GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA BE:LEŽK:E:S kongresa telesne kulture iv beogradu MNOŽIČNOST- OSNOVNA NALOGA VSEH ORGANIZACIJ PROFESIONALIZMU NI MESTA V SOCIALISTIČNI DRUŽBI. — SOLE MO- RAJO POSTATI ŽARIŠČE MNOŽIČNOSTI TELESNE KULTURE. — VLOGA KOMUN PRI REŠEVANJU MATERIALNIH IN KADROVSKIH PROBLEMOV Med najpomembnejše dogodke pre- teklega tedna je vsekakor šteti jugo- slovanski kongres telesne kulture v Beogradu, katerega se je udeležilo tudi 14 delegatov iz celjskega okraja. Kon- gres je sklicalo 48 različnih organizacij in se prav v tem odraža njegov izredno velik družbeni ix>men. Aktivno so sode- lovali v delu kongresa tudi najvidnejši politični delavci in državniki FLRJ kot tov. Aleksander Rankovič, Rodoljub Colakovič, Slavko Komar, vodilni sin- diikalni funkcionarji, generali JLA itd. Reizprava je bila izredno plodna, saj je bilo materiala vi^ kot dovolj, ki so ga nakazovali referati in koreferati, še v večji meri pa problemi, s katerimi, se srečujemo v dnevni praksi na terenu. Ker nas prostor omejuje, se .bomo vista- vili le na najznačilnejših dogodkih in zaključkih kongresa. Pismo predsednika Tita In i>ozdrav tov. Rankoviea Za uvod v delo kongresa sta brez dvoma tov. Tito s svojim pismom de- legatom in tovariš Rankovič s svojim otvoritvenim govorom v imenu ZIS na- kazala glavno smer, ki naj bi vodila vse udeležence pri delu kongresa telesne kulture. Težišče ali jedro problema je v tem, da so poklicane pri reševanju vseh perečih vprašanj telesne kulture vse družbene sile, da je treba 6 to de- javnostjo predvsem skrbeti za zdravje, povečanje delovne in obrambne spo- sobnosti naših ljudi, vzgojo mladine, obenem pa za oddih in razvedrilo naših državljanov. Dejavnost na tem področju je del standarda naših ljudi. Skupnost je doslej dajala izdatna maiterialna sred- stva za razvoj telesne kulture, ki so pa bila neracionalno trošena. Več ali manj so se sredstva uporabljala za izgradnjo športnih gigantov — objektov, ki so služili le atraktivnemu športu, na drugi strani pa je glavni 'čl sredstev tudi šel v finansiranje vrhunskega šix>rta brez prave množične osnove. V bodoče je treba pretežni del sredstev vlagati v razvoj množične telesne kulture, v gradnjo manjših in cenejših objektov pri šolah in tovarnah, v delavskih na- seljih in stanovanjskih blokih, povsod tam, kjer preživljajo naši ljudje svoj prosti čas. Ta pot bo možna le tedaj, če bodo vse naše organizacije skrbele za idejno vsebino telesne kulture, ki mora biti prežeta in povezana z našo borbo za socializem. Prišel je čas, ko je treba razvijati takšno telesno vzgojno gibanje, ki bo enotano ix> idejnih osnovah in programatičnih ciljih in ki bo lahko z ibogastvom raznih oblik v nekaj letih zajelo sto tisoče novih članov. Takšno usmerjenost bo povsem naravno sprem- ljalo tudi stalno povečanje materialnih sredstev, ki jih bo skupnost dajala za razvoj telesne kulture. {Nadaljevanje na 7. str.) SINDIKAT VELENJSKIH RUDARJEV učilnica borcev za socializem Kino dvorano v Velenju so v nedeljo dopoldan do zadnjega stola zasedli velenj- ski rudarji, ki so prišli k letnemu obračunu dela svoje sindikalne podružnice. V sprednjih vrstah opazimo častne goste — sindikalne funkcionarje iz Beograda, Ljub- ljane, Celja, Šoštanja. Pred začetkom zborovanja navzoči počastijo spomin velikega pokadec učinkov! In prikaz učinka pred korekturo in ,po njej priča, da se je velenjski rudar častno oklepal tega gesla. Učinek na odkopu je bil pred korekturo 8.3 tone na moža, po korelcturi pa 9.4 tone; jamski učinek iz- kazuje pred korekturo 4.4 tone, po njej pa 4.7 ton; rudniški učinek pred korek- turo 3. 3 ton, IX) korekturi 3.5 ton. Ob organiziranem sodelovanju s sa- moupravnimi organi je sindikalni aktiv irudnika Velenje uspešno izvajcil tudi ostale naloge iz svojega delovnega pro- grama. Razveseljive so ugotovitve v skrbi za človeka, usi)ešno vodenje ka- dravske politike, urejevanje medseboj- nih odnosov, iitd. Kaj so povedali rudarji na oibčnem zboru o teh odnosih, o skrbi za delovnega človeka? Precej kritike je padlo na ra- čun slabe prehrane v menzi. »Naša menza ne dela kaj prida. Boljše sem se hranil leta 1955 na bone kot danes v menzi. Ce naša menza res ni kos stroškom, naj pri- {Nadaljevanje na 2. str.) V nedeljo glasujemo za hitrejši napredek kmetijstva je v razgovoru z našim sodelavcem dejal predsednik OZZ, Franjo Lubej Naš sodelavec je zaprosil predsednika Okrajne zadružne zveze tov. Franja Lubeja za kratek razgovor v zvezi z volitvami v zadružne svete, ki bodo v našem okraju v nedeljo. V razgovoru je tov. Lubej najprej go- voril o stopnjevani politični dejavnosti v okviru volivnih priprav v zadnjih dneh. Priprave tehničnega značaja in priprave politične vsebine, ki ne- posredno zadevajo volitve, so končane. Vse zadruge v okraju imajo potrjene kandidatne liste, zato so se v zadnjih dneh do volitev posvetili predvsem pojasnjevanju gospodarskih in političnih problemov na rmsi. Tako so v zadnjih dnevih pred volitvami v zadružne svete v hmeljarskih področjih mnogo razpravljali o novih oblikah kooperacije v hmeljarstvu. Tov. Lubej je izjavil, da odmevi s teh prvih sestankov po teh vprašanjih zvenijo zelo optimistično, da zadružniki osvajajo te nove oblike sode- lovanja, saj le-te kažejo neizpodbitne ekonomske izboljšave tako za za- družnike-proizvajalce kot za zadruge. Z uvajanjem teh novih odnosov sprejemajo zadruge na svoja pleča izredne dolžnosti in nad vse odgo- vorne naloge. To zadovoljujoče dejstvo, da načela teh novih kooperacij- skih odnosov do sedaj brez posebnih težav prodirajo med proizvajalce, obvezuje zadružna vodstva, predvsem pa bodoče zadružne svete, da čez zimo do začetka prvih del na hmeljiščih pripravijo v skladu s temi novimi oblikami vse kar je potrebno za uspešen potek sodelovanja. Zadruge si bodo morale zagotoviti potrebne traktorje, priključke, škropilnice, imeti bodo marale na zalogi dovolj umetnih gnojil, poskrbeti, da bo pri- pravljen tudi kader ter razpoložljivo mehanizacijo in kadre razporediti tako, da bo organizacija pri konkretnem uvajanju novih kooperacijskih oblik nemoteno delovala. Toda ne samo v področjih, kjer gojijo hmelj, tudi v ostalih pre- delih zadružniki razpravljajo o gospodarskih nalogah v prihodnjem letu. Tako v tem času na široko razpravljajo o setvi hribidne koruze v kooperaciji. Kot pri hmeljarjih za nove oblike sodelovanja med proizva- jalci in zadrugami, tako tudi za pridelovanje koruze raste zanimanje med zadružniki. Enake naloge kot v hmeljarstvu in pri koruzi čakajo tudi ostale veje kmetijske proizvodnje, pa naj bo to živinoreja, sadjarstvo itd. Tem ogromnim nalogam pa bomo kos le na ta način, če bo sodelovanje med proizvajalci in zadrugami doseglo čim večji in čim kvalitetnejši razmah. Zato čakajo bodoče zadružne svete ogromne naloge in od le-teh bo od- visen potek in končni uspeh pri gospodarskem razvoju našega podeželja in krepitvi socialističnih odnosov na vaseh. Zato bodo nedeljske volitve v zadružne svete obenem tudi po- trditev velikopoteznega načrta za razvoj našega kmetijstva in bodoči zadružni sveti bodo na ta dan vzeli v roke veliko odgovornost za izvedbo vseh teh številnih nalog. To dejstvo naj bi imel pred očmi slednji vo- livec, potem bodo prav gotovo izvoljeni res tisti kandidati, ki bodo pred- videnim nalogam najbolj kos. Na koncu je tov. Lubej opozoril še na tekmovanje, ki že dlje čaodrobnem pro- gramu predavanj, oziroma politično ideološkega dela med mladino se je sploh pokazala zahteva, po kateri naj se predvsem uveljavita stvarnost in aktu- alnost. Ce je razumljiva zahteva, da naj se mladinska vodstva odločajo za takšne delovne programe politično-ide- ološkega študija, ki bodo uresničljivi in prilagojeni potrebam ter zahtevam mladega rodu, je toliko bolj utemeljeno že mnenje, da mora tako delo upošte- vati aktualnost problemov. Gre namreč za ugotovitev, da je »študij« velikokrat zaostajal za aktualnimi dogodki in da spričo tega ni rodil uspeha, niti zani- manja med mladino. Aktualnost in še enkrat — aktualnost! Pa še nekaj — s politično ideološkim delom bi bilo tre- ba mladega človeka aktivirati, da bi se zavedel, da je kot mlad človek dolžan, da pomaga pri uresničevanju načrtov socialistične družbe! Pri izpolnjevanju programa politično ideološkega dela med mladino, bi lahko v mnogočem koristile še kmetijsko-go- spodarske šole oziroma kmetijski stro- kovnjaki. Pomembno vlogo pri politič- no-ideološkem izobraževanju srednje- šolske mladine pa že imajo tako imeno- vane mladinske ure, na katerih trenut- no proučujejo program Zveze komuni- stov; pozneje pa bodo prišli na vrsto še drugi problemi. Po sklepu konference bodo načrte politično-ideološkega dela za tekočo se- zono pripravile ustrezne komisije pri občinskih komitejih, potrdili pa na red- nih občinskih konferencah LMS. V teh načrtih naj bi točno določili še to, kje naj bi delale večerne mladinske politič- ne šole. Po vseh predvidevanjih naj bi tako šolo ne ustanovili samo v Celju, temveč tudi v Žalcu, Šoštanju, Konji- cah in morda celo v Mozirju. Pri izde- lavi teh načrtov pa mora priti do izraza še tesno sodelovanje med mladinsko in drugimi političnimi organizacijami, zla- sti pa Zveze komunistov, saj bodo prav mladi ljudje v mnogih primerih nave- zani na predavatelje občinskih organi- zacij Zveze komunistov. Sestavni del politično ideološkega de- la je tudi priprava mladih ljudi za vstop, oziroma za sprejem v organiza- cijo Zveze komunistov. Po statutu lah- ko namreč tudi mladinska organizacija predlaga sprejem svojih članov v orga- nizacijo Zveze komunistov, seveda ti- stih, ki so s svojim delom in zadrža- njem pokazali, da so takega zaupanja vredni. Da doslej niti mladinska, pa tu- di organizacija Zveze komunistov v celjskem okraju temu problemu nista posvetili kdovekaj veliko pozornost, se vidi po tem, da je bilo do konca lanske- ga leta v organizaciji Zveze komunistov celjskega okraja le 503 mladincev in mladink do 25. leta starosti. Prvi korak k izboljšanju tega stanja je bil storjen že letos, ko so v Zvezo komunistov spre- jeli 205 mladih ljudi. Navzlic temu pa to še ni zadnja beseda. Ce pogledamo samo v vrste najbolj prizadevnih mla- dinskih aktivistov, to je na člane ob- činskih mladinskih komitejev, na pred- sednike osnovnih mladinskih organiza- cij, na predsednike aktivov mladih za- (Nadaljevanje na 2. str.) Visok obisk našemu kmetijskemu zadružništvu Pred dnevi je bil na obisku v našem okraju gospod A. R. Sen, pomočnik ministra za kmetijstvo prijateljske Indije. Kot gost ekonomske in agro- nomske HFakultete v Ljubljani se je nekaj dni nahajal v naši domovini in se zanimal predvsem za našo agrarno politiko. V času svojega bivanja je, kot re- čeno, obiskal tudi naš okraj. Kot gost okrajne zadružne zveze se je najprej razgovarjal o raznih kmetijskih vpra- šanjih najprej na Kmetijsko-hmeljar- ski poslovni zvezi v Žalcu, nato je obiskal tudi Hmeljarski inštitut ter zadrugo v Preboldu. Njegove izjave, ki jih je med obiskom dal našitn za- družnim voditeljem in strokovnjakom, so take, da smo lahko ponosni nanje. Ugotovil je, da je v naši socialistični družbi kmetijstvo napravilo vel k ko- rak naprej in da naša zadrii/nii po- litika pomeni podlago za še večji na- prt^lek do največjih možnosti. STRAN ^^^ l^JOVEMBR^—^^TE^^ Za tatvine pri Jvtomotop" v Celju sprejeli zaslužene hazni Pred dnevi je bila pred Okrožnim so- diščem v Celju glavna obravnava zoper bivšega direktorja podjetja »Avtomotor« v Celju, Uršiča Dominika in soobdol- žence. Uršič Dominik in njegova sode- lavca Kolin Ivan in Kranjc Adolf so v smislu hiedsebojnega dogovora prodaja- li blago po cenah, ki so bile višje od knjigovodstvu sp>oročenih prodajnih cen. Na ta način so ustvarili blagovne viške in po prodaji teh viškov si dalili izkupičke. Od začetka leta 1955 pa do septembra so vsi trije skupno spravili v svoj žep najmanj 840.000 din dnevnih izkupičkov." Ob koncu leta 1955 se je pri popisu blaga ugotovilo, da je v pod- jetju za okrog 1,400.000 din več blaga, kot pa so ga izkazovale poslovne knjige. V komisiji za popis blaga sta bila tudi Kranjc in Kolin. Na pobudo Uršiča Do- minika sta predrugačila inventurni za- pisnik, in sicer sta vanj vnesla za 1 mi- lijon 400,000 din manjšo zalogo. Nato so Kolin, Uršič in Kranjc odstranili iz pro- dajalne del blaga v vrednosti okrog 1,400.-000 din. To blago je bilo prineseno v skladišče za embalažo. Del odstranje- nega blaga pa je Uršič D. uporabil za popravilo avtomobila podjetja, dočim je preostali del prikritega blaga v vred- nost najmanj 1,400.000 din odpeljal nje- gov brat Vincenc v garažo drugega pod- jetja in ga tam skril. Nato so se začeli v podjetju pojav- ljati primanjkljaji v oddelkih, kjer sta prodajala tudi Kolin in Kranjc. Ključ enega teh dveh oddelkov je imel tudi Uršič D. Kot direktor podjetja pa Uršič ni ničesar storil, da bi se razčistilo, od kod ti primanjkljaji. V enem oddelku je znašal primanjkljaj okrog 380.000 din, v drugem oddelku pa okrog 420.000 din. Uršič D. tudi ni o teh primanjklja- jih obvestil neprizadetih članov delav- skega sveta. Pač pa je primanjkljaje prikril tako, da je .prinesel nazaj v pod- jetje za okrog 763.700 din prikritega blaga. Računovodkinji pa je izjavljal, da da so bile ipomote pri inventurah in ji vračal popravljene inventure, ki sta jih popravljala na njegovo 'pobudo Kolin in Pungeršek Albin. Zagovarjal se je tudi Lončarevič Mi- lan, ki je bil poslovodja poslovalnice na Mariborski cesti. Tudi ta je ustvarjal blagovne viške in se okoriščal z njimi. Ob času inventur pa je Gorjanc Milana in Kranjc Adolfa pripravil do tega, da nista pK>pisala vsega blaga. Skupno z Gorjancem in Kranjcem je Lončarevič Milan vdrl v skladišče podjetja, kjer so se nahajali blagovni viški. To je sto- ril v času, ko so organi .tržne inšpek- cije'hranili ključ od skladišča. Uršič Dominik je bil obsojen na ka- zen 6 let strogega zapora, Kolin Ivan na 4 leta in 4 mesece strogega zapora, Kranjc Adolf na 4 leta in 6 mesecev strogega zapora, Lončarevič Milan na 1 leto strogega zapora, dočim so ostali ob- dolženci bili obsojeni na blažje kazni. SEM Odslej [eljsha turistična zveza v sredo dopoldne je bila razširjena seja upravnega odbora Celjske turistič- ne zveze. Naj že takoj na začetku po- vemo, da je upravni odbor med drugim potrdil preimenovanje Celjske turistič- ne podzveze v Celjsko turistično zvezo. O tej spremembi se je strinjal tudi pri- stojni organ Turistične zveze Slovenije. Na seji, o kateri bomo še pisali, sta tovariša Riko Rižner in Zoran Vudler poročala o letošnji turistični sezoni na področju celjskega okraja, nadalje je v imenu zdraviliške komisije podal ob- širen referat njen predsednik prof. Ludvik Rebeušek in končno je tov. Ivan Goršič govoril o inozemskem turizmu. Zraven vsega tega so na razširjeni seji upravnega odbora Celjske turistič- ne zveze razpravljali še o proračunu, sklepali o podaljšanju mandatne dobe članom sedanjega upravnega odbora in podobno. - mb Sindikati se morajo bolje pripravili na občne zbore Ker so v tem mesecu že pričeli letni občni zbori sindikalnih po- družnic in ker se je pokazalo, da se ponekod niso dovolj vestno pripravili nanje, je bila te dni sklicana v Celju razširjena seja predsedstva OSS s predsedniki občinskih sindikalnih svetov in člani Plenuma republiškega sve- ta sindikatov. Nakazanih je bila vrsat vprašanj, o katerih naj raz- pravljajo sindikalne podružnice na svojih letnih občnih zborih. Predsednik OSS tov. Jošt je ugo- tavljal, da v naših podjetjih še vedno niso izkoriščene vse rnož- nosti za zboljšanje življenjskega standarda naših delavcev. In sin- dikati sami so vse premalo sto- rili v pogledu standarda, premalo so se zavzemali za tista sredstva, ki ostanejo v podjetju. Podatki kažejo, da je v našem okraju le- tos ostalo 1 milijardo in 400 mi- lijonov din sredstev v podjetjih. Ce bi dve tretjini teh sredstev gospodarske organizacije dale za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi — • stanovanja, družbena prehrana, objekti sta- novanjske skupnosti, gospodarski servisi, otroška zavetišča, ureja-^ nje trgovin in podobno — bi v našem okraju v pogledu standar- da bilo storjenega več. Sindikal- ne podružnice bi morale na svo- jih občnih zborih pretresati ta vprašanja, pa zgleda, da se jim rade izognejo. Poročila so ponekod dobro, po- nekod pa precej »na hitro roko« sestavljena. Toda v letnem poro- čilu hi morale sindikalne podruž- nice konkretno prikazati vse pro- bleme leta, kakšne izboljšave je sindikat dosegel v podjetju, kaj bi m,oral ukreniti in zakaj ni. Predvsem se naj poročila ustav- ljajo na gospodarskih problemih. V Celju samem so bile predpri- prave za občne zbore sindikal- nih podružnic letos temeljite in izgleda, da so si sindikalne orga- nizacije na jasnem, kaj so njiho- ve naloge. Tega pa ne moremo trditi v nekaterih drugih občinah. Laška občina na primer zelo šepa v pripravah za občne zbore in je od. tamkajšnjih sindikalnih po- družnic najavila datum občnega zbora edino sindikalna podružni- ca Zdravilišča. Vidi se, da delo občinskega sindikalnega sveta v Laškem sloni na enem samem človeku. V Žalcu pa so se od- lično pripravili za občne zbore in je sprejelo več ljudi konkretne zadolžitve. Tudi v Šentjurju je za vsako podružnico določen en član plenuma in v tej občini bodo volitve zaključene do 28. t. m. Na seji so obravnavali tudi vprašanje združitve nekaterih sindikalnih podružnic pri zadru- gah k sindikatom poslovne zveze. V našem okraju imamo več takih sindikanlih podružnic pri kme- tijskih zadrugah, ki štejejo samo nekaj članov. O dejavnosti take šibke podružnice ne moremo go- voriti, saj se ponekod vse leto ne sestanejo in niti članarine ne po- berejo. Žalska poslovna zveza je že uspela pridobiti za združitev take podružnice in kazalo bi, da bi te izkušnje prevzeli tudi v dru- gih občinah. Seveda pa sindikal- nih podružnic, ki ne težijo za združitvijo, ne kaže siliti in naj se o tem izjasnijo na občnem zbo- ru. V manjših krajih bo to mor- da tudi neizvedljivo, ker so za- druge preveč oddaljene od po- slovnih zvez. Na letošnjih občnih zborih sin- dikalnih podružnic bi nujno ka- zalo govoriti tudi o usposabljanju ljudi za samoupravne organe. Ve- mo, da na Teharjih že leto dni obstaja šola za delavsko in druž- beno samoupravljanje in da je i' celjskem okraju vsaj še dve tret- jini pomembnejših podjetij, ki stojijo ob strani in se nočejo vključiti v ta sistem izobraževa- nja. Sindikati sami bi se morali bolj ogreti za to vprašanje, saj bo absolvent te šole lahko tudi v sindikatu mnogo koristnega do- prinesel. Šola vedno bolj' izbolj- šuje svoj program in ga povezuje s prakso. V bodoče bodo organizi- rali seminarje tudi zunaj v pod- jetjih. Po novem letu predvide- vajo posebne seminarje za kme- tijske proizvajalce in 'za sindi- kalne funkcionarje. Občni zbori sindikalnih po- družnic bodo predvidoma zaklju- čeni do 15. decembra, občni zbori občinskih sindikalnih svetov pa do 15. januarja. Učilnica borcev za socializem (Nadaljevanje s 1. str.) .spe\a rudnik. Rudarji si pri kmetih iščemo hrane in se selimo kot lastovke. Raje hi v menzi plačali tudi več, samo da bi bila boljša in izdatnejša hrana. In naj bi zdravnik anali- ziral in ugotovil kalorično vrednost hrane v naši menzi. Ni čuda, da je pri taki hrani že mnogo rudarjev obolelo na želodcu.« »Ugotavljamo, da je letos za 10 % manj nezgod v rudniku v primerjavi z lanskim le- tom. Toda so še zelo kritični primeri. Naši nadzorniki in delovodje bi se morali energič- neje boriti proti vzrokom poškodb. Dostikrat se zgodi nesreča, ker delovišče niso dovolj vestno pfekontrolirali pristojni organi.« »Z novim obračunavanjem plač je tudi križ. Obračun plač našega delavca je tako kompli- ciran, da si noben knap ne zna izračunati svojega zaslužka. Predlagani, da bi to obraču- navanje bolj poenostavili.« »Kopalnica na starem rudniku ne odgovarja. Dostikrat v zgornji kopalnici manjka tople vode in gre rudar gol po prepihu v spodnjo kopalnico. V jami zdaj pijemo kavo mesto mrzle vode. Tako bi morali naše zdravje proti prehladu zavarovati tudi v kopalnicah!« »Glede splošne preskrbe sindikat letos tudi ni dosti napravil. Krompir in sadje za ozimnico smo si morali sami iskati pri kmetih in ni bilo trgovskega podjetja, ki bi nam to naba- vilo. Kmetje v naši bližini nam niso dali ja- bolk izpod 10 din, pa četudi so se naravnost zasuli z njimi. Prav tako od »pesjanskega« kmeta tudi jabolčnika ne dobiš, ker »ne ve, kako bo drugo leto sadje obrodilo.« Sindikat bi nam moral pomagati, da bi ozimnico naba- vili iz drugih krajev, našega preračunljvega kmeta pa prisilili, da bi nam rad ponujal ja- bolka n krompir. Pa še to: spričo nedavne po- dražitve nekaterih artiklov so nam kmetje kar hitro pribili 5 din na liter mleka, ko še mi niti nismo niti dobili izplačanih razlik.« »Stanovanjska vprašanja bi lahko naš sin- dikat uspešnejše reševal. Mislim na stanovanja, ki jih koristijo nerudarske družine. In naše desetorčke kupuje občina za svoje uslužbence. Mar pri tem pozabljamo, da če hočemo iti na 3 milijone ton letno, bomo rabili 1000 »ovih de- lavcev. Kdaj jim bomo zgradili stanovanja, če nam jih bodo drugi sproti odvzemali! Na rud- niku je približno 600 samcev iu mnogi od njih stanujejo pri kmetih, ki jih izkoriščajo kot delovno silo.« OBRNIMO MEDAJLO NA DRUGO STRAN in poslušajmo, kaj pravi k tem »očit- kom«' direiktor ruidnika, tov. Nelstl Žgank: »Piredvsem je treba na pro- bleme, ki so v Velenju, gledati bolj z jugoslovanskimi in ne samo z velenj- skimi očmi. Iste ali pa še težje pro- bleme kot mi, imajo tudi drugi rudniki. Toda vsi, prav vsi moramo pomagati pri odstranjevanju napak. Fluktuacija, nered pri šolskem čelu, nekontrolirana delovišča itd. — zakaj to dovolite in isproti ne signalizirate napak. Ce so jslabi vzgojitelji mladega naraščaja, bomo dali diruge. Nesposobne obrato- vodje, nadzornike, vozače bomo zame- njali z drugimi — samo spregovorite na glas, na pristojnem mestu in ne v brezimnih pismih. Menzo kritizirate, toda kaj ste sami storili za zboljšanje družbene prehrane! Postavili so svet abonentov, upravnik sam je predlagal v svet finančnike in ekonomiste, ki bi mu brez dvoma lahko dosti pomagali. Jedilnik bi lahko spremenili po vaši volji, saj ste pripravljeni plačati tudi več, kot pravite. Toda svet abonentov se ni sestal. Z metanjem obrokov hrane po tleh ne boste izboljšali menze. Kopalnice niso v redu? Stare so v redu in z novimi se lahko ipostavimo, kot nobeden rudnik V Jugoslaviji. Se- veda manjka tople vode, če se kopalec niti toliko ine p>otrudi, da bi zaprl pipo in topla voda brezhasno teče v kanal. Nezgod je morda več zaradi pijače kot zaradi nekontroliranih delovišč in po- manjkanja sredstev. Jiama zahteva treznega človeka. Izračunavanje zasluž- kov terja lastnega zanimanja. Kdor ne zna izračunavati, naj se nauči, saj je prav,, da bi vsi^ posameznik poznal svoj bruto zaslužek. Glede splošne pre- skrbe tudi ni kaj očitati, saj ste jeseni lahko na oglasnih deskah čitali poziv, koliko krompirja, jabolk boste rabili. Toda niste se javili, na domove pa res nismo hodili ponujati. Samci stanujejo pri kmetih, ki jih izkoriščajo. Mar ni res, da je rudnik mnogim hotel dati stanovanje, vendar so raje šli h kmetu, da so imeli »boljšo hrano«. Toda tu pri rudniku se niste hoteli zanimati za boljšo hrano. Lahko bi sklenili danes, da vsi samci, ki stanujejo pri kmetih, pridejo v rudniška stanovanja. Sami priznate, kako vas šaleški kmetje izko- riščajo, toda rudar bi maral biti prvi, ki bi se boril proti kmečkemu izkorišče- valcu. Prav je, da občina odkupuje stano- vanja. Take probleme kot rudnik, ima tudi občina, ki gradi 2 težka objekta. Odkupljena stanovanja rabijo zdrav- niki, ki zdravijo nas in naše otroke, rabijo učitelji in profesorji, ki učijo naše otroke. Rudnik v izgradnji, rudnik s 3 milijonsko kapaciteto potegne vrsto problemov s seboj. Glejmo in rešujmo jih v merilu celote. Skupnost nam ogromno daje in treba je tudi mnogo vračati.« Ko so velenjski rudarji na občnem zboru izvedli še volitve v upravni in nadzorni odbor sindikalne podružnice, so se v razpravi oglasili k ibesedi še član Centralnega od.bora sindikatov Jugoslavije, tov. Stevo Srdan, pred- staivnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Branko Babic, predsed- nik Okrajnega sindikalnega sveta Celje tov. Jošt, zastopnik rudarjev iz rudnika Kreke in drugi. Vsi so v sVojih po- zdravih poudarili velike uspehe velenj- iskega irudnika *in želeli prizadevnim rudarjem tudi v bodoče mnogo plod- nega dela. pogled po svetu«pogled po svetu Goethe je nekje zapisal verz, češ, kdor živi v svetovni zgodovini, se naj mar ravna po trenutku? Žal ni vedno tako, odločati se je treba tudi v tre- nutku in odločilni so trenutki za dolgo- ročen razvoj. Zategadelj je uradna kri- tika madžarskih znanstvenikov, naj se v svojem teoretskem delu bolj prila- gode praktičnim zahtevam in trenut- nim potrebam, na prvi pogled koristna, če pa natančno pogledamo, spušča na visoke cilje in perspektive umetno meglo, ki naj ovira širok in sproščen korak v prihodnost. Ta kritika le pre- več diši po tisti literaturi, o kateri je pel Majakovski: V naši dni pisateV tot kto napišet marš i lozung. Ne, marš i lozung človeku in njegovi duševnosti ne zadostujeta. Poleg trenutkov in ju- trišnjega dne ima človek pred seboj še vzvišene in daljne cilje. Nam pa pripada tudi naloga, da na- štejemo nekaj dogodkov od včeraj. Začnimo z razorožitveno konferenco, ki najjasneje veže dejstva in načela od včeraj na danes in jutri. Kdo od nas je pričakoval kaj več dobre volje, ka- kor so jo pokazali velikaši zgodovinske volje našega planeta? Dvoličnosti, dvo- obraznosti tega malika nismo spodre- zali niti za las. Vsem je vojna nevarna in vendarle se vsi oborožujejo. Naša resolucija, ki smo jo z Indijo vred predložili, je poudarila, da hi bilo tre- ba več dobre volje, več objektivnosti, več zaupanja in več resnične volje do nekega stvarnega sporazuma. Vendar nič od tega ni videti, vsa konferenca je zvodenela ali stekla v pesek' že pri pro- ceduralnih praskah in pri tradicionalnih blokovskih paradah. In že slišimo nova očitanja z obeh strani: Niste se držali sporazuma, zato bomo delali poskuse naprej. Mi ne zaupamo vam, vi ne nam, tako renčita bloka drug na drugega in namesto miru, iščeta vedno nova krvava sredstva, s katerimi naj hi prišlo ne- koč do Velikega obračuna, ki pa bo le Veliki polom. In vendarle ima človek pameti dovolj, da hi nekoč podpisal Veliki sporazum. Posebno vlogo igrajo Francozi, ki pra- vijo, da ne bodo priznali nobenega atomskega sporazuma med velikimi tremi, ker sami ne sede v tem atom- skem klubu. Svet da bo varen pred uničevalno močjo jedrske energije šele tedaj, če bodo uničene vse zaloge in če ho proizvodnja prepovedana, prepoved pa kontrolirana. Nerealen predlog! Svet se vendar ne bo odrekel energiji, ki hi lahko olajšala človeku življenje in ga rešila velike stiske! Gre le zato, za kaj se ho uporabljala. Ce jo bomo izrabili za kolektivni samomor človeštva, — pa kdo bi mislil na to! Gotovo se bo svet prej ali slej zavedel, s čim se igra. Kaže, da se bo alžirska kost zataknila tudi de Gaullu. Volitve, ki so tam raz- pisane, utegnejo hiti neučinkovite, ker ne bo kandidatov, pa tudi volivcev ne pravih. Bo že treba pokazati, tudi de Gaullu pravi obraz, brez visokostne maske zmagovalca iz druge svetovne vojne. Pot k slavi — spominjam se tega čudovitega francoskega filma izpred vojne — je težka v vojni in miru, a v miru morebiti še težja. Couve de Mur- ville je v Londonu kolegi Selwynu Lloydu razložil, kako si to pot k slavi zamišlja de Gaulle s pomočjo Angležev : Brez Francije naj ne sklepajo ničesar na svetu, tudi v Afriki in Aziji ne, upoštevajo naj potrebe francoskega go- spodarstva in ne nazadnje staro brat- stvo v orožju. Zato so Churchilla spre- jeli kot Napoleona in mu obesili »križ osvoboditve« okoli vratu, prvemu člo- veku po 1. 1946. To odlikovanje veliko pomeni za oba — za de Gaulla in Chur- chilla. Morebiti ga je de Gaulle laže dal, kot ga ho Churchill nosil, kajti zgodovina ne čaka. Sicer pa — kdo ve! Ko je Marx iskal formulo za pozitivno moralno dejanje, je končno na kratko dejal, da je to tako dejanje, ki je ob- jektivno v prid dobri stvari in s subjek- tivnim dobrim namenom. Torej oboje. Francozi pa so po vojni močno pod vplivom intencionalne moralke eksi- stencialista Sartra. Ta pa pravi, da .je glavno namen, intencija, da se objek- tivna dobrina dejanja suče po vetru. Verjetno je stari de Gaulle tej teoriji podlegel i v Alžiru i v svoji atomski politiki. Pa naj velja še enkrat: Kdo ve! Cim močnejša bo Francija, čim trdnejši most preko Rokava, tem večji obok ho treba za transatlantski most med ZDA in Bonnom. In to je tudi nekaj. In še nekaj kratkih novic: Na Dalj- njem vzhodu spet govore topovi. For- moška artilerija da je baje začela s plinskimi bombami, na kar so si iz- menjali note in na Formozi seve de- mantirali. — Ciper pride končno pred OZN. Angleški, turški in grški diplo- maciji se ni posrečilo teh plenic oprati doma, zdaj ho sklepala o tem družina narodov. Ciper ho zastopal škof Maka- rios, Grčija pa obeta, da ho vztrajala pri svojih zahtevah. — Angleži imajo spet opraviti z omamskimi uvorniki, katerih vodja se krije v Saudski Ara- biji. Očitno je, da je petrolej res lahko vnetljiva stvar, pa tudi ljudje, ki' ga imajo. T. O. NEUMESTNO VPRAŠANJE — Kako, ali vam ne gre? — Več mladine v organizacijo ZK (Nadaljevanje s 1. strani) družnikov, na mlade člane delavskih svetov in upravnih odborov, dobimo po- datek, da dela na vseh teh mestih blizu 600 mladincev in mladink, od katerih jih niti četrtina ni včlanjena v Zvezo komunistov. In vendar moramo reči, da so ti mladi ljudi upravičili zaupanje, da so to dobri delavci, sicer bi jih ne vo- lili v organe delavskega samoupravlja- nja, da so napredni kmetovalci in tudi politični aktivisti. Kljub temu jih je še toliko izven organizacije Zveze komu- nistov. Zakaj? Odgovor na to vprašanje bi morale dati tako organizacije Ljud- ske mladine, kot organizacije Zveze ko- munistov. Po mnenju udeležencev po- svetovanja bi naj mlade kandidate za sprejem v Zvezo komunistov predlagali na bližnjih občinskih konferencah LMS. Tako bi dali tudi javno prriznanje naj- boljšim mladinkam in mladincem. Tretja točka dnevnega reda nedavne- ga posvetovanja predsednikov in sekre- tairjev občinskih komitejev Ljudske mladine celjskega okraja je bila name- njena nekaterim organizacijskim vpra- šanjem. Po kratkih poročilih o poteku letnih konferenc osnovnih mladinskih organizacij je bilo slej ko prej očitno, da so te konference ipo vsebini boljše od prejšnjih in da na splošno potekajo v redu. Sicer pa se zdi, da so ponekod. zlasti pa v (tovarnah, mladinci premalo razpravljali (morda niso niti seznanje- ni?) o proizvodnih nalogah, o problemih družbenega standarda ipd. V kolikor so konference osnovnih mladinskih orga- nizacij že zamudile to priložnost, pa naj bi bližnje občinske konference v prvi vrsti osvetlile ta vprašanja. Zdi se celo, da so občni zbori nekaterih osnovnih organizacij LMS bežali od osrednjih problemov, da so bili preveč zaprti v obravnavo ozkih mladinskih organiza- cijskih vprašanj, itd. Čudno so odjek- nile besede, da mladina v celjski »Žični« nima oix>re v organizaciji Zveze komu- nistov. Zato pa je povsem drugačno stanje v »Metki«, kjer komunista poma- gajo mladincem, kjerkoli je to sploh mogoče. Del krivde za takšna in podob- na stanja pa nosijo tudi občinski komi- teji Ljudske mladine, ki niso znali po- iskati stikov z osnovnimi organizacija- mi in jim pomagati pri delu, oziroma pri uveljavljenju E>omooi krajevnim in tovarniškim političnim organizacijam. V zaključnem delu posvetbvanja so sprejeli sklep, da je treba letne kon- ference občinskih organizacij Ljudske mladine pripraviti čim prej in nadalje, da naj na njih volijo na vsakih 80 čla- nov po enega delegata za okrajno mla- dinsko konferenco. -mb- 14. NOVEMBRA — STEV. 45 ^^^ STRAN Najbolj je varen, hdop se sam varuje... Teden varnosti, ki se bo pod pokroviteljstvom predsednika okraja tov. Rika Jermana začel v ponedeljek, naj bi osredotočil misli vsakega posameznika, zlasti pa tistih, ki odgovarjajo za varnost ljudi, na ne- nehno prežečo nevarnost, ki grozi vsakemu in vsepovsod. Ta teden naj da samo poudarek, toda skrb za varnost mora hiti nenehna. TA. TEDEN posvečamo prostor na tej strani problemom varnosti, oziroma bolj točno — problemom nevarnosti. Nesreča nikoli ne počiva NEVARNOST PREŽI VSEPOVSOD Ni kraja, kjer bi bil človek zavaro- Tan preti domov in v službo, doma. da celo v postelji — nikjer bi človek ne smel }K>zabiti, da je najbolj varen tisti, ki se sam varuje ... Običajno pravimo, da številke same ostanejo vedno le suhe številke. Toda to ni res. So številke, s katerimi bi lahko pisali drame, ki so bolj zgovor- ne kot še tako izpopolnjen besednjak leposlovca. Poglejmo torej, kaj vse vedo povedati statistične številke: OSEM IN POL ODSTOTKA VSEH ZAPOSLENIH LETOS MED POŠKODOVANCI... V našem okraju je letos porastlo šte- vilo zaposlenih za okoli 4000 ljudi. Lani je bilo v okraju okoli 45.000 za- poslenih zavarovancev, letos pa jih je okoli 49.000. Lani je bil odstotek po- škodovancev napram zaposlenim nad 15%. letos pa je do desetega meseca ta odstotek znašal že 8.5 odstotka. I o je zbir samo tistih ljudi, ki so se po- škodovali v službi in na poti v službo ter domov, niso pa vračujiani družin- ski člani, ki se ])oškodujejo doma. Sa- mo celjska bolnišnica beleži povpreč- no na (lan skoraj 100 primerov poškodb in niti četrtina od teh poškodb ne jiripade na zavarovance v delovnem razmerju. Potemtakem odstotek 8,5 od vseh za- varovancev ni realen, temveč je ne- |)rimerno višji. KIE \E NAJVEČ NEZGOD NA DELOVNIH MESTIH Letos se je med 49.000 zaposleni- mi na delovnih mestih ik)nesrečilo 2900 ljudi. Največ nesreč prikazujejo številke v naslednjih gospodarskih panogah: ru- darstvo (14,65%), barvna metalurgija (11,56%), gozdarstvo (11.25%) lesna in- dustrija (10.6>%) in kovinska industri- ja (10,27%). V rudarstvu je največ nesreč v Ve- lenju, ki ima seveda tudi največ za- poslenih. V odnosu na odstotek zapo- slenih pa rudnik Laško gotovo pred- njači pred velenjskim. SMRTNE NESREČE LETOS V KMETIJSTVU Skoraj nerazumljivo je, da je od letošnjih smrtnih nesreč dvoje žrtev podleglo v kmetijski dejavnosti. Tudi dve izredno težki iK)škodbi, ko je dve- ma kmetijskima delavcema odrezala mlatilnica nogi, kažeta, da bodo v kme- tijstvu morali posvetiti večjo pozor- nost varnosti dela. »PLAVI PONEDELJEK« JE NAJBOLJ NEVAREN ... Statistični podatki ne lažejo. Naj si bodo v vprašanju |x)škodbe na delu, poškodbe na poti ali ,pa prometne ne- zgode, ponedeljek nosi črno zastavo. Vzrokov ni treba iskati z drobnogle- dom. Normalno bi bilo, da bi ob po- nedeljkih bilo najmanj nesreč. Ljudje so se vendar spočili, so sveži in boljše volje. Pa ni res. Največji odstotek ne- sreč je pripisan ponedeljkom. Zakaj? Kriv je sovražnik prvega razreda — alkohol. MESEC NESREČ JE OKTOBER IN OSTALI JESENSKI MESECI... Podatkov, kako so porastle nesreče v jesenskih mesecih na področju de- lovnih razmerij, nimamo. Pač pa trdi- tev, da je največ nesreč v jeseni, ko je dovolj |)ijače. ])otrjujejo prometne nesreče. Oktober je letos jrostal mesec prometnih nesreč. Prav gotovo se bo ista slika pokazala tudi v nesrečah pri delu in lx)do zadnji meseci v letu po- tisnili odstotek teh nesreč neusmiljeno kvišku. Zanimivo je ])ogledati številke, ki govore o tem. kakšne poškodbe na delu so najbolj pogoste. V največji poldan, nima redne prehrane. Ce v podjetju niso j)oskrl)eli za topli obrok, ostane običajno brez izdatne hrane več kot pol dneva. Delavske kuhinje torej ne narekuje samo povečanje de- lovne zmogljivosti, temveč tudi skrb za zmanjšanje nesreč. Tudi zaposlo- vanje delavcev ni v redu. Zakaj bi in- dustrija ne črpala delovne sile iz bli- žine? Problem nesreč, kot vidimo, na- rekuje tudi povečano gradnjo stano- vanj. Velenjski j)rimer je dovolj zgo- voren tako za delovno storilnost kot za zmanjšanje nesreč med delavci. SKRB ZA VARNOST PRI DELU IMA PRI NAS LEPE USPEHE... Dasiravno z rezultati higienske in tehnične zaščite dela še ne moremo biti zailovoljni, se prizadevanja teh organov kažejo im vseh področjih. Že samo dejstvo, da je bilo letos v našem okraju neprimerno manj smrtnih m težkih nesreč kot v drugih okrajih. ta teden * ta teden «ta tedes nevarno.sti so roke, potem noge in oči. Kaj povedo ti podatki. Da je v pod- jetjih še premalo storjenega na pod- ročju varnosti dela, da ljudje ne upo- rabljajo zaščitnih sredstev (očala) in da so delavci sami največkrat nepaz- ljivi, kajti podatki navajajo tudi to, da je vsaj 53% takih primerov, kjer so delavci sami zakrivili nesrečo. Naj- več poškodb je nadalje med delavci nad 30 let, medtem ko mlajši delavci jjovečujejo odstotek nesreč ob pone- deljkih, kjer so vzroki popivanje, pre- čute noči itd. Poslovimo se torej od številk in se pozabavajmo še z drugimi problemi. SLABA IN NEREDNA PREHRANA NI MAJHEN VZROK NESREČ... V našem okraju menda ni podjetja, ki bi ne imelo delavcev izven svojega ožjega območja. Mnogi delavci se vo- zijo ure daleč, mnogi hodijo tudi po dve uri na delo in domov. Taki de- lavci se pogosto ponesrečijo pri delu, |)a tudi na poti jim grozi večja ne- varnost. Delavec, ki mora vstati že ob dveh zjutraj in pride domov šele po- opravičujejo tako pohvalo. Inšpekcija za delo in higiensko tehnična zaščita pri okrajnem zavodu za socialno za- varovanje kot HTZ v podjetjih so opravile veliko nalogo. S tem, da se je čim več odgovornih ljudi spoznalo z nalogami higiensko tehnične zaščite, s tem da so v vseh večjih podjetjih lju- dje, ki skrbijo samo za te stvari, je bilo mnogo doseženega. Zmanjšanje smrtnih in težkih nesreč lahko pripi- šemo predvsem tej humani službi, kaj- ti še vedno lahko trdimo, da se ljudje sami veliko premalo varujejo. To bi lahko dokazali tudi z dejstvom, da je bilo letos v okraju samo troje smrtnih žrtev na delovnih mestih, zimaj to- varn in i)odjetij, konkretno na cestah, kjer so ljudje pre|)uščeni svoji lastni odgovornosti in disciplini, jja več. Na cestah je našlo smrt v desetih mese- cih letošnjega leta kar 15 ljudi. Naše geslo v tednu varnosti, pa ne samo v tednu varnosti, temveč vedno in na vsakem koraku, naj bo: NAJBOLJ J L VAREN. KDOR SE SAM VARUJE! Kr. J. Najvažnejše je: vzgoja ljudi. Veliko koristnih pobud DRUGI ZBOR PLANINCEV CELJSKEGA OKRAJA Tiho in skromno, po mojem občutku celo preveč, je potekal minulo nedeljo v Andrejevem domu na Slemenu nad Šoštanjem drugi zbor planincev celj- skega okraja. To je bila delovna konfe- renca najvidnejših zastopnikov planin- skih diruštev celjskega okraja, katerim se je pridružil še predstavnik PD Polj- čane. Ce bi že v uvodu hoteli potegniti črto f)od konferenco, oziroma dejavnostjo planinskih organizacij, bi bilo krivično, če bi v isti sapi ne dejali, da so planin- ska društva celjskega okraja, s svojimi lepimi in priljubljenimi postojankami, v mnogočem pripomogla k čedalje moč- nejšemu turističnemu uveljavljanju po- dTočja, na katerem si gore in doline, zidraivilišča in druge kulturne ter zgo- dovinske znamenitosti podajajo roke. Kako pomemben je delež planinskih po- stojank pri celotnem turističnem pro- metu, pa pove številka, da vsako leto obišče gore in planine celjskega okraja okoli 100.000 ljudi! Ker gre za poročilo o drugem zboru planincev celjskega okraja, je prav, če povemo, da je začetek zasedanja pri- padal razpravi o gosp>odarjenju. V tej zvezi je bilo izrečenih veliko koristnih pobud za najboljše gospodarjenje v pla- ninskih domovih. Ob ugotovitvi, da oskrbniki planins.kih koč premalo po- znajo naloge isvojega ix>klica, so na zbo- ru sprejeli sklep o organizaciji poseb- nega tečaja, na katerem se bodo oskrb- niki seznanili z gospodarskim poslova- njem, pa tudi z drugim. Tečaj ^ orga- nizirajo PD Celje na Mozirski koči, v začetku decembra. Ko je v tem delu zasedanja poročal predsednik PD Šo- štanj Andrej Stegnar, je med drugim ugotovil, da v Velenju nikakor ne more zaživeti planinska organizacija. Mimo tega je še priF>oročil, da naj bi se Iju- bensko društvo zavzelo za ureditev no- ve postojanke na Travniku. Morda bi pri uresničitvi tega načrta lahko sode- lovali tudi gozdarji? Nič manj zanimivo ni bilo poročilo Cirtla Debeljaka o alpinistični dejavno- sti. Žal, dela alpinistični odsek le pri celjskem društvu, pa še tudi spričo po- manjkanja finančnih sredstev — ne mo- re prav zaživeti. Glavni problem tiči v pomanjkanju tehnične opreme, ki jo je možno dobiti le v tujini. Aktivnejše de- lo odseka v zadnjem času je 'pokazalo. da ne bo težko uresničiti prve naloge — to je njegove pomladitve. Pa tudi si- cer se maloštevilni člani pripravljajo na organizacijo plezalne šole, na predava- nja, na zimski in letni tečaj ipd. Na predlog tov. Debeljaka naj bi ustanovili tudi poseben sklad za alpinistične od- prave v inozemstvo. Končno bo alpini- stični odsek celjskega PD ix)skrbel za vodstvo posebnega tečaja, na katerem se bodo zbrali predvsem mladi ljubitelji gorskih sten. Ta tečaj naj bi pomenil še prvi korak k pomnožitvi števila plezal- cev in ipozneje k ustanavljanju alpini- stičnih odsekov tudi pri drugih planin- skih društvih. Ko je tov. Stane Veninšek govoril o delu Gorske reševalne službe, so čudno odjeknile besede, da se 12 požrtvovalnih gorskih reševalcev iz Celja, Luč in Sol- čave bori z gmotnimi problemi. Ali res ni denarja, da bi Gorsko reševalno službo opremili s pripomočki, da bi bilo reševanje ponesrečencev najbolj hitro, uspešno in varno? Po besedah dr. Mejaka in tov. Kegu- ja skrbi celjsko društvo za markacijo 33 planinskih ,potov. Kakor marljivi čla- ni tega odseka celjskega društva, tako tudi drugi ne zaostajajo v prizadeva- nju. da bi bila planinska pota kar naj- bolje označena in zavarovana. Ne glede na to pa bo treba urediti in markirati še nekaj poti, tako od Dobro vel j na Menino planino, celotno področje Gor- njega grada, nadalje od Bočne do Vran- skega itd. Čeprav so že dobro delo društva, so- lidno gospodarjenje ipd. najboljša pro- paganda, je dejal v nadaljevanju zase- danja predsednik celjskega planinskega društva prof. Tine Orel, pa to še vedno nii dovolj. Po njegovem mnenju bi mo- rali oživeti stare planinske tabore in jih prirejati vsaj ipo enega v letu. Zra- ven tega bi lahko o planinstvu govorili v kmetijsko-gospodarskih šolah. Nekaj sredstev bi morali najti tudi za znan- stveno proučevanje naših gora. V tej zvezi je izrazil mnenje, da naj bi se tak sklad imenoval po ponesrečenem mla- dem znanstvenem delavcu in alpinistu Fajglu. Prav tako bi morali enkrat za vselej opredeliti zaščito prirode. Gorski filmi so posebna zahteva planinske pro- pagande. In končno — mlademu rodu blTie smeli zapirati ciljev do planinske oziroma alpinistične dejavnosti izven meja. V končnem delu zasedanja je drugi zbor planincev celjskega okraja sprejel naslednje sklepe: Planinsko društvo v Celju bo izdelalo načrt o orientacijskem pohodu članov mladinskih, oziroma al- pinističnih odsekov »Po poteh 14. divi- zije«. Po prvem predlogu naj bi se tak pohod začel pri Sotli in končal nekje v Zgornji Savinjski ali Logarski dolini. Trajal pa naj bi 3 do 4 dni. Na predlog tov. Orla naj bi planinska organizacija skupaj s smučarsko vsako leto porirejala najmanj dvoije gorskih smučarskih tek- movanj — na Golteh ter Raduhi. Tretji zbor planincev celjskega okraja bo pri- hodnje leto na Menini iplanini. -mb- Pionirji-prometni miličniki v tednu varnosti v težnji, da bi se naša mladina čim prej temeljiteje spoznala z vseipi ne- varnostmi, ki grozijo človeku v vedno večjem prometu, je TNZ v Celju or- ganiziralo vrsto akcij, katerih namen jel vzgoja mladih državljanov. Poleg številnih predavanj po šolah, poleg uspele telcmovalne akcije v pisanju člankov in risanju prizorov s cest ima- jo organi TNZ raznovrstne stike z mla- dino. Rezultat take skrbi za vzgojo mladega rodu se kaže že v tem, da za razliko od |)rejšnjih let, ko je med smrtnimi žrtvami bilo vedno tudi ne- kaj otrok, v letošnjeni letu ni bilo med otroci nobene smrtne žrtve. V Celju pa je mladina kazala še po- sebno zanimanje za varnost prometa. Na željo mlaosode je bila v Celju ustanovljena )ionirska skupina prometnih milični- kov, ki šteje 32 čdanov. Ti mladi mi- ličniki so bili temeljito seznanjeni s prometnimi predjjisi in že večkrat smo jih videli na nevarnih prometnih voz- liščih kot službujoče organe. Mladi mi- ličniki-pionirji delajo z vso vnemo, že- lijo pa si, da bi jih Celjani, zlasti pa vozniki motornih vozil, bolj upoštevali, kadar so v ^službi«. Kot vsak odrastel, se miličnik-pionir zaveda svoje odgovornosti. Zavedajmo se, da ne stoji na kržišču zaradi sebe, temveč zaradi varnosti nas vseh. PabolešiolDtoprarMro! PRVI STIKI ŽALSKE OBČINE Z GO- SPODARSKIMI ORGANIZACHAMI NA PODROČJU VRANSKEGA Pred dnevi je oddelek za gospodar- stvo žalske občine sklical predstavnike obrtnih, gostinskih in trgovskih gosix>- darskiih organizacij na področju novega krajevnega odbora Vransko. Posvet je bil sklican z namenom, da bi upravni organi občine čim hitreje in čim ne- posredne je v osebnem razgovoru zvede- li za stanje v teh obratih, njihovo delo. uspehe, težave in težnje. Razumljivo je, da so predstavniki teh gospodarskih or- ganizacij, ki so se stoodstotno udeležili sklicanega posveta, z neprikrito rado- vednostjo čakali, kakšen bo prvi stik z novo žalsko občino. Cim pa je poteklo nekaj minut tega posveta, so bile za- brisane vse nekdanje upravno-poditične meje in se je razvil živahen razgovor. Po skoraj triurni razpravi so dobili predsitavniki vranskih gospodarskih or- ganizaciij vsa potrebna navodila in po- jasnila, predstavnik oddelka za gospo- darstvo žalske občine pa je tudi zvedel za vse osnovne podatke o dosedanjem delu, perspektivah in načrtih za v bo- doče. Ta posvet pa je pokazal še nekaj: nekih bistvenih razlik med načinom go- spodarjenja in osnovno gospodarsko po- litiko bivše vranske občine in sedanje žalske občine ni. Glede na našo osnovno gospodarsko zakonodajo je niti biti ne more. Tudi odnos žalske občine do teh malih gospodarskih organizacij, ki ima- jjo obveznosti do družbe določene v pavšalnih zneskih, je enak, kot v bivši vranski občini. Skratka, vse govorice, ki so krožile in strašile v zadnjem času pred priključitvijo vranske občine k Žalcu, so se že izkazale kot natolceva- nja, ki naj bi koristila le nekaterim posameznikom. Je pa vendarle neka rsizlika v načinu vodenja gospodarske politike, in to je< da je v žalski občini zelo živahno delo svetov in komisij, s čimer je zagotov- ljeno sodelovanje čim večjega števila državljanov pri vodenju gospodarske politike, prav tako pa tudi odločanje kolektivnih organov o vseh važnejših zadevah izključuje vsiljevanje volje pKJsameznikov. -šk- teden varnosti v slov. konjicah Občinski sindikalni svet v Slov. Ko- njicah je dokaj na široko pričel z pri- pravami 23. »Teden varnosti«, ki bo v času od 17. do 23. novembra. Na zadnji seji predsedstva je bil izvoljen poseben odbor, ki bo vodil vse priprave in po- magal pri sami izvedbi. Že ob koncu minulega tedna je bil v Slov. Konjicah sestanek predstavnikov vseh podjetij, socialnega zavarovanja in delovne in- špekcije, na katerem so se pogovorili o okvirnih nalogah. Odbor bo tudi posikrbel za razstavo zaščitnih in drugih sredstev, potrebnih za zaščito človeka, z različnimi slikami in grafikoni pa bo podan nazoren pri- kaz s področja varnosti pri delu, ne- srečah in poškodbah v podjetjih. Poleg tega bodo zdravstveni delavci imeli več predavanj o pravilni prehrani ter o vzrokih različnih notranjih obolenj. V vseh večjih krajih občine bodo predva- jali tudi različne filme iz dela v kcvin- ski,usnjarski in lesni industriji, katere so v občini najbolj razvite. Kulturni spomeniki Celja in oRolice Ceifsko mestno obzidje Kulturna vsebina mesta se nam javlja Y njegovem realnem pojavu v sredini obdajajoče ga prirode, v podobi v kate- ri se nam 'kaže danes po preteku stole- tij. Celje je tipičen primer suburbialne- ga, okoli trga nastalega urbanističnega organizma, ki je dobil kasneje, opirajoč se na lego (sotočje Savinje, Voglajne in Sušnice) svojo obrambno opravičljivo pravokotno lupino in s tem za stoletja določeno obliko svoje življenj sike pozor- nice. Tako sta bila trgovina in obrt na eni in strateški ozir na drugi strani, to- rej oba osnovna elementa srednjeveš- kega mesta, tudi tvorca njegovega ob- ličja. Ker nas v tem članku zanima predvsem mestno obzidje, katerega po- samezni elementi so še danes ohranjeni ter igrajo vidno vlogo v mestni hori- zontalni in vertikalni podobi, se bomo omejili predvsem na opis strateškega pomena srednjieveškega mesta. Celje se prvič omenja med leti 1222 in 1137 kot kraj in šele leta 1323 kot trg. Prvotna vas se je v tem času (ver- jetno v 13. stol.) razvila v majhen ne- utrjen trg, ki je nastal na ovinku ceste Konjice—Žalec pod okriljem gradu Vovbrških grofov. V jugozapadnem de- lu trga so grofje zgradili kot oporno točko stolpasti grad, ki je branil dostop v naselje iz zapadne strani. Prvi celjski grof Friderik I. je proti sredini 14. stol. obdal trg z nasipom dn jarkom in v' trški organizem vključil tudi že ome- njeni stolp, ki ga je tedaj posedovala ministerialska rodbina Graselov. Mogo- če je že on, gotovo pa so njegovi na- sledniki zgradili v 2. pol. 14. stol. utrje- no palačo ob Koprivnici, ki je branila dostop v naselje iz severne strani. Dne 11. aprila 1451 je trg postal mesto in med leti 1450—1473 dobil mestno ob- zidje, »kot ga ni imelo pet dežel naoko- li«. V to obzidje je bil vključen tudi mestni grad, ki se je po letu 1386 razvil okoli prvotnega stolpa, a je bil od mesta ločen z obzidjem in jarkom. Na prosto- ru med gradom in današnjo Grofijo so stala stranska grajska poslopja, med njimi tudi velika stavba, obrnjena z licem proti Savinji, v kaiteri je stanoval grajski oskrbnik. Palača severno odme^ sta pa je postala z zidavo njegovega obzidja nepotrebna, celo nevarna, saj je nudila kritje napadalcu, zato so jo maja 1457 porušili. S tem si je nastajajoča mestna trdnjava očistila napadalno polje«, to je okoli 500 m široki prostor- ni pas, ki je moral iz obrambnih razlo- gov ostati nezazidan in neporaščen. Mestne utrdbe opisuje že večkrat ci- tirani Paolo Santonino leta 1487. tako- le: »Osnova mesta je pravokotnik, mie- stno obzidje je novo, širok in globok jarek, nadalje okopi ter nasip pojačuje- jo njegovo trdnost...« Iz opisa izhaja, da so mestne utrdbe sestavljali: obzidje z 8 stolpi in vrati, globok in širok jarek, nasip in tako imenovani s.trašilni plot. Obzidje z jarkom in nasipom je nasta- jalo med leti 1450 in 1473. L. 1457 še ni bilo preveč izdelano, ker ga je Jan Vi- tovec z lahkoto sforsiral iz savinjske strani. Drugače je bilo leta 1469, ko so se pojavili Turki prvič pred Celjem. Takrat je moralo biti obzidje v glav- nem zgrajeno, čeprav še vedno ne goto- vo. Sele leta 1473 je bilo obzidje zgotov- Ijeno, vendar še leta 1476 niso bili izde- lani vsi obrambni hodniki in še nobe- den dvižni most. Leta 1466 so bila zgra- jena južna Savinjska, leta 1478 severna Graška, leta 1480 zapadna Ljubljanska in šele leta 1483 vzhodna Nova vrata z mostom preko Voglajne. Dvoje od teh vrat, Graška in Ljubljanska, ki sta bili opremi'eni z dvižnima mostoma, sta bi- li ponovno utrjeni leta 1530 in 1540. Leta 1488 so mestni jarek obdali s stra- šilnim plotom (v glavnem zaradi živine) in s tem utrjevalna dela zaključili. Leta 1492 so mestne utrdbe doživele veliko preizkušnjo — hudo turško obleganje — ki so ga pa pod umnim poveljstvom junaškega Jurija Herbersteina, srečno prestale. Po slikah 17. in 18. stol. sodeč, so mestne ogale ščitili 4 okrogli, stožčasto kr.ti stolpi, od katerih je največji, seve- rozapadni, služil za mestno ječo in mu- čilnico, jugozapadni pa je bil v teku 17. stol. spremenjen v odprto šalo. Od vrat so bila Graška bastiiska. Sivinj- ska stolpasta in Ljubljanska barbakan- ska, manjši Nova in Vodna pa zidni. T psko PO torej celjska mestna vrata predstavljala vse možne oblike utrjenih mestnih prehodov. Obzidje je bilo opremljeno z dvema vrstama strelnih lin, zakručeno pa z gotskim žlebastim zidcem ter sedlasto strešico, ki je po- krivala tudi lesene obrambne hodnike. Opisani zidni plašč je mesto obdržalo, dokler niso spremenjene politične, go- sFK>darske in vojaške razmere zahtevale sproščenejše oblike mestnega življenja. Utrdbeni okvir je postal preozek in za- čelo se je njegovo rušenje in odstranje- vanje. Leta 1775—76 so podrli Ljubljan- ska virata ter odstramili šance pred Graškimi vrati. Leta 1785 je občina pro- dala mestno obzidje privatnikom, ki so ga začeli deloma rušiti, deloma uporab- ljati v gradbene namene. Leta 1802 do 1804 so podrli obzidje, ki je dotlej ob- dajalo mestni grad in zasuli jarek okoli njega. Istočasno so podrli tudi Graška vrata, ki so bila široka 5,20 m ter so imela 191 cm debelo zunanjo steno. Le- ta 1850 so zasuli severni del mestnega jarka ter leta 1851 podrli mitnico nek- danjiLh Graških vrat. Istega leta so od- stranili tudi Savinjska in Nova vrata ter zasipali še preostale jarke. Leta 1934 so končno podrli mitnico nekda- njih Ljubljanskih vrat ter na njenem mestu zgradili palačo Pokojninskega za- voda, ■ s čemer se je rušenje mestnih utrdb zaključilo. Danes so od njih ohra- njeni le 4 stolpi (Gledališki, Vodni, stolpa v Razlagovi dn Gubčevi ulici) tqr deli obzidja v Vodnikovi in Razla- govi ulici, za G-ledališko ulico ih Na- rodnim domom ter vzdolž Savinjskega nabrežja, kjer je mestoma očuvano prav do venčnega zidca. Našteti ostanki mestnih fortifikacij so dragoceni za krajevno zgodovino, pomembni pa tudi kot sooblikovalci njegove notranje podobe (Gledališki in Vodni stolp, deli obzidja ob Vodnikovi ulioi dn na Savinjskem nabrežju), ki jo razvojno karakterizirajo in ji dajejo ono arhitektonsko dinamiko, ki je, pravilno negovana, turistično vedno privlačna. Zato so ti ostanki prišteti v splošen kulturni ,x>atrimoinij in zaščiteni jk) Za- konu o zaščita kulturnih spomenikov. Jože Curk Vodni stolp. Radiranka od Seebacherja. NI POVODA, DA BI OBOPAU SVOBODA V LIBOJAH JE POLAGALA OBRACUN DELA Pred dnevi je libojska Svoboda imela občni zbor, na katerem so člani izvo- lili nov upravni odibor in se dodobra pogovorili o bodočem delu ter kritično pregledali usi)ehe dosedanjega dela. Ugotovili so napake in pretresli vzroke za neuspehe. Iz poročila predsednika Svobode tov. Martina Gorška smo izvedeli, da znaša število članstva okrog 200, kar je vse- kakor precej za tako majhen kraj kot so Liboje. Najuspešneje so delovale lov- ska, godbena in tamburaška sekcija, ki so imele več javnih nastopov po okoli- ških krajih in doma. Zelo pohvalno je tudi delo šahovske sekcije, ki združuje 18 stalnih članov pionirjev in pionirk. Manj uspešno je bilo delo kegljaške sek- cije, ki je popustila, dramatska sekcija pa ni uspela naštudirati niti ene igre, čeprav je večkrat poskušala. Neuspeh športne sekcije pa bi bilo treba pose- bej obravnavati. Društvo je imelo težave okrog fi- nančnega vprašanja, ker se je moralo vzdrževati večinoma iz lastnih sredstev, dohodki pa so bili mali. Nekaj .podpore je dobilo društvo od sindikalnih podruž- nic Keramične industrije in rudnika. VEC AKTIVNIH ČLANOV IN MLADINE! Izmed sedanjih članov društva je ko- maj polovica aktivnih. V bodoče bo treba težiti, da se bo število teh pove- čalo. Pridobiti bo treba še več članov za društvo, predvsem pa mladih. Za ne- aktivnost nekaterih članov je kriva po- leg drugega tudi precejšnja raztrese- nost naselja; saj morajo nekateri pri- hajati na vaje in seje daleč izven ob- močja Liboj. Za delo v Svobodi ibo tre- ba zainteresirati še več mladih delav- cev iz rudnika in mladink iz keramič- ne tovarne, predvsem pa jih čimprej vzgojiti dn usposobiti za uspešno delo, da bodo čimprej delno razbremenili sta- rejše člane. VEC RAZUMEVANJA PRI STARSIH Starši bi morali imeti več razumeva- nja za delo svojih otrok v Svobodi, da ne bi imela tamburaška sekcija, ki združuje predvsem najmlajše in jim da- je osnovne nauke o glasbeni umetnosti, toliko težav. Preko leta je šlo skozi zbor 16 mladih tamburašev. Ce bi mladi za- radi neprilik, ki jim jih delajo starša, ne odhajali, zbor pa bi pridobil še ne- kaj novih članov, bi lahko ta sekcija postala zelo močna in bi dmela še več uspehov. KJE SO LIBOJSKI UCiTELJI? Največ težav pri delu v Svobodi na- staja zaradi tega, ker ni v društvu spo^ sobnega strokovnega kadra. Libojska javnost meni, da bi bilo predvsem uči- telj stvo prvo poklicano, da priskoči na pomoč in sodeluje, saj je njihov osnov- ni poklic prosvetno delo. Marsikdaj bi lahko (pomagali s pametnimi nasveti in z malo dobre volje za prosvetno delo v Svobodi. Tudi ti bi morali imeti vsaj nekaj čuta za soodgovornost z drugimi množičnimi organizacijami za kulturo in prosveto prebivalcev. Občinstvo upa, da se bo našel način za zbližanje, saj z dobro voljo se da vse doseči. ZA USPEŠNO DELO JE DOSTI POGOJEV Ni povoda, da bi bilo treba obupati, če preteklo leto ni bilo dovolj uspešno. Saj je videti že iz samega programa, ki so ga sprejeli na občnem zboru, da so vsi ipogoji za uspešno razvijanje dela v bodočem letu. Nd treba gledati ipre- čmo. Predvsem so tu na mestu ljudje, ki imajo mnogo volje in veselja za društveno delo. Ce bi nudili tov. Francu Kovaču več podpore, potem smo lahko prepričani, da bo godbena sekcija požela obilo uspehov, kajti on venomer snuje in dela, občinstvo pa večkrat preseneti s kakšno novostjo. Prav tako je tudi s pevsko sekcijo. Pevovodja Ivan Go- stečnik je sposoben, poleg tega pa ima najboljšo željo, pevski zbor dobro vo- diti in ga razvijati. Samo dramatsko sekcijo bo treba dodobra postaviti na noge in jo predramiti. Ljudje so tu- kaj; predvsem željni, mladi ljudje; tre- ba jih je samo zbrati, organizirati in delati z njimi. Člani Svobode in drugi ne bi smieli pozabiti, da vsi zasledujejo njeno delo, saj si je v preteiklih letih pridobila velik sloves širom po Savinj- ski dolini in je bila večkrat stavljena za zgled drugim. K. M. Pristojnost vajensliih šol bodi enotna Marsikdo bi mislil, da je pač vseeno, kdo te šole vzd^ržuje in upravlja, ker zaradi različne pristojnosti še nobena šola doslej ni propadla. Drugače pa je s to stvarjo, če .pomislimo, da je s pri- stojnostjo povezana tudi enotnost, or- ganizacija in sistematika teh šol. To vprašanje se posebno občuti v celjski občini, kjer se pristojnost posameznih nižjih strokovnih šol često menjava. Tudi za prihodnje proračunsko leto še ni jasno, v čigavo pristojnost bo spada- la ta ali ona šola. Na nedavnem občnem zboru Društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol v Celju je bila izražena želja, naj bi vse strokovne šole, torej tudi vajenske in industrijske, prešle v pristojnost OLO. Kako utemeljujejo ta predlog? Gre predvsem za organizacijsko, pedagoško in tehnično povezavo posameznih šol sorodnega tipa, ki terjajo enotnejše gle- danje na njihov razvoj, kar je moč do- seči le z enotno perspektivo v okviru skupnega centra, recimo v okviru Okrajne komisije za strokovno šolstvo. Da bi komisija imela jasen vpogled v to šolstvo in točen pregled nad njim, je enotna pristojnost teh šol več ko po- trebna. Kaj naj počne ena sama vajen- ska šola v pristojnosti občine, medtem ko lahko ostale šole razvijajo in po- glabljajo svojo dejavnost v širšem fo- rumu? Kriterij za pristojnost vajenskih in industrijskih šol še žal vedno določamo ipo tem, koliko učencev poseča to ali ono šolo iz ene same občine, čeprav vemo, da take strokovne šole za eno samo občino zlasti v Celju ne more biti. Niti Vajenska šola raznih strok v Celju ni izključno »občinska«, saj jo poseča več kot tretjina učencev iz raznih občin celjskega in celo sosednjega okraja. Tak kriterij za določanje o pristojnosti te ali one šole je že davno prerasel da- našnjo strukturo strokovnega šolstva, ker vemo, da so vajenske in industrij- ske šole razmeščene po vsej Sloveniji, ločene po strokah v krajih, ki imajo najugodnejše pogoje glede na učni ka- der in na razpoložljive prostore. Za pristojnost v okrajnem merilu go- vorijo še drugi razlogi. Okrajna obrtna zbornica si mnogo prizadeva, da bi bilo strokovno šolstvo na čim višji stopnji. Mnogo laže pa bi opravljali to važno nalogo, če bi bilo strokovno šolstvo vodeno po enotnih smernicah, kakršnih si ik>samezne ob- čine za eno ali dve šoli ne morejo ustva- riti. Razcepljenost zaradi .pristojnosti je zato velika ovira. Težimo tudi za tem, da bi se vajen- ske šole z opremo delavnic približale tipu industrijskih šol ter postale prak- tične vadnice za bodoče kvalificirane delavce. To pa je moč doseči le iz enot- nega usmerjev^nega središča v okraj- nem merilu. Tudi Sklad za kadre se zbira v okraj- nem merilu in bi še bolje služil svoje- mu namenu, če bi bilo strokovno šol- stvo enotneje organizirano. Za enotnost glede pristojnosti stro- kovnega šolstva govori še bližajoča se šolska reforma, za katero so že sedaj potrebne priprave, izvedba sama pa bo terjala skupne napore in enotno vod- stvo. -nik Šolfl na Hudinji pod streho Menda še nobeno leto ni bila stiska v celjskih šolskih učilnicah tako ob- čutna kot letošnje leto. In ni za.to čuda, da s tako nestrpnostjo čakajo šolniki, starši in šolska mladina na dograditev hudinjske šole. Toda v tolažbo vsem nestrpnežem lahko povemo, da je stav- ba modeme šole na Hudinji pod streho in da bodo spomladi začeli že z notra- njimi deli. Do konca letošnjega šolskega leta bo šola povsem gotova, v poletnih mesecih se bodo prostori dodobra pre- zračili in posušili, v .prihodnjem šol- skem letu pa bo že služila svojemu na- menu. Ce računamo, da smo hudinjsko šolo začeli graditi šele v letošnjem letu in da bo prihodnje leto že gotova, lahko priznamo, da sta se investitor in grar- ditelj dovolj potrudila in razumela nad vse pereče vprašanje šol v našem mestu. Sola bo imela 15 lepih, prostranih, svetlih učilnic, lepo telovadnico in sta- novanje za služitelja. Telovadnica je bi- la za Hudinjo več ko potrebna in bo prav za prav šele zdaj moč uresničiti željo mnogoštevilne mladine, da se v tem prehodu ustanovi društvo »Parti- zan«. Prostorna hala v zgradbi pa bo lahko služila tudi raznim d.ruštvom za kulturno prosvetno udejstvovanje. V šol- ski kuhinji bo možno organizirati tudi razne kuharske in druge tečaje. Tako vidimo, da bo nova šola na Hudinji tam- kajšnjim prebivalcem vsestransko slu- žila. K vsem tem razveseljivim vestem pa se vrinja bojazen: nastopile bodo težave, če ne bodo .pristojni istočasno poskrbeli tudi za stanovanja učiteljev. Sicer je občina obljubila vso pomoč, to- da primer polulske šole opozarja, da je do izpolnitve obljub dolga pot. Profesor]! in učitelji v enotnem sindihotu Društvo učiteljev občine Celje skup- no z društvom učiteljev in profesorjev priključene vojniške občine ter Dru- štvo predmetnih učiteljev in profesor- jev v Celju se je na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice prosvetnih delavcev združilo v enoten sindikat. Združitev so narekovale predvsem re- formne spremembe v šolstvu ter po- treba po medsebojnem zbližanju pro- svetnih delavcev, ki imajo enake pro- bleme pri vzgoji mladine. Na občnem zboru so prosvetni delavci precej obširno razpravljali o vprašanju strokvnega in političnoideološkega štu- dija. Glede ideološkega študija so skle- nili, da se prosvetni delavci na terenu VKijučijo v bil -\je koiekitve ali orga- nizacije, ki bodo študirale gradivo VII. kongresa ZKJ. V mestu bodo pro- svetni delavci k ideološkemu študiju pKJvabili tudi člane šolskih odborov in člane pionirskih Starešinskih svetov. Glede strokovnega študija pa je bilo poudarjeno, da uč.teljski kolektivi štu- dirajo v prvi vrsti učne programe, ki so novi in jih je treba preveriti, kako se obnesejo v praksi. Tako bodo lahko kolektivi na svojih delovnih sestankih zbrali koristen elaborat, ki bo služil Zavodu za proučevanje šolstva LRS. Ne da se tajiti — in v tem so si bili vsi prosvetni delavci edini — da se je v celjski občini za šolstvo dosti napra- vilo. Obnovili so mnogo zapuščenih šol, nabavljali učila, domala vse šole v ob- čini so dobile diaprojektorje in neka- tere celo kinoprojektorje. KULTURNE NOVICE v soboto se je zaključil šestdnevni te- čaj orkestralnih dirigentov, ki ga je priredil Okrajni Svet Svobod in pro- svetnih društev. Sedemnajst dirigentov pihalnih godb in tamburaških orkestrov iz našega okraja je z vnemo sledilo pre- davanjem tov. Jožeta Bruna iz Ljublja- ne in tov. Borisa Ferlinca. Vsak večer pa so kandidatje vadili praktično diri- giranje pri celjskih instrumentalnih ansamblih. Predavatelja sta bila s te- čajniki izredno zadovoljna, sami pa so tudi izrazili, da si še želijo takih teča- jev. Tehnično vodstvo tečaja je skrbno opravil tov. Janko Hočevar. Čudno pa je, da nista godbi iz Konjic in Nazarja poslali svojih kandidatov. Celjski učitelj iščniki so pod vodstvom prof. Borisa Ferlinca priredil; v nedeljo v Rog. Slatini pevski končert, ki je lepo uspel. V prelepi in akustični dvo- rani Zdraviliškega doma so izvajali do- volj težek in zahteven program z globo- kim čustvenim doživetjem in zato želi pri številnih poslušalcih navdušeno pri- znanje. Več pesmi so morali ponoviti. Celjski moški komorni zbor je pre- teklo nedeljo razveseljeval ljubitelje pesmi na Kozjanskem s svojo dovršeno pesmijo. Življenje na naši vasi Preboldčcmi so povedali... Za predvojni Prebold sta veljali dve znarLlnosti: star revolucionaren kraj, ki ■am je dal narodne heroje in stara tekstilna industrija, ki je vzffajala revolucionarne- ga delavca. Današnji Prebold je močno spremenil svoje lice in daje slutiti, da se tod tudi po vojni nadaljuje revolucionarna miselnost. Krajevni odbor je s prizadevnostjo svojih domačinov znal globoko zaorati v socializacijo vasi. V rojstnem kraju narodnega heroju Slavka Šlandra se ljudje radi pohvalijo: s svojim dobrim krajevnim odborom, s tekstilno tovarno, z močno organizacijo SZDL, z razgibano športno in kulturno-prosvetno dejavnostjo, z dobrimi učitelji, uspešnim gospo- darjem KZ in še » čim. Znajo pa tudi ostro kritizirati: mesarje, gostilničarje, nazad- njaške kmete in še kaj. OBISK PRI PREDSEDNIKU KRAJEV- NEGA ODBORA Tovariš Potočnik je zaposlen v tek- stilni tovarni in ker sem ga ujela le na kratek razgovor v dopoldanskem od- moru, mi je tudi bolj na »hitro roko« orisal komunalno dejavnost preboldske- ga krajevnega odbora. Vsekakor je sma- tral za potrebno, da omeni najprej grad- njo vodovoda, ki je pomenila eno naj- večjih akcij Prebolda po osvoboditvi. Vodovod so začeli graditi leta 1951 in danes že služi svojemu namenu. Vse vasi so že priključene, le manjši zaselki še čakajo. Druga velika akcija Prebol- da je bila javna razsvetljava. Lansko leto so elektrificirali predel od Prebolda do mostu proti Dolenji vasi, letos, od- nosno prihodnje leto pa pride na vrsto center proti graščini do weekend nase- lja pri bazenu. V krajevnem načrtu pa je še elektrifikacija Kaplje in Latkove vasi ter gornji Prebold. Prebold je bolj industrijski kot kmeč- ki kraj. Poleg tekstilne tovarne so tu še precej močna lokalna podjetja. Stano- vanjsko vprašanje — priznava tovariš Potočnik — so v Preboldu bolj slabo reševali. »Ko so bila še sredstva za to, ce nismo znašli, danes pa' je težje«. To- varna je delno rešila stanovanjski pro- blem za svoje ljudi s 24 stanovanji t bivši graščini z novim četvorčkom. KAJ PRAVI NAPREDEN KMET POTOČNIK? Začel je pri cestah. »Ceste so se pri nas zboljšale, ni kaj (reči, toda gozdne ceste in poti so še sla- be. Za gozdne poti bi pa že lahko več prispevala gozdna uprava, saj plačuje- mo kmetje precej v te sklade. Gozdnih poti smo doslej največ uredili sami, ko smo pri zadrugi organizirali skupnost petnajstih kmetov. Uredili smo več kot 3 km ceste. V Savinjski dolini je bila že prej ne- ke vrste kooperacija, saj kmet brez za- druge ni mogel obstojati. Sam si svoje- ga gospodarjenja brez njene pomoči ne morem več predstavljati. Zadruga mi toliko iix>maga s svojimi traktorji, da lahko 6 hektarske ;EK>viršine obdelam (sam z ženo in rejenko. Letos smo se splošno vsi kmetje v Preboldu odločili, da bomo sejali v kooperaciji pšenico. Zase pričakujem, da bo mi dala »Itali- janka« 50 stotov na hektar, saj mi je doslej »Bavarska kraljica« dajala 40 stotov. Naš kmet posveča vedno več pozor- nosti tudi krrnskim rastlinam. Morda bo moi letošnji izredni pridelek T>ese (go- molj tehtal tudi do 8 kg) dal pobudo ostalim kmetom, da bodo opustili vo- deno repo in sadili v glavnem peso. S peso krmim tudi krave in lahko se po- hvalim z izborno mlekarico, ki mi daje 20 kg mleka dnevno. Hmelj pri nas dobro uspeva in ima- mo okrog 330'.000 sadik. Sicer kmete hi- perprodukcija hmelja na svetovnem tržišču nekoliko zaskrbljuje, vendar prebotdski kmet kar ne bi znal nehati hm el ari ti. Naš kmet se tudi zelo rad izobražuje. V zadrugi imamo pevski zbor, kjer pojo v glavnem kmetje. Imamo pa še ženski pevski zbor in zbor Svobode. V Kultur- nem domu imamo televizijski aparat in zvečer kmetje kar težko čakamo, da si umijemo umazane roke, povečerjamo v naglici in gremo v naš Kulturni dom. Radi tudi čitamo knjige in imamo 300 izvodov Kmečke knjige, 80 izvodov Ljudske knjige in 150 izvodov Prešer- nove. Po napornem dnevnem delu naj- demo dovolj razvedrila v čitalnici, kjer so nam vsi dnevni in drugi časopisi na razpolago. PREDSEDNIK SZDL, TOVARiS PLA- SKAN, O TEM IN ONEM... Preboldska KZ zavzema okrog 2250 ha zemlje. Na tej zemlji živi 840 ljudi. Od tega je mladine od 15 do 18 let 100 po številu, starcev in otrok do 15 let sta- rosti je 475, izven doma zaposlenih je 189 ljudi, na kmetijah stalnih delavcev pa 296. Pri 300 gospodarstvih so ugoto- vili, da ima urejena gnojfšča 74 kmetij, gnojne jame 87 kmetij, vodovod pa 124 kmetij. Kmečke mladine je na posest- vih vedno manj. V višinskih predelih je mnogo kmetij, kjer sta samo 2 stara človeka pri hiši. Pomagajo si s sezonci, ki pridejo obirat hmelj, potem pa osta- nejo kar do pozne jeseni. Že nekaj let se opaža v Preboldu iz- redna povezanost med kmeti in tovar- niškimi delavci. Prej, nekoč so se v go- stilni kaj radi stepli. Zdaj pretepov sko- vo ni več. Složno pojo skupaj, igrajo in delajo. v SZDL so vključeni domala vsi vo- livci preboldske občine. Ni še dolgo, od- kar smo uvedli v Preboldu novost, da mlade novince javno in slovesno spre- jemamo v članstvo. Mladinec nekoč ni vedel, kdaj je postal član SZDL, dokler se ni pri njem zglasil zbiratelj članari- ne in ga opozoril na člansko dolžnost. Zdaj pa vabimo osemnajstletnike k skupni proslavi. Socialistična zveza v Preboldu posega v vse vaške probleme in koordinira delo z vsemi organizaci- jami in društvi. Včasih nam nekaterih problemov tudi z združenimi močmi in z najboljšo voljo ni moč rešiti. Tako na primer vemo, da je delavsko samouprav- ljanje po milih podjetjih slabo, ker ni zrelega kadra. Z mesarji se na moč je- zimo — ne gre jim namreč v glavo, da jim je bila trgovina z živino vzeta iz rok. Tem ljudem vsa kontrola ne more do živega. Naša krajevna mesnica n. pr. prodaja meso po 270 din, »Planina« iz Celja (ki ima brez dvoma večjo režijo) pa po 260 din. Se huje kot z mesnicami pa je z gostilnami pri nas. Vseh 8 go- stiln je v zasebnih rokah. KMETJE PRAVIJO: NISMO LACNI, NE 2EJNI, TODA DENARJA NI... Pri kmetu Kregarju so sobotni po- poldan vasovali sosedje — kmetje: Ri- bič, Kramar in še nekateri. Prisluhnila sem njihovemu sproščenemu razgovoru »Hmelj nas preživlja, je že res. Nismo lačni, nismo žejni, toda denarja ni. V zadrugo gremo v jeseni samo »tablico poljubit«, denar pa ostane kar notri, ker smo dolžni. Sicer pa brez zadruge ne moremo živeti. Letos so bili obiralci na boljšem, hmeljarji pa na slabšem, ker je bil manjši škaf. Pa še pri tem manjšem škafu je letos obiralec dobil 10 din več. In davki, davki — ni da bi govoril.« Se so malo potamali, malo pvomodro- vali, pohvalili svoj krajevni odbor, ob- čino Žalec, ki jim sicer gre na roko, iz- praznili še kozarček »novega« in spet odšli na delo. Zgarani, suhi, malce upognjeni, in s svojim »sobotnim stmi- ščem« na obrazu videti mnogo starejši od svojih let. Pridne, žulj a ve roke so se spet pripognile k zemlji, ki jih pre- življa. Gledala sem za njimi in si mi- slila: znate zabavljati, znate primojdu- šiti. toda znate pa tudi delati. Ce bi ne imeli tako pridnih kmetov. Savinjska dolina ne bi tako napredovala.., Ne samo lep, tudi napreden kraj je Prebold v Savinjski dolini... Zastopnice italiianskih žena zadružnic v celjskem okraja Na koncu desetdnevnega obiska po Jugoslaviji se je uradna delegacija ita- lijanskih žena — zadružnic preteklo so- boto ustavila v Celju. Tako so gostinje najprej sprejeli na okrajnem Zavodu za pospeševanje gospodinjstva, kjer so se v razgovoru s tov. Vinko Simoničevo, nadalje z drugimi predstavnicami Zveze ženskih društev, žena — zadružnic in prav tako v razgovoru s podpredsedni- kom Okrajne zadružne zveze Franjem Jerajem seznanile z delom in udejsto- vanjem naše žene na vseh področjih družbenega uveljavljanja, zlasti pa še v zadružnih organizacijah. Po tem spreje- mu so obiskale kolektiv mehanične tkalnice Metka v Celju, v popoldanskih urah pa krenile v Savinjsko dolino. Prvi obisk je veljal kmetijski zadrugi v Šempetru, kjer so si ogledale zadružne naprave in objekte ter se pogovarjale s tamošnjimi ženami. Ob tej priložnosti so si ogledale še rimske izkopanine. Končno so se odpeljale na Tabor, kjer so se ustavile pri tamošnji kmetijski za- drugi in med drugim obiskale tudi osnovno šolo v bližnji okolici. nmb- Da bodo volitve v zadružne svete čim bolje potekale.•• Te dni so v konjiški občini zadnje priprave za volitve v nove zadružne svete, ki bodo v nedeljo. Na kandidat- nih listah vseh štirih zadrug v občini je okoli 200 kandidatov. Med njimi je pre- cej mladih, to je takih, ki so s svojim delovanjem v aktivih mladih zadruž- nikov in v ostalih organizacijah že do- kazali, da jim lahko poverimo težje^in odgovornejše naloge pri vodenju za- druge. Na kandidatnih listih je tudi več žena, ki bodo po izvolitvi lahko aktiv- neje pristopile k delu, prav tako pa so med kandidati tudi dokaj dobro zasto- pani delavci in uslužbenci, ki so zapo- sleni v zadrugah. Ti so sicer tudi dose- daj imeli v upravnih odborih zadrug svoje predsitavnike, toda njihov vpliv pri vodenju zadruge dostikrat ni prišel v dovoljni meri do izraza. S tem, da jih bo sedaj precej več izvoljenih v zadruž- ni svet, bo seveda njihov vpliv mnogo večji, istočasno pa bo tudi večja njiho- va odgovornost pri samem upravljanju. »CENTER« najlepša špecerijska trgovina v Celju V Celju smo zadnja leta obnovili pre- cej gostinsikih lokalov in je treba go- stinskim podjetjem priznati veliko pod- jetnost. V mnogo manjši meri pa so se znašla trgovska podjetja v Celju, ki razen redkih izjem po osvoboditvi še niso obnovila svojih zastarelih lokalov, niti niso izmenjala dotrajanega inven- tarja. Seveda so bili za to tudi objek- tivni razlogi in zato ne gre (podcenje- vati dobre volje vsaj nekaterih trgov- skih podjetij. Toda v Celju nismo do nedavnega imeli niti ene špecerijske trgovine, ki bi bila renovirana po vojni. Da pa se z dobro voljo in z energično prizadevnostjo vendarle nekaj doseže kljub oviram, je dokazala trgovina »Center« na Tomšičevem trgu, ki je v rekordnem času — v dobrem mesecu — svoj zastareli lokal spremenila v naj- modernejšo špecerijsko trgovino v Celju. Skraja je bilo mišljeno, da bi bila to prva špecerijska trgovina v Celju, ki bi delala po principu samopostrežbe. Te zamisli iz objektivnih razlogov zaen- krat niso mogli uresničiti. Vendar pa je vsa oprema tako narejena, da lahko lokal vsak čas spremenijo v samoix>- strežno trgovino. Zaradi pomanjkanja embalaže pa tega seveda še ne bo moč v doglednem času storiti. Lahko pa v tej trgovini že kupimo v okusnih vreči- cah nekatera živila, kot sladkor, riž itd. Odkar so to trgovino tako okusno uredili in opremili — tudi živila so razvrščena z izredno finim aranžerskim okusom — je promet v 14 dneh skoro tako narasel kot prej v celem mesecu. Ob pultih se iz dneva v dan tare mno- žica potrošnikov, mnoge privablja že sama radovednost, da si ogledajo mo- derno špecerijsko trgovino. V laKi trgovini je kupovati užitek, kajti čistoča in red imata tudi svojo ceno..^ Šentjanž v drugi luči Na članek »Šentjanž nekoč in danes«, ki smo ga nedavno objavili v našem časopisu, se je oglasil domačin tov. 2. K., ki nam je Sentjanžane prikazal tudi v drugi luči. Njegovo pismo objavljamo v celoti: >Šentjanžani so bili upravičeno razo- čarani, ko so prebrali članek, v kate- rem med drugim piše, da je Šentjanž prinesel temno dediščino iz NOB, da je bilo tu križarsko gnezdo itd. Res je, ila je tu delovala križarska banda, to- da vzrok ni bil nazadnjaštvo prebi- valstva, ampak predvsem slučaj, da je bilo nekaj članov te tolpe doma v so- sednji občini. Res je pa tudi, da so jim nasedli le redki šentjanžani, da to ni bil mno- žičen pojav, kot se prikazuje v članku. Množičen pojav m bil zato, ker so Šentjanžani prinesli iz NOB zelo svet- lo, ne pa temno dediščino. Šentjanž je bil pri okupatorju za- pisan kot >banditsko ozemlje«. Tu so našli zatočišče borci Ln tudi ranjenci že od leta 1942. dalje. V Šentjanžu bi težko našel hišo, ki ni sodelovala t NOB. Brigade so dobivale tu preskrbo in zavetje. Nad 50 Šentjanžanov se je borilo v vrstah NDV, 15 borcev pa je dalo tudi svoja življenja za našo svo- bodo. Leta 1944 so v Šentjanžu že de- lovali 3 odbori OF in mladinska orga- nizacija. Takoj po osvoboditvi pa so Šentjan- žani sami na lastno pobudo organizi- rali politične množične organizacije. Šentjanžani že po svojem socialnem sestavu pripadajo naši socialistični družbi. To dokazujejo tudi s svojim delom po osvoboditvi. Ze leta 1953 so pričeli graditi zadružni dom, v kate- rem so že razni poslovni prostori — kinodvorana, traktorska postaja itd. Elektrificirana je že skoraj vsaka hiša. Tu je doma nad 200 članov delovnega kolektiva velenjskega rudnika, kateri je znan kot vzoren kolektiv predvsem v skrbi za delovnega človeka, za dvig storilnosti itd. Iz rudnika pritekajo v Šentjanž mesečno milijoni, tako da se- daj v Šentjanžu ne poznajo revščine kot pred .'ojno. To pa znajo tudi ceniti. Tudi kmetje so po vojni krenili na na- predno pot. S pomočjo zadruge so mo- dernizirali svoje obrate, stroje jim goni elektrika, imajo vzorna hmelji- šča itd. Šentjanžani so napretlni, marljivi in pametni ljudje. Niso iz takega testa, da bi se dali >kupiti« za 500.000 din, ki so }ih dobili ob priliki poplav«, kot piše člankar. ampak so pripadali naši socialistični družbi že r času NOB. Čudno, da tovariš Lešnik, ki je dal podatke za članek, vsega tega ne ve? Saj je šentjanžan, bil je nekaj let službeno odsoten in je bil doma tudi za časa okupacije. Izgleda, kakor da ni nikjer sodeloval, da preteklost in se- danjost Šentjanža tako malo pozna. Da so bili sebični, vdani pijančevanju itd., vse to piše v članku. To pa ni povsem tako. O kakem izrazitem pi- jančevanju v Šentjanžu se ne more go- voriti. Kolikor se je pa pilo pred leti, se pije tudi sedaj. So pač povsod lju- dje, ki radi včasih malo globlje po- gledajo v kozarec. 2. K. žena*dom*družina*žena*dom^družma PiTivoščlte otroku dovolj spanja Kakor pri odraslem, tako tudi pri otroku nered v spanju povzroča živč- nost in druge neprijetne motnje. Otro- kovega spanja ne smemo brez važnih vzrokov nikdar motiti, saj je spanje pri otroku izredno važno — včasih celo važ- nejše kot njegova prehrana. Cim mlaiši je otrok, tem več spanja potrebuje. Do predšolske dobe naj spi otrok do 12 ur dnevno. Otrokova spalnica naj bo zatemnjena, ker je spanje v temnem prostoru bolj globoko in osvežujoče. Izkušnje namreč učijo, da otrok tem bolje spi, čim manj .ie p>odvržen zunanjim čutnim vplivom. Matere se pogosto pritožujejo, češ, da otrok zvečer ne more spati. Povečini je to posledica kakega vzgojnega pogreška. Morda je otrok prepozno večerjal, mor- da je bila hrana pretežka — ali pa je otrok še vse preveč pod vtisom dnevnih dogodkov (živahne in razburljive igre). Paziti je treba, da gre otrok pravočasno k počitku, kajti točnost je bistvenega pomena za otrokovo spanje. Otrok bi moral biti najpozneje ob 8. zvečer že v postelji. Nerednost v tej zadevi po- vzroča pri otroku živčnost in vrsto dru- gih neprijetnih motenj. Ce ne moreš otroka pravočasno pri- praviti do spanja, opusti tu pa tam opoldansko spanje in tako bo otrok zve- čer hitreje in lažje zaspal. Sploh pa je treba vedeti, da je treba otroka z lju- beznijo in lepim ravnanjem sčasoma privaditi, da gre sam redno in pravo- časno k počitku in da kmalu zaspi. Ce temu ni tako, leži precej krivde na starših. Sobo, kjer otrok spi, je treba pred spanjem temeljito prezračiti. Ce je otrokova postelja v neposredni bližini okna, naj bo otrok z glavo obrnjen proč od okna, da ne gleda v svetlobo. Ce je postelja pretopla, otrok tudi nemirno spi. Ne zavijaj otroka v i>ernico, ki je njegovemu zdravju samo škodljiva. Kakor odraslim, tako tudi otroku ko- risti spanje pri odprtem oknu. Izjemo lahko naredimo, samo v najhujšem mra- zu, kajti takrat so dihala preveč izpo- stavljena nevarnosti prehlada. Navajaj otroka že v nežni mladosti, da spi v temi. Ce se otrok teme boji, je to posledica napačne vzgoje. Nespa- metne pripovedke o strahovih in raz- burljivih dogodkih so povsem pogrešne. Otroci, ki nikdar niso slišali takih pri- povedk, se teme ne bojijo. Ce o^ok v večernih urah bere — zla- sti če gre za razburljivo čtivo — ali če mora reševati težke naloge, če se je neposredno pred spanjem jezil ali raz- burjal, bo to kvamo vplivalo na spanje, ki bo zato nemirno in polno razburlji- vih sanj. Tako spanje pa ne osvežuje in ne krepi otroka, temveč ga slabi, kajti le v zdravem spanju rasteta in se razvi- jata telo in duh. Dostikrat se naši šolniki čudijo sla- bim šolskim uspehom nekaterih, sicer nadarjenih otrok. Ko pa zvedo, da ti otroci bedijo s svojimi starši do 10. pa tudi do 11. ure zvečer, se šolskemu na- zadovanju učenca ni več čuditi. Starši, skrbite torej za zadostno in trdno spa- nje svojih otrok. SODOBNO GOSPODINJSTVO Pravkar je izšla izredno bogato ilustrirana dvojna številka »Sodobnega gosprdinjstva«. V uvodu prinaša obširno poročilo, dopolnjeno a številnimi fotografijami z letošnje velike raz- stave »Druž na in gospodinjstvo« v Zagrebu. V tej številki je objavljeno tudi nadaljevanje članka o mehaničnem pranju, (sušilne naprave in likalni stroj). Zanimiv je članek o uporabi električne energije v gospodinjstvu. Kako opremiti predsobo, da bo videti čedna in praktična, o tem berete v članku »Nekaj besed o predsoblc. Nad nI je vsebuje revija čla- nek o novem laku za lesena lla in leseno po- hištvo, ter napotke za shranjevanje poznega sadja. Na številna vprašanja, ki jih je med letom prejelo uredništvo v zve/.i s sladoledom, prina- ša ta številka izčrpen članek o sestavi, pripravi in hran.lnem učinku sladoleda. Kot v vsaki šte\ilki. so tudi v tej zastopane stalne rubrike z jedilniki, navodil; za kvačka- nje in ostale ročne spretnosti ter napotki za vrtnarje. (Revijo Sodobno gospodinjstvo« izdaja Cen- tralni zavod za napredt-k gospodinjstva. Ljub- ljana, Miklošičeva 4. Letna naročnina 400 din. v eni noci devet vlomov Celjane je pretekli četrtek nemalo razburila vest, ko so zvedeli, da so ne- znani storilci v noči od srede na četr- tek vlorhili kar v 9 celjskih lokalov in odnesli večje vsote denarja, ki so ga našli v blagajnah. Tako številni vlomi V eni sami noči kažejo na izredno drz- nost skupine zlikovcev, ki si je zbrala za svoj plen manjša in slabše zavarova- na podjetja, in to celo v središču mesta. Na najbolj prometnih in osvetljenih predelih mesta so bile žrtve vlomilcev slaščičarna »Zvezda« v Prešernovi ulici, slaščičarna Koste Mihajloviča na Ljub- ljanski cesti in frizerski salon »Marko« v Stanetovi ulici. Nadalje so bili v isti noči izvršeni vlomi v 5 lokalov na Ma- riborski cesti (slaščičarna Zrimšek, mesnina »Deteljica«, poslovalnica Avto- promet Ljubljana, mlekarna in pekarna Gaberje), poskus vloma v brivskem salonu Jožeta Sotlerja in vlom v me- hanično delavnico v Bernekerjevi ulici. Kdorkoli j^ od prebivalcev mesta Celja in okolice slišal kakršnekoli pri- pombe v zvezi s temi vlomi, videl v teh dneh kake sumljive ljudi v Celju ali po omenjenih lokalih, se naproša, da javi to preiskovalnim organom Taj- ništva za notranje zadeve Celje ali naj- bližji postaji Ljudske milice. celjski trg Posebne izbire ni — bi lahko zapisali, vendar si lahko gospodinje nabavijo še vsakovrstne povrtnine in zelenjave za spremembo svojih jedilnikov. Res pa je, da je v zadnjem času čutiti pomanj- kanje jajc na tegu, perutnina je tudi že precej pošla, za domače ribe pa zgleda, da pri gosp^injah oi preveč zanima- nja. Slišijo se pripombe, da bi radi za spremembo imeli spet morske riibe na trgu. Precej »drena« je opaziti pri mlekari- cah na trgu. Dostikrat stojijo gospodi- nje s kanglicami v vrsti in včasih še ob 9. uri čakajo na prihod prodajalke z mlekom. Le zakaj imajo več zaupanja do tega mleka,-ko je cena vendar ista kot v mlekarni in gospodinje vedo po- vedati, da ni to mleko prav nič .boljše od mleka, ki ga prodajajo mlečne po- slovalnice. gibanje prebivalstva; v času od 1. do 8. novembra 1958 je bilo rojenih: 2? dečkov in 29 deklic Poročili so se: Marijan-Peter Pavčič, elektrotehnik in Mar- tina Selčan, delavka, oba iz Celja. Anton Jurše, pom. uslužbenec iu Ana Zurman, trg. pomoč- nica iz Šmartna v. R. d. Jurij Štingl, šofer in Ljudmila Srebot, čistilka, oba iz Celja. Alojzij Lipnik, rudar iz Prapretna in Jožefa šeško, gosp. pomočnica iz Celja. Ivan Potočnik, dela- vec iz Slatine in Jožefa Dimec, gospod, pomoč- nica iz Šamrtna v. R. d. Jurij Stingl, šofer in Marija Dimec, delavka, oba iz Celja. Ivan Rob- nik, delavec in Friderika Žibret, delavka oba iz Celja. Umrli so: Majda Arcet, otrok iz Stenice, stara 5 mese- cev. Helena Jelen, gospodinja iz Celja, stara let. Franc Knez, upokojenec iz Sedraža, star 54 let. Franc Turnšek, posestnik iz Javornika, star 56 let. IVana Mali, gospodinja iz Brnice, stara 66 let. Angela Žager, gospodinja iz Dobri- še vasi, stara 68 let. Vinko Krempuš izvošček, iz Celja, star 78 let. Franc Rozman, i>osestnik iz Gorice p. Šmartnem, star 74 let. Olga Špes, otrok iz Sp. Trnovelj, stara 3 mesece. Helena Lapornik, posestnica iz Poljane, stara 74 let. kronika nesreč Filip Lapušek iz Šentjurja se je zastrupil s strupenimi gobami. Prepeljali so ga v bolniš- nico. Pri padcu si je zlomil nogo Cvetko Cizelj iz Pcdgaja pri Ponikvi. 12 letni Branko Janežič iz Velenja je v Do- brni padel s kolesa. Dobil je pretres možganov. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu si je zlomil nogo Miloš Kolšek iz Dolenje vasi pri Preboldu. Kolesar je podrl Ivana Stermecki iz Lokrovca. Pretresel si je možgane. Stane Slokan z Ljubljanske ceste je padel pri delu s slikarske lestve. Zlomil si je nogo. 10 letna Marjana Trbovc iz Hotunja pri Po- nikvi je padla in si zlomila rebra. Martin Kranjc iz Celja si je pri padcu zlo- mil nogo. Vlado Hacin iz Celja je padel s kolesa. Ne- zavestnega so prepeljali v bolnišnico.^ Pri padcu z drevesa je dobil poškodbe na glavi Franc Kopitar iz Začreta pri Škofji vasi. Z motorjem je padel in si zlomil nogo Valen- tin Kropivšek iz Vranskega. turizem in propaganda Brez dobre propagande si tudd uspeš- ne turistične dejavnosti ni mogoče za- mišljati. Tega se dobro zavedata tudi Celjska turistična zveza in Olepševalno in turistično društvo v Celju. Tako bo Celjska turistična zveza — preimenova- nje iz podzveze na zvezo je bilo potrje- no pred dnevi — še letos izdala pro- spekt Zgornje Savinjske doline, celjsko Olepševalno in turistično društvo pa po- natis prospekta Celje in njegov muzej. V letošnjem letu ibo izšel še vodič po Celju, ki bo pravzaprav izpopolnjena izdaja celjskega adresarja. Prihodnje leto bo Celjska turistična zveza izdala reprezentančni prospekt celotnega celj- skega področja, društvo pa že dodgo pri- čakovano brošuro »Izleti v celjsko oko- lico«. obCni zbori sindikalnih * podružnic Dosedaj so štiri sindikalne podružni- ce v konjiški občini že imele občne zbo- re, ki so dobro uspeli. Največ občnih zborov bo do konca tega meseca. Z ozi- rom na veliko število zapoislenih bodo v ipodružnici TKO Zreče volili na se- stankih članstva po obratih delegate za občni zbor, dočim bodo v vseh ostalih podružnicah na občnih zborih sodelova- li vsi člani. L. V. pismo uredništvu »V našo hišo že menda od vsega za- četka prihaja vaš list, katerega Gali- čani zelo radi čitamo in ga posojujemo tudi sosedom. Ker se iz Galicije le red- ko kdo oglasi, bom jaz prekinil molk. Star sem 63 let in kmet po poklicu. Ze v mladih letih sem bil vedno pristaš naprednega gibanja in zato bil od du- hovščino in klerikalcev preziran. Ko sem bil nekaj let pri svojem stricu v Trstu, sem se seznanil s tamkajšnjimi vodilnimi Slovenci in bil nekaj časa član političnega društva »Edinost«. Leta 1922 sem s pomočjo tov. Cebularja (ki živi sedaj v Ljubljani) ustanovil v Ga- liciji socialdemokratsko stransko. Med okupacijo sem ves čas sodeloval z NOB in mnogo pretrpel. Sedaj me je revma- tizem priklenil na posteljo, za delo sem nesposoben in tičim osamljen v svoji sobi. Edino zvezo s svetom mi še prinaša vaš časopis, ki ga zelo rad pre- biram. Tu v tem zakotnem kraju je marsikaj novega in če želite, vam bom včasih kaj napisal. Vas tovariško pozdravlja zvesti na- ročnik Ivan Ahtik, Galicija 14 Tov. Ahtik! Seveda nas bo veselilo, če se boste večkrat oglasili v našem časopisu, saj nam je znano, da v vašo odmaknjeno vasico s kaj hitrimi koraki prodira na- predek. Želimo vam zdravja in vas lepo pozdravljamo! Uredništvo Keromična Liboje je izpolnila svoj letni plan PROIZVODNI USPEHI IN SOLIDNO FINANCNO STANJE SO RE- ZULTAT IZVRŠENIH UKREPOV NOVEGA VODSTVA TOVARNE V drugi polovici minulega leta je Keramična industrija Liboje zašla v velike finančne težave, tako da so bili potrebni sanacijski ukrepi žalske obči- ne. To stanje je že povzročilo razne komentarje o rentabilnosti ali nerenta- bilnosti podjetja, ali ima sploh še per- spektive za izboljšanje stanja in po- dobno. Sedaj, komaj pičlih 10 mesecev pozneje, se zdi skoraj neverjetno, da se je v tem podjetju stanje bistveno izboljšalo. Poleg sanacijskih ukrepov (sanacijski znesek je bil vrnjen občini že pred več meseci), je .imenovan tudi nov direktor, tov. Fran j o Tilinger. Ta sprememba je bila uspešna, kajti ukrepi, izvršeni v proizvodnji in upravi, so rodili uspeh, ki se ga v tako kratkem času ni nihče nadejal. 2e meseca oktobra je kolektiv Kera- mične industrije Liboje izpolnil letni 'plan po količini in vrednosti. Uspeh je toliko večji, ker je letni plan za 1958. leto po vrednosti za 11,438.000 din, po količini pa za 30 ton višji od lansko- letne realizacije. Ce še primerjamo le- tošnjo proizvodnjo do vključno meseca oktobra s proizvodnjo v istem obdobju minulega leta, vidimo, da je letošnja realizacija za 316 ton, odn. za 73,596.000 din večja od minulega leta. Nedvomno ima za dosežene uspehe celoten kolektiv zasluge, saj so le-ti rezultat kvalitetnejše proizvodnje, pred- vsem zmanjšanja škarta, boljšega lošča in boljše koordinacije v vodenju pod- jetja, in ne morda tržne konjunkture. -šk- Človeku je treba posvetiti prvo skrb Občinski sindikalni svet v Žalcu je resno zastavil delo, da bi čim bolje or- ganiziral teden higiensko-tehnične za- ščite, ki bo od 16. do 23. t. m. V ta namen se je sestala posebna komisija. Da bi Čim širši javnosti, delovnim ko- lektivom in mladini prikazali vse ne- varnosti pri delu in prometu, ogromno škodo, ki jo delovne nezgode in obole- nja sploh povzročajo našemu gospodar- stvu, pa tudi kakšno je stanje na po- dročju higiensko tehnične zaščite kon- kretno v žalski občini in v -podjetjih na tem področju, bo v času od 16. do 23. novembra vrsta prireditev. Tako ob v Žalcu osrednja razstava, nadalje bo slikovni material razstav- ljen ,po izložbenih oknih vseli trgovin na področju občine. V Žalcu bo organi- zirano osrednje predavanje združeno s predavanjem ustreznih filmov in dia- pozitivov za delovne kolektive. Na Vranskem, Polzeli, Preboldu in v Žalcu bodo organizirane posebne kino pred- stave, združene s predavanji za miladi- no, po posameznih večjih kolektivih pa bodo organizirana posebna predavanja itd. ObSS je tudi razpisal 23 nagrad za šolsko mladino. Te knjižne nagrade bodo razdeljene za najboljše risbe ali ročne izdelke, ki bodo prikazovali za- ščito človeka, pri šolarjih seveda pred- vsem prometno varnost. -šk- studu gradiva vii. kongresa zkj v slov. konjicah Ta teden se je v Slov. Konjicah pričel seminar za člane ZK, na katerem bodo več mesecev tedensko po enkrat pro- učevali gradivo VII. kongresa ZKJ. Prvo predavanje je vodil predsednik OLO tov. Riko Jerman, drugo pa tov. Milena Korže, zvezna ljudska .poslanka. Seminar obiskuje okoli 30 vodilnih po- litičnih funkcionarjev iz občine, razen iz vitanjskega predela, ki jim je zaradi oddaljenosti in neugodnih prometnih zvez otežkočeno, da bi redno obiskovali seminar, posebno v zimskih mesecih. Vsi, ki bodo obiskovali seminar, ta pa bo trajal predvidoma do maja prihod- njega leta, bodo pomagali v osnovnih organizacijah ZKS pri študiju kongres- nega materiala. Vsekakor bo ta oblika dokaj važna za nadaljno usposabljanje članov ZKS pri uresničevanju napotkov VII. kongresa ZKJ in izvajanju kon- kretnih nalog v gospodarstvu, delav- skem in družbenem upravljanju, kme- tijstvu ter ostalih področjih političnega dela. nevljudnost v avtobusih Ko sem se večkrat z avtobusom vozil iz Lesične v Celje in nazaj, sem ne- kajkrat zapazil, kako neolikano se ve- de naša mladina v avtobusih. V nepri- jetnem spominu mi je ostal dogodek, kateremu sem bil nedavno priča. V Le- sičnem sem čakal na avtobus. Na jkh stajo sta prišla tudi dva fanta z ma- terjo. Zasedli smo zadnje proste sedeže. Pri naslednji ,postaj i pa je vstopila bo- lehna, stara ženica. Ko je prosila mla- dega fanta, naj ji odstopi sedež, je le-ta nevljudno odgovoril: »Saj niste vi prav nič več plačali kot jaz!« Starki je zmanj- kalo besed, tako presenečena je bila nad tako surovim odgovorom. Jaz sem prav tako mlad človek, pa mi ni bilo treba reči, da bi vstal. Srečen sem bil, da sem boilehni stari ženici lahko ustre- gel. upravni odbor kmetijske zadruge rogatec razpisuje mesto računovodje in administratorja Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. trgovsko podjetje »pri tekstilcu« prebold sprejme poslovodjo za poslovalnico 3 Sešče. Nastop službe 1. I. 1959. Plača ,po tarifnem pravilniku. Prednost imajo samci. Stanovanje ni preskrbljeno. Po belih sobah Primarij dr. Šušteršič: — Naš največji problem je pomanjkanje zdravnikov — specialistov... — Kraj, kamor si nihče ne želi priti in ki tisočem ix>meni zatočišče upanja ter rešitve, je bolniš- nica... Ne vemo ne ure ne dneva. Zdravje je eno, bolezni pa brez števila. Število sovražnikov človekovega zdravja se je povečalo. Le majhna neprevidnost in že je človek žrtev enega od kolesc v mehanizmu stoletja tehnike.. Istočasno pa je na- predek medicine razširil fronto boja za človekovo zdravje in življenje. Armada nekoč na smrt ob- sojenih se je skrčila. Vsaka bolniška postelja po- meni morda nekaj preranih grobov manj. Tokrat vas torej popeljemo v kirurgični od- delek celjske bolnišnice med bolnike in zdravnike in med probleme teh in onih. Na hodniku se srečamo s prvimi... Pred uro so morda hodili še prav tako samozavestno. Potem majhna neprevidnost, neroden korak, mogoče ko- zarček preveč, in zdaj so tu na vozičkih, bledi in od bolečine stisnjenih zob... Čakalnica, vsak dan prepolna, je kot diagram vsakodnevne ne- varnosti. Nekateri pridejo in spet gredo, drugi ostanejo. Neredko pa v belih sobanah završi kot V panju ... Nekje se je pripetila nesreča ... Začne se boj za zdravje in kako pogosto tudi za življenje človeka ... Poškodbe so v zadnjem desetletju neverjetno narasle. Leta 1948 je na kirurgiji iskalo pomoč okoli 8000 državljanov. Vsa leta pozneje je število naraščalo in to predvsem v breme poškodbenega oddelka. Lani pa se je na kirurgiji zdravilo okoli 23.000 ljudi. Od tega števila je bilo na poškodbe- nem oddelku 7300 poškodovancev, na oddelku aseptike pa nad 4300 ljudi. Veliko ljudi, ki so iskali pomoč v oddelku aseptike, je imelo bolezni, ki so izvirale iz poškodb. In kako so se razširile kapacitete? Neverjetno malo. Leta 1948 je bilo na oddelku 160 postelj, danes jih je samo 38 več. Veliko večji napredek je bil storjen v opremljenosti kirurgije. Pred dese- timi leti sta bili tu le dve operacijski dvorani, danes jih je pet, poleg teh pa še štiri ambtilante in sodobno opremljen oddelek za poškodbe. Velika pridobitev bo dokončno urejen rehabilitacijski cen- ter, kateremu manjka samo še 5 milijonov za do- končno notranjo ureditev. Ta center je vseskozi »rentabilna« stvar. Ce poškodovanec takoj po ki- rurški intervenciji začne z vajami že v bolnišnici, odpravi posledice poškodbe v treh tednih, medtem ko bi mu bilo potrebno po zakasnitvi (na primer v Laškem) tri mesece rehabilitacijskih vaj za od- pravo istih posledic poškodbe. Ce bi torej kirurgija imela večje število postelj (zdaj ležijo tudi v prostorih, ki so namenjeni za druge namene), bi bilo z materialnega stališča do- mala vse v redu. Nastal pa je problem, ki je težji od dejstva, da sem in tja kak bolnik ostane za dan ali dva celo na hodniku. Zato moramo od problema bolnikov preiti k problemu — zdrav- nikov ... ... Bil je običajen dan na kirurgiji. Niti ne raz- Po neprespani noči dežurstva težka ope- racija, ki bo trajala najmanj tri ure... Se včeraj je morda hodil samozavestno, potem pa... burljiv. Zdravniški kader je bil takole razporejen: Primarij dr. Štišteršič je operiral v veliki asep- tični operacijski dvorani. Asistiral mu je dr. Lak- ner, v pomoč pa mu je bila tudi dr. Seletova. Pri težki operaciji, ki je trajala nad tri ure, je anastezistu dr. Cetini pomagala še dr. Reja. Tej »ekipi« je priključen še cel štab srednjega kadra ter pomožnih oseb od instrumentarke do čistilke. V drugi operacijski dvorani je istočasno ope- riral dr. Roje ob asistenci dr. Orla ter ob pomoči dr. Cremošnjakove. Tu je bil zavzet drugi ana- stezist dr. Hrašovec. Medtem sta v ambulanti, ki je bila polna kot običajno, opravljala svojo dolžnost dr. Rebeušek in dr. Uršičeva. Tu so se vrstile male poškodbe, prevezovanja, zlomi itd. Praktično je bil zaseden celokupni zdravniški kader na kirurgiji od pri- marij a pa do najmlajšega zdravnika-stažista. Toda kaj bi se zgodilo, če bi v tem trenutku prišlo nekje do nesreče, ki bi terjala enega ali pa celo več težkih ponesrečencev? V takem primeru bi bila celjska kirurgija skoraj brez moči... Kader — to je poleg nekaterih drugih proble- mov najbolj pereč problem. Sistematizacija mest na kirurgiji predvideva za jiormalno delo oddelka 18 kirurgov. S stažisti vred pa jih je danes ko- maj 8. Zdravniki so preobremenjeni, saj je dr. Lu- kič izračunal, da je od 720 ur, kolikor jih ima mesec, polnih 520 ur v službi in da je okoli 6 ur dnevno prost, kar pa še za spanje ne zadostuje. V zadnjih letih je kirurgijo v Celju zapustilo 6 specialistov. Novih moči ni. Kirurgija je na me- dicinskih fakultetah najslabše zastopana. Primarij dr. Sušteršič navaja za vzrok: — Izredno visoka odgovornost ob neprimerno nižjih dohodkih v odnosu na prejemke v ostalih zvrsteh medicinske prakse. Problem kadrov na kirurgiji se ne odraža zgolj v tem, da so zdravniki preobremenjeni, da so dobesedno odrezani od vsakega družinskega živ- ljenja. Vedno večje število nesreč, vedno večja mno- žica pomoči potrebnih državljanov prerašča zmogljivost kirurgije, ki nosi tretji del vseh sto- ritev celjske bolnišnice. Boj za zdravje človeka in za njegovo življenje pa terja še večjo razširitev. Kažejo se potrebe po vzornem in sodobno urejenem poškodbenem centru. Marsilcateri poškodovanec bi ostal pri življenju, če bi na primer imeli »letečo ekipo«, ki bi s potrebnimi aparati in takojšnjim posegom stopila v akcijo že na kraju nesreče. Sa- mo materialna sredstva, ki jih v tolikšni meri daje družba za zdravstvo, v tem primeru ne za- dostujejo. Ljudem, ki iščejo zdravja, so potrebni ljudje, ki zdravijo. Kadar soodločamo o tem, kako priti tem pro- blemom do kraja, se postavimo v položaj človeka, ki ga je zadela nesreča, ki si želi živeti, toda ne kot živ mrlič, temveč kot živ, aktiven človek .. . -C. -k. Ambulanta na kirurgiji je dan za dnem nabito polna ljudi, ki iščejo pomoči ... ^^^STRAN Šport * šport * šport * šport * šport BELEŽKE S KONGRESA TELESNE KULTURE V BEOGRADU Ostpo obsodba profesionalizma Vsi delegati so z viharnim ploskanjem po- zdravili razpravo generalpodpolkovnika tov. javnoviča. ki je na plenarnem zasedanju kon- gresa povsem z jasno dokumentacijo pokazal vso gnilobo profesionalizma, ki se legalno raz- vija v našem vrhunskem športu, predvsem v predstavnikih zvezne nogometne lige. To zlo, ki nima nič skupnega z našo zdravo telesno kulturo, je treba energično odpraviti predvsem s tem. da profesionalizmu odreženio materialno o«novo! Zaradi aktivnega športa, ki ga ne mo- remo . šteti za šport, pač pa za poklicno izživ- ljanje. se ne morejo sprostiti velika materi- alna sredstva v razvijanje množične in zdrave telesne vzgoje. Premalo je bilo doslej družbene kontrole o razdeljevanju sredstev za telesno kulturo. Le tako si lahko razlagamo, da so naši klubi plačevali igralce, trenerje, gradili gigantne športne objekte, prekupčevali z igralci in trenerji in vodili še drugo umazano trgovino, ki ima že močne primesi kriminala. Ta pojav bo možno ozdraviti le na ta način, da se v bo- doče ne dajejo družbena sredstva takim šport- nim organizacijam, obenem pa je treba takoj spremeniti nezdravi tekmovalni sistem, ki nas je pripeljal na to pot. Tov. Colakovič je prav tako poudaril, da naš vrhunski šport danes še nima množične osnove in da je cilj samemu sebi. Naš tisk je ustvar- jal iz teh vrhunskih športnikov >zvezde«, pol- bogove itd. Vsi pa vemo, da šport ni ustvar- jen za posameznika, ki zablešči kot zvezda in hitro ugasne, marveč za množično kvali- tetno raven. Zato velja neizprosen boj profe- sionalizmu, vsem umazanim poslom in trgovini v določenih športnih klubih in društvih, ker ti pojavi ne morejo imeti nič skupnega z našim zdra^im telesnovzgojnim gibanjem. ,1»'=- i VLOGA ŠOL PRI RAZVIJANJU .MNOŽIČNE TELESNE KULTURE Na plenarnem zasedanju in v delu 1. komisije je bilo največ razprav o pomenu šolske telesne vzgoje za nadaljnjo rast in množičnost naše telesne kulture. Nekdo od športnih delegatov je pikro pripomnil, češ — to je bil kongres udruženja prosvetnih delavcev oz. učiteljstva za telesno vzgojo, ker je bilo govora le o šolski telesni vzgoji! Dejstva pa nam govore, da je danes v FLRJ že blizu 3,000.000 šolske mladine in da bi s solidno šolsko telesno vzgojo ustva- rili temelje naši množični telesni kulturi. O tem so si danes na josnem prav vsi nierodajni ainitellji. Zato moramo le pozdraviti zadnji kongres, ki je našel pravil,no pot pri nadalj- njem razvoju naše telesne kulture. Seveda je pri uveljavljanju šolske telesne vzgoje še vrsta slabosti, ki jih je nazorno osvetlil tov. Rodoljub Colakovič. Zavest o potrebi telesnega vzgajanja naše mladine še ni prodrla v zadostni meri med naše intelektualce, posebno pa ne med prosvet- ne delavce. Na vseh naših šolah še ta predmet ni dobil prave veljave. Pouk telesne vzgoje je le skrb učitelja in profesorja telesne vzgoje. Direktor, učiteljski zbori, šolski odbori, inšpek- torji — prav ti nierodajni činitelji gledajo na telesno vzgojo kot predmet, ki je ali pa ni! Pri sestavljanju predmetnika, pa čeprav je uzakonjen, se najprej črtajo ure telesne vzgo- je, pri izvajanju športnih dni ni pomoči celot- nih učiteljskih zborov, vselej je v proračunih šol najnižja postavka za učila telesne vzgoje, pri šola}j še danes ni preprostih šolskih igrišč, ki bi se lahko zgradila z minimalnimi sredstvi in z delom vseh šolskih odgovornih organov itd. Da bi šolska telesna vzgoja dosegla svoj namen, je treba rešiti dva bistvena problema — šolati kader predmetnih predavateljev, ki jih v FLRJ primanjkuje preko 4000, in postopno graditi objekte za izvajanje pouka. Gradnja velikih telovadnic zahteva znatna sredstva, ki jih nimamo, da bi lahko zgradili telovadnice pri sveh šolah. Kar pa je mogoče storiti že jutri — to so gradnje primerniji prostorov za pouk telesne vzgoje na prostem, kjer se da vaditi precejšen del šolskega leta. V bodoče pa ne smemo zanemarjati graditev telovadnic pri gradnjoh novih šol, kjer koli se jih lotimo. Problem kadrov za telesno vzgojo na šolah bomo lahko rešili le z izboljšanjem študija te stroke na učiteljiščih, kajti vsakega učitelja je treba usposobiti tudi za poučevanje tega predmeta. Idealno bi seveda bilo, da bi vsaka osnovna šola imela svojega predmetnega uči- telja z atelesno vzgojo in tudi stremeti moromo za tem. vendar tega ne bomo dosegli še dolgo vrsto let. Trenutne potrebe nas silijo v to, da se orientiramo na učiteljstvo in ga z dopolnil- nimi krajšimi seminarji in tečaji usposobimo tudi za pouk telesne vzgoje! VLOGA KOMUN PRI REŠEVANJU MATERI- ALNIH IN KADROVSKIH PROBLEMOV TE- LESNE KULTURE Naivno je bilo mnenje določenega kroga ljudi ki so pričakovali, da bo kongres rešil tudi nadaljnjo finansiranje naše telesne kul- ture. Bilo je sprejetih več priporočil tudi te narave, ki jih bo podrtrbneje obdelal Zvezni zavod za telesno kulturo in jih dal v razpravo Zveznemu izvršnemu svetu. Osnovna orienta- cija tudi glede materialnih pogojev zu telesno kulturo je ustvarjanje teh sredstev v komunah. Finansiranje, gradnje objektov, investicije, kadri - vse naj se v bodoče.vrši v področju ko- mun. Denarna sredstva za razvoj telesne kul- ture morajo preskrbeti predvsem komune, bo- disi državni organi, bodisi podjetja. V redne proračune bo treba v bodoče v občinah vnašati izdatnejša sredstva zij telesno vzgojo. Prav tako bo trebo analizirati vsa sredstva v okviru občin, ki jih dajejo tudi druge organizacije, zlasti pa gospoo 10 % enomesečne pla- če. S temi izplačili vred bodo izplačila plač iz dobička dosegla 2 mesečni plači po tarifnem pravilniku. Delavski svet pa je tudi obravnaval nekatere pomanjkljivosti v procesu pro- izvodnje, med drugim tudi potrebo, da se prepreči zastajanje nedovršene pro- izvodnje in gotovih izdelkov. Zanimiva je tudi ugotovitev, da nekateri veliki odjemalci tega podjetja spadajo med najbolj neredne plačnike. Poročilo direktorja podjetja je naka- zalo tudi to, da je bilo v 9 mesecih la- ni opravljenih 12.392 nadur, dočim letos v istem obdobju le 6047. Delavski svet je že sedaj obravnaval nujno potrebo, da se čimprej izdela točen načrt kori- ščenja rednih letnih dopustov v prihod- njem letu. S tem želijo doseči, da bodo delavci in uslužbenci začeli koristiti do- puste že meseca januarja in nato ena- komerno vse mesece v letu. Le na ta način je možno preprečiti kvame ijosle- dice prekomernega števila dopustnikov v poletnih mesecih, kar se odraža ne- gativno pri proiz\'odnji. -šk- NESRECA »NAJHITREJŠEGA ČLO- VEKA NA ZEMLJI« Nenavadno »smolo« je doživel bri- tanski poskusni pilot Peter Tvviss, naj- hitrejši pilot na svetu, ki še vedno drži svetovni rekord s 1811 kilometrov le- tenja na uro. On je namreč pred krat- kim moral plačati kazen zaradi tega, ker je skozi londonske ulice, .po katerih je dovoljena največja hitrost 50 km, prehitro vozil svoj aA^. LEPA IGRA MLADIH IGRALCEV OLIMPA V podzvezni celjski ligi so v nedeljo prese- netili s svojo lepo in koristno igro mladi nogo- metaši celjskega Olimpa, ki so tokrat premagali Rudarja iz Hrastnika s 3:1 (1:1) Večje število gledalcev je bilo zadovoljivih s smiselnimi akcijami domačinov, njihovo poletno in bor- beno igro. Vse kaže, da v Gaberju znova raste kvalitetna nogometna enajstorica. Nogometaši Celja so brez Letnerja doživeli poraz v Brežicah, ki vsekakor preseneča, če pripišemo, da so med tednom doma premagali vodilno enajstorico na tabeli Kovinarja kar s 3:0! ŽNK Celje je s svojim izbranim moštvom zelo nestalen v jesenskem tekmovanju, kar bo vsekakor močno škodilo enajstorici pri raz- vrstitvi na tabeli. Brežice:Celje — 4:2! Kovinar je na domačih tleh s tesno zmago 1:0 proti Slov. Konjicam zopet pobral 2 drago- ceni točki, ki ga postavljata še vedno pri vrhu podzvezne lige. Velenjčani so gostovali v Hra- stniku in so proti Bratstvu doživeli tesen po- raz, šoštanjčuni pa so v Kisovcu proti Svobodi dosegli z 1:1 lep uspeh. Rezultat v Hrastniku — Bratstvo : Rudar-Velenje 3:2. Bratstvo iz Rogatca je tik pred zaključkom jesenskega prvenstva odstopilo od nadaljnega tekmovanja, njihove točke se črtajo in s tem bo vrstni red društev na tabeli nekoliko spremenjen. Mladina Kladivarja je na igrišču Olimpa premagala Olimp s 4:1. RAZSTAVA MALIH ŽIVALI Društvo rejcev malih živali v Celju bo pri- redilo od 16. do 23. 11. vsakoletno razstavo na dvorišču OF doma. Razstava bo odprta od do 18. ure dnevno. Vabimo prijatelje malih živali, rejce, kolek- tivna šolska vodstva, zadružnike, kmetovalce in vse ostale, da si razstavo ogledajo, pripe- ljite svoje malčke. Srečolov z bogatimi praktičnimi dobitki! objave in oglasi*objave in oglasi CEPLJENJE OTROK PROTI OTROŠKI PARALIZI Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru Celje poziva vse starše otrok, rojenih v času Triumph< 2<)0. Selič. Laško. PRODAM posestvo (4 ha zemlje) ali zamenjam za hišo z nekaj zemlje. Naslov v upravi lista. PRODAM štirivrstno kromatično liannoniko z 80 basi. Vprašati: Celje, Dela^vs-ka 1. PRODAM prvovrstna ,namizna jabolka skrbno obrana (kanada in boliovec, lastni pridelek). Josip Kostunjšek, Celje, Trubarjeva 1. KUPIM zlato za zobe. Naslov v pravi lista. KLPIM marmornato ploščo črno ali belo 70 X 2 cm. Naslov v upravi listu. KUPIM piaiiino. Ponudbe s ceno na upravo lista IkkI »Pianinobi stalno lažjo zaposlitev. Naslov v uprii\i lista. PR.\ZNO sobo v mestu ali v bližnji okolici iščem. Panudl>e na upravo lista. IZGUBIL sem nalivno pero. Prosim poštenega najditelja, da ga otkla pri računovodstvu/ Poliklinike Celje, Gregorčičeva ulica. NAMESCENEC, ločen' ne po svoji krivdi z enim otrokom in lastnim domom tik pred u{>oko- jitvijo, želi ži-vljenjsko tovarišico d« 48 let z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo lista ])od .šifro »Zadovoljstvo«. ZAHVALA Pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika Mozirje in 15. obletnice ustanovitve brigade »Slavka Šlandra« se zahvaljuje vsem družbenim organizacijam v občini Mozirje, ki so intenzivno sodelovale pri privavah zo pro- slavo »Tovariškega srečanja štajerskih borcev in aktivistov v Mozirju«. Nadalje se zahvaljuje TVD Partizan, ki je dal na razpolago prostor za prireditev, kolektivu in upravi podjetja LIN Nazarje, ki je opremil prostor. Zahvaljujemo se godbi Ljudske milice iz Ljubljane, godbi iz Trbovelj in godbi iz Zabukovce, ki so mnogo prispevale k vedremu in slavnostnemu razpo- loženju vse prireditve. Prav tako se zahva- ljujemo vsem ostalim, ki so z delom ali s sredstvi prispevali k uspeli proslavi nepozab- nega tovariškega srečanja starih borcev in akti- cistov. Občinski odbor Zveze borcev Mozirje radio 202m Nedelja, 16. novembra 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 17. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Covvbovski napevi •* 17.20 Športni tednik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, |i;|. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu z ansamblom »Metronom« 17.30 Želeli ste - poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 19. novembra 17.00 Celjska kronika 17.15 Domače viže igra kvintet »Kamilo« 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 20. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Pojeta ženski pevski zbor »Svobode« Štore pod vodstvom B. Ferlinca in moški zbor »France Prešeren« iz Vojnika pod vodstvom M. Lebiča 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 21. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Nada Jelovšek: »Ob tabornem ognju v Mozirju« — reportaža 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 22. novembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave kino * kino * kino * kino KINO UNION, CELJE Od 13. do 16. 11., »V senci vislic«, ameriški barvni film Od 17. do 20. 11., »Sestre«, ruski barvni fim — drama KINO METROPOL. CELJE Od 13. do 16. 11., »Aleksa Dundič«, jug;:slovan- ski film Od 17. do 20. 11., »Zaostrite prostim«, češki film ADMINISTRATORKO z administrativno šolo in znanjem stro- jepisja išče GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA, CELJE, Cankarjeva nI. I. Na- stop službe s t. decembrom. Plača po tarifnem pravilniku. je najnovejše sredstvo proti vnetni obli- ki paradentoze in obolenjem dlesne. Nudijo lekarne in drogarije. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA" 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POI^ LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU KMETIJSKA ZADRUGA SKOFJA VAS t sprejme v službo takoj ali po dogovoru KMETIJSKEGA TEHNIKA Pogoj: tehnik, po možnosti samski, ker trenutno ne razpolagamo s sta- novanjem. ■«— Prav tako sprejmemo honorarnega BLAGAJNIKA. Dnevna zaposlitev 3 do 5 ur. Plača po dogovoru. — Vs'i interesenti naj se osebno ali pismeno javijo na naslov do 20. 12. 1958. Komisija za imenovanje direktorjev Občinskega ljudskega odbora Celje razpisuje mesto POSLOVODJE gostilne »KOSTANJEVICA«, Celje Ljubljanska cesta Pogoj: kvalificiran gostinski delavec z vsaj petletno prakso na poslo- vodskem mestu. —• Ponildbe z življenjepisom, opisom dosedanjih za- poslitev in kvalifikacij ter potrdilom o nekaznovanju je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 2. 12. 1958. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE, LJUBLJANSKA CESTA 13 sprejme PISARNIŠKO USLUŽBENKO odnosno uslužbenca za dela v računovodstvu s potrebno šolsko izobrazbo in nekaj prakse. — Nastop službe takoj. Dvoboj pod vodo Človek je premagal najvišjo točko Ba zemlji, ko sta se Hillary in Tensing povzpela na Mount Everest. Deviško nedotaknjena pa je ostala največja glo- bina svetovnih oceanov, ki se prav za prav nahaja prav blizu najvišje gore na svetu, in sicer pri otoku Mindao. Tu je ocean globok 10.400 metrov. Morsko dno je od nekdaj privabljalo človeka... To globino nameravata napasti dva Francoza, ki na tem polju tekmujeta s profesorjem Piccardom, kateri je po delnem neuspehu v boju z višavami nebesa »dezertiral« v globine oceanov. 'Poglejmo torej nazaj, kako je človek ! začel meter za metrom prodirati v glo- j bine morja: j Grof Peate del Pocco se je leta 1899 spustil v nekakšnem železnem sodu v globino 50 metrov. To je bila takrat fantastična globina. Toda v prvi sve- tovni vojni so podmornice dosegale že 100 in tudi po 300 metrov globine. Naslednji junak globin je bil Ameri- kanec Wiliam Beeb, ki se je leta 1934 v svojem batisferju spustil v globino 700 metrov. Krogla, v kateri se je spu- ščal, je ves čas tako sumljivo nihala, da se je utegnila vsak čas odtrgati od železne vrvi in se potopiti na dno. Ko se profesor Piccard ni mogel z balonom osvoboditi zemljine teže v po- letu z balonom (ki je pristal na tla ravno v Prekmurju), se je raje lotil globin. Izpopolnil je napravo predhod- nika Beeba in izdelal načrt za batiskaf. Medtem se je sopotnik Beeba, inženir Barton, z izboljšanim baitisferom že spustil v globino 1350 metrov. To je bi- lo leta 1948. Piccard je s pomočjo francoske mor- narice izdelal batiskaf, ki je bil pri- pravljen za globino 4000 metrov. Pri tem sta mu pomagala Francoza Peer Vilim in Georg Yoa. Toda pri prvih poskusih se je batiskaf nekaj pokvaril in Italijani so zasnubili Piccarda zase z obljubo, da" mu bodo zgradili popol- noma novo potapljaško napravo. Tako so se trije sodelavci ločili. Zdaj se je začela tekma. Francoza sta se avgusta 1953 potopila v globino 1550 metrov. Dva dni pozneje sta se Vilim in Yoa spet spustila v globine. Tokrat sta dosegla globino 2100 metrov. Pic- card se je potem septembra v batiskafu »Trst« spustil 3150 metrov globoko. Ta Piccardov uspeh je podkuril oba Francoza, ki sta se naslednje leto v feburarju ponovno podala v jekleno potapljaško kabino. Takrat sta dosegla rekord, ki drži še danes. Potopila sta se do globine 4050 metrov. Zdaj pa se baje pripravljata na »obisk« najglob- ljega brezna — v globino 10.400 metrov. Ljubezen je iznajdljiva. ^ j Esperantske zanimivosti 100-LETNICA ROJSTVA AVTORJA ESPERANTA SE BO SLOVESNO PROSLAVILA PO VSEM SVETU Po vsem svetu bodo letos e.«;.peranti- 8ti slovesno praznovali 100-letnico roj- stva Dr. L. L. Zamenhofa, moža, ki je genialno rešil problem jezikovne raz- cepljenosti med narodi. Cloreštru je dal skupen, nevtralen jezik, ki se da- nes vse bolj uveljavlja v mednarod- nem življenju. STOTISOCI IZVODOV ESPERANT- SKEGA UČBENIKA V SOVJETSKI ZVEZI Založiba Inštituta za stike z inozem- stvom v Moskvi obvešča, da priprav- lja izdajo esperan.tskega učbenika t dvesto tisoč izvodih. Avtor učbenika je znani pisatelj Ivan Sergiejev. Učbenik sestoji iz treh delov: 15 lekcij z va- jami, izbor literarnih setavkov in esperantsko-ruski slovar. Prejšnji uč- benik. ki je izšel t 90.000 izrodik, je bil zelo hitro razprodan. Za noro ia- dajo je že več tisoč naročil. URADNIKI ZDRUŽENIH NARODOT SE UČIJO ESPERANTO Po obvestilu t dvotedenskem inter- nem časopisu Združenih narodov >S©- kretariat-News< sta v glavnem »radu Združenih narodov t New Torku usta- novljena dva tečaja mednarodnega je- zika esperanta, ki ju obiskuje 40 uslužbencev iz 18 držav, med njimi mnogo prevajalcev. Ob priliki dneva Clovečanskih pravic so izdali Združeni narodi lepak o mednarodnem jezikvu NAGRAJENA BELETRISTICNA DELA V MEDNARODNEM JEZIKU Na 43. mednarodnem esperantskem kongresu v Mainzu, katerega se je udeležilo več kot 2100 esperantistov iz 39 dežel, je tričlanska komisija, sestav- ljena iz treh pisateljev (Anglija, Fran- cija, Češka) slovesno razglasila nagra- jence literarnega natečaja v medna- rodnem jeziku. Prvo nagrado za origi- nalno poezijo je dobil italijanski pi- satelj C. Conterno Guglielminetti, na- grada za prozo pa je bila podeljena Norvežanu J. Hammond Rosbach. MAJHNE MODROSTI »Kolikor dalje moreš pogledati v pre- teklost, toliko dlje boš videl v prihod- nost.« (W. ChurchiU.) »Znanost je naravo že zdavnaj pre- kosila. V modernem gospodinjstvu so otroci edino, kar umivamo z roko.« Irwin Shaw o filmu »Mladi levi«, ki so ga posneli po njegovem romanu: »Gotovo je čisto dober film, če niso po naključju napisali romana.« »Nič ni bolj tveganega, kot če je kdo- pretirano moderen. V hipu namreč lah- ko posatne staromoden.« DNEVNO POVELJE PRI ZAJTRKU Preden je ameriški general Turnig pred dvema letoma obiskal Moskvo, je- neki višji častnik zbral zanj sprem- stvo. Izbranim oficirjem je držal dolgo pridigo, da se morajo obnašati kar naj- bolj dostojno, dokler bodo gostje So- vjetske zveze, da jih bodo ves čas opa- zovali ... Predvsem pa jim je zabičeval »Nobenih pijanosti in nobenih žensk!« Pa se vzravna odrezavi oficir: »Enaka povelja sem že dobil zjutraj pri zaj- trku od žene!« Modni detajli Nemška industrija NSU je nedavno poslala na cesto nov tip avtomobila Sport-Prinz. Pravijo, da je nižji, lažji in hitrejši kot vsi njegovi predniki. Kratki podatki: brzina 135 km, višina 1,24 m, dolžina 3,62 m, širina 1,45 m, po- raba goriva pa 6,2 1. Za to novo vozilo so dvignili v Nemčiji veliko reklamo. K najnovejšim oblikam seveda niso mogli postaviti dame v rokoko obleki, temveč dekle v stilu. No, in čeprav je Sport-Prinz še vedno »maček v žaklju« — živim in kovinskim detajlom ni kaj reči... Nenadoma je zaslišal z desne rahel sum, kakor da se je sprožil kamenček in se zakotalil nekaj metrov v globino. Spreletelo ga je kot električni udarec. Sunkovito se je obrnil in segel po revolver. V polkrogu pred njim so ležale velike skale, tla so bila jMjlna brazd in vdolbin. Splazil se je do nekakšnega žleba in se prihulil k tlom. Spet se je sprožil kamen, to pot večji,»in s truščem odbobnel po pobočju. Se preden se je mogel obrniti v tisto smer, je padlo nanj težko telo in ga pritisnilo k tlom. Napadalec je bil nenavadno močan in uren. Gilbert ga je zgrabil za vrat in se ga skušal otresti. Težko dihajoč sta se oba moža valjala po tleh. Kdaj pa kdaj je eden izmed njiju tiho zastokal. V ugodnem trenutku je detektivu uspelo, da je nasprotnika udaril v obraz in se rešil njegovega ob- jema. Z bliskovito naglico je skočil pokonci in posvetil neznancu v obraz. »Vrag vas vzemi,« je presenečeno vzkliknil. »Peter! Kaj počnete tod?« »Pa vi?« je rekel Peter zasoi>el. »Damam ste se opravičili z utrujenostjo in rekli, da greste naravnost v posteljo.« »Pustite šale. Kaj počnete ob tej uri tod in za koga ste me imeli, ko ste me napadli?« »Oho, bolj počasi, mister princ! Predno vam povem vzrok tega mojega nočnega izleta, mi boste vi pojasnili skrivnost, od kod pri plemenitih ljudeh tolikšna ljubezen do nočnih pohodov.« Gilbert je bil v škripcih. Po eni strani je vedel, da se Petru zdaj ne more lagati, po drugi strani pa je bilo nevarno, izdati karkoli, kar je v zvezi z njegovo nalogo na Flyntovih otokih. Kljub temu se je čez čas odločil in povedal Petru, da ni nikakršen princ, marveč policijski uradnik, ki so ga poslali iz Melbouma, da preišče zadevo s piratskim napadom na »Glorijo«. Peter je pozorno poslušal. Tako torej,« je rekel, ko je Gilbert umolknil. »Kar zdelo se mi je, da niste princ. Nekako slutil sem, da lažete. Sicer pa na vas ni bilo ničesar prinčevskega, čeprav ste si kar dobro iz- mislili ... »Dovolj, dovolj,« ga je prekinil detektiv nestrpno. »Povejte mi raje brž vse, kar veste. Cez dobro uro se bo zdanilo za to morava prej ko mogoče nazaj.« »Lahko kar greva. Med potjo vam bom pripovedoval,« je rekel Peter in vstal. Vm^la sta se po drugi poti. Ob zapadnih pobočjih je vodila široka udobna zaseka, ki je Gilbert ni poznal. Peter mu je pojasnil, da je pred leti služila kot dosotp h kamnolomu. »Prejšnji teden,« je pričel Peter, »sem severno od otokov lovil sabljake. Ujel nisem ničesar in povrhu se mi je pokvaril še motor. Dobila me je noč, ko sem ga še kar popravljal. Ni in ni se hotel užgati. pa konec. Proti enajsti ponoči sem zapazil luči pamika, ki se je bližal Parnik je bil oceanski, zato se mi je zdelo čudno, kaj išče v teh vodah, kjer oceanske ladje sploh ne vozijo. Kakšno miljo proč od mesta, kjer je ležal moj čoln, je ustavil motorje in čakal približno petnajst minut. Tedaj je iz smeri Flyntovih otokov pri- peljal kuter. se ustavil ob boku parnika in pričelo se je nalaganje nekak.snih sodov. Vse sem opazoval skozi daljnogled, ne da bi me kdo videl. Kasneje mi je postalo docela jasno, kaj je kuter naložil.. »Ste spoznali barko?« »To ni bilo težko, ker je na otokih samo ena in ta je Molcke- jeva.« »In kaj je naložila?« »Kaj neki se prevaža v pločevinastih sodih?« »Nafto!« »Ničesar drugega. In čemu, mislite, je moral Mr. Molcke pri- peljati nafto iz onega konca, namesto, da bi jo bil kupil kje v Avstraliji?« »To je razumljivo. Ali pa veste vi, čemu so i>irati natanko vedeli, da je imela Glorija na krovu bisere?« »Ne, ne vem, čeprav sumim.« »Koga sumite?« »Charlesa, ker je bil poleg mojega očeta edini, ki je vedel, da bodo tistega dne biseri na krovu.« »Vaš sum je pravilen. Nihče drugi kot Charles; poleg tega sumim tudi Miss Mary Crawd, da je zapletena v afero. Zdi se mi, da bi' vedela marsikaj povedati, če bi jo trdo zgrabili.« Nekaj časa sta molče hodila drug poleg drugega. »Ali ste o vsem tem komu kaj povedali?« je vprašal Gilbert Č6Z č^s »Nikomur. Najprej sem hotel odkriti skrivališče piratske ladje, potem pa poslati v Melbourne po policijo.« »To je dobro. Zaenkrat še nikomur niti besedice. Ali ste pri- pravljeni delati z mano?« »Se razume.« »Ali bi bili pripravlje^i, žrtvovati še eno pošiljko biserov, se pravi, molčati, če bi jih hotel vaš oče zopet poslati v Charlesovem spremstvu?« »Ne vem. Mislim, da bi očeta v tem primeru opozoril.« »S tem bi vse pokvarili. Molcke in njegova banda lahko uni- čijo vse sledove, če bodo v pravem času oi>ozorjeni. Zato morava ravnati zelo previdno.« »Ali imate zoper Charlesa kakršenkoli trden dokaz, da je v zvezi s pirati?« »Danes dopoldne sem pregledal knjigo radiogramov pri Goldu. Ladja, ki je raztovorila nafto, se je imenovala Santa Cruz. Z nje so poslali radiogram na Flyntove otoke, kjer so napovedali prihod. Sprejel ga je Charles, ki je hkrati sporočil v Hobart prihod ladje z naročilom o nekakšnih zabojih.« »Tako torej. Kaj nameravate zdaj?« »Jutri ponoči bom natanko preiskal zapadno obalo. Vi boste čakali name v klubu. Ce skrivališče odkrijeva, bova kratko malo sporočila v Melbourne po policijski hidroplan.« »Kakšen smisel naj ima tisto čakanje v klubu?« je vprašal Peter malce nejevoljno.« Z gotovostjo ni mogoče trditi, da je skri- vališče ob vzhodni obali Molcke j evega otoka. Razen tega se mi vse bolj dozdeva, da nimate pravih pojmov o razdaljah. Ali veste, koliko časa bi porabili, če bi hoteli temeljito preiskati vzhodno obalo? Najmanj en dan!« »Nobene pravice nimam, da bi vas pošiljal v nevarnost. Ce dobijo vas ali mene, da stikava okrog njihove luknje, sva toliko kot mrtva. Pa tudi bolje je, če se izpostavi samo eden izmed naju, ker je potem še vseeno možnost, da tisti, ki ostane, sporoči v Mel- bourne po pomoč. Razen tega približno vem, na katerem koncu je skrivališče, ker sem prejle opazil medlo luč, ki se je pomikala vzdolž obale.« »Tudi vi ste jo opazili? Mislil sem, da se mi je le zdelo.« »Tamle je menda klub,« je rekel Gilbert in pokazal z r