neviden magnet, ki je pač v zemlji. Drugič' sem seveda isto potrdil s ..pravim" magnetom i;i prav ta primerjava čisto prirodnega sredstva i:i tehničnega aparata, ki dasta oba isti rezultat, j? gotovo v dijaku utrdila prepričanje o identienosti naravnih in tehničnih sil. To sredstvo lahko Upo- rabiš na vsakem izletu. Ko smo že pri orientaciji, pa še nekaj o praktični ugotovitvi smeri po soncu. Iver sem izpeljal orientacijo po soncu tako rekoč korak v;\ korakom, torej ..uro za uro", od jutra do poldne in nato do sončnega zahoda, sem dal otrokom v: e to tudi — narisati. Kako? — Napravili so karto- nast krog s premerom okrog I dm. ki naj po- meni inaš horizont, ter vrisali vanj vetrovnico. Kot novost pa sem zahteval, da napišejo ob straneh neba še ure, kdaj je sonce v tisti smeri horizonta (seveda sem moral prej z njimi pono- viti podlage, ki sem jih pridobil pri orientaciji po soncu: kdaj je sonce na vzhodu itd.). Mislim, da bi bilo v gimnaziji treba napraviti tako ploščo, ne po smereh neba, temveč po urah. ker se dijakom se tem jasno pokaže pomen loka I •")" kot časovne razlike ene ure. Za osnovno šolo pridejo torej v poštev številke 4.30. 6. 7.30. 9. 10.30'. 12, 13,30, 1-3, 16,30, 18. 19,30. Priprav icj je silno enostavna za uporabo. Vedeti ti ni treb-i drugega, kakor koliko je ura, pa si jati mora se- veda sonce. Ploščo postavim v vodoravno lego. postavim na številko, kolikor je ravno takrat ura, navpično svinčnik, prst ali palčku ter ploščo za- sučem toliko, da pade senca skozi sredino plošče. V trenutku je naš mali ..horizont" orientiran. Sicer pa mislim, tla bi bilo treba otroke nava- jati na še bolj preprosto orientacijo po soncu. Poveš mu uro in daš nalogo, naj se orientira. Pomisliti mora. kje je sonce ob tej uri. Nato se obrne z obrazom proti soncu, razširi roko v pravi kot (videl boš od začetka vse možnosti od 60 do 150°. ker znajo biti otroci strašno nerodni in imajo slabo razvit čut za kote in smeri, celo za vertikalo in horizontalo), potem pa naj upo- števa oddaljenost sončne smeri od sosednjih glav - nih strani neba. kamor mora usmeriti obe roki. Po primernih težavah se mu bo to posrečilo, ugo- tovil bo dve glavni smeri, takoj naslednji trenutek pa seveda vse. Ta način se tem bolj splača, ker je tako preprost in ne zahteva nikakih priprav oziroma naprav. N a j p r e p r o s t e j š i n a č i n i z a h t e v a jo n a j v e č r a z ii m e v a n j a , r a v n o t o pa j e n a š c i l j p r i v s a k e m p o u k u ! Pri razlagi orientacije po severnici sem po- gosto uporabljal sredstvo, ki se zdi nekaterim smešno, meni pa ne. Ker moram vendar izpeljati oziroma najti severnico po vrtenju neba okrog nebesne osi (saj dijaki le poredkom.a sami do~ umejo besedni pomen ..tečaja") in sicer iz lege bližnjih ozvezdij, sem v ta namen segel poleg drugih učil po —- dežniku. Odprl sem ga, zarisal ob njegovem robu v ustrezni legi Veliki voz in začel sukati dežnik, ki sem ga bil obrnil približno proti severu tako. tla ga otroci gledajo od no- tranje strani. Preti njihovimi očmi se tako v dobri minuti zvrstijo vse faze v gibanju tega ozvezdja oziroma njegovega razmerja do sever- nioe — palice. Ko sem jih vprašal, ali bi sami našli palico — os. če bi slučajno odpadla, vse tlrugo pa ostalo, se jim je to še kar dobro posre- čilo. Skupno smo ugotovili, da gredo te smeri po koncentričnem ogrodju dežnika, s čimer smo do- bili predstavo nebesnih poldnevnikov (seveda jim tega pojma nisem razlagal in tudi besede ne imenoval). To svojevrstno učilo je pa tudi že zaradi svoje posebne oblike ostalo otrokom trdno v spominu. (Opozarjam, tla je najbolje narisati zadnji dve kolesi Velikega voza na eno izmed koncentričnih paličic dežnika.) Zemljepisno izrazje in imenoslovje FIZIČNA GEOGRAFIJA — PRIRODNA GEOGRAFIJA V TERMINOLOŠKI LUČI V slovenski geografski literaturi se oba ter- mina uporabljata kot sinonima. Prvi prevladuje, drugega pa se skuša izpodriniti češ, da je lirva- tizem. Ako zamenjamo hrvatsko ..prirodo" za slov ensko ..naravo" potem je logično, da govorimo o naravni pokrajini in o naravni oziroma narav o- slovni geografiji. To pa se mi ne zdi posebno posrečeno. Kljub gornjemu jezikovnemu pomisleku kolikor je res toliko umesten — menim, tla bi mesto „f i z i č n a g e o g r a f i j a" raje uporab- ljali izraz ..p r i r o ti n a g e o g r a f i j a". Saj je predmet tega tlela geografije p r i r o d n a p o - k r a j i n a . Tudi sicer je izraz „ f i z i č n a " ' , manj ustrezen, ker zveni preveč fizikalno, nekako v pomenu tvaren, torej tvarna pokrajina. Ako pa razumemo ta izraz ožje, da želimo na primer z izrazom fizična pokrajina podčrtati, tla gre tu za fizično, nirtvo naravo (morda v nasprotju z ob- ljudeno) pa tudi ne ustreza, ker je sestavni del prirodne pokrajine tudi ves njen rastlinski in živalski svet. Danes je prirodna geografija dobila pravza- prav širši značaj. Nekdaj smo namreč govorili o f i z i č n i g e o g r a f i j i in o b i o g e o g r a f i j i. Slednja v ključuje kot vemo, razen antropogeogra- fije tudi fitogeografijo in zoogeografijo. Ker pa se danes ta izraz vedno bolj zanemarja, mesto tega pa se postavlja v ospredje antropogeografija kot osrednji tlel takozvane biogeografije, je s tem fito in zoogeografija nehote potisnjena v ob- močje fizične geografije. 19 Tudi sicer nam izraz prirodna pokrajina po- polnoma jasno pove, da gre tu za vso prirodo, razen seveda za človeka in njegov e učinke. Torej za proučevanje take pokrajine, ki je človeška družba še ni (bistveno) preobrazila, in je zato še ohranila prvotne poteze, tako v rudnem bogastvu in v reliefu, vodovju, prsti, toda prav tako tudi v prirodmem rastlinstvu in živalstvu. Menim torej, da bolje ustreza izraz p r i - r o d n a p o k r a j i n a in p r i r o d n a geografija (prirodno geografski) namesto fizična pokrajina in fizična geografija. J. Jesenko je že v svoji knjigi iz leta 1874 uporabljal izraz p r i r o d o z n a n s k i z e m I j e p i s . Slednjič zasledimo v naši geografski literaturi tu in tam še izraz „fizikalna geografija". To pa seveda ime ustreza, ker celo pri sami mrtvi naravi me gre zgolj za fizikalne pojave. Seveda pa tudi pri prirodni geografiji ne gre vselej za p r i r o d m o p o k r a j i n o . Predmet tega dela geografije ni namreč le prirodna pokra- jina temveč prirodmo okolje vsake pokrajine sploh, torej tudi kulturne. Prirodna geografija proučuje v vsaki pokrajini vse tiste elemente, poteze in procese, ki sestavljajo inj eno prirodno okolje. Ako gledamo le na predmet proučevanja (pri- rodina pokrajina — kulturna pokrajina), se nam zdi, da je med obema vejama geografije velika razcepljenost. Vsiljuje se inam vtis, da imamo pravzaprav dve geografiji, prirodno in kulturno (družbeno). To pa isev eda mi v skladu z «motnostjo geografije. Toda ine smem prezreti, da je enotnost geo- grafije pravzaprav v a s p e k t u . v e n o t n e m n a č i n u g l e d a n j a m a r a z l i č n e p r o c e s e na zemlji, ne pa morda v omejevanju na isto- vetnost pojavov in procesov. Enotni aspekt je torej tisto, kar zbližuje in povezuje obe veji geografije, prirodno in kulturno in ju postavlja v !n j u in o m e d s e b o j n o s o r a z m e r j e , o d - v i s n o s t im d o p o l n j e v a n j e . Obe veii sta v odnosu do celotne geografije kot komponenti in rezultainta. Zato imajo le deloma prav tis 1 i, ki trdijo, da se mora prirodna geografija bodisi v celoti ali le v in jenih posameznih delih (geomor- fologija, hidrografija, klimatologija in podobno), proučevati izven geografije oziroma brez upošte- vanja kultunnogeografskega aspekta. Danes mam je precej jasno, da mora kulturno- geografsko proučevanje pokrajine sloneti na izčrpnem prirodmogeografskem proučevanju. Da moramo torej dobro poznati prirodnogeografska svojstva pokrajine, ako hočemo ustvariti ma pri- mer dobro ekomomskogeografsko študijo. — Toda kaj pa obratno? Da, tu pa pogosto pozabljamo, da gre pri geografskih pojavih oziroma procesih za oboje- stransko prepletanje vplivov prirode in človeške družbe, za kompleksno prepletanje. In da je treba tudi prirodnogeografsko proučevanje samo oprav - ljati s celotnim, torej geografskim aspektom in me le prirodnogeografskim. P r i m e r : Z geomor- fologijo se moremo sicer baviti, me da bi pri tem upoštevali amtropogeogralske aspekte, celo ni treba, da smo geografi. Vsie to je res. Prav tako pa tudi drži. da to ni .,geografska geomorfolo- gija", namreč geomorfologija kot sestavini del geografije, temveč more biti to bolj ali manj zaključena oziroma samostojna veda, od koder mora geograf gradivo šele prirediti za svoje po- trebe. Taka geomorfologija more biti povsem samostojna veda, ki je na primer mnogo bližja geologiji kot geografiji. Zdi se, da je na to pot stopila pri nas pleistocenska geomorfologija. Zato menim, da je „geografska geomorfolo- gija", da se tako izrazim, torej le tista, ki geo- morfološke poteze in procese ne le proučuje, temveč jih tudi v r e d n o t i in to p r e d v s e m s s t a l i š č a d r u ž b e n e g e o g r a f i j e , vred - noti torej njihovo uporabnost, njihove ugodne in neugodne poteze za človeka in njegovo gospodar- stvo. Skratka, da prikaže relief kot enega izm?d potencialnih prirodnih faktorjev za človeško družbo, ki je na določeni razvojni stopnji. Ta aspekt, naj se že imenuje kulturnogeogra f- ski, družbenogeografski, antropogeografski ali pa zgolj le geografski, je v posameznih vejah pri- rodine geografijie tisti, ki ohranja in utrjuje enot- nost geografije. V nasprotnem primeru se namreč odpira perspektiva vedno večjega drobljenja geografije. Torej ise glede ma predmet prirodna in kul- turna geografija razlikujeta v tem, da je pred- met prvega dela geografije prirodna pokrajina, bolje prirodmo okolje pokrajine (bodisi prirodne ali kulturne), predmet drugega dela pa kulturna pokrajina. Glede na enoten, geografski aspekt pa tvori predmet prirodmo geografije le določen kompleks pogojev oziroma možnosti za človeško družbo je pa hkrati ta kompleks tudi že eden izmed objektov u dejstvo vam ja te družbe. Torej pogoj in objekt hkrati. S tem tudi razlika med obema geografi jama zbledi, oziroma ohranja le značaj formalne oziroma delovne, ne pa tudi končne oziroma vsebinske delitve. Morda res nismo več prepričani o tem, da za specifičnost oziroma enotnost geografije zadošča prostor oziroma pokrajina, temveč da je potreben tudi določen aspekt in v tem tudi ustrezno an- tropocentrično v rednotenje prirodnega okolja, kar pa je pravzaprav že edem izmed elementov tega aspekta. Osmoviiia problematičnost geografske znanosti je morda res v tem, ali je v v e r i ž n i k o m - p l e k s n i z a k o n i t o s t i m e d s e b o j ne g a p r e p l e t a n j a v p I i v o v ti r u ž b e i 11 p r i - r o d e tista sinteza oziroma smoter, ki naj bo najbolj specifičen in tipičen za geografsko zna- nost. Skoraj gotovo, saj nobena druga veda tega ne zahteva, vsaj ne v taki in toliki meri. Res pa je. tla je prav ta bikompleks med najbolj zaple- tenimi procesi. D. R. 20