozdja se ni Se prav sila razburiti, kajti do zdaj je veS strahu, kakor kaj dru^zega.". — Kaj menite, ali se ne pravi to pisati saino zato, da je pi^ano in da se nasitijo lacni predali lacnega lista. Sredi zime iito dobro ka^e; kdo bi se ne smijal? QoriSka Sitalnica privedi jutri, v saboto, ve-iik pies. ^iaza in Sftbirja. Poysod pp celej. Eyropi to-^ijo, da je letuitija zima ueiiavadno huda; tudi v Gorki nismo Se doLiveli tako silnega in stauovitnega mraza, kakor ga imamo uie od, srede upyembra skoro 5SI m * nepretrpma^dana^njega^ne, Soeg, kojega nam.je sv, Anqtej, zakidal v .obilni. meri, le2i Se %' pb o-sojnih mestih in celo po riaSem.Travniku.inpodru-gih mestnih trgih in ulicah se riahajajo se tu pa tarn nj.egoyi v t^d, led;zamrznjeni sl^dpy], na.ka,ter^ sejo u^e marsikatera brzjopeta. no^ica sppJrs^lV" Na|a; me.stna.gosppska:je najbr2(g.,«akala, da opravitai solncft m Aiii, kakpi;,pp,.nayadi^ y„par dpqh,svojo'; jugb-zeni-I skQ( dol&iost, pa ..se je.mptila. Star'e.navade s6,.pr&e! iz kurza.. m.syet.^se,je, za.A?.l nekami.vsejdrugaCQi.su-kati,,kakor nekdaj., V.blai.eni de^ji,.— takQ-porq^ jo italiianski Casniki.— zavidaju.. sedaj severne m'ed^ vedje deMe zaradi gorkih pe6i, katere zeljS pogreSa-jo v svojih stanoyanjih; naoljkah je.sad veeinoma po.rorznil, drevje poka„ poseboo pomeranCno in enakp, drevje je vecldel pozeblo. — Kaj cuda. torej, da tu,di pri nas v avstrijaki Nijszi, kder, Se ni .tako. railega podnebja,. kakor v bla&eni de^eli uastcan Idrjje, zima nenavadnp hudp pritjaka, da je te dui cel6 Sofia (re-ka) na nekaterih mestih pi'eim'znilft od enega broga do druzega? — Veudar. pa, amp iineliv preteklilr tednih nekoliko prav lepjh dni, v katorih je Bolnce pko|o ppldneva Sepreqej.ogrevalp; vKrojni vpayinskj, obciui, pide ppl; ure od meaiaje ce^ izvabilo nekoliko zvoniSekov (gata,iUhua nivalis) in trobenti c ali piskric (primula acaulis) na dan. 13. in.15. t. iu> je videl naS poroCflYftlec vep\praylepo razcvqteuih v omenjeni doliqici, kijer se na splnfinih legah vsako leto nnhaja prvo ppmladansko cvetje; (Revice, lotos ao se hudo opelvfile I) In fiuduQ I ravno nasprpti obhv ga osojrio strati le nekoliko stopiuj oddaljenega holmca „Kalvarijaa Se ves sneg, kolikor ga je palo o sy, Andreji. Tukaj jc samo poto6io „Krojna" mej Sibirjo in Nizzo. — Dwgo driiSfevo. vojalWli! ^fcwanov m OorloQ ia ajpftdilko. Karol vitwpl, OattinelH, major v pokoji^piad^Mdaik togaod vis, & k, iiamn^ niStva pot4eu(»ga drufoya, vahi yw vpjne tovariie Is vstopu v druitvo kojewu, je naloga, ohi initl v Um miru skupnost starili vojnih pajdagev, o&iyyati pov8p(( pattijoti^ao Ciitj's podpirati po di'iititvenih mb^eh po< trebiie, pa zasluleue dw^bonifea, izjc^tvatl umorlira diuibi»iiikoin posladnjo fiast, v yojiiih Hnih o^'honU in kolikor se da, podpfiati ranjeuce ia aludtijifi zvap uavdu5cuoi?tjo uplivati ua to, da, kedar se zopat oglasi klip za obrainbo dovine, preSine veteranoy dan tu> di siiiove ter jili, ojaft, da pojdejo zvesto, in moitato za, bojuiiu klicem; Vse Za>fioga, cesarja iu dumo-vino I — Kot redni ,udje8i)rejmej08e,cesomoijeo(!omade' 2evanega zuacaja, vsi doslu^eni vojakiv*ake vrote in vsi vpokojc.ni castuiki, zvun slu^be; kot ppdpirajoct udje: Vsi.c.k. castniki stalue vojske,,yojuega moraaisiva ia d^,eU\e btambo, potem m. vojaski. in civilui. uradniki, vojaski slu^ab-niki, finanini. in paliea4 na, Travaiku v Goiici v Stab.ile-jevihiSL — : Nov© ^endarmaryske poataje so ustanov ljene v Riheuibergu iu'Cqwyauu.. SViii, se, da sq tud| obfiiui Mi re a in Sovoduje pbtezati v dosego take po-staje, katera bi imela sedez v Mirni. KatoliSko-politiSka fiitalnica v 6opova; mi bo due 2. februarija.ofy 5. zveCer prazaovaU Vodai-kos spoidia z bes'edo i totnbulo. !^a neude je postay» yena vstopnina po 20 kr. K obilaej vdelc^Si vabi Odbor. Ob6inske stvari. V vertojbanski zupa-niji je bila te dui volitey nov.ega atareSlnstva; ve^* lika veciuas izvoljeuccv je iz bbeb .VerjtojbV torej. s;a' sedeiS zupanstva uajbr26 preMi z enega kpnea vdrq^ gi. — Vis. c. k. namestnistvo namerava razpustijti obfir stareSiustvo v Velikera Dolu, Ostrp najedbii! je zakrivil sedanji 2upau V. %\ ker zaueraarja nekda dol^nosti lastnega iu izro^enega delokroga. — !' Smrt med-cvatjem. France Grion 14 V2 ^ ni siu Antona in Elizabete, delavcey pri gosp. barofi nu Bianchi-ju v.Rubijah, je v torek,..k^kpr.,pd navaj di, pomagal. pri delu graj^iuslsemu vrtnarjii. Zveepr spjje z nekim tovariSem za nekbiiKo.krajcarjfey 2g^ nja,. pride domov^ kder ga je ofi.e, zaradi; tcga-prec^j ostro oStel, in ko povecarja in pomoli z druzino ve-Cerno molitev, gre iz his*e in nataynostna grajSCiqi* ski vrt, tam.se. v dob^jZakurjonerajCyetliCujaku vie* ie k po5itku. Donia' 'ga ne pogresajd, ker je vCasin spal na sosedovein s?n,u.^^Drugo.jutroimupnnese.maj ti zajuterk. na, .gtajseinski vrt. mis!6, da je u^e tam na delu. Kee ga inikjer ne vidiv praga vrtnarja po ujemi Ta gahbeev cyetlWnjaku poiskat,,acvetli^a| je zaprt od znotrej in iiihfie se v njem ne oglasi.' K0 poglcdajo 8ko?,Lokno, vidyo, da lezi notri fant na tleh in da se ne giba» Mati ueskonftno oplaSena ppr bije okuo, prodere v cyetlifiuj[ak---in.o,,grpza| najaja fanta mrtvega. Po nofii ga je mej njeznim cvetjera objela mrzla sunt Yse, posku$njemladp ^iyenje zonet obuditi, bile so zastonj. Ker je v peci zvecer se go-relo, ko je vrtnar zaperl cev, je skoro gotovo ogle-nik kriv* nenadne smrti. Istrske pijavke hocejo celd rcvScino avojih sodeielanov izkoristit za svoje sebicne namene. nVa-terlandu" se pi§e iz Istre: 8Pretekli dm so dobili tukajsnji obfiinski predstojniki nekoliko denara, da ga j porazdele mej potrebno ljudstvo. Neki zupan blizo | Pazina je sklical v ta namen svoje revne obcinaije j skupaj. Ko se zbero* in vsak uie tezko caka, daprej- I me svoja 2 gold., kolikor je prislo na vsacega, — j rece jim Lupan, da ne more do denara, ker je denarniCni kljnC nekam zaMil; zatopa da fcoce datt vsakemu nakaznico, za kateto dobi pri trgovcu X-u zi-veza do vrednosti 2 gld. — Kevezi so se, seveda, v avoji stiski vdali v to, kar jim je rekel zupan (kateri je dobil od trgovca gotovo postene (?) procente). Verli zupan je iskren privrzenec italiani-simov, kateri imajo svojo mofi v denarjain za koje glasujejo pri volitvah mnogokrat tadic.k. uradniki. V zadnjem oziru smo se uie veekratpritozevali, ado zdaj vedno brez uspcba. DanaSnji slucaj pa dokazuje, ! da bi mornla vlada todi iz materjalnih ozirov ttm I gospodom poitalijanievalcera ra"jasniti pravo staliSce." Nedavno je nas dobro poduceoi isterski dopisnik j prav jasno razkril te zalostne razmere in kaj jib je j zakrivilo, a gospodu drzavnemu pravdniku najbrze ni bilo prav, da je preocitno govoril o sokrivdi bi-rokratov, — in zato je zaplcnil temeijiti clanek. — Kaj hocete, zivimo v srecni dobi objektivne rav-nave! Konfiskacije. „Sloveneca je bil konfiskovan v torek zavoljo clanka govore&ga o neugodnih narod-nih razmerah na Stajarskem in KoroSkein, v torek pa „Slov. Navod" zaradi dopisa z Notvanjskega zoper ponnit'incevaDJe ljudskiu Sol. Nekaterim gosposkam so to, seveda, zeld neprikine razprave, tem prik2uej§a pa je objektivna ravnava, po katerej se 2. iduSe brez posebnega besedovaaja." — Zoper ponarejena visa. Povedali emo nedavno, da je v kupciji mnogo ponarejenega aU baiva-nega vina, katero je zdravju zeld Skodljivo. Vsled te-ga tope v kupciji dosebno erna vina, ker se je pozve-delo in dognalo v raznib sluciijih, da so biia z „fueh-sinom" banana. Da se od vinotiziva kolikor mogoce odvmejo neugodni casledki, ki jih vtegne provztociti razsnjena vest 0 tacem ponarejanji in baivanji vin,in da se vsak labko zavaroje zoper tako sleparsko bla-go, — opozoiujemo cast, citatelje na to, da imamo v Avstriji izvrsten zavod, v katertm se preiskujejo vina glede njihovih lastnosti in njihovega obsezka, to je kemifino—fiziologicno vinorejsko in sad-jerejsko poskusevalisLe v Klosterneu-burgu pri Dunaji, katero vodi znani profesor dr. L. Koessler. Kdor zeli zvedeti, ali je katero vino^isfo in nepokvarjenc, ali pa so mu primesane §kodljive SDOvi, naj poslje majhno mnozino tega vina tija, pa zve za nekoliko dni prav zanesljivo, kar 2eli. Pretska-ve tega zavoda ohrauijo labko vinolrzcem kredit, ker jim zabranijo, nakopiti si takih vin, s katerimt bi si lahko za vselej pokvarili dober glas svoje firme. Ta rifa, po katerej se placujejo take preiskave, je prav zmerna in vodstvo posknlevaliSca jo poslje brezplacno Tsakemu, kedor jo zeli imeti. tujte, glejte in euditc se! Od neke konkurzne mase nedavno falirane velike tovarnd britanija-arebernih izdelkov, prevzeto blago, katero ima tovarnisko znamenjo: pravo Britanija, od-daja se po vsaki cent, ali bolje receno zastonj. Kdor poStje ali tudi proti povzetju samih 6^ gl. 70 kr., dobi sledeSe atvari za detrtino prave vrednosti in sicer: 6 posebno dobrih namiznih nozeT z roLem iz britanija-arebra in pravo-anglezko ostrino; 6 najfinejih yilic britanija-srebro iz enega sa- mega kosa; 6 najfinejih britanija-zlic, masivnih; 6 „ „ zliCik za kavo; I _ a „ „ noznih podstavkoT; /«.^*1 1 » n zajemaln. za juho, maairen; { 1 ii n n zamleko „ 6 anglezkib. Viktorija taB; najfineje ciziliranih; 1 2 okusoa aalonska sre&iika; 1 britanija-srebern zvondek aS srebro-glasom; 1____^>» ,, ploicek za kroh, maairen; Vseh 42 kemadov je izdelanib. iz najfinejega, pravega britanija-srebra, ki je edina kovina, koja oatane vedno bela ter ae tudi 25 let rabljena, ne razlocuje od pravega erebra; zato se garantuje. Y dokaz, da moje o-znanilo ne sloni na xxotoexii slepai»iji zavezujem se javno, da brez ugovora nazaj vzamem blago, 6e bi komu ne bilo po volji. Jaz zavraCam na mnoga zahvalna piama, ki ao mi do§la in koja bom za-poredoma objavil. Kdor hoLe tedaj dobiti dobro in zanesljivo blago zasvoj denar in nekako sleparsko saro, naj se obrne samo do. A. FRAISS, Eothenthurmstrasse 9 nasproti knezogkofijske palace na Dunaji. «^ 2V*!!Skoraj zastonj!! *H| Z»to1jo ned»vno na niJ priile Telike FABRIKE ZA BRITANIJA-SREBRO, oddMe so tledeiia 42 KOMADOV, Izredno dobrih reSU od BRITAKWA-SREBRA swno z* g»a. S.75, kot jedra Semi del troikor UdoloTanj*. ted»j»kor«J zastonj, in sicer:________ 6 kom. rrlo dobrih UamJinih JXOZeXj * rocni- kom od britanUa-srebra, s praTO angleiki- mi sreberao-jektenimi ostrinami. 6 kom. jako finih VlliC, britanija-srebro, iz jedae- ga koaa. 6 kom. taikih zllC ZA jedi od britanga-srebra. 6 kom. zliC Za kaVO od britanga-srebra, naj-i bolj^e kTalitete 1 1 masimiZajemaleCZamlekO od brit-srebra.' i teski zajemalee za jnho od kritao.-srebra.| 6 podstaVkOV Za nOZe od britaaija-arebr*. I 6 kom. Viktorija-podstavkov, flno cizeliran 2 kraana nam. SVeJniklS od britanija-srebra. I salonski namizni ZVOncck od britanya-»re- bra srebrnega glasu. j 1 precejevalnik Za &»j od britaaUvsrebra, _ w ___» roekom ali TaJalom. r* c fe « 4'i kom. Vseh teh 4Z reiij je Udelano is najnnej*ega britanija-srebra, ki je na celem Hvctu jedina kovina, katera ostane vefino bela, in se od pravega arebra tudi po 20letnent rabljcnju ne more razlo-diti, ZA KAR SE tiAKANTL'JK ,N»*1ot in jedini kraj tanaroc.;a v c. k. avstro-ogerskih prOrincijah: Geasril-DBpat lei I engl, Britanaii-SillJsr-rabrikeii: Illau & Kami, Wien, 1. Elisabethstrasse 6. Zanlmivo oznanilo. ^ Kazprodaja traja samo nekoliko dm*. L za501tf ; Noben potujodi barantafi nam ne more j konkurencije delati se spodej omenjenim | blagom. ! V stacuni, kder so poprej bratje San- | dri prodajali razno obuvalo v Gorici na Travniku blizo §kofije, je velika zaloga srcal, krasnih slik, malanih z oljnato barvo, oleografij predstavljajofiih podobc iz narave, svctnike, osebnosti razne barvc. Kdor si zeli kaj omisliti, je uljudno vabljen, da pride obiskat lepo zalogo, da se preprica o resniei. Luton Gregoric „Via Ascoli" (v Getu) §tcv. 18 od znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapeeirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrseno. Priporoca ob enem svojo bogato zalogo hisne oprave (mobilij) tape-cirskega blaga in srcal po prav spo-dobnih cenah. Dobre, pravicne, nepokazene vosdene svece, za katere dajejo poroStvo, iz EajbuljSega Cistega ie-belnega voska, katere izvrstno lepo in prav pocasi gore, prodajata po najnizjej ccni. P. & R. Seemanii v LjiibljanL Uazolas! Semenj v Sturiji pri AjdovsCini, ki spada na 1. dan svefiana, bode letos zastran praznikov v saboto 31. prosenca. Zuganstvo v Sturiji 15. prosenca 1880 2upan: De Fraiieeselii. If Noveje^sodbo'zdravTve^akov o"1^;^'. uujuspesuojsi grenki vodi: Prof. dr. pi. Bamberger, Dunaj. naj-moSnejSih grenkih rod, ki ne prouzroii nobenih zlih nasledkor, tudi co go dalje eaaa rabi. Uucaj, 1877.___________________________ Prof. dr. C. pi. IJraiin-Fernwald, Bunaj. PraT mnogokrat sera se uie prepriual o znanem caglem in zaues-Ijirem uSinku te grenke rode; ,sato priporofiam najtoplejo to *odo boloim guapem. Dunaj 1870.__________________________ Prof. dr. hnimi dozami ge doaezo nihil ucink, cajih pajch. klinibo ovaja poguatoma u Kavnat. c. k. bolnice dr. Lorinner, Dunaj. akin ucinkov iane»lj|To pumagn. I>»»ttj 1877. €. kr. bolnica iiudoli'stiftiing, Dunaj, tctno poro5ito 1878. Moz t organiino napako na arcu jo pll akozi en meaec vaoko jatro pul ko/area, vudu je vedno onako rnhlo mii-njala in pjemu ju liilu prav dobro. C7kr. obdua bolnici7Duniij7^^;iiL ache-ja. „Vri feiodecnutn in itovegiicm Imturii, habit zaprtjt, breztei's-nosti, krvencin zgoafienji, Iiumuridah, jotornili boloatih in zenskih bolfl«uih au »e dwmgli izvratni mpehl.* IB78. ____ liobiva ao v fiorici v iokarnici U.'ZA.\lit'4'lf'pa tudi v vaeh lebarnicah in xalogab luineralaili vud. •-• Kazkttzi itd, zaittunj pu raxpoSiljevalnem vo Q a ¦*-» > U fit <0 W 3 O P i ! CD p C!> c+ P I-* 00 CO Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulice Morelli St. 418., priporoca vis. dastiti duliovs5int cerkveno orodje najnovejse oblike, ki je ima ze napravljeuo ali je hoce napraviti, kakor se bo zelelo, namrec: monstrance, kustodije, kelihe, ciborije, sve-titnice, svecnike altarae, taberuakeljske in Itacijonske, kadilniee s kadiluimi Cohii«5i, altarue in banderne kri^e, kanonske table, relikvijarije, kotiide za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje, der^ala za sve6e itd. tudi se pri njem staro in videzno nerabljivo cerkveno orodje lahko zamenja ali v oguju posrebri, pozlati, izcisti in popravi; za-vezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naro6iti, y kar naj bolj mogoce kratkem casu iu po nizki ceni izgotovil. ^ Zoper vsaki kaselj! fe; prsne bolesti, praskanje v goltniku, zagerljenje, za-slizenje, pljuvanjekrvi, naduho, oslovski ka§elj, jetcni ka§elj je Mayer-jev belt prsni simp u reji in n.......... Pravi dobiv IWi nojzanesljireji in najboljSi domadi pripomo^ek. se saino pri A. FRANZOUfl Pontoni-jeva lekaruica v Gorici. -Mftfttolj in odgovorai wednjk; JOgEF ZJS1, — Tiska: ^Uiiarijanska tiskaraau v (iona