Razne stvari. Iz domačlh krajer, Osebne vesti. Okrajni komisar dr. J. vitez Koch-Thanheimb pri okrajnem glavarstvu v Celju je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. Iz pošte. PoStna odpraviteljica Julijana ŠuSterSič \e imenovana za poStno pomožno uradnico v Brežice. — PoStni asistent gosp. Franc I r g o 1 i fi je prestavljen iz Celja v Marihor. Mariborske porotne obravnave. V pondeljek je stal pred porotnim sodiščem 231etni hlapec Franc Mlaker, ker je 18. maja v Slovenji vasi zabodel hlapca Vinc. Drolela tako neTarno, da je vsled tega umrl. Ker se mu ni moglo dokazati, da ga je s tem namenom zabodel, da bi ga usmrtil, ampak kakor se je izgovarjal, storil je to v silobranu, bil je obsoien na tri mesece ostrega zapora. — V torek, dne 17. t. mes. je bila obsojena 'JOletna Ganovtfa Bračič na dve leti težke ječe BračiC je ukradla 3. aprila 1.1. hiSniku Alojziju Zecbner v Mariboru branil. knjižico, glasečo se na 824 E, potem 18 K denarja, Antoniji Zechaer 21 K in dne 21. julija 1.1. Aai Dobič v Novi vasi obleke in drugih stvari v vrednosti 23 E. Nadalje je obložena ponaredila svojo delavsko knjižico. — VCeraj, dne 18. L m. je bila tožiteljica Julijana MusUfa, ki }e tožila W. Blanke, Jahn, Drevenschegg in Spritzey zaradi razžaljenja na fiasti, oziroma zaradi tiskovnega prestopka. Vsi Stirje obtoženci so bili oproSčeni. Občina Zamarkovo z Lormanjem «ta imenovali v svoji seji dne 8. t. m. velec. g. deželno-sodn. svetnika dr. Josipa Kronvogina častnim občanom. Mariborske novice. Danes se vrsijo volitve v občinski z&stop za III. razred. Kandidate je postavila nemsko - nacijonalna in socijaldemokraSka stranka. Slovenščina pred mariborskim porotnim sodiščem. Čudno se nam zdi, da slovenski odvetniki istokrat, kadar zastopajo fclovenske tožitelje, ne spisujejo obtožnic vsakckrat t slovenskem jeziku, ampak tudi v tujSčini. Od nemSko-mislečih sodnikov vedno zahtevamo, da naj govore in pisejo v našem slovenskem jeziku, kadar imajo opraviti s Slovenci, mi sami pa se tega pravila ne driimo. Č.) bomo brezbrižni, nastale bodo polagoma razmere kakor sedaj na Eoroškem. In potem bo nemara prepozno! Dajte nam kmetijske šole! Nakmetijski Soli t Grmu na Kranjskem je letos 35 učencev. Izmed teh jih je Sestnajst slovenskih Štajercev, 14 Kranjeev, 4 Primorci in 1 KoroSec. Pred kratkim je g. KoroSec v uvodnem članku dokazoval, kaka nujna potreba je slovenska kmetijska Sola na Spod. Štajerskem. Tudi ta izkaz o učencih kmet.jske šole v Grmu zopet dokazuje, da je klic fclovenskih Štajercev po kmetijski Soli popolnoma opravičen. Eaj nam država da? V državnem proračunu za 1. 1904 je za zgradbo poslopja p r i C e I j u (Berks-Dečko-BaS-eva krivda t) za samostojne gimnazijske razrede celjske določeno, čujte in slrmite, celih 5000 K! S tem se Se viničarska koča ne sezida, ne pa moderno gimnazijsko poslopje. Nadalje ]e določeno za zgradbo mostu fiez P e 8 n i c o v mariborskem okraju 15 000 kron, za zgradbo ceste iz Ljubna v Luče 10 000 E, za zgradbo mostu čez S a v o in Krko priBrežicah 20.000 K, za zgradbo mostu čez Dravo nad Marnbergom in Vuhredom 3500 K, za regulacijo Sav i n j e pri Celju 17.600 K, za regulacijo M u r e od Gradca do ogrske meje 90.000 K, za varnostne priprave ob D r a v i od Maribora do SrediSCa 50000 K, za regulacijo V o g 1 a j n e pri Celju 2640 K, za poslopje okrožnega sodiSCa v C e 1 j u 141.000 E, za nakup poleg tega poslopja stoječe biSe pa 40000 kron. Urednik »Štajerca" — odslovljen. Ptujski nemSkutarji ln Nemci so postali nezadovoljni z dosedaDjem uredaikom, Spricanim teologrm DrevenSekom ter so ga odslovili. Premalo je znal agitirati za nemSko stvar ter za nemSke trgorce in krčmarje 1 Otrok zgorel. V LeiterSbergu pri Mariboru je prisla v soboto, dne 14. t. mes. 3 letna hčerkica uradnika južne ieleznice MaSika, ko je bila sama v sobi, preblizu vratic na peči, vnela se ji je obleka ter je dobila smrtnonevarne opekline, vsled česar je zadnjo nedeljo v mariborski bolnišnici umrla. Framske novice. V Framu se ie prodalo letoSnje cerkveno vino Iiter po 70 vin. — Tukaj dobimo s 1. decembrom policaja. Cirkovce pri Pragerskem. Poroča se nam: Dne 8. t m. sta se prepirala zakonska Kaizer, ko sta prisla zvečer domov. Martin Chenjak je botel braniti ženo, vsled česar se je Kaizer tako razjezil, da je vstrelil za njim ter ga nevarno ranil v trebuh. Ranjenega so preppi\ali v graško bolniSnico. Železnica Grobelno—Rogatec Se ni dodelana in se zato promet na njej Se ne more zafieti 18 t. mes., kakor je bilo nameravano. Ogenj. Vas Dobova je bila dne 13. t. m. ob 8. zvefier v veliki nevamosti. Veliki kozolec, napolnjen s krmo, last Iv. Gerjeviča, je bil nakrat v plamenu. Da ni bilo hitre pomoči domačih in sosednih brizgalnic in mirnega zraka, bi vsa pogorela. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Na starih Sv. Gorah pri Podsredi je predzadnji teden ogenj vničil dvema gospodarjema skoro vse imetje in gospodarsko poslopje. Jedaemu je zgorela hiša do tal. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Volitve za eenilno komisijo za osebni dohodninski davek se vrsijo v sledečih dnevih: Za cenilne okraje: Celje, mesto dne 3. in 4. decembra, Celje okraj dne 30. t. m. in 1. decembra, Ljutomer dne 30. t. m., 1. in 2. decembra, Maribor mesto 5., 7. in 10 decembra, Maribor okraj dne 10., 11. in 12. dsc, Ptuj mesto dne 3. decemb., Ptuj okolica dne 10. dec, Brežice dne 26., 27. in 28. t. m, Slovenjgradec dne 25. t. m. Natančne določbe za posamezne okraje so razvidne iz dotiSnih razglasov, ki so se doposlali občinskim uradom. Davkoplačevalec, ki ni dobil volilne legitimacije, naj isto zahteva pri okrajnem glavarstvu oziroma mestnem uradu. Volilni listki z legitimacijo se lahko pošljejo tudi frankirano s poSto na volilno komisiio. Od Sv. Jarija ob Sčavnici. Dne 8. -julija lanskega leta je pri nas komisija iskala pripravnejSega torišča za pokopaliSče; sedanje je namreč jako mokrotno. Pričujoči so bili gg.: vodja c. kr. okrajnega glavarstva ljutomerskega, okrajni zdravnik, okrajni inženir,cerkveno predstojniStvo, cerkveni skladni odbor, občinski predstojniki. Iskali so in kopali na raznih krajib, pa boljSega zemljiSča od sedanjega niso naSli. Zato se je izvolil odbor Stirib mož, naj dalje isče. Nek odbornik je naznanil ces. kr. okr. glavarstvu dvojno toriSče, o katerem je mislil, da se bo tam menda naSlo pesečno zemljiSče. VrSila se je 1. septembra spet komisija; pa naSli so le ilovico. Toraj ne ostaja drugo, kakor dosedanje pokopaliSče za toliko povečati, da pridejo grobovi Se le za 25 let na prekapanje. Štajerc! nekdaj letos na spomlad si nam ponujal svojega »Popotnika«, da bo nam pomagal poiskati primeren prostor. No, poSlji ga no, naj pride iskat in tudi kopat, vsaj }e preljubezniv mož; in če kaj primernega izkopa, naj naznani c. kr. okrajnemu glavarstvu ljutomerskemu. Umrl je minuli teden na jetiki Franc Mihelak, postreSček v ptnjski bolniSnici. Čez Stiri leta je opravljal svoj požrtvovalen posel. Dramlje — nova šola. Dne 16. t. m. se je blagoslovila tukajSnia nova 3ola. Nabralo se je vkljub slabemu vremenu veliko ljudi in večidel vsa Solska mladina. Ob 9. uri je bila sv. maša z blagoslovom, pri kateri so izvrstno peli Solarji; spremljal jih }e na orgljah g. nadučitelj KoSutnik. Po sv. maSi so Sli vsi Solarji in občinstvo k novi Soli, katero so blagoslovili gosp. katehet Novak in imeli prav lep podučljiv govor o pomenljivosti danaSnjega dneva. Slovesnost so zaključili s trikratnimi živijo-klici na papeža, naSega svitlega cesarja in na naS slovenski narod! Celjske novice, Savinja je po neprestanem deževju jizstopila iz struge. Bati se je zopet velike Skode, ker voda 8e vedno naraSča. — Podporno društvo za uboge učence c. kr. samost. in slov. gimnazijskih razredov ima svoj občni zbor v aoboto, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne v Solski ulici St. 21, konferenčna soba. Porotne obravnave v Celju se začno prihodnji ponedeljek, dne 23. t. m. Dne 23. nov. je tožen Avgust Korua radi tatvine in Earol Plesnik radi ropa, dne 24. t. m. Josip Kosem, bivSi tajnik okraj. zastopa celjskega radi goljufiie; dne 25. Aadrej Marinc radi požiga. Nesreča na železnici. V noči od srede na četrtek dae 12. t. m. sta trčila brzovlak in poštni vlak na postaji Štore. K sreči sta zapazila strojevodja pravočasno nevarnost ter začela zavirati, sicer bi se bila vlaka s straSansko silo zaletela drug v drugega in nesreča bi bila grozna. Tako so pa bili samo nekoliko poškodovani strojevodja in baje trije popotniki. Eaemu je baje padel pri sunku kovček na glavo. Tudi vczovi so bili nekoliko poSkodovani. Promet je bil za dalj časa ustavljen. Volitve v cenilno komisijo za osebno • dohodninski davek. Uradni list c. kr. okraj. glavarstva celjskega je prinesel v 16. svoji Stevilki od dne 12. nov. razglas, s katerim se naznanja, da se izključijo sledefii udje in njih namestniki cenilne komisije za osebno dohodarino za cenilni okraj mesto Celje: udje Gustav Stiger, Maks Rauscber, Anton Eichberger ter namestnika: Viktor Schwab in Janez Prettner. Nove volitve se vršijo tekom meseca decembra 1903. Z ozirom na dejstvo, da cenilna komisija določa posameznikom za osebne dohodke davek, je za vsakega davkoplačevalca velike važnosti, kdo da je v tej komisiji. — Neodpustljiva nemarnost je na8a brezbrižnost za volitve teh oseb. Ali ne bi bilo pametno, da se narodni boritelji različnih davčnib okrajev snidejo ter listino volilcev sestavijo in imena oseb naznanijo, katere naj volilci volijo, da bodo pravično in pametno, ne pa kakor se je dozdaj doštikrat zgodilo, povrSno in po Sabloni sodili. Naj bodo zastopani v vrsti teh oseb cenilne komisije različni stanovi: kmečki stan, trgovski stan, učiteljski in duhovski stan. Prepričani smo, da če pridejo Slovenci skupno na volisče in Se se nam imena onib naznanijo, katere naj volimo — zmagamo povsodi in da bode narodna cenilna komisija za nas ugodnejsi sodila kakor pa naSi nasprotniki. Ubogemu deželanu naStevajo davka, da kar zija, medtem ko se meSčani in tržani — recimo kratko: nemSkutarii — v pest smejijo. Dne 1. decembra bo v Celju volitev v cenilno komisijo, pridimo vsi volit in volimo enoglasno naznanjene osebe! Dobrna pri Celja. Deželni odbor hoče za Dobrnske toplice nov vodovod narediti in je deželni inženir že meril v ta namen svet od studenca, ki je last narodno zavednega in imovitega kmeta SedevSeka, do male vile »S(yria« poleg hiSe duhovskega druStva. Velika neprilika je namreč bila dozdaj za stanovalce teh his, ker ni bilo blizu pitne zdrave vode. Toplice pa potrebujeio tudi vode za temperiranje toplih in za mrzle kopeli. Stari vodovod, ki je precej veliko denarjev stal, je za ni5, ker je voda kalna in včasih jako nesnažna. Tudi novo mrzlo kopel namerava staviti dežela med »Milchmariandl« in vilo >Styria«. Dela na župniSču in župnijskih poslopjih so dovrSena in nudi belo, snažno župnišče z lepim balkonom prav prijazno lice. Župnijski vodovod posluje izvrstno in je voda izvanredno za naS kraj stalno čista in okusna ter doati obilna za župnijske potrebe. Vesela Dobrna utegae Se veselejsa postati, če bodo občani začeto narod.-gospodarsko delo srečno nadaljevali in v edinosti skrbeli za povzdigo kmečkega našega stanu! Umor. /eleznični delavec Jožef Debelak v Ž a 1 c u je minoli teden zaklal mesarskega pomočnika Albina Jankovič. Kakor se govori, je bil Debelak k umoru neke osebe najet ter je pomotoma umoril Jankoviča. Debelaka so izročili okrožni sodniji v Čelju. nSlovenski novi testament in novo sv. pismo", tako je naslov protestantovskim knjižicam, ki jih neki zaraSčeni možicelj nosi in širi po kozianskem okraju. Nepoučeni Ijudje z veseljem segajo po teb ničvrednih protestantovskih knjigah, nevedoč, da se prodaja v njih strup nevere in protestantizma. Tako je ta možicelj te protestantovske knjiiice nosil minuli teden po kozjanski župniji in marsikaterega ubogega ter nevednega kočarja ali kmeta opeharil in dobil na svoje limanice, da je kupil res za male krajcarje te knjige, nevedoč, da je ž njimi kupil nekaj strupa nevere in protestantizma. Svarimo vaa, Ijubi kmetje, ne verujte temu krivemu preroku, ki v obliki lepih knjig prcdaja vam krive verske nauke. Iz Konjic se nam poroSa: Minoli teden dne 11. t. mes. okoli 9. zvečer se je zopet razlegal po naSem trgu klic: »Ogenj«! Gorelo je gospcdarsko poslopje gospe Eatarine Verbnik. Vkljub pomoči požarne brambe je zgorelo gospodarsko poslopje s svinjskim hlevom do zida, preprečila je samo, da se ni ogenj razSiril na sosednja poslopja, od katerih je bil posebno hlev g. ReS v veliki nevarnosti. Sumi se, da je ogenj zanetila hudobna roka. Častno občanstvo je podelil občinski zastop na VVanskem dosedanjemu županu, gospodu Simonu Osetu, v priznanje zaslug za občino. Radi priznamo, da je gospod 0 s e t v narodnem oziru, kjer se gre proti Nemcem, zlasti ob volitvah, velezaslužen, a Se bolj bi bil, če ne bi netil domačega prepira. To je dalo baje raznim občanom povod, da so se pritožili proti častnemu imenovaniu. Delitev občin. Cesarjevo potrjenje je dobil zakon deželnega zbora Stajerskega, ki določa delitev občine Vranako v dve novi občini in sicer: Trg Vransko ter Okolica Vransko ozir. Prekop. Sedaj bode gotovo nastal mir med tržani in okoličani, ker bodo dobili vsak svojo obfiino, dočim so se prej bojevali za gospodarstvo v dosedanji skupni občini. Najnovejše vesti. »Slovanska zveza«, v kateri so naSi štajerski slovenski poslanci, je hotela v zadevi koroških jezikovnih razmer s Tavčarjevo stranko uprizoriti skupno akcijo ter predlagala, da stavita nujni predlog dr. Ploj in dr. Ferjanfiič. Tavčarjeva atranka pa je to ponudbo odklonila ter s tem pokazala, da noče niti v odlično narodnih stvareh složnega nastopa vseh jugoslovanskih poslancev. Nečuvena draginja svinjskih kož. SviDjske kože so trenotno dosegle tako visoko ceno, kakor še nikdar popred. Tovarnar Karol Pollakv Ljubljani jih plačuje po 57 Va krajcarjev kilo za lepo blago in po 35 kraicarjev za skarto, če se mu blago prinese v trgovino na Dunajski cesti St. 23. — Ta izredna cena se ne more dolgo držati, ker je previsoka; zato svetujemo, da se mesarji, kmetovalci i. t d. te izredno ugodne prilike, svinjske kože dobro v denar spraviti, hitro poslužijo. Cerkrene strarl. Soupravljal bo iupnijo Sv. Roka v Sielah 6. g. Anton Š1 a n d e r, nadzupnik in dekan v Staremtrgu, župnijo Sv. Primona na Pohorju <5. g. Henrik Verk, nadžupnik in dekan v Vuhredu. Razpisana je župnija Siele do 15. dec. in Sv. PrimoD na Pohorju do 21. decembra. Smrt. 14. nov. je bil pri Sr. Primonu na Pohorju pokopan č. g. Adol! Srabotnik. Rojen ie bil 1. 1839., poavefien 1. 1871. Bil je kaplan v Šmarji, v Ribnici sedem let ter župnik pri Sv. Primonu akoraj 24 let. 12 č. g. duhovnikov in veliko ljudstva ga je spremilo k zadnjemu pofiitku. Naj počiva v miru! Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal dne 16. nov. preč. g. M. K o r e n, duh. svetovalec in župnik v Žalcu in sicer na svojem rojstnem domu v Framu, kjer gospodari vrli narodnjak in župan Matevž Koren. V farni cerkvi je blagi atarček daroval sv. mašo za svoje rajne stariSe, potem obiskal njih grob na pokopališču, kjer je ginljivo lepo molil. Castitljivemu, zaslutnemu moiu kličemo: Še na mnoga leta! Društvena poročlla. Strelski večeri v Mariboru. Skupni strelski večeri čitalnični in »Športnega druStva« ,Maribor( začnejo s 24. dnevom t. m. in se vržijo redno vsak torek v čitalničnih prostorih v Narod. domu. Dijaška kuhinja v Mariboru je imela v četrtek, dne 12. t. m. svoj letoSnji občni zbor z običajnim vsporedom. NajvažnejSa točka je bilo obračunjenje za Solsko leto 1902/3. lz njega }e razvidno, da je bilo v imenovanem letu dobodkov 3947*74 K, stroskov pa 4120*30 K, toraj primanjklaja je 172 56 K, ki se bo moral iz letoSnjih dohodkov pokriti. Pri volitvi bili so voljeni: za predsednika ravnatelj dr. Ivan M1 a k a r, za tajnika prof. dr. Ant. Medved, za blagajnika prcf Jakob Kavčič, v odbor pa so izvoljeni: dr. Jernej GI a n č n i k, dr. Radoslav Pipud, oba mariborska odvetnika, in proiesorja Ivan Vreže in dr. Anton Jer o v š e k. Med dijake se je bilo razdelilo vsak dan povprečno lansko leto 52—57 obedov, toraj skupno nad 17.000 celo leto, do sedaj najvisje Stevilo v tem oziru. Od tod pa tudi izvira zgoraj omenjeni primaniklaj. DruStvo je tudi zadnje leto naSlo veliko izbornih in požrtvovalnih dobrotnikov; imenoma moramo omeniti: dr. Jerneja G1 ančn i k, dr. Ivana M1 a k a r, nadžupnika L enarta in vpokoj. župnika Seliča; bodi jim s tem izrečena najprisrčneiSa zahvala! Posebno hvaležnost smo dolžni slovenskim Posojilnicam, tako je v prvi vrsti imenovati Mariborsko Poso ji 1 nico, ki je glavni steber našega druitva, darovala je letos 100 K, potem z vso spoStljivostjo navedemo Posojilnico t Ormo2u (obe), v Š t. Lenartu, v Makolah, Slov. Gradcu, v Konjicah, Ptuju, Framu, Šmarju in Sl. Bistrici; slava in čast jim! Zdatno svoto za naSe druStvo ste nabrali odlični in v narodnem oziru neumorao delavni gospe dr. Glaserjeva in dr. Rosinova v Mariboru ter vlčast. g. župnik Martin M e dv e d. Bog porrni obilo vse darove nafiih tako dobrih in veleduSnih dobrotnikov! Dobro delo ste storili v prid na3e preljube slovenske mladine, njena hvaležnost Vam je za vselej zagotovljena. Prosimo pa, da nam zvesti ostanete Se v bodočnosti, podpirajte kolikor Vam je le moSi naSe prekoristno druStvo! Mladina je silno potrebna, a zagotavljamo Vas, — tudi vredna vaSe plemenite podp o r e. Letos je Stevilo isto, kakor lani, strodki zelo veliki, toraj: priskočite nam na pomoč t svoji priznani narodni ljubezni in neosahljivi požrtvovalnosti! Živeli! — Odbor. Družba duhovnikov. Dne 11. t. mes. so se pri občnem zboru družbe duhovnikov spremenile nekatere točke družbenih pravil ter se je izvolil tudi novi odbor in sicer: predsednik preč. g. L. Herg, podpredsedmk preč. g. dr. Mlaker, tajnik č. g. Jak. Kavčič, blagajnik č. g. dr. Ant. Jerovšek, odborniki čč. «g.: opat Fr. Ogradi, A. HajSek, F. Hirti, M. Štrakl in dr. Kovačič. Bralno in gospodarsko društvo nSkalau pri Sv. Petru pri Mariborn ima v nedeljo, dne 22. t. m. svoj ustanovni sbod. S tem je ustreženo dolgoletni želji šentpeterskib Slovencev. Upamo, da se bode vsak oklenil tega druStva ter ga podpiral, da bode druStvo rastlo in procvitalo ter liki svojemu imenu stalo trdno kakor skala, nepremagljiv branik naSega naroda. Od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Veselica našega bralnega druitva se je v nedeljo, dne 15. novembra izvrSila na najkrasnejsi način. Udeležba je bila jako obilna. Počastili so naa gostje od Negove in Sv. Ane, od Sv. Trojice in Sv. Lenarta, iz Maribora, od Sv. Barbare in od Vurberga, celo iz daljnega Št. Ilja sta prikorakala dva junaška mladeniča. Veselico je otvoril s kratkim nagovorom podpredsednik druStva, veleposestnik Fr. Zupe, tamburaSi so zatamburali, mešani zbor pa je zapel pesem »Rožici«. Čast. gosp. kaplan Gomiliek je na to v svojem govoru povdarjal potrebo prave izobrazbe za vse naSe stanove, zlasti Se za mladino. Izobrazba, ki jo dobiva slovenski rod, \« trojna, prediJoIska, Solska in poSolska. Treba je, da slov. starisi v pravem krSčanskem in narodnem duhu odgojujejo svoie otročiče že pred vstopom t Solo, treba je, da to odgojo učitelji in katehetje v istem dubu nadaljuiejo v 8oli in da jih najkrepkeje pri tem podpirajo starisi. Srečen kraj, kjer vlada prava vzajemnost in ljubezen med starisi in Solo ter učiteljstvom. Ko otroci izstopijo iz Sole, pa jim podajajo nadaljno izobrazbo naSi časniki in dobre knjige, najbolj pa na3a bralna društva, katerih bi se naj oklenila naSa mladina z vaem ognjem. Govornik Se poda sledeče nauke glede čitanja knjig in fiasopisov: 1. Premisli večkrat kar si prečital, da ti kaj ostane za življenie. 2. Čitaj s peresom t. \. koristne reči in nauke si zapisuj; ob gotovem fiasu vse prav pride. 3. Razgovarjaj se z drugimi o prebranih knjigah. 4. Izbiraj posebno koristne knjige. Čitaj zlasti knjige, iz katerih se veliko lahko naučiS za svoj stan in poklic, zakaj nekaj velja, kdor kaj ima, več velja, kdor kaj zna. Ako se bo izobraževal naS mladi rod v pravem krSčanskem in narodnem dubu in na pravi način, potem smemo opravičeno upati, da dobimo v bližnji prihodnjosti iz naSih mladeničev in deklet prav veliko bogoljubnih in rodoljubnih mož in žen, ki bodo vse drugače delovali za slavo in napredek slovenskega naroda, kakor je bilo do sedaj v navadi. Po govoru je kaj lepo zapel meSan zbor pod vodstvom marljivega pevovodje učitelja Breganta pesmici: »Kdaj mor'mo piti« in »Po zimi iz šole«. Zelo nam je ugajal »Venček narodnih pesmi I.<, ki ao ga zapele naSe domaSe pevke. Dekleta: Malika Letnikova, Malika Klobasova in Matilda Tomažičeva pa so izvrstno deklamovale pesmice »Slanica«, »Zatorej« in »Zapuščena ribica«. NajzanimiveiSa točka je bila seveda svetopisemska igra »Egiptovski Jožei«. V prekraanih egiptovskih oblekah so nastopili igralci, naSi mladeniči, ki so se, kar je bilo mogoče, potrudili, da bi nam pripravili pravi vžitek 8 to igro, ki je prav težavna, ako se hoče z njo doseči pravi učinek. Seveda so bili igralci pri posameznih prizorih in po končani igri burao odobravani in pohvaljeni. Ker Je igra jako ugajala, se 8e bode ponavljala na Štefanovo. Posebno veselje nam je napravilo 7 vrlih deklet od Sv. Barbare pri Mariboru, ki so nam zares krasno zapele »Venček narodnih pesmi III.« Pač marsikdo je pri posluSanju milih glasov naSe narodne pesmi vskliknil: 0 kako lepa, kako mila je vendar slovenska peaem! Vsa čast navduSenim narodnim barbarSkim pevkam! Veselico je zaključila deklamacija z živo podobo »Večna luč« iz Mohorjevega koledarja za 1903. Dan je predstavljala Matilda Tomažičeva, jutro pa Malika Klobasova. Posebno lep je bil prizor, ko je noč premagana od dneva padla na kolena pred podobo presv. Srca Jezusovega, ki je bila čudovito Iepa vsled bengalične razsvetljave. Deklamovalki ste kaj dobro izvrSili svoji nalogi. nSloy. pevsko drnštvo v Ptujn" je imelo svoj občni zbor v nedeljo 8. novembra t. 1. Po predsednikovem pozdravu prečital |e tajnik in na to blagajnik svojo poročilo; obe poročili sta se vzeli na znanje. Omenim le, da je imelo druatvo v tekočem letu sledeče dobodke: društrenina iz Maribora 3995 K, iz Celja 2095 K, iz Ptuja 36 K in PolenSak 1 K. Vsetn gg. poverjenikom izreka odbor tem potom naiiskrene)8o zahvalo. — Predsednikom »Slov. pev. druStva« bil je zopet enoglasno voljen g. Zupančič, v odbor pa č. g. o. Lenart Vaupotič, gg.: Kaukler, MurSec in Kajnih; namestnikoma pa gg. Ozmec in Slavinec. Vnanjim odbornikom bili so voljeni gg.: dr. Janko Bezjak, prof. Fr. Orožen, dr. Juro HraSovec in Fr. Zacherl; namestnikoraa pa gg. Fr. Podobnik in Anton Porekar. Revizorjem so bili voljeni gg.: prof. Zelenik, Babič in Skuhala. Eer v tekočem letu ui bilo mogoče prirediti pevskega koncerta zaradi različnih vzrokov, sklenil je odbor, da 8e priredi v prihodnjem letu veliki pevski koncert v začetku meseca avgusta v Mariboru. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov je imelo minolo nedeljo občni zbor v Celju. Društvo Steje 126 rednih, 7 ustanovnih in 18 podpornih udov. Sklenili sta se resoluciji glede zavarovanja za starost in onemoglost zasebnib uradnikov in njih družin, uvedenja nedeljskega počitka v odvetniskih in notarskih pisarnah; izrekla se je posebna pohvala poslancema Žičkarju in Berksu za njihovo delovanje v prid društva. Odbor se je izvoli! sledeči: Predsednik z vaklikom tov. Ivan Bovha, odborniki: tovarisi Fran MoSkon, Ivan DobrSek, dr. Ljud. Štiker, jur. Rasto FaSalek, dr. Vladisl. Pegan in Josip Kolar; namestniki: tov. Jos. Goričan J. Prelc in Robert Pohar; vsi v Celju. Računskima pregledovalcema se izvolita tov. Jos. Christof v Ljubljani in Štefan KamenSek v Mariboru. Iz dru^fb fcrajer. TJmetnost, katero le malokdo ume je, v miru živeti s prepirljivimi ljudmi, ki bi se vsako minuto radi kregali. Moder mož, ki pa je znal to umetnost, razodel jo je svojemu prija telju: »Razumen mož in nespameten mož niti slamnate bilke ne bosta raztrgala. Če namreč nespametni vleče, pametni odneha, in če oni odneha, vleče ta. Če pa prideta dva nespametna vkup, raztrgala bosta železne verige.« Šaljiv ponarejalec denarja. Nedavno je zajela italijanska policija mnogobrojno zločinsko družbo, ki je preplavljala vso južno Italijo in Sicilijo s ponarejenimi bankovci. Poglavar ponarejalcev je neki Orsini, pri katerem so tudi našli prostorno delavnico in inozemskih bankovcev za 140.000 lir. Orsini pa ni bil samo spreten »fabrikant« bankovcev, temuč tudi dovtipen mož. Uradne napise na baukovcih je ponarejal po svoji dobri volji, ne da bi bil kdo to mesece in mesece opazil na njegovih ponarejenih bankovcih. Mesto napisa: »Regno d' Italia« (kraljeatvo Italija) nosijo njegovi bankovci napia: »Regno della follia« (kraljestvo norcev). Zagroženo kazen zaradi ponarejanja, ki je zabeležena na vsakem bankovcu, si je Orsini na svojih bankovcih tako-le prikrojil: »Zakon kaznuje male bedake, ki razSirjajo krive novce, ako so tako neumni, da se puste prijeti.« Sedaj se bo pač Orsini moral sam prišterati med teke razširjevalce. Gtospodarske drobtlnlce. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Stajerskem. (DaJje.) Ker je torej hlev dovolj zračen in v hlevu nikakorSnega smradu; strop in tla so popolnoma suhe; živina v hlevu je zdrava in hlevska oprava mnogo dalje trpi, ker je mokrota in trohnoba ne razjeda. Tukaj kratko opisani hlev je odločen bikorejski zadrugi, katera ima nastavljenih v hlevu pet bikov pincgavske pasme in ker obCina in zadruga tako vzajemno postopata, ni dvoma, da bodeta prav mnogo dosegli v prospeh živinoreje. Vspeh modrega in umnega gospodarstva 86 kaže že sedaj, ker SrediSče je ena izmed tistih srečnih občin, ki zna gospodariti brez vsakih občiaskih doklad ter si zna z umnim gospcdarstvom drugod poiskati dohodkov v pokritje stroškov za občinsko upravo; medtem ko drugod tieimo že do vratu v dolgovih, ter si z obSinskimi dokladami večamo davke. Pri nas smo si razdelili zadnji košček občinskih pašnikov gozdov itd., tam pa si je občina pridržala obsirno posestvo, ima travnike in gozde. PaSnike so preorali, posejali s travno in deteljno zmesjo, s tem so pridobili mnogo lepe ia tečne krme. Travniki, ki poprej Se ene dobre koSnje niso dali, se sedaj po trikrat z obilno krmo kosijo in lahko redijo mnogo živine. Tudi te senožeti smo si ogledali. Predno naSe potovanje dalje opiSem, se mi zdi umestno opomniti, da bi se tudi drugod na polju in travnikih Iahko dosegel obilnejši pridelek. Zakaj pa je v deteljiSču tako lepa koruza? Zato, ker si je zemlja vsaj eno leto odpočila. Id če bi znali naši gospodarji svoj setveni kolobar malo raztegniti, da ne bi sejali vedno za turšco krompir in za krompirjem pSenico itd, ampak pustili njive obsejane z travno in deteljno zmesjo večkrat počivati, bi si s tem poljske pridelke podvojili, poleg pa pridelali obilno tečne krme za živino. Jako zanimivo kolobarjenje smo videli tudi na Ptujskem polju. Tam imajo na nekaterih krajih jako kamenita ali kakor pravimo prodnata tla tako, da če je njiva že dolgo časa na enem mestu, ostane slednjič 8e skoro samo kamenje. Zdaj si pa kmetovalci pomagajo na prav nenavaden način. Na njive nasadijo prav gosto borovja in pustijo rasti 20—25 let. Iglovje in odpadlo vejevje napravi novo prst, borovje pa da drva za kurjavo. Tako postane zemlja zopet rodovitna; zatoraj se vidi tam med poljem mnogo z borovjem obsajenih njiv. Napačno pa imajo tam njive s preozkimi ogoni, prav pa zopet, ker nimajo Sirokih mej med njivami. Široke meje so samo zaloga zeli za rodovitno polje; ozki ogoni pa so nepraktični za obdelovanje in se izgubi preveč rodovitnih tal, ker v razgonu navadno ničesar ne zraste. Tudi na Kranjskem imajo marsikje ozke ogone. Pa vrnimo se 3e zopet v napredno SrediSče. Tam smo si namreč ogledali še tudi novo mlekarno. V mlekarnah je prvi pogoj snaga. Tudi v srediski mlekarni opaziti je na prvi pogled največja snaga in red. Videli pa smo tukaj razne stroje, s katerimi se mleko predeluje v sirovo maslo. Tukaj bi se naSe gospodinje čudile, ko bi videle, kako se mleko takoj izpod krave, toraj 3e toplo, da posneti, da se loči mleko od tolšče ali smetane. Iz te smetane pa takoj v pinjah napravijo sirovo maslo in ga še s posebnimi pripravami stlačijo v lepe oblike, ter ga drago daleč okoli razpoSiljajo. Mleko pa dobijo zadružniki nazaj, ker je, čeravno posneto, za gospodarstvo 8e ravno tako porabno. Če se prav spominjam, dobi mlekarna vsaki dan do 160 litrov mleka. Prvo lorej dober hlev, lepa živina in travniki in za tem lepo vrejena mlekarna. (Dalje sledi.)