SSEJ OBČINSKE SKUPŠČINE Delegati o informacijski tehnologiji in ustreznih sistemih Najbrž ni slučaj, da je bila uvrščena na dnevni red skupnega zasedanja občinske skupščine z ob-činsko izobraževalno skupščino 19. novembra in-formacija o nekaterih družbenoekonomskih vidi-kih uvajanja informacijske tehnologije in ustrez-nih sistemov. Dobro vemo, da je na območju naše občine nemalo število raziskovalnih inštitutov, vi-sokošolskih organizacij in šol usmerjenega izobra-ževanja ter seveda tudi nekaj OZD, ki so že storile korak dlje pri uvajanju sodobne informati-ke pa tudi robotizacije. Ob izjemnih potencialih in danih pogojih pa se žal srečujemo tudi z vrsto problemov, predvsem pa z aktualnimi vprašanji nadaljne usmeritve razvoja v naši ožji in širši družbenopolitični skupnosti. Glavne iztočnice informacije, ki je bila name-njena delegatom pa tudi številnim gostom oziro-ma bolje povedano sodelujočim na tem posebnem skupščinskem zasedanju so bile namenjene: po-sebnemu pomenu družbenega sistema informira-nja in nekaterim problemom računalniško zasno-vanih informacijskih sistemov, mestu in vIogi in-. formacijskega sistema v OZD kot poslovnemu sistemu, smeri razvoja informacijske tehnologije in dolgoročno orientacijo v vzgoji in izobraževa-nju, nekatere družbenoekonomske vidike uvaja-nja robotizacije, zasnovo srednje šole za računal-ništvo ter vlogo znanstveno raziskovalnih institu-cij z območja naše občine pri uvajanju informacij-ske tehnologije in ustreznih sislemov na območju občine. Slaba opremljenost in prostorska stiska šol Predno povzamemo v grobem oris dinamične in razvejane razprave, velja morda omeniti to, da so bile mnoge razprave spremljane s ploskanjem, kar pa vemo, da je v delegatskih klopeh kaj redek pojav. To vzdušje in zagnanost razpravljalcev pa nedvomno dokazujeta potrebnost tovrstne raz-prave. Pričel jo je Pavel Mencej iz Avtomontaznega TOZD Tovarna grelnih naprav. Izhajajoč iz prak-se je na plastičen način orisal uspešnost formule Trajna učinkovitost in uspeh = znanje ¦ sposob-nost ¦ informiranost - pridnost ¦ motivacija, ki že rojeva prve sadove in tako bo ta TOZD tudi skozi odprte dneve javnosti prikazal in dokazal uspeš-nost uvajanja robotizacije. Na podlagi znanja in raziskav vključno patentov se da mnogo storiti, zato bi iniciativa o dograditvi šole za računalni-štvo morala naleteti na široko akcijo. Ravnatelj te usmerjene računalniške šole Stane Virtič je po-globljeno orisal zasnovo te šole, še bolj pa proble- me (izredno slaba opremljenost, nazadostnost kvalitetnega kadra, prostorska stiska), ki njen razvoj ovirajo. Zavzel se je za to, dabi razrešitev te problematike našla mesto v srednjeročnih pla-nih. Z razpravami o stanju na tej šoli so ga dopol-nili dijaki in učitelji Klemen Grbenšak, Branka Fras, Edo Strnad in Marko Polh. Zanimivo je bilo slišati, koliko navdušenja, pripravljenosti in od-zivnosti je med mladimi za izobrazbo računalni-štva, kako so pri tem uspeščni (čeprav se zaradi zasedenosti prostorov na razna tekmovanja pri-pravljajo ponoči in ob vikendih), a žal tudi kako so pravzaprav zaradi nedosežnosti osnovnega koncepta postavljeni v precep. Zakaj? Žal ostaja vprašljiva njihova zaposlitev po končanem usmer-jenem šolanju (odzivi združenega dela so slabi oziroma izkazujejo svoje potrebe pa visoko kvali-ficiranem kadru) pa tudi nadaljnje šolanje, saj je vpis na elektrofakulteto omejen, pa tudi sicer ob nadaljevanju tovrstnega študija del snovi posluša-jo še enkrat. Zavedajo se, da bi jim ob drugačnih možnostih šola nudila več znanja s katerim bi bolje koristili združenemu delu. Gojko Stanič iz Elektrofakultete je v svojem izvajanju na razme-roma plastičen način prikazal naš družbeni zaosta-nek tako na področju računalniške nepismenosti kot pri uvajanju tovrstne tehnologije, ter se ob tem zavzel za korenitejše aktivnosti, ki bi to omo-gočile prav na vseh področjih družbenega delova-nja. Delegatka občinske raziskovalne skupnosti Ana Barbič je v okviru stališč te skupnosti opozo-rila na dosledno razreševanje razvojnih vprašanj vključujoč izgradnjo novih prostorov računalniške šole v okviru družbeno dogovorjenih in sistemsko opredeljenih poti, saj bi vsakršno dodatno obre-menjevanje združenega dela te aktivnosti zavira-lo. V življenju in pri snovanju razvojnih progra-mov bi morali več poudarka namenjati strokov-nejšemu pristopu, ne pa, da se ob tej pereči problematiki srečujemo npr. hkrati tudi nekje z dejstvi, da računalniki ostajajo slabo izkoriščeni. Hedvika Lešnik iz COŠ Dobrova je skupščino seznanila o pogojih, dilemah, vprašanjih in pro-blemih uvajanja računalniške vzgoje na osnovnih šolah. Vse preveč je prisoten način, da je ta vzgoja sad prizadevanj učiteljev in dobre volje združene-ga dela. Skratka na tem področju ni zaslediti enotnega, organiziranega pristopa, kar pa je veli-ka škoda, za nadaljnje učenčevo usposabljanje. Direktor Inštituta Jožef Štefan Tomaž Kalin je nadvse resno opozoril na že kar strahovit zaosta-nek. V uporabi znanj se veča razkorak v znanju in uporabi računalniške tehnologije v primerjavi z razvitejširri svetora. Po njegovem mnenju bi mofa-li fjrav pri usposabljanju teh kadrov napraviti smelejši korak naprej za kar sredstva ne bi smela biti vprašanje. Potrebe po visokousposobljenih kadrih so v naši industriji ogromne, žal pa možno-sti za njihovo usposabljanje zelo majhne. Uroš Stanič iz IJS je obširneje predstavil kaj poraeni projekt robotizacije v družbi, da ne gre zgolj za enkratne akcije temveč za proces, ki pa bi moral zajeti celotno družbo saj se z njegovim urejanjem lahko dosega optimalnejše učinkovito-sti združenega dela s tem pa hitrejši družbeni napredek. Računalniško opismenjevanje je impe-rativ, ki bi se ga morali bolje zavedati. Stane Pejovnik iz Inštituta Boris Kidrič se je zavzel za to, da v prizadevanjih ne bi ostajali na polovični poti, kar pomeni, da je nujno izpeljati nekatere akcije pa čeprav vedno ne potekajo povsem po sistemskih poteh. Maks Gliha, ki je govoril v imenu splošnega združenja elektrotehnikov je menil, da bi morali biti pri snovanju srednjeročnih programov bolj odločni, naložbe v šolstvo bi mo-rale biti pogumnejše in če gre za npr. konkreten primer oz. problem »elektrokadrov« bi se veljalo z združenim delom dogovoriti navsezadnje tudi za višjo prispevno stopnjo. Jernej Virant iz Elektro-fakultete je opozoril na izjemne težave s katerimi se srečuje ta visokošolska organizacija pri vzgoji kadrov. Sedanje zmogljivosti in oprema še zdaleč ne zadoščajo potrebam, ki jih izkazuje združeno delo, zato bi morali resneje razmišljati tudi o izgradnji visoke šole za računalništvo. Delegat iz fakultete za naravoslovje in tehnologijo pa je po-grešal v gradivu kot tudi v informaciji pomanjklji-vost, saj npr. njihova fakulteta ni omenjena, če-prav ti programi potekajo tudi tam. Milan Steber-nak predsednik občinske izobraževalne skupnosti je izpostavil nujnost dogovarjanja v okviru izobra-ževalnih skupnosti tudi v primerih razširjanja zmogljivosti, kar pa bi še posebej raoralo zadevati posebne izobraževalne skupnosti. Angelca Kejžar delegatka občinskega sindikalnega sveta pa je po-sredovala pobudo, da bi se preko posebnih samo-upravnih sporazumov med združenim delom pri-stopilo k zbiranjem sredstev za vlaganje v izobra-ževanje na osnovi ugotovljenih potreb združenega dela. Nato je bila imenovana večja delovna skupina, ki je na podlagi razprav pripravila stališča in skle-pe, ki so jih delegati vseh treh zborov občinske skupščine sprejeli na seji 27. novembra, delegati izobraževalne skupnosti pa 5. decembra. Povzemamo: Obravnava informacije je bila sprejeta kot pobuda za družbeno akcijo. Za uspe-šen potek in vodenje le-te za uvajanje znanj dele-gati predlagajo skupščini mesta Ljublane da za-dolži pristojne organe in institucije, ki naj v sode-lovanju s področno goSpodarsko zbornico izdela-jo ustreznc analize na podlagi katerih bodo začeli sistematično in začrtano urejati to zapleteno po-dročje. Sprejeli so pobudo srednje šole za raču-nalništvo za rešitev njenih prostorskih problemov in pridobitve opreme, hkrati z reševanjem te pro-blematike pa je potrebno pričeti z reševanjem podobnih problemov, ki jih ima Fakulteta za elektrotehniko, o čemer naj razpravljajo pristojni organi na republiki. Tako mestna skupščina kot posebna izobraževalna skupnost za elektrotehni-ko naj v srednjeročnem programu 1985-1990 upoštevata te konkretne potrebe. Občinska skupščina poziva vse OZD z območja občine za združevanje sredstev za srednjo šolo za računaini-štvo za prizidek in opremo ter za opremo na fakultetah. To informacijo v razširjeni obliki naj obravnavajo tudi delegati mestne skupščine. Z ozirom na veliko število inštitutov in visokošol-skih organizacij tehničnih ved, bomo v občini razvijali ustrezne produkcijske zmogljivosti novih tehnologij. Občinski izvršni svet je dolžan sprem-Ijati aktivnosti na tem področju in v šestih mese-cib poročati skupščini. Republiški zavod za šol-stvo in komite za izobraževanje pa naj proučita potrebo po uvajanju računalniških znanj v vzgojo izobraževalni proces v osnovnem šolstvu.