LETO XLV, ŠT. 47 PTUJ, 26. NOVEMBER 1992 CENA 50 TOLARJEV f£0NIKOVA AKCIJA Naredimo to deželo znam čisto v številnih pesmih opevamo lepote naše domovine Slovenije. Tudi tujci, ki nas obiskujejo, imajo polna usta pohvalnih besed. Navidezno je naša država res deviško čista, ko pa pogledamo v nje- na nedrja, se zgrozimo. Na tisoče divjih odlagališč v Sloveniji in na stotine v ptujski občini. Nič več bistrih potočkov, nič več brez- skrbnega pitja vode iz zemeljskih globin. Vse smo zasvinjali in za- strupili. STRAN 7 Ptuj prvi med turističnimi kraji Turistična zveza Slovenije je te dni končala tekmovanje slo- venskih krajev na področju tu- rizma, urejenosti okolja in go- stoljubja pod geslom Moja dežela urejena in čista. Ptuj je letos ponovno slavil: v katego- riji turistični kraji B je osvojil prvo mesto. Priznanje bodo Ptujčani prejeli na zaključni pri- i;tvi, ki bo 10. decembra in jo , slovenska televizija nepo- sredno prenašala. Prizadevanja Ptujčanov za le- po in urejeno mesto, ki ga bodo imeli radi turisti in njegovi pre- bivalci, so že rodila sadove. Priznanje je še toliko bolj dra- goceno, ker so ga izrekli turi- stični strokovnjaki. ''Hej, boš kaj menjal.,," Vsi vemo, da tudi v Ptuju že vse leto ne gre brez tega. Zadnje čase je tistih, ki stojijo pred bankami in vas pocukajo za rokav ter vam ponudijo odkup deviz, vedno več. Je to organizirana skupina, povezana z jugom, ali so zgolj ljudje, ki svojo stisko rešujejo na tak način? STRAN 6 « VOLITVE 1992 Predsedniški kandidati _STRAN 21 < Kandidati za poslance državnega sveta_ '_STRAN 21 < Kandidati za poslance državnega zbora_ STRANI 22-26 < Dobrote ostajajo Ptuju! četrta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 16. do 19. aprila 1993. leta, v tednu po veliki noči. Na skupni se- ji programskega in organizacijskega odbora 17. novem- bra v Mariboru so tudi sklenili, da bo ta državna priredi- tev tudi v bodoče v Ptuju. Letos so uspeli uvesti nekate- re novosti: izdali so katalog o razstavljenih proizvodih, orga- nizirali prodajo, še vedno pa država ni sprejela ustrezne za- konodaje, ki bi omogočala pro- dajo v domačem okolju, na kmetiji. Zato si bosta program- ski in organizacijski odbor pri- zadevala, da bi te aktivnosti na- daljevali. Najboljši so letos na- grade prejeli v Ptuju in tako bo tudi v bodoče. Posneli so poučno propagandno kaseto, ki jo imajo že vsi centri za po- speševanje kmetijstva in jo upo- rabljajo za izobraževanje kmečkih gospodinj. Kot je po- vedal občinski minister za kme- tijstvo Franc Bczjak, bodo ka- seto o Dobrotah slovenskih kemtij izdelali ^še za vse višje in visoke šole aggronomske in živilske smeri. Programski svet bo že v krat- kem objavil kriterije in pogoje za sodelovanje na četrti razstavi ter za ocenjevanje kmečkih do- brot. Franc Bezjak pa je kot predsednik letošnjega odbora odgovoren, da pripravi vse po- trebno za imenovanje novega. V Mariboru so se tudi dogovorili, da bi na republiški ravni morali več narediti za promocijo te že tradicionalne prireditve v tujini. Razstava Dobrote slovenskih kmetij bo tudi v prihodnjem letu v jedilnici Minoritskega samo- stana. MG SLOVANSKA BISTRICA - NADALJEVANJE PROJEKTA POHORJE, SKUPNI ŽIMJENJSKI PROSTOR Odločitev je v vaših rokah Dva tedna sta minila od promocije projekta Pohorje, skupni Življenjski prostor, ki so ga predstavili v bistriškem domu kultu- re. Jutri zvečer se bodo sestali v prostorih osnovne šole Šmar- tno na Pohorju krajani in predstavniki Kmetijskega zavoda Maribor ter nepogrešljivi zgodovinar prof. dr. Jože Koropec, ki pri tem projektu sodeluje že od vsega začetka. Bistriški župan Ivan Pučnik je na promociji govoril o slabem odnosu do podeželja v minuhh desetletjih in poudaril, da ljudje niso več pripravljeni živeti v si- cer lepem okolju, vendar v slab- ših materialnih razmerah. 2elijo ga spreminjati, narediti prijazne- ga in spoznavati drug drugega. Vse pa bo potrebno narediti, da bo ostalo naše podeželje še na- prej poseljeno. Teja Ozimič iz Kmetijskega zavoda Maribor je ob tem še omenila, da ni prav, ker smo zadnja desetletja dopustili raz- kroj podeželja in s tem menda na kdo ve čigavo željo hoteli, da kmet kot socialna kategorija s podeželja izgine. Posledica te- ga so danes zapuščene številne nekoč mogočne kmetije na Po- horju, ki čakajo na pridne roke, da zemljo ponovno obdelajo in kmetije obudijo k življenju._ Cilj celotnega projekta je pro- svetljiteljske narave, ljudem pa želijo s temi spoznavnimi večeri, ki bodo vsaka dva tedna v drugem pohorskem kraju vedno ob 17. uri ponovno vrniti zaupanje vase in iskanje svojih korenin. Pri tem jim bo seveda izdatno pomagal zgodo- vinar dr. Jože Koropec, ki se je v nadvse simpatični luči predstavil že ob sami promociji projekta. Te- ma jutrišnjega večera so krstne, poročne in mrliške knjige ter po- vezava sedanjosti s preteklostjo. Vida Topolovec PLAKATI VABIJO ... Foto J. Bračič V prilogi današnjega Tednika pišemo o volitvah: predstavljamo vam ljudi, med katerimi bomo izbirali prihodnjo nedeljo, stranke in njihove programe. Kan- didate smo vam želeli predstaviti tudi s fotografijami, vendar smo imeli do zadnjega trenutka težave pri nji- hovem iskanju. Naj se vam opravičimo, če vas bo na- mesto kakšne podobe 'gledal'prazen okvirček; do zad- njega trenutka smo namreč čakali, da bi dobili vse kandidate, in v trenutku, ko nesemo časopis v tiskarno, še zmeraj ne vemo, ali nas bo kakšna fotografija 'srečala' na poti. Urednik 2 — DOMA IN PO SVETU 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK DR, BOŽIDAR VOUČ OBISKAL^P^^ Bodočnost je v kakovosti BODO PTUJCANI MORALI OTROŠKI ODDELEK L REDIH BREZ POMOČI REPUBLIKE? • S PRIVATI- ZACIJO V ZDRAVSTVU NADALJEVALI • PRI PRO- STOVOLJNEM ZAVAROVANJU ODLOGA NE BO V organizaciji Zelenih Ptuja je prejšnji petek republiški minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč obiskal ptujsko bolnišnico. Sezna- nil se je s trenutnimi razmerami in načrti, govoril pa je tudi o privati- zaciji v zdravstvu in prostovol- jnem zdravstvenem zavarovanju. 120 MILIJONOV TOLARJEV ZA NAKLP OPREME Finančno stanje bolnišnice se je izboljšalo, tako da svoje obvezno- sti sproti plačuje, nima dolgov, največji problem pa je oprema. Direktor bolnišnice dr. Lojze Ar- ko je ministra seznanil, da se po- govarjajo z zavarovalnico o naje- mu kredita za nakup najnujnejše opreme. Potrebujejo 120 milijo- nov tolarjev, ministrstvu pa so že poslali dopis, v katerem jih prosi- jo za strokovno potrditev nakupa. Minister jim je svetoval previd- nost in priporočil utemeljen na- kup, saj mora biti vsak aparat tako "zaposlen", da se bo amortiziral v štirih letih. Tudi glede bodočih širitev na nekaterih področjih dejavnosti, kot so kirurgija, interna medicina, otorinolaringologija in čeljustna kirurgija je bil skeptičen. Zavaro- valnica bo tista, ki bo odločila o obsegu storitev, saj bodo z njo podpisali pogodbo. Ze danes pa je znano, da obsega storitev ne bo mogoče širiti v nedogled. Popol- noma proste roke pa ima bolnišni- ca pri tistih storitvah, ki so zajete v prostovoljnem zdravstvenem za- varovarovanju, in tistih, ki jih občani sami plačujejo. Minister Voljč naj bi v petek tu- di obljubil polovico potrebnih sredstev za ureditev otroškega od- delka. Po prvih ocenah naj bi gradbena dela brez opreme stala štirideset milijonov tolarjev in dvajset naj bi jih torej zagotovila republika. Žal takšnega zagotovila niso dobili. Minister ni obljubil ničesar, dejal je le, da se bodo o tem pogovorili po volitvah. Ob tem bi veljalo poudariti, da se bo- do morali Ptujčani kot že toliko- krat doslej sami organizirati in z lastnim denarjem urediti omenjeni oddelek. To, da je republika usta- noviteljica bolnišnice, še nič ne pomeni. Morda pa si bodo morali Ptujčani vzeti zgled po Mariboru, ki ne glede na republiško ustano- vi teljstvo sam skrbi za razvoj svo- je bolnišnice. Minister Voljč je tu- di povedal, da je ptujska bolnišni- ca za razliko od drugih v "nezavi- dljivem" položaju tudi zato, ker sta v njeni neposredni bližini dve veliki, v Mariboru in Murski So- boti. Poudaril je tudi, da je bo- dočnost bolnišnice v kakovosti njenih storitev. PRIVATIZACIJA SE BO NADALJEVALA Republiški minister za zdrav- stvo dr. Božidar Voljč je v pogo- voru s ptujskimi zdravstvenimi delavci med drugim povedal, da je zdravstvo trenutno edina dejav- nost, kjer se izvaja privatizacija. Pri ministrstvu so imenovali po- sebno komisijo, ki spremlja delo na tem področju in sproti zapisuje vse težave. Od privatizacije ne bo- mo odstopili. Največ je bo v osnovnem zdravstvenem varstvu, v bolnišnicah pa je vsaj še nekaj časa ne bo. Dr. Voljč je še pove- dal, da se boji, da so bila pričako- vanja zdravnikov, ki so se odločili za zasebno prakso, prevelika. Ne- kaj se jih že zanima, da bi ambu- lante zaprli in se ponovno zaposli- li v državnem zdravstvu. NERAZUMEVANJE PROSTOVOLJNEGA ZAVAROVANJA?_ Minister Voljč je, ko je govoril o uresničevanju prostovoljnega zdrav- stvenega zavarovanja, med drugim povedal, da gre pri tem za nerazu- mevanje. Odloga v nobenem prime- ru ne bo, saj je bilo do sedaj zakoni- to sklenjenih že več deset tisoč po- godb o prostovoljnem zavarovanju. Ne razume tudi gneva upokojencev, saj gre za populacijo z največ kro- ničnimi bolc/.nimi in ljudi, ki hodijo največ k zdravniku. Zanje je prosto- voljno zavarovanje cenejše od zdajšnje participacije. Poleg tega se bodo lahko upokojenci zavarovali pod ugodnimi pogoji. V ministrstvu za zdravstvo se celo bojijo, da bo z uvedbo prostovoljnega zavarovanja priliv v zdravstvenih ambulantah ce- lo večji kot doslej in bodo zavaro- valnice morali ceno premij povečati. Zaposleni v ptujski bolnišnici so ministru Voljču postavili več vprašanj v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Zani- malo pa jih je tudi, kdo postavlja ce- no zdravstvenih storitev. Odgovor je bil, da je to vprašanje zdravniške zbornice in zavarovalnice. Vse je odvisno od dogovora. V ministrstvu si prizadevajo za realne cene. Ko jih bo zdravstvo doseglo, bodo vse in- vesticije na njegovih ramenih in države več ne bodo zanimale. Znižanje prispevne stopnje za zdravstvo ne bo ogrozilo njegovega poslovanja. Vlada je tudi sklenila, da bi se pri zavarovalnici ustanovil rezervni sklad za pomoč osebam, ki se ne bo- do mogle prostovoljno zavarovati. Glede obveznega zdravstvenega za- varovanja oseb brez prejemkov, za katere naj bi denar zagotovili v občinskem proračunu, je povedal, da je to vprašanje finančnega mini- strstva, ne pa zdravstvenega. Občin- ska ministrica za zdravstvo Silva Čerček je povedala, da bi v Ptuju za te namene potrebovali 8,5 milijona tolarjev, pa jih v občinskem pro- računu ni. MG V Gumarni povečujejo izvoz v ptujski Gumarni povečujejo izvoz — trenutno v tujino pro- dajo 22 odstotkov proizvodnje. V devetih mesecih letos so ra- zličnim firmam v Nemčiji prodali za 544 tisoč ameriških dolar- jev gumijastega gradbenega orodja. Proizvodnjo so v tem ob- dobju povečali za štiri odstotke, kar je bistveno manj, kot so načrtovali. Ocenjujejo, da bodo letos izdelali toliko kot v prejšnjem letu. Zaradi izgube jugoslovanskega tržišča, ki se po- sredno kaže tudi v zmanjšanju povpraševanja na slovenskem trgu, delajo letos le s polovičnimi zmogljivostmi. Direktorica Saša Štros je pove- dala, da proizvodni program sicer obnavljajo, da pa ostajajo "zvesti" avtomobilski industriji, za katero izdelujejo različne izdelke. Vse bolj se usmerjajo k Cimosu in Re- vozu, za bivšega največjega kupca Tovarno avtomobilov Maribor pa trenutno proizvajajo zelo malo. V prihodnjem letu načrtujejo, da bo- do proizvodnjo povečali tako, da bi bile proizvodne zmogljivosti zasedene med 70 in 80 odstotki. V Savi Kranj, katere sestavni del je ptujska Gumama, razmišlja- jo o možnostih razširitve proiz- vodnje farmacevtskih izdelkov. V Ptuju, kjer je pri tem delu zaposle- nih deset ljudi, po njihovem nima- jo primernih prostorov oziroma so zdajšnji premali. Zato naj bi to proizvodnjo preselili na laanjsko lokacijo, kjer teh problemov nima- jo. Delavci so zaradi tega za- skrbljeni, saj bi s tem prenosom nekateri izgubili delo. Saša Štros ocenjuje, da do tega ne bo prišlo oziroma da bodo po morebitni preselitvi farmacevtskega dela v Kranj v Ptuju zagotovo dobili na- domestni program. Ne glede na to pa bodo število delavcev v režiji morali zmanjšati; sedaj je vseh za- poslenih 152. MG Novo vodstvo DKIT Kronika Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Ptuj se piše od leta 1978. Društvo je si- cer delovalo že prej, vendar je prenehalo delati in tako so ga ponovno ustanovili leta 1978. Že po tradiciji se člani društva sestajajo vsako leto ob martinovanju. Kot je za kmeto- valce martinovo konec kmetij- ske sezone in obračun letine, ta- ko je za kmetijske inženirje in tehnike ta praznik priložnost za oceno enoletnega dela. Na le- tošnjem občnem zboru pa so ocenili delo v štirinajstletnem obdobju. Ob ponovni ustanovit- vi društva je namreč postal nje- gov predsednik dipl. ing. Franc Vraber, a se je letos poslovil od predsedniške funkcije. Delo društva je bilo v tem obdobju zelo uspešno in Franc Vraber ga je predstavil v izčrpnem po- ročilu. Od 155 članov ob usta- novitvi je njihovo število do da- nes naraslo na okoli 300. Veliko pozornost vodstvo društva po- svečalo izobraževanju članov. Organizirali so številne strokov- ne ekskurzije po domovini in tujini, saj je tudi za kmetijskega strokovnjaka pomembna izmen- java izkušenj. Društvo je v vsem obdobju uspešno in ustvarjalno sodelovalo s kmetij- skimi organizacijami. Novi predsednik društva je postal ing. Franc Ranil Novo vodstvo sicer še ni izdelalo po- drobnega programa dela, bo pa društvo po predsednikovih be- sedah v glavnem nadaljevalo zastavljeno obliko dela. Na pr- vem mestu bo torej izobraže- vanje v obliki seminarjev in ek- skurzij. Med 300 člani je okoli 50 takih, ki so že ali še bodo gospodarji na kmetijah. Tem bo društvo posvetilo še posebno pozornost in strokovno pomoč. Društvo želi sodelovati v krei- ranju kmetijske politike v ob- čini in državi s poudarkom, da ni politična, temveč stanovsko strokovna organizacija. JB Novi predsednik DKIT Ptuj ing. Franc Ranfl GLiNiCA--«LKE^^ TUJCA Bo kdo zaustavil sramotno razprodajo znanja in tehnologije? člani sindikata in strokovnjaki v Clinici so že avgusta letos vodstvu Taiuma, katerega del je Gliniea, preimenovana v Sil- kem, zastavili vprašanje, zakaj je vrednost podjetja tako nizko ocenjena in zakaj bo tuja firma, ki bo dokapitali/Jrala podjetje, lahko z razpisanim vložkom 10 milijonov mark postala 76-od- stotni lastnik podjetja. Takrat so jim na seji delavskega sveta Talum, na kater<» vodilni delavci avtorici tega članka niso dovo- lili priti, odgovorili, da je to edina rešitev za nekdanjo glinico. Toda delavci z odgovorom niso bili zadovoljni in so na več zbo- rih oblikovali stališča ter jih sproti posredovali vodstvu Taiu- ma, Agenciji za prestrukturiranje gospodarstva, slovenski skup.ščini, nekaterim krogom v slovenski vladi in slovenski družbeni pravobranilki samoupravljanja. Zaposleni v Glinici enotno menijo, da sklenjena pogodba z avstrijskim podjetjem predstavlja sramotno dejanje razprodaje njihovega znanja in tehnologije. Upajo, da vse še ni izgubljeno. ZAHTEVE OKTOBRSKEGA ZBORA DELAVCEV Takrat je bil Talum še družbeno podjetje, čeprav so se v njem že dogajale divje privatizacije ali pa se je vsaj že pripravljal teren za njih. Delavci so se na zboru 8. ok- tobra organizirali in postavili zah- teve državnim organom, vodstvu Taiuma in tudi direktorju Glinice inženirju Jožeta Jerovšku. Od nje- ga je namreč vodstvo Taiuma zah- tevalo, naj podpiše pogodbo z av- strijsko firmo Zeoliti Wien in s tem tudi uspelo. Ker pa mora svo- je mnenje k prodaji podjetja dati tudi Agencija za prestrukturiranje, še posebej sedaj, ko je celoten Ta- lum postal državno podjetje, na srečo pogodba brez njihovega so- glasja še ne velja. Če bi obveljala, delavci in strokovnjaki ocenjujejo, da bi bila to najbolj sramotna raz- prodaja njihovega znanja, tehnolo- gije in dosedanjega dela. Takrat so delavci Glinice pooblastili svojega direktorja, naj zastopa tale sta- lišča: • Delavci ne dovolijo prodaje podjetja v obliki ustanovitve mešanega podjetja SILKEM, d. o. o., v večinski lasti SILKEM Hol- dinga Wien. • Delavci so prepričani, da ima njihovo podjetje vse možnosti za rentabilno poslovanje, saj se proizvodnja neprestano povečuje in dosegajo tudi odlično kakovost proizvoda, kljub temu da naprave stalno dograjujejo. Poleg tega pa večino proizvodnje izvažajo. KAJ PRAVIJO VODILNI TALUMA • 4 v '•' w Mjfin m •A-nv..........'i Na očitek, da je proizvodnja zeolitov v zadnjih treh mesecih v plusu za 5 odstotkov, odgo- varjajo, da to ni dovolj za sa- mostojen razvoj. Pravijo tudi, da jim je poglavitna proizvod- nja aluminija in ne zeolitov. Delavci zeolitov pa ugovarjajo, da gre za industrijo, kije mor- da perspektivnejša od alumini- ja. Vodilni Taiuma so v na- sprotju z zaposlenimi v Glinici prepričani, da drugih sredstev za modernizacijo — posebej v Sloveniji — ni mogoče dobiti in da izbrani avstrijski partner ne pristane na manjši lastnin- ski delež. Kar zeoliti že ustvar- jajo nekaj mesecev, pa je pora- bljeno za pokrivanje izgube v proizvodnji aluminija. • Delavci so zahtevali, da se ohrani sedanje število delovnih mest, ker obseg proizvodnje ne do- pušča nadaljnjega zmanjševanja. Hkrati podpirajo sedanjo vodilno strukturo v delovni enoti Gliniea. • Od vodstva Glinice zahteva- jo, da pri pristojnih državnih orga- nih doseže zaustavitev postopka prodaje podjetja pod sramotnimi pogoji. Zahtevajo kompetentno komisijo, ki naj ugotovi dejanski pomen podjetja. • Delavci so ogorčeni nad izredno nizko in nerealno ocenit- vijo njihovega podjetja, ki sploh ni zajela ocene tehnologij, poleg tega pa se cenitveno poročilo skri- va. • Zahtevajo, da se raziščejo okoliščine preregistracije Silkema v Zeoglin z namenom, da se ubeži vplivu države pri lastninski tran- sakciji. PODPIS POGODBE POD PRITISKI VODSTVA TALUMA ...............'.........,'/-:..,,,-,//,4,,,, Pod hudimi psihičnimi pritiski in grožnjo s stečajem podjetja, predvsem pa pod grožnjo prihaja- jočega podržavljanja in zakona o lastninjenju, ki so jih izražali prvi možje Taiuma, je direktor Glinice podpisal pogodbo z avstrijskim partnerjem. Strokovnjaki in delav- ci so se na to takoj odzvali z novi- mi zahtevami. Poglavitne zahteve strokovnih delavcev v začetku novembra so, da se razveljavi pogodba o ustano- vitvi mešane finne Silkem, d. o. o., ker je osnovna vrednost tovar- ne nerealno nizko ocenjena. Zah- tevajo tudi, da se vrednost tovarne ponovno oceni. Upošteva naj se, da proizvodnja zeolitov že pote- ka, prav tako tudi vodnega stekla in specialnih glinic in da imajo vse te proizvodnje zagotovljeno tržišče. Prav tako strokovni delavci zah- tevajo, da se Gliniea loči od Taiu- ma, v delitvini bilanci pa naj upoštevajo surovine, ki služijo za proizvodnjo vodnega setkla, zeoli- tov in specialnih glinic, prav tako prilive od prodaje teh proizvodov. Vse to naj ostane v DE Gliniea, ker se je ob zaustavitvi proizvod- nje metalurške glinice sprostilo večkot 10 milijonov nemški mark vezanih sredstev in se jih uporabi- lo v skupnem podjetju Talum. Do- kapitalizacija naj se izvede na osnovi nove ocenitve DE Glini- ce,ki naj upošteva, da proizvodnja poteka. STROKOVNJAKI MENIJO, DA DELEŽ TUJCA NE SME PRESEČI 49 ODSTOTKOV Zahteve so strokovnjaki iz glini- ce dopolnili še s predlogom. Za- gotavljajo, da je poslovni cilj — 60 tisoč ton zeolita letno — mo- goče zagotoviti tudi po drugi poti in ne samo po tej, ki jo predlaga direktor Danilo Toplek in jo ocen- jujejo kot sramotno. Prostestirajo proti njegovi različici poslovanja. Ta predvideva, da bo delalo samo 88 delavcev, v njihovi pa bi lahko ohranili delovna mesta za 114 de- lavcev. Prva različica naj bi pri- našala 7,3 milijone mark dobička, kar pomeni, da bi bil v tej višini zaradi večinskega lastniškega tuje- ga deleža tudi odliv iz Slovenije. Menijo, da je to previsoka cena za to, kar da tujec z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov mark. Predv- sem ne dobijo veliko, če upošteva- mo, da so tehnologijo proizvodnje in tržišča osvojili že sami brez tujčeve pomoči. In da zaradi uspešnosti proizvodnje in prodaje nekaj denarja za modernizacijo že obstaja. Zato je prodaja tovarne v tuje roke nacionalna sramota in se ji složno upirajo vsi delavci; skle- pe tudi javno zagovarjajo. IZKORIŠČANJE DOMAČIH STROKOVNJAKOV Hudo boleče je tudi to, da so strokovnjaki, ki so proizvodnjo zeolitov razvili, podcenjeni, saj dobijo le 60 odstotkov osebnega dohodka iz kolektivne pogodbe (okoli 55 tisočakov), in da jim vodstvo podjetje novih znanj ni pustilo uveljaviti kot inovacije, češ da bo tujec potem manj zainte- resiran, ker bo slovenski delež v podjetju obremenjen z intelektual- no lastnino inovatorjev. Vodstvo je inženirjem v zameno ponudilo le sramotno nizko enkratno nagrado. KAJ BO STORIL DRŽAVNI UPRAVNI ODBOR TALUMA? Upravni odbor, v katerem sedijo predstavniki države, je sicer 17. novembra na sejo povabil pred- stavnike Glinice, vendar so Ivan Gerjovič, Janko Bedrač in Danilo Toplek tako močno nastopili proti njih m jim celo odvzemali besedo, da sploh niso prišli do bistva pro- blema. Vse, kar je uspel upravni odbor o tem skleniti, je, da je zah- teval ponovno cenitev podjetja. Delavci Glinice so predstavnike KAJ PRAVI PREDSTAVNIK DRŽAVE V UPRAVNEM ODBORU TALUMA MAG. IGOR KUŠER? Povedal je, da bo odločitev o pogodbi z avstrijskimm partnerjem znana konec no- vembra. Do takrat bodo sku- paj z Agencijo za prestruktu- riranje preverili ocenitev podjetja in poiskali možnosti za pridobitev dodatnih fi- naČnih sredstev za optimiza- cijo proizvodnje. Vse postop- ke v zvezi Z ocenitvijo Glini- ce in njeno prodajo še pre- verjajo. države tudi povabili na ogled pod- jetja, saj se jim zdi, da uspehe pri zeolitih vodstvo Taiuma preveč skriva in se dela, kot da jih sploh ni, samo da ne bi prišli v ocenitev slovenskega deleža podjetja. Strokovnjaki in delavci v Glini- ci so prepričani, da gre za izredno dober projekt, karšnih ima Slove- nija verjetno zelo malo. Ob izred- no majhnih vlaganjih namreč omogoča širjenje zmogljivosti. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je projekt, za katerege so iskali tuje- ga vlagatelja, 70-odstotno že ure- sničen. Ocenjujejo tudi, da je to- varna trenutno, po primerjavi s podobnimi v svetu, vredna naj- manj 40 milijonov mark, ker je v njej poleg zeolita postrojenje za proizvodnjo 40 tisoč ton specialne glinice letno in za tovarno vodne- ga stekla ter vrsta druge opreme, ki daje možnosti za proizvodnjo in razvoj novih proizvodov. ZA USPEŠNO PODJETJE NUJNA OSAMOSVOJITEV IZ TALUMA Prvi pogoj za uspešno izločitev iz Taiuma in za samostojno poslo- vanje je, da naredijo delitveno bi- lanco. Menijo, da morajo zaloge surovin za proizvodnjo zeolita pri- padati osamosvojeni tovarni, prav tako pa tudi vsi prilivi od dose- danje prodaje zeolitov, ki intenziv- no poteka v večjih količinah že od februarja letos. Vse to se sedaj preliva znotraj Taiuma, ki deluje z izgubo. Le tako bi imeli vse pogo- je za začetek samostojne poti. KDO BO ZAUSTAVIL NAČRT DANILA TOPLEKA IN AVSTRIJSKEGA PARTNERJA? Poglavitno vprašanje, ki je zdaj zelo aktualno in bo nanj potrebno čimprej odgovoriti, je: Kdo bo zaustavil sramotno poceni prodajo dobrega izvoznega podjetja zeoli- tov tujcem ali domačim pre- kupčevalcem? Bo to storila Agen- cija za prestrukturiranje podjetij ali pa je predlog Agencije za pre- strukturiranje o prodaji podjetja delavcem mišljen resno? Zaposle- ni namreč ta predlog podpirajo. Ali bo prodajo tujcu preprečil državni upravni odbor Taiuma ali pa bodo, če ne bodo kmalu izvede- li resnice, zaposleni prisiljeni upo- rabiti še zadnji način, ki jim je ostal. Prepričani so, da gre za div- jo privatizacijo. Od pristojnih zah- tevajo, da se prodaja do preučitve njihovih zahtev popolnoma zau- stavi. Ocenjujejo, da bi dokapitali- zacija tujca lahko znašala največ 49 ostotkov ali pa bi šlo celo brez tujega kapitala. Samo nekdo bi se moral bolj zavzeti za interese do- mačega znanja in strokovnjakov. Naravnost groteskno je, da ob tem molčijo slovenska vlada, ministri za gospodar- ske resorje, SDK in ne na- zadnje tudi oblastne stran- ke, ki se na veliko ustijo o pravicah delavcev in Sloven- cev. Prav čudno pa je, da je brez odmeva v javnosti osta- lo tudi vprašanje, ki je bilo postavljeno že 4. junija letos v skupščinski komisiji za preučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja; v njej sedi tudi poslanec Dani- lo Toplek, direktor Taiuma in hkrati še predsednik skupščine Silkema ... Darja Lukman-Zunec TEDNIK ~ I^OVEMBER 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3 PREJELI SMO ~ PREJELI SMO Mladi pijejo, mar ne? v Tedniku smo izvedeli, da nekateri mladi pijejo. To smo, seveda, že vedeli. Zato nas po- datki niti ne presenečajo, nas pa jezijo. V ogledalu resnice se lahko vidimo vsi, ki smo za to odgovorni. Največ krivde odpade na starše — očete in matere. Njih si otroci ne izbirajo, ampak jih dobijo. In na žalost mnogi med njimi niso kos svoji nalogi. Naj- slabši pa so tisti starši, ki pijejo. Pa ne tisti alkoholiki, ki so od- visni od alkohola (pri tistih je tako že vse zavoženo), ampak tisti starši, ki pijejo in zagotovo dajejo alkohol tudi svojim otro- kom — majhnim, malo večjim in velikim. Taki starši se povrhu še tudi največ družijo z družina- mi, ki pijejo. In vprašanje je, koliko je pri nas takih družin. Če jih je mnogo, prevlada mnenje, da so vsi takšni. A to ni res! Mnogo jih živi drugače in ti bi morali prevladovati, o njih naj bi pisali, kajti oni se ob- našajo drugače in živijo dru- gače. Prav v mesecu boja proti alkoholu na,j bi o takih družinah spregovorili. Odgovornost je tudi v okolju, ki poskrbi za gostilne, sejme, disce, piknike in podobno. S ta- kimi oblikami se poskuša razve- driti ljudi in ohranjati tradicijo, pri tem pa še ne mislim na kva- liteto življenja. S takimi oblika- mi le pripomoremo, da ljudje iz popivanja prehajajo v odvisnost od alkohola. Vedno le upamo, da bodo oblike rezvedrila dru- gačne (brez alkohola), a stvari ostajajo enake. Toda kvaliteto življenja v okolju si vendar mo- ramo ustvariti sami. Med odgovorne za pitje mla- dih sodi tudi šola. Sem prinese- jo mladi že svoje slabe navade pitja in kajenja — bodisi v osnovno ali srednjo .šolo. In če je teh s slabimi razvadami mno- go, bodo prevladali (pili, nosili alkohol v žepih na ročk koncer- te in kadili). Toda večina niso nosilci slabih navad. Vse je«po- trebno organizirati v šolah — poleg poučevanja o škodljivosti pitja in kajenja klube za zdravo življenje. Tu naj bi zavestno za- menjali alkohol in cigareto za jabolko, čaj in sokove in osvoji- li zdrave navade. Odgovorni za stanje med mla- dimi se čutimo tudi zdravniki. 2e dolgo jadikujemo, da bi bil potreben dispanzer za mentalno higieno, kjer naj bi delovala psihiater in pedopsihiater (za otroke in mladino). Tudi družine zdravljenih al- koholikov naj nosijo odgovor- nost za mlade. Premalo se sliši o njihovem kvalitetnem življen- ju brez alkohola. Čas je že, da se vsi potrudimo za kvalitetnejše življenje, kajti trezni ljudje bodo marsikaj ure- dili v življenju, ki je zdaj tako težavno in mučno. dr. Zlata Ivetič Panorama povečuje izvoz Obrtna zadruga Panorama Ptuj se vse bolj usmerja v izvoz. Letos bodo izvozili za milijon nemških mark izdelkov. Specialna orodja in izdelke, ki jih vgrajujejo v nadaljnji proizvodnji, izvažajo v Nemčijo, Švico in nekaj tudi v Ameriko. Že v prihodnjem letu naj bi izvozili za tri milijone nemških mark izdelkov. Podaljšali javna dela Ptujski izvršni svet je v petek za šest mesecev podaljšal )avna de- la za pet delavcev v zbirnem centru za begunce v Ptuju. Predlagal pa je tudi, da se v Ptuju ustanovi enota Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sedaj je odprta le pisarna, ki dela za več občin hkrati. Ptuj naj bi se vključil v projekt Zdrava mesta. Skupščina bo o tem predvidoma odločala osmega decembra, ko bo- do tudi sprejeli sklepe posveta Ptuj včeraj, danes, jutri ter usmerit- ve za razvoj obrti in podjetništva. Na tem zasedanju bodo razpra- vljali tudi o poročilu o uresničevanju socialnega programa v prvih devetih mesecih letos. Pregled obrti po selccijah Obrtna zbornica Ptuj je izdala brošuro Pregled obrti po sekcijah v slovenskem in nemškem jeziku. V njej podrobno predstavljajo posamezne obrtne dejavnosti iri možnosti za sodelovanje. Brošura je izšla v nakladi tristo izvodov. V Ljutomeru srečanje obmejnih občin mmmmmmmmmmmimm/mmimimmmmm v torek je bil v Ljutomeru posvet predstavnikov skupnosti ob- mejnih občin, na katerem so govorili o regionalizmu. Udeležili so se ga predsedniki občin in izvršnih svetov. Profesor dr. Silvo Deve- tak, direktor Evropskega centra za etnične in regionalne študije pri mariborski univerzi, jih je seznanil z mednarodnim projektom z na- slovom Pospeševanje in razvoj čezmejnega sodelovanja v mejnih regijah Avstrije, Hrvatske, Madžarske, Italije in Slovenije v kontek- stu evropske integracije. Če bo denar, bodo projekt pričeli ure- sničevati že letos. Enota Triglava v Ptuju? mrnmmmmmmmmMMmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmk v ponedeljek so se predstavniki izvršnega sveta in nekaterih dru- gih okolij pogovarjali o možnostih za ustanovitev območne enote zavarovalnice Triglav v Ptuju. Obisk najtežjih sladkornih bolnikov Predstavniki ptujskega Društva za boj proti sladkorni bolezni bo- do danes obiskali socialno najbolj ogrožene člane in se zanimali, na kakšen način jim lahko najbolje pomagajo. Društvo vsako leto pred novim letom obdaruje nekaj svojih članov, ki živijo v kri- tičnih razmerah. Predstavitev filtrirnega sistema mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsmsMm Jutri ob osemnajstih bo v hotelu Mitra javna predstavitev delo- vanja filtrirnega sistema Carico Nutri—Tech. Nanjo vabijo vse, ki jim ni vseeno, kakšno vodo pijejo. Pripravila: MG Prazne obljube v turizmu "V Mariboru žal vse pogosto vidimo nasprotnika za ure- sničitev veliko načrtov v Po- dravju. Tudi v gospodarskem pogledu ni vse tako, kot bi mo- ralo biti, pa bo najbrž enako v turizmu, " je povedal Vili Trofe- nik ob obisku predstavnikov Turistične zveze Maribora v Or- možu, ki so prišli na pogovor o skupnem nastopu v tujini, v ka- terega bi želeli vključiti tudi občino Ormož. S tem bi zao- krožili štajersko ponudbo, kot so pogosto naglasih. "V razvojnem progi amu or- moške občine je zapisano, da je ena izmed pomembnih panog gospodarstva tudi turizem. Naša želja je, da ustanovimo v vsaki krajevni skupnosti ormoške občine turistično društvo, ta pa bi se kasneje združila v občin- sko turistično zvezo, vendar do tega do sedaj še ni prišlo; tako tudi še ni uresničena povezava med občinskimi turističnimi zvezami slovenjegoriških občin, v katere spadajo ob Ormožu še Ljutomer, Lenart in Gornja Radgona. Na delu je že projekt- na skupina, svoj sedež ima v Ljutomeru, ki bo oblikovala enoten turistični prospekt teh občin," izvemo od Vilija Trofe- nika, ki omeni ambicije Maribo- ra, da postane veliko cestno križišče ob tem pa v prometnem pogledu pusti ob strani sloven- jegoriške občine. Ormož lahko turistu pokaže veliko, tudi v kulturnem pogle- du. V velikonedeljskem gradu je bogata etnološka zbirka, v ptujskem muzeju pa deponirano pravo bogastvo arheološke de- diščine, ki jo je potrebno poka- zati javnosti. To in še kaj nare- kuje, da bi Ormož imel svoj muzej in ga vključil v turistično ponudbo občine. Majda Lukner, predsednica TD Ormož, je omenila, da na ravni občine ni nikogar, ki bi koordini- ral turistično dejavnost in skrbel za propagandni material. Pri turi- stičnem društvu so si zadali nalo- go, da mesto polepšajo, pri tem pa nehote zaidejo na področje delo- vanja, ki ni več v celoti njihovo. Čutijo pa odgovornost, da organi- zirajo prireditvi, ki privabljata v Ormož veliko obiskovalcev: pu- stni karneval in martinovanje. Franc Sladnjak, dolgoletni pred- sednik Turističnega društva Pod- gorci, je povedal, da je program, ki ga je ob tej priložnosti ponudila TZ Maribor, povsem podoben ti- stemu, ki so ga predložili Pod- gorčani pred 17 leti, celo nekoliko daljši je bil tisti. Pri njihovem tu- rističnem društvu imajo največ uspeha pri urejanju okolja, po- kušnja vina pa kaže iz leta v leto slabše predvsem v denarnem po- gledu. Posebej kritično je omenil prazne obljube, ki so jih dobivali Podgorčani od Turistične zveze Slovenije. "Samozadostnost ni dobra na nobenem področju, posebej ne v turizmu," je menil Tone Luskovič in poudaril, da ta veje v Mariboru še iz časov podravskih občin. Pa tudi danes ni nič boljše, saj se za Maribor Podravje konča pri Zlato-^ ličju, mogoče seže tuintam še v' bistriško občino in še to največ za- radi dvorca Štatenberg. "Vsi smo gradili projekt vinske ceste, od njega pa je danes bolj malo. Spomnim se (praznih) obljub, ki smo jih na ta račun slišali pri TZ Maribor, tudi tega, koliko avtobusov in gostov bodo poslali na območje ormoške vin- ske ceste. Prišli so res, vendar le tisti, ki smo jih organizirali sami," je dodal Tone Luskovič, ki ne ver- jame v dobre narnene TZ Maribor — po novem TZ Štajerske. Kaže pa, da Ormož nujno potre- buje institucijo — prav vseeno je, ali bo to občinska turistična zveza ali turistična agencija — ki se bo ukvarjala s posredovanjem infor- macij s področja turizma. Vida Topolovec DR. JANEZ DRNOVŠEK S SOOEUVCI OBISKAL PTUJSKO OBČINO Ptuj v prihodnje ne bo zaostajal Predsednik republiške vlade dr. Janez Drnovšek s sodelavci (dr. Da- vorinom Kračunom, dr. Mihom Kozincem, mag. Jožetom Protnerjem) se je med torkovim obiskom v ptujski občini najprej pogovarjal s pred- stavniki občinske vlade, člani predsedstva Skupščine občine Ptuj in predstavniki strank. Seznanil se je z razvojno vlogo Ptuja v strategiji razvoja Slovenije, v pogovoru s ptujskimi gospodarstveniki in predstav- niki nekaterih sosednjih občin pa je podrobno predstavil trenutne raz- mere na gospodarskem in političnem področju. V zadnjih šestih mesecih se je re- publiška vlada v glavnem ukvarjala s stabilizacijo gospodarskih gibanj, znižanjem inflacije, s sprejetjem ne- katerih temeljnih gospodarskih za- konov pa Je poskušala preprečiti, da bi ne prišlo do nekontroliranega zlo- ma gospodarstva. Dr. Drnovšek Je, ko so mu predsta- vili nekatere razvojne programe ptuj- ske občine, v katerih se zavzemajo za regionalizem, povedal: "MoJ vtis Je izjemno dober. Kljub številnim problemom Je očitno, da imate pre- gled nad razmerami, da imate kon- cept, kako se lotiti razreševanja pro- blemov in bodočega razvoja. Vpra- šanje je, kako lahko pri tem pomaga republiška vlada. Kadar je pobuda v občinah dovolj velika, pride do vlad- nega sodelovanja. Posamezni repu- bliški ministri že dokaj dobro sode- lujejo z občinsko vlado. Usmeritev republiške vlade Je Ja- sna, v najkrajšem času je potrebno 'izgraditi' ekonomski sistem, utiriti povezave s svetom. Pripravljamo nove aranžmaje z Efto, pogovarja- mo se z evropsko skupnostjo, z no- vimi skupinami držav. Gospodarska in politična destabilizacija na ob- močju nekdanje Jugoslavije bo še nekaj časa trajala. Za Ptuj predsta- vlja obmejno območje dodaten izziv in dodatne težave. Skušali bomo normalizirati odno.se s Hrvatsko. V zadnjem času so že nekoliko boljši — zmanjšali smo politizacijo in na- petost. Poleg ekonomskih ima vlada še nekaj nalog, zlasti bi omenil uravnotežen regionalni razvoj. Na to vprašanje nas opozarjajo tudi v dru- gih občinah. Prepričan sem, da bo Ptuj s svojimi potenciali, tradicijo, do- brimi kadri že v kratkem med tistimi slovenskimi območji, ki v prihodnje ne bo zaostajalo." Na pogovoru s ptujskimi gospo- darstveniki in predstavniki nekaterih sosednjih občin Je dr. Drnovšek po- sebej poudaril, da Slovenija Je in bo aktiven komercialni izvoznik s stal- nim presežkom v trgovinski bilanci. Celotno ekonomsko politiko gradi na tem, da bo izvedla prestrukturi- ranje gospodarstva v smeri aktivne- ga izvoza. Zunanjetrgovinski sistem naj bi bil čimbolj enostaven in poe- noten, enak sistemom v razvitih državah. CENA OSAMOSVOJITVE NI BILA ZA VSE ENAKA Predsednik republiške vlade Je tu- di povedal, da Je sprejem lastninske- ga zakona pomeni začetek nadal- jnjega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, od tu naprej se pričenja obdobje gospodarske obno- ve. Zagotoviti pa bo potrebno, da bo prestrukturiranje podjetij potekalo na osnovi tržnih možnosti in poten- cialov, s katerimi razpolagajo. Nove volitve naj bi Sloveniji prine- sle večjo stabilnost tako v parlamentu kot v vladi, kar bo omogočilo, da se bo država uspešno razvijala. Med prioritetami za bodočnost Je tudi sa- nacija Javnega sektorja, ki Je na neka- terih področjih neracionalen in ima velike izgube. Zmanjšali pa bo po- trebno tudi proračun in ga prestruktu- rirati. Proračun za 1993. leto bo manjši od letošnjega, v nJem pa bo več denarja tudi za gospodarsko pre- strukturiranje. Predsednik ptujskega kluba me- nežerjev Ferdo VeingerI Je v svoji razpravi posebej opozoril na to, da cena osamosvajanja ni povsod ena- ka. Ptujska občina Je med najbolj prizadetimi, ima že čez pet tisoč ne- zaposlenih. Vprašal je, ali lahko za- radi tega pričakuje kakšno pomoč. Dr. Drnovšek Je soglašal z oceno, da cena osamosvojitve ni majhna in da ni enakomerno porazdeljena. Priza- detemu gospodarstvu vlada dnevno pomaga s številnimi intervencijami. Tudi za to si prizadevajo za politiko uravnoteženega regionalnega razvo- ja. Še naprej pa bo potrebna državna korekcija povsod tam, kjer bo škoda največja. Dr. Davorin Kračun se ni strin- jal z oceno, da Je 12-odstotna neza- poslenost strahotna. Poudaril pa je, da je vprašanje regionalnega razvoja v Sloveniji tema številka tri eko- nomskega in političnega razvoja; prva Je bila osamosvajanje, druga je gospodarska ozdravitev, ki Jo Je vla- da že začrtala, regionalni razvoj pa se še ni začel. To je eden prvih pro- jektov, ki ga bo morala sprejeti nova vlada. Dr. Davorin Kračun je govo- ril tudi o suficitu slovenske ekono- mije, kar Sloveniji omogoča, da se Ji ni potrebno zadolževati za vsako ceno. ZA EKONOMSKO SOCIAL- NO IN TRŽNO NARAVNA- NO KMETIJSTVO Slavko Erlač iz Kmetijskega kombi- nata Ptuj Je s posveta pospeševalne slu7.be na Bledu "prinesel" ugotovitev, da ta vlada ni ničesar naredila za kme- tijstvo. Želel je vedeti, kakšno stališče ima predsednik vlade do strategije raz- voja kmetijstva v Sloveniji. Kateri koncept bo prevladal, ali liberalni tržni ali korigirani tržni s subvencijami, in- tervencijami in drugimi oblikami zaščite. Dr. Drnovšek je povedal, da ne bo držalo, da bi ta vlada imela kaj proti kemtijstvu. Ne zavzema se za po- polnoma liberalno politiko v kmetij- stvu. Ve pa skupaj z drugimi člani vla- de, da je potrebno naše kmetijstvo zaščititi. Kje je tista prava meja, pa Je vprašanje. Eno so želje, na drugi strani pa materialne možnosti. Kmetijstvo mora deliti usodo cele države in ne more biti izjema. Mag. Jože Protner pa Je povedal, da Je ekonomsko social- no tržni sistem edino izhodišče razvoja slovenskega kmetijstva. Pogovor s predsednikom republiške je bil časovno omejen, zato je predsed- nik izvršnega sveta Branko Brumen obljubil, da bodo že v kratkem organi- zirali novo srečanje, na katerem bo več časa za predstavitev nekaterih gospo- darskih problemov ptujske občine, ki jih v torek niso niti omenili. MG čas pričakovanja in veselja se bliža PRVA ADVENTNA NEDELJA — PRVA SVEČKA cvetličarska sekcija ptuj 4 — PO NAŠIH KRAJIH 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK V spomin Mariji Vidmar Pred tednom smo pretreseni onemeli z bolečino v srcu. Nismo mogli verjeti, da se je zgodilo tisto najhuje, da je v prometni nesreči pri Mariboru tragično preminila naša kolegica in prijateljica Mari- ja Vidmar Dobro smo poznali slovenjebi- striško elementarko Marijo, mnogi celo iz šolskih klopi mariborskega učiteljišča, ki ga je končala 1959. leta. Dve leti je službovala na Ko- roškem, nato pa v Šmartnem na Pohorju. Kot Rušanka iz učiteljske družine Kotnikovih je vzljubila Pohorce in se z vsem srcem in lju- beznijo posvetila mlademu rodu, da bi ga pripravila za drugačno in lepše življenje. Vzljubili so jo tudi Pohorci in jo vzeli za svojo. Ko jo je službena in življenjska pot peljala na Pragersko, se je vedno rada vračala na šmarsko Pohorje, kjer se je počutila doma. Kot dobra in ljubeča učiteljica- je osvojila tudi srca pragerskih šolarjev. Ko je pred leti prišla v Sloven- sko Bistrico, je nadaljevala delo elementarke. Otroci, ki so čutili njeno veliko ljubezen, so jo vzlju- bili in prek njih tudi starši. Vedno znova so se spraševali, kje najde Marija toliko moči, da kljub skrbi za svojo družino zmore opraviti veliko dela še z.a svoje prvošolčke. Prav zato je njena nenadna in kruta smrt tako boleče odjeknila med Slovenjebistričani. Njeni nek- danji učenci in njihovi starši ne morejo dojeti, da je bila usoda z njihovo ljubljeno učiteljico tako kruta. Marija pa ni živela samo za šolo in svoje prvošolčke. Doma je ustvarila topel dom za moža in dva otroka. Bila je resnični steber družine. Za svoje je znala po- skrbeti, tako da so se lahko nemo- teno po.svečali poklicnemu delu, ker so doma našli vedno nasmeja- no, razumevajoča in toplo ljubečo Ženo in mamo, ki jih je vzpodbuja- la in dajala pogum, da so vztrajali pri svojem delu. Pa ni bila dejavna samo doma in v šoli, bila je dejavna tudi pri Rdečem križu, kjer je sodelovala pri mnogih humanitarnih akcijah. Svojci, sorodniki, prijatelji in stanovski tovariši smo poznali Marijo kot dobro ženo, nenadome- stljivo mater in vzorno učiteljico. Znala se je veseliti z nami ob drobnih stvareh. Najbolj so jo ve- selile samotne pohorske poti, po katerih je tako rada hodila z možem. Tam v tihem hladu stolet- nih smrek je našla blagodejni mir, iz katerega je črpala neizmerno moč in s tem mirom je potem sto- pala med svoje učence in sodelav- ce na šoli. Pred nami se vrste drobne slike iz njenega življenja in vemo, da nam bo marsikje manjkala. S svo- jim minulim delom pa bo še dolgo Živela v generacijah, kijih je učila prvih korakov v pismenosti. Med nami, prijatelji in službenimi tova- riši, bo ostala zapisana v srcih kot čudovita sodelavka, ki je znala prisluhniti sočloveku, ga vzpodbu- jati, da ni omagal sredi poti. Edi Pogorevc ijiaiilliSiiiililSM Grafična umetnost Franceta Miheliča spet v Miheličevi galeriji Po koncu razstave Zbiram — torej sem o fenomenu zbiratel- jstva in privatnih zbiralcih, ki je bila septembra in oktobra v Miheličevi galeriji, so se sedaj vanjo ponovno vrnile umetniko- ve grafike in z njimi slikarjevo sprejemanje in doživljanje sve- ta, ljubezni in umetnosti. Svet, ki ga kažejo razstavljeni le- sorezi, linorezi in jedkanice, stilno označujemo kot osebno zabeleženo nadrealistično in poetično—fanta- stično umetnost, kjer umetnik črpa svoja doživetja iz resničnega življenja, človeške osamljenosti, podzavestne in zavestne groze, vprašanj življenja in smrti ... Ob ponovni prezentaciji Mihe- ličevega grafičnega fundusa smo se odločili, da izpostavimo nekatere specifičnosti in umetniške ciluse dolgoletnega umetnikovega likov- nega ustvarjanja. Izpostavili smo značilnost, ki jo ima grafična pro- dukcija pred drugo likovno umet- nostjo, to je, da lahko odtisnemo več enakih grafičnih listov na isto temo oziroma motiv. Pri "našem" Miheličevem opusu lahko vidimo od dva do največ šest enakih listov na eno likovno temo (kresna noč, ptice, muzikanti, rastline, stari panj, osji grad, poletna noč ...). Kot izziv ljubezni, hrepenenju in nenehnemu spreminjanju je umetnik v sedemdestih letih ustvaril fantastično Dafne, nimfo. ki je nekoč ušla božanskemu za- sledovalcu tako, da se je spreme- nila v drevo. Ciklus lesorezov "Dafne" iz leta 1967 nam kaže žensko telo v številnih preobraz- bah: kako brsti, cveti in odmira, se staplja z okoljem ... in spet na no- vo fantastično oživi. Razstavili pa smo tudi tiste gra- fične liste, ki doslej še niso bili predstavljeni v Miheličevi galeriji, so pa variacije umetnikovih več- nih tem in simbolov: kresna noč, meduza, rastline, muzikanti ... Iz stalne zbirke smo začasno izvze- li tiste umetnine, ki jih je slikar ustva- ril na temo kurent in z njim poveza- nim demonskim, fantastičnim in mej- nim svetom, kajti za prihodnje leto (1993), v pustnem času, pripravljemo razstavo Podobe kurenta, ki bo prav tako v Miheličevi galeriji. Vabim vas na ogled grafičnega opusa Franceta Miheliča kot izje- men dokument vztrajnega spopada ustvarjalnega človeškega duha s fan- tastično realističnim svetom. Miheličeva galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, razen ob ponedeljkih. F. Mihelič, Tožba za poletjem, lesorez, 1967 IVAN ŽMAUC iN ZLATKO lERAK ~ PRVA SVETOVALCA PTUJSKE CIMNAZIJ£ Stara gimnazija se vrača Pred dnevi je bila v Ljubljani slovesnost, na kateri so bili podeljeni nazivi napredo- vanja učiteljem in profesorjem. Republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ga- ber Je med drugimi podelil naziv mentorja in svetovalca hkrati tudi profesorjema ptuj- ske gimnazije Zlatku Žeraku in Ivanu Žmaucu. # Kaj vam pomeni napredo- vanje? Zlatko Žerak: "To napredo- vanje je po mojem mnenju bolj moralna vzpodbuda za boljše, kakovostnejše delo z učenci kot pa materialna." Ivan Žmauc: "Bilo je prijet- no. Prvič sem bil na taki pode- litvi, zdelo se mi je zelo imenit- no, da ti minister seže v roko in ti čestita, to je nekaj nepozabne- ga. To me je zelo razveselilo po 29 letih profesure." # V vseh teh letih poučevan- ja sta doživela ogromno spre- memb v srednjih šolah. Menita, da je smer, v katero gremo zdaj, tista prava in da se bomo neka- ko ustalili? Ivan Žmauc: "Mislim, da se vračamo v staro šolo, v to, kar je bila gimnazija pred tridesetimi le- ti. To, kar je bilo z usmerjenim izobraževanjem, ni bilo dobro. Zlatko Žerak Zdaj pa upam, da bo gimnazija taka, kot je bila nekoč." Zlatko Žerak: "Vzgledujemo se po zahodnih deželah, vendar menim, da bi ta postopek moral bili zelo, zelo postof)en. Tega, kar imajo na zahodu že sto let, mi ne moremo uvesti v nekaj letih. Leta 1993 bo poskusna matura. V ta program je vključenih osem šol, tudi naša gimnazija. Šele leta 1995 bi bila uvedena ekstema matura in prava matura šele leta 1999. Do takrat nam oblasti obljubljajo vse potrebne učbenike za učence, učitelje, vaje, didaktične pripo- močke, kataloge zjianj ..." • Se vama zdi, da se z leti spreminjajo tudi generacije učencev? Ivan Žmauc: "So se spreme- nile — na slabše. Poznam tride- setletno delo in menim, da so bili včasih učenci drugačni, boljši. Zdaj imajo vsega preveč, razvajeni so in težko jih zado- voljiš." Zlatko Žerak: "Menim, da so bili odnosi med profesorji in Ivan Žmauc učenci prejšnjih generacij bolj pristni, bolj človeški, domači, kot so danes. Učenci pa so da- nes bolj razgledani, imajo več virov informacij. To pa seveda ne velja za vse učence. Mnogi imajo računalnike, nekateri pa nimajo doma niti najosnov- nejših pogojev za učenje. Mor- da je vzrok za odtujenost med učitelji in učenci iskati tudi v tem, da je center prevelik." Nataša Vodušek Svetovni slovenski kongres pred iiQilmi„iialogMiii........„.............. V Ptuju so se 17. novembra sestali člani sveta sponzorjev konference Svetovnega slovenskega kongresa za Republiko Slo- venijo. Na prejšnjem srečanju v Novi Gorici so za predsednika izvolili Franca Premka. Svet sponzorjev ima 37 članov in ti so za letošnjo dejavnost zbrali 177.034 nemških mark v tolarski protivrednosti, 23 tisoč nemških mark pa so pridobili s kom- penzacijskimi posli. Program za prihodnje leto pa je vreden 400.000 nemških mark. Generalni sponzor Svetovnega slovenskega kongresa je Petrol, nazadnje pa je sponzorsko pogod- bo podpisalo podjetje Litostroj. Že v začetku prihodnjega leta se bo- sta med sponzorje vpisala tudi ptujska Perutnina in mesto Ptuj, s katerim naj bi Svetovni slovenski kongres podpisal pogodbo o dol- goročnem sodelovanju. To so se dogovorili na srečanju članov sve- ta sponzorjev s predsednikom ptujskega izvršnega sveta Bran- kom Brumnom. PROJEKTA AMERIKA IN AVSTRALIJA MED NAJPOMEMBNEJŠIMI v okviru Svetovnega slovenske- ga kongresa trenutno deluje tri- najst konferenc, nazadnje je bila ustanovljena za Bosno. Akcije načrtujejo v okviru štirinajstih sekcij, v letu 1993 bodo realizirali več pomembnih akcij, nekatere so že v teku. Med najpomembnejše sodita projekta v ZDA in Avstrali- ji, v Milwaukeeju, kjer že več de- setletij stoji etnografski muzej na prostem, je v okviru evropske vasi s 33 hišami tudi slovenska, pa je še neopremljena. S pomočjo spon- zorjev jo bodo v kratkem opremi- li, izdali pa bodo tudi dvojezični katalog. V okviru projekta Avstralija želijo predvsem navezati stike z mladimi in otroki. Med pomem- bnimi nalogami je tudi ustanovi- tev štipendijskega sklada za podi- plomski študij slovenskih izseljen- cev, ki bi študirali na slovenskih fakultetah. V letu 1993 bodo orga- nizirali tudi poslovno konferenco Slovenija — vaš partner, ki je ko- ristna oblika seznanjanja poslov- nežev iz tujine s pomočjo sloven- skih rojakov s pogoji, možnostmi in projekti, ki jih slovenska pod- jetja nudijo za mednarodno po- slovno sodelovanje. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES ŠE POTREBEN " '..........' Predsednik konference za Repu- bliko Slovenijo Franc Miklavčič je sponzorje seznanil s trenutnimi razmerami v okviru Svetovnega slovenskega kongresa. Med dru- gim je povedal, da obstajata dva koncepta organiziranosti Svetov- nega slovenskega kongresa. Eni zagovarjajo delovanje v okviru sveta modrecev, drugi so za množično organizacijo. Prava or- ganiziranost pa je po njegovem takšna, v kateri bodo povezani vsi Slovenci po svetu ne glede na to, kje živijo in delajo. Svetovni slo- venski kongres je potreben ne gle- de na to, da sta dve najpomem- bnejši točki programa izpolnjeni: Slovenija se je osamosvojila, priz- nala pa jo je tudi Organizacija združenih narodov. Še vedno pa niso uresničene nekatere naloge, kot so narodna sprava, vzajemna pomoč in drugo. Slovenci potre- bujejo organizacijo, ki jih bo po- vezovala, ne pa razdruževala gle- de na strankarsko pripadnost. SLOVENCI V SVETU ODPRL! MARSIKATERA VRATA ......t'ir,.'ih'-rfr,r,'. Srečanja sveta sponzorjev, ki je potekalo v ptujski Perutnini, se je udeležil tudi republiški minister za industrijo in gradbeništvo Du- šan Šešok. Poudaril je, da so Slo- venci po svetu med slovenskim osamosvajanjem odprli marsikate- ra vrata, kar je ena od najpomem- bnejših zaslug Svetovnega sloven- skega kongresa. Temu primeren je tudi odziv sponzorjev. Glede tre- nutnih razmer v slovenskem go- spodarstvu je povedal, da se že kažejo prvi znaki oživljanja, da pa uspehov ne bo čez noč. Septembra so slovenska podjetja izvozila za 56 odstotkov več kot avgusta. Pri- merjava september '91—septem- ber '92 je pokazala, da je izvoz večji za 78 odstotkov. Za Sloveni- jo je izjemno pomembno, da si pridobi nova tržišča. Pri tem lahko pomembno prispeva Svetovni slo- venski kongres, zato je sponzor- jem priporočil, da čimbolj izkori- stijo možnosti, ki jih ponuja. v MUiEUCEVI mSim RAZSTAVUA ffmc mM Razstava lesenih lokov Danes ob 18. uri bo v Miheličevi galeriji otvoritev razstave Franca Oblaka, znanega lokostrelca in oblikovalca lokov. Franc Oblak je izjemen pojav na področju oblikovanja. Vrhunska športna kariera lokostrelca (Oblak je državni reprezentant neprekin- jeno od 1976. leta) ga je usmerila k oblikovanju osnovnega orodja svojega hobija. V prefinjene, a vendarle do popolnosti funkcio- nalne loke je Oblak vtkal vse svo- je bogate izkušnje in športno znanje. Na ta način je na področju umetnosti oblikovanja dosegel višek, po katerem zavestno ali podzavestno hrepenijo prav vsi oblikovalci. Večini to nikoli ne uspe. Le redkim je dan tak dar, da lahko združijo funkcionalno po- polnost z vrhunsko obliko. Tako oblikovani predmeti praviloma dobijo kultni status. Loki Franca Oblaka prav gotovo sodijo v to iz- brano skupino. Njegove loke poz- najo po celem svetu, saj jih 90 od- stotkov proda v tujino. Z izdelovanjem lokov se je začel ukvarjati 1978. leta. Od 1983. leta izdeluje lesene loke. 1986 je začel sodelovati z Oskarjem Kogojem. Skupaj sta razstavljala doma in v tu- jini, za skupno delo sta bila leta 1988 na Bienalu industrijskega obli- kovanja v Ljubljani nagrajena z zla- to medaljo. Samostojno je razsta- vljal v Trakoščanu, Karlsruheju in letos v Radovljici v okviru 17. slo- venskega kongresa oblikovalcev. Posebno mesto na razstavi na- menjamo kopijam zgodovinskih lokov. Oblak razstavlja kopije an- gleških dolgih lokov in kopije ra- zličnih orientalskih lokov. Vsi zgodovinski loki so izdelani po iz- virnih starih receptih. V našem prostoru so velika redkost. Orien- talski loki Franca Oblaka pa so tu- di svetovna rariteta. Prav zaradi slednjih uvrščamo to razstavo med spremljajoče razstave razstavnega projekta Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. S to razstavo želi- mo vzpodbuditi predvsem mlade k ustanovitvi društva, ki bi pod okriljem Pokrajinskega muzeja Ptuj ohranjalo tradicionalne ve- ščine. Gospod Oblak je priprav- ljen obiskali osnovne in srednje šole in popularizirati lokostrelstvo med mladino. Boris Miočinovič ŠOLSKI ZVONEC NAM JE ZAUPAL ... mmmmmmmmmmmmmm PTUJ * Učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so si v ptuj- skem gledališču ogledali lutkov- no predstavo Volk in sedem ko- zličev. Učenci prvih, drugih in tretjih razredov so zatem kulturni dan nadaljevali s starši. Pripravi- li so kulturni program na temo Jesen. Učenci sedmih razredov pa so ogledali arheološko zbirko ptujskega muzeja._^ Turški konzul ttifS^iiiiiiiliiii Minulo soboto je razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu obiskal generalni konzul Republike Turčije v Salzburgu Fazli Kesmir. Po njenem ogledu je bil prijetno presenečen in hkrati vesel, da so se v ptujskem muzeju lotili tega dela ter postavi- li tako zanimivo in kvalitetno raz- stavo. Gost si je ogledal še Ptuj in vinsko klet. NaV Generalni konzul Republike Turčije Fazli Kesmir v pogovoru z vršilcem dolžnosti ravnatelja Pokrajinskega muzeja Borisom Miočinovičem DELAVCI OSNOVNE ŠOLE VIDEM se zahvaljujemo vsem, ki so s svojimi uslugami pomagali pri svečanosti ob polaganju temeljnega kamna za novo osnovno šolo. Hvala županu Vojtehu Rajherju, predsedniku IS SO Ruj Branku Brum- nu in članici IS za kulturo, šolstvo in šport Kristini ŠamperI Purg. Hvala cvetličarnama Milene Stopar in Marije Zaranšek, trgovini Na- tura, pekarni Marte Milošič, Jožetu Milošiču, Foto Langerhoic, Grad- benennu podjetju Ptuj, Podjetju Orinoko Zorana Glušiča in drugim. Delavci šole Videm TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5 Piše: TJASA . MRGOLE-JUKIC 'f^^i. vmm. 'imm/. ■i^i^^iU' w^A' ^m^ni' fm^^^r- m^m wm¥. w/>mt wAm 'm/mi m?m> mA'"! w¥t'/"^^ j Zgodovina religije za mlade | VfM^M wm/Xf tim^/^/i 'f/jfii^^i 'Mi^ ijfi!^^ limfifii HiH^^aii m^^m^n nmmih niumih '■mafiM 'nn^^^i a^a^ >^^^i i^i&i^ ^^^^^i Mi^innm^t ZGODOVINA SE PRIČNE In končno smo tu. Prispeli smo do praga in ravnokar bomo vstopi- li skozi vrata v začetek ZGODO- VINE. Nič več ne bomo ugibali, se primerjali s še živečimi pleme- ni, ampak bomo imeli točne, zane- sljive podatke. Tem tako pomem- bnim virom rečemo pisava. Hop, hop, ne smem preskakovati in pre- hitevati. Lepo po vrsti greva. Če želiva vstopiti skozi vrata v zgo- dovino, si morava ogledati pogoje, ki nama vstop omogočajo. Se spominjaš začetka najinega druženja? Govorila sva o ledenih dobah, pa o ljudeh, ki so se preživljali z lovom in živeli v hor- dah. Zaradi tesne povezanosti z lovom oziroma živalmi je nastala prva stopnja religije — totemi- zem, ki je sčasoma z razvojem prehajal v animizem. In kaj je bilo tisto, kar je spre- menilo tak način življenja? Kateri so tisti ključni pogoji za nadaljnji razvoj družbe? Super si, saj vem, da veš! Zaradi otoplitve zemeljske oble so nastale možnosti prehran- jevati se s kmetijstvom. Poljedelstvo omogoča, da ljudje proizvedejo celo več, kakor potre- bujejo za "golo" preživetje. To po- meni, da ni potrebno, da čisto vsak prebivalec plemena skrbi za hrano; tako se nekateri prično uk- varjati z drugimi aktivnostmi, npr. lončarstvom, duhovniki z religijo ... To pomeni, da se pojavi zraven delitve dela po spolu in starosti še delitev dela v družbi ali DRUŽ- BENA DELITEV DELA. In ker dela moja družina na polju, ni pol- je več last celega plemena, ampak moje družine, lončarska delavnica pa tvoje družine ... S tem se pojavi preskok iz družbene lastnine v družinsko (plemenska aristokraci- ja), kasneje pa v PRIVATNO LA- STNINO. Ob vseh teh družbenih spre- membah se je človek prav dobro zavedal svoje odvisnosti od nara- ve, saj je imel le ob ugodnih kli- matskih in drugih naravnih razme- rah dobro letino, sicer ne. Ta odvi- snost od narave se je odsevala tudi v religiji in jo poznamo kot kult Sonca, kult plodnosti ali na kratko kult prirodc. No, tukaj pa sva ostala. In kaj sedaj? Ja, sedaj želimo naprej, na- prej v zgodovino! Kaj misliš, kaj je bil tisti pogoj, da sta človek ozi- roma njegova družba imela mož- nost za razvoj? Pa pogljeva: Saj veš, da je bila stalna naseli- tev človeka tesno povezana s pol- jedelstvom, to pa z bližino vode. Tudi prve velike kulture, o katerih bova govorila, so nastale ob VE- LIKIH REKAH, ki POPLAVLJA- JO. Te velike reke so s poplavami enkrat ali večkrat na leto namočile izsušeno zemljo in na njej odložile rodovitno blato. Gnojenje ni bilo potrebno, pridelek pa je vsako leto znova bogato obrodil. Prav ob re- kah, kjer so ljudje znali s pridom izkoristiti poplave, se je pričela zgodovina. Rekel boš: OK, in kaj je tu tako posebnega? Poglej, ko je bil človek še lovec in nabiralec, je poreboval zato, da bi preživel od lova, najmanj 5 km prostora. Prvi kmetovalci so že zgradili va- si, vendar večje število ljudi sku- paj še vedno ni moglo preživeti, saj niso poznali gnojenja in polja niso tako bogato obrodila, da bi lahko preživelo veliko ljudi na majhnem prostoru. Ob rekah, ki sem jih opisala, pa je prvič bila dana možnost preživeti veliko lju- di na majhnem prostoru. Po drugi strani pa so bila rodovitna polja zopet tako na majhnem prostoru, da so bili ljudje prisiljeni živeti skupaj. In tako so nastala prva MESTA. Ali si kdaj pomislil, kakšno vlo- go imajo mesta v zgodovini? Ali pa se ti morda zdi, da mesto samo po sebi ni nič posebnega, saj jih je po celi zemeljski obli na pretek? Mesto je zibelka civilizacije, kulture in religije. Mesto je tudi središče sijaja in bede. Naj te ne preseneti, če napišem, da je iz zgodovine mest mogoče razbrati zgodovino sveta in njegove kultu- re. V sleherni vojni so bila (in žal so še vedno) prav mesta izročena največjemu nasilju, pustošenju, rušenju in ropanju. Kjerkoli je prišlo do revolucij, so se te pričele v mestu, in kjerkoli je kultura doživela svoj razcvet, je bila veza- na na mesto; spomnimo se Babilo- na, Aten, Rima, Firenc, Pariza, Dunaja ... Včasih v zgodovini se je oblast skoraj nad polovico sveta strnila samo v enem mestu (Rim, Peking, Madrid ...). Saj vem, da si vse to vedel, le pomislil nisi nikoli na to. Ali se spominjaš kulta Sonca, pa človeških žrtev? Sedaj pa so prišli ljudje na super idejo. Zakaj bi lovili ljudi drugih plemen in jih žrtvovali bogovom? Veliko bolje bo, ako jih uporabijo za delo, kot DELOVNO SILO. Na rodovitnih poljih in še ob sistemu namakanja je bilo potrebno veliko delovne si- le. Ti ljudje — sprva vojni ujetni- ki — pa seveda niso bili svobodni, saj si jih lahko celo kupil — da, za denar in potem je bil tak človek tvoj — tvoja lastnina. Te ljudi imenujemo SUŽNJI, tiste, ki so jih lahko kupili, svobodnjake to- rej, pa SUŽNJELASTNIKE. Eni in drugi so poslali sčasoma ob po- rastu števila prebivalcev zelo veli- ke skupine ljudi in jih imenujemo RAZDREDI, družbo pa RA- ZREDNA DRUŽBA. Prva razred- na družba je bila SUŽNJELA- STNIŠKA. Naj ti povem, da ti razredi nima- jo prav nič skupnega z razredi v šoli, le beseda je ista. Torej zapom- ni si: prazgodovinska družba je bila brezrazredna, ko pa začneva z zgo- dovino, imava družbo razdeljeno na dva razreda. V plemenu, ko je vladal ple- menski vodja, je poznal vse ljudi svojega plemena in tako s po- močjo plemenske aristokracije in duhovščine, magije, tabujev vzdr- ževal red v plemenu. Zdaj pa, ko imamo že družbeno delitev dela, pa privatno lastnino, pa razredno družbo ko en sam vladar nika- kor ne more poznati vseh svojih prebivalcev, njihovih obvez do družbe se kar sama po sebi po- nuja potreba po neki močni orga- nizaciji, ki bo skrbela za odnose v taki zamotani družbi. Tej zgodo- vinski tvorbi, ki vzdržuje red, skrbi za prebivalce, varnost njih in njihovega premoženja, rečemo DRŽAVA. In prav država je tudi ti- sta, ki omogoča funkcioniranje — delovanje ra/jedne družbe. Da bi lahko govorili o njej, mora ta imeti svoje ozemlje, ki ga je tudi sposobna varovati oziroma nadzi- rati, prav zato potrebuje vsaka država svojo vojsko in policijo. Vsaka država pa mora imeti pisno napisan red ali obnašanje, ki ga do- voljuje, in temu pravimo ustava, pa zakonik, kjer so opisane kazni za prekrške, pa listine po mednarod- nih vzorcih o manjšinah, pa ... Ali se spominjaš, kako v strahu smo bili, ali bodo druge "države" Sloveniji priznale status države? Mama in ati sta vsak dan gledala televizijo in v sobi je morala biti popolna tišina. Slovenija je danes modema, de- mokratična država. Prve države, v katere te bom popeljala, pa seveda še niso bile takšne, kot jih pozna- mo danes. Kaj je to demokracija, se jim še sanjalo ni. Te pre državi- ce so bile kot "otroci", ki se bodo šele z leti — oprostite, tisočletji razvile v prave države. Nadaljevanje prihodnjič PREJEU SMO - PREJELI SMO Le čevlje sodi naj kopitar... Spoštovana gospa Nataša Vodušek! v Tedniku številka 45 — pred dvema tednoma — ste si v sestav- ku Turkerije, sama zguba vas je dovolili soditi o moji fomalni izo- brazbi in izpolnjevanju pobojev za ravnateljico Ljiidske in Studijske knjižnice Ptuj. Če vam je za črkar- sko pravdo po časopisu, pa naj bo! Na razgovor za ravnateljico Ljudske in študijske knjižnice Ptuj nisem bila povabljena samo zaradi "šminke", kol menite vi in nekdo, ki se skriva za vami, temveč zato, ker me glede na ustreznost izpol- njevanja razpisnih pogojev eno- stavno ni bilo mogoče "odpihniti" že pred razgovorom s kandidati. V razpisu so bili poudarjeni trije po- goji: visoka izobrazba družboslov- ne smeri, praksa v vzgoji in izo- braževanju ter strokovni izpit za delo v vzgoji in izobraževanju. Imam visoko izobrazbo druž- boslovne smeri, 18 let prakse v vzgoji in izobraževanju (med dru- gim 15 let prakse v šolski razredni knjižnici) in 15 let opravljen stro- kovni izpit za delo v vzgoji in izo- braževanju. Glede strokovnega izpita iz knjižničarstva pa toliko; delavci, ki opravljajo strokovno delo v knjižnici Ptuj, izhajajo po svoji izobrazbi prav tako kot jaz iz vzgoje in izobraževanja. Izpit iz knjižničarstva so vsi opravljali šele po zaposlitvi v knjižnici — vključno s sedanjo gospo ravnatel- jico. Ali drugače povedano: če sem bila sposobna zagovarjati profesuro na Univerzi v Ljubljani, nadaljevati podiplomski študij, menim, da bom spo.sobna opraviti tudi izpit iz knjižničarstva v Na- rodni univerzitetni knjižnici v Lju- bljani, za kar imam vse pogoje. Lepo bi bilo, če bi drugič malo razmislili in se prepričali o re- sničnosti podatkov, ki jih boste želeli objavili, drugače si bo tudi na vaš račun kdo izmed "ptujske jare gospode" drznil reči, da ne iz- polnjujete formalnih pogojev za to delo, česar verjetno, ravno tako kot jaz, ne bi sprejeli ravnodušno. Pa brez zamere in lep pozdrav! Marta Tuš v Mariboru so prejšnji teden pred- stavili novo revijo Fokas. Gre za splošnoinformativno revijo, ki bo izha- jala enkrat mesečno. Zgleduje se po nekdanji hrvaški reviji Start. Z veliko barvnimi fotografijami, kvalitetnim tiskom in pestro vsebino — lahko bi rekli za vsakogar nekaj — je revija, ki jih lahko prerokujemo uspešno bodočnost. Prva številka je iz.šla v nakladi 10.000 izvodov, sicer pa je njen prag rentabilnosti — tako vsaj zatrjujejo izdajatelji — 4.000 iz- vodov. Stane 390 tolarjev. Njen usta- novitelj in založnik je Studio Petit, d. o. o., iz Ljubljane.Glavni in odgo- vomi urednik pa je Bojan Požar. V prvi številki so največ prostora namenili intevjuju z Janezom Dr- novškom — na šestih straneh. Pred- stavljajo tudi volilno kampanjo '92, begunce v pričakovanju Bosne, lju- bljansko opero, od katerese se je po- slovil Darko Brlek, novega ameriške- ga predsednika Clintona, ne manjka kulturnih novic, feljton je namenjen Williju Brandtu, poleg mode in novic iz filmskega sveta pa ponujajo še Kdo s kom v Hollywoodu. Naslednja številka magazina Fo- kus bo izšla 18.decembra. N V POGOVOR S PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ IVANOM JURKOVIČEM Pri kadrovanju je prisotna politika Ivan Jurkovic • Na zadnjem zasedanju skupščine občine je bilo izrečenih veliko kritik na delo komisije za volitve in imeno- vanja, pa tudi na vas kot nje- nega predsednika ... Ivan Jurkovič: Komisija za volitve in imenovanja je, mi- slim, da že drugič ali tretjič, v skupščini doživela ostro kritiko predvsem od nekaterih članov komisije. To me preseneča; go- vorili so namreč tisti člani, ki so bili na sejah prisotni, ko smo razpravljali o kandidatih in sprejeli sklep. Podobne razpra- ve so bile tudi lani na seji komi- sije, ko sta tudi bila razpisa za ravnatelja muzeja in knjižnice. Vztrajal sem pri tem, da se na- piše poslovnik o delu komisije, v katerem bi se komisija opre- delila za principe in načine de- la. To je sicer bilo opravljeno, vendar vsebinskega dela, ki naj bi ga ta poslovnik imel, nismo dorekli, ker so se člani komisije z večino glasov odločili, da bo- mo to delali sproti. Poslovnik je pomanjkljiv, ker nima dodela- nih kriterijev o načinu dela, da ne bi moglo priti kasneje do ne- gativnih reakcij, takšnih ali dru- gačnih. Moj cilj je bil, da komi- sija sprejme principe, kako in kakšno kadrovsko politiko bo vodila, in da bodo ti principi veljali v vsakem primeru. Komisija odloča z večino gla- sov. Zaželeno je doseči soglasje, kar pa je pogosto nemogoče. Moje stališče je bilo, da iščemo nove, mlade in izobražene kadre. To so moji temeljni principi, za katere sem želel, da najdejo mesto tudi v poslovniku. Zelo žal mi je, da niso bili sprejeti, zalo prihaja do tako različnih ocen. Ne razumem pa, zakaj člani komisije te stvari po- grevajo v skupščini. O načinu dela komisije bi se morali najprej po- govorili v sami komisiji in ne obremenjevati skupščine. Veliko lažje bi se usklajevali, če bi komisija v svojem poslovniku imela še nekaj splošnih načel, ki bi jih lahko uporabljala pri svojem delu. Takšen princip je, ali se mo- rajo kandidati predstaviti komisiji za volitve in imenovanja. Na zad- nji skupščini je bil pogovor s kan- didati ocenjen kot nedopusten. Imeli pa smo ga na razpisu in zato smo ga morali opravili. Si komisija za lažje odloča- nje pridobi kakšno dodatno strokovno mnenje poleg doku- mentov, ki jih morajo pre- dložiti kandidati? Ivan Jurkovič: Na sedmi ali osmi seji se je izkristaliziralo mnenje, da bi morali pridobivati mnenje sekretariatov, ki pokrivajo področja, za katera se kandidati prijavljajo. Na sejo komisije pova- bimo predstavnika izvršnega sveta za posamezna področja. Mnenje ali predlog, ki ga da področni se- kretar, pa je seveda mnenje kol vsako drugo in člani ga upoštevajo ali ne. Sklep komisije pa je rezul- tat glasovanja. Nobene druge obli- ke odločanja doslej nismo imeli. NOVI ČASI, NOVI LJLPJE?_ • Ste v komisiji člani med seboj kdaj razpravljali o svo- jem delu? Ivan Jurkovič: Tudi to temo sem v komisiji poskušal dati na dnevni red, da bi prišli do tega, kako se člani komisije lahko (xlločajo, ko- ga predstavljajo. V skupščini so bile vedno kritike na račun strank, vsaj name je to letelo. Vedno sem trdil, da sem kot predstavnik stranke prišel v parlament, da sem v komisiji predstavnik stranke. V strankarskem sistemu seveda no- ben drugi način ne more obveljati; to je moje temeljno stališče in go- vorili, da ni tako, je po moje pro- dajanje megle. Sprašujem pa, ka- ko drugi člani komisije, ki trdijo, da niso predstavniki strank oziro- ma po svojih interpretacijah naj ne bi bili, kako oni delujejo v komisi- ji? Do zdaj sem vedno menil, da kot predstavnik stranke moram za svoje mnenje vsaj v večini prime- rov dobiti mnenje tistih, ki jih predstavljam, to je stranke. Po- skušal sem vprašati nekatere naj- bolj prizadevne člane komisije, kako oni delujejo v komisiji: ali nastopajo samo z svojimi osebni- mi mnenji ali imajo kakšno pod- poro, soglasje liste volilne baze ali gospodarstva, ki ga predstavljajo. Ta tema ni prišla na dnevni red komisije, zato odgovora ne morem dati. Zase lahko rečem le to, da predstavljam stranko in moram zagovarjati interese in predloge stranke. # Se vam ne zdi, da bi pri imenovanju ravnateljev pred "stranko" morali postaviti stroko? Ivan Jurkovič: Popolnoma se strinjam. Če bi pri konkretnih raz- pisih za ravnatelja dveh kulturnih institucij malce pobrskali po stro- ki, po odločitvah in mnenjih neka- terih članov, bi videli, da so sta- lišča okrog stroke različno inter- pretirana. Pri muzeju je krog ti- stih, ki se lahko prijavijo, zelo ši- rok, pravo nasprotje je pri knjižni- ci, kjer so najožji možni razpisni pogoji po statutu. Tu se že postavi vprašanje, ali je stroka res domi- nanta ali pa so kakšni drugi razlo- gi, da so v kulturnih institucijah pri istem ustanovitelju tako ra- zlični pogoji. Kateri je pravi krite- rij, je stvar diskusije, vsak ima ra- zloge za in proti. Sprejemam ene in druge. Osebno pa mislim, da je boljši čim širši možni krog izbire kandidatov, ker s tem odpiraš kva- litetnejši izbor kandidatov, s tem dobiš več kandidatov ... • Pravite, da je komisija doslej uspela predlagati za ravnateljsko mesto le enega novega človeka, razen tam. kjer to fizično ni bilo mogoče, vsi drugi so "stari". Zagovar- jate kadrovsko prenovo za vsako ceno? Ivan Jurkovič: Če bo kdo rekel, da mora za vsako ceno ostati po starem, verjetno ni sprejemljivo, kol tudi vse na novo zopet ne vel- ja. Vendar bi neko ravnotežje — biološko ravnotežje — moralo bi- li, ker bi se po štirih letih moralo že statistično obnavljati. Pojavljali so se kandidati z različnimi stop- njami izobrazbe in so nekateri čla- ni komisije, ki so zelo glasno go- vorili o strokovnosti, na to veliko- krat pozabili. Če se vrnem na knjižnico: prijavili so se trije kani- dati; glede pogojev ali nepogojev gre bolj za vprašanje otežiti vstop kandidatom. Eden od kandidatov je izpolnjeval vse kriterije in je imel prednost pred vsemi. Pa ven- dar mu tisti člani, ki so se zgrozili nad delom komisije in mene kot predsednika, tudi niso dali podpo- re. Pa bi bilo umestno vprašanje, ali jim je stroka dominanta. Govo- rim o gospodu Emeršiču; o njego- vi strokovnosti doslej ni bilo no- benega dvoma, zakaj ga niso pod- prli? PRIPOMBE NA DELO KOMISIJE, KO LEVICA NE LSPE_ • Boste po vseh teh kriti- kah na vas in delo komisije na skupščini in v medijih kaj ukrepali? Ivan Jurkovič: Samo posku- sim lahko še enkrat dati na dnevni red seje komisije delo komisije. Samo to lahko nare- dim, v komisiji imam samo en glas kot vsi drugi — nič več in nič manj. Velikokrat so sklepi komisije drugačni od mojega mnenja. Vendar sem sklepe ko- misije vedno korektno podal na skupščini. O delu komisije se je kritično govorilo samo takrat, kadar niso uspeli predlogi za kandidate, ki so jih odločno , podpirali predstavniki levih strank v komisiji. Zato je očitek desnici in meni osebno popol- noma napačen, jj^,^^ Wod,^ek 47. BOGOVI RIMSKE POETOVIONE Med prvim in četrtim stoletjem je imela rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po- dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še romanizirani keltski staro.selci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubriki jih želi- mo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografije: Bine Kovačič. MEDUZA (gr. MEDIJSA, lat. MEDLJSA) Meduza je bila najbolj znana iz- med treh sester (drugi dve: Stena, Eurijala), ki so vzbujale grozo. Ime- novale so se Gorgone. Od svojih dveh sester se je razlikovala v tem, da je bila smrtna. Po zunanjem vide- zu so si bile vse tri podobne. Bile so mešanica ptic s kovinskimi krili, starih žen nagubanih lic in po- tlačenega nosu, z živalskimi ušesi, namesto las pa so jim iz glave rasle kače. Če jih je človek pogledal, je okamenel. Meduzo je ubil junak Pcrzej. Iz njenega ubitega telesa sta skočila Hrisaor in krilati konj Pegaz. Perzej je po svojih uspešno dokončanih na- logah predal Meduzino glavo bogin- ji Ateni in ta jo je pritrdila na svoj prsni oklep. Na ščitu jo je imel tudi bog Zeus. Svoje ščite in oklepe so z njeno glavo krasili tudi razni junaki stare Grčije in Rima. V likovni umetnosti ima Medu- za povsem dekorativen značaj. V Poelovioni so jo upodabljali predvsem v zatrepu nagrobnikov, verjetno z namenom, da bi jih va- rovala. Njeno reliefno upodobitev si lahko ogledate v lapidariju ptuj- skega muzeja. Ob pogledu na mitološko bitje Meduzo je človek od groze oka- menel (kače namesto las itd.). Rimljani so jo pogosto upoda- bljali kot varovalko nagrobnih spomenikov. Hrani lapidarij ptujskega muzeja. 6 — NASI KRAJI IN LJUDJE 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK ČRNA MENJAVA DEVIZ V NAŠEM MESTU "Hej, boš kaj menjal... Vsi vemo, da tudi v Ptuju /e vse leto ne jjrc brez tega. Zadnje čase je tistih, ki stojijo pred bankami in vas pocukajo za rokav ter vam ponudijo odkup deviz, vedno več. Je to organizirana skupina, povezana z Jugom, ali so zgolj ljudje, ki svojo stisko rešujejo na lak način? O njih se veliko govori: eni pravijo, da sije njihov 'šef v treh mesecih na ta način prislužil nov avto, drugi pa, da so to zgolj posamezniki, ki so ostali brez služb ali so celo invalidi. Oboje je verjetno — ptujski poli- cisti doslej niso uspeli dokazati, da gre za povezavo z jugom, v svojih preiskavah pa so ugotovili le to, da pojav obstaja, in nekaj ljudi prijavi- li glavnemu republiškemu devizne- mu inšpektorju ter jim kar na kraju samem odvzeli tolarje ali devize. Z menjavo deviz na črno je po- vezanih veliko problemov, od te- ga, da policija lahko ukrepa v zelo omejenem obsegu, do tega, da je kazen majhna — od 5 do 10 tisoč tolarjev. Se najresnejši problem pa je, da imamo v Sloveniji le štiri devizne inšpektorje, ki težko nad- zorujejo celotno območje. Ne sa- mo da preprodajanje deviz in do- gajanje pred bankami daje slab vtis o kraju in ljudeh, s tem je po- vezovano tudi izogibanje davkom, ki jih morajo pooblaščeni menjalci plačevati državi. In na koncu kon- cev je to, če je povezano z mrežo na jugu, tudi slabo za slovensko valuto. Vse nas postavlja pred vprašanje, ali menjati pri takih menjalcih, čeprav pogosto pri njih menjava ni nič bolj ugodna kot v menjalnicah, ali ubrati drugo skrajnost — pri)aviti vsakogar, ki vas z menjavo nadleguje, policiji ali deviznemu inšpektorju. GLAS UUDSTVA Eni Jih obsojajo, drugim se smilijo v okolici banke, kjer črna menjava deviz lepo cveti, smo za mnenje o njej povprašali mimoidoče: • ... Me ne moti; če me nadle- gujejo, pa je drugače. Res je, da se s tem izognejo davkom, vendar teh tako ali tako marsikdo ne plačuje. Ja, enega poznam, vem, da je brez službe in je invalid; nekje mora dobiti denar. Vsi smo že skoraj reveži in taki ljudje ne morejo živi v grob. Tudi sama večkrat menjam pri njih, saj ni- mam časa stati na banki v vrsti. • Saj so odprte banke, so tudi privatne menjalnice in to poteka v okviru zakona. Država naj to uredi. Socialna stiska je res huda, vendar država mora to urediti, saj gre za prekršek po deviznem zakonu. Stvar davkarije je, da ugotovi kršitelje in naj plačajo davke, saj se tako vzdržujeta oba proračuna. • To početje me silno moti, saj sem vajena evropskega življenja, in prizadeta sem, ker moram živeti v takem okolju. Gre za kulturen vstop v Evropo, socialna stiska ni opravičilo in morali bi to pre- prečiti. Toliko ljudi, kot nas je v Sloveniji, mora najti življenjski protor v svoji domovini, ne pa da ga mažejo ... • Naj to delajo, to je konkuren- ca. Res je, da ne plačajo davkov na prodajo, vendar me to nič ne moti, sicer pač moram iti na banko in čakati v vrsti. To je tudi postranski zalužek tistim, ki nimajo službe. • Zelo me motita tako nadlego- vanje kot menjava na črno in obo- je ignoriram. Policija ni dovolj učinkovita, odstrani naj jih. • To se zagotovo dogaja, ker je že mene marsikateri nagovarjal za menjavo. Ni dobro, ker se bogati- jo, imajo lep zaslužek; kaj počno potem, mi ni znano, prepričana sem, da sodelujejo z jugom. Zakaj tisti, ki o tem vse vedo, tega ne prekinejo? Policija ga lahko samo zasliši in zapiše prekršek, štirje inšpektorji pa so gotovo premalo; vsako mesto bi moralo imeti ene- ga, pa bi bilo še vedno premalo. Tudi vsak od nas, ki ga nadleguje- jo, bi jih moral prijaviti. • Vsak si pač zase išče denar in zalužek, seveda pa to ni pošten način. Potrebno jih je kaznovati z denarno kaznijo. Mene osebno ne moti, ker nimam deviz. Policija bi jih morala večkrat opozoriti in de- narno kaznovati. Če je res, da so si za ta denar kupili avte, naj jim jih policija odvzame. S svojim počet- jem znižujejo vrednost tolarja in zato bi vsi morali biti bolj občut- ljivi. Lahko bi jih tudi prijavljali. # Moti me, ker vidim ljudi iz Hrvaške, da to počno in se potem vozijo z avtomobili in z njimi pre- kupčujejo. So tudi taki, ki so rev- ni, vendar to ni opravičilo. Pri nas so ljudje toliko preskrbljeni, da te- ga ne bi bilo potrebno početi. Vsak lahko dela kaj drugega, ven- dar se s tem najlažje zasluži. Inšpekcijske službe bi morale na tem več delati. Slišala sem, da se je že v času osamosvajanja šolalo 95 inšpektorjev. Gre za ponos slo- venske valute in zelo nepravilno je to, kar se dogaja. Zavestni občani bi jih morali prijavljati. To ni znak zavisti, to je znak nacio- nalnega ponosa. Nikjer se ne do- gaja kaj takšngea, vsaj v Evropi. Mislim, da so za menjavo deviz banke in menjalnice. Moji prijatel- jici se je na primer zgodilo, da je nekomu od črnih menjalcev dala 100 nemških mark in ta je z njimi pobegnil. Nikoli več ga ni videla. Črni trg deviz cveti NAMESTNIK KOMANDIRJA PTUJSKE POLICIJSKE POSTAIE SILVO SKOK Dokazov o preprodaji ni • Ali ste v primerih prodaje de- viz pred banko in domnevno prepro- dajo teh deviz ptujski policisti v so- delovanju z republiškimi deviznimi inšpektorji kdaj ukrepali? S. SKOK: "Primer prodaje deviz pred ptujskimi bankami je ptujskim policistom zelo dobro znan. Glede na svoje delo in naloge smo tudi ukrepali, tako da smo se tam večkrat pojavljali in uvedli ukrepe iz naše pristojnosti. Dvakrat smo v le- tošnjem letu izvedli skupen nadzor z deviznim inšpektorjem in nekaterim zasegli dobršen del deviz in tolarjev. O vseh ugotovljenih prekrških iz za- kona o deviznem poslovanju, ki smo jih ugotavljali, smo sproti obveščali devizni inšpektorat in oni sedajo ukrepajo naprej. Ravno pri menjavi deviz smo ugotovili tudi kaznivo dejanje, kjer je eden naključnemu kupcu ob men- javi tuje valute v zamenjavo dal po- narejene tolarjev. Zoper tega prepro- dajalca smo vložili kazensko ovad- bo na pristojnem javnem tožilstvu. Poleg rednega dela naši delavci nad- zorujejo in ugotavljajo predvsem prekrške, ki spadajo v naše področje odkrivanja kaznivih dejanj." • Imate podatke o mreži pre- prodajalcev in njihovi zvezi z ko- merkoli iz južnih delov bivše Ju- goslavije? Obstaja na njihovi stra- ni organizirana mreža preproda- jalcev? S. SKOK: "Do takšnih podatkov nismo prišli, ker v pogovorih s pre- prodajalci nismo mogli izvedeti, od kod dobijo denar za prodajo ali na- kup teh deviz. Znano nam je, da je pri preprodajalcih večje število ne- zaposlenih, in težko je ugotoviti, od kod imajo sredstva, da to opravljajo. Nismo mogli ugotoviti, ali jih oskrbuje z denarjem za preprodajo kdo drug in ali so to redni oskrbo- valci ali pa so to res njihova sred- stva. Nismo ugotovili, da bi imeli večje količine deviz ali tolarjev. Pri sebi so imeli le okoli tisoč nemških mark in 50 tisoč tolarjev." ^To je prekršek in tako tudi ukrepamo Za odgovor, ali je tako ravnanje z devizami protizakonito, kakšne so kazni in kako in- špektorji ukrepajo, smo zaprosili glavnega republiškega deviznega inšpektorja Viktorja Vočanška. "V zvezi z vašim vprašanjem o črni menjavi deviz vam spo- ročam, da je nova slovenska za- konodaja sicer res znatno libe- ralizirala devizno poslovanje, vendar je nepooblaščeno ukvar- janje z menjalniškimi posli kot pridobitna dejavnost še vedno sankcionirano kot prekršek. Pri- ložnostna kupoprodaja deviz med posamezniki ni kazniva, je pa kaznivo vsakršno drugo pre- prodajanje deviz v pridobitne namene. 13. člen zakona o deviznem poslovanju namreč določa, da lahko menjalniške posle opra- vljajo le pooblaščene banke ozi- roma druge domače osebe, ki so registrirane za opravljanje teh poslov in če so s pooblaščeno banko sklenile pogodbo o opra- vljanju menjalniških poslov — to so pooblaščeni menjalci. Na temelju pooblastila iz 4. odstavka 13. člena Zakona o de- viznem poslovanju je Banka Slovenije izdala sklep o načinu opravljanja menjalniških po- slov, kjer je natančneje oprede- lila, kaj so to menjalniški posli in kdo jih lahko opravlja. Vse- kakor je osnovni pogoj ustrezna registracija in pogodba s po- slovno banko. Poleg tega 1.točka tega sklepa določa, da sklep ureja način ponujanja v odkup in prodajo ter nakup in prodajo tujih plačilnih sredstev. To pomeni, da lahko že samo ponujanje deviz v odkup ali prodajo predstavlja menjalniški posel. Kot že povedano, lahko po 13. členu Zakona o deviznem poslovanju menjalniške posle opravljajo samo pooblaščeni menjalci. Kršitev tega zakon- skega določila pomeni za prav- ne osebe storitev gospodarskega prestopka iz 2. točke 82. člena Zakona o deviznem poslovanju in je zanj zagrožena kazen od 5 do 450 tisoč tolarjev. Če pa se z menjalniškimi po- sli kot pridobitno dejavnostjo nepooblaščeno ukvarja fizična oseba, sa ta kaznuje za prekršek iz 1. točke Zakona o deviznem poslovanju in se lahko kaznuje z denarno kaznijo od 5 do 10 ti- soč tolarjev. Na podlagi 87. člena istega zakona se lahko izreče tudi var- stven ukrep odvzema predmeta prekrška, konkretno denarnih sredstev, ki so bila uporabljena, pridobljena ali namenjena za storitev prekrška. Po 69. členu Zakona o deviz- nem poslovanju Banka Slovenije kontrolira poslovanje poobla- ščenih bank in pogodbenih men- jalcev, medtem ko je na temelju 72. člena istega zakona Republiški devizni inšpektorat pooblaščen za kontrolo vseh drugih udeležencev v deviznem in zunanjetrgovin- skem poslovanju, med drugim tudi fizičnih oseb. Poleg tega je Rapubliški devizni inšpektorat pooblaščen, da sam neposredno vodi tudi postopek o prekrških, in sicer tako proti prav- nim kot tudi proti fizičnim ose- bam, ki kršijo devizne predpise. DOSLEJ UKREPALI PROTI 270 OSEBAM mmmmmmmmmmmmmmmm Na črnem menjalniškem trgu smo že ob koncu preteklega leta kot tudi letos izvedli več kontrol menjalniškega poslovanja, zlasti na ljubljanski tržnici, kasneje pa tudi v nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Ker pa se je pojav zelo razbohotil in je na posameznih mestih postal zelo moteč, je bil ob pomoči inšpektorjev Banke Slove- nije in zlasti organov za notranje zadeve oziroma policije poostren nadzor na takih javnih mestih, kjer so v večjem obsegu nepooblašče- no preprodajali devize. Tako je bil pri tukajšnjem in- špektoratu sedaj podan predlog za uvedbo postopka o prekršku zara- di nepooblaščenega ukvarjanja z menjalnimi posli proti 270 storil- cem, od katerih so bile za dobro polovico že izdane odločbe o kaz- novanju in je bil izrečen tudi var- stveni ukrep odvzema denarnih sredstev, s katerimi so trgovali. Republiški devizni inšpektorat ne more sam permanentno pokri- vati celotnega območja Slovenije. To praktično ni mogoče. Potrebno pa je tudi upoštevati, da so inšpek- cije organi kontrole in ne prisile ter da je v tem pogledu vedno po- trebna asistenca policije. Glede na to da je obnašanje tako imenovanih črnih menjalcev pone- kod postalo moteče, policija sama strožje nadzoruje taka javna me- sta, ker gre pri tem za vprašanje javnega reda. Vsaj v Ljubljani je tak poostren nadzor zelo pripomo- gel k upadu pojava. Vsekakor pa na obseg delovanja nepoo- blaščenih menjalcev še najbolj vpliva razširjenost mreže poo- blaščenih menjalnic, ki so si glede tečaja lahko zelo konkurenčne in tako močno zmanjšujejo črno ku- poprodajo deviz. Na koncu naj pripomnimo, da kontrole črne menjave še dalje potekajo in da morebit- na odstotnost kontrole ne ne- kem področju nekaj časa ni- kakor ne pomeni, da tako ku- poprodajo toleriramo ali celo dovoljujemo." Pripravila: Darja Lukman-Žunec Čebele in čmrlji na sodišču Mojca Pukšič, učenka 6. b razreda Osnovne šole Destrnik, bo odslej gotovo raje pisala domače naloge. Dva dni je imela čas, da napiše ba- sen. In napisala je basen Čebele in čmrlji na sodišču ter zmagala, saj je dobila nagrado festivala Otrok in umetnost, ki je bil prejšnji teden v Mariboru. Njena učiteljica slovenščine in mentorica Bojana Kolenko je na razpis poslala več pravljic in basni in pričakovala nagrado prej za kate- rokoli drugo. Na festivalu je bilo več peda- goških delavnic o ljudskem izročilu, gledališke predstave in razstava šol- skih glasil. Učenci večine sloven- skih šol so tekmovali v pisanju pra- vljic in basni, z likovnimi izdelki in šolskimi glasili. Nav Nagrajenima Mojca Pukšič z mentorico Bojano Kolenko Resenik tudi v Lovrencu na Dravskem polju Slika: Foto: J B Podjetje Resenik Jožeta Pulka se vse bolj širi. Pred dnevi je odprlo svojo tretjo poslovno enoto. V Lovrencu na Dravskem polju 10 je ure- dilo sodobno prodajalno z barvami, laki, lepili, gradbe- nim materialom, kmetijsko posodo, posodo za gospodin- jstvo in drugimi izdelki. O njihovi založenosti in ugod- tiih prodajnih pogojih se lah- ko prepričate na telefonski ševilki 790—142. Odprta je vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. MG Umetniki v restavraciji Ribič Restavracija Ribič Kmetijskega kombinata Ptuj ni znana samo po dobri hrani, vse bolj postaja tudi hram umetnosti. V zadnjih dveh letih so jo slikarji dobesed- no zasedli, tako da je postala že prava galerija v ma- lem. Gostje umetnike dobro sprejemajo, zato bodo kulturno poslanstvo nadaljevali. Trenutno pri njih razstavlja slikar in kipar Mihael Ste- bih, ki živi in dela v Kanadi, rojen pa je v Čakovcu. Gre za umetnika, ki se izraža v steklu in suhem pastelu. Nje- govo umetnost poznajo v številnih državah sveta, kjer je razstavljal posamično in skupinsko. V Ptuju bodo njego- ve umetnine na ogled do 15. decembra. MG Slika: Foto: JB TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 TEDNIKOVA AKCIJA — 7 Naredimo to deželo znova čisto v številnih pesmih opevamo lepote naše domovine Slo- venije. Tudi tujci, ki nas obiskujejo, imajo polna usta pohvalnih besed. Navidezno Je naša država res deviško čista, ko pa pogledamo v njena nedrja, se zgrozimo. Na tisoče divjih odlagališč v Sloveniji in na stotine v ptujski občini. Nič več bistrih potočkov, nič več brezskrbnega pitja vode iz zemeljskih globin. Vse smo zasvinjali in za- strupili. Dihamo onesnažen zrak, hrano pridelujemo v s kemikalijami zasičeni zemlji, kuhamo pa v biološko in kemično oporečni vodi. To je sicer cena za napredek, ki ga plačuje človeštvo v celoti. Naša sreča je v tem, da smo na pragu osveščenosti, ko je vse več ljudi na strani gibanja za čistejše človekovo okolje. Re- sda v zadnjih nekaj letih na tem področju nismo uspeli mnogo narediti, uspeli pa smo ustvariti ugodno družbeno klimo za bo- doče konkretne akcije. Velika večina ljudi meni, da je potreb- no takoj pričeti zbiranje in sor- tiranje odpadkov. S tem bomo dosegli dvojni učinek: industriji vrnili velike količine sekundar- nih surovin, naravo pa ohranili vsaj takšno, kot je, morda jo sčasoma očistili. Očiščenje zraka, podtalnice in zemlje zahteva dolgoročne pro- jekte, vezane na sredstva v ne- predstavljivih dimenzijah. Z malimi in relativno poceni ukre- pi pa lahko začnemo čistiti vsak pred svojim pragom, v svojem gozdu, ob svojem delu potoka. v najbližji gramoznici. Če ne bomo čistili, vsaj ne onesnažuj- mo dodatno s svojimi odpadki Podprimo prizadevanja za orga- nizirano zbiranje, sortiranje in odvoz odpadkov. Naj se nam ne smili tristo ali štiristo tolarjev mesečno za plačilo teh storitev. Ne napadajmo tistih, ki nam po- nujajo posode za zbiranje smeti, saj opravljajo samo delo v skupno korist. Bistveno druga- čen odnos do smeti je neizogib- na nujnost prihodnosti. Se tako nasprotovanje ne more zavreti procesa splošnega osveščanja. Ce postajamo odprta država za tuje blago in znanje, moramo biti odprti tudi za druge civili- zacijske norme. Živeti v boljši državi, z boljšim standardom, a s starim, malomarnim lagodjem, enostavno ne gre. Tudi nam, Slovencem, ne bo uspelo. "Pri nas nimamo odpadkov!" To so najpogostejše trditve, ki so jih poslušali predstavniki skupščine in izvršnega sveta ter izvajalskega podjetja, ko so v posameznih vaseh poskušali ljudem obrazložiti način in cilje organiziranega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. V začetku je nasprotovala večina ljudi, posamezniki so bili tiho in so vzeli ponujene posode. Teden za tednom se jim je pridružilo nekaj novih vaščanov, ki so po tehtnem premisleku vendarle spoznali prednosti bivanja v urejenejšem okolju. Pred tedni je v oddaji radia Ptuj nek občan razburjeno spraševal, zakaj neku mu vsiljujejo posodo za smeti, ko pa pri njih teh nima- jo. "Veste, plastiko in papir pri nas skurimo, če kaj ostane, pa ta- ko nekam odpeljemo." Tako ravnanje je seveda pov- sem napak. Velika škoda je ku- riti papir in potem namesto uporabe reciklažnega papirja podirati drevesa. Kuriti plasti- ko je škodljivo, saj pri tem izhajajo strupeni plini. Nekam odpeljati odpadke pa je prav ta- ko nedopustno, saj ta 'nekam' pomeni v bližnjo opuščeno gra- moznico, gozd, celo v potok ali reko. Tako početje je navsezadnje (upoštevajoč posledice) bistve- no dražje kot odložhi smeti v posodo, ki stoji ob hiši, in vsak mesec plačati položnico. To na- mesto vas naredi tudi banka. Seveda z vašim pooblastilom in z vašega računa. Pri sedanjih odločitvah pa se moramo ozirati tudi na mnenje naših nasledni- kov, da nam ne bodo nekoč na- mesto hvaležnosti zabrusili v obraz: "Uničili sle naravo." (NE}SPOSTOVANJE OBČINSKEGA ODLOKA Kaj je narobe z odlokom, ki ga občani niso pripravljeni spoštovati — še več, ponekod menijo, da je neumesten, saj lahko živijo po starem, z odpad- ki na dvorišču. Seveda ne la- stnem. Na dvorišču NARAVE. Zdi se, da je neprimeren predv- sem način zbiranja denarja. Če bi, recimo, plačevali odvoz odpadkov v državnih davkih ali če bi za to pobirali nekakšen ekološki tolar bi bila la storitev zastonj. Se- veda na videz, vendar bi bili občani prezadovoljni, če bi dobili "zastonj" zbirno posodo, če bi jim smeti odvažali "zastonj". Samo pomislimo za trenutek, kaj vse do- bivamo od države "zastonj". Veliko lažje bi bilo tudi, če bi priključili ta strošek morda pla- čevanju elektrike, vode, dimnikar- jev, deratizacije ... Vsak od teh poš- lje posebno položnico, plača pose- bej poštnino in povzroča stroške — vsakemu občanu posebej. Odvoz odpadkov je seveda inte- res vsakega občana, vendar se za- enkrat tega očitno še ne zaveda- mo. Zaveda pa se država. In uredi- ti mora vse tako, da bo najbolj prav za državljane. Pa čeprav le na videz. Zakona še ni, imamo pa odlok v Sloveniji še vedno čaka- mo na krovni zakon o var- stvu okolja. Ta bo uredil po- dročje varovanja okolja, šte- vilni podzakoni pa bodo ure- dili posamezna področja znotraj tega kompleksnega vprašanja. Ne najmanj po- membna sestavina teh zako- nov bodo tudi stroge kazni za onesnaževalce, kot vemo, pa kazni precej učinkovito vplivajo tudi na našo zavest. Občina Ptuj je naredila ko- rak k varovanju okolja že la- ni, ko je skupščina sprejela Odlok o ravnanju s komu- nalnimi odpadki v občini Ptuj. S tem odlokom so do- ločeni "... vrsta, zbiranje, od- važanje in nadzorovano odlaganje komunalnih od- padkov ter urejanje in vzdr- ževanje javnih odlagališč ter odpadkov ... Določila tega odloka so obvezna za vsa podjetja ter druge organiza- cije, skupnosti in občane, pri katerih nastajajo komunalni odpadki ... Redno odvažanje odpadkov se obvezno uvede na območjih, ki jih z odred- bo določi izvršni svet SO Ptuj. Z odredbo določi tudi čas (termin) odvažanja ko- munalnih odpadkov. Za do- ločitev območij, kjer je ob- \e/no redno odvažanje ko- munalnih odpadkov, izvršni svet upošteva predvsem: — zaščito podtalnice in javnih vodovodnih zajetij, — strnjenost stanovanjskih naselij, — bližino opuščenih, za sa- nacijo predvidenih gramoznic, — urejenost okolja ob večjih prometnicah, — nevarnost okužbe živali in ljudi. Na območjih, kjer je uvede- no redno odvažanje komunal- nih odpadkov, je obvezno tudi sortiranje teh odpadkov. Zunaj območij iz 1. odstav- ka tega člena je obvezno odla- ganje komunalnih odpadkov na javno odlagališče teh od- padkov." Izvršni svet je prav tako sprejel predpisano odredbo in določil območja, kjer je obve- zen odvoz komunalnih odpad- kov, in določil datum začetka odvoza in dneve za odvoz iz posameznih krajev. Zbiranje komunalnih odpadkov je raz- delil na A program — obsto- ječe območje odvoza (Ptuj, Kidričevo, Majšperk), B pro- gram — razširjeno območje odvoza z Dravskega in Ptuj- skega polja in C program — razširjeno območje odvoza iz Slovenskih goric in Haloz. Odvoz z B območja bi morali začeti po tej odredbi (ki je si- cer doživela dopolnitve) že s I. septembrom 1991, s C ob- močja pa s 1. novembrom 1991. Položnice v smeteh Položnice so zoprna reč. Prvič zato, ker je na njih znesek, ki ga moramo pla- čali, drugič pa zato, ker predstavlja pravočasno plačevanje dodatno skrb in delo; veliko dela ima z nji- mi tudi listi, ki jih pošilja. Pobiralci smeti jih pošilja- jo, čakajo na plačilo, a ga mnogokrat ne dočakajo, na koncu pa jih odvažajo v smeteh. Vse skupaj je ne- smiselno in v mnogih državah so to že zdavnaj uredili z davčno politiko. Odvoz smeti povzroča izgub4 o težavah podjetja Čisto mesto, ki skrbi za odvoz odpadkov, zara- di neplačevanja odvoza smeti je pripovedoval direktor Andrej Ko- ten Plačevanje je zelo neredno, kar močno obremenjuje poslovanje novo ustanovljenega podjetja. Nedavno je v oddaji ptujskega radia tudi predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen povedal podobno: od- voz smeti trenutno ne pokriva stroškov, ki nastajajo v zvezi z njim. Napačna so torej namigovanja, da se želi nekdo z odpadki okoristiti. "Papir in steklo sicer ločeno zbi- ramo, kar bomo v bližnji prihodno- sti še izboljšali, vendar tudi s proda- jo teh surovin industriji ne bomo po- krili niti stroškov odvoza teh dveh vrst odpadkov," meni Andrej Koter. NIKOLI NE BODO VSI ZADOVOLJNI Zaenkrat sta odvoz in razvrščanje odpadkov urejena v celoti v coni A, to je v mestu in neposredni okolici, na Kidričevem in v Majšperku, kjer je to že desetletja utečeni postopek. Tudi od tu .se sicer slišijo pripombe krajanov: nekateri niso zadovoljni z velikostjo zbime posode, drugi ne z razvrščanjem, nekiiteri napravijo v dneh do naslednjega pobiranja preveč odpadkov, drugi premalo in želijo za- to plačevali manj. Vsi so si edini, da je odpadke potrebno odvažati, prob- lem je plačilo. Najbolje bi seveda bi- 1(\ da ne bi bilo potrebno plačevati. Vse o odpadkih boste odslej izvedeli in uredili na telefonski številki 771-861, to je pri pod- jetju Čisto mesto. Tudi o problemih se bodo pogo- varjali z vami. Kakšno težavo palahko zaupate tudi našemu uredništvu. v čistem mestu so povedali, da se trudijo izdelati tak sistem odvoza, ki bo ustrezal čim večjemu številu uporabnikov. Vsem seveda ne bodo mogli ugoditi. Pač pa bodo do nove- ga leta izboljšali razvrščanje in od- voz razvrščenih odpadkov. Na depo- nijo bodo odvažali le prave odpad- ke, tiste, ki jih ne moremo vrniti ne industriji ne naravi. Ceno odvoza potrjuje občinski izvršni svet. Že od maja letos je ena- ka in se tudi v bližnji prihodnosti ne bo bistveno spremenila, so povedali v Čistem mestu. Na naslednjih po- ložnicah bodo cene sicer za pri- bližno 2 odstotka višje od sedanjih, kar je usklajeno z rastjo življenjskih stroškov. Gospodinjstva v coni B in C plačujejo sedaj za štirinajstdnevni odvoz 350 tolarjev in 5-odstotni da- vek, v coni A pa je nekoliko dru- gače, saj odvažajo ponekod dvakrat tedensko, ceno pa določa tudi števi- lo stanovalcev v blokih. PONEKOD ODPOR, DRUGJE SPREJEM Povsem drugače razmišljajo kra- jani v conah B in C. Decembra lani je pričel Ekoles odvažati odpadke v conah B in C, to je na Dravskem in Ptujskem polju ter v krajevnih centrih Haloz in Slo- venskih goric. Sedaj odvaža te od- padke Čisto mesto. Tu so povedali, da je v coni B od 7000 gospodin- jstev vključenih v odvoz 3700. V nekaterih vaseh so se odločili skoraj vsi vaščani, tako na Hajdini, v Lo- vrencu in nekaterih vaseh cirkovške krajevne skupnosti. Ravno nasprot- no ravnajo prebivalci Pobrežja. V Tržcu so celo podpisali peticijo, s katero se odpovedujejo priključiti .se organiziranemu odvozu odpadkov. V coni C odvažajo odpadke od 79 odstotkov krajanov. Doslej so razde- lili 780 posod v devetih krajevnih centrih. Za sedaj še niso vključeni Žetale, Polcn.šak in Juršinci. NISO IZPRAZNILI POSODE . V čistem mestu so povedali, da se uporabniki večkrat oglašajo zara- di tega, ker delavci Čistega mesta niso na dogovorjeni dan izpraznili posode. Vendar delavci po zakonu ne smejo vstopiti v ograjeno dvo- rišče. Če uporabnik pozabi nastaviti posodo — dogovorjeni so, da čaka posoda največ 5 metrov od ceste — je delavci ne morejo izprazniti. Javno mnenje naklonjeno zbiranju komunalnih odpadkov Udeleženci letošnjega eko- loškega tabora Drava '92 so iz- vedli anketo pri 200 naključno izbranih gospodinjstvih v kra- jevnih skupnostih Čirkovce, Lo- vrenc, Kidričevo, Hajdina, Do- lena, Tumišče in Videm. Eno od vprašanj v anketi je bilo tudi, kam bi odložili odpadke. Med različnimi odgovori je bilo naj- več naklonjenih organiziranemu odlaganju komunalnih odpad- kov. To je vsekakor velika vzpodbuda tistim, ki se ukvarja- jo z organiziranim zbiranjem in odvozom le-teh. Tisti, ki so pro- ti sodelovanju v organiziranem zbiranju, so torej proti večin- skemu javnemu mnenju in se nanje ne kaže ozirati. KAM BI ODLOŽIL ODPADKE? Cas prepričuje neprepričane Najprej so krajane z novostjo — odvozom smeti seznanjali na se- stankih. Nekateri so se odločili, drugi ne. Po polletnem odvozu je veliko krajanov noviteto sprejelo. Tudi tisti, ki so se v začetku bra- nili, sedaj posode sprejemajo. Da to ni le želja, temveč obveznost, predpisana z občinskim odlokom, opominja krajane tudi komunal- na inšpekcija. Na ta način prepričajo približno 200 uporabnikov mesečno. Komunalna inšpektorica Jožica Težak je povedala, da krajane opo- zarjajo zaenkrat pisno. Kdor tudi po tem odklanja odvoz, ga pokličejo na razgovor, potem pa ga prijavijo sodniku za prekrške. Doslej je takšnih krajanov 40. Najvišja predvidena kazen je 5000 tolarjev. Milena Zupanič Jože Bračič i i ' ',','t','t 8 — STRANKARSKA KRONIKA 26. NOVEMBER 1992 TEDNIK s FRE0VOULNECA SHODA SOCIALDEMOKRATOV V PTUJU Z razvojem do novih delovnih nies| Nedeljski popoldan v Ptuju je potekal v znamenju socialde- mokratov. Ob petnajstih so pred centrom prišli na račun otroci, ki so se zabavali v okviru živžava, ob sedemnajstih pa so se v avli Srednješolskega centra predstavili kandidati socialdemo- kratov osme volilne enote za državni zbor, med njimi trije Ptujčani: dr. Miroslav Luči, mag. Milan Zver in Milan Krajnik. Sodelovali so tudi člani predsedstva socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik, Janez Janša, profesor dr. Janko Prunk in France Tomšič kot predsedniški kandidat. Ptujčani so množično obiskali predvolilni shod socialdemo- kratov. Foto: OM Uvodoma jc govoril predsednik stranke dr. Jože Pučnik: "V pred- volilnem obdobju skušajo vse stranke vzbuditi dober vtis. Pri tem smo socialdemokrati nekaj posebnega. V nekaterih znakih se razlikujemo od drugih strank. Slo- venski socialdemokrati prevzema- mo v okviru programa evropske socialdemokracije teorijo in prak- so urejanja države, ki se je poka- zala kot zelo uspešna v zahodni Evropi. Socialdemokratska stran- ka Slovenije je nastala kot opozi- cija proti prejšnji oblasti in ima od vsega začetka zelo jasen program. Podobno kot nekatere druge stran- ke si prizadevamo za pravno in socialno državo ter ekologijo." Predsedniški kandidat socialde- mokratov France Tomšič je še posebej poudaril, da si bodo priza- devali za ekonomsko demokraci- jo: "Prihajam iz gospodarstva, za- to te probleme poznam mnogo bolje kot nekateri drugi. V podjet- ja bo potrebno uvesti pravni red, ta je potreben tudi na delovnih mestih. Prizdeval si bom tudi za uveliavitev ravnotežia med delom in kapitalom. Zelo pomembno je, da sprejmemo zakon o družbah in soupravljanju, saj si nekateri že lastijo premoženje, ki jim ne pri- pada. Slovenija mora biti še bolj vpeta v srednjeevropski prostor. Na tem področju imam že nekaj izkušenj, prepričan pa sem, da bo- mo skupaj zmogli." Podpredsednik stranke Janez Janša je podrobneje predstavil strankin volilni program: "Za te volitve imamo program, ki se ra- zlikuje od programov drugih strank. Številne stranke, ki sodelu- jejo na letošnjih volitvah, so brez programov, so torej brez osebnih izkaznic. Osnovni moto našega programa je model nove socialne države. Samo razvoj gospodarstva lahko odpira nova delovna mesta." Ptujski kandidati socialdemo- kratov dr. Miroslav Luci, mag. Milan Zver in Milan Krajnik so nato Ptujčanom predstavili svoje videnje perečih gospodarskih, družbenih in nekaterih drugih vprašanj. Dr. Luci je med drugim povedal, da imamo v Ptuju vse možnosti, da bomo uspeli prebro- diti krizo in prišli v mesto Ptuj— jutri. Slovenske gorice močno zaostajajo v razvoju Slovenije; mag. Milan Zver je trdno odločen boriti se, da bi ta zaostanek zmanjšali. Milan Krajnik vidi izhod iz težav na desnem bregu Drave v okviru ekonomskega si- stema in ekonomske politike, ki bodo zagotovili enakopraven, ena- komeren in nekoliko hitrejši raz- voj kot drugje v Sloveniji. Na zboru v Ptuju so tudi soglasno podprli kandidaturo Branka Brum- na, predsednika ptujskega izvršnega sveta za državni svet. Socialdemokrati so svoj dobro obiskani predvolilni shod končali z nastopom Vlada Kreslina in Bel- tinške bande. MG iilililillillilM^^IHiiilRI^^ Soočenje kandidatov za državni zbor in državni svefi Uredništvo Bistriške panorame je pred tednom organiziralo javno soočenje kandidatov drugega volilnega okraja sedme vo- lilne enote za državnizbor in državni svet. Poleg 'domačih kandidatov' za državni zbor dr. Jožeta Pučnika (SDSS), Irene Majcen (SLS), Branka Vasa (združena lista), Adolfa Klokočovnika (SSS), mag. Draga Cernetiča (LDS) in dr. Jožeta Slačka (SKD) so se predsta- vili še drugi, ki so zapisani na gla- sovnicah sedme volilne enote, v ka- tero spadata občini Slovenska Bi- strica in Ruše, in drugega volilnega okraja, kamor spada občina Sloven- ska Bistrica. Tako se je predstavila še Nina Šah (Ljubljana) iz stranke Krščanskih socialistov — DS Na- prej — Svobodne stranke, Tone Prapotnik iz Demokratske stranke. Srečko Prijatelj iz Zveze za Pri- morsko, Janez Erker iz Štajerske demokratske krščanske stranke, Ru- dolf Čakš iz Stranke neodvisnih, Jože Pipenbaher iz SOPS, Boris Skelin iz Republikanske zveze Slo- venije, Erih Kolar iz Stranje Narod- nih demokratov in Slovenske gospo- darske Stranke, Franc Venišnik iz Slovenske nacionalne stranke, Zi- krija Bajrektarevič iz Gibanja za občo demokracijo, dr. Janko Pre- dan, Zeleni Slovenije, in Ivan Potrč iz Slovenskega ekološkega gi- banja. Niso pa prišli kandidati iz Li- beralne stranke, DEMOSA — Krambergerjevc združene liste — DONS — Republikanske stranke Slovenije, Združenja "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "SMER" Slovenije ter Li- beralno demokratske stranke Slove- nije. Po predstavitvi so podali progra- me svojih strank, ki so pač takšni, kot jih posamezne stranke imajo — od obljub, ki jih v posameznih stran- karskih programih kar mrgoli, želje po nastopu mladih, ki sicer nimajo druge možnosti, da se vključijo v življenje države, do strank, ki obljub ne dajejo, napovedujejo pa boj proti centralizaciji oblasti v državi Slove- niji, in tistih, ki zatrjujejo, da hočejo s svojimi programi služiti sloven- skemu narodu. Seveda je bilo vsem, ki so sedeli na odru bistriške kinodvorane, po- stavljenih veliko tudi provokativnih vprašanj, na katere so kandidati od- govarjali po svojih močeh. V drugem krogu so se predstavili še kandidati za državni svet, med njimi Danilo Utenkar, Rudi Vorša, Pavle Blažič, dr. Janko Čar , dr. Peter Glavič (kandidat iz Ruš) ter Anton Golčar. Da so pravila igre, ki so se jih do- govorili pred javnim soočanjem, po- samezniki spoštovali, je skrbela mo- deratorka Danica Godec, ki je soočenje vodila na visoki profesio- nalni ravni. Vida Topolovec Spomenik strniškim žrtvam v nedeljo, 29. novembra, bodo v Kidričevem odkrili spomenik v spomin žrtvam iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Nemčije in drugim, ki so trpeli in umrli med drugo svetovno vojno ali po njej v taborišču Strnišče. Začetek slovesnosti bo ob 14. uri s kulturnim programom ter pozdravom domačih in tujih gostov, govorom predsedniškega kan- didata SLS dr. Stanka Buserja ter slavnostnega govornika dr. Lud- vika Toplaka. Na slovesnosti bosta spomine na medvojne in povoj- ne čase v taborišču obujala dva nekdanja taboriščnika. Po odkritju spomenika bo ob 15. uri spominska maša. JB Predvolilno srečanje SLS v Lenartu Slovenska ljudska stranka iz Lenarta je v minulem tednu imela svoje predvolilno srečanje v več le- narških krajih. V petek so imeli v veliki dvorani Kle- mosa predvolilno zborovanje, na katerem je sodelo- val tudi predsedniški kandidat dr.Stanko Buser. Po predstavitvi strankinega programa in kandidatov so pripravili še ples, na katerem so igrali Alfi Nipič in njegovi muzikantje. MS Kristinino povabilo možem Kristina ŠamperI Purg, kandidatka Krščanskih demokratov Ptuja za državni svet, vabi kot edina ženska med osmimi ptujskimi kandidati za to iz- volitev na prijeten pogovorni večer v minoritsko dvorano. Tema razgovora bo razvoj Ptuja, občine oziroma okraja jutri ter načrti in možnosti za uveljavitev Ptuja v Sloveniji, je povedala Kristi- na ŠamperI Purg. Razgovor, na katerega bo pova- bila tudi vrsto drugih gostov, bo 2. decembra ob 19. uri. Večer bo popestril kulturni program. McZ POGOVOR S PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM SOCIALDEMOKRATOV FRANCETOM TOMŠIČEM Za človekove pravice tudi na delovnem mestu "Za kandidaturo za predsednika države sem se odločil zato, ker menim, da bi ta funkcija s svojim zgledom in vplivom lah- ko mnogo prispevala k uveljavitvi tako imenovane industrijske in ekonomske de- mokracije, ki zlasti ureja človekove pravi- ce na delovnem mestu, soodločanje delav- cev v podjetjih, demokratično in pluralno sindikalno organizacijo, socialno partner- stvo in kolektivno dogovarjanje med de- lom in kapitalom ter zaščito socialno šib- kejših slojev, upokojencev in invalidov. Mnenja sem tudi, da je prehodno obdobje za Republiko Slovenijo končano, zato so tudi za vodstvo države potrebni novi ljudje z novimi pogledi in neobremenjeni s prete- klostjo," je o svoji kandidaturi povedal 55—letni France Tomšič, diplomirani strojni inženir, zaposlen kot projektant de- la na področju razvoja hidravličnih in pnevmatskih krmilnih naprav v razvojnem sektorju Litostroja v Ljubljani. Od marca 1990 vodi sindikat Neodvisnost — KNSS, poznamo pa ga tudi kot zelo aktivnega po- slanca v republiški skupščini. • Predvolilni vrvež se pri- bližuje vrhuncu. Kako ga doživ- ljate? F. Tomšič: "Predvsem ugota- vljam, da smo socialdemokrati s predvolilno kampanjo na nek način začeli prepozno. Kljub te- mu mislim, da nas ljudje počasi prepoznavajo, da razlikujejo med SDSS in SDP. Nasploh pa je z imeni strank na letošnjih volitvah prava zmeda, nekatera so si zelo podobna. Trudimo se, da bi državljanom Slovenije po- vedali, da smo stranka evrop- skega tipa, ki ima svoj program, in obenem stranka, ki jo v Evro- pi danes voli med 30 in 50 od- stotkov ljudi. Socialdemokratska stranka Slo- venije ima čisto preteklost, ni se prenovila, ne prebarvala in ne preimenovala. Ima velike zasluge za začetek in uveljavitev demo- kracije, nastanek Demosa, več- strankarski parlamentarni sistem, osamosvojitev in suverenost." France Tomšič je v politične vode dobesedno padel pred pe- timi leti, ko se je zgodil legen- dami litostrojski štrajk, ki je vzbudil veliko zanimanje med- narodne javnosti. Takrat je prvič predlagal ustanovitev ini- ciativnega odbora za ustanovi- tev Socialdemokratske zveze Slovenije. Čez nekaj mesecev je bila zveza ustanovljena. Bila je prva neodvisna politična orga- nizacija v bivši Jugoslaviji. F. Tomšič: "Po poklicu sem diplomirani inženir strojništva, veliko let sem delal kot projek- tant. Mislil sem, da je vse, kar življenje ponuja, pravzaprav tehnika. Ko je prišlo do lito- strojskega štrajka, sem ugoto- vil, da tehnika ni vse, da je bilo v tistih časih potrebno nekaj na- rediti tudi na političnem po- dročju. Moram reči, da sem izrabil ta zgodovinski trenutek. Predlagal sem ustanovitev So- cialdemokratske zveze Sloveni- je. S tem je bil balon spuščen, potrebno pa ga je bilo krmariti." • Ste se morda zgledovali po Poljaku Lechu Walcnsi? F. Tomšič: "Reči moram, da mi je bil vzornik, kako v neko državo, kjer vlada monopolni sindikat, vnesti nov duh. Mi- slim pa, da sem vzornika na nek način prekosil, ker sem pričel politični pluralizem. Že ko sem živel v Berlinu, sem spoznal so- cialdemokratske vrednote in ob tem ugotovil, da brez pluralnih sindikatov ni mogoče uveljaviti pluralnega strankarskega siste- ma in obratno." NUJNA KONTROLA MANAGEMENTA • Kakšen program ponujate Slovencem? F. Tomšič: "Prihajam iz go- spodarstva, zato je moj pouda- rek izrazito na gospodarskem področju. Prizadeval si bom za uveljavljanje človekovih pravic tudi na delovnem mestu, da bo Slovenija pravna država tudi na področju gospodarstva. Pri tem mislim predvsem na to, da je nujno potrebno čimprej sprejeti nek mehanizem, ki bo nadzoro- val management. To je vprašan- je, ki je danes najbolj neurejeno in delavec najbolj teži; v neka- terih podjetjih je že tako, da jim kratijo vse pravice. Delavsko- pravna zakonodaja se mora nuj- no izboljšati tako, da bo vodila v soodločanje po nemško— švedskem modelu, ki je naj- boljši na svetu." • Kakšna naj bo bodočnost Slovenije, tudi ko gre za njeno vključevanje v Evropsko skup- nost in druge mednarodne aso- ciacije? F. Tomšič: "Slovenija je relativ- no majhna ekonomija, zato je naša bodočnost v čim širšem povezovan- ju. Na območjih nekdanje Jugosla- vije, dokler se razmere ne uredijo, nimamo kaj iskati. Prepričan sem, da bo kar nekaj časa preteklo, pre- den se bomo znova pojavili na teh trgih. Zato mora biti naša skrb, da vzpostavimo močne gospodarske in politične povezave s sosedi, še po- sebej zato, ker tam živijo slovenske manjšine. Kot predsednik države bi lahko odigral pozitivno vlogo pri izboljšanju in stabilizaciji odnosov s Hrvatsko, saj imam dobre odnose z nekaterimi ključnimi osebnostmi v HDZ, ki so nastali v času roje- vanja slovenske in hrvaške parla- mentarne demokracije. Potrebno bo okrepiti odnose z EFTO. Zame je to neke vrste vme- sni korak do sprejema v Evropsko skupnost. V EFTI smo že sedaj močno zastopani. Ob nedavnem obisku v Helsinkih sem spoznal, da Slovenija že danes proizvaja vrsto izdelkov in ima industrijo, s katero že sedaj lahko uspešno kon- kuriramo številnim državam. Ne- kateri nas že v tem trenutku obrav- navajo kot enakporavnega člana EFTE. Če ne bo posebnih ovir, se bomo v Evropsko skupnost vključili v petih do šestih letih." NE PONUJAM NEKAJ ABSTRAKTNEGA • Kako vašo kanidaturo za predsednika države sprejemajo delavci? F. Tomšič: "Za kandidaturo se nisem takoj odločil. Socialdemo- kratska stranka me je sicer predla- gala, vendar sem se dokončno odločil šele po posvetovanju s predsedstvom sindikata KNSS. Ve- deli smo, kakšne so možnosti Fran- ceta Tomšiča v tej volilni kampanji. Ugotovili smo, da če bomo sloven- skim delavcem pravilno predstavili moj program, bodo spoznali, da ne ponujam nekaj abstraktnega, da po- nujam tisto, kar delam že nekaj let. Razlika med menoj in drugimi kan- didati za predsednika je v tem, da se jaz ne bom zavzemal za nekaj, jaz že vse to delam in bom to delal tudi v bodoče ne glede na volilni izzid. Sem edini kandidat, ki priha- ja iz gospodarstva. Poudarek v mo- jem progamu je na socialno— tržjnem gospodarstvu." % Lastninski zakon je sprejet. Kako ga ocenjujete? F. Tomšič: "Osebno menim, da je bolje, da smo zakon spre- jeli, kot da bi čakali še pol leta. Naš zakon je veliko boljši, kot so podobni zakoni, ki so jih sprejeli v Rusiji, na Poljskem in v Češki. V najkrajšem času bo- mo morali sprejeti tudi druge podzakonske akte ter jih pričeti uresničevati." "SEM ČLOVEK NARAVE" • Kakšen je France Tomšič v zasebnem življenju? F. Tomšič: "Tega, kar imam rad, sedaj skoraj ne morem početi. Sem človek narave, tudi hišo smo si zgradili ob gozdu pri Kamniku. Preden sem prišel v politiko, ni bilo dneva, da ne bi šel v gozd, veliko sem tudi tekal in zahajal v kamniške in julijske hribe. Rad tudi berem in zahajam v gledališče. V teh dneh imam tudi malo časa za družino, čeprav so moji otroci že skoraj odrasli ljudje in me ne pogrešajo toliko. Mojo kandida- turo za predsednika države so sprejeli z razumevanjem. S po- litiko se ne ukvarja nobeden, pa tudi pri izbiri poklicev so obšli tehniko. Odločili so se za huma- nistične poklice. Lahko bi rekel, da narava deluje tudi v naši družini." Majda Goznik France Tomšič Dnevi pred volitvami so naporni. Vsak dan France Tomšič obišče dve do tri mesta in predstavlja svoj program. Foto: OM TEDNIK — 26. NOVEMBER 1992 STRANKARSKA KRONIKA — 9 Liberalnodemokratski večer v Ptuju Na Liberalnodemokratskem večeru so v ponedeljek, 23. no- vembra, v romanskem palaciju ptujskega gradu predstavili jav- nosti vseh 11 kandidatov Liberalnodcmokratske stranke 8. vo- lilne enote za državni zbor ter oba kandidata te stranke za državni svet, pa tudi svojega pred.sedniškega kandidata dr. Lju- ba Sirca. Na predstavitvi so sodelovali tudi predsednik stranke in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek z nekaterimi svojimi ministri ter ptujski župan Vojteh Rajher in predsednik občinske vlade Branko Brumen. Za kulturno obogatitev večera so poskrbeli New Swing Quartet in dramska umetnica Irena Mihelič. Predsednik stranke in slovenski premier dr. Janez Drnovšek je pozdravil tudi vse kandidate LDS za državni zbor in državni svet (na fotografiji sedijo v ozadju). Foto: M. Ozmec V dvorani palacija je zman- jkalo sedežev za številne goste in še številnejše Ptujčane, ki jim je po uvodnem nastopu New Svving Quarteta zaželel do- brodošlico Gabrijel Berlič, predsednik občinskega odbora LDS v Ptuju. Ob tem se je zav- zel za to, da bi na Ptuju združili vse sile za ponovno oživitev mesta in njegove okolice ter za združitev kulture, turizma, či- stega okolja in široke duše naših ljudi. Predsednik stranke in pred- sednik slovenske vlade dr. Ja- nez Drnovšek je uvodoma go- voril o ciljih Liberalnodcmo- kratske stranke in o pričakovan- jih na volitvah. Zatem pa je kot premier razmišljal o možnostih slovenskega gospodarstva pri odpiranju v svet, predvsem v Evropsko gospodarsko skupnost in evropske finančne institucije. V tem prehodnem obdobju je si- cer potrebna regulativna vloga države, da ne bi prišlo do zlorab, je poudaril, vendar je vsem po- trebno zagotoviti enake pogoje, izenačiti pa je treba tudi pravne okvire. Skozi vse državne insitu- cije pa bomo zagotavljali varstvo človekovih pravic. Pred nami je težko obdobje, je nadalje dejal premier Drnov- šek, saj je poleg slabe ekonom- sko gospodarske situacije tudi precej kriznih nevarnosti. Na našem jugu so v vojni, velike krizne nevarnosti pričakujemo tudi v vzhodni Evropi, povrhu vsega pa je tudi zahodni svet v gospodarski recesiji. Zaradi vseh teh negativnosti bo treba v bodoče v Sloveniji voditi tako politiko, da nam pri našem vzponu na bo spodrsnilo, je med drugim menil predsednik Drnovšek. Napake se prehudo kaznujejo in ne smemo si jih več privoščiti. Sebe in svoj program je pred- stavil tudi dr. Ljubo Sire, pred- sedniški kandidat LDS, o čemer posebej poročamo. Zalem pa so se predstavili kandidati LDS v 8. volilni enoti za državni zbor, med katerimi so tudi trije kandi- dati za ptujski volilni okraj. Bo- gomir Vaupotič se bo — kot je dejal — posebej zavzemal za davčno in proračunsko politiko, Gabrijel Berlič za delo z mla- dimi, Milan Jager pa za oživi- tev in razvoj demografsko ogro- ženega območja Haloz. Med dvema kandidatoma LDS v 8. volilni enoti za člane državnega sveta pa naj bi ptujske lokalne interese zastopal mag. Milan Kerin, ki se bo še posebej zav- zemal za socialno varnost mla- dih družin. — OM Dr. Drnovšek in njegovi ministri v Ormožu Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je s tre- mi svojimi ministri — mag. Jožetom Protnerjem, profe- sorjem dr. Davorinom Kračunom in dr. Mihom Kozincem — v ponedeljek za krajši čas obiskal Ormož. Srečanje, ki ga je organizi- ral občinski odbor LDS Or- mož, je v stari del ormoškega hotela privabilo veliko gospo- darstvenikov ormoške občine, občanov in tudi predstavnikov konkurenčnih strank. Dr. Drnovšek je uvodoma govoril o programu Liberaliiodemo- kratske stranke, v nadaljevan- ju pa je poudaril uspehe, ki jih ima njegova vlada v teh težkih gospodarskih časih. Seveda so mu postavljali bolj ali manj prijetna vprašanja, vendar kot je značilno za dr. Drnovška, je na vsa odgovarjal mirno in preudarno. Po njegovem odhodu — mudilo se mu je v Ptuj — so ormoški gospodarstveniki po- vedali prisotnim ministrom, kje jih čevelj žuli. Posebej so ormoški kmctijci "izprašali vest" mag. Protnerju. Vida Topolovec Dr. Ljubo Sire v Lenartu v lenarškem klubu občanov je v torek imela predvolilno srečanje Liberalnodemokratska stranka iz Lenarta. Ob tej pri- ložnosti sta se predstavila pred- sedniški kandidat dr.Ljubo Sire in Janez Erjavec, kandidat LDS za državni zbor. Predstavitev stranke in njenega programa je pripravil občinski odbor Libe- ralnodcmokratske stranke iz Le- narta. MS PREDSTAVUAMO PREDSEONISKECA KANDIDATA LDS DR, UUBA SIRCA Za premišljenost, strpnost, zmernost Dr. Ljubo Sire, je rojen 19. aprila 1920 v Kranju; po poklicu je doktor ekonomskih znanosti. Zaradi opozicijskih teženj je bil leta 1947 obsojen na smrt, vendar so mu ka- zen spremenili v 20 let strogega zapora. V ječi je preživel dobrih sedem let. Leta 1955 je pobegnil v tujino in tam je preživel dobro polovico svojega življenja. Od poletja na- prej sicer spet živi v rojstnem mestu, a je še zmeraj direktor Centra za preučevanje ko- munističnih gospodarstev v Londonu, ki ga je ustanovil sam leta 1983. Je tudi član Li- beralne intcrnacionale. Sicer je poročen z Valežanko in oče 17-letne hčerke. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem prvem obisku v Ptuju, ob konvenciji Drnovškove Liberalno- demokratske stranke, ki ga je kandi- dirala za predsednika Republike Slovenije. • Kakšni so vaši prvi vtisi o našem starem, a pomlajenem mestu? Dr. Ljubo Sire: "Zares prečudovit grad imate, kolikor sem ga lahko vi- del na hitro. Sicer pa sem izredno vesel takšnega obiska Ptujčanov na naši predvolilni predstavitvi. Neko- liko mi je žal, da nisem imel časa za ogled razstave Srečanje z Jutrovim, zato se bom v kratkem zagotovo vrnil, da si jo ogledam, saj sem o njej slišal veliko lepega. Mimogrede se mi je ob tem poro- dila misel, da je treba vse bolj računati na ponovno veliko moč se- danje turške države. Mislim, da bo imela kmalu 100 milijonov prebival- cev. In ker je ob tem vse bolj moder- na in prodorna, bo v kratkem času spel imela veliko težo tudi v evrop- skih institucijah, kjer se vse bolj po- javlja." • Pred 72 leti se je pričela vaša življenjska pot, a zadnjih 38 let ste preživeli v tujini. Kam vas je prav- zaprav vodila usoda? Dr. Ljubo Sire: "Lepe spomine imam na svoje otroštvo, predvsem na rojstni Kranj, kjer sem preživel otroško dobo. Ko sem bil star 14 let, sem nekje staknil tuberkulozo in po- tem so me zdravili po sanatorijih ne- kaj let. Nato je prišla vojna, ko so nas Nemci pregnali iz Kranja v Lju- bljano in nam vse pobrali. V Lju- bljani sem se vključil v skupino, ki je stopila v OF. Vendar smo v skupi- ni imeli težave, ker smo se že takrat upirali enoumju, zato so nas kmalu izključili. Meni se je to zdelo tako pomembno, da sem po dogovoru s prijatelji pobegnil prek meje v Itali- jo in od tam v Švico, predvsem z na- menom, da bi tam opozoril, kaj se v Jugoslaviji dogaja. Naj dodam, da sem odsvetoval sodelovanje z oku- patorjem. Pozneje, ko je bil sklenjen sporazum med Titom in londonsko vlado, sem se vrnil v Dalmacijo, kjer sem se najprej pridružil 5. pre- komorski brigadi, nato pa arlileriji 7. korpusa, s katero sem se vrnil v Ljubljano." PRVE POLITIČNE ČRNE PIKE... "Že v tistih časih že hodil po Šta- jerski, saj sem šel prek Maribora v Lipnico, kjer sem bil nekaj časa za- poslen kot ruski prevajalec pri oku- pacijskih četah. Na moje veliko ve- selje so me kmalu poklicali v Lju- bljano, kjer sem postal prevajalec in urednik tujih vesti. Vendar so me tam odpustili še pred koncem prve- ga leta službovanja, saj sem imel preveč 'prijateljske' stike s tujci. Menil sem namreč, da je tujcem tre- ba dopovedati, da nismo vsi Sloven- ci do njih tako sovražno nastrojeni. Pa sem si s tem nakopal prvo črno politično piko. Drugo pa sem si nakopal s tem, da sem preveč resno jemal spora- zum med Titom in Subačičem, ki je obljubljal demokracijo in svobodne volitve strank. Skupaj s prijatelji iz Hrvaške in Srbije smo želeli ustano- viti opozicijsko stranko, kar pa se je leta 1974 kmalu končalo z resnimi obravnavami pred sodiščem". Kar 15 so nas obdolžili protidržavnega de- lovanja in špijonaže. Posledica tega je bila, da sem bil še z dvema kole- goma obsojen na smrt. Kot verjetno veste, so dr. Nagodeta usmrtili, medtem ko so Furlanu in meni ka- zen spremenili v 20 let zapora. No, dejansko sem pre- čepel v ječi le se- dem in pol let, do novembra 1955. Že leto zalem sem pobegnil čez mejo v Italijo, leta 1956 pa sem prišel v London, kjer sem imel sorodnike." ŽIVLJENJE V LONDONU "Angleže sem zelo dobro poznal in zato sem se tam kmalu znašel. Po različnih peripeti- jah sem med dru- gim delal tudi na BBC-jevem moni- toring servisu, kjer sem poslušal tuje radijske postaje in poročal o njih. Potem sem vmes v Švici po- ložil doktorat iz ekonomije, leto dni pa sem preživel na univerzi v Ban- gladešu. Star 40 let sem se vmil v London in se zaposlil na univerzi St. Andrews na vzhodni škotski obali. Končno so me leta 65 poklicali v Glasgow, kjer sem bil dolga leta. Leta 1983 sem se sicer uradno upo- kojil, vendar sem vse do letošnjega leta predaval na univerzi honorarno. Medtem sem leta 1983 v Londonu ustanovil Center za preučevanje ko- munističnih gospodarstev, da bi sve- tu dokazoval, kaj je narobe s takšni- mi .sistemi. No, to se je sicer pred kratkim tudi v praksi samo dokaza- lo. Sicer pa sem imel stike z vsemi mogočimi oporečniki, ki so jim pra- vili disidenti, v glavnem iz vszhod- noevropskih držav. In na moje veli- ko presenečenje so skoraj vsi ti moji znanci danes po izbruhu demokraci- je ali ministri ali v vladi, nekateri pa celo predsedniki posameznih držav." • In ta možnost se sedaj ponuja tudi vam. Kakšen je vaš predsed- niški program? Dr. Ljubo Sire: "Ker sem dokto- riral iz ekonomije, naj pri tem ludi začnem. Dejstvo je, da je gospodar- ski položaj v Sloveniji neverjetno slab — v veliki meri zaradi znanih napak, zadnje čase pa tudi zaradi iz- gube trga. Dejstvo je, da se je do- brih 40 let pri nas gradilo brez pra- vih meril. Nastajale so velike tovar- ne, samo da smo ljudi zaposlovali. Vendar se je izkazalo, da so bile le odločitve slabe. Sedaj, ko smo na prelomnici, ne vem, zakaj se toliko trudimo na silo obdržati zaposlenost tam, kjer se proizvodnja ne izplača. Temu je treba narediti konec in začeti znova. Čimprej se je treba lotiti ustanavljanja novih, produk- tivnejših, donosnih in racional- nejših podjetij. In potem bodo tudi nove zaposlitve. Ne bom dolgovezil — na kratko in zelo enostavno je formula taka: treba je delati le tisto, kar ljudje potrebujejo, pri tem pa sta izredno pomembni stroka in zagotovitev trga. Spoštovati in graditi je treba na domač m.ozgovni trust, vendar pa ne smemo imeti bojazni pred tu- jim. Na tem gradimo izkušnje." PRAZNINO V SREDINI JE TREBA ZAPOLNITI "Kar pa se tiče strankarskega življenja in volitev, pa tole: pre- pričan sem, da se zmernejše stran- ke v Sloveniji lahko in morajo do- govoriti o medsebojnem sodelo- vanju. V sredini je praznina, ki jo je treba zakrpati. Tako bomo lahko izvolili vlado, ki bo imela večino in mimo delala, brez medsebojnih strankarskih prerekanj in nagajanj, čemur smo priča sedaj. Poleg tega je treba zmanjšati število mini- strstev. Če jih ima Švica le 7, po- tem je dejstvo, da je naših 24 očit- no preveč. Navsezadnje pa menim, da je tudi število predsedniških kandidatov preveliko. Na An- gleškem je pravilo: če tisti, ki se na volitvah prijavi, ne dobi vsaj 10 odstotkov gla.sov, plača kazen, ki je precej visoka; v prihodnje ne bi bilo napak o tem razmisliti tudi pri nas. Sicer pa je moje življenjsko geslo: PREMIŠLJENOST -- STRPNOST — ZMERNOST!" . _________ .Ozmec. Z ministrom Jazbinškom o problematiki obmejnih občin Ptujski občinski odbor Liberalnodcmokratske stranke je v petek, 20.novembra, v Zavrču pripravil aktualen in zanimiv pogovor o revitalizaciji haloškega območja ter o obmejni pro- blematiki. Kot gost je sodeloval Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora; pogovora s predstavniki haloških krajevnih skupnosti Cirkulane, Podlehnik, Žetale in Zavrč pa sta se udeležila tudi ptujski župan Vojteh Rajher in predsednik občinske vlade Branko Brumen. Minister Jazbinšek je poudaril, da so za revitalizacijo haloškega območja potrebni celovita zavesi o Halozah, blagovna znamka ter kulturna in krajinska tema. Vse to pa je pogojeno s čimprejšnjim sprejetjem zakona o lokalni sa- moupravi, ki bo podrobneje opre- delil vlogo in možnosti razvoja razvitejših mestnih in manj razvi- tih obrobnih občin. Če hočemo ustaviti migracijo mlade generacije in intelektualcev s haloškega območja v razvitejše kraje, moramo najprej urediti osnovno infrastrukturo: to pa so ceste, voda in elektrika. Ker iz državnih krogov zadnje čase za to ni bilo pravega razumevanja in nobene pobude, je ptujska občin- ska vlada reagirala na svojo pest in že podpisala pogodbo o izdelavi tehnične in lokacijske dokumenta- cije za tako imenovano haloško povezovalno obmejno cesto med Zetalami in Zavrčem v skupni dolžini okoli 40 km. Kot je pove- dal predsednik izvršnega sveta Branko Brumen, so sredstva začasno zagotovili iz proračuna, iščejo pa seveda ugodnejšo rešitev iz sklada za demografsko ogrožena območja. Omenjena ce- sta naj bi že drugo leto rešila pro- blematiko nepotrebnega večkrat- nega prehoda meje za lokalni pro- met, hkrati pa bi omogočila boljši nadzor nad gibanjem ob m.eji našim obmejnim organom. Sočasno že poteka akcija za na- peljavo vodovodov v listih ob- močjih, kjer so se do sedaj napaja- li z vodo iz hrvaških virov. Slo- venska vlada pa razmišlja tudi o povračilnih ukrepih na sklepe hrvaške vlade o lastnini Slovencev na Hrvaškem. Na haloškem ob- močju je namreč tudi okoli 6 od- stotkov zemljišč in nepremičnin v lasti hrvaških državljanov in jih Med posvetom v prostorih turistično usmerjene kmetije Pun- gračič v Drenovcu pri Zavrču; prvi z desne minister Jazbinšek. Foto: M. Ozmec bo — če že druga ne — potrebno vsaj ustrezno obdavčiti. Ob koncu posveta se je s svojim programom udeležencem predsta- vil kandidat Liberalnodemokrat- ske stranke za haloško območje Milan Jager in poudaril, da imajo v Halozah dovolj čistega okolja in naravnih lepot, pa tudi pametnih in izobraženih ljudi; lotili se je treba le poli, da bi vse to vnovčili v svojo in skupno korist. —OM V soboto predstavitev kandidatov Demokratske stranke V soboto, 28. novembra, se bo ob 9,30 uri na ptujski tržni- ci pričela predstavitev kandi- datov Demokratske stranke Ptuj za poslance v državni zbor: Silve Cerček, Marjana (Jojkoviča in Ivana Lo- vrenčiča ter kandidata za po- slanca v državni svet Branka Tonejca. Sodelovala bosta tu- di dr. Dimitrij Rupel in ma- gister Igor Omerza. Za dobro počutje bo skrbel ansambel Ptujskih pet. Postregli bodo z doma- čim vinom in 'predvolilni- m' golažem. - MG 10 — OD TU IN TAM 26. NOVEMBER 1992 RAIKRIŽIE Kdaj bogoslužje v slovenskem jeziku Razkrižje — slovenska vas v hrvaških cerkvenih rokah Nedelja je dan, ko ljudje na podeželju počivajo ali pa se pražnje oblečejo in odidejo k maši v bližnjo cerkev. O tem razmišljam, ko minulo nedeljo hitim po dodobra uničeni cesti iz Ljutomera na Razkrižje in že od daleč zagledam na gričku cerkev svetega Janeza Nepomu- ka, že dobra dva meseca za- pečateno in zaprto. Tukaj žup- nik Stjepan Slaviček že skoraj štiri desetletja spreminja slo- venska imena v hrvaška. Ko Štefani postajajo Stjepani, Francki Franjoti, Antoni Antu- ni, Jožeti Josipi, se vprašaš, ali s tem ne izpolnjuje kdo ve čiga- vega peklenskega načrta spre- minjanja narodnosti na tem ob- mejnem območju. Peklenskega zaradi tega, ker so cerkvene knjige najboljši dokaz, kateri narod kje živi. Po Slavičkovo in po mnenju še koga drugega naj bi tu živeli Hrvatje? Razkrižanci so menda že siti vsega, tudi novinarskega nadle- govanja, ker se njihova vas in njihovi problemi vse pogosteje pojavljajo v časopisju, na tele- viziji, radiu, zadnje čase pa tudi v Vatikanu ter pri državnem tožilcu. Čudno je, ko hodiš okoli za- puščene in prazne cerkve, ki ni- ma dobrega gospodarja, kar se vidi po njeni zunanjosti, pa tudi dobrega dušnega pastirja ne — vsaj za večino Razkrižancev. Cerkvena vrata so zapečatena, prek njih je obešena slovenska zastava; ta visi tudi na cerkve- nem zvoniku. ŽE DOLGA ZGODOVINA Zaplet se ni začel letos, to so že stare reči, izvem od Stanka Ivanušiča, tajnika krajevne skupnosti Razkrižje. Ob tem iz- vem, da so ljudje na Razkrižju, ki so tako ali drugače vpleteni v dogodke, izpostavljeni grož- njam: dobivajo grozilna pisma, neznanci jih vznemirjajo tudi po telefonu in jim grozijo, da bodo razstrelili njihove hiše. Župnik Stjepan Slaviček je v razkriški fari 38 let. Vse do 1965. leta, ko se je po vatikan- skem konzilu začelo maševanje Cerkvena vrata so zapečate- na, čeznje je obešena sloven- ska zastava ' "mačem jeziku, je bilo vse v i. Kot mlad duhovnik je pri- s sabo v te kraje nekak 1, veter in v času, ko se je cerkveni obred pričel opravljati v domačem jeziku, je bil na vrhuncu svoje priljubljenosti, kar je znal spretno izkoristiti. Na eni strani so bili ljudje, ki so ga podpirali ne glede na jezik, kakršenkoli je že bil, po drugi strani pa tisti, ki so spoznavali, da hrvaški jezik ni njihov in da bi cerkveno bogoslužje moralo biti v slovenskem jeziku. "Prvi resnejši spori so se za- četi pozneje in stvari so se tako zaostrile, da je 1978. leta prišlo celo do množičnega pretepa pred farno cerkvijo med tistimi, ki so hoteli v bogoslužju slo- venski jezik, in onimi, ki so za- govarjali župnika in hrvaški Je- zik. Pa ni rečeno, da so bili to Hrvatje; ti se tudi danes ne vmešavajo v spore. Župnika za- govarjajo nekateri Slovenci, ki se jim je priljubil. Ne verjamejo tudi, da je župnik vsa ta leta načrtno vpisoval v cerkvene ktijige namesto slovenskih hr- vaška imena. Tega ljudje dolgo časa niso vedeli ali pa se tega niso prav zavedali, šele ko so potrebovali izpise iz cerkvenih krstnih knjig za poroke in dru- go. Pri matičarju so bili vpisani kot Jožeti ali Štefani, v cerkve- nih knjigah pa Stjepani in Josi- pi. Šele takrat so začeli o vsem temeljiteje razmišljati. Vse to se je delalo dolgih 38 let in tisti, ki bo nekoč iskal podatke v cer- kvenih knjigah, si bo mislil, da so tukaj prebivali Hrvatje. To je zelo načrtno, zelo premišljeno delo," izvem od tajnika razkri- ške krajevne skupnosti. V tej obmejni krajevni skupno- sti, kjer prebiva 1550 ljudi, je po zadnjem štetju prebivalstva iz le- ta 1991 Slovencev 1.392 (88,9 odstotkov), Hrvatov 79 (5,1 od- stotek), ostalo pa so bodisi Jugo- slovani ali druge skupine. Šolo, ki je na Šafarskem (ti dve naselji sta tesno drugo ob dmgem) obi- skiije 135 učencev. OSAMOSVOJITEV DVIGNILA NARODNO ZAVEST_ Zakaj so Razkrižanci tako dolgo trpeli potujčevanje? Stan- ko Ivanušič je povedal, da se je ljudem šele po osamosvojitvi dvignila narodna zavest, češ če že imajo svojo slovensko drža- vo, imajo vso pravico tudi do slovenskega jezika v cerkvenih obredih. "Če bi hotel župnik Slaviček pokazati vsaj kanček dobre vol- je pri reševanju zapletov, bi bilo dobro zanj, pa mogoče tudi za nas. Pred tremi leti, ko stanje še ni bilo tako zaostreno, sem bil s skupino faranov na zagrebški škofiji. Sprejel nas je škof dr. Džuro Koksa. Takrat je celo trdil, da Slovencem v Razkrižju pripada celotno cerkveno živ- ljenje, od maš do verouka v slo- venskem jeziku. Dejal je celo, da ima župnik Slaviček dovol- jenje, da bi to lahko izvajal. V nadaljevanju je povedal, da je pri cerkvi podobno kot v po- svetni oblasti, da nižji ne po- slušajo višjih. Ali je bilo to po- vedano iskreno, bi težko rekel, vendar smo iz vsega razbrali, da nam župnik ni hotel dati tistega, kar mu je celo hrvaška cerkev dovoljevala." Do preloma med župnikom in farani je prišlo tudi v času osa- mosvojitve Slovenije, ko naj bi župnik Slaviček ob posaditvi li- pe povedal krajši nagovor v slo- venskem jeziku. Imel Je vrsto izgovorov, dokler ni odločno povedal, da če hočejo, da bo govoril, bo to opravil v hrva- škem jeziku, drugače pa nič. Zapletlo se je tudi letošnjega maja ob blagoslovitvi nove mr- liške veže na razkriškem pokopa- lišču. Krajevna skupnost ga je prosila, naj opravi obred blagoslo- vitve v slovenskem jeziku. Posta- vil je pogoj: če bo vežica blago- slovljena v slovenskem jeziku, mora biti pokopališča hrvaško. Svet krajevne skupnosti na to ni pristal in vežica še,danes ni blago- slovaljena. DOGAJANJE SE " ZAPLETA ..._ Javnost je postala na problema- tiko Razkrižja pozorna šele letos poleti, kljub temu da je že marca 715 krajanov podpisalo zahtevo po uskladitvi škofijskih meja z državnimi ter uvedbi bogoslužja, verske vzgoje in drugega verskega življenja v slovenskem jeziku. Rok za uresničitev zahtev je bil 26. junij 1992. Ker pa do tega da- tuma Razkrižanci niso prejeli no- benega odgovora od pristojnih cerkvenih forumov, je bil 2. avgu- sta organiziran opozorilni prote- stni shod, rok za uresničitev zah- tev pa so podaljšali do 23. avgu- sta. Dan pred iztekom, 22. avgu- sta, je bil opravljen poskus dogo- vora odbora faranov z župnikom Stjepanom Sl^vičkom. Ker je žup- nik vse pogovore zavrnil, ga je od- bor faranov obvestil, da bodo cer- kev 23. avgusta zaprli, zaprta bo, dokler ne bodo razmer uredili. Ob tem se je hitro oglasil zagrebški nadškof, kardinal dr. Frarijo Kuha- ric in ocenil dejanje Razkrižancev za teroristični napad na cerkveno skupnost in župnika Slavička. 26. avgusta je odbor faranov obiskal zagrebško nadškofijo, vendar so bila pogajanja brezu- spešna. 4. septembra so se Raz- križanci napotili k predsednik-u Milanu Kučanu, 8. septembra pa so s posebnim dovoljenjem šol- skih oblasti organizirali slovenski verouk v prostorih šole. Poleg teh dogodkov naj omenim še srečanje mariborskega in za- grebškega škofa, vendar dogovo- ra, ki je bil takrat podpisan, odbor faranov Razkrižja ni sprejel. Bili so proti temu, da bi v Razkrižje samo "pošiljali" slovenskega du- hovnika; odbor je zahteval, da ga tukaj namestijo za stalno. 6. oktobra je bil odbor faranov ponovno pri škofu dr. Francu Krambergerju, 11. oktobra pa je bil tihiSiiod z molitvijo rožnega venca pred cerkvijo in okoli nje. Takšen spontani shod je bil po- novno 25. oktobra. Takrat so žup- niku Stjepanu Slavičku izročili pi- smo in mu v njem sporočili, da bodo 1. novembra verniki sami or- ganizirali molitveno slovesnost na razkriškem pokopališču. Farani so svojemu župniku po- slali pismo, v katerem so ga prosi- li, naj razmili, ali je njegovo bi- vanje na Razkrižju resnično v bla- gor ljudi ter človeškega in duhov- nega napredka. Razkrižanci tudi danes, ko je cerkev zapečatena, hodijo k maši: za okoli 10 domačinov — večino- ma Slovencev — in prav toliko Hrvatov, ki pridejo iz dveh hrvaških vasi (del Jalševca in Banfija), ki spadata pod razkriško župnijo, opravlja verski obred župnik Slaviček v veroučni učilni- ci, drugi pa hodijo v Ljutomer, na Bistrico ali pa v Črenšovce. MORALNA PODPORA OD DRUGOD_ Razkrižanci v svojih prizadevan- jih, da bi lahko v svoji farni cerkvi molili slovensko, niso osamljeni. Podporo dobivajo od številnih roja- kov doma in po svetu. Iz Avstralije je na naslov pred- sednika ljutomerske občine Ludvi- ka Bratuša prispelo dolgo pismo Slovenke Marize Ličan, sicer učiteljice in urednice slovenskega programa na Radiu Sidney, ki Razkrižance v njihovi borbi za slovenski jezik v celoti podpira. Pismo podpore so prejeli tudi od zdomca, po narodnosti Hrvata, ki dela in živi v Hildnu, izhaja pa iz Martina na Muri. Telegrame jim pošiljajo tudi nekateri verniki iz Ptuja, pred dnevi pa so prejeli še telegram pisatelja Toneta Partljiča, ki kot slovenski pisatelj ter repu- bliški poslanec spremlja njihov Stanko Ivanušič, tajnik KS Razkrižje boj za slovenski jezik in jih v vsem podpira. Kako bodo problem razrešili, je težko predvideti. Vemo, da je bila delegacija faranov Razkrižja med 9. in 11. novembrom v Vatikanu, kjer so se pogovarjali s slovenskim in hrvaškim veleposlanikom ter s pred- stojnicami družbe Hčere Marije Po- močnice v Rimu, kjer so bili sprejeti šele na osebno prošnjo mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Na- men tega pogovora je bil, da si zago- tovijo poučevanje sloveaskega ve- rouka, ki naj bi ga na željo vernikov Razkrižja še naprej opravljala sestra Vida Žabot. V Rimu so se pogovar- jali tudi z mariborskim škofom in predstavnikom slovenske cerkve v Vatikanu. Verouk v slovenskem jeziku po- teka, vendar se sestra Vida Žabot ne sme pojavljati v medijih ali da- jati izjave. To so ji strogo naročili v Rimu, na sedežu njenega reda. Poučevanje v slovenskem jeziku bo potekalo mesec dni. Kaj bo ka- sneje, je težko predvideti. Pri ma- riborskem škofu dr. Francu Kram- bergerju, ki si osebno veliko pri- zadeva, da bi bile državne meje enake škofovskim, smo izvedeli, da papež že javno imenuje sloven- sko škofovsko konferenco kot sa- mostojno, samo vprašanje je, kdaj bodo dobili dekret. Od tega pa je odvisno nadaljnje reševanje pro- blema Razkrižja, vendar predvide- va mariborski škof, da bo na tem področju, preden bodo vse zaplete rešili, še veliko težav. Besedilo in posnetki: Vida Topolovec PRiHODNJE LETO ZAKON O CIVILNIH INVAIID!!! VOJNE Bo prispevna stopnja za zdravstvo nižja? Anka Ostrman in dr. Martin Toth na srečanju z upokojenci in borci Na povabilo republiške ministrice za borce in vojaške invali- de Anke Ostrman so se minuli četrtek v Narodnem domu v Ptu- ju zbrali upokojenci in borci. Srečanja se je udeležil tudi pred- stavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje dr. Martin Toth. Željni informacij o svojem statusu — zakonodaji, ki ureja življenje upokojencev, borcev in vojaških invalidov, se jih je zbralo okrog osemdeset. Anka Ostrman je povedala, da je bil v republiškem parlamentu sprejet zakon o civilnih invalidih vojne in ti so izenačeni z vojnimi invalidi. Ker pa je izvajanje tega zakona vezano na proračunska sredstva, bo začel veljati 1. 1. 1992. Pripravlja se še zakon o žrtvah vojne, ki bo zajel tudi ukra- dene otroke, izgnance, prisilno mobilizirane v nemško vojsko, skratka vse kategorije, ki so bile na tak ali drugačen način žrtve vojne. Novi zakon o socialnem varstvu daje možnost zasebnega varstva upokojencev; kdo izpol- njuje pogoje za takšno varstvo, bo ugotavljalo ministrstvo za so- cialno varstvo. Prostovoljno zdravstveno za- varovanje jc predstavil dr. Martin Toth z Zavoda za zdravstveno za- varovanje. Pojasnil je, da je to zavarovanje neke vrste zamenja- va za sedanje participacije. Silva Čerček, sekretarka Se- kretariata za družbene dejavnosti v občini Ptuj, je opozorila, da ima Zavod za zdravstveno zava- rovanje okrog 12 milijard tolar- jev profita. Če bi se vsi protovol- jno zavarovali, bi lahko znižali prispevno stopnjo za zdravstvo, razbremenili gospodarstvo in občine, ki morajo obvezno zava- rovati vse tiste občane, ki nimajo dohodkov (reveže, otroke, ki ostanejo po šolanju doma brez službe ...). Mesečno je treba zan- je prispevati za obvezno zdra- stveno zavarovanje 900 tolarjev, kar pomeni za občino Ptuj v pol leta 8.600.000 tolarjev, a jih do- slej še ni nakazala Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Dr. Martin Toth je pojasnil, da s tem denarjem ne razpolaga zavod in o njem ludi ne more odločati, kot tudi ne o prispevni stopnji za zdravstvo. Sredstva obveznega in prostovoljnega zdravstvenega varstva vodijo ločeno. NaV Znani Slovenci v ptujskem muzeju: Žarko Petan Tokrat je Pokrajinski muzej Ptuj v okviru svojih prireditev Znani Slovenci v ptujskem muzeju povabil v goste dramatika, satirika, pisatelja, pesnika, po poklicu režiserja Žarka Petana. Z Žarkom Petanom se je pogovarjala Branka Bezeijak Glazer Večer so pričeli mladi igralci Gledali.šča Ptuj s Petanoviin Igral- cem. Predstavili pa so tudi nekaj Petanovih pesmi. V pogovoru, ki je sledil, vodila ga jc Branka Bezei- jak Glazer, je Žarko Petan predsta- vil svoje življenje in svoje literar- no delo. Žarko Petan je končal ekonon- mijo in režijo, kot režiser je zapo- slen v Mestnem ljubljanskem gle- dališču. Ob poklicnem delu pa je vedno našel čas za literarni ustvar- janje, saj je tudi avtor 5.000 aforiz- mov, napisal pa je petdeset knjig. Zadnja njegova knjiga je Knjiga o Titu, ki je izšla v Avstriji. Pa ne zaradi kakšmega ideološkega pred- sodka doma, ampak preprosto zato, ker na tleh nekdanje Jugoslavije Tito zdaj nikogar ne zanima. Tudi sicer Žarko Petan izdaja svoja dela v Avstriji, Nemčiji prevedena so bila v 23 jezikov. Klepet z Žarkom Petanom v ro- manskem palaciju gradu je bil eden tistih večerov, ki prinaša za- dovoljstvo in bogati duha, zbližuje čas in ljudi. Slednjih ni bilo veliko, pa ni motilo; nasprotno. NaV Na Dornavski kotiček za lovce Slika: Foto: JB Avgust Žižek z Domavske ceste 15/a je že 27 let avtoprevoznik. Za- radi pomanjkanja dela v prevoz- ništvu se je odločil za razširitev de- javnosti: v domači hiši je v prosto- rih bivše garaže uredil ličen bistro z imenom Lovec. V Lovcu prodaja svoje vino, ki ga je doslej prodajal drugim gostil- ničarjem. Kot lovec pa si želi, da bi se v njegovem lokalu srečevali člani lovske bratovščine, ki do sedaj v Ptuju niso imeli "svojega" kotička. Ko bo uredil tudi kuhinjo, v kateri za zdaj pripravljajo le narezke, bodo gostom ponudili tudi različne lovske specialitete. V Lovcu imajo prostora za petde- set gostov, ko bodo uredili tudi tera- so, pa jih bodo lahko sprejeli še več. Za zdaj delajo vsak dan od 6. do 22. ure, saj želijo pridobiti čimveč go- stov. MG TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 Avto je naš Premagovanje ovir bodisi na kratki ali dolgi relaciji je problem duševno prizadetih otrok in odraslih, prav tako pa otrok in odraslih s cerc- Ijralno paralizo. Zato so po- trebni naše pomoči. Potreba po prevoznem sredstvu je obstajala za obe društvi že dalj časa, vendar pa ni bilo nikoli dovolj finančnih sred- stev in dobre volje, da bi jo uresničili. Z zadovoljstvom ugota- vljamo, da je v oktobru orga- niziran dobrodelni koncert obeh društev uspel. To je sa- mo še ena potrditev, da pri nas v občini obstajajo ljudje, ki znajo prisluhniti resnici, ki čutijo z nami in razumejo, kakšno je delo s takšnimi otroki in odraslimi. Ti otroci in odrasli ne razumejo toliko kot mi, čutijo pa veliko več in znajo biti hvaležni veliko bolj kot mi. Ne zahtevajo ve- liko, ne želijo pomilovanja, potrebujejo pa veliko topline in ljubezni. S pomočjo naše družbe bo življenje rmaših otrok, odraslih pa tudi njiho- vih družin lažje in lepše. Našega koncerta so se ude- ležili med drugimi gosti tudi predstavniki Zveze društev za pomoč duševno prizadetim iz Ljubljane. Zelo so bili prese- nečeni nad tako velikim obi- skom in dobrim programom. Zato so organizatorje in društvo bogato nagradili. Ku- pili so nam nov avtomobil kombi RENAULT TRAFIK, le tretjino sredstev smo pri- spevali mi iz zbranih sredstev s koncerta. Tako bodo sred- stva ostala še za uresničevanje drugih nalog. Avtomobil je naš, uporablja- li pa ga bomo skupaj z društvom za Cerebralno para- lizo in prepričani smo, da bo koristno služil. V imenu DRUŠTVA ZA POMOČ PRIZADETIM in DRUŠTVA ZA CEREBRAL- NO PARALIZO še enkrat iskrena zahvala za darovane prispevke v korist koncerta za dobro prizadetim in za delo društva. Pri tem so sodelovali: pokrovitelji SO Ptuj, TALUM Kidričevo, Radio-Tednik Ptuj in Petoviaavto Ptuj ter spon- zorji prireditve: Otlo Ašenbre- ner za podarjene priponke, cvetličarna Kogej za cvetlični aranžma, TAMPO Elizabeta Senčar za vstopnice, Branko Zupanič, aranžiranje, TP KRI- GO Ptuj, TP LIPA s posloval- nicami Ptuj, Stojnci, Zabovci, Obrtna cona, Rogoznica, Lan- cova vas. Kovinska galanteri- ja Katarina KAJNIH, MIP Ptuj, PANORAMA Ptuj, Trgo- vina Lovrečan — Lovrenc, Avtoprevozništvo Anton Med- ved — Pleterje, Avtopralnica Helena Krajnc, odvetnik Branko Resnik, Avtopralnica in gostilna RAJ, Žensko in moško frizerstvo Marija Janžekovič, Bukovci, popravi- lo kmetijske mehanizacije in centr. ogr. Kokot-Moškanjci, Livarstvo Mirko DONAJ Mezgovci, Jožef Peteršič — Domava, SOLID Dornava — Mezgovci, SŠC — gimnazija, ekonomska, strojna in meta- lurška šola. Gostišče OZMEC, Cvetkovci, Kleparsatvo Milan Drevenšek — Jurovci, Trgovi- na VRTNICA — Rižnar Ga- jevci, FAGUS Formin, Slo- venske gorice, Avtoprevoznik Franc Slalič, Gostilna Lužnik, HIT Grdiša. Zlatar HASANA- GIČ, Slavko ŠEGA — Avto- busni prevozi. Mizarstvo Šte- Direktor Zveze društev za pomoč duševno prizadetim iz Lju- bljane g. Jereb izroča ključe avtomobila predsednici ptujskega društva Tilčki Šuman. Foto: Laura, Gorišnica fan Pulko — Hajdoše, Tovar- na vzmeti Formin — Ptuj, ZORN Ptuj, Kovinostrugar- stvo Ivan Šemerl, TRIKA d.o.o. Ptuj, Kmetijstvo POLA- NEC, Kmetijski kombinat Ptuj, STAR d.o.o. Ptuj, Zdru- žene lekarne Ptuj, PLESKO d.o.o. Kidričevo, HOTEL Su- per Li — Lisjak, Albin Pro- motion. Roman Seka — NA- TURA, STANALUM Ki- dričevo, Papirnica Alf, Klub ptujskih študentov. Pogrebno podjetje MIR — Videm, Mar- jan šeruga — Satelitske ante- ne, Trgovina pri Roku — Vil- ma Mesaric, Benzinol servis Majšperk — Lampret, SI- MAM Markovci, Dom upoko- jencev Ptuj, Irena Luci, M.F.C. Kdričevo, Elektro Ma- ribor, KB MB — PE Ptuj, Opekama Ptuj, GG Maribor, KBM — PE Slovenska Bistri- ca, AGROAVTOMETAL — Bolcar, Hranilno kreditna služba Ptuj, Marjan Žargi^ CERTUS — Avtobusni prevo- zi. Zavarovalnica Maribor, Bi- fe Marta Tomažič — Cvetkov- ci, Peter Furman — Diahatsu servis, odvetnica Božena Čačkovič — Ptuj, Tehcenter Ptuj, Prešernova 10, Metka Košar — METKIN DOM, Francka Peršuh, Lovrenc, Market Jama center — Miran Žnidarič, Ključavničarstvo Franc HANŽELIČ —Doma- va, KRPAN Silva Cajnko, VE- POS Ptuj, Obrna zbomica Ptuj, Lovsko društvo Stoper- ce. Mlekarna Ptuj, Emona Merkur Ptuj, KZ Dravsko pol- je, Anton Krajnc — Ptuj, Vod- nar Ptuj, Zofija Valentan, Čev- ljarstvo Kidričevo, Eksles Podgorci, Metalka Ptuj, Ljubi- ca Plohi — Osluševci, Umet- no kovaštvo Destmik, Cestno podjetje Ptuj, Projekta inženi- ring Ptuj, TP Most Ptuj, Sava Kranj — gumama, Libra Ptuj, Avtoval Ptuj, HIDRAVLIKA Bukovci, Alojz Tumšek — Avtokleparstvo, Polje Podleh- nik, Rama šped Kidričevo, Sa- fe invest. Zavarovalništvo Maribor, TAM Lovrenc, Tan- dem Ptuj, Ivan Gomilšek — kovinostrugarstvo, Gabrovec — kovinostrugarstvo, TAMES Ptuj, BAS Lovrenc, Branko Vajda — orodjarstvo. Hvala tudi vsem drugim da- rovalcem, ki jih nismo našteli ali tega niso želeli. Predsednica društva za po- moč duševno prizadetim ob- čine Ptuj: Tilčka Šuman In memoriam Marjan Špacapan Globoko nas je pretresla vest, da Marjana Špacapana, sode- lavca v teritorialni obrambi, so- borca v vojni za suverenost Slo- venije, gasilskega tovariša, pri- jatelja, moža in skrbnega očeta, ni več med nami. Preveč bi bilo naštevati vse stvari, ki jih je za časa svojega kratkega, vendar ustvarjalnega in plodnega življenja počel in so dale pečat njegovi osebnosti. Spomniti bi se želeli predvsem tistega, kar ga je pripeljalo v naše vrste — vrste Teritorialne obrambe Slovenije, ki se ji je zapisal z dušo in srcem. Kot odličen rezervni podčastnik se nam je pridružil leta 1979. Do- kaz, da je svoje delo vedno opravljal vestno in vzorno, so prejete pohvale, še posebej poh- vale komandantov RŠTO leta 1980 in leta 1990. Zelo zgodaj se je vključil v poz- nano akcijo formiranja manevrske strukture Narodne zaščite, ker se je tudi sam zavedal, da brez ustreznih količin in kvalitete sred- stev ne bo možno voditi vojne, ki se je neustavljivo bližala. Sodelav- ci in družina se spominajajo ne- prespanih noči zaradi akcij zbi- ranja in premeščanja sredstev ter urejanja tajnih skladišč, stalnih dežurstev. Vendar je vse to pogum- no prenašal ter vlival duha tistim, ki so včasih pod'Jomili. Iz vojne se ga najbolj spominja- jo sohorci iz enot, ki jih je oskrbo- val. Vzljubili so ga zaradi zane- sljivosti in prijaznosti ter pripra- vljenosti pomagati. Za pomemben prispevek v pri- pravah na obrambo domovine in zaradi požrt\'ovalnega dela v vojni je bil odlikovan z znakom Obranili domovino ter Srebrnim znakom generala Maistra. Z ustanovitvijo Učnega centra Ptuj je postal sestavni del tistega dela Teritorialne obrambe, ki us- posablja slovenske fante v mater- nem jeziku za naloge, kijih je v teh nemirnih časih potrebno obvladati, da preživita posameznik in narod. To je znal zelo dobro ter vse svoje znanje in spoznanja neutrudno pre- našal na mlajše generacije. Vendar je življenje sestavljeno tudi iz krivic. Do Marjana in nje- govih najbližjih je usoda še pose- bej kruta. Po letih trdega dela, nevarnosti in odpovedovanja, ko si je ustvaril družino, veliko šte- vilo prijateljev in nov dom, je ne- nadna smrt prekinila njegovo Življenjsko pot, na kateri je osta- lo še toliko neuresničenih ciljev. Vsi, ki smo ga v Teritorialni obrambi poznali, vemo, da smo z njim izgubili prijatelja in bojne- ga tovariša. Sodelavce in vojake v Učnem centru Ptuj je njegova smrt še posebej prizadela. Življenja ni mogoče nadome- stiti, obljubljamo pa, da bomo njegovo delo in prizadevanja ter spomin nanj negovali, kolikor bo najbolj mogoče. Sodelavci iz Teritorialne obramb§ 12 — OD TU IN TAM 26. NOVEMBER 1992 TEDNIK PREJELI SMO - PREJELI SMO - PRPEU SMO Odprto pismo o oderuški obrestni meri Slovenska javnost jc o predlogu zakona o obrestni meri, ki smo ga predlagali poslanci Slovenske ljudske stranke, obveščena. Ker pa so številni članki neobjektivni, tenden- cio/ni, avtorju pa člankov niso objavili v dnevnih časopi- sih, želim slovensko javnost informirati o nekaj bistvenih odprtih vprašanjih, ne da bi polemiziral s konkretnimi članki, neresnicami ali žaljivimi izjavami na moje predlo- ge ali name osebno. Znano Je, da so odemške obre- sti kriminalno dejanje, so nemo- ralne in gospodarsko škodljive. Tak odnos do oderuških obresti Je izoblikovala pravna kultura v več tisoč letih. Kaj so obresti? Obresti so nadomestilo za uporabo tuje potrošne stvari, praviloma denarja. To Je korist, ki gre lastniku denarja za poso- jeni denar. Kolike smejo biti obresti, kaj uči ekonomija? Obresti ne smejo biti višje od dobička ustvarjalne ekonomije. Če Je korist za posojeni denar višja od dobička v gospodarstvo investiranega denarja, se ne splača ne investirati in ne dela- ti. To destimulira vsako gospo- darsko naložbo. Kmet ne bo se- Jal, ne obnavljal hleva, ne kupo- val stroja in ne bo sadil vino- grada, pustil bo, da zemljo pre- raste gozd. Obrtnik ne bo inve- stiral v razširitev svojega obrata in ne bo zaposloval novih de- lavcev. Ker jc zavladala kontra- produktivna miselnost, se števi- lo brezposelnih veča, veča se tudi njihov pritisk za državne podpore, le-te pa obremenjujejo zaposlene z dodatnimi prispev- ki. Ekonomija se začne vrteti v začaranem krogu kontraproduk- tivnosti. Veča se število dolžni- kov, ki so prisiljeni pristajati v nove, še višje obresti. Vse to iz- ziva novi ciklus, ki pelje nacio- nalno ekonomijo v pogubo. Za- to države, ki jim je mar eko- nomski razvoj in blagostanje svojih ljudi, preprečujejo ode- ruštvo z omejevanjem obrestne mere na različne načine. Važno Je spoznanje: previsoke obresti so uničujoče za gospodarstvo. To Je naravni zakon, ki ga pov- zameta pravo in morala. Kako pravo regulira obre- stno mero? V zgodovini je pravo omejevalo obrestno mero, praviloma do 6, 8 ali 12 %, in prepovedovalo ode- ruštvo. Praviloma so bile prepove- dane obresti, ki bi bile višje od profitne stopnje. Zgodovina je za- pisala tri primere višjih obresti: 1. V zgodnjem suženjstvu stare- ga Egipta in starega Rima je bila dopustna obrestna mera do 30 ozi- roma 100 % na leto, zato da se je ljudi razdelilo v sužnje in lastnike sužnjev. 2. Ponovno po francoski revolu- ciji je bila dopustna višja obrestna mera, zato so bivši veleposestniki zemljo prodajali in denar posojali proti visokim obrestim. O tem pi- šeta Balzac in Recarde. 3. Tretjič se je obrestna mera dvignila nad profitno stopnjo po I. svetovni vojni. Porušena Evropa je bila za obnovo pripravljena plačati višje obresti, kot so posoji- lodajalci dosegali profit v indu- striji. Zato je padla cena kapitala oz. delnic na newyorški borzi. To je izzvalo svetovno gospodarsko krizo, ki je povzročila II. svetovno vojno. Gospodarske težave so pri- peljale na oblast fašizem, nacizem in komunizem v evropskih deže- lah. Ameriko je rešil nov gospo- darski program, ki ga je uvedel ameriški predsednik Roosevelt po programu ekonomista Keynsa. Ta je napisal knjigo "Denar, obresti in delo". Z javnimi deli so dobila podjetja delo, delavci zaslužek, kmetje pa trg za svoje pridelke. Ameriko so rešili nadaljnje kata- strofe, Evropo pa je to pahnilo v II. svetovno vojno. Posledice še čutimo danes. Literatura sicer omenja še posa- mične primere, ko so se dopuščale višje obresti v posameznih sred- njeveških mestih, za krajši čas zla- sti v Italiji. Tudi danes vse dežele na svetu omejujejo obrestno mero, bodisi z zakoni ali s sodno prakso ali z de- kretom Narodne banke. Izjema je bila Jugoslavija. Poznana sta zlasti dva instituta: nadpolovično pri- krajšanje ali čezmerno prikrajšan- je, šteto od profitne stopnje, ali oderuštvo. Kaj pravijo moralisti? Z moralnega ali nravnega vidika je nedopustno vse, kar je nenarav- no in v posledici školjivo. Eko- nomski zakon, da obrestna mera ne sme biti višja od profitne stop- nje, je naravni zakon, morala in pravo sta ga v zgodovini samo povzela. Z izjenmo zgodnjega suženjstva je tudi rimsko pravo obresti omejevalo na nekaj pro- centov. Grški filozofi po Aristote- lu in krščanstvo so z moralnimi normami omejevali obrestno mero ali celo prepovedovali. Ker je mo- ralna norma skozi ves srednji vek do francoske revolucije bila pre- vladujoča družbena norma, se je vprašanje obresti reguliralo predv- sem s krščanskimi normami na za- hodu ali muslimanskimi v vzhod- nih deželah. Le-te so praviloma prepovedovale obresti. Po francoski revoluciji je po- novno nastopilo pravo in zato so- dobni evropski zakoni s pravnimi normami omejujejo dejansko ob- restno mero na 7 do 8%; k temu se prišteje še stopnja inflacije, pov- prečno 3 do 5% na leto. Zato je let- na obrestna mera v večini evrop- skih in ameriških držav omejena na skupaj 12%. V posameznih državah pa sodna praksa določa mejo ode- ruštva ali čezmernega prikrajšanja, povečano za polovico, to je pri- bližno na 16% v Avstriji ali na ne- kaj nad 20% v Italiji. Kar je v na- sprotju s takimi normami, se šteje kot protipravno, civilnopravno nično, kazenskopravno kriminalno, moralno pa nečastno. Kako je s profitno stopnjo? Profitna stopnja znaša za posa- mezne gospodarske panoge ra- zlično. Gozd raste z 2% prirastka, Indijanci so gozdove kurili, da so pasli živino, ker jim je to dajalo več (3%), pridni so zemljo kopali, ker jim je to dajalo še več (4%), francoski veleposestniki so pred 200 leti denar dajali na banke in postajali rentniki, ker jim je to da- jalo še več (5%). Kasneje so kupo- vali delnice v industriji, ker jim je to dajalo še več (7%), kasneje pa v trgovino, finance ali turizem, ker jim je to dajalo še več (15%). Da- nes se veliko denarja vlaga v razi- skave in razvoj novih programov, novih sort koruze itd., ker to daje še več (nad 30%). Povprečna pro- fitna stopnja v svetovni ekonomiji se zato danes račima med 7 in 8%. Le-ta pa določa limit obrestne me- re. Ker pa države imajo interes ohranjati gozdove in poseljeno deželo, s tako imenovanimi regre- si na kmetijske kredite regresirajo del obresti za kmetijstvo. Tako kmetje dobijo kmetijske kredite z obrestno mero do 4 % ali manj let- no, da se jim pokrije razlika zaradi nižje profitne stopnje. In kakšne so obresti pri nas? Na podlagi zveznih Marko- vičevih predpisov, ko so prek Na- rodne banke Jugoslavije izčrpavali vse ustvarjalno gospodarstvo, zla- sti izvoznikov, je npr. samo mari- borska regija bila oškodovana za približno 150 mio DEM zaradi podcenjene marke, ki so jo dobili naši izvozniki plačano v jugoslo- vanskih dinarjih. Namen je bil ja- sen. Tudi posledice so npr. mari- borski izvozniki čutili, ne da bi se zavedali ukane. Z bivšimi zveznimi predpisi so monopolne banke pooblaščene, da same določajo obrestno mero. Tudi tukaj je bil namen jasen. Ti predpisi se smiselno uporabljajo še vedno v Sloveniji nekoliko modificirano. To nekaterim ustreza, zato nasprotuje- jo spremembi sistema. Kako pa se obračunava ob- restna mera? Obrestna mera se obračunava tako, da se tako imenovani veliki R (revalorizacija) obračunava na temelju povprečnega porasta cen v prejšnjem mesecu, temu pa se doda mali r, ki znaša letno v me- secu marcu približno 45 %, da- nes pa približno 15 do 30 % po dogovorubank. Kako je to videti v praksi? V praksi Je videti tako, da je mariborska Metalna kot izvozruk Markovičevih predpisov in zaradi vojne v Iraku doživela gospodar- sko zgubo v višini nekaj mio do- larjev. Dodatno so jo zaradi izgu- be nekaterih drugih trgov v sep- tembru 1991 skupaj z obrestmi na- bralo 14 mio ameriških dolarjev dolga. V enem letu se je ta dolg z obrestovanjem povečal na 40 mio ameriških dolarjev dolga. Kdo zna izračunati obrestno mero? Dalje prihodnjič dr. Ludvik Toplak Ornitolog in gojitelj ptic Vekoslav Lašič že kot kratkohlačnika ga je zanimalo življenje ptic v naravi. Zgodaj je začel vzgajati kanar- čke. Pozneje se Je ukvarjal z zu- nanjimi pticami in z omitologi- jo (= veda o življenju in nava- dah ptic v naravi). Dejanski iz- ziv pa mu je bil križanje zunan- jih ptic s kanarčki in križanje raz- ličnih zunanjih ptic med seboj. Je ustanovitelj prvega Dru- štva za varstvo in vzgojo ptic v Ptuju. Na takratnih republiških in državnih prvenstvih Je osva- jal predvsem prva in druga mesta. S svojimi križanci se je udeležil evropskih in svetov- nih prvenstev. Njegov doslej največji uspeh Je križanec med eksotično ptico mozambiškim grličkom in našo krivokljunko. To Je bil doslej edinstven pri- mer takega križanca v svetu. Zadnji dve leti se kot upoko- jenec ukvarja s snemanjem ptic v njihovem življenjskem okolju. Na to temo ima posne- tih že šestnajst videokaset. Na ta način še bolj spoznava življenje in navade ptic v nara- vi, njihovo gnezdenje in pre- hrano. Kot ornitolog vsako le- to z mlajšimi člani sodeluje pri čiščenju otoka na ptujskem akumulacijskem Jezeru in pri obročkanju mladičev. Letno na tem otoku obročkajo okoli tri- sto mladičev, te pa so pozneje zasledili skoraj po vsej Evropi, celo v Alžiriji. Njegova srčna želja je, da bi na področju varstva narave več delali z mladimi. Naj mladi rod bolje spozna življenje ptic, ki nas obkrožajo in razveselju- jejo s svojim petjem. Edi Klasinc TEDNIK — 26. NOVEMBER 1992 NEKOČ IN DANES — 1 KOZMICNA EKOLOCIIA (5) Piše: SILVESTER VOCRINEC Arhetip Slovenskega trga Vsak trg ali ulica v mestu ima svoje notranje sporočilo ali pravzorcc; ta je odsev elektromagnetnega polja, ki ga žarčita tako Zemlja kot vesolje. Trg s svojim arhetipom, ki nosi zapis energetske vibracije, vpliva na človekovo počutje tako, da širi našo zavest in moč opažanja. Vendar pa arhetipski vzorec energij ni nekaj statičnega, temveč spreminja svojo jakost glede na družbenoekonomske raz- mere v mestu in v širšem okolju. Najlepši primer za takšno spremembo v Ptuju je Slovenski trg. Ko je v njem še bil kip Jožeta Lacka (preden so ga pre- mestili na staro pokopališče), je trg poosebljal globoko raz- sežnost notranjega boja, ki je bila potencirana ravno v Lacko- vem spomeniku. Če ste dovolj rahločutni, se vas je takrat na trgu polotilo razburjenje, kakr- šno začutimo ob vnemirljivem odrskem ali gledališkem delu. Za razumevanje arhetipskega vzorca Slovenskega trga je bila ključna povezava med tremi parlerjanskimi maskami na eni strani ter med Orfejevim spo- menikom, fresko Marijinega kronanja in kipom Jožeta Lacka na drugi strani. Prvi trikotnik še danes tvori negativno energijo, ki je povezana s temo, drugi tri- kotnik pa je kanaliziral pozitiv- no energijo, ki je nosilec svetlo- be in modrosti. Konzolske maske, ki jih pri- pisujejo kiparski šoli Petra Par- lerja iz Prage, naj bi nastale ko- nec 14. in v začetku 15. stol. Dve maski sta na zahodni steni mestnega stolpa, medtem ko je tretja na vogalu Abanke. Med maskami poteka izrazito de- struktivna in bogokletna vibra- cija. Njihova energetska pove- zava tvori opozicijo kozmični trojnosti, ki je ne poznamo sa- mo kot krščansko sv. Trojico, temveč gre za tetrarhični prin- cip, ki so ga poznala skoraj vsa ljudstva sveta. Miniaturni tri- kotni relief Jezusovega križanja iz 16. stol., ki je komaj opazen nad oknom zraven leve parler- jan.ske maske na mestnem stol- pu, opozarja na dejstvo, da so v trgu sile dobrega razpete med silami zla. Že s prostim očesom lahko vi- dimo, da konzolske maske upoda- bljajo karikirane človeške figure, ki še najbolj spominjajo na pe- klenske spake, kakršnih smo vaje- ni iz ljudskih pripovedk o hudiču. Še posebej izrazita je maska na Abanki, ki s svojim doprsjem de- luje, kakor da je pravkar pokukala na ta svet; seveda z nič kaj dobri- mi nameni. Parlerjanski maski na mestnem stolpu z močnimi vibracijami de- lujeta na Orfejev spomenik, ki so ga v srednjem veku ponižali v "pranger" ali sramotilni steber. V antiki so ga postavili kot nagrobni kamen Valerij u, bogatemu rimske- mu patriciju iz prve polovice 2. stoletja. Likovni okras Orfejevega spomenika izžareva vero v večno življenje in naravni red, zaradi ka- tere je nagrobnik tudi postal tarča srditih napadov. Motiv vere v življenje na spomeniku izpričujejo reliefne figure delfinov, pametnih morskih sesalcev in junakov šte- vilnih zgodb; Orfejeva igra na li- ro, ki je kasneje omehčala bogove podzemlja, da so mu vrnili umrlo ženo Evridiko; satiri in nimfe, antična božanstva naravne rasti in vode; ter boginja Lune Selena, ki se je zaradi ljubezni do človeka odrekla delu svojega nesmrtnega kraljestva na nebu. Iz mita o Orfe- ju in Evridiki je moč razbrati, da človekova duša lahko ubeži krem- pljem smrti ter doseže večno življenje. Drugi energetski napad prihaja iz konzolne maske z Abanke ter je naperjen proti ovalni freski Mari- jinega kronanja iz srede 18. stolet- ja. Motiv kronanja prestavlja zve- ličanje in nebeško slavo, medtem ko je Marija kot Mali zaščitnica tesno povezana z elementom Zem- lje. Zemlja simbolizira silo, ki da- je stabilnost in trden značaj. Raz- vija praktično plat človeške nara- ve in zavest o telesu. Spomenik Jožetu Lacku iz leta 1955 je predstavljal protiutež omenjenima točkama napada ter je zaključeval energetsko pozitiven trikotnik moči. Lackov kip, delo Jakoba Savinška, izraža močna notranja nasprotja: duhovno zlom- ljeni človek se zakriva z rokami, a še vedno ponosno sloji. Zaradi te razsežnosti se v njem prepletala elementa vode in ognja. Voda po- nazarja mimo stanje človekovega uma, modrost, ki je vserazumna in tankočutna. Ogenj predstavlja strast, sovraštvo in maščevanje. V primeru, ko sla prisotna dva na- sprotujoča elementa, zmaga tisti, ki je po svoji naravi dominan- tnejši. Pri Lackovem spomeniku je to voda, ki gasi ogenj. Čeprav vo- da kot element prevladuje, prisot- nosti ognja v kipu ni mogoče za- nemariti. Če pogledamo elementarni vzo- rec Slovenskega trga, potem lahko vidimo, da zemlja (freska Mariji- nega kronanja) daje osnovo, na kateri raste drevo (Orfejev sp)ome- nik), katero zaliva voda (pred pre- mestitvijo Lackov kip), da lahko bujno raste vera v večno življenje. Na enak zapis elementov naletimo na trgu MDB, ki pa .se po svoji energetski vibraciji nekoliko razli- kuje, ker ni ndpaden. Drugi kozmološki vzorec po- trjuje prvega in ga še globlje ra- zlaga. Navezuje se na element dre- vesa — Orfejev spomenik, ki goji prepričanje v nesmrtno življenje. Trikotna energetska povezava kaže na egipčansko piramido, ki geometrično razlaga reinkamacijo, in njeno dvojno naravo. Po ezole- ričnem nauku vhod v piramido po- nazarja vrata pekla. Ko sonce zai- de, pokojnik pade v grob in se znajde v prvi točki kola. Ali bo šel v horizontalno ali vertikalno točko trikotnika, je odvisno od njegove- ga moralnega prizadevanja v življenju. V vertikalni točki ga čaka sodni zbor. Če ni izpolnil za- stavljenih nalog, pade v horizon- talno točko in se mora znova rodi- ti. Če se z božjo sodbo najprej sreča v horizontalni točki, potem to pomeni, da je postal dovršen in je rešen iz reinkarnacijskega kroga življenj in smrti. Dvigne se v ver- tikalno točko angelske sfere, kjer lahko ostane za vedno. Oba energetska trikotnika, pozi- tivni in negativni, izražala tisto načelo, ki ga na vzhodu poznajo kot yin — yang princip, na zahodu pa kol dialektično načelo boja enakosti in nasprotij. Arhetip Slo- venskega trga je namenjen predv- sem meditativni izkušnji, iz katere so lahko veliko naučimo. Zelo zanmiva je ludi dinamična kreacija yin — yang energij na trgu. iCo smo doživeli padec real- socializma, se je močno zmanjšal energetski naboj Lackovega kipa. Zalo je Orfejev spomenik poslal nevidno vibracijo — klic na po- moč — do bara Orfej ter se zrcal- no odbil v nasprotno stavbo, kjer je nastal hotel Mitra. Mitra je sta- ro perzijsko božanstvo in je pose- gel v boj med silami Reda in Ne- reda, med Luč in Temo, med mo- gočne sile Dobrega in Zlega. V Slovenski trg se energija ste- ka ludi po ulicah. Skozi Murkovo in Prešernovo ulico je še pred ne- kaj desetletji tekla izredno hladna in temna vibracija. To je bil del poli, ki jo je moral prehodili Jože Lacko, ko so ga zasramovali. Pri takšnih dejanjih, kjer je bilo pri- sotnih veliko meščanov z močnimi strastmi, ostajajo magnetne sledi, ki lahko vplivajo na življenjski utrip trga ali ceste še dolga stolet- ja. Vendar je Prešernova ulica v zadnjem času doživela preporod. Skozi njo se je zlila topla in sonč- na vibracija, kar se kaže ludi v oživljanju ulice. Skozi Slomškovo ulico pa se pretaka spremenljiva energija, ki pri zavoju proštijske cerkve dobi izrazilo sivo in mrač- no vibracijo, ki deloma izvira iz arhitektonske izpeljave, deloma pa iz starega pokopališča, ki je bilo tam. Ko je bil s Slovenskega trga od- stranjen kip Jožeta Lacka, se je v njem zmanjšala dimenzija notran- jega boja. V Orfejevem spomeni- ku pa se je skoncentriralo dovolj elektromagnetne energije, da z lahkoto kljubuje parlerjanskim maskam. Trg je zadihal z novo di- menzijo; v arhetipski vzorec Slo- venskega trga pa se je povrnil an- tični zapis vere v posmrtno življenje. Odpoved sistema zaradi obremenitve Pred nedavnim sem v članku "O stresu na delovem me- stu" obravnaval kot sistem predvsem človeka, kot obre- menitve pa predvsem njegov psihološki stres, danes pa bom obravnaval splošni sistem (na primer avtomobil, le- talo, računalnik, žival, rastlino, pa tudi družbene sisteme, kot so gospodarski, politični itd.). Vsi sistemi imajo nekatere skupne značilnosti, s katerimi se ukvarja mlajša veda, imenovana teorija o sistemih. Skupno vsem sistemom je, da so vsi sestavlje- ni iz sestavnih delov (ki so lah- ko tudi sami sistemi): avtomo- bil ima med drugim motor, dife- rencial, kolesa itd.; računalnik ima vhodno, izhodno enoto, arit- metično enoto, pomnilnik itd.; gospodarski sistem sestavljajo podjetja, gospodarska zbomica, ustrezna zakonodaja itd. Vsak od sistemov ima svoje vhodne količine, izhodne ko- ličine ter notranja stanja. Na primer pri avtomobilu sta vhod- ni količini pritiskanje voznika na pedal za plin in zavoro, nje- govi izhodni količini avtomobi- lova hitrost in pospešek, notran- je stanje pa predstavlja število vrtljajev motorja ter psihofi- zično stanje voznika. KO SISTEM ODPOVE Pri vsakem sistemu je zelo po- membno njegovo vedenje, ki je sestavljeno iz dveh funkcij: prve. ki prenaša (preslikuje) prejšnje notranje stanje skupaj z vhodom v novo notranje stanje, in druge, ki prenaša notranje stanje skupaj z vhodom v izhod. Če postavimo vnaprej za sistem neko pravilo ve- denja, lahko ugotovimo, ali se bo sistem tega pravila držal ali ne. Če se sistem nekaj časa drži posta- vljenega pravila, v naslednjem tre- nutku pa več ne, rečemo, da je si- stem odpovedal. Avtomobil odpo- ve, če mu neha delovati motor, če se mu zlomi diferencial ipd. Go- spodarski sistem odpove, če zaide v hiperinflacijo, če zaide v hude socialne nemire itd. Poznamo tri vrste odpovedi sistema: 1. trenutno, 2. ponavljajočo se (včasih ima- mo opravili na primer s televizor- jem, ki nekaj časa deluje, spel ne- kaj časa en, in to se ponavlja), 3. postopno (tako pogosto od- povedujejo organi pri živih bitjih). Ni mogoče z gotovostjo napove- dati, kdaj bo odpovedal nek se- stavni del in s tem sistem; napo- ved je mogoča le z določeno ver- jetnostjo, kol velja to za vsako na- povedovanje prihodnosti. Poskušajmo še odgovoriti na vprašanje, zakaj odpove nek se- stavni del prav v tem trenutku in ne v enekem drugem. To je odvisno od razlike med odpor- nostjo sestavnega dela in njego- vo obremenitvijo (stresom). Od- pornost sestavnega dela se med njegovim delovanjem zmanj- šuje tem hitreje, čim močnejšim obremenitvam je izpostavljen. V trenutku, ko obremenitev pre- seže odpornost, sestavni del — in s tem ponavadi celotni sistem — odpove. Tak je novejši mate- matični model odpovedi sestav- nega dela, ki sem ga pred nekaj leti pomagal razvijati tudi sam in ki posega na zamotano po- dročje sistemov stohastičnih parcialnih diferencialnih enačb. ZANESLJIVOST SISTEMOV Z odpovedmi sistemov se ukvarja posebna veda, imeno- vana zanesljivost. V svoji doktorski disertaciji Stati- stični model zanesljivosti stohastičncga sistema sem (prvi) povezal zanesljivost z naključnimi (stohastičnimi) sistemi in dobil takrat tudi marsikatero znanstveno pole- no pod noge, pa tudi priznan- je. Današnji članek je v skladu z razmišljanji v moji disertaci- ji, čeprav zelo okrnjen. Zanesljivost išče načine, ka- ko skrčiti število odpovedi si- stema. To je mogoče na več načinov: s takojšnjo zamenja- vo odpovedanega sestavnega dela (po tem načinu danes v medicini presajajo organe) ali s povečanjem števila sestav- nih delov nad število, potreb- no za normalno delovanje — tako se proti odpovedim bori- jo pri letalih (predvsem več- jih), kjer je število letalskih motorjev, ki obratujejo med letenjem, večje od nujno po- trebnega števila za ohranitev letala v zraku. Najenostavnej- ši primer povečanja zaneslji- vosti sistema svetilke na stop- nišču je, če vstavimo k obsto- ječi žarnici vzporedno še eno. Ker je verjetnost, da bosta hkrati pregoreli obe žarnici, zanemarljivo majhna, nam ob pravočasni (takojšnji) zamen- javi pregorele žarnice (v tem času druga sveti) skoraj zago- tovo ne bo treba skoraj nikoli hoditi v temi po stopnišču. Podobne sisteme, ki jim pravi- mo zaradi odvečnih elemen- tov redundantni, uporabljajo tudi v elektrogospodarstvu, kjer ob odpovedi ene od elek- trarn prevzamejo njeno vlogo druge. Noben od stvarnih (realnih) sistemov ni večen. Sistemi na- stajajo in propadajo. Res je, da imajo nekateri večjo življenjsko dobo, verjetnost,^ da bodo večni, pa je enaka nič. Priznam, da sem se poskušal potruditi, da ta članek ne bi bil prezahteven. Ne vem, ali mi je to tudi uspelo; težko je namreč pisali v običajnem je- ziku o nečem, o čemer povsod pišejo v matematičnem izrazo- slovju. Ker pa zanesljivost kot veda o odpovedih sistemov (pomislimo samo na letala in jedrske elektrarne) pridobiva na pomembnosti, se mi je zde- lo primerno pisati tudi o njej. Dr Adolf Žižek, dipl. inž. FRANC FIDERŠEK TOPOVSKA KRMA V NEMŠKI VOJSKI 65. nadaljevanje Na konferenci v Teheranu so se veliki trije dogovorili o uskladitvi načrtov splošnega na- pada na Hitlerjevo evropsko trdnjavo. Zahodna zaveznika sta Stalina obvestila, da se bodo zavezniki ob koncu pomladi 1944 izkrcali v Franciji in s tem odprli toliko zaželeno drugo fronto, o načrtih operacij v Itali- ji, zavzetju letališč, kar bi omo- gočalo učinkovitejše bombardi- ranje ciljev v južni Nemčiji, o načrtih za desantno operacijo na jugu Francije in o nadaljnjem bombardiranju nemških mest. Kaže, da je bil Stalin s tem za- dovoljen, saj je prej vedno očital, da mora samo sovjetska armada nositi vse breme kopen- ske vojne. Pohvalil se je z veli- kimi uspehi, ki so jih dosegli v letu 1943, in obljubil, da bo ob zavezniškem izkrcanju tudi sov- jetska armada začela novo veli- ko ofenzivo, da bo tako zavez- nikom olajšala operacije. Razpravljali so tudi o možno- stih, kako Turčijo pritegniti v vojno, vendar iz tega pozneje ni bilo nič. Sporazumeli so se še, da je treba povečati pomoč na- rodnoosvobodilni vojski Jugo- slavije, in o enotni politiki do nekaterih drugih držav, le glede bodočnosti Poljske so ostali vsak pri svojih stališčih. Različ- na stališča so imeli tudi glede povojnega razkosanja Nemčije. Končno je Stalin podprl Roose- veltov načrt in Churchill je mo- ral popustiti. ' Zanimivo je, da je o pripra- vah na konferenco v Teheranu nacistična obveščevalna služba zvedela. Nekateri fantasti so začeli celo pripravljati načrt, kako s pomočjo somišljenikov v iranski in iraški vojski vse tri velike zaveznike ugrabiti. Za- misel je bila preveč nestvarna in zato ncuresničljiva, saj tudi zavezniške obveščevalne službe niso spale, za varnost konferen- ce je bilo poskrbljeno. Od več podobnih pustolovskih načrtov je nacističnim silam uspelo ure- sničiti le eno — ugrabitev Mus- solinija iz italijanskega zapora. Dogajanja na evropskih in svetovnih bojiščih .sem vedno spremljal z zanimanjem, v glav- nem s poslušanjem radijskih po- ročil, seveda le nemških. V vsa- ki bolniški .sobi je bil radijski sprejemnik. Čeprav so bila po- ročila strogo cenzurirana in usmerjena od Goebelsovega propagandnega ministrstva, se je iz njih dalo marsikaj zvedeti. Poslušanje poročil je bilo tako v Dubnem kot v Lublinu otežko- čeno, ker so nemške oddaje močno motili posebni oddajniki iz Sovjetske zveze. Marsikdaj si moral namesto kakega komen- tarja poslušali lajanje psov. Po- ročila o bojih na frontah, bom- bardiranju mest in torpediranju ladij so bila v glavnem točna. Dnevno si vedel, kje potekajo boji. Tisto o malenkostnih la- stnih in ogromnih nasprotniko- vih izgubah pa so vojaki navad- no sprejemali s posmehom. Vsak je s svojih izkušenj vedel, kaj se dejansko dogaja na fron- ti, kaj se skriva za umiki "na boljše položaje" ali "načrtnimi izpraznitvami" posameznih mest in območij. PRIPOVEDOVANJE PADALSKEGA VETERANA_ v lazaretu v Lublinu sem imel za soseda na bolniški po- stelji podčastnika padalske eno- te. Rad se je hvalil s svojimi vo- jaškimi doživetji. Ognjeni krst je doživel nad Kreto. Aprila 1941 so jih iz Romunije preme- stili na neko letališče pri Solu- nu. Tam so nekaj tednov vadili. Enkrat maja pa se je njihova enota z vso bojno opremo vkrcala v "julke" (pogovorni naziv za trimotoma transportna letala JU-52). Do 50 vojakov z opremo so strpali v eno letalo. Ko so bili že visoko v zraku, so jim šele povedali, da bodo iz- skočili nad otokom Kreto, kjer morajo zavzeti neko letališče. Večina jih baje ni vedela za ta otok, on sam pa o njem še niko- li ni slišal. Poveljujoči častnik jim je potem pokazal zemljevid in jih podrobneje seznanil z na- logo. Bili so vznemirjeni, z na- videznim navdušenjem in hra- brenjem so prikrivali strah. Podrobneje je opisoval potek desanta, občutke, ko se ne- močen gugaš pod padalom, pro- ti tebi pa sikajo navzgor roji smrtonosnih krogel. Tudi njega je ena krepko oplazila po ste- gnu, v dokaz je pokazal precej dolgo brazgotino. Padalci so pristajali sredi angleških posto- jank. Vsi, ki so pristali živi in še kolikor toliko sposobni za boj, so bili do večera prikovani k zemlji. Šele v zavetju teme so z ročnimi bombatni in lahkim strelnim orožjem napadli in uspeli. Zmago je uživala le sla- ba tretjina, drugi so padli ali bi- li težje ranjeni. Na zavzetem le- tališču so začela pristajati tran- sportna letala in dovažala voja- ke in orožje. Iz zemljevida in knjig sem poznal imena skoraj vseh grških in italijanskih otokov v Egej- skem morju, pa tudi pokrajine in mesta Grčije, saj sem z zani- manjem spremljal potek bojev med Grčijo in Italijo v jeseni 1940. Zato sem pri tistem pa- dalcu vzbudil pozornost. Rad je pripovedoval o svojih dogo- divščinah v Grčiji in potem v Italiji, mene pa je navajal kot nekako "pričo", da so tam res otoki in mesta s takimi in taki- mi imeni. Ob kapitulaciji Italije je bila njegova padalska enota nekje pri Rimu in je bila med prvimi pri zasedanju strateških točk v tem večnem mestu. Ko so po- ložaj obvladali, so padalci, pija- ni zmage in vina, zganjali razne lumparije. Vse to je podrobno opisoval. Zaradi tega je bila po- tem cela padalska enota kazen- sko premeščena na vzhodno fronto, kjer so jih poslali v prvo bojno črto kot pešake. Tu je doživel pravi "grom in pekel". Po treh tednih je bil ranjen. O SKLEPIH ZASEDANJA V JAJCU Opisanega padalca omenjam zato, ker je za božič 1943 od doma dobil precej zajeten paket z dobrotami, ki jih ni delil z drugimi. V paketu je bilo tudi nekaj revij. Ze prej sem mu bil nekako sumljiv. Ni mogel verje- ti, da jaz kot navadni vojak in "landarbeiter" poznam Grčijo in celo nekatere ulice v Rimu. Ni- .sem mu sicer povedal, da sem si imena zapomnil ob branju raz- nih potopisov romarjev in opi- sov katakomb. Ta padalec mi je naslednji dan, bil je enako pri- klenjen na posteljo kot jaz, po- nudil revijo in želel, da pre- čitam nek precej dolg članek, češ da me bo gotovo zanimal. Začel sem brali. Nepodpisani člankar je posmehljivo, podcenje- valno in strupeno komentiral do- govore na konferenci v Teheranu. Resnično pozornost mi je pritegnil drugi del članka. Nanašal se je na znano zasedanje v Jajcu, ki ga iz zgodovine poznamo kol II. zase- danje Avnoja, kjer so osnovali ta- ko imenovano avnojsko Jugoslavi- jo. Na vsebino tistega komentarja sem se po vojni pogosto spomnil, zlasti ko je bilo treba govoriti in pisati o tistem zgodovinskem za- sedanju. Med besedilom je bila objavljena tudi fotografija Tita. Dozdeva se mi, da je bila enaka li- sti, ki so jo nemški padalci imeli v žepu ob desantu na Drvar. Med branjem sem opazil, da me pada- lec skrbno motri. Pozneje je želel, da o prebranem povem svoje mnenje. Prebrano mi je bilo resnično no- vo, o okoliščinah nisem vedel nič, zato tudi nisem n^togel imeli svoje- ga mnenja. Postal pa sem tudi pre- viden glede na obnašanje svojega sogovornika. Rekel sem le, da si Srbije brez kralja ne morem pred- stavljati. V komentarju je namreč bil omenjen tudi tisti sklep o pre- povedi vrnitve kralja v domovino. Namen tistega komentarja, vsaj tako se spominjam, je bil prikazali Stalinovo dvoličnost in za- hrbtnost. Po eni strani se je z Roo- sevcllom in Churchilom prijazno smehljal in dogovarjal o razdelitvi sveta in Evrope, po drugi strani pa je svojim agentom na Balkanu na- ročil drugače. Sklicati so morali odposlance dobro organiziranih komunističnih tolp, ki strahujejo in morijo po Bosni. Temu zboru so dali namišljeno vlogo ljudskega parlamenta in imenovali celo neko vlado. Sprejeli so sklepe, ki so v nasprotju s tistim, o čemer so se sporazumeli v Teheranu. Dalje prihodnjič 14 — ZANIMIVOSTI — ŠPORT 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK PREDSTAVUAMO... Čisto mesto * ZA ZBIRANJE IN ODVOZ ODPADKOV SKRBI ODSLEJ ČISTO MESTO ★ DO NOVEGA LETA POSE- BEJ TUDI BIOLOŠKI ODPADKI ★ NAJVEČJI PROB- LEM — DEPONIJA ODPADKOV Sedaj odvaža odpadke šest posebnih tovornjakov (na fotogra- fiji eden manjka, ker je v popravilu). Kmalu se jim bo pri- ključilo še specialno vozilo za biološke odpadke. Ko je lani dobilo podjetje Ekoles koncesije za odvoz od- padkov v coni B, torej na Ptuj- skem in Dravskem polju, se je obvezalo tudi za ustanovitev novega podjetja za odvoz od- padkov. Tako je bilo iz dela Ko- munalnega podjetja Ptuj in dela Ekolesa 1. oktobra letos ustano- vljeno Cisto mesto, podjetje za zbiranje, razvrščanje in odvoz odpadkov, urejanje deponije, inženiring in trgovino z eko- loškimi predmeti. Trideset za- poslenih naj bi skrbelo za od- padke v celotni ptujski občini ali povedano uradno v coni A, B in C. Čisto mesto vodi Andrej Koter Čisto mesto ima sedež v stavbi Gradbenega podjetja Ptuj ob avto- busni postaji na Čsojnikovi cesti 9. Od 30 zaposlenih jih je prišlo 28 iz Komunalnega podjetja in 2 iz Ekolesa; 24 jih dela na terenu, 6 se jih ubada s poslovanjem podjet- ja. Čisto mesto vodita direktor An- drej Koter in tehnični direktor Matevž Cestnik. SVETLI CILJ Andrej Koter je povedal, da želijo v naši občini izpeljati av- strijski model zbiranja odpad- kov po vzorcu firme Austria Si- stem Miill. Prednost tega siste- ma je neobremenjevanje okolja s številnimi posodami. "Predvi- dene posode imajo predelno ploščo, ki omogoča zbiranje dveh vrst odpadkov v eni posodi. Ste- klo bomo zbirali ločeno v poso- dah v obliki igluja. Papir bodo prebivalci odlagali v posebno ekološko vrečo po gospodinjstvih, Čisto mesto pa bo te vreče občasno odvažalo. Pomembno je, da še uporabne odpadke vrnemo industriji — gre za steklo in pa- pir, biološke odpadke pa je po- trebno predelovati v kompost. Ta- ko bo pravih odpadkov za depo- nijo bistveno manj. Takšno zbiranje naj bi se v coni A, torej v mestu in bližnji okolici, pričelo kmalu, najpozneje pa do novega leta. Pričetek posebnega zbiranja bioloških odpadkov je od- visen od specialnega avtomobila, ki prav te dni prihaja na mejo in ga bomo lahko uporabljali v dveh ali treh tednih," obljublja Andrej Koter. V SEDANJI DEPONIJI VSE TESNEJE "'Največ dve leti bi še lahko odvažali odpadke v sedanjo de- ponijo na Rogoznici. In v tem je največji pomen razvrščanja od- padkov. Samo tiste, ki jih re- snično ne moremo predelati ali vrniti naravi, lahko spravljamo v deponijo, če se ne želimo zadušiti v svojih smeteh. Če se bodo pre- bivalci z novitn letom resnično držali napotil Čistega mesta, bo sedanja deponija lahko spreje- mala odpadke nekoliko dlje. Nova deponija na visoki teh- nološki ravni je zelo visoka in- vesticija. Cena za deponijsko tono odpadkov je približno 100 nemških mark. Problem pa je seveda še prostor. To je problem za vsako okolje, ne le za ptuj- sko občino. Sistem razvrščanja odpadkov, ki ga postavljamo v naši občini, naj bi bil vzorčni model za Slovenijo," pripove- duje Andrej Koter. 350 DIVJIH ODLAGALIŠČ V prvi fazi naj bi posebej ločevali odpadke samo v coni A, v coni B in C, to je na Drav- skem in Ptujskem polju, v Halo- zah in Slovenskih goricah pa naj bi si prebivalci uredili lastne kompostnike, druge odpadke pa zbirali v posodah. Te so v strnjenih naseljih nameščene že sedaj, za nestmjena naselja jih bodo pripravili v bližnji prihod- nosti. Tako bi se izognili divjim odlagališčem, ki jih je v naši občini kar 350. Čisto mesto na- merava ta odlagališča skupaj z občino sanirati. Čisto mesto sodeluje in pri- pravlja akcije v skupno zado- voljstvo tudi s ptujskimi Zeleni- mi, načrtuje pa vrsto lastnih po- tez, s katerimi bodo nekako skušali ozavestiti ljudi. Občin- ski odlok sicer predpisuje, da je za vse krajane obvezen odvoz odpadkov, vendar predvsem v coni B in C prebivalci skrbi za čistejše okolje nekako ne uvidi- jo. V teh območjih odvažajo od- padke približno od 60 odstot- kov gospodinjstev. Več o teh problemih pišemo v današnji Tednikov! akciji na strani 7. McZ Vzorčna gospodinjska poso- da za zbiranje bioloških od- padkov — takšno bomo lahko po novem letu kupili, to- vrstne odpadke pa bomo lah- ko zbirali tudi v improvizira- nih posodah. Papirnata vrečka v posodi omogoči lažji prenos odpadkov do zbirne posode oz. do kompostnika. OBLETNICA USTANOVITVE TERITORIALNE OBRAMBE | SLOVENSKA VOJSKA SE KREPL Ob 23. obletnici ustanovitve enot Teritorialne obrambe Slove- nije je bila v četrtek, 19.novembra, v vojašnici generala Mai- stra v Mariboru osrednja državna proslava, ki so se je udeležili tudi najvišji predstavniki: obrambni minister Janez Janša in načelnik republiškega štaba za teritorialno obrambo general major Janez Slapar. Obrambni minister Janez Janša je v slavnostnem govoru spomnil na začetke slovenske teritorialne obrambe, ki je v zadnjih dveh letih prerasla v pravo slovensko vojsko. Pouda- ril je, da je TO že od vsega začetka nastajala kot nacionalna oborožena sila, kljub temu da je bila globoko v tedanji Jugosla- viji. In ko so se s tedanjo JLA pričela prva nesoglasja, ki so pozneje ob pobiranju orožja prerasla v odpor, je bilo vse po- polnoma odvisno od sicer tve- ganih odločitev posameznih za- vednih starešin. Zato je sloven- ska TO popolnoma zaživela šele jeseni leta 1990, z dnem. ko je bil imenovan nov repu- bliški štab TO. In ko je bil iz- glasovan plebiscit za osamosvo- jitev, je imela TO že močnejšo strukturo ter jasnejšo vizijo, je dejal Janša. Pričetke prvega' poizkušTiega usposabljanja pripadnikov slo- venske TO v Pekrah pri Maribom je minister Janša označil kot ne- varno, a dobro načrtovano avan- turo. Veliko zahvalo je izrekel odločnosti slovenskih poslancev, ki so takrat sprejeU finančni pro- račun, saj je ta pomenil nadaljnjo osnovo za razvoj TO. Prvi bojni izpit je TO položila maja leta 1991 v merjenju moči z JLA v znanih pekrskih dogod- Genera major Janez Slapar je pripadnikom treh brigad izročil bojne zastave. Foto: M. Ozmec Minister Janša in general Slapar med ogledom težke oborožit- ve slovenske vojske, vredne okoli pol miljarde dolarjev, od ka- tere je precejšnji del zapuščina nekdanje JLA. kih. Če tega ne bi bilo, je pouda- ril Janša, bi bile odločitve 25. ju- nija precej težje; ko pa je prišlo do agresije na Slovenijo, smo ravnali tako, kot je od nas zahte- vala domovina. Žal pa je vse to zahtevalo tudi človeške žrtve. Danes ima Slovenija svojo vojsko, ki trenutno šteje okoli 55.000 sodobno oboroženih pri- padnikov obeh spolov v stalni sestavi, poleg tega pa je v pr- vem krogu rezerve pripravljenih dodatnih 36.000 pripadnikov. Med prioritetnimi nalogami slo- venske vojske je poudaril predvsem izpopolnitev procesa lastnega vojaškega izobraževan- ja ter vzpostavitev ravnotežja med razvojem oboroženih in ci- vilnih oblik obrambe v Sloveni- ji tako pred napadi iz zraka kot z morja, skladno s tem pa bo potrebno urediti še vojaško za- konodajo. Po prisegi nove generacije pripadnikov slovenske vojske je načelnik republiškega štaba te- ritorialne obrambe general ma- jor Janez Slapar predal prapore poveljnikom 9. raketne zračne brigade, 72. pehotni brigadi ter 74. oklepnemu mehaniziranemu bataljonu. Po svečanosti so prikazali bojno in oklepno tehniko ter ne- kaj tehničnih sredstev sloven- ske vojske, ob koncu pa pripra- vili še novinarsko konferenco, na kateri so podrobneje predsta- vili nekatere novosti mirnodob- nega sistema TO, sistema civil- ne zaščite, vojaškega izobra- ževanja v sedmih učnih centrih TO ter sistema zaščite in obrambe. Ena najpomembnejših novosti za operativne starešine slovenske vojske je zagotovo benificirana delovna doba. M. Ozmec MEDNARODNA ARHITEKTURNA DELAVNICA LENART '92 OBILNO OBRODILA! Arhitektura v Icrajini Udeleženci letošnje med- narodne arhitekturne delav- nice v Lenartu so v petek pripravili tiskovno konferen- co v klubu občanov. Na njej so predstavili brošuro z na- slovom Arhitektura v kraji- ni, v kateri je nekaj zani- mivih zamisli o ureditvi ar- hitekturno zanimivih nase- lij in stavb v Slovenskih go- ricah. V letošnje poletni arhitek- turni delavnici Lenart '92 so bili študentje ljubljanske Fa- kultete za arhitekturo in gradbeništvo pod strokovnim vodstvom dr. Boruta Juvan- ca. Za dober potek dela so poskrbeli člani Zveze kultur- nih organizacij iz Lenarta in številni sponzorji, ki so po- skrbeli tudi za izid brošure, v kateri so študentje prikaza- li rešitve, kako vrniti prvo- bitno podobo nekaterih kra- jev, stavb ter parkov. Seveda je vprašanje, kako ohraniti izvirnost podeželja, ki postaja zaradi novonastalih arhitekturnih vrednot vse manj "podeželsko". Jože Šu- man pa je na tiskovni konfe- renci zagovarjal tezo, da je potrebno pri novogradnjah upoštevati predvsem njihovo uporabnost in namembnost. Kmečka arhitektura ali ljud- sko stavbarstvo je še nedavno izpolnjevala naš prostor in eno takih je bilo tudi združevanje stavb v naselbinske celote, kjer so bili odnosi človek—pro- stor—hiša usklajeni in ned- voumni tudi v različnosti. Prav načelo kmečke arhitekture je smiselno uporabili kot zglede prostorske razsodnosti, domi- selnosti, likovnih dogajanj, ki jih lahko s preoblikovanjem vtkemo v nove, sodobne zasno- ve naših bivaHšč. Dr. Borut Juvanec je poja- snil, da so lahko nekateri ele- menti slovenske arhitekturne dediščine uporabni tudi pri novogradnjah in njihove prvi- ne se lahko po uporabnosti enačijo z današnjimi. Medtem ko Evropa veliko bolj kot mi spoštuje nekdanjo ljudsko ali kmečko arhitekturo, pa hočemo biti Slovenci ludi v samostojni državi kar se da iz- virni v potvarjanju tipične ar- Udeleženci arhitekturne delavnice so ugotovili, da bi mestne- mu trgu v Lenartu morali spremeniti podobo. Spomeniku re- volucije (v ozadju) so že našli novi prostor pred blagovnico na Trgu osvoboditve. hitekture in pri tem nas srce nič ne boli, saj smo domala pometli z vsemi starimi zgrad- bami in krajino nasploh pozi- dali z netipičnimi prvinami, ki ne izhajajo iz prvotnega okol- ja. Nove zgradbe so večinoma na silo modernizirane, niso ne slovenske in ne evropske, am- pak so nekakšen spaček, v ka- terem se žal večinoma dobro počutimo, kar je tudi odsev naše majhnosti, včasih pa že kar primitivnosti, je povedal Tone Štefanec. Upajmo, da bo brošura z idejnimi rešitvami prišla v ro- ke posameznikom in da jih bodo upoštevali tudi pristojni občinski organi pri svojem de- lu. Vsi, ki so sodelovali v de- lavnici, so povedali, da bodo z rezultati zadovoljni šele ta- krat, ko se bo vsaj ena nakaza- na rešitev uresničila. Besedilo in posnetek: Marija Slodnjak Lenarške novice Bo v Lenartu razneslo socialno bombo? Lenarški župan Jože Skrlec ter odgovorni občinski možje in svobodni občinski sindikat so v torek na tiskovni konferenci predstavili trenutni položaj le- narškega gospodarstva. Kot je povedal župan Jože Škrlec, v le- narški občini ni gospodarske dejavnosti in podjetja, ki ne bi bilo v težkem položaju, pa naj si bo v kmetijstvu ali zasebni dejavnosti. Trenutno je v občini 1300 brezposelnih, do konca le- ta pa lahko računamo, da bo ostalo še več kot tristo ljudi biez dela. Predsednik izvršnega sveta Avgust Zavmik je opozoril, da je situacija kritična, v kratkem pa lahko pričakujemo 33-od- stotno brezposelnost. Uvoz se je v občini v enem letu povečal za dvakrat, medtem ko je izvoz padel za 40 odstotkov. Dodal pa je, da bodo morali najti ustrezne rešitve na občinski ravni, šele na to se morajo obrniti na repu- bliko. Na tiskovni konferenci so tu- di poudarili na nedopustno ob- našanje republiških ministrov. Župan je pojasnil, da lenarški vladi ni uspelo uresničiti neka- terih večjih projektov — grad- nje usnjame v Gočovi — predv- sem zaradi tega, ker minister za urejanja okolja Miha Jazbinšek ni pristopil k projektu s stro- kovnega stališča, temveč poli- tičnega. Na koncu so tudi zahte- vali, naj jim odgovorni v slo- venski vladi končno ponudijo nadomestne ustrezne projekte, ki bi bili dolgoročno primerni za lenarško občino. Ustrezne programe zahtevajo še od Drnovškove vlade, saj jim je to obljubila, je sklenil lenarški župan. Varnejša pot v šolo v centru Voličine so zgradili pločnik, po katerem bodo sedaj šolarji lahko varneje prišli do šole. Sredstva za njegovo grad- njo so prispevali starši šolarjev, krajevna skupnost in iz občin- skih sredstev. Krajni pa so s svojimi prispevki uredili avto- busno postajališče v Zavrhu. Do sedaj je šolski avtobus obračal v centru vasi in tako ogrožal varnost šolarjev. Tajnica krajevne skupnosti Voličina Darja Ornik je tudi po- vedala, da so uspeli alsfaltirati del ceste v Zgornji Voličini — na Humu, ker pa je zmanjkalo denarja, bodo nadaljevali v na- slednjem letu. V centru Zavrha bodo uredili še parkirišče. V strmi Gori novo vodno zajetje rsnrmmmmrmsmrrmfmnmrru V Strmi Gori se je v le- tošnjem sušnem obdobju poka- zalo, da v kraju primanjkuje pit- ne vode. Vaščani je kljub obil- nemu dežju še vedno nimajo dovolj. Odločili so se da bodo zgradili novo zajetje in vaški vodovod za 80 gospodinjstev. Tako bodo vsaj delno rešili problem oskrbe z vodo. Marija Slodnjak TEDNIK — 26. NOVEMBER 1992 ŠPORT — ZABAVA — 15 karah Borut Tement tretji Trije člani KK Poetovio Borut Tement, Gorazd Grula in Se- bastijan Strmšek so se 15. novembra udeležili državnega prven- stva v karateju za kadete v Idriji. Bronasti Slovenije Borut Tement (desno) na pripravah za sve- tovno prvenstvo. Tement je ponovil lanskoletni rezultat in v lahki kategoriji med sedmimi tekmovalci zasedel odlično 3. mesto. V prvi borbi je premagal Barberja iz Ljutomera z rezultatom 3:0, potem pa z istim rezultatom izgubil od veterana Apšanoviča iz Ljubljane. Borut je eden izmed mnogih športnikov v ptujski občini, ki so utrpeli škodo zaradi izmenskega pouka v šoli. V lahki kategoriji je zmagal Vrbanič iz Žalca. Gorazd Grula je nastopil v pol- srednji kategoriji (10 tekmoval- cev) in v izredno težki konkurenci zasedel 5. mesto. Žreb mu ni bil naklonjen, saj je že v prvem kolu naletel na lanskoletnega zmago- valca Lapornika. Njegov rezultat ne kaže njegove prave forme, saj je od lani veliko napredoval. V tej kategoriji je zmagal Čehič iz WKSA Maribor. V srednji kategoriji (10 tekmo- valcev) je Sebastijan Strmšek osvojil 5. mesto, vendar za tako pomembno tekmovanje ni bil do- volj pripravljen. V tej kategoriji je 1. mesto zasedel Sever iz Idrije. V poltežki kategoriji je zmagal Popovič iz Žalca, v težki pa nje- gov klubski kolega Šušter. V ka- tah za moške je zmagal Jernej Se- ver iz Idrije. Med ženskami je v katah 1. mesto osvojila Azra Dolič iz Ljubljane. Vsi trije člani KK Poetovio po- tujejo na svetovno prvenstvo v Miskolc (4. — 7. decembra), ker je bil izbor za reprezentanco Slo- venije opravljen že pred državnim prvenstvom. Silvester Vogrinec ROKOMET Velika Nedelja znova uspešna v sedmem kolu vzhodne druge slovenske lige v rokometu za čla- ne je Velika Nedelja v svoji dvora- ni s 25:21 (17:9) premagala Krog in se utrdila na drugem mestu. Or- mož Invest je gostoval v Raden- cih, kjer je z 18:19 (10:9) izgubil z Radgono. Domačini so zmagovi- ti zadetek dosegli iz prostega stre- la po izteku igralnega časa. l.k. Vugrinec v reprezentanci Zaradi nastopa mladinske repre- zentance na mednarodnem turnirju Alpe Jadran na Reki v soboto ni bilo tekem v prvi državni moški ligi v rokometu. Redno kolo je bi- lo sinoči, ko je v Ptuju gostovala močna ekipa Kolinske Slovana iz Ljubljane. V državni reprezentanci, ki je bila na Reki druga — za Hrva- ško, je nastopil tudi član Drave Renato Vugrinec. Ob tem velja omeniti, da je Renato najmlajši član reprezentance, dve leti mlajši od drugih. 1_ l^^^ TENIS Turnirji najmlajših igralcev Pod pokroviteljstvom firme EDIGS sta minula dva konca tedna potekala teniška turnirja za najmlajše. Prvi turnir je bil v teniški dvora- ni v Rogaški Slatini in se ga je udeležilo 60 pionirjev. Igralci so bili razvrščeni v kategoriji do 10 let in do 12 let. Od igralcev TK Ptuj sta najboljše igre in uspeh do- segli Urška Jurič z osvojenim 3. mestom in Barbara Pristan s 4. mestom. Izkazal se je tudi Črto Gobec, ki je imel zaključno žogo za uvrstitev v četrfinale proti čla- nu TK Olimpije Pircu. Prav tako je odlično igro v 2. kolu prikazal Žiga Žigman, ki je proti 1. nosilcu turnirja članu ŽTK Maribor Pipen- baherju ves čas vodil igro, vendar na koncu zaradi večje izkušenosti Mariborčana klonil. Hkrati je po- tekal tolažilni turnir, kjer se je Ro- bi Pisar uvrstil v polfinale, Mitja Nahberger pa v finale. Drugi turnir je bil v dvorani BIT v Ljubljani. Tudi tam sta se najbolje odrezali Urška Jurič in Barbarana Pristan z uvrstitvijo v četrtfinale. Črto Godec se je uvr- stil med 16 najboljših, kjer pa je moral priznati premoč kasnejšega finalista Jaka Napotnika iz ŠTK. Prijetno presenečenje pa je pripravil v kategoriji do 10 let Kristjan Krajnc (star 9 let), saj se je z odličnimi igrami uvrstil v četrfinale, kjer je izgubil z Laznikom iz ŽTK Maribor. Prav tako velja omeniti nastop Roka Solina, ki je v 2. kolu z nekaj spektakulamimi točkami opozoril nase ter proti prvemu favoritu, Mariborčanu Zgagi, klonil z rezultatom 9:5. Pred igralci TK Ptuj sta še dva takšna turnirja ter zaključni turnir — masters najboljših 8 iz vsake kategorije. Streljanje z zračno puško Prvo kolo občinske lige z zračno puško je v nedeljo priva- bilo 76 strelcev, ki so nastopili v 17 ekipah. Med posamezniki je zmagal Ludvik Pšajd mlajši z 253 krogi, drugi je bil Franc Lubec z 247 krogi, tretji pa Boštjan Simonič z 245 krogi. Najboljša je bila ekipa Jožeta Lacka pred Mipovimi in Agiso- vimi strelci. McZ KOŠARKA Ptuj-Starše 61.71 (32:40) Za košarkarji Ptuja je naporen tekmovalni teden, saj so v štirih dneh odigrali dve prvenstveni koli v 3. slovenski košarski ligi. Naj- prej so se sredi tedna srečali z odlično ekipo Starš. Zanje igrajo v glavnem bivši košarkarji maribor- skega Branika (Pehtič, Pečnik, Šujič, Dvoršak), okrepljeni pa so tudi z dvema igralcema, ki sta v prejšnji sezoni nastopala za Mari- com Miklavž. Ptujčani so prikaza- li dobro igro, a kljub temu niso uspeli presenetiti favoriziranih go- stov. Tekma je bila ves čas ize- načena, domači igralci pa so vse- skozi lovili minimalno razliko. V odločilnih trenutkih je domačine zapustila sreča, saj žoga nikakor ni hotela skozi obroč. Starše so ta- ko iz dveh protinapadov postavile končni rezultat 71:61. Značilnost tekme sta bili predvsem trdi obrambi, zato je rezultat relativno nizek. Gostje so bili boljši predv- sem v skoku. Za Ptuj so igrali: Vuk 3, Damiš 7, Rojko, Hovnik, Arnuš, Rozman 12, Žibrat, M. Kotnik 6, R. Kotnik 28, Vučinič 5. Lovrenc Lakers—Ptuj 74:122 (28:59) Po tem nesrečnem porazu s Staršami so Ptujčani v soboto go- stovali pri ekipi z zvenečim ime- nom Lovrenc Lakers. Ime je tudi vse, kar to moštvo povezuje s slo- vitimi košarkarji iz Los Angelesa. Ptujčani so zaigrali (xllično in do vrha zapolnili mrežico košarkarjev iz pohorskih gozdov. Gostje so igrali sproščeno, tako da je bila igra zelo hitra. Manjkalo ni tudi atrak- tivnih asistenc, trojk in prodorov, ki so spravljali v obup domače gledal- ce, predvsem pa igralce. Končna razlika v rezultatu bi bila lahko še višja, če bi Ptuj odigral bolj zavzeto v obrambi. Pri Ptujčanih so dobro igrali prav vsi igralci. Posebej je treba omeniti Damiša, Vučiniča, Amuša ter standardno dobrega Ro- berta Kotnika. Ptuj: Vuk 14, Damiš 25, Rojko 5, Arnuš 18, Rozman 3, R. Kotnik 23, Čabran 13 in Vučinič 21. B. V Takrat me počakaj, sonce Milan Romih na vrhu šesttisočaka Hualca-Hualca. "Je meja, do koder smeš, prek nje pa ni več dobro..." Včasih se človek za trenu- tek zastrmi v prazno, kar ta- ko brez posebnega vzroka, duša mu zatrepeta na blisko- viti poti skozi vesolje in telo zalebdi nekje med resnično- stjo in snom. To je trenutek, ko se razkrijejo vse skrivno- sti, ki so nas mučile v živ- ljenju, rezrešijo se vse ugan- ke, ki so bile dotlej nera- zrešljive, in ko vse postane preprosto in jasno. Celo vprašanje smisla vsega, kar počnemo v življenju. To in še kaj več doživimo ob prebiranju knjižnega pr- venca mladega slovenjebi- striškega alpinista Milana Ro- miha Takrat me počakaj, son- ce. V knjigi, ki je opremljena z barvnimi fotografijami Mi- lanovih vzponov na številne vrhove sveta, bodisi v Alpah, Himalaji ali v južnoameriških Andih, so opisana njegova po- potovanja po gorskih lepotah, ko plezalec v samotni belini doživlja svojevrstno svobodo in prijateljstvo najvišje vrste. In prav zaradi tega prijatel- jstva se je pripravljen navezati na drugi konec vrvi in s sople- zalcem deliti prav vse — znoj, bolečino, zadnji požirek, svo- je sanje in hrepenenje ter celo smrt. Ob spominu na neizmerne širjave, ko se zdi, da je modro nebo tik nad tabo, nastajajo pesmi, ki govore o hrepenen- ju, ljubezni do daljnih dežel, do gora, narave, plazanja in potepanja. Marsikdo bi pričakoval zgolj dokumentarne zapise po- ti po Južni Ameriki, Himalaji ali domačih planinah, vendar lahko z vso gotovostjo trdimo, da je to roman o čudovitih do- godivščinah in občutjih v tre- nutkih, ki se ne ponovijo več. Besedilo je jezikovno zelo bo- gato, rojeno v zmagah in pora- zih mladega avtorja, klic po hrepenenju tistega življenja, ki ga Milan živi daleč od po- norelega sveta. Knjiga je tudi spomin na prijatelje, ki so šli prek tiste meje, ki je človeku še dovoljena, in se niso vrnili nikoli več. Mogoče se komu zdi, da je zadnje čase Milan nekoliko iz- pregel iz alpinizma in plezan- ja po nevarnih stenah in lede- nikih, nevarnih skritih pasti; pa se moti. Samo moči si je nabiral ob pisanju svojega prvenca. Ponovno bo odšel na pot, tokrat s plezalskim prija- teljem Acem Pepevnikom. 9. januarja bosta odšla v južno steno Aconcague. Gore in ljubezen do njih so zaznamovale njegovo življenje. Vida Topolovec ŠAH Državna šahovska reprezentanca na Ptuju v petek so se na poti v Madžarsko na svoj drugi veliki mednarodni nastop (evropski pokal) na Ptuju ustavili člani in članice slovenske .šahovske reprezentance z vod- stvom in spremljevalci. Ženski del reprezentance je enak kot na olimpiadi v Manili, vendar brez Anite Ličina, ki je nekoliko slabše igrala na le- tošnjem članskem državnem pr- venstvu. Ptujske šahiste zastopa Narcisa Mihevc, sicer pa na ev- ropskem pokalu igrajo na dveh deskah in tako je bilo prostora le za 3. Moška reprezentanca je odpotovala na Madžarsko neko- liko spremenjena, saj so od olimpijcev osali le trije (Grosar, Barle in Gostiša), "novinca" pa sta Iztok Jelen in Darko Sitrer. V imenu Šahovskega društva Ptuj jim je s šopkom in haloško kapljico zaželela srečno pot taj- nica društva, v imenu Športne zveze pa sekretar Ivo Klarič. Ptujčani pa imajo v delegaciji še enega predstavnika, in sicer Milana Kneževiča, predsednika domačega društva in SZS. Kot vodja odprave je obljubil, da bodo za šahovnicami poskušali ubraniti dober sloves, ki so si ga ustvarili na olimpiadi, in da se bodo ob vrnitvi ponovno ustavili na Ptuju, silva Razlag ODBOJKA Zaslužena zmaga v Ljubljani športna dvorana Tabor, gle- dalcev 200. Ozon: Gojkoškova, Murko- va, Marta in Marjeta Emeršič, Godčeva, Zmičeva, Ulesova in Kocmutova. V osmem kolu II. državne odbojkarske lige so odbojkari- ce Ozona gostovale v Ljublja- ni pri ekipi Tabor II ter srečanje dobile z 2:3 (7, -13, 4, -4, -12). Več kot dve uri je trajal zanimiv in živčen boj obeh ekip, ki sta prikazali lo- po in borbeno igro. Ob koncu srečanja je bilo na obeh straneh več pnpomb na sodniške odločitve, kajti sodni- ka nista bila kos svojim nalo- gam. Igralke Ozona vabijo vse ljubitelje odbojke na zanimivo srečanje med domačo ekipo in ekipo Branika/Rogoze II iz Maribora. Srečanje bo v sobo- to, 28. novembra, ob 14. uri v športni dvorani Center. i.z. MAU NOGOMET A liga Rezultati 1. kola: Bife pri Mici—Kov.Zamuda 1:2, Poe- tovio—Majolka 0:0, Video Panda—Gumano 69 3:0, Vito- marci—Markovci 0:1, Zagi avto—Juršinci 2:1. Naslednje kolo bo v soboto, 28. novembra, od 9.30 do 13. ure v dvorani Center. B liga Rezultati 1. kola: Tames— Komisija 4:1, Šmamica—Me- sarstvo Fekonja 2:4, Copy Ca- non—Slonček 4:6, Bistro Glo- rija— Bngo Bo 8:2; Bistro Mojca — prosti. Naslednje kolo bo v nedel- jo, 29. novembra, od 16.30 do 19. ure v dvorani Mladika. Restavratorji, literati in slaščičarji v restavratorski delavnici Minulo soboto je bilo v Osnovni šoli Olge Meglic živahno, saj je Klub Modrega Janeza Državne založbe gostil mlade restavratorje, literate in slaščičarje. Največ otrok je sodelovalo v slaščičarski de- lavnici, ki jo je vodil Branko Štumberger iz Sladkega buti- ka, nekaj manj pa jih je bilo v literarni delvnici, vodila jo je Leonida Domajnko, in v resta- vratorski, ki sta jo pripravila pater Marjan Vogrin ter Ljud- ska in študijska knjižnica. Prireditev je pripravilo pod- jetje Gregor iz Kranja, ki je najboljše tri iz vsake delavni- ce tudi nagradilo. Otroci so spoznali tudi ilustratorja, aka- demskega slikarja Matjaža Šmida, za vesel konec pa jim je zapel še Zoran Predin. Tisti, ki so prinesli star papir, pa so dobili ali zvezek iz reci- klaženga papirja ali svinčnik. NaV 16 — NASVETI 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Pes na povodcu Nadaljevanje iz prejšnje številke Ukaz "lezi—stoj" • To po- velje je povsem logično nadal- jevanje prejšnjega in zato ne bi smelo predstavljati nobenih težav. Pes že obvlada, kaj po- meni ukaz "stoj"' pa tudi ležeč pložaj je povsem naraven. Po- vodec uporabimo na povsem enak način kot pri vaji ""sedi— stoj", ko smo hodili okrog psa in preprečili vsak njegov po- skus premikanja. Ko smo prepričani, da bo naš varovanec ostal v ležečem položaju, odstranimo povodec ter se počasi odmikamo tako daleč, da nas pes ne vidi več. Ko se vrnemo, ga nagradimo s pohvalo, vendar le v primeru, če je res ostal v istem po- ložaju. Če ob naši vrnitvi skoči kvišku, ga ne pohvali- mo. Prisilimo ga nazaj v ležeči položaj in .spet odidemo brez kakršnekoli pohvale. Pes se bo hitro naučil, da je poh- vale deležen le v primeru, ko ostane na mestu v istem po- ložaju; če plane kvišku, poh- vale ni. Na ta način bo kaj kmalu vedel, kaj želimo od njega. ^ Navajanje na čistočo • Čistoča je eden izmed po- membnejših faktorjev pri so- cializaciji našega psa. Z na- vajanjem na čistočo je treba začeti že pri zelo mladem psičku. Ne glede na to ali imamo vrt ali ne, moramo poskrbeti, da ima psiček svoj prostor, kjer opravlja potre- bo. Kako poteka učenje? Pes je žival navade. Če bo jedel vedno ob isti uri, bo tu- di uriniral in iztrebljal ob približno istih urah, seveda če nima kakšnih dodatnih prebavnih težav. Kmalu po obroku dajmo psička na prostor, kjer lahko opravi potrebo. Ko je stvar opravljena, uporabimo ved- no isto besedo, ki jo bo pes začel povezovati z iztre- bljanjem. Temu seveda sledi pohvala, če je bilo vse opra- vljeno tako, kot je treba. Sčasoma bo pes natančno prepoznal pomen teh besed; svoj prostor bo poiskal tudi takrat, ko nas ne bo v bližini. Problematičen pes • Po- samezne pasje pasme, včasih pa tudi pasamezni psi so težavnejši pri navajanju na red in disciplino, še posebej če so to psi z veliko priroje- ne energije. Če mislimo, da naš pes spada v to kategori- jo, in če imamo dodatne težave pri njegovem šolanju. je priporočljivo, da poi- ščemo nasvet strokovnjaka. Vožnja v avtomobilu • Psa moramo navaditi, da ne skoči iz avta v trenutku, ko se le-ta ustavi. To je eno iz- med področij, kjer igra po- velje ""čakaj" zelo pomem- bno vlogo. Poplačan turd # Pravilno šolanje psa je izkušnja, ki bo prav gotovo bogato po- plačana, vendar se moramo zavedati, da se mlad pes hitro utrudi in naveliča, zato mora- lno imeti mnogo potrpljenja. Če bomo sledili opisanim po- stopkom šolanja, bomo prav gotovo nagrajeni z lepo vzgo- jenim psom, pa tudi sami bo- mo postali dober in odgovoren gospodar. S tem pa se bo sple- tla trdna vez, ki bo temeljila na zaupanju in vzajemmnem spoštovanju. ZLATA PRAVILA ŠOLANJA PSA_ 1. šolanje začnimo dovolj zgodaj — za psa bo učenje lažje, ker še ni pridobil slabih navad. 2. Pet vaj (k nogi, sedi, stoj, čakaj, sem, lezi) obdelujemo vsako posebej — v logičnem zaporedju. 3. Pri učenju vedno upora- bljamo povodec. Kadar ga od- stranimo, je edino sredstvo, ki ga uporabljamo, naše povelja. 4. Naš glas naj bo vedno prijazen, toda odločen. Za raz- lične ukaze uporabimo razli- čen ton. 5. Držimo se istih besed in istega tona za vsak ukaz pose- bej. 6. Pes mora vedno ubogati v trenutku. Nikdar se ne sme- mo zadovoljiti z lenim izpol- njevanjem ukazov. 7. Ne pozabimo na pohvalo! Kadar vaja ni pravilno opra- vljena, pohvale ne izrečemo. 8. Tako kakor ljudje imajo tudi psi svoje "proste" dneve, ko je njihovo obnašanje dru- gačno kot ponavadi. Spoštuj- mo njihove občutke, tako ka- kor tudi oni razumejo naše. 9. Šolanje naj psu pomeni igro — naredimo učne ure pri- jetne in zabavne. 10. Ne pozabimo, da ob- našanje odraslega psa odraža norme, ki jih je njegov lastnik pripravljen sprejeti. Seveda morajo biti le-te tudi v skladu s tistimi, ki jih je pripravljena prenašati okolica. Kot odgo- vorni lastniki psa se potrudi- mo, da bodo te norme visoke. GIBANJE ZA ODGOVOREN ODNOS DO MALIH ŽIVALI Krvodajalci 10. oktobra: Anton Butolen, Žetale 42; Franc Tra- fela, Finžgarjeva 1, Ptuj; Franc Cafuta, Kajuhova 11, Kidričevo; Romana Mere, Dežno l/a; Stanko Plavčak, Gorca 4; Ljudmila Gajšek, Gorca 3/a; Jože Lah, Trubarjeva 21, Ptuj; Edvart Belšak, Podlehnik 55; Srečko Bezjak, Ločič 27; Anka Kurež, Podleh- nik 6/a; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Marija Drobnič, Jablovec 10, Podlehnik; Konrad Vaupotič, Sedlašek 71; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Gorazd Šket, Ruplova 12, Miklavž; Janko Milošič, Podlehnik 50; Jože Golob, Žabjak 55; Stanislav Glažar, Hajdoše 36/a; Ivan Hren, Gorca 13/a; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Franc Kozel, Podlehnik 5/f; Vika Breznik, Podleh- nik 6/a; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Franc Kozel, Zakl 37/a; Vera Sakelšek, U1.25. maja 5, Ptuj; An- ton Satler, Podlehnik 67; Berta Pernat, Kozminci 16; Branko Intihar, Gerečja vas 27. 12. oktobra: Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh 21/c; Avgust Ducman, Peršonova 47, Ptuj; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Nevenka Maroh Žnidaričevo nabrežje, Ptuj; Janko Mohorko, Gorca 63; Sonja Predikaka, Šturmovci U; Martin Cafuta, Gorca 69; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Milan Krajnc, Velika Vamica 64; Mar- tin Hazenmali, Lovrenc na Dravskem polju 64; Slavko Petek, Gorišnica 154; Marjan Feguš, Sta-^ nošina 17; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva 31, Ptuj; Jože Gajser, Ul. Šercerjeve brigade, Ptuj; Branko Belšak, Spuhlja 10; Hilda Bedrač, Kraigherjeva 38, Ptuj; Janez Jurhan, Lasigovci 5/b; Erika Skuhala, Zamušani 53/b; Ivan Kušelič, Meljan 62; Milan Munda, Prežihova 1, Ptuj; Stanko Zagoršek, Bukov- ci 72; Marjana Rozman, Pobrežje 47; Janez Žumer, Hajdoše 66; Marija Lozinšek, Moškanjci 108; Ivan Strelec, Muretinci 9; Anica Brmež, Sela 35; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Valerija Bele, Dobrina 21; Angela Polanec, Placar 65/a; Milena Štopfer, Po- brežje 32/a; Franc Rajšp, Destmik 55; Angela Fe- konja, Natašina pot l/a, Ptuj; Marjan Mohorko, Ju- rovci 14; Stanko Polič, Vintarovci 76; Ivan Kuko- vič, Suha Veja 7, Ptuj; Slavica Jelen, Kraigherjeva 32, Ptuj; Milena Marinič, Ciril-Metodov drevored 15, Ptuj; Janez Mere, Gromova 2, Ptuj; Franc Turk, Kacova 9, Pragersko; Jožica Žerjav, Prečna 3, Slo- venska Bistrica; Vlado Rabuzin, Ukrajinska 41, Maribor; Janez Rižnar, Krčevina pri Vurberku; Mira Krambergcr, Rošpoh 45; Stanko Krajnc, Videm 27; Branko Notesberg, Radovec polje 46; Cvetko Mo- horko, Ul. Šercerjeve brigade, Maribor; Božidar Kovačič, Čretniška 10, Poljčane; Ivan Adamič, Va- raždinska 33, Vratno; Roman Križnjak, Formin 42; Drago Geršak, Rošpoh 42; Branko Predikaka, Lev- stikova, Pragersko. FtŠE: PROF. iCNAC lANŽEKOVlČ STRUPENI PLODOVI JESENI 2. Od junija do decembra je v naših gozdovih veliko plodov, ki jih lahko uživamo surove ali predelane. Užitni, pa tudi strupeni sadeži so večinoma Živobarvni ter imajo mesnato in sočno osemenje. Nekateri gozdni sadeži so tako dobro poznani, da jih posebej ne bom omenjal. Opozoril bi rad na nekatere strupene rastline. Jeseni dozori namreč marsikaj dobrega in sladkega, toda tudi marsikaj nevarnega in strupe- nega. Stari nauk, da se nevar- nosti najlaže ubraniš, če jo poznaš, brez dvoma velja pri strupenih rastlinah. NAVADNA KALINA (Ligustrum vulgare) Kalino, zelo razširjen vrtni grm, večina Slovencev imenu- je "liguster". Pri tem ne pomi- sli, da z izpeljanko iz znan- stvenega rodovnega imena Li- gustrum imenuje rastlino, ki je samorasla po gozdnih robo- vih in poljskih živih mejah sirom po Sloveniji. Že več stoletij uporabljamo kalino za živo mejo zato, ker je glede tal zelo prilagodljiva in ker zelo dobro prenaša obrezovanje. O priljubljenosti priča tudi kakih 20 gojenih varietet. Koder so se junija belili ka- linini cvetovi, tam jeseni do- zorijo okrogli, bleščeče črni plodovi — in ti so strupeni. Glikozid v njih draži želodec, povzroča bruhanje in drisko, česa hujšega pa ne. Verjetnost, da bi plodove jedli, je majhna. Imajo namreč neprijeten okus in le malo sočnega mesa. Kalina Dvajset kilogramov mesečno Vsak človek se veseli do- brih rezultatov svojega dela. Tako tudi Angela in Jože Honomihl z Majskega Vrha. 24. marca sta kupila dva pra- šiča, težka 23 kilogramov, po osmih mesecih pitanja pa prašiča tehtata vsak po do- brih 180 kilogramov. Tak vzrejni rezultat sta dosegla predvsem z domačo krmo, brez dragih krmil. Mesečno sta "prigospodarila" skoraj dvakrat po dvajset kilogra- mov mesa. Kar vzoren do- sežek in pomembna postav- ka v proračunu upokojenske družine. Eden od debelih ščetinarjcv bo menda že v kratkem odcvilil s tega sveta in popestril jedilnik ob praz- novanju gospodarjevega roj- stnega dne. Dober tek! JB Butik Lea Na policah je za vsakogar nekaj. Foto: KOSI Modne trgovine raste- jo V Ptuju kot gobe po dežju. V Ulici 25. maja 13 je Ivan Gomilšek mlajši 23. oktobra odprl bulik Lea. S tem je ta mladi ptujski obrtnik razširil svojo dosedanjo dejavnost. V lepo opremljeni tr govini so kupcem na voljo predvsem tekstil- ni izdelki. Gre za boga- to izbiro otroških ob- lačil, ženskih bluz, mo- ških srajc in trenirk. Ce- ne izdelkov so konku- renčne; flanelaste srajce na primer prodajajo po 1300 tolarjev. Butik Lea je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MG V vrtu v SADNEM VRTU so drev- nine že v fazi zimskega miro- vanja. Listje je z drevja in grmičevja razen s peškarjev, pri katerih se je vegetacija zavle- kla, že odpadlo. Vzroki zapoz- nele vegetacije so letošnja suša in motnje zaradi neuravnove- šenega gnojenja in prehrane ra- stlin, zlasti z dušičnimi gnojili. Ko vse listje odpade, ga po- grabimo in kompostiramo. Če pa so se v poznem poletju razvi- le glivične bolezni, med njimi zlasti škrlup, in zaradi dozore- vajočega sadja drevje ni bilo škropljeno, pa listje zažgemo. S sežiganjem zanesljivo uničimo obsežna zimska zarodišča gli- vičnih bolezni. Koristno je, da na jesensko čiščenje in gra- bljanje listja s sadnega vrta opozorimo tudi sosede, saj si s tem že v precejšnji meri v širšem okolju zagotovimo zdra- vo vrtnarjenje v prihodnjem le- tu, pa še boljša bosta videz in urejenost okolja. Če še nismo, poškropimo koščičarje z bakrenimi ali dru- gimi ustreznimi fungicidi, da breskev in nektarin prihodnje leto ne bo uničevala breskova kodravost, marelic, češenj, vi- senj, sliv in češpelj pa prav tako nevarna glivična bolezen listna luknjičavost. Škropimo temelji- to v mirnem in suhem vremenu, dokler ne zmrzuje! Škropivo na drevesu ne sme zmrzniti, tem- več se mora posušiti. Preglejmo ograjo sadnega vrta in morebitne poškodbe po- pravimo, da se vanj pozimi ne bi pretihotapil kakšen glodalec, ki z objedanjem drevesnih de- bel, vej in poganjkov sadnim rastlinam prizadene nepoprav- ljivo škodo. Če pa sadni vrt ni ograjen, sadno drevje zavamj- mo pred glodalci tako, da deblo in ogrodne veje ovijemo s pri- mernim priročnim materialom: koniznico, sončnicami, trstiko, koljem, palicami, slamo, natron papirjem, žičnim pletivom, va- lovito lepenko, drenažnimi cev- mi ali podobnim, le da je dovolj zračen. Pred zajci nismo vami, ne zanesimo se, saj v hudi zimi in snegu, ko primanjkuje hrane, pridejo tudi v vrtove v stmjenih naseljih. Med poznojesenska opravila v BIVALNEM VRTU ne sodi le grabljanje listja in pospra- vljanje rastlinskih ostankov, temveč posvetimo nekaj pozor- nosti varovanju občutljivejših rastlin pred zimsko pozebo. Ve- lika večina naših gojenih rastlin dobro prenaša zimo, vendar so med njimi mogoče takšne, ki utegnejo biti ogrožene, ker so prenesene iz južnejših krajev ali pa zaradi starosti, prehranjeno- sti, zdravstvenega stanja ali vpliva okolja. Vsak vrt je košček sveta s posebnimi la- stnostmi, ki jih natančno spoz- namo šele z leti in ob dovolj po- zornem opazovanju. Težka tla, ki zadržujejo mnogo vode, iz- postavljene severne lege, ki so običajno hladne in vetrovne, ali vzhodne lege z nenadnimi tem- peraturnimi spremembami ob toplem dopoldanskem soncu in nočnem mrazu so posebnosti, ki jih za vzdrževanje in nego ra- stlinja v okrasnem vrtu ni mo- goče zmeraj posnemati niti po sosednih vrtovih niti po stro- kovni literaturi. Pred vsakršno zimo se glede na preteklo leti- no, stanje in sestav gojenega okrasnega rastlinja posvetimo tistim rastlinam, za katere ve- mo, da brez naše pomoči ne bo- do mogle prezimiti. Najslabše prenašajo zimo zim- zelene grmovnice. Čeprav njiho- vo listje navadno ni pretirano občutljivo za mraz, pa so zaradi tega, ker pozimi asimilirajo, ogrožene zaradi izsušitve. Topli sončni žarki v zimskih dneh so za zimzelene listavce bolj škodljivi kot koristni. Grme zimzelenega sleča, mlade grmiče lovorikovca in morebitne dmge zimzelene li- stavce, ki imajo debelejše mesna- te liste, na vrhu povežemo z vrvi- co, nato pa preoblečemo z juto, tanko sintetično tkanino ali valo- vito lepenko. Uporabimo lahko tudi natron papir praznih vreč, ni- kakor pa polietilenskih plastičnih folij, ker so za zrak nepropustne in rastlina, odeta v njih, ne diha. Šalotka je odpornejša proti nizkim zimskim temperaturam od čebule, zato jo na prostem v ZELENJAVNEM VRTU lahko sadimo še pozno v jeseni_, vse dokler zemlja ni zmrzla. Čebu- lice šalotke sadimo v dobro pre- rahljana tla vsaj 5 cm globoko in jih pokrijemo z dobro prepe- relim in presejanim kompostom, da mlade klice v tleh zavaruje- mo pred pozebo. Gnojenja s hlevskim gnojem šalotka ne prenaša, gnojimo le s četrt kilo- grama na gredico mešanega gnojila nitrofoskal, ki vsebuje več fosforja in kalija ter malo dušika. S koncem novembra posajeno šalotko si že zgodaj spomladi med prvimi pridelki zagotovi- mo mlado čebulo. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 24. do 26. novembra ter od 3. do 6. decembra, ra- stline, ki jih pridelujemo zara- di podzemnih plodov, 21. in 22. ter od 28. do 30. novem- bra, nadzemnih plodov 26. in 28. novembra ter od 6. do 8. decembra, kar velja za sajenje vseh vrst sadnega drevja, se- veda če so dani tudi drugi po- goji, in rastline, ki jih pridelu- jemo zaradi cveta, in zdravil- na zelišča 22. in 23. novembra ter od 1. do 3. decembra. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 ZA RAZVEDRILO — 17 18 — POSLOVNA SPOROČILA 26. NOVEMBER 1992 TEDNIK TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 OGLASI IN OBJAVE — 19 ORMOŽ V' Najstarejša je Ana Skrlec Od 18.000 prebivalcev or- moške občine je 1414 starejših kot 70 let. V središki krajevni skupnosti jih živi 213, v pod- gorski 127, velikonedeljski 167, tomaževski 196, miklavški 115, ivanjkovski 177, kogovski 124 in ormoški 295. Najstarejša občanka Ana Škrlec je rojena 27. aprila 1897, živi pa v Vičan- cih 26, najstarejši občan Karel Kaučič, rojen 31. maja 1900, pa živi v Podgorcih 66. Okoli 20. novembra, za kate- rega so se v ormoški občini do- govorili, da ga bodo praznovali kot dan starejših občanov (letos je že dvajseti), potekajo spreje- mi in proslave po posameznih krajevnih skupnosti. Pri To- mažu so sprejem starejšim pri- pravili pred dobrim mesecem, v Ormožu, Podgorcih in Ivan- jkovcih so jih razveselili minulo soljoto, pri Miklavžu se jih bo- do spomnili v soboto, 28. no- vembra, na Kogu 20. decembra, pri Veliki Nedelji in v Središču pa natančnega datuma še niso določili, vendar bodo to pozor- nost do krajanov tretjega življenjskega obdobja opravili do konca leta. Tistih, ki se praznovanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti, so Praznovanje starejših v Ormožu. Foto: Š. Hozyan predstavniki krajevnih skupno- sti in ormoškega Centra za so- cialno delo obiskali na domu ter jih obdarili s praktičnimi darili. Srečanja starejših občanov, ki skoraj pravilom potekajo v po- sameznih osnovnih šolah, so prisrčna in popestrena s kultur- nimi programi, ki jih pripravijo šolarji. Nadvse domiselno se teh praznovanj že vrsto let lotevajo šolarji ormoške šole. Letos so pri svojih starih starših poiskali štiri pesmarice, polne bolj ali manj znanih ljudskih in ponaro- delih pesmi. Zapisali so jih 94- letna Antonija Miško, naj.sta- rejša krajanka v ormoški krajev- ni skupnosti. Avgust Mašek, Francka Pucko in Crčkova babi- ca iz Ormoža. Ob spremljavi ci- ter so jih recitirali in tako mar- sikomu obudili spomin na mla- da leta. S sodobnim plesom pa jih je razveselila še otroška ple- sna skupina Pandora. Vida Topolovec Uspel koncert Metke Žižek in Rada Munda Metinik Je kandidat Občinskega zbora Demokratske stranke — Demo- kratov iz Gornje Radgone. Po poklicu je obrtnik in ima obrat izdelovanja plastične ambalaže. Rojen je 9. septembra 1944, prebiva v Gornji Radgoni. 22 — VOLITVE 1992 26. NOVEMBER 1992 TEDNIK Slovenija, odprta in varna Pod tem geslom gremo slovenski socialisti na volitve, na katerih hočemo dokazati, da so bila vsa naša prizadevanja v zadnjih dveh in pol letih, od naše ustanovitve torej, pravilno usmerjena in v korist državljank in državljanov. Vse od naše znane pobude za raz- pis plebiscita za samostojno Slove- nijo (4. oktober 1990) smo imeli pred sabo eno samo temeljno pro- gramsko usmeritev: edini pravi cilj države in oblasti je lahko samo blaginja državljanov. Človeku se danes res milo stori, ko gleda, kdo vse je v tem predvolil- nem času pripravljen dajati obljube o skrbi za socialno varnost ljudi, upokojencev, invalidov, obubožanih. Med njimi je namreč cela kopica ti- stih, ki so se še pred kratkim na vse to prav lepo požvižgali in glasovali za zakone, ki jih bomo morali že v kratkem spremeniti. Gre predvsem za zakone o davkih, dohodnini in za zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki so v celoti naperjeni zoper pra- vično porazdelitev bremen v teh hu- dih prehodnih časih za našo družbo. Pozaba je namreč stvar, na katero mnogi politiki še kako računajo, ko se znajdejo pred novimi volitvami. Socialisti namesto obljub ponuja- mo zavezo, da bomo vztrajali pri svojem volilnem programu. Zaveze so namreč trajnejše od obljub. Bi- stvene točke našega programa in vo- lilnega razglasa so: usmeritev vlad- ne strategije v razvoj, pošteno vred- notenje dela ne glede na razlike med fizičnim in intelektualnim delom, zagotavljanje delovnih mest mla- dim, prodornim in podjetnim, prav- no varstvo zaposlenih, skrb za tiste, ki so ostali brez dela. Še prav pose- bej pa socialisti izpostavljamo po- trebo po tem, da imamo kar najbolj izobraženo prebivalstvo in delavce, saj si bomo samo z znanjem in kva- litetnimi izdelki kot majhen narod izborili ustrezno mesto v mednarod- ni skupnosti. Na teh volitvah vam, drage držav- ljanke in državljani, na listah socia- listične stranke ponujamo ljudi, ki vsi po vrsti kandidirajo v krajih, kjer so doma. Njihova prva skrb bo spoštovanje volje tistih, ki jih bodo izvolili, šele nato je zaveza stranki in programu. Zato bodo poslanci so- cialistov tudi v državnem zboru za- stopali interese vašega kraja. To je nenazadnje tisto, kar dobre politike loči od slabih. Naše kandidate boste lahko zato vselej pocukali za rokav in od njih terjali skrb za vaše intere- se. In res je preklemano laže cukati za rokav človeka kot pa strankarski program, mar ne ? KANDIDATA SSS V OSMI VOLILNI ENOTI - V DEVETEM, DESETEM IN ENAJSTEM VOLILNEM OKRAJLI_ Dr. Alojz Arko se je rodil 7. junija 1944. leta v So- dražici. V Ptuju, kjer je preživel večino življenja in uspešno profesio- nalno deloval na področju zdrav- stva, je pustil neiz- brisljiv pečat zdravnika speciali- sta na p(xlročju čeljustne kirurgije in kol direktor Splošne bolnišnice Ptuj. Kot široko razgledan strokovnjak in kol humanist je hitro spoznal, da mora okolju, v katerem živi, posve- titi listo, kar zagotavlja soljudem boljšo kvaliteto življenja. Tako se je vključil v organizacijo Občinske or- ganizacije rdečega križa Ptuj, kjer je desetletja kot predsednik skrbel za uspešno delovanje te humanitarne organizacije. Posebej so ga zanimale aktivnosti mladih, še posebej njihova športna aktivnost. Ni zato naključje njegovo bogato dolgoletno vodstveno in or- ganizacijsko delo v Zvezi telesnovz- gojnih organizacij Ptuj. Na poklicnem strokovnem po- dročju živi in dela za kar najboljše zdravstvene pogoje občanov Ptuja in širše okolice. To pa je bilo v teh dinamičnih časih vse prej kot lahko. Nanehna ogroženost bolnišnice, njen slab materialni položaj in hitro razvijajoča se znanost in razvoj me- dicinske tehnologije so zahtevali op- timalno angažiranje. Kot poslanec skupščine Ptuj na li- sti SSS je deloval odgovorno in ak- tivno. Vedno so mu bili v ospredju kvaliteta življenja ljudi in strpen a dosleden razgovor in dogovor o vseh pomembnih področjih človeko- vega življenja in dela. Kol kandidat za poslanca v držav- ni zbor na listi SSS se zavzema za tiste kvalitete, ki zagotavljajo var- nejše in kvalitetnejše življenje sle- hernega člana naše družbe. Ce smo mu v Ptuju zaupali tisto, kar nam je najdražje, to je skrb za zdravje, mu kot razgledanemu in po- končnemu strokovnjaku lahko zaupa- mo in mu oddamo svoj glas, da nas bo lahko uspešno zastopal kot posla- nec v državnem zboru Slovenije. Mag. Anton Velikonja se je rodil 25. ja- nuarja 1942. leta v Stranskih Mako- lah. Svoje strokov- no delovno po- dročje je uresni- čeval na pedago- škem področju. Deloval je kot os- novnošolski učitelj na osnovnih šolah v Stopercah in Domavi, kot ravna- telj OŠ Dornava in Šolskega centra za kovinsko stroko Ptuj, kot sred- nješolski profesro in zadnjih pet- najst let kot višji predavatelj na PA oz. PF Maribor. Aktivno je sodeloval pri organizaciji vzgo- je in izobraževanja, saj je med drugim uspešno vodil skupščino in izvršni odbor izobraževalne skupnosti Ptuj. Bil je tudi podpredsednik skupščine po- sebne izobraževalne skupnosti za peda- goško usmeritev Slovenije ter član njenega strokovnega sveta. Aktivno je sodeloval v pripravi in prehodu na visokošolsko izo- braževanje učiteljev razrednega pouka. V tem času je bil tudi predstojnik oddelka za razredni pouk PF v Mariboru. Drugo področje njegove dejavnosti je bil življenje ljudi in skrb za razvoj kraja in okolja, v katerem živimo. Več kot dvajset let je kot predsednik skupščine ali sveta krajevne skupnosti Dornava skrbel za njen razvoj in boljšo kvaliteto življenja v njej. Kot poslanec SSS v družbenopoli- tičnem zoru skupščine občine Ptuj deluje odgovorno, redno in aktivno. Kot kandidat SSS bo zavestno in razumno sledil tistemu delu programa, ki zagotavlja varnejše in kvalitetnejše življenje vseh naših občanov s poudarkom na odprti, a sa- mostojni Sloveniji, s skrbjo za njen razvoj na vseh področjih življenja. Vabimo vas, da oddate svoj glas kandida- tu, čigar vizija je zdrava družba s kvaliteto materialnega in duhovnega življenja sleher- nega njenega člana. ADOLFADI ROGELJ roj. 3. 6. 1937 na Zg. Hajdini, najmlajši izmed štirih otrok, oče Železničar, mati gospodinja. Maluriral na gimnaziji na Ptuju z odliko, di- plomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani, se udejstvoval v študentski oganizaciji. Poročen, ima sina, on pa že tudi dve prisrčni vnukinji. V zaposhtvi hitro napreduje. Večji del de- lovne dobe zaseda vodilna mesta. Je direk- tor poslovnega sistema Kemija. Politika me zanima. Sem med ustanovitel- ji Socialdemokratske unije. Hobi mi je delo, zanima me šport, naravo občudujem. Za kvaliteto življenja gre, ne tistega, ki je pred nami in našimi otroci. Edino vredno in trajno zagotovilo za to pa je nov vzpon gospodarstva. In ta čas, ko nomo trdo delali za to, bomo: - zmanjšali brezposelnost - sklenili socialni sporazum in enako- merno porazdelili bremena - zmanjšali davčne obremenitve in spre- menili proračunsko potrošnjo - vrnili izgubljene pravice - omogočili brezplačno šolanje do uni- verze - zagotovili harmoničen regionalni razvoj - omogočili dostojno preživetje vsem. Ne verjemimo pravljicam o samostojni uspešnosti "novega" kapitalizma! ANKA OSTRMAN roj. 19. 7. 1940 v Krogu pri Murski Soboti v kmečki družini, druga od štirih otrok. Poroče- na, ima dve odrasli hčeri. Gimnazijo končala v Murski Soboti, Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani, ob delu diplomirala na FSPN - smer socialno delo. Vseh 30 let delam na področju socialnega varstva, zadnja leta kot direktorica Centra za socialno delo. Če me boste izvolili, vam zagotavaljam, da bom v parlamentu dostojno in strpno iskala z drugimi najboljše možne rešitve. Predvsem se bom zavzemala za naslednje: 1. odpiranje novih delovnih mest, da zmanjšamo veliko brezposelnost naših ljudi; 2. uresničevanje projektov na področju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj; 3. bolj zdravo in prijazno okolje, za učin- kovito in trajno rešitev problema onesnaže- nja podtahiice in pitne vode na Ptuju; 4. izvajanje programov in dejavnosti v de- mografsko ogroženih Halozah in Slovenskih goricah; 5. Zavzemala se bom za ureditev večnamen- skega mladinskega centra v Ptuju, kjer se bodo lahko zbirali mladi ob raznih deja\nostih. Anka Ostrman, ministrica za borce in vojaške invalide in poslanka SDP v slovenski skupščini Ciril Murko, ing. varstva pred požarom, roj. 29. marca 1932, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk 40 ALI SE BOJIMO JUTRIŠNJEGA DNE? Nikakor ne! Še je čas, da storimo za zanamce vse tisto, kar nam ni uspelo v preteklem obdobju. V naši državi želimo demokra- tičen razvoj, ki nam bo zagotavljal primemo življenjsko raven in odlo- čanje v podpiranju programa v kra- jevnih skupnostih, zlasti na po- dročjih, ki zajemajo infrastrukturo (ceste, elektrika, telefon, vodovod), trgovino in turizem /dobra založe- nost, cenovna politika, privabitev gostov), kmetijstvo (obdelovanje zemljišč, vzreja živine, odkup po ustreznih cenah), zdravstvo (zdrav- niška nega tudi na domu), zaposlo- vanje (obdržati čimveč delovnih mest, odpiranje novih, plačilo za de- lo), gasilstvo (požarna varnost vsa- kega doma), lovstvo in ribištvo, promet in zveze, šolstvo (omogočiti izobraževanje vsem pod enakimi po- goji), kultura in šport (ohranjanje kulturne dediščine in zdravega državljana). Večji poudarek moramo dati var- nemu delu delavcev in zdravemu odhodu v upokojitev s primernimi pokojninami. Ne smemo zanemariti našega okolja in ne dovoliti, da bi radioak- tivne in druge škodljive odpadke odlagali na našem območju. ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI! VAŠA ŽELJA — MOJA DOLŽNOST VAŠ KANDIDAT SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE MIlan Krajtillc Rojen sem 18. maja 1937 v Ptuju. Sem diplomiran ekono- mist, stanujem pa v Franko- vičevi 5 v Ptuju. Po diplomi na ekonomski fa- kulteti v Ljubljani sem do sedaj opravljal naslednje pomem- bnejše naloge: — direktor Tovarne gumijevih in metalnih izdelkov SIGMA v Ptuju in predsednik izvršilnega odbora Kreditne banke Ptuj; — generalni direktor Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem in poslanec v gospodarskem zboru skupščine republike Slovenije; — podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Odbora za razvoj pri GZS; — generalni direktor SOZD Elektrogospodarstva Slovenije. Spoštovana volilka — volilec! Sem eden izmed kandidatov za drž.avni zbor. Zavzemal se bom za uresničitev pravne in socialne države v tržnem gospodarstvu in dolgoročni razvoj, ki bo upošteval policentrizem in enakomeren regio- nalni razvoj; za zaposlitev iskalcev zaposlitve in socialno politiko, ki daje vsem enake možnosti pri šolanju, otroškem dodatku, osnov- nem zdravstvenem varstvu itd. Moj naslov vam tudi po volitvah zagotavlja trajen osebni stik za vaše predloge, mnenja in pobude. 0f. Miroslav Uict kandidat za državni zbor VIIL enote — 10. volilnega okraja Izhajam iz obrtniško-kmečke družine. Ro- |en sem 1946. leta pri Sv. Tomažu. Osnovno solo sem obiskoval v domačem kraju, gim- nazijo v Mariboru in medicinsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 1972 delam v ZD Ptuj, najprej kot splošni zdravnik, od leta 198O pa kot zdravnik internist-pulmolog v Ptuju in Ormožu. Ob delu sem imel možnost spoznati ne sa- mo zdravstveno stanje, ampak tudi socialno in družbeno problematiko Ptujčanov, Or- možancev in okoličanov. Kmalu mi je posta- lo jasno, da je samo delo v ambulanti pre- ozko za mojo življenjsko opredelitev, saj zdravje ni samo odsotnost bolezni, ampak tudi na gospodarski trdnosti sloneča social- na varnost in blagostanje ljudi. Program So- cialnodemokratske stranke mi je v največji meri omogočal uveljavljanje mojih poli- tičnih in socialnih načel. Velik projekt socialdemokratov svobodna samostojna Slovenija je izpeljan SKUP.iJ SMO ZMOGLI! Sedaj smo si socialdemokrati zastavih nov, verjetno celo težji projekt - za novo, boljšo kvaliteto življenja. Zaustaviti moramo v pni vrsti gospodarsko neučinkovitost in s tem v zvezi prevehko brezposebiost. Krat- koročne rešitve brezposelnosti vidimo: v čim prejšnji gradnji infrastrukture (cest. železni- ce in telekomonikacije), delu v treh izme- nah namesto v dveh, selektivnem krajšanju delovnega časa, omogočanju dela v polo- vičnem delovnem času, davčnih olajšavah za odpiranje novih produktivnih delovnih mest. - Zavzemali se bomo za unčinkovito zdravstveno varstvo, pravičen pokojnin- sko-invalitlski sistem, za ureditev stano- vanjske problematike, za zdravo in člove- ku prijazno okolje, za skladen policen- tričen regionalen razvoj, še vec za hi- trejši razvoj manj razvitih področij. Uprli se bomo poizkusom centralizacije gospodarske- ga, finančnega, kulturnega ali katerega koli družbenega področja. - Socialdemokrati se bomo z lastnim vzgledom zavzemali za poštenost v politi- ki gospodarstva in javnem življenju ter strpno reševanje skupnih vprašanj. To so le delčki iz mozaika našega ob- sežnega programa. Če bi ga skrbno prečita- li, bi ugotovili, da nas je po opredelitvi še veliko več socialdemokratov. Potrebno se je le identificirati in nato bomo zlahka rekU: SKUPAJ BOMO ZMOGLI! Mag. Milan Zver kandidat za okraj Slovenske gorice Najprej moji življenjepisni podatki. Ro- jen sem 1962. leta v Ljubljani, a že 29 let živim na Destrniku. v Slovenskih goricah. Po izobrazbi sem politolog, pred dvema le- toma sem magistriral. Sem asistent na Fa- kulteti za družbene vede: trenutno sem šef kabineta podpredsednika vlade dr. Jožeta Pučnika. Z družino - imam dve hčerki (4 in 7j — živim na Destrniku. Tu sem obi- skoval osnovno šolo, na Ptuju gimnazijo, univerzo pa v Ljubljani. Izhajam iz delavske družine, zalo so mi vrednote, za katere se zavzema socialna demo- kracija, tem bližje. Obenem se v Slovenskih go- ricah, kjer bom tudi kandidiral, srečujemo z re- snimi socialnimi, gospodarskimi in demograf- skimi problemi. Strokovnjaki ugotavljajo, da to področje odmira. Moj cilj je, še zlasti ker svojo bodočnost navezujem s tem področjem, da Slo- venske gorice normalno zaživijo. Mladim je tre- ba doma omogočiti dostojno in dovolj pri- vlačno življenje. Da bi dosegli povprečno stopnjo dohodka na prebivalca, deleža zaposlenih, študirajočih, primerno število zdravnikov in ne nazadnje povprečno število telefonskih priključkov in primerne ceste (pri vsem tem dosegamo komaj dve tretjini republiškega povprečja), je poleg izkoriščanja lastnih možnosti tudi dolžnost države, da zapostavljenim Slovenjcgo- ričanom omogoči enake startne j>ogoie za razvoj, kot jih ima razviti del države. Zato Socialdemokratska stranka Slovenije v svojem programu ponuja skladen regionalni razvoj, tisto torej, kar v Slovenskih goricah po- trebujemo. Za vse to Vam, drage volike in volil- ci, ponujam svoje usluge. Ne nazadnje tod živi- mo in tod bomo živeli! mag. Milan Zver Drage krajankc in krajani, dragi volilke in volilci Ime mi je je Alojz Draškovič in živim med vami že desetletja, saj sem se rodil leta 1942 v Spodnjih Jablanah v krajevni skupnosti Cirkovce, kjer živim še danes, Po osnovni šoli in ptujski gimnaziji sem diplomiral na turistčni stopnji mariborske VEKŠ. Kot velik ljubitelj narave se v delovni organizaciji po strokovni plati zavzemam za varovanje okolja pri samem proizvodnem procesu, kot tudi za socialno solidarnost in varnost delavca, ki jim grozi brezposelnost. Glede na dolgoletne izkušnje menim, da bomo v naslednjem obdobju morali narediti naslednje: - nadaljevanje s sanacijo divjih odlagališč odpadkov in gramoznic; nadaljevanje sanacije odlagališča rdečega blata v Kidričevem; - na Dravskem polju urediti kanalizacijo in uvesti naravi prijazno in ekonomsko kmetijstvo; - s pomočjo države pospešiti razvoj infrastrukture na nerazvitih področjih Haloz; - zaposliti brezposelne na področju javnih del. Prepričan sem, da v primeru zaupanja v moje sposobnosti lahko s skupnimi močmi in željo po usehu postavljene cilje tudi dosežemo. IlAl OZH SO BOGA- STVO, OHRANIMO IN RAZVUMO JIH! OHRANIMO VIRE ŽIV- UENJA, KI NAM JIH DAJE DRAVSKO POIJE. Drage volilke. spoštovani volilci Sem Danica Segula, rojena leta 1949 v Ptuju, stanujem v Dornavi. Sem vaša volilna kandidatka za državni zbor v okraju, ki pokriva Slovenske gorice in Ptujsko polje. Za kandidaturo sem se odločila, ker so tako želeli kolegi iz stranke ZELENIH PTUJA, ki me poznajo po vestnem in uspešnem delu in imajo v mene zaupanje. Zeleni imamo varovanje narave, krajine in okolja za eno najvažnejših nalog slovenske družbe, ki bo to morala upoštevati tako pri razvoju gospodarstva in oblikovanju izobraževalnega sistema. To bomo lahko uresničili le, če bomo upoštevali naravo kol našega resnega partnerja, ki mu pomagamo zaceliti povzročene rane in preprečimo nastajanje novih. V Ustavi zapisane pravice do čistega zraka, voda, pitne vode in okolja je potrebno vestno izvajati in spoštovati. Povečanje deleža žensk v politiki in znanosti je eden izmed zahtev mojega celovitega programa. Zeleni Slovenije imamo skupni program, ki je pomemben za celovitost Slovenije. Obljubljam, da se bom zavzemala za vse naše skupne interese, ki bodo zagotavljali človeka vredno zdravo življenje. samo zdrave slo- venske gorice lahko obrodijo žlahtne plodovl:. korant s ptujskega poija prinaša pomlad, pomlad je zelena. Spoštovane meščanke in meščani Sem Stanko Žunec in živim v okolju, ki je po ekološki obremenjenosti v samem slovenskem vrhu. Onesnažena podtalnica Dravskega in Ptujskega polja in s tem povezani problemi s pitno vodo, pa onesnaženost zraka, problematika gramoznic in divjih odlagališč, reka Drava s pritoki itd. Vse to kliče po ukrepanju zdaj in tu. Kot prvo je potrebno ekološko miselnost vnesti v vse pore gospodarskega in družbenega sisitema. S tem bomo preprečili nesmiselne gradnje tovarn, kemizirano kmetijstvo in betonski turizem, preprečili bomo zapiranje tovarn in s tem odpuščanje delavcev. S tem samo dokazuje, da je ekologija ekonomska in lahko zaposli veliko število delavcev. Na "neekoloških" področjih pa bom zagovarjal predvsem: - humanejši odnos do otrok, starejših in invahdov, - regionalizem, - naravi prijazne koncepte turizma in - šolstvo, v katerem ne bodo vzgajali ljudi v veri, da je človek gospodar narave, temveč, da je njen del in da na to ne sme nikoli pozabiti. Veliko stvari smo Zeleni že pripravili, sedaj je potrebno, da jih izvedemo. TISOČLETNO KULTURO MESTA PTUJ NADALJU- JMO Z ZELENJEM IN PRIJAZNIMI UUDMI. TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 VOLITVE 1992 — 23 DEMOKRATI-za normalno življenje, MmMI^JmVML................... DE.MOKR.AII MIK) stranka spo- sobnih in načelnih ljudi, ki verjame- mo v svobodo posameznika, temel- jne človekove pravice in svo- boščine, demokracijo in svetlo pri- hodnost slovenske države. Do sedaj so DEMOKRATI bili med prvimi, ki so zahtevali svobodne volitve, pomagali graditi slovenski parla- mentarizem, bili v prvih vrstah boja za slovensko državo in njeno med- narodno priznanje. DEMOKRATI so stranka, ki si je s svojim dosedanjim delom prislužila sloves državotvor- ne stranke. Naše geslo ni naključno izbrano, saj bodo volilci, ki bodo volili našo stranko, volili ZA normalno življenje, blaginjo in mir. Demokrati ponujamo nova delovna mesta, cenejšo državo in ceste, ki nas bodo približale in po- vezale s svetom, kar je glede na geo- strateško lego Republike Slovenije nujno potrebno. DEMOKRATI se zavzemamo za Slovenijo v Evropi, za Slovenijo, ki bo prijazen dom vsem njenim prebivalcem. Glavne naloge in koraki, ki so pred nami, so za DEMOKRATE raz- voj gospodarstva Slovenije na zdra- vih temeljih, zmanjševanje stopnje brezposelnosti z odpiranjem novih delovnih mest, sprejem nacionalne- ga programa za šolstvo ter socialni program, ki bo vsakemu državljanu nudil dovolj varnosti, ne glede na to, ali je zaposlen ali upokojen. Ve- liko skrb DEMOKRATI posvečamo mladini, predvsem mladini, ki išče svoje mesto v sodobni slovenski družbi. Mladim ljudem je potrebno dati novega zagona ter jim odpreti vsa vrata, skozi katera bodo lahko enakopravno v.stopali v življenje. DEMOKRATI Ptuja pa svoj pred- volilni program gradimo na nasled- njih izhodiščih: Ptuj — mesto na križišču evrop- skih poti potrebuje nov gospodarski razcvet, nova delovna mesta in ce- stne povezave, ki ga bodo osvobodi- le sedanje utesnjenosti in ga poveza- le z Evropo. Ptuj — mesto znanja, znanja, ki bo mestu in ljudem pomagalo do kvalitetnejšega življenja. Ptuj mora dobiti v svoje jedro zasebne izo- braževalne ustanove, ki bodo svoje znanje ponujale vsej Sloveniji. Tako bo Ptuj postal mesto mladih, ne sa- mo srednješolcev, ampak tudi viso- košolcev. Ptuj — mesto kulture, v prvi vrsti liste, ki bo zadovoljevala osnovne kulturne potrebe vseh slo- jev prebivalcev, in zatem kulture, ki bo v Ptuj pritegnila čimveč obisko- valcev. Ptuj — turistični simbol, sim- bol, ki ga lahko z novimi podjet- niškimi idejami izboljšamo in razširimo na vso Slovenijo in na okoliške države. Ptuj — kmetijsko središče, sre- dišče regije, ki se s pridelano proiz- vodnjo in njeno nadaljnjo predelavo uvršča v Sloveniji na prvo mesto. S povečanjem osnovne proizvodnje, proizvodnje konzerviranih, blanšira- nih in vakuumsko pakiranih proiz- vodov in polproizvodov lahko po- večamo zaposlenost in tako omo- gočimo boljše življenje. Ptuj — čisto in zeleno mesto, mesto s čistim zrakom, zdravo vodo, z urejenimi odplakami in urejenim odlaganjem sortiranih odpadkov so temelji za zdravo in kvalitetno življenje. Reka Drava s Ptujskim je- zerom mora v bodoče dati pečat te- mu mestu in okolici. Ptuj — zdravo mesto, mesto zdravih in zadovoljnih ljudi, mesto, v katerem se bo kvalitetno živelo. Ptuj — mesto vina, mesto vin- ske kulture in znanja o vinu. Halo- ze in Slovenske gorice s svojimi vi- nogradi in najkvalitetnejšimi vini morajo postati pri promociji Ptuja glavni nosilci. Ptuj — Haloze, Slovenske gori- ce, Dravsko in Ptujsko polje se morajo v svojem razvoju integrirati in dopolnjevati. Haloze morajo ostati čiste, brez kakršnihkoli odpadkov, z urejenimi cestami, z vodovodom v vsaki hiši. s šolami, ki bodo mlade vrnile v roj stne kraje, s telefonom v vsaki hiši. Le tako se bodo Haloze odvrnile od manjrazvitosli. Kot obmejno ob- močje se morajo Haloze hitreje raz- vijali. Dravsko polje mora s svojim kmetijstvom postati pomemben vir prehrambenih izdelkov za Sloveni- jo, obenem pa takšno, da ne bo več zastrupljalo podtalnice na Dravskem polju. Pri tem je potrebno zapreti vse gramoznice, ki so ekološko spome. DEMOKRATI menimo, da je naj- manj, kar je potrebno zagotovili občanom Ptuja, zdrava pitna voda, saj je stanje s pitno vodo v Ptuju in okolici več kol zaskrbljujoče. DE- MOKRATI se zavedamo, da pomeni pravica do zdravega okolja temeljno pravico in svoboščino vseh državlja- nov ter da je temelj zdravega razvo- ja vsakega posameznika. SPOŠTOVANE VOLILKE. SPO- ŠTOVANI VOLILCI. KO PREBIRA- TE PROGRAME RAZLIČNIH STRANK, SE VAM ZDIJO V BI- STVENIH TOČKAH ZELO PODOB- NI DEMOKRATI PA VAM PONU- JAMO UUDI. KI BODO OBUU- BUENO TUDI IZPEUALI. DA ZMOREMO. SMO ŽE DOKAZALI. NAŠI KANDIDATI: BRANKO TONEJC — KANDI DAT ZA PREDSTAVNIKA V DR- ŽAVNI SVET REPUBLIKE SLO- VENIJE — VOLILNA ENOTA 7 IVAN LOVRENČIČ — KANDI DAT ZA POSLANCA V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE - VOLILNA ENOTA 8, VOLILNI OKRAJ 9 SILVA ČERČEK - KANDI- DATKA ZA POSLANKO V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE — VOLILNA ENOTA 8, VOLILNI OKRAJ 10 MARJAN GOJKOVIČ - KANDIDAT ZA POSLANCA V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE — VOLILNA ENOTA 8, VOLILNI OKRAJ 11. Medtem ko so mnogi le go- vorili, smo mi tudi delali. In ta- ko bo še naprej. Tudi govorili bomo še, da ustvarimo pravno državo, socialno enakost, da razvežemo krila ustvarjalnosti. Obenem pa bomo nadaljevali konkretno delo. Kar smo opra- vili doslej, naj pokaže, kako resno mislimo: • ustanovili smo Haloško zvezo in z njo pripravili prote- stne shode proti jedrskemu odlagališču; • zapuščeno šolo na Rod- nem Vrhu smo rešili propada in jo obnovili. Tistih 7 milijo- nov tolarjev bi bili zlahka za- BOGOMIR VAUPOTIČ Doslej je Bogomir Vaupotič veliko prispeval k postavljan- ju novega šolskega sistema, saj je od 1990 že poslanec v slovenski skupščini. Bogomir ve za prednosti Slovenskih goric in Ptujske- ga polja: kmetijstvo in turi- zem. Obema panogama je treba v štirih letih znižati dav- ke najmanj za četrtino. Po- tem se bo razcvetel tudi kmečki turizem. Slovenske gorice in PtuJsf(o polje — del zgodbe o uspehu GABRIJEL BERLIC Ptuj. Otrokom in mladini prijazno mesto Gabrijel Berlič vseskozi dela za mlade in z mladino. Zato ve, kako nujno potrebujemo svoj klub, za katerega se sedanja vojašnica kar ponuja. Treba pa bo pomagati shoditi tudi mladim podjetnikom ali še prej štipendirati in pomagati nadarjenim učencem, dijakom in študentom. Da bi vse to lažje ste- klo, bo treba v občinsko in sloven- sko skupščino postaviti posebnega pooblaščenca mladih. pravili za kaj drugega, pa smo ocenili, da so bili tam najbolj potrebni; • na Rodnem Vrhu smo po- novno pripeljali trgovino; • na Ptuju smo odprli nov Klub LDS ob vojašnici na Vičavi; • v slovenski skupščini smo se borili za naše ceste, šole ... To še ni vse, a za dve Z£td- nji leti kaže našo resnost. Ce smo zmogli več, kot smo obljubljali pred prejšnjimi vo- litvami, potem bomo zmogli tudi to, kar si zdaj postavlja- mo za cilj! MILAN JAGER Kdor ima rad Haloze, je za Milana Jagra vedno dobro- došel na teh gričih. Kdor ljubi rodovitno ravnico Dravskega polja, je zanj pravi rodoljub. Deželica hribov in polja pred rijimi se mora hitreje razvijati. Šol, ambulant in trgovin tem krajem nima nihče pravice je- mati. Pa tudi ne ničesar tu odlagati. Haložani imajo zdaj priložnost, da prvič dobijo svojega človeka v slovenski parlament. Haloze Haložanom Če pa bi Vas zmedla dolga vrsta strank, si boste Drnovškovo LDS 10, ] najlažje zapomnili — na glasovnici bo vaš poslanec na 10. mestu. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI KAJ HOČEMO? Pošteno politiko odgovornih ljudi + Odgovornost pred volilci in na- rodnom + Svobodo vsakega človeka + Čimprejšnji sprejem zakona o po- pravi krivic iz preteklosti + Re- snično narodno spravo + Kultumosl v medčloveških odnosih in javnem delovanju + Spoštovanje osnovne človeške morale + Socialno pra- vično družbo brez privilegijev + Pravico do svobode veroizpovedi in dosledno spoštovanje vseh drugih človekovih pravic + Enakopraven razvoj vseh regij in Ptuj kot regijski center. IZ ČESA IZHAJAMO? Iz krščanskega etosa + Narod- nega in univerzalnega značaja člo- veka kot osebe, ki je absolutna vrednota + Nedotakljivost člove- kovega življenja + Družbene pra- vičnosti, vzajemnosti in solidarno- sti. NAŠE VREDNOTE Družina kot temeljna celica družbe + Pravilna vzgoja otrok in pravica do izobraževanja vseh + Enakovredno in odgovorno sodelo- vanje žensk + Skrb za mladino, sta- rejše, bolne in upokojence + Podpo- ra tistim kulturnim dejavnostim, ki so nacionalnega pomena + Ohran- janje naravne in kulturne dediščine + Skrb in čuvanje zdravega okolja + Zbujati veselje do znanosti in tehni- ke + Zdravstvo naj bo naša dolžnost in pravica bodisi s strani države, po- sameznikov in zdravstvenega osebja + Razviti socialno tržno gospodar- stvo + Pospeševati vse vrste za- družništva + Ovrednotiti in skrbeti za zdravo in narodu koristno ter po- trebno kmetijstvo + Podpiramo raz- voj obrtništva, malega in srednjega podjetništva in dajemo najširšo pod- poro izobraževanju na vseh ravneh. 6. DECEMBRA PODPRIMO KANDIDATE, KI BODO ZNALI MODRO ODLOČATI V NOVEM PARLAMENTU IN KI SO VREDNI ZAUPANJA Za poslance državnega zbora iz- berimo: • za 10. volilni okraj — mesto Ptuj g. Ivana JURKOVIČA Rojen je leta 1942 v Slovenskih goricah kot trinajsti otrok. Je vete- rinar in oče treh hčera. Je poslanec ptujske skupščine in predsednik Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokra- tov Ptuj. Bori se za socialno tržno gospodarstvo in pravno državo. Živi in dela za Ptuj ter okoličane. # za 9. volilni okraj — Ptujsko polje in Slovenske gorice g. Ivana VOJSKA Rojen je leta 1933 na Ptuju in je delal v terenski službi pri Elektru Ptuj. Je aktiven gasilec in kulturni animator v Gorišnici. Sedaj je v pokoju in je pripravljen s .svojo poštenostjo, krščansko dobroto ter modrostjo resnično služiti svojim volilcem. • za 11. volilni okraj — Dravsko polje in Haloze g. Marijana FURE- KA Po izobrazbi je dipl. pravnik. Ro- jen je leta 1948 v Vidmu pri Ptuju, kjer tudi živi. Je oče petih otrok, pripravljen vsakemu pomagati. Je član pevskega zbora, župnijskega sveta in Karitas ter zavzet za pra- vično in človeka vredno življenje Haložanov, ki jih bo tudi z vso re- snostjo vedno in povsod zagovarjal ter jim skušal pomagati. Slovenska ljudska stranka v svojem delovanju združuje intere- se različnih slojev slovenske družbe. Kot je to bila praksa že v Slovenski ljudski stranki in kot je praksa tudi danes v ljudskih strankah v nekaterih evropskih dr- žavah, predstavlja kmečkosta- novska populacija pomembno ba- zo, ki določa organizacijo ljudske stranke, poleg tega pa v svojih vrstah združuje širok krog delav- cev, obrtnikov, podjetnikov in izo- bražencev. Slovenska ljudska stranka se zavzema — za demokracijo, pravno dr- žavo in svobodo mnenj, za tradi- cionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in na- rave ter splošne kulturne ravni slovenskega naroda; — za zagotavljanje socialne pravičnosti vsem, pa naj so za de- lo sposobni ali za delo nezmožni; — za uveljavitev stanovskih in- teresov kmetov, delavcev, podjet- nikov, izobražencev, mladine, žensk in upokojencev; — za varstvo okolja in smotrno gospodarjenje z zemljo, gozdovi, vodami in drugimi naravnimi do- brinami; — za odpravo monopolov in privilegijev in za konkurenčnost trga, znanja in inovativnosti; — za pravno državo in neodvi- sno sodstvo; — za nacionalno pokojnino in osnovno zdravstveno varstvo; — za pravice brezposelnih, za do- stojno .socialno varnost v primeru brezposelnosti brez lastne krivde; — za podporo kulturi in svobo- do kulturnega izražanja; — za okolju prijazno urbaniza- cijo, turizem, industrijo in promet; — za uporabo zdravju in okolju neškodljivih snovi, teh- nologij in inženiringa; — za skladen razvoj podeželja z ekosocialno kmetijsko politiko in pridelavo zdrave hrane. Navedeni program in usmerit- ve stranke so bili vodilo po- družnice Ptuj pri kandidiranju ljudi za kandidate v državni zbor Republike Slovenije. Tako je podružnica Ptuj za 8. volilno enoto — 9 volilni okraj kandi- dirala dr. Ludvika Toplaka, predsednika se- danjega DPZ v Republiški skup- ščini, poročene- ga in očeta dveh otrok; zagovor- nika novega go- spodarskega pro- grama, ki vsebu- Ije zakon o avto- cesti, zakon proti oderuškim obrestim. Zavzema se za ener- getsko osamosvojitev in eko- loško čisto industrijo ter za mo- derne gospodarske programe. Zavzema se tudi za brezplačne prevoze in brezplačne malice v šoli za vse otroke; to je po nje- govem obveza države. Za 10. volilni okraj osme vo- lilne enote pa je podružnica Ptuj kandidirala g. Alojza Kaučiča, roj 29. maja 1951 v Ptuju, očeta treh otrok, obrtnika, kmeta in vino- gradnika, ki si je zaradi svoje vinogradniške žilice uredil prvo polnilnico vina v ptujski občini. Petnajst let je delal za dobro obrtništva v ptujski občini kot predsednik gostinske sekcije pri Obrtni zbornici Ptuj in bil potem tudi njen podpredsednik. Vseskozi se je zavzemal za manjšo pri- spevno stopnjo, zmanjšanje obrestne mere, skrajšanje po- stopka pri izdaji obmih dovol- jenj ter za poenostavljen način knjigovodstva v obrti. Sodelo- val je pri odprtju obrtnega do- ma, dveh obrtnih razstavah in pri izgradnji počitniških zmo- gljivosti. Danes je predsednik KS Juršinci in predsednik Lov- ske družine v istem kraju. Vo- dil je proslavo ob 130. obletni- ci smrti Janeza Pucha v Juršin- cih. Sodeloval je pri adaptiran- ju krajevnih cest in druge in- frastrukture v svojem kraju. Po njegovi zaslugi bo KS dobila bencinsko črpalko. Sodeloval je tudi pri adaptaciji farne cer- kve in zdravstvenga doma. Ak- tivno je sodeloval s športnimi in kulturnimi društvi. Za 11. volilni okraj pa kan- didira Janez Vindiš, roj. 19. decembra 1948, poročen, oče dveh hčera. Po končanem štu- diju na VEKŠ- u se je začela njegova uspeš- na pot v gospo- darstvu. Pričel je delati v Kmetijskem kombinatu in končno leta 1984 postal direk- tor v takratni TOZD Mlekarna. Po njegovi zaslugi niso šli v gradnjo kazeirame, saj je ugo- tovil, da bi to uničilo Mlekar- no in tudi 3.500 koperantov. Pod njegovim vodstvom so v Mickami zgradili novo sirar- no, ki je danes temelj proiz- vodnje mleka, staro kazeiramo pa so adaptirali z minimalnimi stroški. Po njegovi zaslugi se je Mlekarna leta 1989 izločila iz KK in postala samostojno podjetje. Pohvali se lahko tudi z ljubiteljskimi dejavnostmi, ki so vezane za gledališko, pev- sko in športno delo. Posebej pomaga veliko svojemu sorod- niku Mirku Vindišu. Menimo, da so kandidati naše stranke pravi ljudje, ki se bodo zavzemali za uresničitev gesla "Slovenija naj bo jutri srečnej.ša". 24 — VOLITVE 1992 26. NOVEMBER 1992 TEDNIK ORMOZANKE IN ORMOZANI - 6. DECEMBRA SE ODLOČITE MODRO! Slovenski krščanski demo- krati pojmujemo človeka kot izhodišče in cilj družbene ureditve. Izhajamo iz krščan- skega občutenja neprecenlji- vosti človeškega življenja, iz načela o pravici do osebne svobode, nedotakljivosti in dostojanstva in temu ustrez- ne odgovornosti vsakega po- sameznika. Za volitve 6. decembfa 1992 vam predlagamo naše kandidate: — za predsednika Slovenije g. Iva Bizjaka — za državni svet g. An- dreja Hrastela — za državni zbor b. Jožeta Ozmeca G. Andrej Hrastel je skupni opozicijski kandidat za državni svet. Njegovo kandidaturo podpirajo opozi- cijske stranke (SKD, SLS, NDS,LS). G. Jože Ozmec je okrajni kandidat občine Ormož. Rojen je 4. marca 1947 v Cvetkovcih v skromni kmečki družini. Po končani osnovni šoli je končal kme- tijsko strojno šolo v Maribo- ru in se zaposlil v Agroobno- vi v Ljubljani. Po 12 letih službovanja in spoznavanje delavskega življenja je zapu- stil službo in začel kmetova- ti na ženini kmetiji v Osluševcih. Jože Ozmec je poročen in oče dveh hčera. Jožica je stara 22 let, Tatjana pa 12. Ves čas kmetovanja je zav- zet zadružnik in trenutno tudi podpredsednik Upravnega od- bora ormoške zadruge. Vedno se je zavzemal za razvoj Kra- jevne skupnosti Podgorci; tam je že 7 let predsednik krajevne skupnosti, prej pa je bil več let član krajevnega sveta. Ob slovenski pomladi je so- deloval pri nastajanju sloven- ske kmečke zveze, pozneje pa se je bolj angažiral v stranki SKD, katere član je postal na ustanovnem zboru krajevnega odbora Podgorci oktobra leta 1991. Upravni odbor stranke je podprl njegovo kandidaturo iz teh razlogov: 1. Kot delavec nekoč in kmetovalec danes pozna pro- bleme delavcev in kmetov. 2. Ker je občina Ormož po zadnjih statističnih podatkih najbolj kmdtijska občina v Sloveniji, je pošteno, da je kmečki stan zastopan tudi v novem slovenskem parlamen- tu, čeprav dajemo krščanski demokrati enako velik pouda- rek podjetništvu, obrti, turiz- mu in drugim dejavnostim. 3.FMislimo, da ne bi bilo pošteno, če v novem sloven- skem parlamentu ne bi bili za- stopani vsi slovenski stanovi: delavci, kmetje, obrtniki, pa tudi upokojenci in vsi drugi. Samo parlament, ki bo tako sestavljen, bo prava zrcalna podoba slovenskega roda. 4. Naš kandidat bo kot na- preden, pošten in razgledan občan, če bo izvoljen, zasto- pal interese tistih naših občanov, katerih glas danes ne seže daleč. Če bo izvoljen, se bo zavze- mal: — za enakovredni razvoj občine Ormož v Sloveniji —- za večjo pomoč demo- grafsko ogroženim občinam — za gradnjo cest in druge infrastrukture v naši občini — za dostopnost šolanja tu- di našim otrokom — za pravično štipendijsko politiko — za zadruge, ki bodo na- menjene zadružnikom in ne same sebi — za razvoj podjetništva, obrti ter turizma v naši občini — za okolju prijazno in učinkovito kmetijstvo v naših naravnih danostih, — za zagotovitev novih de- lovnih mest v naši občini — za pospeševanje kultur- nega dela na podeželju Slovenija, ni nam vseeno, vrnili ti bomo srce, dušo in nasmeh. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ORMOŽ Jože Ozmec je naš človek Miroslav Tramšek rojen 25. oktobra 1941 pri Miklavžu pri Ormožu, po po- klicu učitelj, zaposlen na OŠ Ivanjkovci—Miklav pri Or- možu kot ravnatelj šole, po- ročen z Elizabeto, ima dva a odrasla otroka in enega šolobveznega. OSNOVNA IZHODIŠČA DELA V DRŽAVNEM ZBORL V predvolilno kampanjo sem se kot kandidat za po- slanca v državnem zboru vključil skromno, vsebinsko pa tako, da za volilno ob- močje, ki bi ga v primeru iz- volitve zastopal, ne oblju- bljam nič, kar naj bi pomeni- lo hiter materialni, splošni in politični razvoj, ker izhajam iz realnih možnosti, ki jih imata naša mlada država in moje volilno območje. Obljubim lahko samo to, da se bom v primeru izvolitve požrtvovalno in odgovorno lotil novih nalog poslanca slo- venskega parlametna in po svojih močeh, znanju in po- moči drugih ter svojih volil- cev poizkušal kar največ pri- spevati k uspešnemu razvoju moje volilne enote in j)o- sredno Slovenije kot celote. Kot morebitni poslanec Slovenskega parlamenta bom praviloma sledil vizji nas socialistov Slovenija od- prta in varna oziroma našemu celovitemu volilne- mu programu. Menim, da je ta volilni program najboljši in tak, ki daje Slovencem ja- sno, umirjeno in zmerno pot v BOLJŠI IN PRAVIČNEJŠI JUTRI. S tem svojim prepričanjem načeloma ne odklanjam pro- gramov drugih strank v Slo- veniji, saj po svoji naravi sprejemam ustvaijalno kon- kurenco. Ne motijo me spo- sobnejši, ustvarjalnejši in de- lavnejši, če je to tudi v inte- resu sodržavljanov. TISTI, ki verjamelc v vizijo socialistov in ob tem v moje poglede v vlogi bodočega poslan- ca državnega zbora Republike Slovenije mi to omogočite — VOLI- TE M K! Kaj lahko pričakujete od mene kot morebitnega po- slanca ? 1. Vestno in odgovorno opra- vljanje poslanskih dolžnosti v mejah svojih sposobnosti. 2. Oddajanje mojega poslan- skega glasu tistim odločitvam v parlamentu, ki bodo v interesu mojega volilnega območja na vseh področji dela in življenja. Vendar bo moj oddani gla« v primerih, ko ne bom suveren pri poznavanju vsebine odločanja, obarvan z mnenji stranke, stro- kovnjaki z volilnega območja in drugimi strokovnimi mnenji, če mi bodo dosegljiva. Izključena ni tudi čisto človeška možnost. da se odločim v posameznem primeru po popolnoma svoji presoji in čustvih. 3. Kaj mislim na posameznih področjih dela in življenja: 3.1. Gospodarstvu naj dasta bodoči parlament s svojimi odločitvami in vlada normalne pogoje za razvoj in izko- riščanje možnosti slovenske dežele. Stimuliran naj bo poli- centrični gospodarski razvoj. 3.2. Razvoj infrastrukture po strokovno pretehtanih od- ločitvah naj vzpodbuja razvoj demografsko ogroženih ob- močij in nerazvitih. 3.3. Kvalitetno šolstvo, kul- tura, zdravstvo, šport, socialni programi in še kaj z enakimi možnostmi za vse, pošteno vrednotenje dela na teh po- dročjih in omogočen razvoj. 3.4. Upoštevanje ekologije, da bi lepa slovenska dežela postala urejenejša in v bodoče prijaznejša za bodočega turi- sta, predvsem pa za nas Slo- vence. 3.5. Spoštovanje demokra- cije na vseh ravneh. Decentra- lizacija na vseh področjih, kjer je to možno. 3.6. Pravna država v pra- vem pomenu besede. 4. Poslanske obveze do vo- lilnega območja: — kontatki z organi in od- govornimi v lokalni samou- pravi; — posredovanje zahtev in mnenj volilnega območja na pristojne organe; — pomoč pri vlogah, pritož- bah, željah ... organov, ustanov, podjetij in državljanov; — sodelovanje v aktivno- stih stranke na vseh nivojih ... Zavedam se, da je moj volil- ni program kot kandidata le skromen poizkus, da naj bi le- to bil. To delam prvič in se se- veda šele učim. Zato predvi- devam, da bi moja izvolitev pomenila še veliko več obvez- nosti in dela ter spoznavanja in obvladovanja veščin po- slanskega in političnega dela. Ukoslav kuH? TRGOVIŠČE 17 VELIKA NEDELJA Sem kandidat SLS — po- družnice Kmečke zveze Omrož. Član stranke sem od njene usta- novitve, na podružnici Ormož pa njen predsednik. Rojen sem v Trgovišču, K S Velika Nedelja, leta 1940. Po končani osnovni šoli in gimna- ziji v Ormožu sem obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v Mari- boru in ob delu Višjo agronom- sko šolo, prav tako v Mariboru. Sem poročen, oče treh otrok; družinsko srečo in moč črpa družina iz vere v Boga. Zaposlen sem bil v Slovinu Jeruzalemu Ormož kot delovod- ja, zadnjih 12 let sem opravljal dela vodje Oljarne-mešalnice Središče ob Dravi. Sedaj pet let kmetujem na lastni kmetiji, ki je bila sprva usmerjena v prire- jo mleka, sedaj pa je v fazi preusmeritve v izključno pride- lavo vrtnin. Moje osnovno gospodarsko načelo je, da je potrebno v čim krajšem času poskrbeti za pro- duktivno zaposlovanje za delo sposobnih ljudi, se nasloniti v čim večji meri na lastne moči, kajti od lastne moči je odvisna tudi tuja pomoč, ki bo prav tako potrebna. To pot odpira privati- zacija. Če bo ta postop potekal prepočasi, je potrebno uvesti javna dela pri gradnji cest, železnic, ekologiji. Poskrbeti, da je za dela zmožna populacija produktivno in v čim večjem številu zaposlena in da za pošte- no delo dobi pošten zaslužek. Zavzemam se za večjo samo- stojnost regij in občine Ormož. Bivša odvisnost od centra nas je toliko vsestransko okupirala, da se še vedno težko osamosvaja- mo in smo kljub prirodnemu bogastvu, ki ga imamo, pridno- sti ljudi in bogastvu kmetijstva ostali nerazvito področje. Zavzemam se, da mlade izo- bražence in strokovnjake v čim večji možni meri obdržimo v domačem kraju. Zavzemam se, da nas republi- ka ne izloči ob mednarodnih ce- stnih povezavah. Glede kmetijstva v občini Or- mož pa toliko: Napake iz preteklosti glede la- stništva je treba čim hitreje spo- razumno rešiti med bivšimi la- stniki in sedanjimi koristni ki. To mora biti v interesu družbenega sektorja, če se zavzema za napre- dek tukajšnjega gospodarstva. V času, ko še imamo tri sek- torje kmetijstva in lastnine v njem, se je potrebno zavzemati za gospodarsko rast družinskih kmetij in zadružništva. Sedanji družbeni sktor naj se obdrži, če bo ekonomsko upravičen. Zasebno kmetijstvo je žal zelo razdrobljeno, vendar so naše prednosti v hitri prilagoditvi, kombinaciji služba—kmetovanje, dopolnilnih dejavnostih iz obrti uslužnostnih dejavnosti. Perma- nentno pa mora obstajati eko- nomska prisila za čim večjo pro- fesionalizacijo in specializacijo. V kmetijstvu so vedno prisotna gospodarska nihanja, vendar dese- tletja trajajoče zapostavljanje in izčrpavanje kmeta in kmetijstva rojeva vedno hujše posledice po knrietijah in na vasi. Tudi iz naše krize je možno izhodišče v boljšo prihodnost. Ta pot pa zahteva spo- sobne in korajžne ljudi. Treba se bo ponovno preti na lastne moči in na kandidate iz lastnih vrst. SLOVENIJA NAJ BO JLTRI SREČNEJŠA Slovenska ljudska stranka je orala ledino slovenski demokraciji kot prva politična organizacija zu- najreiimskih na Slovenskem. Naša moč in prepričljivost, ki se kažeta v reševanju konkretnih problemov, ki vsakodnevno bremenijo našega človeka, je razlog, da smo danes najštevilčnejša slovenska stranka. Ljudje nam zaupajo, kajti s svojim delovanjem ohranjamo tradicio- nalne slovenske vrednote, ki teme- ljijo na zemlji, delu in družini. Korenine našega delovanja rastejo iz krščanskega etosa, poštenja, so- lidarnosti do sočloveka v stiski in dela. Bistvo našega delovanja je us- merjenost v prihodnost, opredelje- vanje "za" in ne "proti". Program Slovenske ljudske stranke izhaja iz človeka. Kmetu, delavcu in izo- bražencu odpira pot v prihodnost. Omogočiti je treba delo dela zmožnim in pravično plačilo za njihovo delo, socialno pomoč dela nezmožnim in razvojno perspekti- vo mladim. Slovenska ljudska stranka zdru- žuje delavce, kmete in izobraženec, vse sloje slovenske družbe. Kadar- koli v zgodovini so se združili ti sloji, so vedno uspeli uveljaviti svoje zahteve. Danes se združu- jemo v Slovenski ljudski stranki. ZATO BOMO USPELI. ZA NAS. ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE. ZA SREČNEJŠO SLOVENIJO! Kandidati za Narodno demokratslco stranko in Slovensko gospodarsko stranko Razmere v Sloveniji — predvsem stalna blokada dela v republiški skupščini, nesoglasja med strankami in onemogočeno delo prejšnje vlade, izsiljena zamenjava te z novo, enako blokirano pri učinkovitem delu — so privedle Slovenijo tako daleč, da je postalo vsako kolikor toliko uspešno dogovarjanje popolnoma nemogoče. Skoda, ki zaradi takih razmer nastaja v našem gospodarst- vu, je ogromna. Namesto da bi našo mlado državo uspešno predstavljali po svetu in s tem pripravljali vstop v Evropo, ji nekateri naši politiki z javnimi razprtijami ob nastopih na televiziji in ob razgovorih z zunanji- mi politiki in gospodarstveniki dela- jo ogromno škodo. Če bi nadaljevali tako še naprej, bi namesto vstopa v Evropo doživeli popoln gospodarski polom in mednarodno izolacijo, po- sebej še, ker sploh nihče v Sloveniji ne spoštuje več finančne discipline in raznih gospodarskih pogodb. Z zavlačevanjem sprejemanja zakono- daje o denacionalizaciji in lastnin- jenju, predvsem pa pri izvajanju teh zakonov v praksi je država omo- gočila najrazličnejše goljufije in divjo privatizacijo podjetij, ki za smešno nizko ceno prehajajo v roke nekdanjih vodilnih delavcev teh istih podjetij, ki so jih najprej isti ljudje razvrednotili in s tem napravi- li za lahek plen za svoj račun. Vse to je mogoče zaradi skoraj enake zastopanosti strank v sloven- skem parlamentu glede na njihovo idejno usmeritev. Vse premalo se spominjamo na vzroke današnjih težav, to je neusmiljeno trošenje de- narja za politične namesto gospo- darskih dejavnosti. Posojila, ki smo jih zaradi takratnih razmer v svetu in položaja nekdanje Jugoslavije kaj lahko dobivali, smo še toliko lažje in lahkomisleno zapravljali. Poli- tični veljaki so jih trosili v veliki meri za svoje potrebe in užitke, ne glede na škodo, ki je s tem nastajala za državo. Danes za vse trenutne težave krivimo izključno današnjo skupščino in vlado, pri čemer so najglasnejši ravno pripadniki tistih strank, ki so povzročile v preteklosti največ težav in nepravilnosti. To je omogočala tudi dosedanja sestava republiške skupščine s tremi zbori, v katerih je bilo kaj enostavno doseči blokado. Narodni demokrati smo kot nek- danji pripadniki Demosa na te stvari ves čas opozarjali, kar pa nekaterim strankam ni bilo po volji, saj so še naprej izkoriščale trenutno stanje predvsem za lastne koristi. Najprej je prišlo do nesoglasij v Demosu, pozneje pa do razcepa v takratni Slovenski demokratični zvezi,iz ka- tere so izstopili današnji Demokrati, večina pa je ostala v nekdanji zvezi z novim imenoni Narodna demo- kratska stranka. Člani Narodne de- mokratske stranke zagovarjamo predvsem pravno državo, v kateri mora biti zagotovljena enaka pravi- ca pred zakoni za vse državljane, ne glede na strankarsko pripadnost, ve- ro, socialno poreklo, poklic in zapo- slitev. Zahtevamo izvajanje denacio- nalizacije in lastninjenje po zakonu, kar naj prepreči nedovoljene in ško- dljive pojave pri teh postopkih. Zah- tevamo spoštovanje načela, da s po- pravljanjem krivic ne smemo pov- zročati novih. Pri teh prizadevanjih smo ponudili sodelovanje strankam nekdanjega Demosa, ki pa zaradi ožjih interesov strank odklanjajo so- delovanje pri volitvah v bodoči slo- venski parlament. Sodelovanje? spre- jema le Slovenska gospodarska stranka, ki zastopa predvsem inte- rese razlaščencev, s katero predlaga- mo skupne kandidate za volitve v bodoči državni zbor slovenskega parlamenta. Tako bo za področje Ptuja v devetem in enajstem volil- nem okraju osme volilne enoti na skupni listi Narodnih demokratov in Slovenske gospodarske stranke kan- didiral gospod Anton RAMŠEK, v desetem okraju pa gospoda Jože BEŠVIR, ki kandidira tudi v dru- gem volilnem okraju v občini Or- mož. Narodna demokratska stranka in Gospodarska stranka zagotavljata, da bosta predlagana kandidata, če bosta izvoljena v državni zbor, za- stopala poleg navednih stališč, po- membnih za vso Slovenijo, tudi lo- kalne težnje, predvsem v smislu pra- vičnejše delitve sredstev za demo- grafsko ogrožena področja v Slove- niji in skladnejši gospodarski razvoj po posameznih regijah v Sloveniji. NARODNI DEMOKRATI Narodna demokratska stranka Slovenska gospodarska stranka Jože Bešvir Anton Ramšek TEDNIK 26. NOVEMBER 1992 VOLITVE 1992 — 25 KANDIDAI lA POSIANCA DRŽAVNEGA ZBORA NA IJSTj DEMOKRATOV - DEMOKRATSKE STRANKE IZ ORMOŽA MAG. BOJAN SINKO Politična sredina nas demokratov nam bo tako v Slove- niji kot v Ormožu omogočila normalno življenje, blaginjo in mir Ormož je vsekakor lokalno središče, kjer je potrebno po- spešiti njegovo rast ter tako dopolniti obstoječo policen- trično poselitev. Razlike med mesti in podeželjem je mo- goče zmanjšati le z izbolj- šanjem prometne, komunal- ne in druge infrastrukture, tako da se s tem ne uničuje naravna in kulturna dedišči- na, ki je imamo v ormoškem prostoru veliko. Temelj bodočega razvoja so lahko le družinske kmeti- je, kajti družina je tradicio- nalna vrednota naše neodvi- sne, samostojne Slovenije, zanjo pa smo vsekakor med prvimi glasovali DEMO- KRATI in jo tudi izborili. Mag. Bojan Sinko je po po- klicu klinični psiholog ter ima dovolj znanja in odločnosti, da se bo boril za takšen razvoj ormoške občine, da bomo lah- ko živeli normalno življenje v blaginji in miru. Rodil se je 25. 3. 1949 v Mariboru, njegove korenine pa so v Središču ob Dravi, od koder izhajajo njegovi starši. Kljub življenju daleč od cen- trov je uspel na strokovnem področju doseči magisterij znanosti in je sedaj kljub na- daljevanju strokovnega študija iz gestalt-psihoterapije (delno tudi v tujini) pred zagovorom doktorata znanosti, na svojo družino pa kljub temu ne po- zablja. Prej se je ukvarjal z bolezni- mi odvisnosti v ormoški bol- nišnici, sedaj pa s problemati- ko rehabilitacije invalidov v Univerzitetnem zavodu za re- habilitacijo SOČA Ljubljana, Delovna enota Maribor. Toda ne pozablja na Ormož, saj ob popoldnevih skrbi in pomaga v ormoškem Zdrav- stvenem domu predšolskim in šolskim otrokom ter njihovim staršem pri razvojnih, učnih in vzgojnih težavah. Kot predsednik Občinskega zbora Demokratov - demo- kratske stranke Ormož želi še vnaprej združevati vse na- predne ljudi občine Ormož, ki želijo učinkovito, neobremen- jeno s kakršnokoli ideologijo ter z dialogom doseči takšen razvoj naše občine, da bomo s svobodo duha ter tradicional- nimi moralnimi vrednotami, ki jih gojimo, živeli normalno življenje v blaginji in miru. Demokrati gledamo na de- mokracijo na moderen način in je ne ožimo s pridevniki k svojemu imenu. Zato nismo li- beralni, krščanski, narodni, socialni, pač pa več od tega, čez to, preprosto — DEMO- KRATI! Ker nismo omejeni in zavrti z nobeno ideologijo, ki vedno najprej omejuje, celo zasvoji in zasužnji ter sili v skrajnosti in izključevanje, smo zmožni dialoga. V tem je razlika in ta je očitnn. Kot dejavna in delavna, mo- derna stranka volilkam in vo- lilcem ponujamo rešitve za vprašanja, na katera je potreb- no odgovoriti takoj. Vprašanje, ki usodno pove- zuje vse naše ljudi, je delovno mesto, je vprašanje brezpo- selnosti. DEMOKRATI verja- memo v ustvarjalno moč svo- bodnega posameznika. Njego- vo delo je temelj družbene blaginje. ZATO DELOVNA MESTA! Druga točka našega predvo- lilnega programa je cenejša država. DEMOKRATI hoče- mo državo, ki naj služi razvo- ju posameznika in celotnega naroda in ki nas s svojimi in- stitucijami ne bo dušila, tem- več bo svojemu državljanu omogočila boljše in bogatejše življenje. ZATO POCENI DRŽAVA! tretjo točko svojega volilne- ga programa uvajamo z ge- slom ceste. DEMOKRATI zahtevamo izgradnjo cestnega križa, ki bo združeval čim- večje število slovenskih kra- jev. Slovenija ne sme postati zgolj prehodna država, temveč učinkovito povezana gospo- darska, kulturna in turistična dežela, priključena na medna- rodno cestno, železniško in te- lekomunikacijsko omrežje. ZATO CESTE! ZDRAVKO HLEBEC - volilni okraj Ormož Rodil sem se pred 46 leti v vasici Kog na obronku Slovenskih goric kmečkim staršem kot šesti otrok. Po osnovni šoli sem nadalje- val šolanje na poklicni gumarski šoli v Kran- ju in se leta 1975 zaposlil v SAVI v Kranju. Ob delu sem končal srednjo šolo in nadal- jeval na VŠOD Kranj I. in IL stopnjo ter leta 1978 diplomiral. Želja po vrnitvi v rojstni kraj se mi je ures- ničila pred desetimi leti, ko sem se z družino preselil na Kog, kjer imamo lastno hišo. Opravljal sem različna dela glede na izo- brazbo in kraj bivanja. Zadnjih deset let pa opravljam dela delavca s posebnimi poobla- stili. Trenutno sem vodja sektorja kontrole kakovosti v podjetju OPTYL — optični proizvodi, p.o., Ormož. Žena ima status "združenega kmeta", saj imamo 3,5 ha zem- lje. Imava dva otroka, sina Zdravka, starega 25 let, po poklicu je voznik težke gradbene mehanizacije — nezaposlen, in hči Petro, staro 17 let, ki obiskuje srednjo steklarsko šolo — smer optik v Rogaški Slatini, brez štipendije. Imel sem različne družbene in politične funkcije, med drugim sem bil tudi delegat v zboru združenega dela republiške skupščine. V prostem času rad kolesarim, hodim v hribe, obiskujem kulturne prireditve. Veliko časa pa mi vzame dopolnilno izobraževanje in delo na kmetiji. Zavzemam se za zdravo in čisto okolje. Aktivno se vključujem v raz- yifi] kmečkega turizma v krajevni skupnosti. V času opravljanja funkcije poslanca v DRŽAVNEM ZBORU se bom zavzemal, da bi za svoje potomce nekaj storili. Tak razvojni zagon slovenskega in občin- skega gospodarstva, da bo zagotovljena varnost žensk in moških in njihovih otrok, ki živijo od svojega dela. Te varnosti ne more zagotoviti vojska, ne policija, ampak šolane glave, delavci z ustreznim vredno- tenjem njihovega dela, zadovoljni upoko- jenci, ki so si s svojim delom to že od- služili, pravica do soupravljanja delavcev, brez katerega ni ustvarjalnega dela. Država mora namesto razkošja, ki si ga pri- voščijo redki posamezniki, spodbujati na- ložbe v nova delovna mesta in skrbeti za spo- dobno zdravstvo vseh državljank in državlja- nov, zagotoviti brezplačno šolstvo. Izvršna oblast mora spoštovati kolektivne pogodbe in priznati sindikatu veljavo, da jim bodo veljavo priznali tudi novi lastniki — podjetniki. V skupščini se ne mislim prepirati in zmerjati, ampak iskati poti sodelovanja in razumevanja. Zavzemal se bom, da bo razvoj družinskih kmetij in obmejnih krajev zadržal vse več mladih, ki bodo porok hitrejšega razvoja teh območij. To vidim predvsem v dopolnilnih dejavnostih domače obrti, predelavi kmetij- skih pridelkov in trženju le-teh prek kmečke- ga turizma. Da pristopimo k realizaciji, je po- trebno urediti infrastrukturo in izdelati dolgo- ročno usmeritev mlade Slovenije. Boril se bom proti centralizaciji državnih resorjev in za lepšo prihodnost prelepe PRLEKIJE. Kog, 17. novembra 1992 Zdravko HLEBEC REPUBLIKA SLOVENIJA Volilna komisija volilne enote 8 Sedež: Ptuj, Mestni trg 1 Telefon (062) 776-175 Telefaks (062) 771-783 Na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o volit- vah v Državni zbor (Uradni list RS, številka 44/92) je Volilna komisija 8. volilne enote s se- dežem v Ptuju sestavila naslednji SEZNAM kandidatov po volilnih okrajih za volitve poslancev za Državni zbor, ki bodo 6. decembra 1992 Številka volilne enote: 8 Številka volilnega okraja: 9 Sedež volilnega okraja: Ptuj Glasuje se za enega kandidata. Volitve bodo 6. decembra 1992. „ , ,. , Priimek in ime Zap. st. Ime liste_kandidata 1. SlovensKA nacionalna stranka - SNS .........................OCVIRK Mojca 2. Deželna stranka Slovenije ........DOVECAR Viljem 3. Slovensko ekološko gibanje - SEG . ZADRAVFC Jiirica 4. Liberalna stranka - LS ...........VIDOVIČ Darko 5. Združena lista: Delavska stranka, Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije ...................ROGELJ Adolf (Adi) 6. Lista Franc MAJCEN ..............MAJCEN Franc 7. Lista Anion BtITOLEN ............BUTOLEN Anton 8. Krščanski socialisti — DS Naprej, - Svobodna stranka .............ŠERE Božidar_ 9. Gibanje za občo demokracijo - GOD .........................DEDIČ Ibrahim 10. LDS - Liberalno - Demokratska stranka ........................VAUPOTIČ Bogomir 11. Štajerska demokratska krščanska stranka ........................BEZJAK Franc 12. Slovenski krščanski demokrati__ - SKD ............................VOJSK Ivan_ 1 j. Socialistična stranka - SSS .......VELIKONJA Anton 14. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS ................BAGARI Bojana 15. Demokrati - Demokratska stranka . LOVRENCIC Ivan 16. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka .............RAMŠEK Anton 17. Zeleni Slovenije .................SEGILA Danica 18. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS ........................ZVER Milan_ 19. Republikanska zveza Slovenije -RZS .........................PETRIČ Milja_ 20. Slovenska ljudska stranka - SLS . . .TOPIAK Ludvik 21. Stranka neodvisnih ..............NOVAK Zvonko 22. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "Smer" Slovenije .......KUZMIC Jožefa_ 2i. SOPS — Slovenska obrtno podjetniška stranka - Stranka centra .........PRELOG Viktor Številka: 008-2/92-I/ES-DZ-9 Datum: 18/11-1992 VOLILNA KOMISIJA 8. VOLILNE ENOTE SEDEŽ V PTUJU, MESTNI TRG 1 Predsednica VK VE — 8 Elizabeta SOŠTARIČ REPUBLIKA SLOVENIJA Volilna komisija volilne enote 8 Sedež: Ptuj, Mestni trg 1 Telefon (062) 776-175 Telefaks (062) 771-783 Na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o volit- vah v Državni zbor (Uradni list RS, številka 44/92) je Volilna komisija 8. volilne enote s se- dežem v Ptuju sestavila naslednji SEZNAM kandidatov po volilnih okrajih za volitve poslancev za Državni zbor, ki bodo 6. decembra 1992 Številka volilne enote: 8 Številka volilnega okraja: 10 Sedež volilnega okraja: Ptuj Glasuje se za enega kandidata. Volitve bodo 6. decembra 1992. „ I !• , Priimek in ime Zap. stev. Ime l.ste_kandidata 1. Slovenska nacionalna stranka — SNS OCVIRK Mojca_ 2. Deželna stranka Slovenije ........DOVCAR Viljem 3. Slovensko ekološko gibanje MIKIAVEC - SEG..........................Jožef-Tomaž_ 4. Liberalna stranka — LS ...........lAH Janez_ 5. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije ...................OSTRMAN Ana 6. Lista Franc MAJCEN ..............MAJCEN Franc 7. Lista Anton BtITOLEN ............BUTOLEN Anton 8. Krščanski socialisti — DS Naprej, - Svobodna stranka .............RUNOVEC Marjeta 9. Gibanje za občo demokracijo - GOD JAHIC Avdo_ 10. LDS - Liberalno - Demokratska .stranka ..........BERLIČ Gabrijel 11. Štajerska demokratska krščanska stranka ........................PUJNŠEK Milan 12. Slovenski krščanski demokrati - SKD .........................JURKOVIČ Ivan 13. Socialistična stranka Slovenije - SSS .........................ARKO Alojz_ 14. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS ................POTOČNIK Janez 13. Demokrati — Demokratska stranka CERČEK Silva_ 16. Narodni demokrati in Slovenska gospmlarska stranka .............BE.ŠVIRJože_ 17. Zeleni Slovenije .................ZUNEC Stanko 18. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS ................LUCI Miroslav 19. Republiška zveza Slovenije - RZS .. SABEDER Aleš 20. Slovenska ljudska stranka - SLS . . KAUCIC Alojz 21. Stranka neo. , ,, . Priimek in ime Zap. st. Ime liste_kandidata 1. Slovenska nacionalna stranka - SNS .........................ŠVIKART vlado 2. Deželna stranka Slovenije ........DOVECAR Viljem 3. Slovensko ekološko gibanje - SEG . ZADR.\VEC Jurica 4. Liberalna stranka - LS...........SLAVIC Marko 5. Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev. Socialdemokratska unija, SDP Slovenije ...................HLEBEC Zdravko 6. lista Franc MAJCEN ..............MAJCEN Franc 8. Krščanski socialisti — DS Naprej, - Svobodna stranka .............LEVAČIČ Vesna 9- Gibanje za občo demokracijo — GOD JAHIC Avdo_ 10. LDS — Liberalno — Demokratska stranka ........................KUKEC Branko 11.--_ 12. Slovenski krščanski demokrati -SKD .........................OZMEC Jožef 13. Socialistična stranka Slovenije - SSS .........................TR.\MŠEK Miroslav 14. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS ................MATKO Ciril_ 15. Demokrati — Demokratska stranka SINKO Bojan__ 16. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka .............BE.ŠVIRJože_ 17. Zeleni Slovenije .................KUKOVEC Ivan 18. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS ........................LUCI Miroslav 19. Republikanska zveza Slovenije - RZS .........................PODHOSTNIK Roberi 20. Slovenska ljudska stranka - SLS ... KUMER Vekoslav 21. Stranka neodvisnih ..............SUNČIČ Franc 22. Združenje "Svoboda, mir in ekološki razvoj" Slovenije — Združenje "Smer" Slovenije .......................BALOŠ Viktorija 23. SOPS - Slovenska obrtno podjetniška stranka - Stranka centra .........SEVER Štefan_ Številka: 008-2/92-l/EŠ-DZ-2 Datum: 18/11-1992 VOLILNA KOMISIJA 8. VOLILNE ENOTE SEDEŽ V PTUJU, MESTNI TRG 1 Predsednica VK VE — 8 Elizabeta SOŠTARIČ 26 — VOLITVE 1992 26. NOVEMBER 1992 — TEDNIK REPUBLIKA SLOVENIJA Volilna komisija volilne enote 8 Sedež: Ptuj, Mestni trg 1 Telefon (062) 776-175 • Telefaks (062) 771-783 Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) je Volilna komisija 8. volilne enote s sedežem v Ptuju sestavila naslednji SEZNAM list kandidatov za volitve poslancev za Državni zbor, ki bodo 6. decembra 1992 številka volilne enote: 8 Območje volilne enote obsega občine: Lendava, Ormož, Ljuto- mer, Murska Sobota, Gornja Radgona, Lenart, Pesnica in Ptuj. Voli se 11 poslancev. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. Ime liste kandidatov: SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS_ 1. Leopoldina Lea RIZNAR, roj. 1925, stanujoča Ljubljana, Puhova 13, višji upravni delavec, upokojenka 2. Miroslav LETONJA, roj. 1954, stanujoč Ptuj, CMD 6, železničar, železničar 3. Mojca OCVIRK, roj. 1965, sta- nujoča Sevnica, NHM 24, natakari- ca, natakarica 4. Matjaž ENGEL, roj. 1970, sta- nujoč Brusnice, Ratež 58, ekonom- ski tehnik, referent zavarovanja 5. Majo Jože MARKELJ, roj. 1942, stanujoč Radovljica, Tavčarje- va 2, strojni tehnik, brezposeln 2. Ime liste kandidatov: DEŽELNA STRANKA SLOVENIJE_ 1. Vilijam DOVEČAR, roj. 1946, stanujoč Tomaž 15 C, živiiec, direk- tor D.O.O. "W1LS" 3. Ime liste kandidatov: SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE - SEG_ 1. Štefan TRAJBER, roj. 1931, stanujoč Dobrovnik, Kobilje 10, šofer, upokojenec 2. Jurica ZADRAVEC, roj. 1934, stanujoč Središče ob Dravi, Ljuto- merska 10, elektroinženir, kmetova- lec 3. Irena OBLAK, roj. 1962, sta- nujoča Ljubljana, Glavarjeva 12 A, gimnazijski maturant, podjetnica 4. Alenka LAPOŠI-SKAFAR, roj. 1966, stanujoča Murska Sobota, Ko- pališka 19, prof. angleščine in nemščine, profesor 5. Majda LIPIČ, roj. 1971 , stanu- joča Martjanci, Tešanovci 33, štu- dentka agronomije, študentka 6. Miran KAUČIČ, roj. 1955, sta- nujoč Zgornja Velka, Trate 17, ing. pap. teh., podjetnik 7. Jožef-Tomaž MIKLAVEC, roj. 1941, stanujoč Ljubljana, Kvedrova C 5, ing. gozdarstva, vodja službe 8. Pavel JEREB. roj. 1930, stanu- joč Ljubljana, Hubadova 16, elektro ing., referent 4. Ime liste kandidatov: LIBERALNA STRANKA - LS 1. ing. Dinko SARDELIČ, roj. 1943, stanujoč Lendava, Kranjčeva 8, strojni inženir, direktor 2. Marko SLAVIČ, roj. 1962, sta- nujoč Klučarovci 19, kmetijski teh- nik, podjetnik 3. Boris FARKAŠ, roj. 1962, sta- nujoč Murska Sobota, Lendavska 19/B, dipl. vet., upokojenec 4. Marjan MAUČEC, roj. 1959, stanujoč Gančani 80, lesni tehnik, sodarstvo 5. Unčat GROS. roj. 1944, stanu- joč Vratji Vrh 16, glasbenik, član or- kestra 6. Janez AJLEC, roj. 1947, stanu- joč Maribor, V zavoju 28/A, strojni tehnik, direktor 7. Darko VIDOVIČ, roj. 1955, stanujoč Ptuj, Vičava 52, dipl. ing. strojništva, direktor 8. Janez LAH, roj. 1951, stanujoč Ptuj, Maistrova 22. dipl. ing. stroj- ništva, direktor 5. Ime liste kandidatov: ZDRUŽENA LISTA: DELAVSKA STRANKA, DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV, SOCIALDEMOKRATSKA UNIJA. SDP SLOVENIJE 1. Leon ALT, roj. 1952, stanujoč Lendava, Mlinska 8, dipl. politolog, zasebnik — kmet 2. Zdravko HLEBEC, roj. 1946, stanujoč Kog 107, dipl. ing. organi- zacije dela, vodja sektorja kontrole kakovosti Optyl Ormož 3. Franc (Feri) HORVAT, roj. 1941, stanujoč Ljubljana, Polenško- va 6/II, dipl. ekonomist, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije 4. Ciril MURKO, roj. 1932, sta- nujoč Majšperk 40, ing. varstva pred požarom, upokojenec 5. Ernest NOVAK, roj. 1960, sta- nujoč Murska Sobota, Lendavska 53, dipl. ing. agronomije, kmetijski svetovalec za sadjarstvo in vino- gradništvo v ŽVZ Pomurje 6. Ana OSTRMAN, roj. 1940, sta- nujoča Ptuj, Kajuhova 5, dipl. socio- logija, ministrica za borce in vo- jaške invalide 7. Adolf (Adi) ROGELJ, roj. 1937, stanujoč Ljubljana, Jamova 52, dipl. ekonomist, direktor poslov- nega sistema Kemija 8. Ivan ŠABEDER, roj. 1951, sta- nujoč Jarenina, Vajgen 25, kmet, kmet 9. Marija ŠAUPERL, roj. 1957, stanujoča Jurovski Dol 7, predmetna učiteljica, predmetna učiteljica slo- venskega jezika na OŠ 10. Danilo ŠIPOŠ, roj. 1953, sta- nujoč Mlajtinci 47, strojni ključav- ničar, vodja območne organizacije Svobodnih sindikatov Slovenije Murska Soboa 11. Dr. Jože ŠUMAK, roj. 1937, stanujoč Ljutomer, Cankarjeva 4, dr. medicine, direktor zdravstvenega doma Ljutomer 6. Ime liste kandidatov: ERANC MAJCEN_ 1. Franc MAJCEN, roj. 1951, sta- nujoč Gornja Radgona, Kocljeva 9, prometni tehnik (avtoličar), nezapo- slen — Zavod za zaposlovenje 7. Ime liste kandidatov: ANTON BUTOLEN_ 1. Anton BUTOLEN, roj. 1955, stanujoč Žetale 42, predmetni učitelj MA-Fl, pomočnik ravnatelja OŠ 8. Ime liste kandidatov: KRŠČANSKI SOCIALISTI - DS NAPREJ - SVOBODNA STRANKA_ 1. Štefan HUZJAN, roj. 1942, sta- nujoč Grosuplje, Pod gozdom 6/24, sociolog, sociolog 2. Vesna LEVAČIČ, roj. 1962, stanujoča Ljubljana, Rjava cesta 2/A, delavka, delavka 3. Vera PRIJOL, roj. 1964, stanu- joča Ljubljana, Obirska 17, profeso- rica, profesorica 4. Dr. Frančišek SUSMAN, roj. 1927, stanujoč Ljubljana, Komenska 24, zgodovinar, zgodovinar 5. Bojan KOSIČ, roj. 1957, stanu- joč Ljutomer, Užiška 9, kulturni de- lavec, kulturni delavec 6. Jožica ŠERE, roj. 1949, stanu- joča Ljubljana, Langusova 10, so- cialna delavka, socialna delavka 7. Božidar ŠERE, roj. 1948, sta- nujoč Ljubljana, Langusova 10, or- nitolog, ornitolog 8. Marjeta RUNOVEC, roj. 1952, stanujoča Ljubljana, Toplamiška 7, ekonomska tehnica, ornitolog 9. Ime liste kandidatov: GIBANJE ZA OBČO DEMOKRACIJO - GOD 1. Franc RAJNAR, roj. 1958, sta- nujoč Kog, Murska ulica 67, kmetij- ski tehnik, kemik 2. Avdo JAHIČ, roj. 1958, stanu- joč Velenje, Štantctova 7. KV klju- čavničar, HTZ 3. Edvard POTOČNIK, roj. 1965, stanujoč Jurjevica 39, dela- vec, delavec 4. Sulejman ZAHIROVIČ, roj. 1953, stanujoč Velenje, Štantetova 3, rudar, rudar 5. Ibrahim DEDIČ, roj. 1955, stanujoč Velenje, Jenkova 1, rudar, rudar 6. Hamdija VELIČ, roj. 1959, sta- nujoč Velenje, Tomšičeva 16, K V rudar, rudar 10. Ime liste kandidatov: LDS - LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA_ 1. Mag. Janez ŠIRŠE, roj. 1950, stanujoč Mengeš, Gorjupova 6, mag. ekonoskih znanosti, minister za turizem in gostinstvo 2. Branko KUKEC, roj. 1946, sta- nujoč Ormož, Kolodvorska 2, zobo- tehnik. Zdravstveni dom Ormož 3. Mag. Pavel ŠERC, roj. 1934, stanujoč Križevci pri Ljutomeru, dr. vet. medicine. Veterinarska postaja Ljutomer 4. Geza DŽUBAN, roj. 1943, sta- nujoč Moravske Toplice, Dol^a uli- ca 78, dipl. ing. kmetijstva. Živino- rejsko veterinarski zavod Pomurje 5. Dana KATALINIČ, roj. 1947, stanujoč Bakovci, Mladinska 31, predtnetni učitelj, VVZ Murska So- bota 6. Janez ERJAVEC, roj. 1949, sta- nujoč Lenart, Prežihova 8, gradbeni inženir. Ljubljanski sejem. Pomur- ski sejem Gornja Radgona 7. Bogomir MESNER, roj. 1947, stanujoč Zgornja Kungota, Plač 16/A, inženir gradbeništva, SO Pe- snica 8. Bogomir VAUPOTIČ, roj. 1963, stanujoč Ptuj, Grajena 56, predmetni učitelj, namestnik direk- torja RS za mladino 9. Gabrijel BERLIČ, roj. 1946, stanujoč Ptuj, Trstenjakova 9, pred- metni učitelj, OZ Prijateljev mladi- ne Ptuj 10. Milan JAGER, roj. 1943, sta- nujoč Ptujska Gora, Janški Vrh 16/C, dr. vet. medicine, republiški veterinarski inšpektor 11. Ime liste kandidatov: ŠTAJERSKA DEMOKRATSKA KRŠČANSKA STRANKA 1. Vid JURIČ, roj. 1963, stanujoč Fram 151, pravnik, podjetnik 2. Franc BEZJAK, roj. 1955, sta- nujoč Ptuj, Arbajterjeva 3, zidar, računalniški operater 3. Milan PLAJNŠEK , roj. 1955, stanujoč Ptuj, Krempljeva 4, eko- nomski tehnik, kmetovalec 4. Miran URIH, roj. 1962, stanu- joč Cirkovce 68/A, gimzazijski ma- turant, vodja mednarodnega tran- sporta 12. Ime liste kandidatov: SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI - SKD_ 1. Ciril PUCKO, roj. 1958, stanu- joč Tumišče, Poljska 3, dipl. ekono- mist, predsednik SO in pomočnik direktorja SDK 2. Jožef OZMEC, roj. 1947, sta- nujoč Podgorci, Osluševci 21, stroj- nik, kmetovalec 3. Dr. Jože OSTERC, roj. 1942, stanujoč Ljubljana, Valvazorjeva 1, profesor, univerzitetni profesor 4. Ivan OBAL, roj. 1941, stanujoč Murska Sobota, Staneta Rozmana 2, dipl. ekonomist, predsednik IS SO Murska Sobota 5. Jože KAVAŠ, roj. 1950, stanu- joč Beltinci, Panonska 13/A, inženir elektrotehnike, projektiva in nadzor 6. Jože KOCUVAN, roj. 1953, stanujoč Videm ob Ščavnici, Biser- jane 6, dipl. ekonomist, direktor fi- nančno-računovodskega sektorja 7. Jože RAJŠP, roj. 1957, stanu- joč Lenart, Lomarje 4/B, lesarski tehnik, obrtnik 8. Franc DONKO, roj. 1943, sta- nujoč Pesnica, Jereninski Dol 47/A, tekstilni tehnolog, inštruktor v av- tošoH 9. Ivan VOJSK, roj. 1933, stanu- joč Markovci, Zagojiči 14, elektri- kar, upokojenec 10. Ivan JURKOVIČ, roj. 1942, stanujoč Ptuj, Vodova 11, dipl. vete- rinar, veterinarski inšpektor 11. Marijan FUREK, roj. 1948, stanujoč Videm pri Ptuju, Dravinjski Vrh 1/B, dipl. pravnik, vodja oddel- ka v RUJP 13. Ime liste kandidatov: SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE - SSS_ 1. Marjan ŽERDIN, roj. 1954, stanujoč Lendava, Tomšičeva 3, srednja izobrazba, kmetovalec za- sebnik 2. Miroslav TRAMŠEK, roj. 1941, stanujoč Miklavž pri Ormožu 23, učitelj, ravnatelj OŠ 3. Dr. Ljubica GAŠPARAC, roj. 1949, stanujoča Križevci pri Ljuto- meru 42, zdravnik - specialist splošne prakse, zdravnik v Zdrav- stvenem domu 4. Geza FARKAŠ, roj. 1948, sta- nujoč Murska Sobota, Miloša Kuz- miča 40, srednja izobrazba, predsed- nik Območnega odbora SSS 5. Andrej GERENČER, roj. 1941, stanujoč Murska Sobota. Prešernova 17, diplomirani enikomist, svetova- lec v banki 6. Branko KOCBEK, roj. 1960, stanujoč Spodnja Ščavnica 6, dipl? ekonomist, vodja AOP 7. Leopold HAMERŠAK, roj. 1938, stanujoč Lenart, Partizanska 5, inženir agronomije, sekretar KZ 8. Pavel LEBAN, roj. 1945, sta- nujoč Zgornja Kungota, S večina l/A, inženir metalurgije, vodja proizvodnje 9. Mag. Anton VELIKONJA, roj. 1942, stanujoč Domava 140/C, pro- fesor pedagogike, mag. pedagoških znanosti, višji predavatelj 10. Dr. Alojz ARKO, roj. 1944, stanujoč Krčevina pri Vurberku 132, zdravnik - specialist čeljustne kirur- gije, direktor 14. Ime liste kandidatov: LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - LDSS_ 1. Ciril MATKO, roj. 1956, stanu- joč Kapca 105, kmetijski inženir, or- ganizator dela 2. Bojana BAGARI, roj. 1969, stanujoča Borejci 43, ing. agronomi- je, agronom 3. Jože MARTINEC, roj. 1944, stanujoč Orehovlje 2, gostinski teh- nik, obrtnik 4. Matej SUKIČ, roj. 1970, stanu- joč Murska Sobota, Ob kanalu 20, strojni tehnik, podjetnik 5. Marjeta HAFNER, roj. 1955, stanujoča Zabnica 81, ekonomska tehnica, računovodja 6. Janez POTOČNIK, roj. 1920, stanujoč Spodnja Besnica 93, pro- metni tehnik, upokojenec 15. Ime liste kandidatov: DEMOKRATI - DEMOKRATSKA STRANKA 1. Igor ŠETINC, roj. 1943, stanu- joč Dobrovnik 265/B, mag. veteri- narske medicine, vodja Oddelka za higieno živil 2. Bojan SINKO, roj. 1949, stanu- joč Ormož, Dolga lesa 12, specialist klinične psihologije, vodja teama v Univerz, zavodu za rehabil. v Lju- bljani, DE Maribor 3. Marjan PINATRIČ, roj. 1949, stanujoč Ljutomer, Kidričeva 3, mag. ekonomije, samostojni podjet- nik 4. Mario ČEP, roj. 1955, stanujoč Murska Sobota, Staneta Rozmana 15. učitelj, učitelj 5. Josip KELEMEN, roj. 1944, stanujoč Murska Sobota, Gre- gorčičeva 46, dipl. ing., podjetnik 6. Herbert KUMER, roj. 1935, stanujoč Gornja Radgona, Kocljeva 11, dipl. pravnik, dipl. pravnik, Mercator Sloga 7. Milan GUMZAR, roj. 1953, stanujoč Benedikt 104, kovinar, taj- nik KS Benedikt 8. Slavica KRSTIČ, roj. 1944, stanujoča Zgornja Kungota, Svečina l/A, vodja VVO Svečina 9. Ivan LOVRENČIČ, roj. 1954, stanujoč Črmlja 21, profesor zgodo- vine, ravnatelj Zgodovinskega arhi- va Ptuj 10. Silva ČERČEK, roj. 1953, stanujoča Ptuj, Maistrova 26, dipl. ekonomistka, članica IS SO Ptuj za področje zdravstva, otroškega in so- cialnega varstva 11. Marjan GOJKOVIČ, roj. 1949, stanujoč Ptuj, Gajzerjeva 21, profesor matematike, profesor mate- matike na Gimnaziji Pbuj 16. Ime liste kandidatov: NARODNI DEMOKRATI IN SLOVENSKA GOSPODARSKA STRANKA 1. Avgust HORVAT, roj. 1932, stanujoč Lendava, Kidričeva 13, gradbeni tehnik, gradbeni tehnik v podjetju Gradbenik 2. Dr. Jože BEŠVIR, roj. 1931, stanujoč Ormož, Kneza Koclja 5, dr. veterine, predsednik SO Ormož, di- rektor OZVŽ Ptuj 3. Mirko PRELOG, roj. 1938, sta- nujoč Ljutomer, Maistrova 6, pred- metni učitelj, predsednik SO Ljuto- mer 4. Štefan TURNER, roj. 1951, stanujoč Moravske Toplice, Dolga ulica 4, varnosti ing., podjetnik 5. Stanko MAUČEC, roj. 1945, stanujoč Murska Sobota, Matije Gubca 22/A, prof. telesne vzgoje, prof. TV v Srednješolskem centru Murska Sobota 6. Janez STARIHA, roj. 1944, stanujoč Gornja Radgona, Vodniko- va 6, elektroinženir, elektroinženir v Elradu 7. Edvard DOKL, roj. 1966, sta- nujoč Maribor, Praprotnikova 43, brusilec, brusilec v livarni Maribor 8. Anton RAMŠEK, roj. 1927, stanujoč Ptuj, Kraigherjeva 28, eko- nomski tehnik, upokojenec 17. Ime liste kandidatov: ZELENI SLOVENIJE_ 1. Dr. Bojan KOROŠEC, roj. 1951, stanujoč Rakičan, Cankarjeva 39, zdravnik, specialist internist, kardiolog 2. Ivan KUKOVEC, roj. 1949, stanujoč Lopcršice 21, ing. cestnega prometa, direktor Dimnikarstvo Ptuj 3. Rajko MLINARIC, roj. 1955, stanujoč Ljutomer, Postružnikova 8, dipl. ing. geodezije, načelnik Geo- detske uprave 4. Brigita BAVČAR, roj. 1948, stanujoča Murska Sobota, Št. Ko- vača 22/A, dipl. novinarka, predsed- nika IS SO Murska Sobota 5. Cilka DIMEC-ŽERDIN, roj. 1930, stanujoča Gornja Radgona, Partizanska 39, profesor defektolog, upokojenka 6. Ludvik MATJAŠIČ, roj. 1952, stanujoč Gradišče v Slov. goricah, Gočova 5, programer, progremer EM Hidromontaža Maribor 7. Viktor FLIKER, roj. 1940, sta- nujoč Maribor, Šentiljska cesta 124, dipl. ekonomist, organizator AOP 8. Danica ŠEGULA. roj. 1949, stanujoča Domava 110, varnostni inženir, varnostni inženir Tames Ptuj 9. Stanko ŽUNEC, roj. 1963, sta- nujoč Ptuj, 5. Prekomorske brigade 17, gimnazijski maturant, sekretar Zelenih Ptuja 10. Alojz DRAŠKOVIČ, roj. 1942, stanujoč Cirkovce, Spodnje Jablane 49, ekonomist, vodja logi- stike 18. Ime liste kandidatov: SOCIALDEMOKRAIKSA STRANKA SLOVENIJE - SDSS_ 1. Franc KOREN, roj. 1962, sta- nujoč Lendava, partizanska 44, eko- nomist, 2. Dr. Miroslav LUCI, roj. 1946, stanujoč Ptuj, Ulica Lackove čete 44, zdravnik, zdravnik 3. Ivan PERŠAK, roj. 1934, sta- nujoč Ljubljana, Štihova 26, elek- tromonter 4. Drago ŠIFTAR, roj. 1956, sta- nujoč Murska Sobota, Aškerčeva 5, ekonomist 5. prof. Vladimir KOLMANIČ, roj. 1952, stanujoč Murska Sobota, Cvetkova 23, prof. angleščine, MZZ 6. Franc KUHAR, roj. 1949, sta- nujoč Gornja Radgona, Prešernova 21, dipl. ing. strojništva, obrtnik 7. Avgust ZAVERNIK, roj. 1961, stanujoč Benedikt 154, dipl. ing. varstva pri delu, predsednik IS SO Lenart 8. Ivan KREN, roj. 1950, stanujoč Plač 12, kmetijski tehnik, podpred- sednik IS SO Pesnica 9. Mag. Milan ZVER, roj. 1962, stanujoč Janežovski Vrh 37, mag. politologije, šef kabineta podpred- sednika vlade dr. Jožeta Pučnika 10. Milan KRAJNIK, roj. 1937, stanujoč Ptuj, Frankovičeva 6, eko- nomist 19. ime liste kandidatov: REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE - RZS_ 1. Peter DONKO, roj. 1941, sta- nujoč Pesnica pri Mariboru 71, šofer — mehanik, upokojenec 2. Robert PODHOSTNIK, roj. 1972, stanujoč Pesnica pri Mariboru 21, delavec, nezaposlen — Zavod za zaposlovenje 3. Marjan ŠENVETER, roj. 1950 , stanujoč Voličina, Cermljenšak 55, strojni brusilec, nezaposlen — Za- vod za zaposlovanje 4. Miran CVILAK, roj. 1961, sta- nujoč Ceršak, Tovarniška 2, gimna- zijski maturant, strojnik 5. Zmago ILOVSEK, roj. 1964, stanujoč Videm pri Ptuju, Pobrežje 21, orodjar, orodjar 6. Edvard FERK, roj. 1961, stanu- joč Ceršak, Tovarniška 95, skla- diščnik, skladiščnik 7. Boris ČREPINKO, roj. 1948, stanujoč Pesnica, Spodnje Dobrenje 8, strojni delovodja, vodja odseka serijske proizvodnje 8. Jožef HABJANIČ, roj. 1951, stanujoč Pesnica pri Mariboru 21, strojnik, upokojenec 9. Mitja PETRIČ, roj. 1969, sta- nujoč Ptuj, Kraigherjeva 25, štu- dent. Tehnološka fakulteta Maribor 10. Aleš ŠABEDER, roj. 1970, stanujoč Ptuj, Volkmerjeva 7, štu- dent. Ekonomska poslovna fakulteta Maribor 11. Stanko ZEMLJAK, roj. 1953, stanujoč Videm pri Ptuju, Pobrežje 54/B, kamnosek, varilec 20. Ime liste kandidatov: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS_ 1. Edvard ŠPILAK, roj. 1966, sta- nujoč Tumišče, Gajska 3, dipl. ing. agronomije 2. Vekoslav KUMER, roj. 1940, stanujoč Velika Nedelja, Trgovišče 17, krnet, kmetovanje 3. Milan KOREN, roj. 1936, sta- nujoč Križevci pri Ljutomerui, Bo- reči 5/F 4. Janko HALB, roj. 1957, stanu- joč Rogaševci, Pertoča 63, dipl. ekonomist, podpredsednik IS SO Murska Sobota 5. Jože TIVADAR, roj. 1950, sta- nujoč Beltinci, Lipovci 71, dipl. pravnik, sekretar Zveze zadrug Pa- nonka Murska Sobota 6. Franc STAJNKO, roj. 1943, stanujoč Radenci, Lackova 11, dr. veterinarske medicine, inšpekcija 7. Jože ŠKRLEC, roj. 1940, sta- nujoč Jurovski Dol, Zgornje Partinje 38, kmet, predsednik SO Lenart 8. Jožef KARNER, roj. 1949, sta- nujoč Zgornja Kungota, Slatinski Dol 16, ing. gradbeništva, obrtnik — podjetnik 9. Dr. Ludvik TOPLAK, roj. 1942, stanujoč Ljubljana, Cesta v Podboršt 13, dr. dipl. iur, predsednik DPZ v republiški skupščini 10. Alojz KAUČIČ, roj. 1951, stanujoč Juršinci 6/A, gostinski de- lavec, obrtnik — gostilničar 11. Janez VINDIŠ, roj. 1948, sta- nujoč Kungota 120, dipl. oec, di- rektor MlekagoePtjj _, _^____ 21. Ime liste kandidatov: STRANKA NEODVISNIH 1. Bogomir MERNIK, roj. 1961, stanujoč Ptuj, Kraigherjeva 20, gradbeni tehnik, varstvo pri delu 2. Dr. Franc SUNČIČ, roj. 1931, .stanujoč Ljubljana, Soška 32, dr. agr. znan., dipl. ing. agr., redni uni- verzitetni profesor 3.Emil KORENJAK, roj. 1944, stanujoč Ptuj, Mariborska 37/A, analitik — planer, plansko-analitsko delo 4. Janez KOSI, roj. 1942, stanu- joč Sladki Vrh 5/B, komercialist, komercialni predstavnik 5. Mirko JAGER, roj. 1955, sta- nujoč Selnica ob Muri 99/A, papirni tehnik, vodja konfekcije 6. Marija STANIČ, roj. 1943, sta- nujoča Ljubljana, Rimska 8, dipl. politolog, direktorica 7. Zvonko NOVAK, roj. 1963, stanujoč Podvinci 79/A, orodjar, rač. vodenje clektroerozije 22. ime liste kandidatov: ZDRUŽENJE "SVOBODA, MIR IN EKOLOŠKI RAZVOJ" SLOVENIJE - ZDRUŽENJE "SMER" SLOVENIJE_ 1. Judita LEINER-TRAJBER. roj. 1957, stanujoča Lendava, Tomši- čeva 5, višja ekonomska šola, višji referent 2. Ivan-Peter BENKO, roj. 1946, stanujoč Ljubljana, Ulica bratov Uča- kar 92, ekonomist, trgovski potnik 3. Jožef HORVAT, roj. 1928, sta- nujoč Apače, Črnci 27, avtomehanik — mojster, upokojenec 4. Jožefa KUZMIČ, roj. 1956, stanujoča Apače, Črnci 67, ekonom- ska tehnica, računovodkinja 5. Viktorija BALOŠ, roj. 1945, stanujoča Ankaran, Kocjančičeva 17, pravnik, vodja agencije 6. Milan ODER, roj. 1951, stanu- joč Maribor, Staneta Severja 19, ing. organizacije dela, organizator 23. Ime liste kandidatov: SOPS - SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA - STRANKA CENTRA_ 1. Emil ROSIC, roj. 1959, stanu- joč Lendavske gorice 1/B, trgovec, obrtnik 2. Štefan SEVER, roj. 1939, sta- nujoč Središče ob Dravi, Poštna 15, ključavničar, obrtnik 3. Jože STOLNIK, roj. 1943, stanujoč Lukavci 33/A, klepar, podjetnik 4. Jože ŠPILAK, roj. 1934, stanu- joč Murska Sobota, Severjeva 19, tehnik, obrtnik — podjetnik 5. Franc TOPOLOVEC, roj. 1946, stanujoč Murska Sobota, Koroška 77, avtomehanik, obrtnik 6. Vera BANFI, roj. 1949, stanu- joča Črešnjevci 101, trgovka, obrtnica 7. Franc GRADIŠNIK, roj. 1940, stanujoč Lenart. Jurovska cesta l/A, čevljar, obrtnik 8. Olga ŠERBINEK, roj. 1953 stanujoča Zgornja Kongota 39, pe dagoginja, podjetnica 9. Viktor PRELOG, roj. 1945, sta nujoč Ptuj. Spuhlja 87/A, brusilec. obrtnik 10. Franc MUZEK, roj. 1942, sta- nujoč Ptuj, Vespazianova 1, strojni tehnik, obrtnik 11. Jože MILOŠIČ, roj 1943, sta- nujoč Videm pri Ptuju 24, električar, obrtnik Na seznamu list kandidatov za volitve poslancev za Državni zbor, ki bodo 6. decembra 1992, je vpisanih 23 list kandidatov. Številka: 008-2/92-l/EŠ-DZ Datum: 18/11-1992 VOLILNA KOMLSLJA 8. VOLILNE P:N0TE SEDEŽ V PTUJU, MESTNI TRG 1 Predsednica VK VE - 8 Elizabeta ŠOŠTARIČ