Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 15Din, za pol leta 7-50 Din, za četrt leta 3-75 Din.
Posamezna številka 90 p
Poštnina plačana v
t.
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
siojpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust. Posamezna štfcnilhsi Min
3! štev.
Bornia Radgona, dno ZV. avgusta 19ZZ.
IV. leto.
Povratek dr. Šušteršiča.
Kakor mesec izza oblaka se je naenkrat pojavilo ime dr. Šušteršiča, ki si je s svojo znano brošuro ugladil pot iz onega pregnanstva, kamor se je umaknil pred svojo vestjo v ono domovino, kateri je zamislil v čisto drugi obliki, povsem drugačnih mejah.
• Nekdaj je bilo v Ameriki vse mogoče, sedaj je pri nas. In ker je pri nas to mogoče, se vrne po ^časopisnih vesteh soditi v domovino oni Šušteršič, ki je up mnogih, mnogih. Vrnitev tega — brez-dvomno dobrega politika — pa je uspeh naše dnevne politike, ki ne pozna resnega in pozitivnega dela, ampak se vkvarja z zvijačami in intrigami.. V tem znamenju se vrača med Slovence politični lisjak, — katerega skušajo eni naprtiti Radikalni stranki, drugi posebni struji v SLS, zopet nekateri, da vstopi v JDS, samo Samo-stojneži se ga otresajo, ker vidijo v njegovi vrnitvi svojo politično zadnjo uro. — Toda kdorkoli hoče kovati svoj politični kapital iz te famozne vrnitve se zelo moti, ker bo moral posledice nositi sam.
vPoglejmo si malo zgodovino vrnitve dr. Šušteršiča. Kakor za vsako politično intrigo igra tudi v tej glavno vlogo pro-sluli Agro-Merkur etc. — aferaš dr.( Gregor Žerjav in seveda komandant potapljajoče se ladje gospodin ministar vode Ivan Pucelj. Ta dva sta skovalacel načrt. Seveda spiritus agens je dr. Žerjav, ki si je mnogo prizadjal, da pridobi g. Puclja. SKS (slabostojna ji pravijo na kmetih) stoji na slabih nogah, kolena ji klecajo, kadar pišemo in govorimo o bodočih volitvah. Človek s slabo vestjo se tak„ trese, ker se boji pravične sodbe. Iz politične borbe, ki je zavzela mestoma (obojestransko!) obliko sovražnega, zagrizenega boja pa se je pokazala potreba po dr. Šušteršiču, ki bi imel nalogo privesti v SLS še večjo neslogo in nedisciplino (škodoval bo tudi drugim strankam) ter bi v skaljeni politični mlaki lovil ribe. — Kdor je količkaj pameten, ve, kako temeljito so se vrezali oni, ki tako računajo; kajti to je račun — brez krčmarja. Brihtni Ivan Pucelj vidi iz namišljenih razvalin SLS vstajati mogočno SKS — in trdno upa, da doseže uspeh. — V ta namen se je, kakor je pisec teh vrst zvedel od dobro-poučene strani ravno Ivan Pucelj, minister šume iv voda najbolj potrudil, da izposluje dr. Šušteršiču povratek v domovino, dasi v svojem „lajbžurnalu“ bruha žveplo in ogenj nanj. — To poslednje p? je že posledica komaj započete intrige
Vrnitev dr. Šušteršiča je gotovo deje' Minister Pucelj pa še je popolnoi. v politik in silno rad vse verjame, kar mu kdo reče. Izgleda, da mu je silno žal, da se je kdaj potegoval za vrnitev dr. Šušteršiča. Obstoja namreč možnost, da bode veliko število Pucljevih pristašev, katere je že lovil Novačan in od katerih jih je nekaj pristopilo celo k Narodno radikalni stranki — odpadlo od ministra za^ šume in vode g. Puclja ter šlo za dr. Šušteršičem, ki na deželi ni bil brez pristašev. Razume ^se da ti „šviga-švaga-politiki“ tudi 'dr. Šušteršiču ne bodo mnogo ko-
ristili, mogoče samo v toliko, da bodo zanj oddale krogljico. Polomljena JDS, razdvojena SKS in drugi pojavi vse to je ugoden teren za novo stranko: izmed porušenega kamenja in opeke bo morda toliko porabnega materijala in tramovja, da se sezida nova baraka.
Vrnitev dr. Šušteršiča ni nič drugega kakor politično slepilo, limanica za politične kalil, , vaba za neumne ribe. Naj pride! Morda nam pove pametno besedo ali pa nam dvigne našo valuto, prežene draginjo in verižništvo in dvigne ljudstvo gmotno in moralno?! Kdo ve ali ni mo-ralnejši od volovskih afer, Agro-Merkurja in raznih Panama-škandalov... Počakajmo!
Orlovski tabor v Brnu.
Toliko pričakovani orlovski tabor v Brnu je za nami. Že v zadnji številki smo v površnih potezah opisali obseg velikopoteznega in velepomembnega slavlja, danes pa se pomudimo pri poteku velikih slavnosti, ki pomenijo pravo zmagoslavje orlovske misli.
Od blizu in daleč so prihiteli prijatelji slovanskega orlovstva, da v veličastnem številu manifestirajo za večnosveto idejo krščanstva in njegovih naukov. Kaloliška misel je praznovala svoj triumf, svoje zmagoslavje. 12 kulturnih narodov celega sveta se je zbralo, da izrazijo svoje simpatije slovanskemu orlovstvu, stotisoči so prišli iz cele republike. Tako ogromnega števila ljudi še Brno ni videlo. Številni vlaki niso mogli na postajo, ampak so postajali pred mestom.
Tekme. V sobotnih tekmah med narodi so odnesli Jugoslovani prvenstvo. Vseh Jugoslovanov je došlo nad 1200. Češki listi zelo iskreno pozdravljajo poset Jugoslovanov ter pripisujejo bratskemu obisku zgodovinski pomen, povdarjajoč, da stoji danes orlovstvo kot nosilec slovanske misli in vseslovanskega bratstva. Le vera in krščanstvo zamore združiti ves slovanski svet k skupnemu, složnemu delu. Upajmo, da se vse to uresniči kljub težavam, ki nas obdajajo.
Nedeljski sprevod je bil nad vse veličasten. Prekosil je vsa pričakovanja. Preddnevi so bili deževni, zato je bila nedelja naravnost prekrasna. Ulice so bile že ob 8. uri zjutraj natlačeno polne občinstva, ki je posamezne skupine iskreno in navdušeno pozdravljalo. Celo Orlovstvu nenaklonjeno časopisje ceni število gledalcev v špalirju nad 200.000.
Sprevod so otvorili Orli-vojaki, za njimi Orli-legionarji, starodružinci v svojih uniformah, ruskih, francoskih in italijanskih. Pred njimi je korakala godba. Sledili so glavni oddelki sprevoda. Spredaj sta vozila dva avtomobila, za njima pa je sledil veličastni in mogočni topot orlovske konjenice pod poveljstvom br. dr. Re-hulke. Konjenikom Orlom so sledili kolesarji na okrašenih kolesih, v čveterostopih. Nato zopet konjeniki v narodnih nošah.
In pri nas ali je sploh možno govoriti oficijelno o Orlih-vojakih, da se ne bi spomnili tajnih naredb vojnega ministra proti Orlovski organizacij?! — Slikovite so bile številne narodne noše z velikom številom žensk iz Moravske, Hanaške in Slovaške.
V nadvse častnem številu so prišli tudi tuji gostje, predvsem Angleži v lepem številu; Belgijcev je bilo nad 300. Njih nastop je vzbudil simpatično in iskreno pozdravljanje. Najlepše so bili pozdravljeni Francozi. Tudi Rusi in Poljaki, Švicarji, Amerikanci, Holandci in Ukrajinci so bili zastopani v častnem številu. Ju goslovani so vzbudili v sprevodu splošuo i ozornost in živahno vzklikanje: Živio Jugoslovani!
Skupaj je korakalo v sprevodu 11.778 Orlov v polnem orlovskem kroju, 30.000 pa v pol-krojih ali pa v civilni obleki z orlovskimi od-znaki, ker revnim kmečkim in delavskim fantom ni lahko nabaviti si kroj. Vseh udeležnikov sprevoda je bilo nad 50.000, v sprevodu je kora-
kalo poleg fanfar 24 godb in 203 orlovske zastave. Sprevod in sv. maša je bila pravo zmagoslavje katoliške in orlovske misli. Sprevod se je valil kot mogočna reka po brnskih ulicah. Po sprevodu se je darovala sv. maša.
Na telovadišču veličasten pogled! V godbenem paviljonu je prirejen oltar; v njem služi po nagovoru olomuškega nadškofa dr. Stojana sv. mašo papežev nuncij Micara. Asistirajo mu škof Njaradi, nadškof dr. Stojan in škof Akšamovič. Spodaj pa se zgrinja Orlovstvo vseh narodov s prapori Pribramski rudarji s prižganimi jamskimi svetilkami prisostvujejo sv. maši, pri povzdigovanju zvone zvonovi, done fanfare francoskih gimnastov, rogovi Orlov, gozd praporov se skloni stotisoče vernikov pada na kolena na tribunah in spodaj in kliče: „Ejhle, aitar Hospodinuv zaril.“
Po sv. maši je blagoslovil nuncij skupni prapor češkoslovaškega Orla; dalje skupni prapor jugoslovanskega Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovanskemu, prapor Orlov-legionarjev ter krasni ameriški prapor, ki so ga Američani podarili češkoslovaškemu Orlu.
Nastopi nadškof dr. Stojan, ki pozivlje Orle, naj podajo slovesno obljubo, ki se glasi med drugim:
Obljubujemo Bogu in domovini, da bomo vero, po očetih podedovano ljubili in jo branili proti vsakomur, svoje orlovske dolžnosti izpolnjevali itd.
Orli so glasno, možato ponavljali vsako besedo prisege. Na vprašanje: „Obljubljate?“ je zagrmelo k nebu: „Obljubljamo!“ Tisoče in tisoče rok se dviga k nebesom v prisegi, prapori se sklonijo, oči se solze.
Popoldne se je vršila javna telovadba, katere se je udeležilo nad 120. oseb. Telovadilo je 5000 Orlov in 3000 Orlic, ki so za precizno izvajanja težkih vaj želi burno odobravanje.
V ponedeljek so se vršile mednarodne tekme posameznikov, ki so se jih udeležili Jugoslovani, Francozi, Belgijci, Čvicarji in Čehi in Slovaki.
Prvo mesto je dosegel slovenski Orel Ivo Kermavner, drugo švicarski francoz Emil Phéolle, tretje Belgijec Jakobs, četrto tudi Belgijec in peto Čeh Kostalka.
Popoldne se je vršil nastop dijaških Orlov in Orlic. Številna četa mladeničev in mladenk je bila za svoj vzoren nastop najlepše pozdravljena.
Tretji dan je bil določen za nastop narodnih noš in tekmo noš. V tri četrt ure dolgem sprevodu so se vrstile narodne noše iz vseh krajev Češkoslovaške in je bilo prisojeno prvo darilo narodnim nošam iz južne Moravske. Splošno pozornost so vzbujale jugoslovanske narodne noše, med temi prav 'posebno slovenske, ki jim je bilo prisojeno drugo mesto. Jugoslovanskih narodnih noš je bilo okrog 120> med njimi slovenska svatba, ki je vzbujala največjo pozornost.
Popoldne se je na telovadišču po končani telovadbi izvršila svečana okrasitev jugoslovanske, francoske, belgijske, amerikanske in drugih zastav. Ob tej priliki so govorili razni govorniki, med njimi minister Šramek. Amerikanci sovpo končani svečanosti poklonili svojo zastavo Češkoslovaški Orlovski zvezi.
Poleg telovadbe in obhodnih manifestacij, pozdravnega večera ih veselic so se vršila velika zborovanja raznih slojev, kakor akademske omladine, dijaški zbori, shod kršč. soc. delavstva, malih kmetov in kočarjev, katoliškega uradništva, kmečke mladine i. t. d.
Prireditev kot taka ima velik kulturen pomen za našo vsekrščansko in vseslovansko idejo. Orlovske čete, polne ognja in navdušenja so se navzele svežih načrtov in so v veličastvu brnskega slavja zadobile novo moč in življenje za nove boje v smislu orlovske himne:
V trudu in znoju, polnem radosti domu gradimo — slavo in čast !
fili sem poravnal naročnino?
Srbski kmetovalci s Sloveniji.
V	dnevih od 3.—15. sept. 1.1. obišče Slovenijo okoli 100 srbskih kmetov (Seljakov) in kmetijskih strokovnjakov, da s tem vrnejo poset slovenskih kmetovalcev lansko leto v Srbiji.
Namen tega poseta je, da srbski kmetovalci na licu mesta proučijo in spoznajo kmetijske prilike in odnošaje pri nas, lepoto naše Slovenije, ljudsko dušo in srce ter sklenejo v presrčnem objemu pobratinstvo z brati Slovenci. Vtisi in spomini, ki jih poneso bratje Srbi iz naših pokrajin seboj v svojo domovino, bodo velikega pomena za konsolidacijo države, mogoče tudi za zdravo agrarno politiko.
O lanskem posetu slovenskih kmetovalcev v Srbiji (Pomoravju in Šumadiji) so podali naši bratje sijajne dokaze pristne jugoslovanske iskrenosti in gostoljubnosti; slovenski kmetovalci so bili povsod, koder so potovali in kjerkoli so se mudili — bodisi v selih, trgih ali mestih — sprejeti z največjim navdušenjem in s prisrčno ljubeznivostjo. Tisoče glav broječe množice so pesto čakale po dnevu ali ponoči cele urne na prihod vlaka, ako je slučajno imel zamudo. Kljub temu, da so Bolgari izropali celo Pomoravje, in še se ondotni prebivalci niso materijalno zopet opomogl i, žrtvovali so m n o g o, da so svoje brate Slovence povsod uprav sijajno pogostili in prenočili; zato pa so izletniki vzeli seboj tudi najlepše spomine.
V	bratskem objemu sta se družila Slovenec in Srb, spoznavajoča in čuteča, da sta si zares v blizkem sorodstvu, brata po duhu in srcu.
Naša sveta dolžnost v teh dneh bo, da tudi storimo in žrtvujemo vse, kar bo le moglo poveličati sprejem in bivanje bratov Srbov na slovenskih tleh. — Dne 13. in 14. sept. se mudijo srbski kmetovalci v ljutomerskem in ormoškem okrožju ; pridejo najbrž z vlakom, najprej v Gornjo Radgono. Osnoval se je že lokalni (glavni) odbor, ki prevzame vse predpriprave in poskrbi, da bosta ta dneva ostala našim milim gostom v najprijetnejšem spominu.
Lokalni odbor ima poleg drugih obveznosti tudi to, da osnuje pododbore za posamezne kraje v omenjenih okoliših. Naloga teh pododborov bo predvsem sprejeti in pozdraviti naše brate na vseh železniških postajah od G. Radgone do Ljutomera ter v vaseh, kamor bodo popoldne 13. sept. v manjših skupinah priredili iz Ljutomera izlete, da si ogledajo naše lepe
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
.Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Nekaj ur pozneje je v resnici videl svojega tasta radi bruhanja krvi v tem položaju.
Skrajno čudovit in zanimiv slučaj daljno-videnja se nahaja v zapiskih Francoza la Harpe, ki v njih opisujo vidca pisatelja Cazotte. Stilling je skrbno preiskal obelodanjena dejstva ter je prišel do zaključka, da je la Harpe zabeležil le resnične podatke in da je bil Cazotte splošno znan daljnovidec. La Harpe je bil član akademije znanosti, ki se je v njej gojilo znano Voltairejevo zasramovanje vere, in je bil takrat med najbolj prosvetljenimi svobodomisleci. On pripoveduje o onem takem „znanstvenem“ večeru malo pred izbruhom revolucije.*) Bila je zbrana mnogoštevilna in izbrana družba : dvorjani, učenjaki, visoko-šolci, sodniki itd. „Chamfart nam je bral,“ piše la Harpe, „svoje brezverske in nesramne pripo-vesti. .. Potem je sledil cel naval sramotenja čez vero ... ,S črevami zadnjega duhovnika zadavite zadnjega kralja !“ — in vsi so ploskali — ,Jaz sem si prav tako svest, da ni Boga, kakor vem, da je Homer**) norec!“... Eden od gostov nam je razlagal med glasnim smehom, da mu je rekel njegov brivec: ,Čeravno sem navaden lump in siromak, vendar nimam včč vere nego
*) Znana velika francoska revolucija 1. 1789—92.
**) Največji grški pesnik.
vasi in kmetska gospodarstva' Pripominjamo pa že naprej, da je tudi srbsko Pomoravje lepo, rodovitno in bogato!
Pododbori bodo se obrnili tudi do vseh naših iskrenih Jugoslovanov s prošnjo, da blagega srca prispevajo za dostojno pogostitev bratov Srbov. Zavedajmo se vsi v teh dnevih svoje bratske dolžnosti ; s tem povzdignemo čast in ponos naše Prlekije pred celo državo!
„Grenzpost.“
Nedavno tega smo poročali, da je znana „Deutsche Grenzwacht“ prenehala. S svojim šovinističnim pisanjem ni pridobila obmejnega prebivalstva in tako je morala nolens-volens zaspati. Nekaj tednov za tem pa se je svoječasna Feldbacher Zeitung preosnovala v „Grenzpost“, ki je začetkoma pisala zelo dostojno, medtem ko v 6. in 7. številki začenja s pravcatim šovinizmom, ki vsakega poštenega človeka Naravnost odbije. Tako prinaša o „Befreiungsfestu“ hujskajoče poročilo, napada pod notico „Spitzeldienst“ one strpljive Nemce, ki z nami občujejo. S tem seveda vzgaja obmejne Nemce k šovinizmu in sovraštvu, ki tu na meji nikakor ni na mestu. — Posebno jasno in zlobno pa piše v zadnji številki v dopisu iz Radgone, kjer se zaletava v nekatere nam naklonjene Nemce, ki so baje posetili veselico naše Jugoslovanske Matice. Radgonski dopisnik „Grenzposte“ izgleda, da je precej omejen in ne ve, da želi tukajšne pametno prebivalstvo, ki je sredi svoje bede že do grla sito nacijonalnega šovinizma, kakoršnega propagira renegat dr. Kamnikar in njegovi zaslepljenci ter da hoče v miru in sporazumu živeti z obmejnim prebivalstvom sosedne države. Ta težnja obstoji obojestransko in nemški kakor tudi slovenski šovinisti so na popolnoma napačni poti, ako mislijo uganjati politiko propadle Avstro-Ogrske. Za prebivalce svobodne republike, kakor se pusti sedanja Avstrija nazivati pa ie naravnost nekulturno, nedosledno ih reakcijonarno ako hočejo zatirati druge narodnosti, kaliti narodnostni mir in gojiti mržnjo in sovraštvo. Naše meje sö določene, je res, dasi krivično. Ali pomisliti moramo, da moramo na teh mejah živeti in se razvijati, kar je edino v slogi in sporazumu mogoče. Omejenemu dopisniku, ki menda ne vidi dalje kot do Mure bi stavili v razmotrivanje tole : Radgona ima pretežno število nemškega prebivalstva vsaj po občevalnem jeziku. Dobro. Zakaj pa vsaka trgovina, urad, gostilna zahteva od svojih uslužbencev, da znajo slovenski? Ali se ob nedeljskih predpoldnevih ne razlega po ulicah, trgovinah in gostilnah slovenska govorica? Ali dopisniku ni znano, kako ljudstvo splošno govori: „Nur die Hetzer (beiderseits) sind schuld, dass wir so schäbige Grenzverhältnisse haben“ ? Ljudstvo torej hujskače odklanja in hoče mirnega sporazumnega dela in trajnega prijateljstva. Interes obeh držav to zahteva. S tem seveda ni rečeno, da ni dober Jugoslovan kdor občuje z Avstrijcem in obratno. Značajen človek se pa v
kdo drugi“. Sklepali so, da se morata praznoverje in fanatizem na vsak način umakniti filozofiji; izračunali so z verjetnostjo, kdaj ta čas nastopi in kateri od zbranih „naj bi še imel srečo, da doživi vlado razuma. Čestitali so zlasti akademiji, da je pripravljala ta velik prevrat... En edini izmed gostov se vse te vesele zabave ni nič udeleževal. Bil je to g. Cazotte, ljubeznjiv, originalen mož. .. Povzel je besedo in rekel z resnim glasom: ,Gospoda moja, veselite se, vi vsi boste priče te velike in vzvišene revolucije, ki si jo tako iz srca želite ... Rečem vam še enkrat, videli jo bodete! — .Poglejmo“, reče Condercet in napravi neumen obraz, .filozofu ni lahko naleteti na proroka.“ — ,Vi gospod Condercet“, nadaljuje Cazotte, ,vi boste izdahnili stegnjeni po tleh podzemske ječe. Vi boste umrli od strupa, ki ga boste zavžili, od strupa, ki ga bote prisiljeni vedno s seboj nositi radi srečnih časov, ki pridejo“. Družba, se je spomnila, da Cazotte včasi bdi in sanja. Vsi so prasnili v glasen smeh. ,Kak hudič vam je vendar navdahnil strup, ječo in rablje?“ — reče eden od gostov. ,Kaj pa ima to opraviti z razumom?“ — ,Prav to je, kar vam pravim“, ga zavrne Cazotte. ,V imenu filozofije, v imenu človeštva, svobode in razuma se bo zgodilo, da bote vi tako žalostno končali... Da, tisti čas ne bo v celi Franciji drugih svetišč nego templi razuma... Vi, gospod Nicolai, vi bote obglavljeni! — Vi gospod Bally, bote obglavljeni...“ Družba nato : ,Kaj nas bodo Turki in Tatari podjarmili?“ On: ,Nič manj; povedal sem vam že, vi bote takrat vsi pod vlado filozofije in razuma. Ti, ki bod z nami
vohunstvo ne bo spuščal. Toliko za danes. Že leti bi bilo, da g. dopisnik ta članek prestavi in pošle v „Grenzpost!“.
•«■■■■»•■■■■■■«■■•«■■■■••■■■■■i«
Tedenske novice
Konec „culukaferske kulture“. Jutrovcem v album. Ko se je pred približno 14 dnevi vršila pred kazenskim senatom mariborskega sodišča glavna razprava o tožbi g. F. Korošec proti našemu uredniku takrat je čednostipoln tintomazec brez imena napisal v „Jutru“, najbolj lažnjivera listu cele Jugoslavije napad na osebo urednikovo, ki mu gotovo v življenju še ni storil ničesar žalega. V razmeroma kratki notici je vse polno laži, i. s.: „ker je meseca novembra 1921 v članku .Culukaferska kultura“ oblatil itd.“ Meseca novembra 1921 je M. Straža obravnavala znane „Demokratske lumparije“, ki še niso rešene, inkriminirani članek pa je pisan takoj ob smrti blagòpok. g. jankota Pelci v novoletni številki M. Straže. Dne 2. januarja se je izvršil nečloveški čin od strani g. obtožitelja, kar je naš urednik v duhu skrajne ogorčenosti najmanj 1000 pogrebcev sporočil javnosti. Z zmešanjem datuma se le g- „Jutrovec“ nehote izdal, s kako sl'astjo brska po sodnijskih aktih, ki se tičejo „klerikalnih“ urednikov. Druga laž pa je, da SLS ni dala svojemu pristašu zagovornika, dasi ima v Mariboru 2 itd. Obtoženec je v svesti si svoje pravice in ker kljub skrajni korupciji v drž. upravi edino še sodišču nekaj veruje in zaupa odklonil vsak nasvet po advokatih, ker SLS ne deli advokatov, pač pa bo zapeljani g. obtožitelj plačal tri JDS-zagovornike odn. zastopnike: gg. dr.
L.	Boezio, dr. Hojnika, in dr. Komavlja kot substituta prvoimenovanega. — Tretja laž je, da se dokaz resnice ni posrečil, kljub temu, da je polit, oblast že globila obtožitelja za isti čin z denarno globo od 500 Din, da ga je Samost, kmet. stranka javno izključila, da je postal nemogoč kot odbornik in podstarosta Sokola itd. Četrta laž je, da so obdolžitve gorostasne, osobito za onega ne, ki količkaj da na resnico. Peta laž pa je v stavku „kar pričajo številne ovadbe g. Korošca proti uredniku B.“ in da je
M.	Straža „ponovno blatila in zasramovala“ obtožitelja. Proti našemu uredniku ne obstoja od strani g. obtožitelja nobena ovadba, ker za isto nima nobenega povoda, tudi ni res, da bi M. Straža koga „blatila“ in „zasramovala“, ker tega ne dela iz principa. Pač pa se človek, ki da povod nečastnemu dejanju zasramuje sam in si blati svoje ime. Urednik ima pri tem najboljši namen: v bodoče preprečiti nemoralne pojave. Toliko „Jutrovcem“ v odgovor. — Vsled potrebe, da se zasliši novo prijavljeno pričo je bila razprava preložena. Ista bi se vršila dne 22. avg. v Mariboru. Ker pa je g. obtožitelj pod vtisom dejstva, da je naš urednik faktično podal dokaz resnice — medtem brzojavno umaknil tožbo s tem, da plača vse po nepotrebnem nastale stroške, se je zadeva končala. Pred razpravo se je govorilo o neki poravnavi od strani hašega urednika z g. obtožiteljem, ki pa se ni nikdar vršila in je g. Korošec prostovoljno umaknil tožbo ter s tem dal dokaz, da popolnoma soglaša z izvajanji M. Str., katere urednik ne sovraži nikogar in če da koga v časopis,
tako ravnali, bodo sami filozofi, bodo vedno isto besedičili, kar vi že celo uro premlevate... Ne bo preteklo šest let, ko se bo izpolnilo vse to, kar sem sam rekel“. Takrat sem pa povzel besedo jaz (la Harpe) sam in vprašal: ,In o meni ne rečete ničesar?“ ,Z vami“, odgovori Cazotte, ,se bo zgodil velik čudež, vi postanete kristjan !“ Splošna veselost: ,Če šele tedaj poginemo, ko bo la Harpe kristjan, smo neumrljivi!“ — ,Me, ki smo ženskega roda,“ reče nato vojvodinja gramontska, ,me smo srečne, da nas nikjer ne upoštevajo...“ On: ,Vaš spol, moje dame, vas tokrat ne bo varoval“. Ona: ,Vi pa pridigujete konec sveta!“ On: ,Tega ne vem; kar pa vem, vam povem — Vas, gospa vojvodinja, bodo peljali na morišče, vas in z vami mnogo drugih dam, in sicer na konjederčevi samokolnici ... Zadnjega bodo umorili— in ta bo imel po milosti še spovednika — francoskega kralja!“ Tedaj vstane naglo hišni gospodar, stopi k gospodu Cazotte in mu reče: ,Moj ljubi gospod, ta šala je trajala dovolj dolgo, Vi jo tirate predaleč,..“ Cazotte ni odgovoril ničesar, ampak je naglo odšel“ . ..
Stilling dokazuje, da je la Harpe sam po svoji spreobrnitvi napisal to poročilo. Vse osebe so v resnici tako izgubile življenje. „Da je to pripovedoval in napisal la Harpe, stopi izven vsakega dvoma . .. Kdor pozna temeljito spreobrnjenje tega velikega moža in svobodomiselca, temu ne more priti na misel, da bi bil v tako spokornem razpoloženju, ko je bridko objokoval svoje preteklo življenje, storil tak brezbožen zločin (in si vse to izmislil ter se grdo lagal)“.
(Dalje prihodnjič.)
Ir
Zdravnik Dr. Sedlaček
ordinira
začasno v Ljutomeru, Stari trg št. 29
ima pri tem najboljši namen, da ga opozori na slabo in napelje na dobro.
Orliške odseke In dekliške zveze še
enkrat opozarjamo na igro »Zmaga najsv. Zakramenta“, ki se tiska v tiskarni Panoniji v G. Radgoni, da si jo pravočasno naroče; vsaj po šest izvodov, ker na manjša naročila se ne bo mogoče ozirati.
Za društvo „Slomšek" marlb. bogo-•slovcev so nabrali svatje na primiciji č. g. I. Granfola pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah 1922 kron. Bog stotero povrni!
Akademiki, bogoslovci, sedmo in osmošolci pridite na goro Oljko v Savinjski dolini, kjer se vrši 28.—30. avg. pod najspretnejšim vodstvom socialni tečaj. Vsak lahko prosi z legitimacijo od svojega zavoda za polovično karto do Celja in nazaj pri obratn. ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani. Javite se takoj č. g. Marku Kranjcu v Celje! Za prehrano je poskrbljeno.
Borza v Ljubljani. Sporočajo nam, da se v kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute. Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan od 16.—18. ure.
Kralj Aleksander je naslovil 15. t. m. iz Ljubljane na jugoslovansko sokolstvo manifest, v katerem se povdarja, da se bo „na temelju edinstva ir, sokolstva razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil. „Manifest se je prebral na sokolskem telovadišču ob javni telovadbi v torek 15. t. m. med navdušenimi vzkliki: „Živel naš kralj Aleksander! Živel kralj Sokolov! Na zdar Sokol kralj!“ („Slov. Narod“ 17. avgusta). V sredo dopoldne se je kralj s kraljico odpeljal v Marijine Lažni. („Slovenec“ od 17. avg.)
Bogoslovci oproščeni vojaške službe. Minister vojne in mornarice izda odredbo, s katero se bogoslovci vseh veroizpovedanj oproščajo aid obvezne vojaške službe. Ta odredba je bila izdana na intervencijo katoliških škofov, kj so pri vojnem ministru nedavno prosili za oprostitev katoliških bogoslovcev. Vojni minister je oprostitev razširil na bogoslovce vseh veroizpovedanj.
Vseh poslancev v naši državi bo po novem volivnem zakonu 303. Kakor že navedeno, jih odpade na Slovenijo 26. Na Hrvatsko jih odpade 68. Mesto Zagreb voli dva poslanca. Ravnotoliko tudi Belgrad.
Cene danes in pred enim letom: „Jugoslovanski Lloyd“ navaja sledeče cene najnujnejših življenskih potrebščin v Zagrebu lani in letos: Govedina lani 24—28 kron, letos 70—80 kron, svinjsko meso 24—28 (100—120) kron, slanina 40—46 (120—140) kron, moka 15—20 (20—30) kron, mleko 6—8 (15—16 kron in drva 1200—1300 (2500—3000) kron za klaftro. Približno iste cene veljajo tudi za naše kraje. A koliko so se zvišale plače?	,
VSesokolskega sprevoda v Ljubljani se je glasom „Jugoslavije“ udeležilo devet glasbenih kapel, 11 fanfar. 7767 Sokolov in Sokolić, med njimi 4317 jugoslovanskih, 106 Rusov (Wranglovcev), 7 Francozov, 9 Alžircev, 9 Belgijcev, 12 Romunov, 8 Poljakov in 42 češkoslovaških vojnikov. — Število gledalcev pri zaključnem telovadnem nastopu ceni „Jutro“ na
50.000.	— Zastav po istem viru okoli 100. — Primerjaj s tem številke pri orlovskem sprevodu in telovadbi v Brnu, — Od čisto hrvatskih sokolskih društev je bila glasom „Jutra“ na ljubljanskem zletu navzočih: bjelovarsko, osješko, splitsko, šibeniško in zagrebško. Tudi „Jugoslavija“ opozarja na to, da Hrvatov z malimi izjemami ni bilo na zletu.
Dopisi.
Dekliška zveza v Gornji Radgoni obhaja na praznik Male gospojnice dne 8. septembra slovesnost posvetitve najsv. Srcu Jezusovemu. S cerkveno svečanostjo bo združena slavnostna akademija v posojilnični dvorani. Cerkveni govor bo imel priljubljeni mladinski organizator g. župnik Gomilšek. Na prireditev opozarjamo dekleta Št. Peterske župnije, posebno tiste, ki doslej še niso v Dekliški zvezi, potem dekleta sosednih župnij in cele ljutomerske dekanije.
Sv. birma v ljutomerski dekaniji. Koncem tega meseca t. j, prihodnji teden, bo delil v ljutomerski dekaniji premil, g. dr. Andrej Karlin, tit. škof sv. birmo v sledečem redu: v pondeljek, dne 28. avg. v Ljutomeru, v torek pri Sv. Križu, v sredo pri Sv. Juriju ob Šč. in v četrtek pri Sv. Petru v G. Radgoni.
Gornja Radgona. (Razne vesti.) Razočaranje. Ljudje, ki mnogo potujejo na okrog ter so bili ijapr. na sokolskem zletu se ne morejo začuditi dejstvu, da je cena mesu v Ljubljani od 36 K dalje, v Mariboru od 40—44 K — v Gornji Radgoni pa 60 K. Političnim demagogom se nudi široko polje, da se uveljavijo v delu za ljudstvo in, njegove interese. Proč z oderuštvom! — Zanimivo. Iz Gornje Radgone je Šlo na vsesokolski zlet nekaj nad 30 udeležnikov, od katerih je nastopila samo ena dama, po drugih poročilih pa še en gospod. Nas sicer prav nič ne briga, kdo in na kakšne stroške se kam vozi, ali interesantno je vendar, kako kritiko je vzbudilo tako „nastopanje“. Inicijativa za to le kronologično opazko je prišla iz vrst onega Sokolstva, ki se zaveda, da ni le za parado in štafažo. V tem tiči malo dobrega nauka za društva sploh. — Naše ceste in ulice. Pred kratkim je izšla od občinskega urada okrožnica, da se kokoši in petelini ne smejo več sprehajati po ulici. Cisto prav. Ali utemeljevanje je smešno. Kokoš kakor znano ne ponesnaži ceste tako kakor napr. konj in zato bi bilo vmestneje namesto „kurje obznane“ izdati nalog, da se ceste in nasadi redno čistijo. Menda premore občina toliko, da bi plačala enega reditelja za ceste in ulice. Olepševalno društvo lahko udejstvi svoj program. — Wranglovci. Tisti, ki so si svojčas brusili jezike nad pisavo M. Straže glede Wranglovcev imajo priložnost, da preštudirajo najnovejše narodno obrambno delo tega elementa, ko so naskočili hišo z orožjem in z brutalno silo pokazali svoj patriotizem. Gospodine Petroviču, načinite prijavu preko dičnih Wranglovaca! O dogodku sledi poročilo na drugem mestu. Tu bodi le pribito, da je posledica neumnega zagovarjanja zločina le zločin. Tako opravlja vojak, ki je ustrelil J. Kocbeka svojo službo dalje, drugim daje to pogum in v kratkem pričakujemo novo nasilstvoS*
Radgona. V jeseni dobi naše mesto garnizijo oz. vojaštvo, kar pa ne vzbuja pri Radgončanih posebnega veselja; kajti vojaštvo bo draginjo še pomnožilo. Cene v N. Avstriji so neverjetno poskočile. Kljub visokem kurzu dinarja (1 Din = 870 n.-a. kron) so cene za razno manufakturno blago in drugo mnogo večje od jugoslovanskih. Življenje v gostilnah je primeroma (za posestnike tuje valute) poceni, v ostalem pa postaja obupno, vendar pa imamo skoro vsako nedeljo velikopotezno veselico, da v rajanju in od naše vlade osovraženem alkoholu pozabimo našo bedo in siromaštvo. Trezni Nemci gledajo rešitev v priklopitvi k Avstriji ter se navzlic demagoškim huj-karijam nacijonalnih šovinistov ogrevajo za priklopitev k Jugoslaviji v slučaju, da se ostali del priključi Nemčiji. — Slovenski dinarji so našim Nemcem dobrodošli. Več drugič.
Iz Ljutomera. Kako dolgo še tako? Za danes samo dva slučaja. V Rinčetovi grabi ima znani kmetski bogataš obširno vinogradno posestvo. Pri tem posestvu je majhna njiva, kot deputatno zemljišče brezplačno, ker mu itak dela za nižjo plačo kot drugi delavci in mu je že s tem plačal najemnino. A ta človekoljub je zahteval, da mu je moral viničar polovico vinograda obdelati brezplačno, kot odškodnino za njivo za delo v drugi polovici pa bi mu delavce plačal. Toda ta prijatelj delavstva ni plačal viničarju niti pare za delo, odvzel mu vso krmo, ki jo je viničar spravil iz vinograda — brezplačno seveda — koruzinje iz njive, za katero mu je viničar plačal najemnino z delom, mu s silo vzel razne predmete, ki so bili izključna last viničarja in ga je končno za nagrado še oklofutal. — Drug slučaj. V Radomerščaku ima neka gospa iz
Maribora vinograd, katerega oskrbuje znan veleposestnik iz Murskega polja. Sadni pridelek vzame oskrbnik. Letos je pri spravljanju sadja padel viničar iz drevesa in se teško poškodoval, tako, da je za dalje časa nesposoben za vsako delo' Veleposestnik mu je sicer obljubil odškodnino' ker se je poškodoval pri njegovem delu, toda vkljub večkratnim prošnjam mu ni dal še ničesar. Viničar je moral, ker sam ni bil sposoben za delo, plačati si namestnika pri mlatitvi, kar ga je stalo do danes že skoraj en tisoč kron. — Zabeležili smo tukaj danes samo suha dejstva, da svet spozna, kake dobrote uživa ubogi delavec od svojih izžemalcev. — Takih slučajev je mnogo, pravice pa ubogi delavec ne najde, naj se obrne kamorkoli. — Namenoma smo za danes zamolčali imena teh magnatov, ki jim je Bog — denar, toda če ne popravijo storjenih krivic, jih bomo razkrinkali pred vsem svetom v vsej njih nagoti. Tudi ubogi delavec je človek in je ž njim ravnati po človeško, To naj si zapomnijo vsi, ki imajo podobne grehe na vesti.
Cezanjevci. Nesreča. Cerkovnik F. Makoter je bil z večjo družbo vaščanov v Kšela-Kosijevih goricah v Razkriškem vrhu pri Štrigovi. Vrnivši se proti domu^ se vsede na voz posestnika Gorjaka, da bi držal vajeti. Konji so postali nemirni ter dirjajo z nezavrtim vozom v klanec navzdol. Makoter ni imel več moči zadržati vdivjane konje, pade pod voz, ki ga vleče za seboj. Z zlomljenim oprsjem in razbito glavo ga najdejo tovariši mrtvega v prahu ležečega. Pokopan je bil v soboto 19. t. m. v Štrigovi. Rajni je bil zvest in zanesljiv cerkovnik naše podružnice ter zapušča vdovo z 3 nepreskrbljenimi otroci. Naj mu bo zemljica iahka! — Na enak način je nekaj tednov prej končala soproga posestnika Fr. Herica v Branoslavcih. Vračajoč se proti domu se splašijo konji, žena pade z voza na glavo tako nesrečno da je izdihnila v hudih bolečinah že drugi dan svojo blago dušo. Naj v miru počiva!
Ljutomer. Tukaj imamo pasjo kontumaco, a psi dirjajo po trgu brez nagobčnikov. Prosimo v tem oziru več pozornosti. Drugič sledé imena malomarnih gospodarjev.
Ljutomer. „Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru“ naznanja svojim članom, da ima v nedeljo dne 27. avg. 1922 svoj redni občni zbor v prostorih g. Vaupotič v Ljutomeru. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. Ako ob navedeni uri zbor ni sklepčen, se vrši ob pol 11. uri vsakem številu navzočih članov (§ 14 dr. pravil). Dnevni red : 1. Poročilo načelstva,
2.	čitanje zadnjega zapisnika (obč. zbora),
3.	poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Opozarjamo, da člani plačajo letno članarino pri blagajniku g. Fr. Seršenu ali pa na napovedanem obč. zboru. Kdor še nima društvene legitimacije s pravilami, jih dobi pri blagajniku * ali pa pri t. č. tajniku Horvat-u v Ljutomeru. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Kapela. Šolarski koncert, ki ga je proizvedel podpisani s 33 otroki v nedeljo dne 13. avg. ob 5. uri popoldne v dvorani g. Rosenbergerja, je navzlic precej slabem obisku še dobro izpadel. Od čistega dohodka 1440 K pripade polovica (720 K) otroški bolnici v Mariboru, druga polovica pa je namenjena tukajšnji ubogi šolski deci. Podpisani mora tudi izreči zahvalo g. članom krajnega šolskega sveta, ki so po koncertu otroke okrepili z jedili. — Kvirin Pertl, naduč.
Mala Nedelja. Društveni dom tukajšnjega Tamburaško-pevskega društva je že v toliko dograjen, da se vrši prva velika zabavna prireditev v nedeljo 3. septembra ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. Na vsporedu je petje, tamburanje, dve zanimivi veseeloigri, bogat srečolov, plesišče, šaljiva pošta. Pridite!
Mala Nedelja. V nedeljo, dne 3. septembra pridite vsi v Društveni dom k Mali Nedelji. Velika ljudsku veselica Tambura-škega pevskega društva „Slavija“. Gledališčne igre, bogat srečolov, plesišče itd. Začetek ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. Na svidenje!
Murska Sobota. „Orel“ v Murski Soboti priredi dne 3. septembra 1922 s sedelovanjem Prekmurskepa in Ljutomerskega Orlovskega okrožja velik mladeniški tabor združen z javno telovadbo. Spored:
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
Inter, telefon št. 2
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše
Račun ček. urada št. 12.726
Dne 2. septembra: Ob 8. uri zvečer miro-zov Ljutomarske Orlovske godbe z bakljado. Dne 3. septembra predpoldne: Ob 5. uri budnica. O 9. uri sprejem gostov. Ob 'l2\0. uri služba božja. Ob V2II. uri mladeniški tabor na prostoru pred kat. cerkvijo in zaprisega članov Orlovskega odseka v Murski Soboti. Ob V2I2. uri obhod po m stu. Ob 12. uri skupni obed. Popoldne v Sapari-jevem parku: Ob 1. uri skupna skušnja telovadcev. Ob 3. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po javni telovadbi prosta zabava združena s srečolovom, šaljivo pošto konfeti itd. Za okrepčila bo v obilni meri preskrbljeno. Prvovrstno pr;, ko ljutomersko vino. Sodelujejo Orlov? ' godba iz Ljutomera, pevski zbori iz Gornje Radgone, Križevci in Sv. Jurij ob Šč., tamburaški zbor iz Gornje Radgone itd. Vstopnina : za osebo sedeži 5 Din, stojišča 2 Din. Orli in Orlice in naraščaj v kroju vstopnine prosto. K obilni udeležbi vabi odbor.
V	slučaju slabega vremena se vrši popoldanska prireditev v hotelu Dobrai. Bog živi!
Slatina Radiaci. V nedeljo, dne 27. avgusta priredi nam že znani dijaški orkester iz Maribora ponovno koncert pri g. Rosen-bergerju. Da bo mogoče koncertu prisostvovati tudi publiki iz oddaljenih krajev, se bo koncert vršil popoldne in zvečer. Občinstvo iz Ljutomeru ima lepo zvezo s popoldanskim in večernim vlakom. Pričakuje se številnejši obisk, kakor pri prejšnjih prireditvah. Vstopnina za osebo znaša le 5 Din. Cenj. občinstvo se uljudno vabi, da prisostvuje koncertu naših nadebudnih dijakov, ki so ponovno dokazali, kaj znajo. Pridite polnoštevilno, da z lepim obiskom date našim mladim umetnikom priznanje in pogum za bodoče delo!
Pošta v Dol. Lendavi. Pišejo nam :
V	torek, dne 15. t. m. popoldne je bila pošta v Dol. Lendavi popolnama prazna, torej brez uradnika ali kakega uslužbenca. Vprašamo zato merodajne oblasti, ali je to dopustno? — Lendovčan. *
Roko rr asnem v duhu iz hvaležnosti, kdorkoli je napisal zelo akiuelni uvodnik v 33. št. „Murske Straže“ pod zaglavjem „V pasjih dnevih“. Po vsebini iz realnega življenja današnje dobe, po zdravih mislih in pametnih nasvetih se odlikuje ta uvodnik od vseh člankov, kar so jih v tem duhu prinesli naši listi. Le v tem duhu naprej, da bo enkrat konec polit, komedij antstvu, in bedastim utopijam v našem narodu! Članek je brezuvetno velikega pomena za konsolidacijo naše države. Ker je „M. S.“ močno razširjena, bodo te jedrnate besede sigurno tudi mnogo zalegle.	Somišljenik.
G o s po d a r g t v o
Cene živine v Zagrebu. Voli najboljše vrste 38 do 42 kron za 1 kg žive teže, voli prve vrste 32 do 34, druge vrste 22 do 28, tretje vrste pa 14 do 18 kron. — Teleta prve vrste 40 do 43 kron druge vrste 20 do 24, tretje vrste 14 do 16 kron. — Svinje prve vrste 87 do 98 kron, druge vrste 85 rio 87, tretje vrste 76 do 80 kron.
Živinski seje? v Mariboru. Zadnji sejem v Mariboru je žp ’ ul posledice suše: mnogo živine, malo ’ ^ cene ne navzgor, preje navzdol napram zadnjemu sejmu. Da ni' bilo to pot nekaj vnanjih izvozničarjev, ki só pokupili boljšo živino, bi bile šle cene še bolj navzdol. Torej že sedaj tako pomanjkanje krme, kaj šele bo. Cene so bile sledeče za 1 kg žive teže: Debeli voli 35 do 40 K, poldebeli 30 do 34 K,
plemenski 30 K, biki za klanje 20 do 38 K, klavne krave 27 do 31 K, plemenske krave 20 do 24 K, krave za klobasarje 13 do 17 kron, molzne in breje krave 21 do 24 K, mlada ži-mlada živina 24 do 30 K, teleta 32 do 38 kron. Zanimivo je, da so cene za krave klobasarice padle tako daleč nazaj, kot so bile 14. marca in da so padle tudi za breje in molzne krave pod ceno predzadnjih sejmov. Vkljub temu gre cena mesu navzgor.
Žitne cene v Zagrebu. Dne 16. t. m. je veljalo v Zagrebu: Nova pšenica 1900 do 1940 kron za 100 kg, koruza 1460 do 1500, rž 1500, ječmen 1600, oves 1400 do 1440, moka št. 0 pa 28 do 28 in pol krone za 1 kg.
u
Pravo originalno
Erenyi
„DIANA
francosko vinsko žganje
se dobiva o oseh lekarnah, drogerijah In trgovinah.
Mala steklenica.................K	18
Srednja „ ....... K 50
Velika „........................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust. Zahtevajte cenik I
Oblastveno zavarovano!)
Banka v provinci išče knjigovodjo, korespondentinjo in praktikanta za takojšnji nastop. Ponudbe pod „Banka“ na upravništvo lista.
Lep vinograd»
ki meri sedem oralov z dvema poslopjema eno uro od Ljutomera se z celo bratvo vred
takoj proda.
Cena se izve pri lastniku Francu Bec, Ilovec pošta Sv. Nikolaj pri Ormožu.
Proda se posestvo
meri 9 realov zemljišča, obstoji iz gozda, sado-nosnika in nekaj vinograda. Poslopje je v dobrem stanu. Cena se izve pri posestniku v Lastomercih štev. 5 pri Gornji Radgoni.
Ose poljske pridelke
■ seno in slamo
.kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
Gospodarska zadruga v G. Radgoni.
Posestvo na prodal.
Obstoječe iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja z živim in mrtvim inventarjem vred, nadalje vinogradi, njive, sadonosnik in gozd. Posestvo se nahaja 3 km. blizu Ljutomera in meri okrog 7 oralov 'zemlje ter je pripravno za obdelavo posestnika ali za viničarijo. Naslov in cena v upravništvu M. Straže.
Ai Alf Mil ifl na pare, z železni WWW Milili transmisiji, hiša z gospodarskim poslopjem in 3 orale zemlje
se proda
in dalje :
En umetni mlin
z vso mlinsko opravo, ter posestvom vred z. 6 orali zemlje. Mlin na dobri vodi, ter 2 min. od farne cerkve in okrajne ceste: Poslopja so vse zidana v dobrem stanju in na novo krita. Vprašati je pri Alojz-u Bedo. v Središču ob Dravi.
Pristopajte h lugoslovansfeiMatici!
Imam na prodaj
85 hi. pristnega Ljutomerskega vina (jeruzalem)
liter 16 K.
Vprašanje na upravo tega lista.
Diamalt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard DuSanec.
Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Seno, slamo, drva,
premog,;
caHio in druge deželne udUJu pridelke kupuje in
prodaja
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova c. 57
Telefon štev. 88.
Medič, Rakove S Zanki
d. z o. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon štev. 64.
"S* POBBUZMCa MARIBOR
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor1 tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„iMr
Lak za pode. Emajlni lak. Linoleum lak za pode. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
Hlobulie za birmance!
prodaja najceneje
Mob Postružnik
klobučar
Sv. Jurij ob Šč.
Pozni» kolesarji!
Ravnokar dospela nova moška in ženska dvokolesa znamke Puch, Styria, in Piirrkopp
dokler ta zaloga traja, stane kompleten komad ISOO Din=6000 H -1
Imam vedno v zalogi plašče (Mänteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine.
Benjamin Dibelčar in drug.
meh. delavnica v Gornji Radgoni
neom. z.
Hranilnica in Posojilnica v Radincih rzadrt
deluje z uspehom ob meii!