Aktualno
Slovenija • Zaradi povprečnega regresa precej dražji vrtec za starša
O Stran 2
Štajerski
Podjetništvo Kidričevo • Sanacija gramoznice: 10-milijonski strošek za davkoplačevalce
Z> Stran 3
Ptuj, petek, 10. septembra 2021
Letnik LXXIV • št. 70 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Podravje, Slovenija • Finale 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Ko pevski nastopi poletijo v nebo
V idiličnem okolju muzeja genija tehniške zgodovine, rojaka Janeza Puha v Sakušaku, je 2. septembra potekal finale letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, ki že sedmo leto zapored v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami mlade pevske talentevabi k petju slovenskih pesmi. Projekt raste iz leta vleto, tako po številu udeležencev kot po kakovosti.
tVečmOstnaneh 21 do 28.
Aktualno Ptuj • V Ljudskem vrtu lokal, v Mestnem parku za zdaj le pitnik
O Stran 2
Gospodarstvo Ormož •
Avstralkam 604.000
1 # • v v
evrov za zemljišča v obrtni coni
O Stran 5
V središču Slovenija •
»Uradniško vodenje epidemije nas je pokopalo«
O Strani 8 in 9
Kronika Slovenija •
Popravki odloka: PCT-pogoj za obisk pri zdravniku ni potreben
O Stran 16
Aktualno •
Kmetje grozijo z
vses1ovenskim	7 r®W.!i5KPlu
V&CMUVCI1&M111	2.	V151E CFK£| H
kmečkim štrajkom
umL
Zaprtje Ptujskega škrnicla •£
Občinskemu * * podjetju trgovski posli ne gredo najboljše od rok
\
M
\\ ^ lili
i
PTUJSKI SKRNICL

i
»Zdravijo« s kristali, molitvami, angeli, številkami polaganjem rok ...

Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
petek • 10. septembra 2021
Ptuj • Spremembe v dveh mestnih parkih
V	Ljudskem vrtu lokal letos, v Mestnem parku še ne
V	obeh ptujskih parkih bodo v prihodnje izvedli zanimive naložbe. Prva bo v Ljudskem vrtu, kjer naj bi ta mesec začeli urejati gostinski lokal in sanitarije. Izvajalec gradbenih del je že izbran. Vrednost postavitve obeh objektov je nekaj več kot 156.000 evrov. Do izvedbe podobne investicije v Mestnem parku pa bo očitno preteklo še kar nekaj časa.
Dela v parku Ljudski vrt naj bi začeli še ta mesec.
Po prvotnem načrtu vodstva MO Ptuj naj bi lokalček s sanitarijami v Ljudskem vrtu postavil kar zasebnik ter zanj pridobil stavbno pravico. A so plan na občini spremenili, pridobili gradbeno dovoljenje in se odločili postavitev nezahtevnega objekta financirati z lastnimi sredstvi. Enako kot v primeru gostinskega lokala na Ranci. To naj bi bila za občino zanesljivejša in tudi hitrejša pot do začetka obratovanja. 160.000 evrov za oba objekta so že zagotovili v letošnjem proračunu, projektanti pa so vrednost zelo dobro ocenili, saj bo omenjeni znesek zadostoval za izvedbo gradbenih del. Na razpis za postavitev montažnega objekta sta se prijavila dva ponudnika. Izbrano je bilo podjetje Lesko, Simona Murko, s. p. Ponujena vrednost, za katero so pripravljeni urediti objekta, pa znaša nekaj več kot 156.000 evrov.
Kar zadeva začetek obratovanja lokala, pa na občini pravijo: »Glede na to, da smo šele končali fazo izbire izvajalca, je še preuranjeno napovedovati roke, saj so le-ti odvisni predvsem od dobave materiala. Dela se bodo predvidoma začela v septembru, trajala bodo približno dva meseca."
Zavod za varstvo kulturne dediščine bi paviljon
Vodstvo ptujske občine pa si že dalj časa prizadeva za pridobitev potrebnih soglasij tudi za umestitev podobnih nezahtevnih objektov v Mestnem parku. Trenutno so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja: „V postopku izdelave projektne dokumentacije smo od Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) prejeli projektne pogoje, ki smo jih upoštevali. Usklajujemo se še glede mikrolokacije umestitve objekta. Glede na navedbe ZVKDS pa je objekt kot takšen lahko le začasne izvedbe, tj. za obdobje pet let."
Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote ZVKDS, je potrdil, da so za objekt v Ljudskem vrtu izdali vsa potrebna soglasja, za Mestni park pa so zahtevali dopolnitev dokumentacije s situacijo umestitve objekta v park. O tem, zakaj je bilo to potrebno, pravi: „Obe lokaciji sta znotraj registrirane enote kulturne dediščine, zato je za posege treba pridobiti pogoje in soglasje. MO Ptuj smo v fazi ideje predlagali, da naj se kot osrednji element Mestnega parka postavi paviljon po vzoru paviljonov po drugih mestnih parkih v Sloveniji in Evropi. Le-ti so namenjeni tudi izvajanju poletnih prireditev in koncertov. Podjetje Umarh je predlog tudi pripravilo, a ga je MO Ptuj zavrnila kot prezahteven projekt in se odločila za izvedbo tipskega kontejnerskega objekta.« Kot so še sporočili iz MO Ptuj, naj bi soglasje ZVKDS za kontejnerski tip lokalčka prido-bili,a le za obdobje petih let.
Dženana Kmetec
V mestnem parku pitnik za 1.200 evrov
Pred petimi leti je bil na Ptuju postavljen prvi pitnik na Vinarskem trgu. Takrat s pomočjo donacij humanitarnega društva Soroptimist Ptuj. V vmesnem času gaje ptujska občina uredila še v parku Ljudski vrt, letos poleti pa še v mestnem parku. Investicijo, vredno 1.200 evrov, je krila MO Ptuj. MO sicer želi tudi v Mestnem parku postaviti lokalček s sanitarijami, podobno kot v Ljudskem vrtu.
Slovenija, Podravje • Kmetje grozijo z vseslovenskim kmečkim štrajkom
Zahtevajo dodatnih 380 milijonov evrov
Le vkup le vkup uboga gmajna, so to znamenito puntarsko pesem pred dobrimi 500 leti peli naši predniki, ko so se na vseslovenskem kmečkem uporu zoperstavili svojim gospodarjem.

M*
Je bil kmečki shod pred letošnjo Agro uvod v večji vseslovenski upor kmetov?

	IPOt «t V	1EM vmt UNi mi za viL	JCJ JI
*		c - ¡	*' j ■J0m.
Foto: SD
Leta 1515 je vse večje breme, ki so ga fevdalci nalagali kmetom, preseglo zmogljivo mero, zato so ti živeli le še na eksistenčnem minimumu in jim pravzaprav ni več ostalo drugega, kot da si rečejo 'dovolj nam je' in se uprejo. Največjega kmečkega punta na Slovenskem, v katerega so bile na površini 25.000 kvadratnih kilometrov vključene dežele Kranjska, Štajerska in Koroška, se je udeležilo 80.000 članov kmečke zveze. Spopadi med vojsko fevdalcev in uporniki so trajali štiri mesece, nato je bil upor krvavo zadušen, kmečka zveza pa uničena. Položaj kmetov se takrat ni izboljšal, je pa upor pomenil začetek napredka, ki je bil nato sicer viden šele v naslednjih stoletjih.
Zgodovina se ponavlja
Iz povedanega je mogoče povleči neke vzporednice z današnjim časom, kar znova dokazuje, da se zgodovina ponavlja. Glede na trenutno stanje v kmetijstvu, posledice epidemije, stanje na trgu in razmerja znotraj prehranske verige kmetje danes še zmeraj niso zadovoljni s svojim položajem in statusom v družbi, nasprotno, ugotavljajo, da ekonomsko nazadujejo, država pa tega po njihovem nikakor ne sprevidi. Da so kmetje znova rekli: »Dovolj nam je,« je sodu izbil dno predlog strateškega načrta kmetijske politike za prihodnje petletje. Svoje nestrinjanje so že dokazali z nedavnima protestoma kmetov v Slovenj Gradcu in Gornji Radgoni, če njihove zahteve ne bodo uslišane, so napovedali, pa bodo zadeve zaostrili in orga-
nizirali novodobni »upor tlačanov proti gosposki« oziroma vseslovenski kmečki štrajk.
Takojšen sestanek z Janšo
Prepričani so namreč, da je za kmetijstvo v obdobju 2023-2027 namenjenih premalo sredstev, ki ne omogočajo ohranitve in posodobitve slovenskega kmetijstva, zato je ogroženo njegovo preživetje. »Kmetijstvo je na prelomnici. Čeprav je vlada že zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, je predlog strateškega načrta za naslednje petletje še vedno finančno podhra-njen, tako nizek obseg sredstev bo dodatno ogrozil preživetje kmetijske panoge. Za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja so nujno potrebna bistveno višja sredstva, ki bodo omogočala primeren do-
hodek in standard dela ter življenja na kmetijah ter zagotavljala več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij,« je povedal Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije (KGZS), in dodal, da zato zahtevajo dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov in takojšen sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo, saj ugotavljajo, da kljub delnemu upoštevanju sprememb načrta, ki so ga predlagali, še zmeraj nimajo informacij o vsebinskih rešitvah intervencij in njihovi višini.
Na razpisih (pre)težko do denarja
Razmere na trgu kmetijskih pridelkov se slabšajo, kmet dobi prenizko plačilo za svoje pridelke, vse manj finančnih spodbud države pa pomeni, da bodo sami vse težje in-
vestirali v razvoj kmetij. Manjši prihodki in gospodarska nestabilnost bodo sčasoma vodili v opustitev dejavnosti, vplivali pa bodo tudi na življenje družine, ki kmetuje, in zmanjšali motivacijo mladih za kmetovanje, še pravijo na KGZS. Obenem zavračajo razlago kmetijskega ministrstva, da sredstva iz strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) še zdaleč niso edina, ki so namenjena razvoju kmetijstva, saj da je mogoče veliko denarja dobiti tudi na številnih razpisih. Da gre za zavajajoče trditve, dodajajo, saj je za številne razpise, denimo zadnjega za naložbe v kmetije, interesentov bistveno več, kot je razpoložljivih sredstev. Po podatkih zbornice naj bi od 111 oddanih vlog sredstva prejelo le 20 kmetov.
Senka Dreu
Slovenija • Stranpoti naše zakonodaje na škodo mladih družin
Zaradi regresa starša plačujeta precej višjo ceno vrtca
Večina regresov za letni dopust ni obdavčenih, so pa obdavčljivi in se kot takšni upoštevajo pri izračunu otroškega dodatka in drugih pravic iz javnih sredstev. To se zdi marsikomu nerazumljivo, saj je regres za letni dopust vendar posebno plačilo, ki ga prejme delavec za letni dopust. A Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se kot dohodek upoštevajo vsi obdavčljivi dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine.
Regres, ki ne preseže 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji, se ne šteje v osnovo za odmero dohodnine in je tudi oproščen prispevkov. Velika večina regresov je torej oproščena plačila dohodnine. Se pa takšen regres šteje k prihodkom osebe oz. družine.
Na nas se je obrnila bralka, ki jo moti, da CSD šteje regres med prihodke, ki se upoštevajo pri izračunu otroških dodatkov in plačilu vrtca, čeprav je oproščen plačila dohodnine. Z možem, ki prav tako prejme »normalen« regres, imata enega otroka, ki obiskuje vrtec. Njun regres pa povzroči, da »tako pri otroških dodatkih kot pri plačilu vrtca« padejo v višji dohodkovni razred.
Ker so za 30 evrov presegli mejo, se je plačilo vrtca povečalo za 797 evrov
Natančno za 30 evrov presežejo mejo, zaradi česar se letno plačilo
Foto: Dreamstime/M24
»Pravzaprav bi bilo bolje, če eden od naju regresa niti ne bi dobil,« razmišljata starša, ki se jima je zaradi »povprečnega« regresa zvišala cena vrtca.
vrtca po njihovih izračunih poveča za 797,16 evra. Minimalni znesek regresa za leto 2021 je bil približno 736 evrov, kot znaša minimalna plača. Poleg tega izgubijo tudi del otroških dodatkov, saj so ti zaradi prehoda v višji dohodkovni razred nižji. Zato nekoliko resignirano
ugotavljata, da »bi bilo pravzaprav bolje, če eden od naju regresa niti ne bi dobil«.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo zaradi podobnih »nevšečnosti« vprašali, ali razmišljajo o kakšnih spremembah, morebiti v smeri, da se v iz-
račun otroških dodatkov in vrtca vključuje le, kar je bilo upoštevano pri odmeri dohodnine.
»Ureditev upoštevanja dohodkov pri pravicah iz javnih sredstev temelji na načelu, da je treba upoštevati vse dohodke in prejemke, razen tistih, ki so dodeljeni za poseben namen ali namenjeni kritju posebnih potreb. Ureditev ugotavljanja dohodkov v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je enotna za vse pravice,« so ostali formalno neomajni na ministrstvu. Za zakoličenje trenutnega stanja so dodali: »V 12. členu ZUPJS je določeno, da se kot dohodek, ki se upošteva, štejejo obdavčljivi (ne pa nujno obdavčeni, op. p., kot na primer pri regresu) dohodki po zakonu - ki ureja dohodnino - ki niso upravičeni plačila dohodnine, kamor spada tudi regres za letni dopust.« Torej je odgovor jasen: sprememb te zakonodaje ne bo.
Roman Tomac
petek • 10. septembra 2021
Aktualno
Štajerski	3
Kidričevo • Sanacija gramoznice z odpadnimi gumami po 14 letih končana
10-milijonski strošek za davkoplačevalce
Republika Slovenija je v Kidričevem končala sanacijo odlagališča odpadnih gum. Strošek sanacije smo pokrili davkoplačevalci, in sicer vrtoglavih 10 milijonov evrov. Z lokacije so po podatkih ministrstva za okolje odpeljali 67.000 ton odpadkov. Država je k sanaciji gramoznice resno pristopila, ko ji je s sankcijami zažugala Evropska unija.
Saga z gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju se je začela v letih 2007 in 2008, ko sta se sredi poletja zgodila dva velika požara. Lastnica gramoznice je občina Kidričevo, odpadno gumo je v njej predelovalo podjetje Albin Promotion. Načrt je bil, da se gramoznica
sanira (zapolni) z granulatom iz odpadnih gum, na površju pa ozeleni. Po dveh požarih se je zgodba na veliko zapletla, podjetje je končalo v stečaju, država Slovenija se je zaradi rane, ki je ostala v okolju, znašla pred organi EU. Evropska komisija je zahtevala sanacijo ob-
močja. „Upam, da takšnih zgodb v Sloveniji več ne bo. Pogoje za ravnanje z odpadki z novim zakonom o varstvu okolja dodatno zaostrujemo, saj imamo s požari in kopičenjem odpadne embalaže na odlagališčih izjemno slabe izkušnje. Ena od novosti v zakonu bo ta, da
-i
: M Z
Župan Anton Leskovar načrtov v zvezi z namembnostjo gramoznice ne razkriva. Je pa povedal da se bodo o tem odločili kmalu. Prednost zemljišča je, daje neposredno ob bodoči obvoznici, pomanjkljivost pa, da čezenj potekajo daljnovodi.
Lokacijo sanirane gramoznice so si med drugimi ogledali (z leve) glavni republiški inšpektor za okolje Franc Rančigaj, državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko, minister za okolje Andrej Vizjak, župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor Surovine Jure Fišer.
S8SS8
Foto: MZ
Občina Kidričevo je zaključek sanacije lovrenške gramoznice, kjer so bile nakopičene ogromne količine odpadnih gum, zaznamovala s prostovoljno delovno akcijo.
se z dejavnostjo ravnanja z odpadki ne bo moč ukvarjati na najetih zemljiščih, temveč bo izvajalec dejavnosti moral biti tudi lastnik. Prav tako urejamo regulacijo, kako se odzvati v primeru okoljske škode. Ena od sistemskih nedorečenosti se je pokazala v primeru odpadnega blata. Zadovoljen sem, da smo sanacijo v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju končali. Ko smo lani prevzeli mandat, je bilo treba iz gramoznice odstraniti še približno polovico odpadnega materiala. Zagotovili smo dodatna finančna sredstva in zadevo pripeljali do konca. Upam, da se tovrstni primeri v Sloveniji več ne bodo dogajali," je v Kidričevem povedal minister za okolje Andrej Vizjak.
Sanacija pod budnim očesom inšpektorjev
Zadnjo etapo odvoza odpadnih gum in drugih mešanih komunalnih odpadkov, ki so se skozi leta kopičili v gramoznici, je opravilo mariborsko podjetje Surovina. Njihov delež v poslu je znašal 5,6 milijona evrov, je pojasnil direktor Jure Fišer in dodal: „Dela smo končali v rekordnem času in poskrbeli, da država zaradi zamud pri sanaciji Evropski uniji ni plačala nobene kazni. Med sanacijo smo se srečevali tudi z nekaterimi preprekami, med drugim s covid epidemijo in posledično zapiranjem državnih mej, bile so težave z vremenom, od zmrzali do razmočenosti tere-
na zaradi dežja, kar je našim tovornim vozilom zelo oviralo pot. Na koncu nam je s 1.300 prevozi uspelo sanacijo končati. Z lokacije smo odpeljali 29.000 ton odpadnih gum. Odvažali smo jih na končno predelavo v Srbijo in Madžarsko, nekaj pa v Slovenijo na termično obdelavo. Zadnji del sanacije je bil najzahtevnejši, saj gume niso bile na površju, temveč so bile zakopane in jih je bilo treba ločiti od gramoza. Sanacija se je izvajala pod budnim očesom inšpekcijskih služb. Za vsak kilogram odpadkov je bilo treba izkazovati končno predelavo, da ima država zagotovilo, da so ti odpadki dokončno predelani."
Mojca Zemljarič
Ptuj • Občinskemu podjetju trgovski posli ne gredo najboljše od rok
Škrnicl na tržnici že zaprt, drugega na Volkmerjevi bi radi preselili
Trgovina Ptujski škrnicl na prenovljeni mestni tržnici, v kateri so ponujali domačo hrano z okoliških kmetij, je v ponedeljek dokončno zaprla svoja vrata. Po dobrem letu dni delovanja je pretehtala poslovna odločitev, da nadaljevanje obratovanja ni dobičkonosno in posledično tudi ne smiselno. Druga poslovalnica, na Volkmerjevi cesti, bo (za zdaj) obratovala nemoteno, obstaja pa možnost, da se bo tudi ta selila drugam.
Ideja, da bi s tovrstno trgovino občanom približali zdravo hrano z okoliških kmetij, je bila ključni motiv, da so v občinskem podjetju Javne službe Ptuj začeli trgovinsko dejavnost. Temu so namenili dva prostora oz. poslovalnici z enakim imenom (Ptujski škrnicl). Enega na Volkmerjevi cesti, v nekdanji trgovini Bratje Reš, in drugega na novi ptujski tržnici.
Kupcev premalo, ker do trgovinice ne morejo z avtom
Trgovina, ki je bila s svojo ponudbo namenjena tako domačinom kot turistom, se je zaprla z argumentacijo, da je epidemija koronavirusa med drugim oklestila turistični obisk mesta, posledično pa tudi obisk Ptujskega škrnicla. A
Razmišjajo o razširitvi lokala
Občinsko podjetje Javne službe Ptuj, kije upravljavec ptujske tržnice, že ima načrte s prostorom, v katerem je doslej delovala trgovina, tako da k sreči vsaj prazni ne bodo: „Glede na to, da na tržnici zelenjavo in sadje že ponujajo branjevke, v tem lokalu verjetno interesa po podobni ponudbi tudi v prihodnje ne bo. Zato preučujemo možnost združitve obeh lokalov v enega, večjega. Tudi kavarna bo imela resne težave s poslovanjem v zimskem času, če bo omogočala postavitev zgolj treh miz.
Po zatrjevanju vodstva Javnih služb lokal posluje dobro: „Prav tako prejemamo glede kavarne pozitivne odzive organizatorjev prireditev, ki so se opogumili in izvedli kakšno aktivnost na tržnici. Tem je gostinska ponudba v bližini dobrodošla, in če lahko ob infrastrukturni pomoči popestrimo njihove dogodke tudi s sodelovanjem na takšen način, bomo to naredili z največjim veseljem."
kot kaže, koronakriza ni edini razlog za zaprtje. To priznavajo tudi v podjetju Javne službe Ptuj: „Raz-log ni zgolj epidemija, je pa tej lokaciji ta zagotovo škodila. Pomemben razlog je tudi nedostopnost trgovinice za avtomobile. Povsem razumljivo nam je, da stranke svojega nakupa ne bodo tovorile skozi mesto, če bi opravile nekoliko večji nakup. Treba pa je tudi priznati, da sta (oba) lokala na tržnici zelo majhna. Stranke želijo dostopnost čim večjega števila izdelkov na enem mestu, da jim ni treba po preostale izdelke, ki jih še potrebujejo, drugam, medtem ko tako majhen lokal tega ne omogoča." O tem, da je zaprtje starega dela mesta pravzaprav popolnoma uničilo podjetništvo, pa tudi živahnejši ulični utrip, že veliko časa tečejo tudi javne debate.
Denar iz razpisov ni zadostoval ...
Občinsko podjetje je sicer za trgovinsko dejavnost prejelo sredstva iz razpisov, med drugim
Od ponedeljka naprej trgovina Ptujski škrnicl več ne obratuje
od LAS in Ministrstva za kmetijstvo. A kot pojasnjujejo, so sredstva pridobili za dejavnost oz. posamezne aktivnosti znotraj dejavnosti, ne pa za neposredno trženje na lokaciji tržnice. Torej tega denarja ob zaprtju trgovinice na tržnici tudi ne bodo izgubili, saj je dovolj , če ohranijo le eno od obeh poslovalnic.
Na tržnici pa so očitno poslovali slabo, saj poslovanje Škrnicla ni zadostovalo niti za pokrivanje stroškov dela.
Škrnicl na Volkmerjevi z obrobja bolj v center mesta
V prihodnje bo torej delovala le ena trgovina Škrnicl z domačo hrano. V občinskem podjetju menijo, da je za Ptuj to povsem dovolj, a kar se tiče centra mesta, še niso povsem vrgli puške v koruzo: „Iščemo lokacijo v mestnem jedru oz. njegovi bližini, ki ima možnost parkiranja v bližini trgovinice
in bi lahko predstavljala osrednjo lokacijo Škrnicla. Trgovina na Vol-kmerjevi je morda celo nekoliko prevelika in ne omogoča notranje ureditve na način, kot smo si zamislili v začetku. Idejo Škrnicla je mogoče še razvijati, vse več je tudi razpisov, na katerih je možno za posamezne aktivnosti pridobiti nepovratna sredstva." Prav temu se nameravajo posvetiti v prihodnje.
Dženana Kmetec
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 10. septembra 2021
Majšperk • Ob 25. občinskem prazniku več kot 40 prireditev
Občina stavi na zdravo okolje in bogato društveno življenje
V občini Majšperk so občani med seboj povezani v okviru številnih društev, ki skušajo kljub epidemiji izpeljati svoje letne programe dela. Zelo aktivna so tudi v času praznovanja občinskega praznika. Prve prireditve so se začele že v sredini avgusta, ko so začeli s praznovanjem 25. občinskega praznika. V dobrih treh tednih se jih je zvrstilo več kot 40, nekatere so sicer zaradi epidemiološke situacije bili primorani odpovedati. Letos so v ospredju tudi številne okrogle obletnice, in sicer 100 let Lovske družine Dravinja Majšperk in 70 Društva upokojencev Majšperk. Kot je povedala Darinka Fakin, seje zaradi epidemije aktivnost društev nekoliko zmanjšala, kljub temu pa se ni bati, da bi katero izmed njih zamrlo. Letos so v okviru praznika izvedli številne športne in kulturne dogodke, prav tako sta potekali dve slikarski koloniji pod vodstvom domačih slikarjev Gregorja Samasturja (likovna kolonija Haloze 2021) in Branka Gajšta (slikarska kolonija pod kozolcem v Sestržah).
Ob letošnjem praznovanju so se zaključile tudi številne investicije, predvsem v cestno infrastrukturo. Občina Majšperk bo do konca leta uspešno izpeljala modernizacijo 14 odsekov cest. Še v tem mesecu se bo začela obnova ceste z gradnjo kolesarske steze in pločnika med Ptujsko Goro in Vrhami v višini okoli milijon evrov.
Za investicije dva milijona evrov
Med drugim se je v teh dneh zaključila obnova zadnjega doma
krajanov v majšperški občini, in sicer v Sestržah. Investicija v višini preko 300.000 evrov je zajemala energetsko sanacijo, prenovo odra, posodobitev kuhinje ... Okoli 400.000 evrov pa je občina letos namenila za obnovo pokopališč (Ptujska Gora, Majšperk, Stoper-ce). Letošnji proračun občine znaša 4,5 milijona evrov, od tega je okoli 2 milijona evrov namenjenih za investicije.
Ob letošnjem praznovanju je županja Fakinova izpostavila, da si v prihodnje v kraju želijo obdržati mlade ljudi, hkrati pa privabiti tudi
Pajnkiher
PTUJSKA GORA- SLOVENIJA
PREVOZNIŠTVO
Pajnkiher Kari s.p.
Bolečka vas 5 c
2323 Ptujska gora, Slovenija
Tel.: 00386 (0)2 794 43 91 Fax: 00386 (0)2 794 43 90 Mbt: 00386 (0)41 674 424 karl.pajnkiher@gmail.com
Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
Priznanje županje, dve plaketi in tri občinska priznanja
Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo jutri ob 18. uri v amfiteatru OŠ Majšperk.
Priznanje županje gre letos v roke Romanu Štumbergerju, starešini Lovske družine Dravinja Majšperk, kije z veliko truda in zagnanosti vodil obnovo lovskega doma in vse druge investicije (modernizacija hladilnice, gradnja nadstreška), in Leu Gajserju, državnemu prvaku v motokrosu v kategoriji 50 ccm.
Plaketi bosta prejela podjetje Svit-Zolar in svetnik Zlatko Žnidar, sicer dolgoletni član Športno-kulturnega društva Sestrže.
Občinska priznanja letos prejmejo: Vincenc Jerič za delovanje na področju gospodarstva, kulture in humanitarne dejavnosti, Janez Potočnik za delo na področju civilne zaščite in prostovoljstva ter Marija Glazer za zasluge na področju humanitarnih dejavnosti.
Županja Darinka Fakin si ob 25. občinskem prazniku želi več sodelovanja z mladimi.
nove prebivalce od drugod, prav zato bo v okviru sprejetja novega OPPN možna tako gradnja stanovanjskih hiš kot večstanovanjskih objektov. »Pri nas je zdravo življenjsko okolje, prav tako imamo lepo urejene športne površine in
objekte za kulturno udejstvovanje. Ena izmed prednosti pa so tudi naša društva, v katera se lahko vključi prav vsak, ki želi kakovostno preživljati svoj prosti čas,« je povedala Fakinova.
Estera Korošec
Vsem občankam in občanom ob praznovanju 25. občinskega praznika iskreno čestitamo.
V soboto, 11. septembra 2021, ob 18. uri vas vabimo na osrednjo prireditev s podelitvijo plaket in občinskih priznanj, ki bo v amfiteatru pri Osnovni šoli Majšperk.
Ostanite zdravi!
V imenu občine Majšperk dr. Darinka Fakin, županja
Foto: CG
Ptuj • Eurospinova dobrodelna akcija
Skupaj smo risali nasmehe
Minulo soboto popoldne je na parkirišču trgovine Eurospin Ptuj potekal dogodek v okviru dobrodelne akcije Pomagajte narisati nasmeh. Na družinski zabavi z dobrodelno noto so potekale kreativne delavnice, vodene igre za celo družino in risanje s kredami.
Foto: Eurospin
Eurospin Slovenija že četrto leto sodeluje z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pri zbiranju sredstev za šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin. Letos so se odločili dobrodelnosti dodati ustvarjalno noto, zato bodo za dobrodelnost namenili en evro od vsakega prodanega zavoja barvnih kred, ki jih lahko kupite v trgovinah Eurospin po vsej Sloveniji. Da pa boste lahko s kredami, tudi risali, Eurospin v mestih po Sloveniji organizira risalne kotičke na njihovih parkiriščih.
»S kampanjo želimo otrokom omogočiti vsaj malce bolj brezskrbno otroštvo in deloma finančno razbremeniti njihove starše. Lansko leto smo tako sredstva zbirali s prodajo ekoloških stekleničk in ustvarjalnim natečajem za mlade, pred tem pa tudi z otroškimi pobarvanka-mi,« je pojasnila Natalija Pagon, vodja marketinga v podjetju Eurospin Eko, d.o.o.
Sredstva zbirajo do 31. oktobra letos in sicer s prodajo kompletov barvnih kred v vseh Eurospinovih trgovinah. Cena posameznega kompleta je 3,99 evra, od vsakega prodanega zavoja pa bodo en evro namenili v dobrodelne namene. Pomagate lahko tudi z enkratno do-nacijo v višini pet evrov, in sicer s poslanim sms sporočilom »SMEH5« na številko 1919.
NŠ
Juršinci • Sofinanciranje programov in dejavnosti
Skoraj 76.000 evrov za spodbude
Do začetka ali konca oktobra lahko društva, organizacije pa tudi kmetje in podjetniki Občino Juršinci zaprosijo za sredstva za pomoč pri svojem delovanju.
Za šport so v proračunu za letošnje leto rezervirali 12.000 evrov, namenjeni pa so prostoča-sni športni vzgoji otrok in mladine, tudi tistim s posebnimi potrebami, obštudijski športni dejavnosti, kakovostnemu in vrhunskemu športu otrok in odraslih, športu invalidov in starejših ter športni rekreaciji. Sredstva bo mogoče dobiti tudi za gradnjo, obnovo in vzdrževanje športnih objektov in površin v naravi, za izobraževanje športnih delavcev, za delovanje športnih društev ter športne prireditve in promocijo športa.
Kulturna društva si bodo lahko za svojo redno dejavnost, kulturne prireditve, izobraževanja ter sodelovanje na tekmovanjih in drugih prireditvah razdelila 13.000 občinskih evrov, turistična pa za izvajanje promocije kraja, spodbujanje prebivalcev pri pospeševanju turizma, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, urejanje okolja ter sofinanciranje turističnih prireditev in turistični razvoj nasploh 3.000 evrov.
Za razvoj kmetijstva in podjetništva
Humanitarne organizacije in društva lahko kandidirajo za sredstva za delovanje rednih programov, investicije v prostore ter programe
in projekte, ki so sofinancirani iz drugih občinskih razpisov, in sicer v skupni višini 2.000 evrov. 2.100 evrov pa v občinski malhi čaka za sofinanciranje dejavnosti, prireditev in projektov, ki niso predmet naštetih razpisov. Med njimi so utrjevanje in promocija pozitivnih vrednot, kot so demokratične vrednote in človekove pravice, promocija občine, medregijsko in mednarodno sodelovanje in stroški sprejemov ob pomembnejših jubilejih.
V skladu z uredbo Evropske komisije v Juršincih namenjajo de mi-nimis pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Ta je razdeljena na štiri dele: v naložbe v primarno proizvodnjo na kmetijah, za katere je na voljo 17.759 evrov, za pomoč za plačilo zavarovalnih premij v višini 2.000 evrov, prav toliko za pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju kakor tudi za naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Za de minimis pomoč lahko zaprosijo tudi juršinski obrtniki in podjetniki, ki potrebujejo sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij. Pomoč je skupaj vredna 5.000 evrov.
Še vedno je odprt tudi razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav, za katere je Občina Juršinci zagotovila 15.000 evrov, za vse spodbude skupaj pa torej skoraj 76.000 evrov.
Senka Dreu
petek • 10. septembra 2021
Gospodarstvo
Štajerski	5
Ormož • Končno uredili lastništvo zemljišč v coni
Avstralkam 604.000 evrov za zemljišča
Svetla točka v kar precej obubožani gospodarski sliki občine Ormož je dobra dva milijona evrov težka ureditev cone po tem, ko so uspeli pridobiti dodatnih 3,5 ha zemljišč za dobrih 600.000 evrov.
Občinskemu vodstvu naj bi vendarle uspelo doseči dogovor glede odkupa potrebnih zemljišč v načrtovani poslovni coni, ki so v lasti zasebnikov (državljank Avstralije). Natanko 604.000 evrov bodo odšteli za 3,5 ha veliko zemljišče, locirano za propadlim podjetjem Safilo oz. nasproti objekta M-tehni-ka, čemur je prikimal tudi občinski svet. S tem so končali dolga prizadevanja in pogovore o odkupu, saj so ti sprva zahtevali vsaj dvakratnik za prodajo zemljišč, je poudaril župan Danijel Vrbnjak: »Pogodba o odkupu je sklenjena, podpis sledi v naslednjih dneh. Po načrtih bomo v roku treh tednov lastniki omenjenih zemljišč. Naj povem, da so s tem zakupljena vsa zemljišča v coni, razen enega, za katerega pa že tečejo direktni pogovori o odkupu lastnice s potencialnim investitorjem.«
Boljši časi za gospodarstvo?
Ob velikem premiku hkrati začenjajo urejati 12,5 ha veliko cono, na katero se ob precej obubožani gospodarski sliki Ormoža že težko čaka. V sklopu 2,2 milijona evrov vrednega projekta, ki ga bodo v glavnem pokrili z evropskim in državnim denarjem (pridobili so 1,9 milijona evrov), bodo poskrbeli za vso potrebno infrastrukturo. Uredili bodo vodovod in kanalizacijsko omrežje, elektro inštalacije, telekomunikacije, javno razsvetljavo, pločnik, kolesarke ter ustrezne cestne povezave in priključke. »Občina bo prvič v svoji zgodovini
Foto: MH
Izvajalec Kitak gradnje začenja urejati cono.
komunalno opremljala ekonomsko poslovno cono. Pripravljalna dela se že izvajajo. Na polno izvajalec začne delati v teh dneh. S tem se ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva v občini nadaljuje,« je zadovoljen župan.
Rok za zaključek del, ki jih izvaja podjetje Kitak gradnje iz Rogaške Slatine, je sredina prihodnjega leta, na občini pa pričakujejo predčasno končanje del, v štirih do petih mesecih.
Zakupljena že večina
■ ••v v
zemljišč
Domači in okoliški obrtniki so pokupili že skoraj vsa občinska zemljišča v načrtovani coni, zaradi česar občina nadaljuje z odkupi.
Predvsem gre za mala in srednja podjetja iz različnih dejavnosti, največ je obdelovalcev kovin. Vlagatelji prihajajo tako iz domačega kot širšega okolja, tudi iz Ljutomera, Gorišnice, Ptuja, našteva Vrbnjak in doda, da so med njimi takšna podjetja, ki načrtujejo selitev s trenutnih lokacij v cono zaradi pomanjkanja prostora, nekatera pa bodo podjetja ustanovila v coni. Prvi vlagatelji naj bi poslovne in proizvodne objekte začeli graditi takoj, ko bo mogoče. O resnosti investitorjev priča podatek, da so v tem trenutku že vložena tri gradbena dovoljenja za gradnjo v novi coni. Komunalno urejanje teh zemljišč bodo po besedah Vrbnjaka začeli prioritetno.
Nadejajo se vsaj 150 novih delovnih mest
V	coni se nadejajo vsaj 150 novih delovnih mest. Občina se je sicer s pridobitvijo evropskega denarja obvezala, da bo zasedenost cone v triletnem obdobju več kot polovična (60 %), v nasprotnem primeru bi morali vračati denar. Da ni strahu, odgovarja župan, saj da je ta pogoj že v tem trenutku skoraj uresničen.
V	bližnji prihodnosti načrtujejo še tehnološki park za nove mlade obrtnike, ki je že v fazi projektiranja, prav tako pa računajo, da bodo sodobna cona in nova podjetja v okolje privabili dodatne investitorje.
Monika Horvat
Cirkulane • Vzdrževanje prometne infrastrukture
Za ceste 1,9 milijona evrov
Občina Cirkulane bo obnovila most v Dolanah. Dela v vrednosti 324.000 evrov bo izvedlo slovenjebistriško podjetje Alma Sol. Občina Cirkulane letos za cestno infrastrukturo, naložbe in vzdrževanje namenja 1,9 milijona evrov.
Cirkulanska županja Antonija Žumbar je pojasnila, da bo občina za projekt predvidoma pridobila sofinancerski delež države, ministrstva za okolje, v višini 224.000 evrov. Lokalna skupnost bo tako iz lastnega proračunskega vira primaknila sto tisočakov. „Začetek del je predviden v sredini septembra, končanje pa konec meseca novembra. V času obnove mostu bo urejen obvoz," je dejala Žumbarjeva.
Most v Dolanah bi obnovili do začetka decembra. V času izvajanja gradbenih del bo urejen obvoz.
Po besedah županje občina Cirkulane letos za naložbe v cestno infrastrukturo namenja blizu 1,7 milijona evrov, za letno vzdrževanje cest 120.000 in za zimsko službo 80.000 evrov. Na cestah je predvidenih 11 projektov, od modernizacije krajših in daljših odsekov do sanacije plazov.
Med projekti sta modernizacija dobrega pol kilometra ceste v Pohorju in 310 metrov proti sv. Ani, asfaltirali bodo tudi odseke v Bre-zovcu (440 in 120 metrov), Gruškovcu (570 metrov), Pristavi (190 in 140 metrov), Cirkulanah (140 in 110 metrov) ter Medribniku (160 metrov). Do konca leta nameravajo izvesti zahtevno sanacijo 300 metrov dolgega plazu v Gradiščah, med letošnjimi projekti je tudi stabilizacija brežine z modernizacijo ceste v Brezovcu.
MZ
Foto: MZ
Ptuj • Žabjak se širi na območje ob jezeru
V	planu gradnja novega naselja
V	zadnjih letih je Žabjak postal eno bolj strnjenih ptujskih naselij. Gre za območje, kjer je zelo veliko novogradenj. Kot za med se prodajo tudi takšni stanovanjski objekti, ki lokacijsko gledano niso idealni - denimo tik ob glavni, izjemno prometni cesti. Kot kaže, bo razvoj tega dela mesta sledil tudi v prihodnje. Načrtuje se gradnja novega naselja s približno 20 hišami.
Pogoj za začetek gradnje novega naselja v Žabjaku je sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta (oPPN). „OPPN se izdeluje zaradi namer investitorjev, ki načrtujejo izgradnjo stanovanjskega naselja, kjer bo umeščenih več eno-
stanovanjskih objektov - po tipologiji gradnje bodo to samostojne hiše, dvojčki in vrstne hiše, območje obdelave obsega približno 2,9 ha zemljišča," so pojasnili na Skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja, ki pripravlja izhodišča za
sprejem OPPN. Obravnavano območje leži med Rogozniškimi ribniki in obcestno pozidavo ob Svržnja-kovi, Gomilškovi in Ulici 8. avgusta ter je v celoti nepozidano.
Glede na doslej pripravljena izhodišča, je idejna zasnova prip-
Po eni varianti je predvidena gradnja 16, po drugi 19 novih hiš.
Prikaz območja OPPN
Foto: gradivo OPPN
ravljena v dveh variantah. Po prvi je predvidenih 16 stanovanjskih enot, po drugi pa nekaj več, in sicer skupaj 19. Ob robu parkirišča je planirana še umestitev manjše trgovine.
Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta so bila javno dostopna na spletni strani Mestne občine Ptuj in v času uradnih ur na sedežu Četrtne skupnosti Rogoznica, a precej kratek čas, od 27. avgusta do 6. septembra. Pripombe na izhodišča so sprejemali do ponedeljka. Na njihovi podlagi bo pripravljena dopolnitev izhodišč, nato
pa se postopek nadaljuje s pridobivanjem mnenj nosilcev prostora. Prvi morajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov podati državni nosilci prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje. Do sprejetja OPPN na mestnem svetu je nato še dolga birokratska pot, ki bo najbrž trajala vsaj leto ali dve.
Novo naselje tik ob ribniku in nogometnem igrišču bi bilo za Ptuj precej velika pridobitev. Ta del mesta se je v zadnjih letih precej razvil. V samem Žabjaku se je zgradilo ogromno novih, modernih stanovanjskih hiš, zaključuje se tudi
izgradnja enote varstveno-delov-nega centra Sožitje, kmalu pa naj bi začeli še z novogradnjo nove enote Doma upokojencev Ptuj.
Seveda pa bodo morali na ptujski občini pred sprejetjem OPPN dobro premisliti vse nadaljnje korake, tudi ali predvsem kar se tiče urejanja cestne infrastrukture. Da se ne bi ponovila zgodba iz Nove vasi, kjer je prostorski načrt sprejet, gradnja pa ni možna, saj lastniki do parcel nimajo primernega dovoza. Trenutno sta v izhodiščih v primeru OPPN Žabja vas predlagani dve prometni varianti.
Dženana Kmetec
Foto: CG
6 Štajerski
Kmetijstvo in podeželje
petek • 10. septembra 2021
Podravje • 1,3 milijona evrov za čebelarje
Glede na škodo je to komaj kaj
Kmetijsko ministrstvo je zaradi katastrofalne sezone čebelarjem zagotovilo pomoč, ki naj bi bila izplačana še letos.
Opazovalno napovedovalna služba medenja je na osnovi 66 tehtnic po Sloveniji ugotovila, da znaša letošnji donos v povprečju zgolj 1,3 kilograma na čebeljo družino oziroma panj. To je najslabše povprečje v zgodovini spremljanja medenja, saj čebelarji v normalnih sezonah pridelajo med 38 in 45 kilogramov medu na panj. Kljub temu so se morali po besedah predsednika čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjana Noča zelo boriti in trdo pogajati z ministrstvom, da jim je odobrilo pomoč.
Med 6,5 in 13 evri za panj
Med čebelarje naj bi tako še letos razdelili 1,3 milijona evrov, kar je trikrat več kot pri zadnjem izplačilu škod leta 2019, ko je bilo izplačanih okoli 450.000 evrov. Tisti z desetimi in več panji bodo prejeli 6,50 evra za panj. Na MKGP ocenjujejo, da bo tu vključenih približno 180.000 čebeljih družin. Ekološki
Foto: arhiv M24
čebelarji bodo za vsak panj dobili 13 evrov, poklicnim čebelarjem, ki imajo najmanj 150 panjev, obenem pa so kmečko zavarovani oziroma imajo s. p. ali podjetje, pa pripada devet evrov po panju. »S to podporo želi ministrstvo pomagati tudi čebelarskemu sektorju, prizadetemu zaradi pozeb v letošnjem letu. Slovenija čebelarstvo intenzivno spodbuja, saj se zaveda velikega
pomena, ki ga ima za kmetijstvo z vidika opraševanja,« so odobreno pomoč komentirali na ministrstvu.
Slednjič sistemski zakon?
»Povračilo za škodo bo doseglo skoraj 90 odstotkov vseh čebeljih družin v Sloveniji, odobrena pomoč za čebelarje je doslej res
najvišja v zgodovini, za kar smo ministru Podgoršku hvaležni, a se na ČZS hkrati zavedamo, da je glede na letošnjo letino višina pomoči zelo majhna,« pravi Noč, ki pa je zadovoljen z dogovorom glede priprave sistemskega zakona za urejanje tovrstne pomoči v čebelarstvu in kmetijstvu nasploh, ki naj bi se ga država lotila takoj po predsedovanju EU.
Spomnimo, da je že apaški čebelar Robert Bali napovedal povračilo v višini med petimi in desetimi evri po panju, kar se je na koncu tudi uresničilo, z izjemo ekoloških čebelarjev, ki bodo dobili nekaj višjo odškodnino. Po njegovem bi država morala profesionalnim čebelarjem konkretneje pomagati, denimo z odpisom prispevkov za določeno obdobje, sicer pa že dalj časa opozarja na neenakopraven položaj čebelarjev v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami. To bo morda le uredil napovedani sistemski zakon.
SD
Dornava • Lukarji vabijo na dan odprtih vrat
Tudi »oljof luk« in gibanica bosta
Dornavčani lani in letos zaradi epidemiološke situacije niso priredili tradicionalnega Lukarskega praznika, kije v kraj in občino običajno privabil zelo veliko obiskovalcev.
Foto: MZ
Dornauske liikarce bodo uprizorile, kako so se nekoč pripravljale na tržo. Med drugim bodo spletale liikoue krence.
Da tradicija lukarskega druženja v času, ko se poletje preveša v jesen, ne bi šla v pozabo, bodo člani Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava jutri, v soboto, 11. septembra, na Čušekovi domačiji priredili dan odprtih vrat. Dogajanje bo med 13. in 18. uro, za vstop na prireditveni prostor bo treba izpolnjevati pogoj PCT.
Dogodek je namenjen ohranjanju etnografske in kulturne dediščine. Obiskovalci si bodo lahko ogledali domačijo in spoznali življenje na podeželju Ptujskega polja v preteklosti. Člani in članice društva bodo prikazali priprave na tržo in spletanje luka v vence, na ogled bo tudi film Prikaz lukar-stva na Dornavskem. Seveda ne bo manjkalo tradicionalne kulinarične ponudbe, od oljovega luka z jajci do lukarskega sendviča in odličnih
gibanic. Možen bo nakup čebule za ozimnico in čebulčka za sajenje.
Predsednica TED Lukari Maja Bezjak se nadeja dobrega obiska, predvsem pa jo veseli, da se bodo
lahko ljudje, ki sta jim ohranjanje tradicije in negovanje starih običajev blizu, ponovno družili. „Na voljo bodo lukarska malica, naše odlične gibanice, čebula za ozimnico ...
Verjamem, da lahko skupaj preživi-mo lep popoldan, zato prijazno vabljeni," je povabilo na jutrišnji dan odprtih vrat strnila Bezjakova.
MZ
Slovenija • Novi finančni razrez za kmetijstvo
Kmetje zahtevajo več časa za obravnavo
Čeprav je kmetijski minister Jože Podgoršek na letošnji Agri kmetom zagotovil, da bo v strateški načrt Skupne kmetijske politike (SKP) vključil čimveč njihovih pripomb, ti še zdaleč niso zadovoljni.
Spomnimo, da so svoje nezadovoljstvo v zvezi s strateškimi dokumenti o prihodnosti slovenskega kmetovanja, torej njihovi usodi, izrazili tudi s protestno vožnjo s traktorji po Gornji Radgoni. Svoje zahteve so podpisali pod Zavezništvo za kmetijstvo, ki poleg Sindikata kmetov Slovenije združuje še 14 nevladnih kmetijskih organizacij, in jih prebrali ministru. Da bodo rešitve poiskali skupaj, jim je obljubil, za kar se bo »zavzemal do zadnjega diha«, pa tudi, da bo imela odločilen glas stroka in ne politika.
Foto: SD
Roman Žveglič: »Nujno je, da smo kmetje o strateškem načrtu SKP ustrezno in pravočasno obveščeni.«
Veseli jih, da je vlada za izvajanje strateškega načrta SKP za obdobje 2023-2027 zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, ki bodo zlasti namenjena naložbam za dobrobit živali, varovanje okolja in blaženje posledic podnebnih sprememb, kakor tudi da se denarja ne bo pre-razporejalo s prvega na drugi steber, saj bi kmetom tako za primarno dejavnost ostalo na voljo manj denarja.
Poznavanje stanja in potreb
»Dobro je, da se tudi vlada zaveda resnosti položaja, v katerem se je znašlo slovensko kmetijstvo, in da je upoštevala vsaj nekaj naših pripomb, še zmeraj pa nam manjkajo konkretni izračuni, celovitejši predlog intervencij ter predvsem dovolj časa za odziv nanje,« pravi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Kmetijske organizacije, vključno z zbornico, novega predloga kmetijskega ministrstva namreč ne morejo obravnavati v tako nerazumno kratkem času, ko bi KGZS komaj uspela sklicati svoje organe, ne pa tudi podati utemeljenih pripomb. »Svet zbornice se bo s predlogom novega finančnega razreza seznanil prihodnji teden, upam, da bo ministrstvo prisluhnilo našim predlogom. Ti bodo podani na osnovi poznavanja stanja in potreb na terenu, sredstva pa bodo lahko tako porabljena točno tam, kjer je to potrebno. Ne morem si predstavljati, da bi se tako pomemben dokument sprejemalo brez sodelovanja kmetov, torej tistih, ki so jim spodbude namenjene. Obenem je tudi nujno, da smo o strateškem načrtu SKP ustrezno in pravočasno obveščeni,« sklene Žveglič.
SD
Slovenija • Več kot 90 odstotkov mleka kmetje prodajo
Upadla neposredna prodaja na kmetijah
Krave molznice so lani redili na 9.200 kmetijah in namolzli več kot 630.000 ton mleka, kar je dober odstotek oziroma 7.600 ton več kot v letu 2019. Kot običajno, kar dve tretjini mleka še vedno pridelajo kmetje iz vzhodne kohezijske regije.
Po podatkih slovenskega statističnega urada je imelo pogodbe za prodajo mleka sklenjenih 5.200 kmetij, ostalih 4.000 pa je mleko porabilo zlasti za krmo in lastno uporabo. Kmetje so 580.100 ton ali, kot je razvidno iz priloženega grafa, skoraj 92 odstotkov vsega namolzenega mleka prodali mlekarnam in drugim odkupovalcem. Mleka se je v primerjavi z letom 2019 več namolzlo in tudi več prodalo, kljub temu pa je število
Foto: arhiv M24
»mlečnih« kmetij za 200 upadlo. Trend opuščanja dejavnosti se namreč nadaljuje, zlasti na manjših kmetijah, in sicer za približno pet odstotkov na leto.
Mlečni izdelki - tržna niša
Ker je epidemija covida-19 otežila neposredno prodajo, se je lani na kmetijah prodalo še manj mleka in mlečnih izdelkov; mleka za več kot 21 odstotkov, mlečnih izdelkov pa kar za 41 odstotkov manj kot v 2019. Sicer so kmetije lani v mlečne izdelke predelale 4.700 ton namolzenega mleka ali
Struktura uporabe kravjega mleka na kmetijah
nekaj več kot 0,7 odstotka, kar je zelo malo, saj mlečni izdelki, kot so siri, jogurti, smetane in skute, predstavljajo velik tržni potencial, ki je pri potrošnikih vse bolj iskan. Za krmo so porabili 5,8 odstotka namolzenega mleka, za prehrano 0,9, neposredno pa so prodali le 0,6 odstotka mleka.
Poleg rejcev krav mlekaric so lahko z večjim izplenom zadovoljni tudi rejci koz, ki so lani namolzli 2.000 ton več kozjega mleka. Z boljšim rezultatom pa se ne morejo pohvaliti rejci ovac, saj je prireja ovčjega mleka upadla za 14 odstotkov in so ga namolzli 500 ton manj kot predlani.
SD
Vir. SURS
petek • 10. septembra 2021
Podravje
Štajerski	7
Lenart • Gradnja domovanj SVZ Hrastovec
Računajo na financiranje države
Kot je povedal novi v. d. direktorja Socialno-varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl, jim je dokumentacijo za prijavo na razpis za gradnjo nove enote uspelo oddati tik pred zdajci, zdaj pa držijo pesti, da bodo zbrali dovolj točk.
Foto: SD
Nova bivalna enota SVZ Hrastovec bo stala v neposredni bližini lenar-škega zdravstvenega doma.
Potem ko je letos prevzel vodenje največjega tovrstnega zavoda v državi, v katerem skupaj biva 592 stanovalcev, od tega v gradu Hrastovec 90, v treh stavbah v neposredni bližini pa 200, si je za eno glavnih nalog zastavil gradnjo sodobnih enot, kjer stanovalci bivajo v skupnosti, ne pa v institucionalnem varstvu zavoda. Prva je, kot kaže, na vrsti lenarška enota, za katero so že pridobili gradbeno dovoljenje in bo nudila dom 84 osebam s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju.
Sedem objektov za 84 oseb
Nova enota naj bi zrasla v bližini Doma starejših sv. Lenarta in le-narškega zdravstvenega doma, kar je zelo pomembno zaradi hitrega nudenja prve pomoči, če bo ta potrebna. Sestavljena bo iz devetih objektov: sedem jih bo namenjenih stanovalcem, druga dva pa za pomožne prostore. V enem bo prostor za druženje, fizioterapijo in delovno terapijo, v drugem pa bosta skladišče in prostor za zaposlene. Gungl je zadovoljen, da mu je v poldrugem mesecu dni od prevzema funkcije skupaj s sodelavci in soglasodajalci uspelo zbrati vso potrebno dokumentacijo, vključno z gradbenim dovoljenjem, skratka vse, kar je bilo potrebno za prijavo na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Res so se vsi potrudili in pohiteli s soglasji, prijavo smo pravočasno oddali, zdaj nam preostane le še čakanje na rezultat.«
Projekt gradnje bivalne enote Lenart je ocenjen na štiri milijone evrov, računajo na ioo-odstotno financiranje države iz razpisnih sredstev za okrevanje in odpornost. Rezultati razpisa naj bi bili znani že jeseni; če bodo za SVZ Hrastovec pozitivni, bodo začeli graditi prihodnje leto, stanovalce pa bodo v novo enoto v središču Lenarta naselili že poleti 2023.
SD
Lenart • Slovo od častnega občana Peserla
Glasba je bila njegova ljubezen
Občina Lenart seje na žalni seji poslovila od znanega kulturnega delavca in svojega častnega občana Lojzeta Peserla.
Foto: S D
V Lenartu žalujejo za znanim kulturnim delavcem.
Peserl je bil vsestransko aktiven; režiral je dramske igre, poučeval glasbeni pouk in vodil mladinske pevske zbore pri Sveti Ani, Sveti Trojici, v Benediktu in Jurovskem Dolu. Za svoj prispevek na glasbenem področju je prejel tudi več priznanj. V okviru lenarškega Kulturnega društva Radka Smiljana je leta 1970 ustanovil mešani pevski zbor, bil dolga leta zborovodja ženskega pevskega zbora, dve desetletji pa tudi umetniški vodja Slovenskogoriškega okteta, s katerim je gostoval tudi v tujini, med drugim so zapeli na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II.
Pomembno je bilo njegovo glasbeno pedagoško delo: leta 1964 bil je prvi učitelj glasbe na lenarški glasbeni šoli, ki jo je nato s kratko prekinitvijo vodil do upokojitve. Glasba je bila sicer njegova prva ljubezen, a ni bil zapisan le njej, saj je ljubil tudi literaturo. Zbral in zapisal je ljudske pesmi iz Slovenskih goric, kroniko svoje družine in še nekaj drugih etnoloških publikacij. Za svoje izjemno življenjsko delo na področju kulture, zlasti glasbe, ohranjanja kulturne in etnološke dediščine je leta 2009 prejel naziv častnega občana Lenarta, s katerim se poleg njega ponašajo le še trije: gospodarstvenik Bogdan Šavli, zdravnica Elizabeta Muršak in nadškof Franc Kramberger.
SD
Podravje • Zanke nove prometne zakonodaje
Bodo otroka stehtali, da bi dokazali prekršek?
Sredi avgusta letos je v veljavo stopila novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Med pomembnejšimi novostmi so tudi tiste, ki se nanašajo na zadrževalne sisteme, po domače avtosedeže ali jahače za otroke. Višina, ki jo mora otrok dosegati za vožnjo brez zadrževalnega sistema in je torej lahko pripet le z varnostnim pasom na sedežu za odrasle, seje znižala za 10 cm. A je postavljen nov pogoj; določeno število kilogramov.
Po doslej veljavnih pravilih je moral biti otrok, manjši od 150 cm, med vožnjo v motornem vozilu zavarovan z zadrževalnim sistemom, primernim njegovi telesni masi.
11. avgusta letos pa so v veljavo stopile spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa. Na podlagi sprejetja te novele se je meja, ko je dovoljena vožnja otrok brez zadrževalnega sistema, znižala: „Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim sistemom mora biti otrok, manjši od 140 cm ali lažji od 36 kg, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren fizičnim lastnostim otroka."
Najnižja določena višina za vožnjo na „navadnem" sedežu za
V katerem primeru je lahko otrok v avtu brez jahača ali avtosedeža?
odrasle se je torej znižala, se je pa dodala zahteva po doseganju določenega števila kilogramov. Otro-
ci, višji od 140 cm in težji od 36 kilogramov, se lahko prevažajo tudi na sovoznikovem sedežu, razum-
ljivo, pripeti z varnostnim pasom. Bo pa najbrž pri tem prihajalo do precejšnje zmede, saj si malokdo zna predstavljati, kako bodo policisti tehtali otroke v primeru kontrole. Policijska vozila namreč s tehtnicami, ki bi to omogočale, še niso opremljena. Seveda pa so te določbe v prvi vrsti namenjene zagotavljanju varnosti otrok, za kar je, razumljivo, odgovoren tudi voznik.
Nespremenjena pa ostaja določba, da otrok ni dovoljeno prevažati v nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike, zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina ročno izklopljena.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ormož • Odprtje steze z maratonom
Atletska steza v novi preobleki
Prenovljena atletska steza v Mestni grabi v samem središču Ormoža je minulo nedeljo, ko seje po njej zapodilo več kot 200 tekačev 20. Ormoškega polmaratona, doživela pravcati krst.
Foto: MH
Tako so noro stezo kot prvi preizkusili najmlajši.
Občina je posodobila dotrajano atletsko stezo v središču mesta, poleg nove obloge in označb so poskrbeli še za sodobno razsvetljavo in urejeno električno napeljavo. S tem so izboljšali pogoje treningov in tekmovanj članov tamkajšnjega atletskega kluba, ormoških osnovnošolcev in dijakov ter drugih rekreativcev. Za naložbo v vrednosti 96.000 evrov, ki jo je izvajalo lendavsko podjetje
Nograd, je občina dobro polovico denarja pridobila s Fundacije za šport. »Zagotovo je, upajmo, ena motivacija več za mlajše osnovnošolce. Obnova je bila potrebna, saj je bila steza dotrajana, poleg tega smo bogatejši za razsvetljavo, tako da bo možna rekreacija tudi v nočnem času,« se nove pridobitve veseli predsednik Atletske steze Ormož Ivan Golob.
Po prerezu traku, ki sta ga op-
ravila župan Danijel Vrbnjak in predsednik Ivan Golob, je sledil še pravcati krst, 20. Ormoški pol-maraton. Teka se je udeležilo več kot 200 udeležencev v vseh kategorijah, tekli pa so na razdaljah 5, 10 in 21,1 km. Tek je bil obenem tudi prvenstvo Slovenije za veterane v cestnem teku na 10 km. Potekali so še otroški teki in štafetni tek osnovnih šol UE Ormož. Vsak tekmovalec je v zahvalo prejel spo-
minsko majico in medaljo, prijeten dogodek so začinili še z dobro jedačo, pijačo in glasbenimi utrinki.
Sicer pa občina nadaljuje s pomembnimi investicijami na področju športa. Po napovedih župana bodo še letos začeli obnovo bivših prostorov NK Ormož in zgradili balinišče, v naslednjem letu pa načrtujejo prenovo dotrajane stavbe v Mestni grabi.
Monika Horvat
Središče ob Dravi • Vrtec bo dražji
Prižgali zeleno luč za višje cene
Prihodnji mesec bodo starši otrok, ki obiskujejo središki vrtec Navihanček, prejeli položnice z višjimi zneski, cene pa bi po predlogu vrtca lahko bile še višje.
Središki svetniki se niso strinjali s potrditvijo višjih cen na račun zaposlitve računalničarja (za 0,20 odstotka), saj po njihovem ta kader v vrtcu ni potreben oz. že imajo šolskega računalničarja in bi to pomenilo le še dodatno obremenitev občinskega proračuna in družin, so pa soglašali s povišanjem zaradi - kot so dejali - »realnih razlogov«. Pri tem so imeli v mislih manjše število otrok v primerjavi z lanskim letom (14 manj) na eni
ter povišanje stroškov dela zaposlenih v vrtcu zaradi sproščenih napredovanj ter nagrad in regresa za letni dopust na drugi strani. Razlog za dvig pa je tudi v višjih cenah malic.
Namesto predlaganih slabih deset se bo tako cena povišala za dobrih osem odstotkov. »Ključni razlogi za dvig so predvsem v tem, da imamo sedaj 75 otrok, lani smo jih imeli 89, kljub temu pa moramo ohraniti isto število zaposlenih
(pet vzgojiteljic in pet pomočnic), nekaj je tudi na račun napredovanj in nagrad zaposlenih. Je pa res, da v lanskem letu, ko so drugi dvigovali cene, tega nismo storili. Ne gre za strašno povišanje, gre za 8,45 %, kar je tudi, kot so pokazali izračuni, dejansko realna potreba. Medtem ko predloga glede računalničarja ne podpiramo, kajti občina že sedaj krije razliko do polne plače za tri delovna mesta, to so kuharica, hišnik in čistilka. Mislim, da smo
vedno nudili roko. Tudi skupnost občin je občinam predlagala, naj tega ne sprejmemo, saj gre ne nazadnje zopet za dodatne stroške, za katere menimo, da niso potrebni,« je odločitev pojasnil župan Jurij Borko.
Svetniki so razmišljali še v smeri, da če bi bili v domači vrtec vključeni tudi otroci, ki so sedaj vpisani v vrtce zunaj njihove občine, podražitev morda ne bi bila potrebna.
Monika Horvat
8 Štajerski
V središču
petek • 10. septembra 2021
Slovenija • Epidemiolog Ivan Eržen o epidemiji in neustreznih ukrepih vlade
»Uradniško vodenje epidemije nas je pokopalo«
Epidemiolog Ivan Eržen je nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vodil ga je med letoma 2013 in 2018, kratek čas pa tudi med lanskim prvim valom epidemije. Oditi je moral, ko je javno podvomil o smiselnosti obveznega razkuževanja skupnih prostorov večstanovanjskih stavb in omejitve gibanja na občine. Prevzel je vodenje centra za javno zdravje in se umaknil iz javnosti.
Letos spomladi je 64-letni Eržen kot edini sodni izvedenec za področje epidemije pri nas pripravil izvedensko mnenje za parlamentarno komisijo, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih s covidom-19.
Ugotovil je, da je bilo imenovanje vladne svetovalne skupine za covid-19, ki jo je najprej vodila Bojana Beovič, nato pa Mateja Logar, nepotrebno in neustrezno. Nadalje, da je skupina ministrstvu za zdravje dajala drugačne informacije kot epidemiološka služba NIJZ, kar je povzročalo zmedo med odločevalci in prebivalci. In še, da je javnost zaradi poizkusa utišanja stroke vanjo izgubljala zaupanje, nekateri nesmiselni ukrepi pa so spodbujali nasprotovanje ljudi.
Na nedavnem zaslišanju so mu poslanci vladajoče koalicije očitali konflikt interesov. Sam pravi, da tega ne razume: »Sem zapriseženi sodni izvedenec za epidemijo in pisal sem strokovno mnenje. Kot tak sem dolžan nepristransko, na podlagi strokovnih znanj, podati svoje stališče in to sem storil.«
Zakaj je dvomov v cepiva v Sloveniji več kot drugod? Je razlog vlada, ki ljudi že leto in pol ošteva kot učitelj v šolskem razredu, zaradi česar ji le še malokdo verjame? So kriva družbena omrežja ali pa so ljudje enostavno siti pandemije?
»Družbena omrežja ne morejo biti glavni krivec, saj jih imajo povsod. Že oktobra lani je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarjala na pandemično utrujenost. Poudarjala je, da je ljudi z ustrezno komunikacijo treba pritegniti k sodelovanju v boju proti virusu. V Sloveniji smo se žal odločili, da bomo vse probleme reševali s pomočjo raznih odredb ali ukrepov. To se je izkazalo za slabo. Ljudem bi morali na razumljiv način razložiti, kako se virus širi in kako lahko s posameznimi ukrepi preprečimo njegovo širjenje. Vedno je tako, da večina ljudi spoštuje zakone, četudi je to težko. A pri nas je celo stroka opozarjala, da so nekateri ukrepi pretirani. Sam nikoli nisem razumel, zakaj bi moral z masko hoditi po travnikih. Ko se to nabira, se verodostojnost tistih, ki take ukrepe uvajajo, začne majati.
Pride do krize zaupanja. Določen del ljudi pa se bo seveda trudil obiti omejitve. Pri tem ni težava, če se giblje ponoči ali se gre v drugo občino, saj tveganja za prenos okužbe ni. Precej večje je, ko se želi na vsak način množično družiti. Prav odlok o omejitvi gibanja ponoči je precej prispeval k temu, da smo imeli tako velik porast okužb. Ljudje so se družili cele noči, do šeste ure zjutraj, ko so šele lahko šli domov.
Pokroviteljski, birokratski odnos je povečeval upor, ker je bilo nekaj prepovedano, ne da bi jim kdo dobro razložil, zakaj. To je prispevalo k temu, da smo imeli več primerov, kot bi jih lahko. Med zadnjimi novoletnimi prazniki sem bil v Švici, ki ni imela skoraj nobenih omejitev, razen nošenja mask in razkuževanja. A njihova epidemiološka slika je bila boljša od naše. Gostilne so bile odprte, ni bilo policijske ure.«
V mnenju navajate, da je strokovna skupina javnosti dajala drugačne informacije kot epidemiološka služba NIJZ. Kako se je to lahko zgodilo?
To mi še danes ni jasno. Na NIJZ je približno sto ljudi, ki so usposobljeni za epidemije. Usposobljeni
Bolezen se ne bo širila tako kot lani, zmanjkuje ljudi, ki bi se lahko okužili
»Ne bi trdil, da smo pred velikanskim izbruhom covida. Če primerjamo naše podatke s francoskimi in britanskimi, imamo relativno gledano še vedno bistveno manj okužb na sto tisoč prebivalcev. Čeprav ne smemo biti zadovoljni s stopnjo precepljenosti, še zlasti pri starejših, se bolezen ne bo širila tako kot lani. Zmanjkuje namreč ljudi, ki bi se lahko okužili. Velik del prebivalstvaje cepljenega. Tu so še tisti, ki so tiho preboleli covid, zaradi česar niso nevarni za širjenje okužb. Upam, da nam bo dvomljivce uspelo prepričati v cepljenje. Prav je, da se končno pri sprejemanju ukrepov največji poudarek daje temu, koliko ljudi je v bolnišnicah, še posebej na intenzivnih oddelkih,« je prepričan Eržen
Foto: Sašo Svigelj /Svet24
smo tudi v kriznem komuniciranju. Ne razumem, zakaj se je nekdo odločil, da to celotno stroko ignorira in prepusti vodenje epidemije
ljudem, ki nimajo potrebnih znanj in izkušenj. Vem, da vsaka politična opcija sprejema svoje odločitve in odgovornosti. Odloči se tako, kot
se odloči. Da pa ignorira stroko pri tako novi bolezni, da ad hoc sestaviš skupino, ki o tem nima pojma, pa je res nerazumljivo.«
Slovenija • Naša država je meka za zdravilce, zaupajim več kot pol milijona ljudi
»Zdravijo« s kristali, molitvami, angeli, številkami, polaganjem
Ob zdravstvenih težavah je verjetno vsak pripravljen narediti vse, da bi ozdravel. Še posebno če se mu zdi pomoč uradne medicine neustrezna, bo pomislil tudi na alternativo. Na poti do zdravja tako nekateri izkoristijo tudi bioenergijo, reiki, naturopatijo, osteopatijo, home-opatijo ter poiščejo pomoč zeliščarjev in šamanov, za katero odštejejo lepe vsote denarja.
Zdravilstvo je pri nas izjemno priljubljeno, saj naj bi alternativne metode zdravljenja po nekaterih podatkih uporabljalo več kot pol milijona Slovencev. Ministrstvo za zdravje ima podatek, da rešitve za svoje težave v zdravilstvu išče kar od 60 do 80 % Slovencev s kroničnimi boleznimi.
Zakonsko (ne)urejeno in (ne)varno početje
To področje pri nas ureja zakon o zdravilstvu, ki je bil sprejet leta 2007. Zakon po besedah ministrstva za zdravje med drugim določa, »da zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci (fizične osebe), ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednjo strokovno izobrazbo, opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin in veljavno licenco. Ne glede na prej omenjeno, pa lahko home-opatijo, kiropraktiko in osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete in pridobljena znanja ter veljavno licenco.«
Leta 2011 se je, kot razlagajo v nadaljevanju, zakon spremenil. »V spremembah se je naš pravni red uskladil z direktivo o storitvah na
notranjem trgu, podrobneje so se uredila postopkovna določila glede strokovnega nadzora ter inšpekcijski nadzor nad izvajanjem, ki je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS in drugih inšpektoratov. Prav tako je ministrstvo za zdravje s spremembo zakona začelo opravljati naloge zdravilske zbornice, določilo je pravno podlago, da samo sprejme podzakonski akt, ki je uredil pogoje opravljanja zdra-vilske dejavnosti, in s tem prevzelo izvajanje določb zakona, ki bi jih zbornica morala izvajati kot javna pooblastila. Posledično smo sprejeli pravilnik o pogojih opravljanja zdravilske dejavnosti,« so pojasnili.
Obstaja register z licenciranimi zdravilci
Če povzamemo, torej v Sloveniji od leta 2007 velja zakon o zdravilstvu, ki ureja področje alternativne medicine. Zdravilsko dejavnost obravnava kot gospodarsko dejavnost, katere namen je izboljšanje zdravja uporabnikov. Novost je, da ministrstvo za zdravje od leta 2017 podeljuje tudi zdravilske licence in zdravilce z licencami vpisuje v javno objavljeni register.
Na težavo, ki jo ima Slovenija, opozori Zdravniška zbornica Slovenije, in sicer: »Alternativne metode že vse od leta 2007 resda ureja zakon o zdravilstvu, torej podlaga za ureditev zdravilstva obstaja že 14 let, a se ne izvaja. Zakon predvideva ustanovitev zdravilske zbornice in podelitev licenc ter pogoje
zanje. Taka regulacija bi bila zelo dobrodošla tako z vidika medicine kot pacientov, saj bi jim zagotavljala pravno varnost.«
Danes se z zdravilstvom lahko ukvarja vsak
Njihovo najpomembnejše sporočilo je, da se trenutno z včasih dvomljivimi metodami zdravilstva lahko ukvarja popolnoma vsak, »ne glede na to, ali je metoda v Sloveniji z zakonom sploh priznana, in ne glede na to, kakšno izobraževanje je
za izvajanje posamezne metode izvajalec opravil. Zdravniška zbornica zato meni, da je regulacija omenjenega področja potrebna.« Poudarili so, naj bolniki zaradi uporabe teh metod nikar ne opuščajo navodil zdravnika ali medicinske obravnave, ki jim je predpisana. »Sicer pa tiste metode, ki pridobijo znanstvene dokaze o učinkovitosti, postanejo del medicine tako kot vse nove metode, ki se uvajajo v uradno medicino. Trenutno je edina taka uradno priznana metoda akupunktura, kot protibolečinska terapija.«
Ceneje kot frizer
Medtem pa zdravilski trg v Sloveniji cveti. Samo na območju Ljubljane z okolico je najmanj 40 takšnih in drugačnih zdravilcev, med njimi so najštevilnejši bioterapevti. Na Vrhniki je denimo sedež podjetja, ki se ukvarja z zdravilstvom in med drugimi svojimi storitvami ponuja zdravljenje z bioenergijo. »Cena, ki jo ima bioenergetik, je prilagojena in dostopna vsem. Cene bioterapij so primerljive ali nižje od cen ostalih storitev nege telesa, kot so ma-
Foto: Dreamstime/M24
petek • 10. septembra 2021
V središču
Štajerski	9
Foto: Sašo Svigelj/Svet 24
Na vprašanje, zakaj so ga zamenjali, Ivan Eržen odgovarja: »Nič takega ni bilo, kar bi mi lahko kdorkoli upravičeno očital. Za mano je stala celotna stroka. Zadoščalo je, da sem izrazil dvom, da so njihovi ukrepi primerni.«
Toda točno to je vlada počela ...
»Želel sem si, da bi imeli recimo na tretjem programu RTV Slovenija po zgledu iz Avstrije celodnevni program, na katerem bi strokovnjaki odgovarjali na vprašanja ljudi v zvezi s covidom. Ljudje bi imeli možnost za pogovor, kar bi pomagalo k vzpostavitvi pozitivnega vzdušja v družbi. Odgovarjali bi na vprašanja, zakaj je treba nositi masko, zakaj je pomembna razdalja, koliko časa lahko govorim z nekom v trgovini, ne da se okužim ... Namesto tega so se sprejemali ukrepi, kot je razkuževanje v večstanovanjskih stavbah ali pa celo zunanjih površin, kar je bilo povsem nesmiselno. Temeljni ukrep je umivanje rok. Rokujem se
lahko z vsakim, ker si ves čas umivam roke, z njimi pa se ne dotikam obraza.
Uradniški pristop vodenja epidemije nas je pokopal. Z ljudmi je treba imeti dobronamerno komunikacijo, ne pa jim žugati.«
Kaj ta pot prinaša?
»Upor. Ljudje po letu in pol še vedno ne vedo, da si morajo umivati roke, drugi oklevajo pri cepljenju. Edino, kar lahko storimo zdaj, je komunikacija. Nove prepovedi bodo le še poglabljale upor, saj so ljudje vsega naveličani. Večina ljudi sploh ne ve, da odloki obstajajo, kaj šele, ko se je njihova vsebina spreminjala iz tedna v teden. Tudi ljudje, ki so želeli spoštovati odloke, so bili zbegani.«
Ste za obvezno cepljenje?
»Ne. Takšen ukrep za današnji čas ni več primeren. Ljudi moramo prepričati, da se bodo zavestno odločili za to. To je samo eno od cepljenj, ob gripi in drugih. Razumeti morajo, da jim cepljenje koristi. Z obveznim cepljenjem bi sprožili res velik upor ljudi. Tudi tistih, ki bi se bili zdaj mogoče pripravljeni cepiti.«
Je testiranje prava pot v boju proti epidemiji?
»Težava hitrih testov je, da virusa ne odkrijejo, ko je količina še sorazmerno majhna. Lahko se zgodi, da ga ob začetku bolezni še ne bodo zaznali, čez nekaj dni pa. Zdaj hitri test velja dva dni, če ga plačamo sami, in teden dni, če ga plača država.«
Je to logično? Kako virus ve, kdo je plačal test?
»To je dodaten ukrep, ki ga ne razumem. Tudi dva dni je preveč, ker se lahko oseba okuži že naslednji dan po testu. Med Slovenijo in drugimi državami je ena pomembna razlika. Drugje so poenotili režim testov, zato je delež pozitivnih PCR-testov sorazmerno nizek. V Sloveniji je visok, ker vse ljudi prej že testiramo s hitrimi testi.«
Je zapiranje države in družbe recept za četrti in peti val?
»Absolutno ne. Sem za to, da se dejavnosti izvajajo na čimbolj varen način. Varnost nikoli ni stoodstotna, tudi pri prečkanju ceste ne, kljub vsem zakonom in predpisom. Ljudem je treba povedati, kako se obnašati čim manj tvegano. Z zapiranjem družbe ne bomo pridobili ničesar. Ne moremo pričakovati, da bo zaradi 10 ali 15 % ljudi, ki so strogo proti vsem ukrepom, trpelo ostalih 851. To je vedno tudi etično vprašanje, o katerem recimo trenutno veliko razpravljajo v Nemčiji. Si lahko kot družba privoščimo, da odločitev o tveganjih v celoti prepustimo ljudem? Težava je z otroki, ki se niti ne morejo cepiti. Bili so zaprti skupaj s starši, kar je imelo zelo veliko negativnih posledic. Velik delež je takih, ki nimajo svojih sob in računalnikov, ampak živijo v skromnih bivalnih prostorih. Res je hudo, kar smo jim naredili. Otrokom smo ukradli to leto. Samo zato, ker nismo zmogli poguma in rekli, naj gredo v šolo, da je treba zračiti učilnice, učitelji naj nosijo maske itd. Ni razloga, da bi to napako ponovili še enkrat.«
Celoten intervju preberite na necenzurirano.si.
Primož Cirman, Vesna Vukovič
rok ...
saža, frizerske storitve, manikura, pedikura,« je napisano na spletni strani podjetja. Razvidno je, da ena bioterapija pri njih stane 45 evrov, tridnevni cikel terapij pa 120 evrov.
Ena od terapevtk v Celju za eno bioterapijo zaračuna 50 evrov, predlaga pa tudi prvi pregled, ki traja 60 minut. »Izvajam ga izključno na daljavo, po predhodnem plačilu. Prosim, da mi svojega zdravstvenega stanja ne razlagate vnaprej,« sporoča prek svoje spletne strani. Ta pregled stane 80 evrov.
Vrhniški zdravilec
•	• I v*
o »prisesani« duši pokojnika
V spletni ponudbi naletimo na še eno podjetje s sedežem na Vrhniki, ki ponuja bioterapije. Ena terapija skupaj s prvim pregledom stane 120 evrov. V ponudbi so še energetske škatle z informiranimi kamni za očiščenje cele hiše, ki stanejo 200 evrov, energetski krožnik s cvetličnim motivom za 50 evrov, energetski obesek - amulet za prav tako 50 evrov ter več vrst energetskih kopalnih soli za okoli 20 evrov.
Ta vrhniški zdravilec na svoji spletni strani pojasnjuje, da je imel v obravnavi tudi nekega 42-letne-ga moškega, ki mu je ob prvem obisku opravil diagnostiko brez dotikov. »Samo s pogovorom in nihalom ugotovim vaše zdravstveno stanje. Pri tem pregledu se
ugotovijo vzroki bolezni, odpravijo se duhovne in čustvene blokade ter se aktivira samozdravljenje organizma,« je napisano na spletu. Moškemu, ki ga je obiskal, je sestavil seznam vseh bolezni in njihovih izvorov, pojasnil, kaj je narobe z njegovimi čakrami, ugotovil je tudi, da je nanj »pripeta« mrtva duša.
Zaslužki letijo v nebo
Zdravilske storitve so seveda samoplačniške in v nasprotju z uradno medicino so čakalne dobe pri alternativcih precej krajše. Cene posameznih obiskov so načeloma od nekaj deset evrov pa do nekaj sto evrov. Večinoma se ponudniki oglašujejo na spletu, s spletnimi stranmi ali na družbenih omrežjih. Finančna uprava RS je na preži za njimi, saj je dejstvo, da jih precej ne izdaja računov za storitve ali pa delajo na črno.
So pa, kot je pred leti ugotavljal časnik Finance, tudi izjemno dobri zaslužkarji. Leta 2017 je ta časnik izpostavil največjega zaslužkarja med ponudniki storitev alternativne medicine pri nas, primorski naturo-patski center Saeka v lasti zakoncev Erike Brajnik in Simona Premrla s 855.000 evrov prihodkov. Lani so imeli še več prihodkov - 1.200.000 evrov. Kot je takrat pojasnila Brajni-kova, prihodki niso samo od svetovanja, ti so leta 2017 znašali 49.000 evrov, ampak glavnina izhaja iz prodaje izdelkov in več knjig, katerih
Foto: Dreamstime/M24
Kaj je alternativna medicina
Zdravilstvo oziroma alternativna medicina, če najprej preverimo definicijo, predstavlja metode zdravljenja, ki se razlikujejo od konvencionalne oziroma uradne medicine. Zdravilske metode, posledica katerih naj bi bilo izboljšanje zdravja in kakovosti življenja uporabnika, so homeopatija, ajurveda, osteopatija, bioenergija in druge. Vsem je skupno, da v nasprotju z metodami uradne medicine nimajo dokazanih učinkov.
V Združenih državah Amerike naj bi zdravilstvo uporabljalo 36 odstotkov odraslih, če prištejemo tudi ezoteriko, pa se tovrstnih metod poslužuje kar 62 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva. Ena od ameriških raziskav je pokazala, da se kar polovica Američanov vsaj enkrat v življenju sreča z alternativno medicino.
avtorica je, ter vodenja in poučevanja v Naturopatski šoli Saeka.
Ava z rakom k zdravilcu
Spomnimo na enega bolj odmevnih primerov zadnjega časa, v katerem je šlo vse narobe. Zdravilec dr. Oskar se je zaradi svoje zdravilske dejavnosti znašel celo na sodišču. Primorki Avi C., ki je imela raka želodca, naj bi predpisal jemanje zeliščnih pripravkov in izvajanje klistirjev, za kar naj bi mu plačala okoli 22.000 evrov!
Dr. Oskarju oziroma Franju Ke-leminoviču, kot je njegovo pravo ime, tožilstvo očita mazaštvo in
oderuštvo iz koristoljubja. Ava C. je avgusta dvakrat obiskala onkologa v ljubljanskem kliničnem centru, nekaj tednov kasneje pa je umrla. Obtoženi trdi, da pokojni ni dal nobenih pripravkov. »Avo sem spoznal šele avgusta 2013, videl sem jo le nekajkrat. Svetoval sem ji, naj obišče onkologa, nisem je zdravil,« je med drugim povedal na sodišču. Nezakonito zdravilsko dejavnost naj bi brez ambulante po vsej Sloveniji opravljal več kot deset let. Ljudem je »pomagal« pri zdravljenju različnih oblik raka in drugih hujših bolezni.
Polona Krušec
Ptuj • Strokovni uspeh ptujske bolnišnice
Vstavili prvo ramensko protezo
Konec avgusta letos so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj prvič uspešno opravili operacijo proteze rame. Gre za velik strokovni uspeh. »Nasploh je v ptujski bolnišnici na številnih področjih vedno zaznati željo po razvoju, v zadnjih nekaj letih so se uspešno počele reči, kijih nekoč ni bilo,« je dosežek komentiral Teodor Pevec, strokovni direktor SB Ptuj, ki je vodil ptujski del ekipev prvem primeru protetike rame.
»Vesel sem, da smo začeli tudi s to zadnjo stopnico reševanja težav ramenskega obroča. Operacija bo, upam, vzpodbuda mlajšim kolegom za njihov strokovni razvoj v kostni kirurgiji,« je po uspešni operaciji poudaril prim. doc. dr. Teodor Pevec. Operacija je trajala uro in pol. Pacientu je ekipa treh kirurgov, dveh operativnih sester, anesteziologa in sestre z menjavo ramenskega sklepa za umetnega omogočila gibljivejšo in uporabnejšo okončnino, z bistveno manj bolečinami. Ptujski del ekipe je vodil dr. Pevec, v sodelovanju z dr. Duilijem Perošo iz bolnišnice Izola.
.1 wm 1
Foto: CG
V ptujski bolnišnici se zavedajo, da bodo le s strokovnostjo lahko zagotovili kakovostno delovanje bolnišnice tudi v prihodnje.
Letno bi lahko opravili 20 tovrstnih operacij
V ptujski bolnišnici pričakujejo, da bo teh operacij v prihodnje precej. Pevec meni, da so jih ob ostali patologiji sposobni opraviti vsaj 20 letno: „Bolnikov je še veliko več, ampak to je ocena glede na kadrovske sposobnosti in druge zadeve, ki jih imamo."
Čakalne dobe za tovrstne posege so različne, v primeru zloma bi operacijo na Ptuju izvedli približno mesec dni po poškodbi, sicer pa v roku dveh mesecev ali več. V ptujski bolnišnici so ponosni na ta dosežek, saj pravijo, da so se z vstavitvijo proteze rame postavili ob bok najuspešnejšim bolnicam v Sloveniji, ki izvajajo ta zahtevni poseg.
Kaj je ključno za strokovni razvoj bolnišnice
Vseživljenjsko učenje in usposabljanje je v zdravstvu še kako pomembno. Razvoj medicine je precej hiter, slediti temu je zato nuja. „Osnovni pogoj je želja zdravnika, da se dodatno priuči novih veščin, s katerim bo pomagal ljudem, potem se zmeraj najde pot. Danes je znanje v svetu dostopno, lahko se učiš v tujini ali v slovenskih bolnišnicah, kjer kakšne zadeve že opravljalo, pa jih morda pri nas ni. Tudi nam na začetku pomaga eden najbolj izkušenih kirurgov s tega področja dr. Peroša," pravi Pevec. Ob tem izpostavlja motivacijski del. Brez podpore celotne ekipe namreč takšnih vidnih uspehov ni možno doseči: „V operacijski sobi se motivira celotno ekipo, ki sodeluje pri operaciji. Zelo pomembna je podpora anesteziolo-gov, ki pod vodstvom dr. Pišekove delajo odlično, saj so potrebne specialne veščine, s pomočjo katerih se umrtviči določene živce. To je v tem primeru delal dr. Mihajlik."
Nasploh je v ptujski bolnišnici na številnih področjih zaznati željo po razvoju. Tako Pevec kot direktorica Anica Užmah sta zadovoljna, da se v zadnjih nekaj letih uspešno počnejo reči, ki jih nekoč ni bilo:„Če jih naštejem le nekaj: operacije v okulistiki, nove preiskave na RTG-oddelku, nevrologija je praktično povsem drugačna, gastroenterologi uvajajo endoskopski ultrazvok, kardiologi rehabilitacijo, imajo tudi želje po srčnih spodbujevalnikih, na porodnem smo uvedli epiduralno analegezijo, izvajamo operacije debelosti, številne laboratorijske storitve itn. Skratka ni skrbi za strokovni razvoj bolnišnice," zadovoljno doda strokovni direktor SB Ptuj. Prav to, strokovni razvoj, je po njegovem edino zagotovilo, da bo bolnišnica obstala.
Kar se tiče protetike ramenskega obroča, Pevec pravi, da jo bodo s časom, če bodo pokazali pripravljenost, obvladali vsi kostni kirurgi v ptujski bolnišnici: „Predvsem želimo s protezo pomagati ljudem z zlomom, kjer ni druge dobre rešitve. Verjamem, da bo letos še kakšna operacija."
Dženana Kmetec
10 Štajerski
Ljudje
in dogodki
petek • 10. septembra 2021
PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI
BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika pj!
vikend v naši d^bl UJ
9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru.
Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic.
(izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021)
Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji
ogledi po programu, vstopnina vškocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled
Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK 'radioPTUI
Žetale • Po enoletnem premoru 3. Srnjakov tek
Razgiban »trail« tek po haloških gričih
Ljubitelji teka se lahko jutri podate na organiziran tek po Halozah. Turistično društvo Žetale namreč ponovno organizira Srnjakov tek. V lanskem letuje epidemija preprečila organizacijo dogodka, so pa ga uspešno izpeljali v letih 2018 in 2019. Teku trojk, kjer morajo trije tekači istočasno prispeti v cilj, so dodali še posamični tek na 10 kilometrov. Po besedah organizatorjev sta tako letos na voljo dve progi za vse bolj ali manj gibčne srnjake.
Srnjakov tek poteka po haloških gričih.
Za tek trojk znaša štartnina 20 evrov na ekipo, na dan dogodka pa 25 evrov. Krožna trasa poteka po razgibanem haloškem terenu v razdalji 5,6 kilometra. Tekači bodo štartali pri Športnem parku Rim in
Štart Srnjakovega teka ob 10. uri
Turistično društvo Žetale organizira tretji Srnjakov tek, ki se bo začel jutri ob 10. v Športnem parku Rim. Na tek seje dobro prehodno prijaviti preko spletne strani: https://td-zetale.net/srnjakovtek/ zaradi nekoliko manjše štartnine, kot je predvidena na dan dogodka.
tek nadaljevali po asfaltirani cesti proti Majšperku in nato v smeri Kupčinjega Vrha. »Pot nato vodi po makadamski cesti po Nadolah, kjer se nam bo razgled razprostiral na Donačko goro ter številne haloške griče, nato zavije nazaj na glavno cesto Žetale-Majšperk ter se zaključi za začetni točki. Tekači bodo na progi premagali 110 višinskih metrov, celotno traso pa bodo pretekli v dobri uri in pol,« so pojasnili organizatorji.
Tekače čaka 200-metrski višinski vzpon
Posamični tek na io-kilometr-ski progi vodi po razgibani trasi mimo vinogradov in skozi gozd.
Foto: TD Zetale
Z dvema vzponoma je posebej zanimiv za tekače, ki uživajo v teku na zahtevnem terenu; premagali bodo namreč 222 višinskih metrov. Do cilja pa bodo predvidoma potrebovali dobro uro. Štartnina znaša 10, na dan dogodka pa 12 evrov.
Vsi tekmovalci dobijo toplo malico, brezalkoholno pijačo in promocijsko majico teka. Žetal-sko turistično društvo dogodek organizira v okviru praznovanja občinskega praznika, hkrati pa si prizadevajo za promocijo kraja, skrb za zdravje, timsko delo in kulinarično ponudbo regije. Po končanem teku sledi zanimivo dogajanje s streljanjem z zračno puško.
Estera Korošec
Spodnje Podravje • V domu Štrk veselo tudi poleti
Letos so pogrešali Italijane
Številne organizacije so v času poletnih počitnic izvedle različne aktivnosti za otroke. V domu Štrk v Spuhlji, ki deluje v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, so bili štirje tedni aktivnih počitnic polno zasedeni. Starši v veliki večini otroke prijavijo preko spletne strani in si tako pravočasno rezervirajo termin. Najboljša promocija pa je seveda tista, ki jo naprej povedo zadovoljni uporabniki. Za prihodnje leto se bo mogoče za počitnice v 5trku prijaviti od aprila naprej.
Privlačna je tudi cena, saj je za tedensko bivanje s prehrano in vsemi aktivnostmi treba odšteti med 149 in 179 evrov. Pred epidemijo je bilo med udeleženci tudi veliko otrok iz tujine, predvsem iz Italije, letos pa se zaradi epidemiološke situacije niso odločali za preživljanje aktivnih počitnic v Sloveniji. »Gre za nekoliko drugačen pristop dela kot takrat, ko so pri nas učenci iz posamezne šole, ki se med seboj poznajo (op. a. šole v naravi). Ob prihodu se pogovorimo z vsakim otrokom in njegovimi starši. Še posebej smo pozorni na morebitne vedenjske ali druge posebnosti ter zdravstvene težave. Starše ob tem seznanimo tudi, da če jih bomo v času bivanja pri nas poklicali, je zagotovo nekaj narobe,« je povedal Aleksej Kuzmin, vodja doma Štrk. V letošnji poletni sezoni se na srečo ni nikomur nič pripetilo, prav tako niso nobenega od otrok poslali domov zaradi neprimernega obnašanja. Domskih pravil namreč ni težko upoštevati, če si navajen pospravljati za sabo. »So nekateri, ki imajo prvič v roki met-
Ob filmski delavnici, jahanju in golfu so letos prvič izvedli Štrkove športne počitnice.
lo, ampak do konca tedna se je že privadijo,« je nekoliko v smehu svoje izkušnje opisal Kuzmin.
Nekateri prvič obiskali Ptuj in njegovo okolico
Na poletne počitnice v dom Štrk lahko pridejo mladi, stari med 11 in 15 let. 13-letni Luka iz Rogaške Slatine je bil najbolj navdušen nad plezanjem in lokostrelstvom. Nika iz Slovenske Bistrice je uživala med konji, Livija iz Pivke še ni bila nikoli v teh krajih in je bila kar malo presenečena, da
bodo bivali tako na samem, med polji. Ker so bili vsi zelo prijazni, se je hitro navadila na novo okolje. Kopanje, jahanje in vožnja s čolni pa so bili po njenih besedah res »zakon«. Nobeden izmed sogovornikov ni pogrešal pametnega telefona, ki so ga lahko uporabljali samo slabo uro na dan. »Preveč je bilo zanimivih delavnic in aktivnosti, zato na pametni telefon še pomislili nismo,« so povedali. Še posebej veseli pa so novih prijateljev, s katerimi bodo ostali v stiku.
Estera Korošec
Rokomet
Lahko Ormožani ponovijo lanskoletno odlično sezono?
Stran 18
Rokomet
Pred prvenstvom zmaga na turnirju v Mariboru
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
Motokros
Tim rojstni dan praznoval z 2. mestom
Stran 19
Atletika
Anej Čurin Prapotnik izvrsten Stran 20
ÍPoíIuíajh nai na íuitounún ífibtu!
E-mail: sport@radio-tednik.si
Čas je za lokalni štajerski derbi
Po reprezentančnem premoru se pozornost ljubiteljev nogometa ponovno obrača na domačo sceno, kjer bodo prvoligaši odigrali tekme 8. kroga. Za derbi kroga bi lahko označili tekmo med Muro in Olimpijo, za Štajerce pa bo najbolj zanimiv obračun nedvomno odigran v Kidričevem, kjer bo gostoval „veliki brat" iz Maribora. Razlika na lestvici med
ekipama znaša 9 točk, Maribor je zabeležil štiri zmage in remi, Kidričani so še brez zmage, imamo zgolj štiri remije.
Zbistrili glave in se zakopali v delo
„Reprezentančni premor je za nas prišel v idealnem trenutku. Po tekmi z Olimpijo smo si najprej 'zbistrili glave', nato pa smo se vrgli na delo. V teh desetih dneh smo zelo dobro trenirali, ob tem pa odigrali zelo soli-
Poštena zaušnica
Slovenska nogometna reprezentanca je v septembrskem ciklu kvalifikacij za SP dosegla remi s Slovaki, zmago z Malto in poraz s Hrvaško. Še najboljšo predstavo so varovanci selektorja Matjaža Keka pokazali proti Slovakom, kjer je bil vsaj voljni moment na primerni ravni. Kljub zmagi proti Malti (edini gol na tekmi je iz 11-metrovke dosegel Lovrič) je bila tekma precejšnje razočaranje, še večje pa je predstavljala tekma s Hrvaško v Splitu. Poraz 3:0 je glede na prikazano celo sprejemljiv, predstava pa je bila daleč od spodobne in predstavlja veliko zaušnico celotnemu slovenskemu nogometu. V večjem delu tekme je izgledalo, kot da igrajo Hrvati „v višji prestavi", naši pa imajo „do polovice zategnjeno ročno zavoro".
Po tekmi je Kek sam prevzel odgovornost, a je kapetan Jan Oblak nemudoma dodal, da morajo del odgovornosti nase prevzeti tudi igralci. „Po takšni tekmi ni pametno preveč govoriti v garderobi, saj so glave še vroče. So pa določene zadeve, ki jih moramo fantje med sabo rešiti. Selektor govori, da je odgovornost njegova, ampak je tudi naša. Na tej akciji nas je bilo 25 igralcev in mi si moramo povedati, ali si res želimo kaj narediti ali le to, da pač pridemo v reprezentanco le zato, da kdo ne bo rekel, da nismo prišli. Težava je mogoče v nas samih, ne selektorju, da se to dogaja,« je bil neposreden Oblak in dodal: „Po kakovosti nismo enaki kot največje reprezentance, po borbenosti pa bi morali biti enaki ali še na višji ravni. Zakaj prihaja do tega, da se na eni tekmi borimo, na drugi pa ne, je težko pojasniti. Ne razumem tega. To je naša največja težava."
Nogomet • 1. ženska liga
Po fantih na Ptuju uspešna še ajdovska dekleta
REZULTATI 3. KROGA: ŽNK Doxa-key Ptuj - Primorje Gaia Naturelle 0:3 (0:1), ŽNK Cerklje - ŽNK Nona Po-murje Beltinci 0:7 (0:3), Krim - ŽNK Olimpija Ljubljana 0:23 (0:14), ŽNK Ljubljana - ŽNK Radomlje 3:0 (1:0).
1. OLIMPIJA
3 3 0
2. POMURJE BELTINCI 3
3.	PRIMORJE GAIA
4.	ŽNK RADOMLJE
5.	ŽNK DOXAKEY
6.	ŽNK LJUBLJANA
7.	ŽNK CERKLJE
8.	KRIM
3 0 0
44:2 19:1 5:B S:9 8:10 5:13 5:21 1:33
ŽNK Doxakey Ptuj -Primorje Gaia Naturelle 0:3 (0:1)
STRELKE: 0:1 Ferjančič (31.), 0:2 Ki-ralj (48.), 0:3 Ferjančič (89.).
ŽNK DOXAKEY PTUJ: Ne. Forštna-rič, Lorbek (od 53. Krasniqi), Vidovič, Hvalec (od 68. Dobrikovič), Štumber-ger, Tušek, A. Lončarič (od 72. T. Lon-čarič), Potočnik, Nu. Forštnarič (od
dno prijateljsko tekmo z Domžalami (2:0, op. a.). Trdo delo je edina prava pot za izhod iz krize, v kateri smo se znašli, pred tem si ne smemo zatiskati oči in tega se vsi zavedamo," je dejal Luka Janžekovič.
Kapetan ni bežal od odgovornosti po zadnji slabi predstavi v Ljubljani. „Tam smo res odigrali zelo slabo tekmo, vključno z mano, v določenih delih tekme smo kar 'razpadali'. Ni sramota izgubiti z Olimpijo, ki ima individualno najmočnejše posameznike v Sloveniji, je pa sporno, da smo na igrišču delovali tako slabo. To je daleč od naših zmožnosti, saj ekipa od spomladi ni veliko spremenjena, rezultati pa so veliko slabši," je dodal vratar Aluminija.
Je Maribor pravšnji tekmec za izhod iz krize?
V nedeljo čaka šumarje obračun, ki ga vselej težko čakajo, s sosedi iz Maribora, proti katerim je motivacija vedno na visoki ravni. „Čaka nas serija težkih srečanj, začenši z Mariborom, ki bo nedvomno zahtevna, a verjamemo v to, da se nam bo obrestovalo trdo delo. Težko je pričakovati, da se bo v tem slabem psihološkem momentu zgodil čudež in bomo kar vse zmagovali, a mora prevladati želja, da izplavamo iz za-čelja lestvice. V prvi vrsti moramo držati skupaj kot ekipa; v slačilnici imamo zelo dobre odnose, vlada pozitivna energija, a bo to potrebno enostavno prenesti na igrišče. Imamo dovolj kvalitete v ekipi, vsak posameznik pa bo moral prevzeti več
Foto: Črtomir Goznik
Na zadnji medsebojni tekmi sta se Aluminij in Maribor (na fotografiji) letos aprila razšla z remijem. Zadnjo zmago proti vijoličastim so šumarji vknjižili pred več kot štirimi leti, maja 2017. Od takrat naprej so Mariborčani vpisali 12 zmag, štiri tekme pa so se končale z remijem.
odgovornosti - ne vidim razloga, da s tem ne bi obrnili krivulje rezultatov navzgor," je dejal Janžekovič.
Tudi proti vijoličastim, ki bodo v srečanju nesporni favoriti, velja poskusiti presenetiti. „Vedno gremo na zmago, tudi proti Mariboru bo tako, še posebej zato, ker igramo na domačem stadionu. Čutimo, da smo v tem tednu pridobili čvrstost, ki nam je manjkala v zadnjih tekmah. Ob tem moramo pokazati večjo mero borbenosti, s tem pa se ne bojimo nikogar, tudi Maribora ne, čeprav ga spoštujemo. Imajo dobro ekipo, dobrega trenerja, a mi moramo gledati nase in na našo optimalno pripravljenost. Pomembno je, da si lahko po tekmi pogledamo v oči in rečemo, da smo na igrišču dali vse od sebe - če je to dovolj za zmago, potem super, sicer
Nogomet • 2. SNL
1. SNL, 8. krog: Aluminij - Maribor, v nedeljo ob 20.15 v Kidričevem.
pa moramo nemudoma to poskušati na naslednji tekmi," je želje ekipe iz Kidričevega pred derbijem obelodanil Janžekovič.
Aluminij je zadnji, a za tekmeci ne zaostaja veliko. „To nam daje določeno mero mirnosti, saj smo lahko z eno zmago takoj sedmi ali osmi, a se na to ne gre zanašati. Ne moremo vedno iskati alibijev pri drugih, sami moramo začeti zbirati točke," je zaključil kapetan Aluminija.
Maribor je med premorom v gos-teh odigral prijateljsko srečanje z za-
55. Ciganovič), Fluher, Pernek (od 63. Mlakar). Trener: Uroš Šmigoc.
Po fantih iz Ajdovščine, ki so na Ptuju gostovali v soboto, so se dan kasneje na ptujskem Mestnem stadionu predstavila še dekleta iz istega mesta. Kot so uspešni Primorci, so bila tudi dekleta in so v mesto burje odnesla popoln izkupiček.
„Rezultat ne odraža povsem dogajanja na igrišču, saj so gostje vse tri zadetke dosegle iz protinapadov, predvsem preko hitre Lare Ferjan-čič. Sicer so naša dekleta v sami igri prevladovala, več napadala, o čemer najbolj nazorno govori razmerje v kotih, ki je bilo kar 10:1 v našo korist. Z nekaj več izkušnjami bi zagotovo lahko iztržili boljši rezultat, a to je proces učenja, ki zahteva veliko potrpljenja," je dejal trener ptujske ekipe Uroš Šmigoc.
V soboto čaka ptujsko ekipo veliko zahtevnejša tekma, v goste odhajajo k eni najboljših slovenskih ekip, Olimpiji.
JM
Nogomet • Reprezentanca U-21: začeli s porazom, nadaljevali z zmago
Nov kvalifikacijski ciklus za nastop na EP leta 2023 v Romuniji in Gruziji so začeli tudi izbranci selektorja Mileta Ači-movica v reprezentanci U-21.
V	uvodu so s prejetim golom v sami končnici doživeli poraz na Češkem, v drugo pa so slavili v gosteh z Andoro z rezultatom 0:1. Edini gol na tekmi je dosegel kapetan Dušan Stojinovic.
V	skupini so še ekipe Anglije, Kosova in Albanije.
Del ekipe so bili tudi Vid Ko-derman, David Flakus Bosilj in Gašper Pečnik. Prvi je odigral drugo tekmo v celoti, na prvi pa je bil zamenjan v končnici, tik pred golom. Novi član Verone je odigral prvo tekmo v končnici (od 71. naprej), drugo pa je začel v začetni postavi (na igrišču je ostal do 78. minute). Pečnik je dobil nekaj minut na voljo le na drugem srečanju v Andori.
JM
Lahko v gosteh slavijo še tretjič zapored?
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so na domačem igrišču v zadnjih dveh krogih doživeli poraza proti Krškemu in Primorju.
grebško Lokomotivo ter doživel poraz 3:0. Nekaj minut za prilagajanje sta dobila tudi novinca v vijoličastem dresu, izkušeni srbski centralni napadalec Ognjen Mudrinski in mladi francoski krilni igralec Malik Sello-uki. Prvič sta v članskem dresu Maribora zaigrala tudi mladinca Nino Milič (pred tem je igral za Aluminij, FC Ptuj in Dravo) ter Enej Klampfer.
Pri Mariboru so se v zadnjih dneh zgodile zanimive kadrovske spremembe. Trener Simon Rožman je tako ostal brez dolgoletnega prvega pomočnika Aleša Kačičnika, njegovo mesto bi naj zasedel Radovan Kara-novic, ki je pred leti že deloval v mlajših selekcijah Maribora, bil pa je tudi trener Krškega in Beltincev.
Jože Mohorič
Ptujski nogometni drugoligaš še naprej tava v temi, brezvladje v klubu se več kot očitno vidi tudi na igrišču. Kar težko je razumeti, da po odhodu Perice Ognjenovica ekipa že nekaj tednov trenira brez trenerja in je tako rekoč prepuščena sama sebi - pa govorimo o ekipi, ki ne igra v kakšni od nižjih lig MNZ Ptuj (te imajo vse glavne trenerje, nekatere tudi pomočnika), ampak v 2. ligi!?! Zadnja poraza na domačem igrišču proti Krškemu (0:1) in Primorju (1:4) sta v tej luči bolj razumljiva...
Naslednja preizkušnja čaka dra-vaše v soboto, ko bodo gostovali v Velenju. Rudarje slabo začel sezono in vknjižil tri poraze (Krka, Rogaška, Beltinci), a se je z nekaj okrepitvami pobral in našel smer zmagovalne poti. S tremi zmagami (Jadran, Nafta, Dob) se je hitro dvignil z dna in je že v zgornjem delu lestvice, na 7. mestu.
Ptujska ekipa je na drugi strani veliko uspešnejša v gosteh, saj se je doslej iz obeh gostovanj vrnila kot zmagovalka - iz Dekanov in Doba. Zdi se, da bo naloga v tretje najzahtevnejša doslej, a v gosteh so igralci veliko manj psihološko obremenjeni, posledično so tudi predstave boljše. Bo tako tudi v tretje?
JM
2. SNL, 7. krog: Rudar Velenje - Drava Ptuj, v soboto ob 16.00 na stadionu Ob jezeru.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 10. septembra 2021
Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga
Lahko Ormožani ponovijo lanskoletno odlično sezono?
V petek, 10. septembra, se bo s tekmama Jeruzalem Ormož - Urbanscape Škofja Loka in Trimo Trebnje - Gorenje Velenje začela nova sezona 2021/22 v NLB ligi. V boj za naslov državnega prvaka se bo podalo 14 ekip.
0 favoritih za naslov državnega prvaka je kapetan Ormoža Bojan Ču-dič povedal: „Po mojem mnenju nas znova čaka zelo zanimivo prvenstvo, kjer bodo šele zadnji krogi podali odgovor o novem prvaku. Moji favoriti so Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje in Trimo Trebnje. Glede na to, da bodo od omenjene trojke v Evropi igrali le Velenjčani, Celjani in Trebanjci so se že poslovili z evropskih tekmovanj, menim, da bodo ro-kometaši Pivovarne Laško in Trima v rahli prednosti pred Velenjčani. Osebno stavim, da bo letos naslov romal na Dolenjsko, torej v Trebnje." Njegov mlajši brat - Aljoša Čudič -brani mrežo Trima in mogoče zato legenda ormoškega rokometa daje prednost Trimu ... Barve Trebanjcev bo tudi v tej sezoni branil Ormo-žan Gašper Horvat, ki je bil v dveh evropskih tekmah proti danskemu Holstebroju s 13 doseženimi goli najboljši strelec Trima.
19. zaporedna sezona v 1. ligi
V 19. zaporedno sezono v elitni slovenski družbi štartajo Ormožani, lani četrtouvrščena ekipa državnega prvenstva. Lahko dosežek iz sezone 2020/21 v taboru Ormoža ponovijo?
„Seveda bi si želeli ponoviti dosežen rezultat iz minule sezone, a roko na srce bo to zelo težko. Ekipo smo precej pomladili in potreben bo čas in predvsem strpnost, da se uigramo tako, kot si želimo.
Foto: Črtomir Goznik
V lanski sezoni so Ormožani (na fotografiji Tilen Kosi) osvojili izjemno 4. mesto, kar bo težko, nikakor pa ne neponovljiv dosežek.
V pripravljalnem obdobju smo v igri precej nihali, nikakor nam ni uspelo povezati dveh dobrih polčasov skupaj. To se nam ne bo smelo dogajati v prvenstvu, če želimo zmagovati in čim prej izpolniti naš osnovni cilj, ki je obstanek v ligi. Že v petek proti Loki nas čaka težka tekma. Gorenjci so nas presenetili na zadnji tekmi minulega prvenstva in nam zadali enega redkih porazov na Harde-ku v minuli sezoni. Z dobro igro se jim želimo oddolžiti za zadnji poraz in že v 1. krogu doseči prvo prvenstveno zmago. Naša želja je, da bo dvorana Hardek tudi letos prava trdnjava, kjer bodo zmagovali le redki, mogoče celo nobeden," je o željah Jeruzalema spregovoril David Bogadi, igralec na levem krilu
ter pomemben možakar v obrambi Ormožanov.
Prva tekma letošnjega prvenstva je na sporedu v petek, 10. septembra, ob 19.00 na Hardeku. S PCT-pogoji bo mogoč tudi vstop v dvorano in v ormoškem klubu glede na trenutno situacijo računajo na vsaj 100 gledalcev. Zaradi poškodbe kolena bo letošnjo sezono izpustil vratar Aleš Zemljič, ki ga v mesecu septembru čaka operativni poseg. V dresu Jeruzalema bodo prvič zaigrali Nik Čirovic, Jan Mlač Černe in Matija Pandev. Za Jeruzalem še ne bo nastopil Ognjen Savkovic, ki še ureja potrebno dokumentacijo za registracijo pri Rokometni zvezi Slovenije.
Uroš Krstič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Kljub smoli odlični dosežki
perutninarjev
Mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj so konec tedna na tekmovanju za Knobleharjev pokal 2021 v Škocjanu, kjer so ponovno dosegli vrsto odličnih rezultatov. Na dirki za Pokal Slovenije so dosegli dve drugi in eno tretje mesto.
V	kategoriji dečkov C je bil odličen drugi David Adam, za njim pa so se zvrstili: 4. Maj Bohak, 12. Nik Vidovič, 13. Tai Nahberger, 26. Matija Lačen, 31. Anej Malek in 33. Miha Grame.
Pri deklicah se je na tretjo stopničko zmagovalnega odra ponovno povzpela Kaja Adam.
Pri dečkih B je že kazalo na zmago Nika Muršca, ki pa je tik pred ciljem nesrečno padel. Vseeno se je v bolečinah pobral in junaško prišel na cilj ter zasedel 27. mesto. Preostali kolesarji ptujskega kluba so bili 13. Miha Bošnik, 20. Jan Kirbiš in 28. Lucian Kostanjevec.
V	kategoriji dečkov A je bil najboljši Sergej Jančič, zasedel je 7. mesto.
Pestro dogajanje pa je spremljalo mlajše mladince, saj je Jure Majnik kmalu po štartu predrl zračnico, dvakrat zamenjal kolo in se s pomočjo sotekmovalcev in trenerjev na koncu celo boril za zmago. Malo mu je zmanjkalo, bil je odličen drugi! Uvrščen je bil tudi Žiga Kelner, zasedel je 22. mesto.
UR
Rokomet • ŽRK Ptuj, 1. A SRL (ž)
Pred prvenstvom zmaga na turnirju v Mariboru
Rokometašice ZRK Ptuj so z zmago na turnirju v Mariboru potrdile dobro pripravljenost pred novo sezono v 1. državni ligi. Proti Mariboru so več priložnosti dobile mlajše igralke, proti Žalcu pa so nastopile v najmočnejši postavi.
S tekmo Krim Mercator - Zagorje (40:18, Neja Polak je za zmagovalke dosegla dva gola) se je začela nova sezona v 1. državni ženski ligi. V modri skupini (prejšnja 1. A-liga) bo nastopilo deset ekip, v zeleni pa šest (1. B-liga). Dekleta ŽRK Ptuj bodo tudi letos nastopala v močnejši skupini, za uvod se bodo podala na gostovanje v Ajdovščino.
Kratko oceno priprav je podal trener Matej Bračič: „Priprave zaradi različnih dejavnikov niso potekale tako, kot bi si želel, sploh na začetku je manjkalo precej igralk. Kljub temu smo z nekaj improvizacije storili vse, kar je bilo v naši domeni. Odigrali smo tudi dve prijateljski tekmi (s Koprom in Mariborom), za konec priprav pa še turnir v Mariboru, kjer sta nastopali še ekipi Maribora in Žalca. Vse štiri tekme smo zmagali, tudi igra je bila solidna, seveda pa upam, da bomo v prvenstvu še nekaj dodali."
Nuša Puž: »Dekleta se med seboj super razumemo, si zaupamo in pomagamo«
Svoj vidik priprav in pričakovanj pred sezono je podala tudi kapetan-ka ekipe Nuša Puž.
„Glede na zmage na vseh pripravljalnih tekmah smo priprave uspešno oddelale in 100 % pripravljene pričakujemo prvenstvene obračune. Imamo majhno število igralk, kar bo težava predvsem na tistih najzahtevnejših srečanjih, smo pa v pripravah že dokazale, da ta hendikep vendarle ni tako velik, kot se zdi. Vzdušje v ekipi je zelo dobro, dekleta se med seboj super razumemo, si zaupamo in pomagamo - ekipni duh je res močan. Prva tekma v Ajdovščini bo nedvomno zahtevna, a sem prepričana, da lahko z borbeno predstavo dostojno pariramo domačinkam. Več pa nedvomno pričakujemo v naslednjih tekmah, npr. proti Izoli že v 2. krogu. Končni cilj je sedmo mesto, če pa bi dosegle še kaj več, pa bi bilo to samo dodaten plus," je optimistično zaključila Puževa.
Vpis v mini rokomet
ŽRK Ptuj vabi dekleta iz osnovnih šol Ptuja in okolice od 2. do 5. razreda k vpisu v šolo rokometa. Treningi bodo potekali dvakrat tedensko (v torek in četrtek) med 15.30 in 16.45 v dvorani Ljudski vrt.
Kakšno pa je stanje glede igralskega kadra? „Prvenstvo bo za nas nedvomno zahtevno, saj imamo glede na lani nekoliko okrnjen igralski kader. Zapustila nas je Aneja Rozman (prestopila k Mariboru), naša najiz-kušenejša igralka Danijela Kreft je končala kariero, Ana Tiya Cvetko pa se bo posvetila šolskim obveznostim. V zadnjem trenutku se nam je pridružila rokometašica iz Rač Alja Finžgar, ki se na igrišče vrača po dolgotrajni sanaciji poškodbe in se je za zdaj pokazala v pozitivni luči," je dejal Bračič.
Za konec je trener ptujske ženske ekipe dodal še nekaj besed o priča-
kovanjih pred novo sezono: „Moji cilji so vedno visoki, tudi letos ni nič drugače: želel bi si uvrstitev med prvih osem, po tihem ciljam na sedmo mesto, ki pomeni neposredno uvrstitev v končnico, brez dodatnih kvalifikacij za obstanek. Kakovost igralskega kadra me ne skrbi, se pa zavedam, da bo sezona dolga in da bodo igralke zaradi majhnega števila menjav utrujene. Nam primerljive ekipe so sicer Žalec, Litija, Velenje, Izola in tudi Zagorje, tukaj moramo iskati točke. Na prvo tekmo gremo v Ajdovščino sproščeni, od deklet želim samo pogumno predstavo."
Jože Mohorič
Konjeništvo • 31. slovenski kasaški derbi v Ljubljani
Mitja Slavic osvojil prestižno lovoriko
Na ljubljanskem hipodromu Stožice je minulo nedeljo potekala konjeniška prireditev z najpomembnejšo rejsko dirko tekmovalne sezone, slovenskim kasaškim derbi-jem - državnim prvenstvom z nastopom 12 najboljših slovenskih štiriletnih konj. Prestižno lovoriko je osvojil Prime MS z Mitjem Slavičem (KK Ljutomer). Konj iz hleva družine Slavič je na 2.600 metrov dolgi stezi dosegel kilometrski čas 1:16,9, kar je nov rekord slovenskih kasaških derbijev. Prime MS je po silovitem startu prednost obdržal vse do ciljne ravnine, kjer se mu je v končnici približal
Marion Mark (Janko Sagaj, KK Ljutomer), a končal kot drugi (1:17,0). Tretje mesto je osvojil Dear Abby (Viktor Dolinšek, KK Stožice Ljubljana; 1:17,5).
V elitni dirki, poimenovani Ljubljanska milja, se je na 1.609 metrov dolgi stezi merilo 12 najhitrejših domačih in uvoženih kasačev. Slavil je lanski zmagovalec derbija Ma-ugli (KK Ljutomer), ki ga je tokrat vozil Peter Zadel mlajši. V izjemni dirki je Maugli s kilometrskim časom 1:13,2 dosegel rekord slovenskih hipodromov.
NŠ
Prime MS z uoznikom Mitjem Slauičem - zmagovalec letošnjega kasaškega derbija u Ljubljani
petek • 10. septembra 2021
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Motokros • Dirka za SP v Turčiji
Tim rojstni dan praznoval z 2. mestom
Najboljši motokrosisti sveta so v sredo v Turčiji odpeljali še drugo zaporedno dirko na istem prizorišču Afyonkarahisar, po nedeljski Veliki nagradi Turčije so se tokrat borili za Veliko nagrado Afyona. Na dirki je bil uspešen tudi aktualni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, ki je prav na dan dirke - 8. septembra - praznoval 25. rojstni dan. Z novo uvrstitvijo na zmagovalni oder si je lepo čestitko podaril kar sam!
Tudi tokrat Gajser ni najbolje začel prve vožnje, v prvi zavoj je zapeljal šele kot deveti. V razburljivi dirki se je nato veliko dogajalo, med drugim sta padla do takrat vodilna Prado (končal na 21. mestu) in povsem pri koncu dirke še Febvre (končal je na 4. mestu). Na koncu je 25 točk za zmago v žep pospravil Nizozemec Jeffrey Herlings, v boju za 2. mesto pa je bil Cairoli spretnejši od Gajserja in ga je z agresivnim napadom potisnil na 3. mesto. Italijan je na koncu ciljno črto prevozil manj kot pol sekunde za Herlingsom (0,494), Tim
Dirka za VN Afyona, rezultati:
1.	Jeffrey Herlings	Nizozemska
2.	Tim Gajser	Slovenija
3.	Antonio Cairoli	Italija
4.	Romain Febvre	Francija
5.	Pauls Jonass	Latvija
Skupni vrstni red za SP:
1.	Tim Gajser	Slovenija
2.	Romain Febvre	Francija
3.	Antonio Cairoli	Italija
4.	Jeffrey Herlings	Nizozemska
5.	Jorge Prado	Španija
pa je bil tretji s slabimi tremi sekundami (2,969) zaostanka za Nizozemcem, ki velja za njegovega glavnega tekmeca v boju za naslov svetovnega prvaka.
Podobno kot v nedeljo je tudi tokrat Gajserju bolje uspela druga vožnja. Začel jo je kot tretji, nato pa se je prebil pred Herlingsa in se podal v boj za Pradom. Španca je prehitel v devetem krogu, vodstva pa nato ni več izpustil iz rok. Na koncu je zmagal s skoraj šestimi sekundami prednosti pred Herlingsom (+5,947), tretji je bil Italijan Antonio Cairoli (8,978), četrti pa Prado (14,097).
Šeste stopničke v sezoni
Veliko nagrado je s prvim in drugim mestom osvojil Jeffrey Herlings, tri točke manj je zbral Tim Gajser, tretje mesto na stopničkah pa je zasedel Antonio Cairoli (drugi in tretji). Za našega šampiona so to bile že šeste stopničke v sezoni (dvakrat je
KTM Honda
KTM
Kawasaki Gasgas
Honda
Kawasaki KTM KTM KTM
25 20
22 1S 1B
355
327 32B 321 315
22 25
20 1B 15
47 Tim Gajser je u sredo praznoval 25. rojstni dan. 45 -
42 34 31
stopil na najvišjo), le trikrat je ostal pod njimi.
V devetih dirkah sezone je vodilni Gajser zbral 355 točk, 28 manj jih ima na svojem računu njegov prvi zasledovalec Francoz Romain Febvre (327), še eno manj pa Antonio Cairoli (326). Na četrto mesto se je z bogatim turškim izkupičkom (v nedeljo
in sredo je skupaj dobil kar 94 točk od 100 možnih) prebil Jeffrey Herlings (321), ki je mesto nižje potisnil klubskega kolega pri KTM Španca Jorgeja Prada (315).
Naslednja, deseta dirka svetovnega prvenstva, bo 19. septembra, ko je na programu VN Sardinije.
JM
Atletika • 20. ormoški polmaraton 2021
Nina Pavlič in Blaž Orešnik zmagovalca
Za nami je že 20. ormoški polmaraton, ki je potekal v prelepem vremenu, za tekmovalke in tekmovalce mogoče celo v nekoliko pretoplem. Na jubilejno, že 20. prireditev Atletskega kluba Ormož so zelo ponosni tudi na občini.
„Pohvala in vsa čast atletskemu klubu, da se tudi v teh težkih časih trudi nadaljevati tradicijo ormoškega polmaratona. Tudi udeležba in obisk prireditve sta bila zelo solidna in lahko smo ponosni na naš atletski klub," je po prireditvi povedal Danijel Vrbnjak, prvi župan v zgodovini, ki se je podal na 10 kilometrov dolgi tek. Tudi z doseženim časom 58 minut in 45 sekund je bil ormoški župan zadovoljen: „Cilj pred tekom je bil odteči pod eno uro in to mi je s svojimi pomočniki tudi uspelo. Užival sem v teku in tudi v prihodnje se še vrnem na kakšnega izmed ormoških polmaratonov." Ormoški župan je že pred začetkom teka skupaj s predsednikom AK Ormož Ivanom Golobom slovesno prerezal trak ob prenovitvi atletske steze v Mestni grabi (na fotografiji).
Na vseh tekih skupaj je sodelovalo 219 tekmovalk in tekmovalcev, največ, 36, v kategoriji moških na 21 kilometrov. „V preteklosti smo na polmaratonih beležili še večjo udeležbo, a tudi z letošnjo številko udeležencev smo več kot zadovoljni. Na otroških tekih je sodelovalo
122 deklet ter fantov, če dodamo še nastope sedmih štafet, smo res lahko srečni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem prav vsem, ki sodelujejo pri organizaciji tega velikega dogodka in nam že vrsto leto pomagajo, da je prireditev na visokem nivoju. Z zmagami na 21 in 5 kilometrov sta nas razveselila člana AK Ormož Blaž Orešnik (1:14:52) in Matej Jeza (17:23)," je zadovoljen po končanem polmaratonu povedal predsednik kluba Ivan Golob.
Zmagovalec teka na 21 kilometrov Blaž Orešnik je po tekmi povedal: „Res je bilo malo prevroče in idealen bi bil štart ob 8. in ne ob 10.
uri. Z zmago sem seveda zadovoljen, z doseženim časom nekoliko manj. Glede na to, da ni bilo močnejše konkurence, sem tek izkoristil za pripravo na druge teke, ki še prihajajo v prihodnosti. Pohvala vsem, ki marljivo kot mravljice delajo na tem velikem projektu za naš mali atletski klub."
Na isti razdalji pri ženskah je zmagala Nina Pavlič, ta je v Ormožu tekla nasploh prvič: „Sem zelo zadovoljna z zmago in rezultatom, saj je bil to moj prvi tek na 21 kilometrov. Organizacija in vzdušje ob progi sta bila odlična in obljubim, da se v prihodnosti še vrnem v Ormož."
Rezultati:
21 km - ženske: 1. Nina Pavlič 1:36:06, 2. Andreja Gorčan 1:40:16, 3. Petra Jenko 1:41:49.
21 km - moški: 1. Blaž Orešnik 1:14:52, 2. Tomaž Rep 1:20:14, 3. Tine Kukolj 1:24:23.
10 km - ženske: 1. Monika Rudolf 45:52, 2. Valentina Gjura 49:10, 3. Bernarda Ivančič 50:01.
10 km - moški: 1. Vito Kun-stek 34:54, 2. Vinko Jost 36:15, 3. Simon Malek Kuzmič 37:09.
5 km - ženske: 1. Nataša Bende 21:15, 2. Simona Kocbek 23:03, 3. Aneja Stojko 23:32.
5 km - moški: 1. Matej Jeza 17:23, 2. Zoran Nedog 18:25, 3. Iztok Fister 18:44.
1200 metrov - dekleta: 1. Lucija Rengero
900 metrov - dekleta: 1. Katarina Tikvič; 900 metrov - dečki: 1. Lukas Dovnik.
600 metrov - dekleta: 1. Alina Bedernjak; 600 metrov -dečki: 1. Anže Školiber.
300 metrov - dekleta: 1. Ula Jurčec; 300 metrov - dečki: 1. Tilen Karba.
Cici tek - dekleta: 1. Nika Breznik Rajšp; Cici tek - dečki: 1. Jan Lesjak.
Med štafetnimi teki osnovnih šol se je zmag pri dekletih in fantih veselila OŠ Ormož, ki je po treh zaporednih zmagah v obeh kategorijah prejela pokala v trajno last.
Uroš Krstič
Tenis • Davisov pokal
Žemlja sestavil seznam
Selektor moške teniške reprezentance Grega Žemlja je objavil seznam igralcev za dvoboje v Davisovem pokalu proti Paragvaju (17. in 18. septembra). Slovenci igrajo v svetovni skupini II. Na spisku so Aljaž Bedene, Blaž Rola, Blaž Kavčič, Bor Artnak in Sebastjan Dominko.
V primeru poškodb, trenutno
stanje namreč ni najbolj rožnato (težave imata Bedene in Kavčič), pa je kot rezerve določil Toma Kočevar-ja Dešmana, Matica Špeca in Maja Premzla. Zadnje boje so Slovenci v Davisovem pokalu odigrali lani marca proti Pakistanu, v sklopu kvalifikacij za svetovno skupino 1. Pakistanci so slavili s 3:0.
»Pričakovanja so jasna. Najprej, da tekma sploh bo, potem pa gremo seveda po zmago. Res me veseli, da so se vsi odzvali vabilu. Za zdaj so še prisotne težave s poškodbami, vendar upam, da se bo stanje do dvoboja izboljšalo. Načrtujemo, da bi se v Portorožu zbrali nekaj dni prej in se tako kar najbolje pripravili na začetek tekem,« je dejal Žemlja, ki bo prvič vodil slovensko reprezentanco.
Blaž Rola: »Občutki v tej sezoni so zelo mešani. Nekaj je pozitivnih stvari, a v času, ko sem bil v dobri formi,
so me zaustavile manjše poškodbe. Zato tudi ni bilo enakomernega ritma dobre igre in so občutki mešani. Kar se tiče Davisovega pokala, pa lahko rečem, da se od nas pričakuje zmaga. Tekmecev sicer ne poznam dobro, a na papirju smo favoriti. Vemo pa, da to v Davisovem pokalu in športu nasploh ne pomeni nič. Ta status bomo morali dokazati na igrišču. Upam, da bomo vsi dobro pripravljeni in da bomo nalogo opravili profesionalno. Se vidimo v Portorožu.«
sta
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Celje - Domžale; OB 20.15: Mura - Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: Bravo - CB24 Tabor Sežana; OB 17.00: Kalcer Radomlje - Koper; OB 20.15: Aluminij - Maribor.
2.	SNL
RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 19.00: Triglav Kranj - Roltek Dob; OB 20.00: Gorica - Krka; V SOBOTO OB 16.00: Rudar Velenje - Drava Ptuj, Fužinar Vzajemci - Beltinci Klima Tratnjek, Ilirija 1911 - Rogaška, Vitanest Bilje - Nafta 1903; V NEDELJO OB 16.00: Primorje - Krško; OB 19.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Jadran Dekani.
3.	SNL vzhod
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Cirkulane - Videm, Zreče - Zavrč, Posavje Krško - Šmartno 1928, Kety Emmi Bistrica -Koroška Dravograd, Šampion - Podvinci, Šmarje pri Jelšah - Dravinja, Dobrovce - Korotan Prevalje.
1. ženska liga
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 11.00: ŽNK Olimpija Ljubljana
-	ŽNK Doxakey Ptuj, ŽNK Nona Pomurje Beltinci - Krim, ŽNK Ljubljana - ŽNK Cerklje; OB 16.00: ŽNK Radomlje - Primorje Gaia Naturelle.
Super liga
RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Apače - Grajena AN pro, Hajdina - Markovci, V NEDELJO OB 10.30: Skorba - Gerečja vas; OB 16.00: Stojnci - Boč Poljčane, Gorišnica - Bukovci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZŠPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Rogoznica Slofin - Tr-žec; OB 16.00: Ormož - Središče; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Pod-lehnik. Prosta je ekipa Pragersko.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija - Leskovec, Zgornja Polskava - Mladinec Lovrenc; V NEDELJO OB 16.00: Makole Bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik, Dornava Digital-partner.si - Oplotnica.
Veteranske lige MNZ Ptuj
Veterani +35 vzhod
RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Borovci - Zavrč-Cirkulane, Rogoznica Gostilna Muršič - Markovci, Grajena - Gorišnica; OB 18.30: Dornava - Podvinci. Veterani +35 zahod
RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Hajdina - Podlehnik, Tržec
-	Leskovec, Gerečja vas - Skorba, Apače - Pragersko. Veterani +40
RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Mladinec Lovrenc - Ormož, Zgornja Polskava - Majšperk, Videm pri Ptuju - Spodnja Polskava, Pohorje Oplotnica - Hajdoše veterani.
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Litija - FC Hiša daril Ptuj; OB 20.30: KMN Meteorplast Šic Bar - ŠD Mlinše, Siliko Vrhnika
-	FK Dobrepolje, KMN Bronx Škofije - KMN Oplast Kobarid. Prosta je ekipa KMN Dobovec.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Trimo Trebnje - Gorenje Velenje; OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Urabanscape Loka; V SOBOTO OB 18.30: LL Grosist Slovan - Koper; OB 19.00: Riko Ribnica - Herz Šmartno, MRK Ljubljana - SVIŠ Ivančna Gorica, Slovenj Gradec 2011 -MRD Dobova, Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik.
1. ženska liga, modra skupina
RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 19.00: Zelene doline Žalec -Velenje; ob 20.00: Mlinotest Ajdovščina - Ptuj, Trgo ABC Izola - Krka; V NEDELJO OB 18.00: Litija - Z'dežele. Tekma Krim Mercator - Zagorje je že bila odigrana: 40:18 (17:9).
Ptujski športni vikend
Zavod za šport Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Športno zvezo Mestne občine Ptuj, Fundacijo za šport Republike Slovenije, klubi in društvi že vrsto leto pripravlja največji množični športni dogodek na Ptuju - Ptujski športni vikend. Do nedelje se bo zvrstila vrsto aktivnosti, dogodki pa bodo številčno omejeni. Kljub posebnim razmeram želijo organizatorji ohraniti vizijo in vlogo Ptujskega športnega vikenda: povezati klube, športna društva in rekreacijo z vsemi generacijami.
Ponovno bo mogoče teči na teku z imenom Vivat Poetovio, ki bo potekal v soboto med 10. in 12. uro. Trasa bo speljana po Mestnem parku, krog bo dolg 1000 metrov, merilo pa bo število pretečenih krogov.
V	soboto bodo skozi celoten dan na Mestnem stadionu potekale video predstavitve klubov in društev in njihovega dela.
Na Ptuju 52. Hrovatinov memorial in državno prvenstvo paraplegikov v atletiki
V	soboto, 11. septembra, bo na ptujskem stadionu potekal že 52. atletski memorial v spomin na pionirja športov za invalide prof. Bojana Hrovatina. Rezultati bodo obenem šteli za državno prvenstvo paraplegikov za leto 2021. Pričakuje se udeležba približno 75 tekmovalk in tekmovalcev. Tako kot že nekajkrat do sedaj bo udeležba mednarodna, saj so jo napovedale ekipe iz BiH, Črne gore, Hrvaške in Srbije.
Tekmovanje bo popestrilo vsebine ptujskega športnega vikenda. Prisotni bodo tudi nekateri paraolimpijci, ki so se pravkar vrnili s pa-raolimpijskih iger v Tokiu, med njim tudi osemkratni udeleženec iger, strelec Franc Pinter-Ančo, pa atlet Henrik Plank ...
Svečano odprtje bo ob 9.30, začetek tekmovanja ob 10. uri, podelitev medalj pa ob 14.30.
Jože Mohorič, Silva Razlag
14 Štajerski
Šport, sporočila
petek • 10. septembra 2021
Tenis • Turnir WTA 250 v Portorožu
Atletika • Miting v Mariboru
Prijavljene vse najboljše Slovenke, najvišje postavljeni Paola Badosa in Darja Kasatkina
Čurin Prapotnik izvrsten v Mariboru
Že nekaj mesecev je znano, da bo Slovenija od 13. do 19. septembra gostila teniški turnir za profesionalne igralke, namesto prvotno predvidenega turnirja WTA125 pa bo v Portorožu sedaj potekal dogodek višjega razreda, torej WTA 250. Ljubitelji tenisa bodo tako lahko na slovenski obali poleg najboljših domačih igralk spremljali tudi igralke iz top 30 na svetu.
Turnir se bo začel neposredno po koncu odprtega prvenstva ZDA, istočasno kot Portorož pa je na sporedu le še turnir istega ranga v Luksemburgu. Oba imata nagradni sklad 235.000 dolarjev (200.000 ev-rov), v glavnem delu pa bo nastopilo 32 igralk in šestnajst dvojic.
Med prijavljenimi v Portorožu so vse štiri najboljše Slovenke, Tamara Zidanšek, Polona Hercog in Kaja Juvan, naziv prve nosilke pa bo pripadel Rusinji Darji Kasatkini, 27. igralki na svetu.
Na zadnji lestvici WTA je sicer še mesto višje Španka Paola Badosa, a glede na to, da Združenje poklicnih igralk (WTA) upošteva uvrstitve iz 23. avgusta, bo prva nosilka 24-letna Rusinja, ki je letos osvojila turnirja v Melbournu za trofejo Phillip Islanda in v Sankt Peterburgu, pred tem pa še v Moskvi (2018) in Charlestonu (2017).
Tamara Zidanšek bo s 40. mestom na svetu sedma nosilka, pred njo pa so Hrvatica Petra Martic, Kazah-stanka Julija Putinceva, Romunka Sorana Cirstea in Američanka Alison Riske.
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek
»Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje igrala v Sloveniji«
Turnirja Zavarovalnice Sava se že veselita Tamara Zidanšek in Kaja Ju-van. Za obe bo to redka priložnost, da se predstavita domači publiki. „Sploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje igrala v Sloveniji. Verjetno na kakšnem mladinskem turnirju," je dejala polfinalistka Roland Garrosa in zmagovalka turnirja v Lozani Tamara Zidanšek.
Ob treh domačih igralkah v glavnem turnirju si jih lahko še nekaj obeta nastop na turnirju. Organizatorji
imajo namreč na voljo dva 'wild carda' za glavni turnir, štiri za kvalifikacije in eno za turnir dvojic.
Zidanškova med dvojicami s Klepačevo
Na turnirju WTA Zavarovalnica Sava Portorož bosta v igri parov nastopili tudi najboljši slovenski igralki v tej konkurenci, moči bosta združili Andreja Klepač (29. na lestvici med dvojicami) in Tamara Zidanšek (72.).
V glavnem turnirju bo nastopila tudi Kaja Juvan. Njena partnerka bo 28-letna Rusinja Natela Dz-alamidze.
sta
V organizaciji AD Štajerska Maribor je v nedeljo potekal močan Mednarodni atletski miting Štajerska Maribor. Poleg velikega števila domačih atletov so nastopili tudi predstavniki iz Hrvaške, BiH, Srbije, Avstrije, Italije, Slovaške, Irske, Bahrajna, Konga, Etiopije in Kenije.
Atletski klub Ptuj je zastopalo 13 tekmovalcev, med njimi je s svojim rezultatom izstopal Anej Čurin Prapotnik. Ta je v teku na 100 metrov močno izboljšal osebni rekord - prejšnji je znašal 10,89, nova znamka je 10,78 s - in dosegel doslej najboljši rezultat ptujskih atletov na tej razdalji!
„Anej je v Mariboru s tekom pod 10,80 presenetil vse navzoče in postavil res izvrsten rezultat. V pred-tekmovanju je tekel 10,93, kar je bil četrti izid med vsemi nastopajočimi, v finalu pa je nato pokazal še veliko boljšo predstavo. Zanimivo je, da je bil na polovici proge še v vodstvu, nato pa mu je zaradi pomanjkanja 'kilometrine' zmanjkal kanček moči. Tek je sicer dobil izvrstni atlet iz Konga, najboljši atlet na celotnem mitingu, ki ima osebni rekord blizu 10,20,"
je dogajanje na kratko povzel trener Gorazd Rajher, ki nad mladim Gorišničanom bdi vse od prihoda
Miting v Mariboru, rezultati teka na 100 m:
1.	Keletela Dorian (Kongo)	10,48
2.	Andrej Skočir (Posočje)	10,68
3.	Anej Čurin Prapotnik (Ptuj)	10,78
4.	Matevž Šuštaršič (Krka)	10,82
5.	Lukas Pullnig (Avstrija)	11,03
- - • - -
Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj)
v ptujski klub: „Anej je mlad in zelo perspektiven atlet, letnik 2003, ki je na dobri poti, da ob nadaljnjem trdem delu in ob podpori staršev še napreduje."
Izmed preostalih rezultatov članov AK Ptuj velja omeniti osebni rekord Sare Šeruga v teku na 200 metrov (26,82 s), Zala Cunk pa je v metu
diska zmogla rezultat 34,12 metra.
Med pionirji je v teku na 100 metrov slavil Žan Ritlop (11.68), peti je bil Miha Gerl (11,20). Med dekleti je v isti disciplini Maja Kostanjevec zasedla 7. mesto (13,12), Ana Čurin Prapotnik (13,13,68) in Taja Puško (13,73) sta končali na 15. in 17. mestu.
M
Promocijsko sporočilo
Vse za šport v Ocentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru v Puhovi, je vse v znamenju bogate in pestre jeseni.
Prvi šolski dnevi so za nami, zagotovo ste svoje šolarje pravočasno opremili z vsem, kar potrebujejo za uspešen začetek novega šolskega leta. Če kakšna malenkost v otroški omari ali šolski torbi še manjka, lahko vse ugodno kupite prav v Qcentru na Ptuju.
Ko se bodo otroci dobro navadili na šolske obveznosti, pa se bodo začele še športne aktivnosti in treningi, zagotovo pa si boste kakšno športno aktivnost omislili tudi odrasli. In tudi za to poskrbijo v Qcentru.
V trgovini Sportsdirect bodo vse, kar potrebujejo za treninge, našli nogometaši vseh generacij, saj so na voljo kakovostni dresi za otroke in odrasle. Da dober nogometaš postane odličen, potrebuje dobro opremo - v Sport-directu najdete nogometno opremo priznanih blagovnih znamk Adidas, Nike in ostalih. Seveda pa pri njih dobite tudi najboljše nogometne copate, brez katerih si ni mogoče predstavljati pravih treningov in na koncu tudi dobrih nogometnih rezultatov.
Sportsdirect pa je seveda prava zakladnica oblačil in opreme tudi za vse druge športne aktivnosti.
Tudi v prodajalni Tomas sport so se dobro pripravili na začetek nove sezone treningov in športnih aktivnosti. Tek je zagotovo najbolj priljubljena oblika rekreacije, zato v Tomas sportu najdete vse, kar potrebujete, da bodo vaši tekaški podvigi kar se da udobni. Za udobje pri teku so seveda najpomembnejši ustrezni tekaški čevlji - pri njih najdete izjemne tekaške čevlje znamke Hoka, ki jih vsi pravi tekač zagotovo že poznate, ostali pa jih spoznajte v trgovini Tomas sport, ki je tudi edino prodajno mesto daleč naokoli, kjer jih je moč kupiti. Tako starši kot otroci dobro veste, da ima vsak šport svoje zakonitosti in zanj potrebujemo ustrezna oblačila in obutev - za vse športe najdete primerno opremo prav v Tomas sportu, kjer bodo za udoben korak v svet odraslosti poskrbeli še za tiste mlade, ki tudi sicer dnevno ob vsakodnevnih aktivnostih naredijo veliko korakov. Tudi pohodništvo je izjemno priljubljena aktivnost in pr tem je še toliko pomembnejše, da se v hribe ali na kakšen daljši pohod odpravimo primerno opremljeni, predvsem pa dobro obuti. Tomas sport ponuja udobno, lahko in izjemno kakovostno pohodniško obutev znamk New balance in Sa lomon.
petek • 10. septembra 2021
Podjetništvo
Štajerski	15
Slovenija • Razmah dela na črno v času epidemije
Za 447 odstotkov več opominov
Vladna komisija za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno v poročilu, objavljenem na spletnih straneh vlade, ugotavlja, daje Furs nadzore na področju dela na črno lani zaradi izrednih razmer izvajal le v obsegu, ki je bil nujen in možen glede na odloke vlade, povezane z začasno prepovedjo ponujanja blaga in storitev potrošnikom.
Foto: Bobo/M24
Učinkovitost nadzorov je sicer po navedbah komisije odvisna od vzroka opravljenega nadzora. »Ker se na tem področju nadzori izvajajo v večjem delu po obravnavi prijav, je delež ugotovljenih kršitev v opravljenih nadzorih precej odvisen od tega, kako natančni so podatki po prijavah. Bistveno večji delež nepravilnosti se zaznava v nadzorih, ki so ciljno usmerjeni in načrtovani,« piše v poročilu.
Raje opomin kot kazen
Furs sicer prejme največ prijav prav s področja dela in zaposlovanja na črno. Lani jih je naštel 2.716 zoper 3.443 zavezancev. V 2.763 prekr-škovnih postopkih je obravnaval 3.313 prekrškov in izrekel globe v skupni vrednosti 3,1 milijona evrov. Ob tem je izrekel tudi 2.040 opominov. Ker je upošteval dejstvo, da je poslovnim subjektom v času epidemije nastala gospodarska škoda, je sicer glede na prejšnja leta izrekel za 447 odstotkov več opominov, posledično pa odredil manj glob. Je pa lani ne glede na to podal osem kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja zaposlovanja na črno.
Izredne razmere
Tudi Tržni inšpektorat RS za delo, ki na področju dela na črno po navadi prav tako opravi precejšnje število nadzorov, lani zaradi izrednih razmer ni bil toliko aktiven kot prejšnja leta. Pri njegovem delu gre sicer »v večini primerov za preverjanje ustreznosti registracije in dovoljenj registriranih subjektov, v posamičnih primerih pa tudi za nedovoljeno reklamiranje ali omogočanje dela na črno s strani registriranih subjektov«. Zaradi koronavirusa so imele manj nadzorov tudi druge pristojne inšpekcijske službe. Inšpektorat RS za infrastrukturo na področju nadzorov še vedno kot problematičnega izpostavlja segment nadzora nad prevozi potnikov z osebnimi vozili (denimo taksi prevozi), kjer je dokazovanje dela na črno posebno težavno.
Žiga Kariž, Sta
Hoče • Magna odpira vrata v začetku leta 2022
Proizvodnja se vrača
Podpredsednik Magne Steyer Erwin Fandl je na sedežu hoške lakirnice avtomobilske multinacionalke skupaj z direktorjem slovenske tovarne Davidom Adamom predstavnike države in občin Hoče-Slivnica ter Miklavž na Dravskem polju obvestil o tem, da se proizvodnja po skoraj letu in pol zaradi izbruha epidemije postopoma vrača v ta obrat.
Foto: Magna
Zaposlene so o ponovnem zagonu lakirnice v začetku naslednjega leta obvestili že konec prejšnjega tedna, za ta korak pa so se odločili zaradi pozitivnih splošnih razmer na avtomobilskih trgih. Po njegovih besedah načrtujejo, da bodo v Hoče vrnili vse tiste zaposlene, ki so bili tudi zaposleni v Sloveniji in začasno delajo v graški tovarni. Natančnih številk, koliko od teh jih je medtem morda že zapustilo podjetje, Adam ni izdal, je pa zagotovil, da jih je večina ostala z njimi. V tem trenutku začenjajo pogovore s svojimi največjimi dobavitelji, nato pa bodo v nekaj tednih vedeli, kakšen bo natančen načrt vnovične vzpostavitve. Glede načrtov za razvoj druge faze Magnine tovarne na tej lokaciji po njegovih besedah ta trenutek ni nič novega. Letos so postali lastniki dodatnih zemljišč, zdaj pa čakajo še na zaključek postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Slovenska Magna je lani izključno na tujih trgih ustvarila 5,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in skoraj 14 milijonov evrov drugih poslovnih prihodkov. Kljub vsem težavam so do konca leta ustvarili 1,3 milijona evrov čistega dobička.
Sta
Spodnje Podravje • 50 let Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik OOZ Ptuj Milan Majer in direktor OOZ Ptuj Boris Repič
Ob jubileju 170 zahtev za pomoč obrtnikom
V	letu 1971 so ptujski obrtniki ustanovili Združenje samostojnih obrtnikov Ptuj. Ugotovili so, da se morajo povezovati in združeno nastopati, da bodo dosegli boljše pogoje za svoje poslovanje. Povod za ustanovitev je bil nenaklonjen odnos oblasti do obrtnikov, tako na lokalni kot tudi državni ravni. »Oblika in ime obrtniške organizacije se je z leti spreminjala, vse do današnje Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, osnovno poslanstvo pomagati obrtnikom na vseh področjih in izboljšati pogoje poslovanja pa ostaja vseh 50 let enako,« sta povedala predsednik OOZ Ptuj Milan Majer in direktor OOZ Ptuj Boris Repič.
Glavne naloge zbornice, od ustanovitve do danes, ostajajo enake: zastopanje, informiranje, svetovanje, izobraževanje, povezovanje in promocija. Poleg tega zbornica članom ponuja tudi druge ugodnosti. Zbornica za člane organizira tudi družabne, kulturne in športne prireditve. Ptujski obrtniki so zelo aktivni tudi na humanitarnem področju, v veliko primerih so s svojim delom in materialnimi prispevki priskočili na pomoč tistim, ki so pomoči potrebni.
V	petih desetletjih premagali številne ovire in krize
„Obrtniki in mali podjetniki smo v petdesetih letih delovanja OOZ Ptuj premagali številne ovire in krize. Samostojnost je Sloveniji na področju obrti in malega podjetništva v letu 1991 prinesla izgubo velikega jugoslovanskega trga. Brezposelnost je bila rekordna. Sledila je velika svetovna finančno--gospodarska kriza, ki sta jo obrt in malo podjetništvo zelo močno občutila. Kako pomembna je naša zbornica in celoten zbornični sistem, pa se je izkazalo še posebej v zadnjih dveh letih, v času epidemije covid-19. V tem času so naši člani potrebovali pomoč, zastopanje in svetovanje bolj kot kadarkoli prej. Tako rekoč na dnevni ravni smo članom svetovali glede novih odlokov, ukrepov, borili smo se za odprtje dejavnosti in milejše pogoje poslovanja ter apelirali na vlado, da naše pobude vključi v protikoronske pakete. V Sloveniji imamo močno obrt in podjetništvo, vendar v našo družbo vse prepočasi prihaja spoznanje, da je podjetništvo najpomembnejše za napredek," je povedal Milan Majer.
Od leta 1991 je obrtna zbornica povsem samostojna, do takrat pa je bila obrtniška zveza »zbornica v veliki zbornici«. Svoje delovanje je močno posodobila. Območne obrtne zbornice so postale samostojne pravne osebe. Država je na obrtno zbornico prenesla celo vrsto javnih pooblastil. Prvič v zgodovini pa je skupščina OZS sprejela sklep, da članstvo na posvetovalnem referendumu povpraša o obliki delovanja v prihodnje. Na posvetovalnem referendumu leta 2012, je večina glasovala za prostovoljno članstvo v OZS, je povedal Boris Repič, direktor OOZ Ptuj.
Obrtno-podjetniška zbornica je najmočnejša in najštevilčnejša reprezentativna zbornica, ima skupaj več kot 22.000 članov. Najpomembnejše zahteve zbornice
se nanašajo na trg dela, zdravstveni, izobraževalni in davčni sistem ter poslovno okolje. „Zahteve se resda realizirajo počasi, vendar vztrajno, korak za korakom prispevajo k spremembam obstoječe ali sprejemu nove zakonodaje, ki bi omogočila boljše poslovno okolje, nova delovna mesta in večjo dodano vrednost," je povedal Milan Majer.
Prvič je bilo obrtnikom in podjetnikom prepovedano delati
V koronakrizi pa se je zgodilo prvič v vsej zgodovini obrtništva, da je bilo obrtnikom in podjetnikom prepovedano opravljati svoje določene dejavnosti ali pa so jih lahko opravljali v zelo omejenem obsegu. „Če obrtnik ali podjetnik ne dela, ne ustvarja prihodkov, pri tem pa določeni fiksni stroški podjetja ves čas obstajajo. Posledično je prišlo do velikih težav, borbe za obstanek podjetij in ohranitev delovnih mest. V tem času so naši člani potrebovali pomoč, zastopanje in svetovanje bolj kot kadarkoli prej. Tako rekoč na dnevni ravni smo članom svetovali glede novih odlokov, ukrepov, borili smo se za odprtje dejavnosti in milejše pogoje poslovanja ter apelirali na vlado, da naše pobude vključi v protiko-ronske pakete. OZS si je tako že od prvega vala epidemije dalje aktivno prizadevala za vključitev ukrepov pomoči v vseh osem protikoron-
Osrednja zahteva: povračilo izgube prihodkov
Stanje v obrti se kaže tudi skozi letošnje zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki obsegajo rekordnih 170 zahtev.
Med osrednjimi zahtevami so povračilo izgube prihodkov podjetjem, ki so bila v času epidemije zaprta ali omejena pri poslovanju, kritje regresa za leto 2021 za najbolj prizadete panoge, znižanje stopnje DDV za storitve gostinstva in turizma, podaljšanje vseh ukrepov do konca leta in oblikovanje finančnega inštrumenta za okrevanje po epidemiji. Ne smemo pa pozabiti na druge pereče probleme, ki v času epidemije niso kar izginili. Obrtniki in podjetniki tako še vedno dobivajo zahtevke za plačilo regresnih zahtevkov v primeru nesreče pri delu, še vedno pa ostajajo problemi na trgu dela, davčnem, zdravstvenem področju. Na področju izobraževalnega sistema OZS zahteva učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Zagotoviti je treba sredstva za sofinanciranje mojstrskih izpitov. Kljub razpisom štipendij za deficitarne poklice je vpis v poklicne šole zelo slab in na trgu dela primanjkuje ustrezno strokovno izobražen kader na področju gostinstva, kovinarstva, gradbeništva in prevozništva. Nujno je spodbujanje vseživljenjskega učenja in prilagajanja spremembam na trgu dela. Stanje v obrti je na Ptujskem podobno kot v državi, rekord pa ima naše območje po številu podjetij, ki opravljajo storitve v tujini. Na ta način se strokovni kader, ki pa je predvsem že iz tretjih držav, izvaža v tujino, sta v imenu OOZ Ptuj povedala Milan Majer in Boris Repič.
skih paketov. Številne pobude zbornice je vlada uslišala, po naši zaslugi so tako do univerzalnega temeljnega dohodka upravičeni tudi samozaposleni in nosilci dejavnosti, prav tako je bil na našo pobudo podaljšan ukrep čakanja na delo za vse dejavnosti, kritje fiksnih stroškov in številni drugi ukrepi pomoči. Vseh naših zahtev sicer niso upoštevali, vendar pa lahko reče-
mo, da tolikšne pomoči obrtniki in podjetniki ne bi bili deležni, če naša zbornica in sistem ne bi uspešno odigrala svoje vloge kot zastopnika obrtnikov in podjetnikov. Še vedno pa vztrajamo pri svoji zahtevi, da vsem, ki so bili z odlokom zaprti ali omejeni, vlada povrne nadomestilo za izpad prihodka v tem času," je izpostavil Majer.
MG
Število obrtnikov in obratovalnic skozi desetletja
OBRATOVALNICE (redne + popoldanske)	1 1971	1 1981	1 1991 1	2001	2011 1	2021 1
ŠTEVILO OBRTNIKOV	304	494	919	1.404	1.541	623
Vir: OOZ Ptuj
Po upadanju v prvih letih novega tisočletja se je do leta 2013 število obrtnih obratov, vpisanih v obrtni register, nenehno povečevalo. V letu 2001 je bilo vpisanih 1.404 obratov, v letu 2011 je bilo vpisanih v obrtni register 1.541 obratov.
16 Štajerski
Črna kronika
petek • 10. septembra 2021
Podravje, Slovenija • Zaostrovanje PCT-pogojev na delovnih mestih
Brez PCT v trgovino da, na občino ne
Vse kaže, da bo korona še nekaj mesecev, če ne let, narekovala tempo življenja. PCT očitno postaja sinonim za svobodno gibanje brez posebnih ovir in tudi za opravljanje številnih služb.
Poletne lahkotnosti, ko smo se lahko normalno gibali in ne bili v strahu pred korona ukrepi, je konec. Čeprav se je zaostrovanje ukrepov napovedovalo nekaj časa, je vlada takoj prvi konec tedna v septembru zategnila pas.
Na sobotni seji je vladni vrh z odlokom potrdil vrsto omejitev, ki se dotikajo številnih delovnih področij v javni in zasebni sferi. Odlok je v veljavi od začetka tedna, delodajalci so ukrepe že implementirali v delovne procese oziroma so jih dolžni v najkrajšem možnem času. Pogoj PCT morajo izpolnjevati vsi zaposleni, ki pri delu prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami. V zdravstvu, šolstvu, trgovini in prevozniški dejavnosti je PCT veljal že nekaj mesecev. Postopoma so vključevali še nekatere druge, glede na ocenjena tveganja možnosti prenosa okužb. Tako je tudi v poletnem času za organizacijo prireditve na prostem veljal PCT-pogoj (za organizatorje in obiskovalce).
Največja skupina ljudi, ki PCT-po-goja za opravljanje dela doslej ni potrebovala, so uradniki in funkcionarji na različnih delovnih mestih v javnem sektorju, pa tudi večina policistov. Z odlokom, ki ga je vlada sprejela konec tedna, so PCT-pogo-ju podvrženi zaposleni v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti (občinarji), javnih skladih in javnih zavodih, tudi gospodarskih. PCT-pogoj velja za zdravstvene in socialno-varstvene dejavnosti, izobraževanja in usposabljanja, dejavnosti s področja kulture, trgovino, gostinstvo, avtoservi-sne dejavnosti, na deloviščih (gradbiščih), v zaporih, v večini primerov
PCT-pogoj je bil v minulih mesecih v policiji obvezen le za del zaposlenih: na Policijski akademiji, policiste, ki so sodelovali pri varovanju dogodkov, in člane Policijskega orkestra. Od tega tedna ga morajo upoštevati vsi, ki pri delu prihajajo v stik z drugimi osebami, je sklenila vlada.
za šport in rekreacijo. PCT ne velja le za zaposlene v dejavnostih, ki jih predpisuje novo sprejeti odlok, temveč tudi za uporabnike oziroma obiskovalce. Ne velja za otroke, mlajše od 12 let, starše, ki pripeljejo otroka v vrtec ali šolo (do tretjega razreda), PCT ni obvezen za obisk trgovine, lekarne, bencinskega servisa, banke, zavarovalnice, pošte, cerkve (svete maše), servisne delavnice, na tehničnih pregledih vozil ali ob prevzemu dostave.
Dosledno je treba upoštevati tudi navodila o nošenju mask in razkuževanju rok. V notranjih javnih prostorih je uporaba mask obvezna, enako na zunanjih javnih površinah, če ni možno zagotoviti 1,5 metra medo-
Foto: Sta/M 24
V tujino izključno cepljeni vojaki
V Slovenski vojski so imeli že pred novo sprejetim odlokom uveljavljen PCT-protokol. Izpolnjevati ga morajo vsi zaposleni, ki delo opravljajo na ozemlju Slovenije, medtem ko na mednarodne operacije, misije in druge naloge v tujini napotujejo izključno cepljene. Prav tako so cepljeni prednostno napoteni na naloge varovanja državne meje. „ Covid-19 je nepredvidljiva bolezen, zdravstveno stanje se lahko hitro poslabšuje in lahko zahteva tudi zdravljenje na intenzivni terapiji. Medicinska evakuacija takšnega posameznika je iz varnostnih in zdravstvenih razlogov zelo zahtevna, zato je zaščita pripadnikov s cepljenjem smotrna. Prav tako se sodelavce, ki so polno cepljeni, med drugim prednostno razporeja na naloge varovanja državne meje in druge naloge, kjer obstaja večja nevarnost prenosa okužbe."
Foto: arhiv Svet24
PCT-pogoj za obisk pri zdravniku ni potreben
Kotje znano, je ta ponedeljek začel veljati nov odlok, ki izpolnjevanje pogoja PCT razširja na številne dejavnosti,
izkazovati pa ga mora tudi uporabnik. Sodeč po odloku naj bi bil tudi obisk zdravnika od tega tedna pogojen z izkazovanjem PCT. Odlok, ki gaje spisalo ministrstvo za zdravje, s tem hudo posega v pravice pacientov, zagotovljene z zakonom. Ljudi bi lahko tudi odvrnil od obiska zdravnika, sploh ob dejstvu, da morajo za hitri test plačati 12 evrov. Zakon o pacientovih pravicah predvideva tudi, daje treba kriti stroške zdravstvenih storitev pacientom, kijih zaradi slabega socialnega položaja ne morejo plačati. Več članov strokovne skupine za covid-19 je že opozorilo, da bi morali odlok v več delih spremeniti. Predvsem v delu, ki pogoj PCT predpisuje za obisk pri zdravniku, saj je v zdravstvenih ustanovah že od začetka epidemije vzpostavljena triaža. To pomeni, da mora pacient ob obisku izpolniti vprašalnik o preverjanju zdravstvenega stanja v zadnjih 14 dneh, med drugim pa mu izmerijo tudi temperaturo. Sicer v tretji točki tega istega odloka piše tudi, da omejitve »ne veljajo v primerih nujne oskrbe, zagotavljanjajavnega reda in varnosti, medicinske pomoči ter zaščite in reševanja«. Po informacijah naj bi se na ministrstvu že lotili spreminjanja odloka.
sebne razdalje (če niso člani istega gospodinjstva), prav tako je treba imeti masko v osebnem vozilu, če ne gre za člane istega gospodinjstva. Policisti, inšpektorji, redarji,
varnostniki, izvršitelji in druge uradne osebe so pri opravljanju dela (postopkih) dolžni obvezno uporabljati maske.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Nevarne prakse staršev na poti do vrtca
Velike težave s parkiranjem pri vrtcu
Čeprav predšolske otroke na poti do vrtca vodijo starši oziroma skrbniki z namenom, da so varnejši, ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak opozarja na nekatere nevarne prakse odraslih udeležencev v prometu. Prečkanje ceste z otroki na mestu, kjer ni označenih prehodov za pešce, parkiranje na neustreznih površinah ipd., je prav gotovo ogrožanje otrok in tudi njihovih spremljevalcev.
Starši so otrokom zgled. Ko cesto prečkajo na mestih, kjer ni označenih prehodov, seveda spravljajo otroke v veliko nevarnost.
Ravnateljica Vučakova je izpostavila zlasti nevarno ustavljanje vozil pod gradom, na Raičevi ulici, kjer je označeno avtobusno postajališče: »S tiste strani nato tekajo preko ceste do enote Narcisa, pa čeprav ni označenega prehoda. To je seveda zelo nevarno početje.«
Prehod za varno prečkanje je zarisan le nekaj metrov višje, a mnogi si pot skrajšajo, kljub veliki nevarnosti, v katero na ta način spravljajo sebe in otroke, ki bodo nekoč najbrž sledili vzoru odraslih.
Praviloma je to dvorišče polno pločevine. Pogosto imajo v vrtcu prav zaradi tega težave z dostavo in razvozom hrane.
Prav tako velik problem ima vrtec v Potrčevi ulici, kjer sta enota Ma-čice in centralna kuhinja. Dovoz na dvorišče je namenjen le vozilom za dostavo in zaposlenim, a ga uporabljajo tudi vsi drugi. Parkirajo in ustavljajo tako starši, ki otroke vozijo v omenjeno enoto, kot posamezniki, ki so namenjeni v zdravstveni dom ali bolnišnico. Omenjeno vrtčevsko dvorišče je ves čas polno vozil.
»Prihaja do velikih zastojev. To so situacije, ki so nevarne in nepregledne. Ker ni fizične zapore na tem mestu, imamo velike težave, saj se ne držijo navodil,« je pojasnila Vučakova v upanju, da bodo v kratkem na občini našli kakšno rešitev omenjenega problema.
Dženana Kmetec
Kdor po mali maši (8.) kosi, ta za pečjo suši.
Danes bo pretežno jasno, ponekod bo zjutraj kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju do 13, najvišje dnevne od 23 do 28 °C.
OBETI: V soboto bo pretežno jasno. V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne bodo zlasti na severu možne manjše krajevne padavine.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek 10.09.2021 %	Sobota 11.09.2021 %	Nedelja 12.09.2021 *	Ponedeljek 13.09.2021 %
14	14	17	16
Dopoldan 23	Dopoldan 23	Dopoldan 22	Dopoldan 23
			
			
Foto: CG
Foto: CG
Vir: ARSO
petek • 10. septembra 2021
Kultura
Štajerski	17
Anthony Doerr:
Vsa ta nevidna svetloba
Se tudi vam kdaj zgodi, da pridete v knjižnico in ne veste, kaj naj bi si izposodili? Saj včasih to ni bil noben problem: človek se je pač potem sprehodil med neskončnimi policami, pobrskal tu in tam, malce prelistal, odložil, če mu ni bilo všeč ... Ampak v sedanjih okužbeno tveganih časih se ne spodobi tega početi, niti ni varno, kajti nikoli ne veš, kdo je pred tabo brskal po knjigi in si ob listanju v pomoč malce oslinil prst ... No, pa so se ptujski knjižničarji spomnili zanimive ponudbe: pripravili so bralne pakete knjig, jih poimenovali Zavite zgodbe, opremili z opisom vsebine in jih ponudili tistim, ki ne vedo, kaj bi si tokrat sposodili. K branju vabijo s temi besedami: »Dragi bralci. Če v mislih nimate seznama bralnih želja ali vam morda primanjkuje časa za brskanje po knjižnih policah, se lahko prepustite našemu izboru. Za vas smo pripravili Zavite zgodbe, pakete bralnih presenečenj, ki si jih izposodite in vsebino odkrijete šele pozneje.« Zelo domiselno!
Jaz sem se ob nedavnem obisku odločil za paket z zgodovinskim leposlovjem (na izbiro je bilo še domače leposlovje, pa fantazijsko leposlovje, tudi ljubezensko leposlovje, knjižni biseri in kaj vem kaj še vse). V lični vrečki so bili štirje romani z zgodovinsko tematiko (kateri so skriti v paketu, seveda ob izposoji nisem vedel): Vsa ta nevidna svetloba, Dekle z bisernim uhanom, Rojstvo Venere in Družina: Nepozabni Borgijci. Začel sem z Doerrjevim romanom Vsa ta nevidna svetloba.
Anthony Doerr spada med sodobne ameriške avtorje (rojen 1973), njegov roman Vsa ta nevidna svetloba, ki je izšel leta 2014, pa je postal zelo priljubljen med bralci in pri strokovni kritiki, saj je zanj leta 2015 prejel Pulitzerjevo nagrado za literaturo. (Naj mimogrede omenim - pa čeprav nisem neki posebni literarni strokovnjak, ampak v knjige zaljubljen amater: polega zanimivega dogajanja človeka navduši slikovit pisateljev jezik, saj zna čisto običajen dogodek opisati z neverjetnim izborom besed. Takole je na primer naslikal trenutek, ko fantič na radijskem sprejemniku, ki ga je sam skrpal iz odpadkov na smetišču, prvič zasliši glasbo. Doerr seveda ne napiše: ,In zaslišal je glasbo.' Ne, takšen je njegov opis: »Ravno misli dati slušalko Jutti, ko nekako na polovici tuljave razločno in čisto zasliši hitre, izrazite potege loka, ki se podi po strunah violine. /.../ Prvi violini se pridruži druga. /.../ Klavir lovi violini. Potem pihala. Godala tečejo, za njimi prhutajo pihala. Pridruži se še več instrumentov. Flavte? Harfe? Pesem divja, kakor da se prekopicuje.« (Str. 41.))
Čas dogajanja: leta pred drugo svetovno vojno in med njo, predvsem leto 1944, konec romana pa sega tudi v leta precej po vojni. Kraj dogajanja: roman se povečini dogaja v Franciji, v obmorskem mestecu Saint-Malo v Bretanji (to mestece res obstaja, sem preveril pri stričku Guglu, in je zelo blizu tistega otočka Guernesey, ki tudi zares obstaja in kjer se dogaja odličen roman ,Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov'; že ta vzporednica naj vas prepriča, da sta oba romana vredna vaše pozornosti!), deloma pa se roman seli tudi v Nemčijo (Porurje) in na nemško vzhodno (rusko) fronto. Osrednji osebi sta dve: oslepela francoska deklica (no, vsaj na začetku romana je deklica, potem pa že dekle) iz Pariza in nemški fant iz sirotišnice v rudarskem Porurju (najprej fantič, nato pa nemški vojak), ki je neverjetno nadarjen za tehniko. Seveda pa se ob njiju zvrstijo številni drugi literarni liki, zaradi katerih 525 strani romana preberemo na dušek - in z navdušenjem. Časovno je dogajanje - pač v sodobni maniri - malce premešano: iz sedanjosti odpotujemo v preteklost, od tam v neke druge čase; enako skačemo tudi iz enega kraja v drugega, od ene osebe k drugi, vmes pa ves čas trepetamo, ali se bo dogajanje za naše junake dobro razpletlo ... (Naj vam že sedaj namignem: ne bo se dobro izteklo. Vsaj ne za vse ... )
Več pa boste spoznali ob obisku knjižnice. Naj vas presenetijo Zavite zgodbe, pa za katerekoli že se boste odločili ...
Jože Šmigoc
Dobitnik Pulitzerjeve nagrade
VSA TA NEVIDNA SVETLOBA
Ptuj • Tematska likovna delavnica Ptuj 2021
Svojevrstne umetnine, ki presegajo ljubiteljsko dejavnost
Tematske likovne delavnice imajo že več kot 30-letno tradicijo. Tema, na katero ustvarjajo udeleženci, je vsako leto drugačna. Po nekaj letih njenega poteka v Šmartnem ob Paki seje letos prvič preselila na Ptuj, kjer so se skušali vključiti v živahno kulturno dogajanje starega mestnega jedra, doživeti vpliv kulturne dediščine.
Ustvarjali so v dvorani Narodnega doma, ki je postala začasni atelje intenzivne likovne delavnice od 1. do 5. septembra, katere mentor je bil Dušan Fišer, vizualni umetnik, galerist, kustos, profesor in scenograf, ki te delavnice vodi že 30 let. Delavnica se osredotoča na iskanje idej, na samo likovnost, kako prihajamo do ideje, kako razvijamo nek koncept slike ali objekta. Vodila pa jo je Monika Ivančič Fajfar, producentka za področje likovne dejavnosti pri JSKD Slovenije. „Zelo smo veseli, da smo se preselili v to slikovito in inspiracijsko okolje. To, kar ustvarijo udeleženci na teh delavnicah, so že svojevrstne umetnine. Ti rezultati res presegajo neko običajno ljubiteljsko ustvarjalnost. Kot ljubiteljski ustvarjalci se lahko predstavijo v vsaki galeriji. Zato
Foto: Črtomir Goznik
V Narodnem domu na Ptuju je letos prvič potekala tematska likovna delavnica JSKD Slovenije.
se vedno tudi potrudimo, da dela, ki nastanejo na teh delavnicah, vedno tudi predstavimo javnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Mentor Dušan Fišer in Monika Ivančič Fajfar, producentka za področje likovne dejavnosti pri JSKD Slovenije
Upamo, da vas bomo lahko že prav kmalu povabili na razstavo na Ptuju. Občutki ob letošnjih stvaritvah so enkratni. Ne morem reči, da sem presenečena, zato, ker vedno zaupamo našemu mentorju, ki vedno poskrbi za to, da so rezultati izjemni. Iz vsakega posameznega ustvarjalca zna potegniti tisto najbolj kreativno žilico in pripeljati do rezultatov, ki so resnično presenetljivi. Hkrati preizkušamo tudi neke sodobne pristope. Prisotnega je kar nekaj skupinskega dela, razmišljanja, vsak pa v ta dela tudi vpleta neke svoje umetniške, življenjske reference," je o odličnosti likovnih delavnic povedala Monika Ivančič Fajfar.
Udeležile so se je ljubiteljske likovnice iz vse Slovenije. Namen
intenzivne likovne delavnice je poglobljeno raziskovanje in preizkušanje sodobnih likovnih praks v okviru določene teme. Na temo Struktura narave, iz katere so poskušali izvleči neke značilnosti in to prevesti v nek koncept slike ter objekt, jih je ustvarjalo deset: Katarina Celič, R. B., Danila Krpič, Tanja Sokolov - Boh, Pika Seni-čar, Danijela Milašinovič, Alenka Stante. Mateja Pogačnik, Veronika Židanek in Mojca Velikonja. Pri tem pa so se kot občinstvo in soustvarjalke poskušale navezati tudi na razstavni program uveljavljenega mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki je letos potekal na temo Structura.
MG
Destrnik • Dokumentarni film Od koruznega zrna do izdelka
Čuda iz koruznega semena
Ploščad pred destrniškim gasilskim domom seje izkazala za uspešno prizorišče kina na prostem.
Društvo kmetic Destrnik je namreč občane povabilo na ogled dokumentarnega filma z naslovom Od koruznega zrna do izdelka, ki je luč sveta zaradi epidemije sicer ugledal nekoliko kasneje, kot je bilo načrtovano, a ni bil zato manj dobrodošel.
V 35-minutnem filmu, ki ga je posnel SIP TV, so članice društva ob pomoči družinskih članov in prijateljev ter Turističnega društva Destrnik prikazale, kako so nekoč naši dedki in babice sadili koruzo in kakšne izdelke so iz nje naredili, obenem pa so predstavljena tudi druga opravila na kmetiji. S projektom so se prijavile na Las Bogastvo podeželja in zanj dobile dobrih 3.000 evrov. »Osredotočile smo se na ohranjanje stare sorte koruze, na tako imenovano trdinko, in na ohranjanje dediščine, ki je povezana s koruzo, od sejanja in setve do ličkanja in priprave koruzne moke,« je povedala predsednica društva Irena Gajšek.
Grude je tukla vsa družina
Snemanje dokumentarca, ki je izjemen primer vpogleda v preteklost, je potekalo čez vse leto, da so lahko delo opravili kot nekoč, so potrebovali tudi staro opremo. Kar
Kako so nekoč naši dedki in babice sadili koruzo in kakšne izdelke so iz nje naredili, so destrniški naturščiki predstavili v filmu.
po besedah Elizabete Fras še zdaleč ni bilo enostavno. »Eno je, če ti nek star predmet ohraniš, očistiš in razstaviš, povsem nekaj drugega pa, kadar mora ta predmet tudi funkcionirati. Tako se nam je zgodilo, da smo dobili lep primerek starega voza. Nanj smo naložili gnoj, vpregli izposojena konja in hoteli gnoj zapeljati na njivo, a se je na vozu že kmalu odlomilo kolo.«
Tega kadra v dokumentarcu sicer ni, se pa vidi, da so se pri snemanju zelo zabavali in hkrati ugotavljali, kako težko življenje so
imeli naši predniki oziroma kako so morali garati, da so prišli do hrane, ki je danes ne znamo več ceniti. Tudi destrniški »igralci«, odeti v stara oblačila, so zorali njivo s starim plugom, se velikih grud nato lotili z brano, nad manjše pa na njivo poslali tudi ženske in otroke, da so jih »potukli« oziroma razbili s »tukači«, neke vrste lesenimi ma-colami. Šele takrat je bila njiva na-red za sejanje. Kot rečeno, so sejali trdinko, seme, ki so ga destrniške kmetice pripravljale zadnjih nekaj let. A naši predniki niso samo gara-
li, saj so si znali ob delu popestriti čas s kakšnim priboljškom in pesmijo. Tako smo videli, da so si privoščili »južno« s kruhom, mesom iz »tunke«, čebulo, krapci, jabolki in kakšnim pecivom, žejo pa pogasili z vodo ali kozarčkom rujnega. Med letom je bilo treba koruzo okopa-ti in jo slednjič požeti ter zmleti v moko. Ličkanje koruze in izdelovanje izdelkov iz ličja pa so opravila, ki jih bodo članice društva v okviru projekta predstavile na delavnicah v osnovni šoli in v drugih občinah.
Senka Dreu
Foto: SD
iS Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 10. septembra 2021
Ptujska Gora • Tradicionalno srečanje družine Kolenko
Vsi bratje in sestre Kolenko so še živi
Konec avgusta seje na Ptujski Gori zbralo 45 sorodnikov družine Kolenko na vsakoletnem družinskem srečanju. Zaradi epidemije je bila letos udeležba nekoliko manjša, saj se jih v »normalnih« razmerah zbere tudi do 90. Po maši so odšli v župnijski dom na skupno kosilo in se družili do večera.
Dokler je bila še mama živa, so se zbirali doma ob njenem godov-nem dnevu. Tudi po njeni smrti je bil prostor skupnega druženja domačija, kasneje pa so za srečanja izbirali božja svetišča. Pred dvema letoma so bili na Brezju in mašo darovali ob polni cerkvi romarjev, kar je bilo še posebej svečano, čustveno in doživeto.
Tokrat so sodelovali pri sveti
maši v baziliki na Ptujski Gori, ki jo je daroval pater Tarzicij Kolenko v somaševanju nečaka patra Vla-dimirja Kolenka, ki deluje v Vipavskem Križu. Pri maši so sodelovali sorodniki, s petjem in igranjem na kitaro sta mašo spremljali Martina in Maja.
Letošnje srečanje je potekalo v luči hvaležnosti za toliko let življenja - vsi bratje in sestre so namreč
Foto: Andrej Rašl
Bratje in sestre družine Kolenko
Bratje in sestre imajo skupaj v povprečju 84 let
Rod Marije in Jožefa ima živih vseh osem otrok: Miciko, ki ima 92 let, Liziko, ki šteje 90 let, Ciril ima 87, Jože 85 let, Ivanka šteje 83 let, Anica 82 let, Tarzicij 79 let in Trezika 76 let. Skupaj imajo 19 vnukov, 40 pravnukov in pet prapravnukov.
še živi in imajo skupaj povprečno 84 let. Pri maši so se zahvalili za vse dobro in zdravje, nato pa še vsak zase v tišini, za kar čuti hvaležnost.
V novo hišo so šli v
tttt	I • . tt
procesiji in z molitvijo
Pater Tarzicij Kolenko se trudi in zapisuje vse pomembne družinske dogodke in ima celotno družinsko drevo. Korenine Kolenko segajo v leto 1929, v Novo vas pri Ptuju, ko sta se poročila Marija in Jožef ter si skupno ognjišče ustvarila v skromni s slamo kriti hiški. Luč sveta je ugledalo devet otrok (štirje bratje in pet sester). En brat je v zgodnjem otroštvu umrl. Bili so težki časi in starša sta neizmerno garala na manjši kmetiji.
Toda nikoli niso bili tako utrujeni, da zvečer ne bi molili in se priporočili v Božje varstvo.
Otroci so malo zrasli in starši so začeli graditi novo hiško. Material za hišo je bilo skoraj nemogoče kupiti, tudi če si imel denar, ki pa ga seveda v tistem času ni bilo. Otroci se spominjajo, kako so hodili čistit opeko na ruševine na Ptuju po 2. sv. vojni. Nato so z domačimi voli vozili opeko domov.
Stric Martin je bil priučen zidar in jim je gradil hišo s pomočjo celotne družine. Sam je velikokrat rekel, da so prava družinska firma.
Širša družina Kolenko
Hiša je bila zgrajena, toda družina Kolenko se nikakor ni mogla vseliti v novo hišo. Nekega dne je mama sklicala vse otroke, s sten v stari hiši so pobrali vse Božje podobe, s polic vse kipce. Vsak otrok je nekaj nesel v novo hišo. Tako so v procesiji odšli v novo hišo in zraven molili. Mama je hišo pokropila, slike so obesili in kipce položili na police. Od tistega dne jih je hiša sprejela in mirno so zaživeli v večjih prostorih. Drug za drugim so otroci odhajalo od doma. Doma je ostal sin Ciril, kjer si je ustvaril svojo družino in poskrbel za starše.
Družina Kolenko globoko verna
Pater Tarzicij se spominja, da so redno zahajali k šmarnični pobož-nosti, in ko so prišli domov, so še vedno molili. Oče je celi dan oral, zvečer pa skupaj z družino predano molil. Tarzicij je kot šolarček vsako jutro ministriral. K maši ga je vedno spremljala mama, sam je potem šel v šolo, mama pa peš domov na delo, ki jo je čakalo. Na temelju globoke vere, ki so jo starši prenesli na otroke, se je Tarzicij odločil za duhovniško pot, sestra
Foto: Andrej Rašl
Micika pa je bila 65 let gospodinja v minoritskem redu.
Sama sta bila potem vzgled nečaku Vladimirju Kolenku, ki je postal duhovnik, in nečaku Alešu Štamflu, ki je član organizacije Rimskokatoliške cerkve Opus Dei (Božje delo).
Tako ima rod Marije in Jožefa živih vseh osem otrok: Miciko, ki ima 92 let, Liziko, ki šteje 90 let, Ciril ima 87, Jože 85 let, Ivanka šteje 83 let, Anica 82 let, Tarzicij 79 let, Trezika 76 let, imajo 19 vnukov, 40 pravnukov in pet prapravnukov.
Zdenka Colub
Evropa, Slovenija • EuroNaturova mreža evropskih vasi štorkelj
Ambasadorka za zaščito mokrišč
Skoraj je ni ravninske vasi v severovzhodni Sloveniji in zlasti v Prekmurju brez gnezda bele štorklje na električnem drogu. Te mogočne belo-črne ptice, ki se pred zimo umaknejo tisoče kilometrov proti jugu, spomladi pa vrnejo v isto gnezdo, si tradicionalno lastimo kot svoje in le redki vedo, da jih v drugih delih Evrope živi še veliko več.
Največ jih je najti na dveh evropskih skrajnostih, in sicer na Iber-skem polotoku na zahodni strani ter na Poljskem, v Ukrajini, Beloru-siji, Litvi in Latviji na vzhodni strani Evrope, kjer pogosto gnezdijo ena zraven druge. V Španiji se ni nič nenavadnega peljati po cesti, ob kateri je na vsakem električnem drogu štorkljino gnezdo, kjer so drogovi v obliki črke A, pa celo po več gnezd. Kot da varujejo prebivalce, pa so štorklje v poljskih in baltskih vaseh, ki so si spletle gnezda na takorekoč vsakem dimniku.
Njihov raj je Vzhodna Evropa
Po podatkih organizacije BirdLi-fe iz leta 2015 je na svetu živelo med 700.000 in 704.000 odraslih primerkov bele štorklje, od tega 448.000 do 494.000 v Evropi in več kot 200.000 samo na omenjenem vzhodu. Naravovarstveniki je zato v svetovnem merilu ne obravnavajo več kot ogroženo vrsto, čeprav velja za ogroženo predvsem v zahodni Evropi, kjer zaradi intenzivnega kmetovanja in uporabe pesticidov izgublja
svoj življenjski prostor. A to nujno ne pomeni, da izumirajo, le primernejše okolje si poiščejo, dokler ga še najdejo, seveda. Tako je bela štorklja že izginila z Danske, kmalu ji bo sledila Švedska, izrazit upad zaznavajo tudi na Madžarskem. Po drugi strani pa je njeno število naraslo v Nemčiji, Franciji, Španiji ter na Nizozemskem in Portugalskem. Samo v Španiji se je število primerkov v desetih letih podvojilo.
Spomnimo, kako je sredi poletja presenetila izjava prvega moža Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijana Denaca, da štorklje zapuščajo Prekmurje, katerega simbol so. Število parov v zadnjih letih vztrajno narašča povsod drugod po Sloveniji, celo tam, kjer jih prej nikoli ni bilo videti, le v Prekmurju jih je počasi, a vztrajno vse manj. Po podatkih iz leta 1999 je tako v Sloveniji gnezdilo 200 parov, lani pa že 259.
Festival štorkelj v Veliki Polani
Da bi ohranila stabilno populacijo štorkelj ter obenem zaščitila in obnovila izginjajoča mokrišča, mokre travnike in pašnike, je nemška okoljska organizacija EuroNatur leta 1994 vzpostavila mrežo evropskih vasi štorkelj (European Stork Villages Network ESVN). Vanjo je do danes vključenih 15 vasi iz Hrvaške, Madžarske, Nemčije, Španije, Romunije, Poljske, Avstrije, Bolgarije, Švice, Turčije, Severne Makedonije, Slovaške, Srbije, Grčije in Slovenije. Za vse so značilne kolonije štorkelj, domačini pa aktivno vlagajo svoj
B
Park Dežela štorkelj z izobraževalno potjo v središču Velike Polane.
Prinašalka dojenčkov, sreče in plodnosti
Bela štorklja je v ljudski tradiciji tako priljubljena, da sojo pri EuroNatur poimenovali kar ptičja pop zvezda. Po vsej Evropi je znana kot prinašalka dojenčkov, sreče in plodnosti. Pojavlja se v oglaševalskih akcijah za plenice, kondome, pivo in različne druge izdelke, njeno podobo pa najdemo tudi na znamkah in okrasnih kovancih. Da ji je status zvezde pomagal pri obstoju vrste, se pošalijo okoljevarstveniki, ni mu pa uspelo preprečiti njenega izginotja z območij, kjer so izginila mokrišča. Štorklje in mokrišča namreč spadajo skupaj, zato velja bela štorklja za evropsko ambasadorko za zaščito in obnovo mokrišč, mokrih travnikov in pašnikov.
V španski Malpartidi de Caceres gnezdi tudi več kot 210 belih štorkelj.
čas in energijo v njihovo zaščito in prezentacijo. Našo državo v tej mreži predstavljata Mala in Velika Polana iz občine Velika Polana, kjer je na električnih stebrih največ gnezdišč bele štorklje v Sloveniji. V nekdaj največji prekmurski vasi in rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca so namreč velika mokrišča, za katera skrbijo in jih negujejo tamkajšnji kmetje, od leta 1999 tam organizirajo festival štorkelj, v središču vasi pa so uredili tudi
park Dežela štorkelj z izobraževalno potjo.
Število štorkelj pa se od vasi do vasi močno razlikuje: medtem ko jih v Veliki Polani gnezdi do devet, jih v španski Malpartidi de Caceres tudi več kot 210, več kot sto pa jih čez leto živi tudi v makedonskem Češi-novo-Obleševo. Te mogočne ptice, kot rečeno, večinoma gnezdijo na električnih stebrih in dimnikih, ponekod pa tudi na drevesih in skalah.
Senka Dreu
petek • 10. septembra 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
NEMŠKA SKLADATELJA (ROBERT IN CLARA)
FRANCOSKI
OTOK V MALIH ANTILIH
E3
FRANCOSKI PESNIK, SIMBOLIST (STEPHANE)
POGANJEK
nikalnica
LEPO VEDENJE
UHOJENA
POT V SNEGU
GLAVNO MESTO LATVUE
POSVOJITELJ
SOSEDA MAJORKE v
BALEARIH
GLAVNO
MESTO LARA JUŽNE GUT AVSTRALIJE
slikar grohar
odstranitev tujca
iz drŽave
NESTROKOVNJAK
POŠKODBA TKIVA NAJVIŠJI FILIPINSKI VULKAN
tomaž pandur
ANTIČNO RAČUNALO
SAMEC GOVEDA SPLETNA DOMENA TURCUE
SLAV- GLAVNO NOSTNA MESTO PESEM TOGA
NINA RAKOVEC
VLADO NOVAK HRIBOVSKA VAS PRI KAMNIKU
KOLIČINA LESA ZA LETNI POSEK
ZRNATO ŽIVILO
IZRAELSKA BRZOSTRELKA
OFICIRSKA STOPNJA
ZNIŽANI TONA
FRANCOSKO-NEMŠKA
REKA (IZVIRNO)
proda-
množičen
"¡"f V VOJAŠKI TRGOVINI vpad |N pivNICI
JALEC JJASKI
MEDDRŽAVNA POGODBA
avtor: marko bokallc
Deluje kot nekakšen prometnik, ki usmerja in nadzoruje učinkovit potek dogajanj v telesu ter stanje encimskega sistema in celic. Nadzoruje krčilno sposobnost mišic in sodeluje pri tvorbi inzulina. Največ ga je v skeletnem mišičju, kosteh, koži, nohtih in laseh. Prispeva tudi k ohranjanju zdravih kosti, zob, kože, las, nohtov in vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi. Prav tako ima tudi vlogo pri ohranjanju vida, preprečitvi prehlada, delovanju imunskega sistema, zaščiti celic pred oksida-tivnih stresom, presnovi kislin, baz, ogljikovih hidratov, maščobnih kislin, makrohranil in vitamina A, celjenju ran, sintezi beljakovin in DNK, kognitivnih funkcijah, plodnosti in razmnoževanju ter delitvi celic. Podpira tudi presnovo beljakovin ter absorpcijo vitamina B1 in fosforja. Ker preprečuje absorpcijo bakra, lahko prispeva k preprečevanju Wilsonove bolezni (prirojeno obolenje z napako pri metabolizmu bakra). Znaki pomanjkanja so izguba teka, utrujenost, izpadanje las, akne, dermatitis, pojav belih lis na nohtih, ovirana rast in razvoj, počasnejše celjenje ran, nočna slepota, izguba vonja in okusa. Simptom prevelike doze je znižanje »dobrega« holesterola. Dobri viri so svinjina, jajca, sir, tunina, ostrige, pivski kvas, arašidi, žitarice, neoluščen riž, otrobi, polnozrnat kruh, bučna in sončnična semena, stročnice, pšenični kalčki. Čeprav ga rastlinska živila vsebujejo nekaj, je absorpcija pogosto motena zaradi prisotnosti fitatov v stročnicah in špinači. Priporočljiva dnevna količina za odraslega je od 12 do 15 mg.
LOME - glavno mesto Toga ob obali Beninskega zaliva, NUT - egipčanska boginja neba, Gebova žena in Ozirisova mati, TUČNA - vas na sončni polici nad Nevljami pri Kamniku
Ormož • Septembrska vitrina v muzejski enoti Ormož
Dediščina destinacije Jeruzalem - naše bogastvo
»V okviru širšega projekta Dediščina destinacije Jeruzalem naše bogastvo«, ki ga izvajajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož, enoti Ormož, smo ormoške šole in vrtce povezali s posameznimi tukajšnjimi rokodelci z namenom, da jih »posvojimo«, je povedala Nevenka Korpič Lesjak, vodja enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
V muzejski enoti Ormož proučujejo rokodelstvo z namenom ohranjanja in razvoja domačih obrti, povezovanja in usposabljanja rokodelcev ter seznanjanja mladih z rokodelskimi veščinami. »Zavedamo se, da je rokodelstvo del kulturne in narodne identitete, saj so rokodelci hkrati umetniki, obrtniki in podjetniki. Od nekdaj je bilo rokodelstvo tudi priložnost za druženje ter prenos znanja med generacijami, danes pa ima - predvsem v kombinaciji s turizmom - pomemben zaposlitveni potencial, mladim pa predstavlja izziv in hkrati priložnost,« je dodala Korpič Lesjakova.
Otroci ormoškega vrtca iz skupine Prijatelji so se povezali in sodelovali z Iztokom Luskovičem, direktorjem socialnega podjetja Zavod 100% Botanik Ormož, ki prideluje in predeluje zdravilna zelišča. Seznanil jih je s svojim delom, otroci pa so na doživet način spoznavali in usvajali rokodelske spretnosti. Skupaj z mentoricama Natašo Grabovac in Mihaelo Me-ško so obiskali zeliščni vrt, nabirali zelišča, pripravljali čajne meša-
Nevenka Korpič Lesjak: »Zavedamo se, da je rokodelstvo del kulturne in naravne dediščine.«
nice, izdelali herbarij in likovno ustvarjali na temo zelišč. Rezultat dela njihovih malih
rokic so izdelki, razstavljeni v vitrini meseca septembra v Grajski pristavi Ormož. Razstava bo na
ogled od 1. do 31. septembra, v odpiralnem času muzeja.
Darja Žganec Horvat
Tedenski horoskop

j
OVEN
(21 & - 20^ 4j
Pred vami je dinamičen teden. Hitrih in drznih odločitev ne bo videti konca. Zdi se, da boste dojemali življenje kot bojno polje. Jasno bo dejstvo, da boste zmagovali. Drugi ljudje bodo, hočete ali nočete, vaše ogledalo. Partnerja presenetite z majhnimi pozornostmi.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Toplo vam bo pri srcu, ko boste z vrta ali polja pobirali pridelke. Seveda bi lahko bilo še boljše ali slabše. Bodite zadovoljni in vedite, da z leti tudi sami zorite. Čas je, da ozavestite, kaj resnično potrebujete in česa se lahko lotite. Naklonjenost vam bo namenjena pri drobnih opravilih.

lkXm DVOJČKA
i^O/L (21. 5. - 20. 6.)
Dokazali boste, da se znate preleviti. Razpetost med številčnimi možnostmi bo kot reševanje zahtevnih ugank. Prijateljev namig vam bo koristil bolj, kot si boste sprva upali priznati. Domačnost doma bo nekaj, kar vas bo obdajalo z valom energije. V ljubezni hitite počasi.
¿^k RAK
TgP" (21. 6. - 22. 7.)
Varnost bo nekaj, kar boste srkali vase. Vse boste gradili postopoma in se dobro zavedali, da iz majhnega raste veliko. Bodite nekoliko bolj prožni. Spremembe so vendarle včasih nujne in dobrodošle. Blesteli boste v komunikaciji, pisanju in posredovanju. Odpravite se na izlet.
¡8

j
LEV
(2& 7^ - 22^ 8j
Zadnje časa ste bili nekoliko bolj varčni. Dobro in spodbudno je, da se odpravite po nakupih. Številke bodo lahko vrtoglave, ampak tveganje je včasih prijetno. V ljubezni se bo dogajalo veliko, morda si boste želeli še več. Na delovnem mestu bo treba graditi na diplomaciji.
DEVICA
il (23. 8. - 22. 9.)
Vaše besede bodo prijetne. Ljudem boste s praktičnim znanjem v tem tednu zelo blizu. Na drugi strani črpate nova spoznanja in jih tkete v mozaik že znanega. Prijetni dogodki vas bodo osrečevali in harmonija bo na vaši strani. Sledi neka povečana dinamika glede denarja.
TEHTNICA
J^ (23. 9. - 23. 10.)
Aktivnosti se bodo stopnjevale. Razdvojenost bo nekaj normalnega. Spodbudno bo, da se na cilje dobro pripravite in da ste dinamični. Morda boste želeli prehitevati, vendar ne pozabite na semaforje na poti življenja. Včasih je že previdnost dovolj. Koristila vam bodo znanja iz joge.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Družba, kontakti z ljudmi in prijatelji vas bodo osrečili. Odločiti se boste morali za novosti. Sprva boste še nekoliko oklevali. Ne dvomite o pravilnosti in odpravite se pogumno naprej. Aktivnosti v skupinskem delu se vam bodo obrestovale. Srečen dan: sobota.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Notranji nemir boste morali premagati, kako boste to storili, je odvisno od vas. Odločite se in naredite zaključke. Bodite prožni za spremembe, kajti niso več daleč. Na delovnem mestu vas bodo obdajali mešani občutek. Sprijaznite se z dejstvom, da vam tako vsaj dolgčas ne bo.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Zgodilo se vam bo veliko prijetnih stvari. Seveda boste zadeve obrnili tako, da iz njih izvlečete korist. Službene obveznosti vas bodo vezale, vendarle ker boste pridni in marljivi, boste opravili vse. Ugoden čas je tudi za komunikacijo, intelektualna opravila in za kontakte s tujino.
VODNAR
cVV (21. 1. - 18. 2.)
Hrepeneli boste po novostih in spremembah. Zdi se, da ne bo treba predolgo čakati, da jih pridobite. Vaše misli bodo precej napredne in čas je, da si kaj napišete. Izostrite notranje občutke in tako bo sreča popolna. Priložnosti bo veliko, sami si zberite tiste vam najbolj ustrezne.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Reka življenja vas bo nosila naprej. Spoznali boste veliko novih zadev in se končno odločili. Moč zberete v sebi in lahko se prelevite. Intenziven čas uporabite, da si postavite na tisto mesto, ki vam pripada. Bodite še bolj napredni in si priborite prvo mesto. Srečen dan: četrtek.
20 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 10. septembra 2021
Zdravstveni mikroskop ,
Zdravstveni nasveti
V skrbi za zdravje otrok in mladostnikov - 1. del
Prvi bolniki že prejeli novo zdravilo proti covidu-19
V preteklem prispevku sem pisala o samotestiranju, kako ga pravilno izpeljati in kako ukrepati ob rezultatih. Ob bolezni covid-19 so med nami, vključno z otroki in mladostniki, prisotne še zmeraj vse druge bolezni in zdravstvene težave. Žal v času pandemije co-vida precej zapostavljene. Že zdaj pa vemo, da bodo posledice spregledanih ali prepozno obravnavnih bolezni težke.
Šolarji in mladostniki so načeloma najbolj zdrava populacija, občasno pa tudi pri njih nastopijo zdravstvene težave. V preteklem letu in pol so se med mladostniki
zelo povečale t. i. psihične težave, po drugi strani pa je bilo sezonskih bolezni, kot je na primer prehlad, manj.
Med najpogostejše zdravstvene težave otrok in mladostnikov sodijo nahod in prehlad, glavobol, alergije, bolečine ob mesečnem perilu, prekomerna telesna teža, težave s kožo, težave zaradi nezaščitenega spolnega odnosa in različne težave, ki so posledica preobremenjenosti (padec odpornosti, motnje koncentracije ipd.).
Danes smo osvojili pravilo, da otrok (in odrasel), ki kašlja, je nahoden in ima vročino, ostane
doma. Vsak znak prehlada seveda ni covid-19. Še vedno se med ljudmi širijo virusi prehlada, tudi virus gripe je še vedno prisoten, čeprav je bilo teh bolezni v preteklem letu občutno manj. Vseeno pa je potrebna previdnost in ne nazadnje je prav, da bolna oseba ostane doma, v postelji, saj se tako hitreje pozdravi.
Otroci pogosto tožijo o slabosti in bolečinah v trebuhu. Ne glede na to, ali so težave resnične ali so le poskus izogibanja, jih je treba jemati resno. Lahko so znak duševne stiske in otrok oziroma mladostnik nujno potrebuje pomoč, lahko pa so posledica prevelikega izločanja želodčne kisline in gastritisa, ki je med otroki vedno pogostejši. Z ustreznim zdravljenjem z zdravili, ki jih predpiše zdravnik, in z ustrezno prehrano jih lahko uspešno odpravimo. Če so poskus izogibanja, je zdravilo pogovor.
Pogosta zdravstvena težava so tudi alergije. Diagnozo postavi zdravnik in z zdravili, ki so v obliki nosnih pršil, kapljic za oči in sirupa ali tablet, je bolezen dobro obvladljiva. Kdaj naj starši pomislijo, da je alergija? Lahko jo namreč zamenjamo s prehladom. Pri alergiji je izcedek iz oči in nosu voden, nos in oči so srbeče, ni pa prisoten kašelj niti vročina.
Mladostniki imajo pogosto težave z nečisto kožo. Blažje oblike aken so primerne za samozdravlje-nje, pri težjih oblikah pa svetujemo obisk zdravnika. Nečisto, mastno in aknasto kožo je treba redno čistiti in negovati. Sredstva za čiščenje kože morajo biti blaga, brez mil in konzervansov. Vsa agresivna sredstva, kot je npr. alkohol, bodo pospešila izločanje maščob in koža bo še bolj mastna. Kožo je po čiščenju koristno negovati s hidratnimi kremami, ki so namenjene aknasti koži.
Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Trenutno je edina rešitev, ki jo ima človeštvo na voljo v boju z zahrbtno epidemijo, cepljenje. A številna farmacevtska podjetja so v zadnjem letu dosegla velik napredek tudi v razvoju zdravil. Nekatera so že v uporabi, druga so v fazi kliničnih testiranj. Med najbolj obetavnimi so izdelki podjetij, ki jih že poznamo: Astra-Zenece in Pfizerja, ki je prvega septembra javnost obvestil, da so prvi bolniki že prejeli odmerke novega zdravila.
Zdravniki pri tistih, ki kažejo simptome okužbe in zaradi starosti, hipertenzije, debelosti ali drugih pridobljenih bolezenskih stanj spadajo med osebe s povečanim tveganjem za težji potek bolezni, uporabljajo kombinacijo zdravil kasirivimab in imdevimab, ki ju proizvaja ameriško biotehno-loško podjetje Regeneron; kombinacija zdravil je med drugim poznana pod imenom REGEN-COV. Kasirivimab in imdevimab sta bila zasnovana za pritrditev na protein bodico virusa SARS-CoV-2
na dveh različnih mestih. Ko so protitelesa pritrjena na protein bodico, virus ne more vstopiti v telesne celice. Testiranja so pokazala, da uporaba zdravil znatno zmanjša količino virusa v nosu in žrelu.
Drugo zdravilo, ki ga zdravniki uporabljajo pri pacientih s hujšim potekom bolezni, ki potrebujejo intenzivno nego, je kortikoste-roid deksametazon in njegove različice, na primer medrol. Zanimivo je, da po pričevanju zdravnikov deksametazon v zgodnjih fazah bolezni celo škoduje, ko bolezen napreduje, pa je med redkimi učinkovitimi zdravili. V kombinaciji z deksametazonom zdravniki uporabljajo še remdesi-vir, ki glede na podatke, objavljene na spletnih straneh agencije za varnost zdravil, skrajša trajanje bolezni. Prve študije, ki so jih izvedli s tem zdravilom, naj bi pokazale, da se trajanje bolezni skrajša za približno 30 %. Ob težjem poteku bolezni se uporablja tudi tocilizumab.
Foto: Dreamstime/M24
Novo upanje
Do konca leta naj bi podjetji Pfizer in AstraZeneca že zaključili klinične študije zdravil, ki sta narejeni zgolj za zdravljenje covida-19. Predstavniki podjetja Pfizer so se prejšnji mesec sestali tudi s predstavniki naše vlade. Zdravilo, ki nosi testno ime PF07321332, so prvega septembra že prejeli prvi pacienti. Znano je, da se ga bo jemalo v obliki tablet in bi ga zdravniki predpisali ob prvem pojavu simptomov. Jemanje učinkovine naj bi preprečilo hujši potek bolezni. Zdravilo AstraZenece, ki ga razvijajo pod imenom AZD7442, pa naj bi bilo namenjeno predvsem ljudem, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti. Sestavljeno je iz dveh vrst protiteles, ki bi se vbrizgala v mišico in naj bi nudila zaščito kar leto dni. Pri AstraZeneci ocenjujejo, da bo zdravilo primerno za dva odstotka svetovne populacije. Zaključek kliničnih študij obeh zdravil, kot rečeno, napovedujejo do konca leta.
Žiga Kariž
Pomagajmo si	.
Tudi uas muä zobobol, kadar jeste ali pijete kaj mrzlega?
Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila profesorica Katharina Zimmermann, je svoje ugotovitve pred kratkim objavila v reviji Science Advances. Znanstveniki so locirali celice v zobeh, ki so posebej občutljive na temperaturne spremembe oziroma na zelo nizke temperature.
Te celice naj bi bile posredni sprožilec zobobolov, ki sledijo lizanju sladoleda ali pitju hladnih napitkov, povezane pa naj bi bile tudi z začasnim občutkom »blokade možganov«, ki se včasih pojavi ob uživanju zelo hladnih pijač ali jedi. Tovrstne težave so sicer še posebej pogoste pri ljudeh, katerih zobje niso v najboljšem stanju. Propadanje zobne sklenine namreč pomeni, da so omenjene celice precej bolj izpostavljene oziroma da se lažje vzpostavi povezava med njimi in bolečinskimi centri.
Odkritje raziskovalcev z nurnber-ške univerze bi lahko spodbudilo iskanje zdravljenja, namenjenega osebam, ki praktično ne morejo uživati hladnih jedi in napitkov, saj so njihovi zobje preprosto preveč
občutljivi. Če vemo, katero molekulo natančno je treba napasti, je namreč pot do ustreznega zdravljenja običajno precej kratka. Tarčna molekula tu je TRPC5 v odonto-blastu, torej v celicah, ki tvorijo vmesni sloj med mehko notranjo pulpo in trdimi zunanjimi sloji zoba.
Najpomembnejša zunanja sloja sta seveda sklenina in dentin oziroma zobovina. Sklenina je neobčutljiva na bolečino oziroma dražljaje, kar pa ne velja za dentin. Propadanje zoba se seveda običajno začne s propadanjem zobne sklenine, kar pomeni, da postane dentin nena-
Odpraviti je treba vzrok težav
Čeprav je lahko blokada kanalov molekule TRPC5 zelo koristna za tiste, ki težko uživajo v sladoledu in podobnih dobrotah, saj se bojijo zobobola, se je treba vprašati, zakaj se je ta težava sploh pojavila. Zelo izrazita občutljivost zobje lahko povezana z dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva, a gre pogosto tudi za posledico neustreznih navad. Tako je nujno, da ustavite morebitno propadanje zoba - ne le zato, ker boste posledično poleti lažje uživali v sladoledu, ampak ker si lahko s tem prihranite ogromno drugih težav.
doma precej bolj izpostavljen. Posledično lahko dražljaji, kot je na primer temperaturna sprememba, sprožijo zelo hud zobobol, čeprav morda v preteklosti niste imeli težav s pretirano občutljivostjo zob.
Blokada kanalov molekule TRPC5-začasna rešitev
Raziskovalci menijo, da bi se lahko rešitev skrivala v sintezi snovi, ki bi blokirala TRPC5. Ta snov bi se lahko nato uporabila za izdelavo žvečilnih gumijev in podobnih izdelkov, namenjenih ljudem, ki se spopadajo z zelo občutljivimi zobmi. Snov, ki lahko vsaj deloma blokira delovanje molekul TRPC5 oziroma kanalov, po katerih potuje ta
molekula, sicer že obstaja. Najdemo jo namreč v olju klinčkov oziroma nageljnovih žbic. Gre za snov, imenovano eugenol. Zagotovo ni naključje, da se prav omenjeno olje pogosto uporablja kot naravna pomoč za lajšanje zobobolov. Ekipa
Foto: Profimedia/M24
pod vodstvom profesorice Katharine Zimmermann se sicer zaveda, da gre pri tovrstnem spopadanju z občutljivostjo zob zgolj za površinsko blaženje posledic, ne pa za spopadanje z globljimi vzroki.
Tea Dečman
r^^gjf OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Podravje, Slovenija • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, finale 7. sezone
I
Ko pevski nastopi poletijo v nebo
V idiličnem okolju muzeja genija tehniške zgodovine, rojaka Janeza Puha, ki se je leta 1862 rodil v Sakušaku, je 2. septembra potekal finale letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi, ki že sedmo leto zapored v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami mlade pevske talente vabi k petju slovenskih pesmi. Projekt raste iz leta v leto, tako po številu udeležencev kot po kakovosti. Na letošnjem finalu, ki je bil posebna zgodba ohranjanja kulturne in tehniške dediščine, so nastopili najboljši pevci iz šol Podravja, Savinjskega, Zasavja in Primorske, ki so sodelovale v sedmi sezoni.
Cilj projekta je, da bi postal vseslovenski, da bi vsi mladi čim pogosteje peli slovensko pesem, nekateri tudi profesionalno na domačih in tujih odrih. Projekt namreč ne samo, da krepi zavedanje o pomenu slovenske pesmi in besede, identitete, spodbuja tudi glasbeno in pevsko izobraževanje. Celo tako je zadnja leta, da mladi pevci nastopajo že z avtorskimi pesmimi, pesmimi, za katere so sami napisali glasbo in besedilo ali pa jim je pesem napisal kateri od znanih slovenskih avtorjev. Letošnji člani komisije so bili tako navdušeni, da nekatere med njimi vidijo v prihodnje tudi na odru Eurosonga. Tudi sicer jim letos ni bilo lahko, da so med izjemnimi pevci izbrali zmagovalca. Če ne bi šlo za tekmo, bi bili vsi od prvega do zadnjega veliki zmagovalci, brez izjeme. Letos so se v komisiji potili: Re-beka Dremelj, Jože Potrebuješ in Eva Boto. Stopili pa so tudi na oder in zapeli, Jože Potrebuješ tudi s hčerko Evo. Iz njihovih ust smo slišali same superlative o mladih pevcih, o njihovih nastopih. Presenetili pa so jih tudi s samim izborom pesmi in tudi lastnimi pesmimi, ker kot je povedal Jože Potrebuješ, so pričakovali, da bodo peli take popevčice, kot so Mi gremo pa na morje. Priti z lastno pesmijo,
Finalisti u mlajši kategoriji
ob vseh pevskih uspešnicah, ki se ohranjajo tudi skozi ta projekt, je velik pogum. Ob tem pa jo še suvereno odpeti, to je res nekaj izjemnega. Krokodilčke je pričakovala tudi Rebeka Dre-
Foto: Črtomir Goznik
melj, a se je motila. Neverjetno navdušena je nad tem, kakšne pesmi so si izbrali mladi pevci.
Na koncu pa so le morali odločiti o dveh zmagovalcih, celo dodaten čas za premislek so
si vzeli. To se je zgodilo prvič doslej. Zmagovalca sta postala: Lenart Cizej (OŠ Ljubečna) s Kekčevo pesmijo in Sara Bru-men (OŠ Pesnica) s pesmijo Kje ste zdaj, za katero je sama
napisala glasbo in besedilo ter jo je zapela ob lastni spremljavi na kitaro. Nastop Lenarta Cize-ja je ocenila Eva Boto. "Zaprla sem oči, bilo je kot v filmu, kot iz filma. Vsa pohvala. Mene je s
Finalisti u starejši kategoriji
Foto: Črtomir Goznik
Kekčevo pesmijo sezul," je dejala. Nastop Sare Brumen pa je ocenila Rebeka Dremelj. Petja in kitare sploh ni komentirala, ker je bilo oboje fantastično. Vsa čast, kapo dol, je poudarila.
Sploh pa je bilo v Sakušaku pri Puhovem muzeju ves čas prireditve izjemno vzdušje, da so lahko mladi pevci odpeli najboljše. Srčno jih je spodbujal voditelj Domen Hren, prav tako sovoditelj Dalibor Bede-nik, ki mlade pevce spremlja že od preizborov. Nadvse pa je uživalo tudi občinstvo, bučno navijalo za mlade pevce, prav tako tudi navijači s Celjskega oz. Savinjskega, ki jih je bilo za cel avtobus.
Letošnje tekmovalce so z lepimi nagradami razveselili: Sazas, Talum, Terme Ptuj, Sava hotels & resorts, Perutnina Ptuj, McDonald's in Najnakupi. si. Lenart Cizej in Sara Brumen pa bosta kot zmagovalca prejela še lastni skladbi.
Izjemni nastopi letošnjih finalistov so najboljša popotnica v 8. sezono projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo zagotovo dodala še novo stopničko rasti v tem projektu, da bo slovenska pesem še bolj živa med našimi mladimi in še bolj navduševala ter povezovala.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Neža Cimerman, OŠ Ormož, pesem V Ljubljano (Marjana Deržaj).
Hana Kmetec, OŠ Olge Meglic (Ptuj), pesem Ni predaje, ni umika (BQL&Nika Zorjan).
Julija Kolenc, OŠ Šmartno ob Paki, pesem Največ (Klara Jazbec).
petek • 10. septembra 2021	\AftK ^	23
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff |
Vita Stanounik, OŠ Breg (Ptuj), lastna pesem Sreče za vse ljudi (Slave L. Taja Maver, OŠ Fram, pesem Enkratna in neponovljiva (Okustični in Ja-lCovačič/Tomi Valenko).	dranka Juras), lastna spremljava na klavirju.
Foto: Črtomir Goznik
Kaja Kokol Zebec, OŠ Markovci, lastna pesem To, kar si (Kaja Kokol Ze-bec/ Teja Letonja Hajšek).
Foto: Črtomir Goznik
Lana Friščič Krampelj, OŠ Juršinci, pesem Kadar sanjaš (Ana Delin/Mla-den Delin).
Ponedeljek 50%flpopust |H
na celodnevno otroško, dijaško ali študentsko vstopnico.
Sreda so, % P0pustjflj|||
na celodnevno vstopnico za upokojence. Petek ob nakupu dveh celodnevnih vstopnic za odrasle je družinska vstopnica za družino zdo3 otroci
samo 31,20 €.
Ugodnosti ne veljajo med prazniki.
02 7494 530 termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
APLIKACIJA
PO TVOJEM OKUSU
Naloži si nov McDonald's APP in uživaj v fantastičnih ugodnostih, izbranih posebej zate:
•	vedno novi kuponi zajedi in kombinacije, kijih imaš najraje
•	obvestila o vseh novostih v McDonald'su
•	podatki o hranilni vrednosti jedi
•	odpiralni časi in lokacije restavracij
rml-M l^lcUsaM
SAZAS
Wusi/ GJjGM>4s VbOA/ jQXMAe/j/O^
24	pete& • 10. septembra
i fj OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Foto: Črtomir Goznik
	
	
m ■	kSNj
	
H ^H	iff V Ww^
	Pj^ip^^l «BI
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sara Šegula, OŠ Tabor 1. (Maribor), pesem Kot nekdo, ki imel me bo rad David Držek, OŠ Hudinja, pesem Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi (Bo- Lana Verbovšek, OŠ Rimske Toplice, pesem Tiho, tiho čas beži (Tanja Ža-(Ditka Haberl).	ris Kopitar).	gar).
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Špela Kušar, OŠ Vitanje, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec).	Lara Tušak, OŠ Gorišnica, pesem Ne bodi, kar nisi (Ditka).	Štela Hebar, OŠ Sveti Tomaž, pesem Tam, kjer murke cveto (Avseniki).
s	
	
1 SILKEM 1	
info@silkem.si zaposlovanje@silkem.si 02 7991 200 www.silkem.si	
petek • 10. septembra 2021	\AftK ^^ 25
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO $J
Foto: Črtomir Goznik
Vida Veršič, OS Domaua, pesem Srajca (Papir).
Foto: Črtomir Goznik
Lea Koban, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač).
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Lunaček, OS Lucija, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec).
Finalisti v mlajši kategoriji: Nika Oman, Zala Novak, Ela Rihtar, Neža Cimerman, Hana Kmetec, Lenart Ci-zej, Julija Kolenc, Elena Zebec, Eva Stopar, Kaja Ko-kol Zebec, Vita Stanovnik, Taja Maver in Lana Friščic Krampelj.
Finalisti v starejši kategoriji: Sara Šegula, David Držek, Lana Vrbovšek, Špela Kušar, Lara Tušak, Stela Hebar, Manca Karo, Pia Krajnc, Vida Veršič, Sara Brumen, Diana Dovečar, Neža Meglič, Lea Koban in Nataša Lunaček.
Lahkota prihodnosti
Aluminij je kovina prihodnosti
Ker nam je mar za našo skupno prihodnost ...
www.talum.si
Osojni kova cesta 9, Ptuj tel.: 02 779 80 70 www.klima-ptuj.com
oculus
^ - Weltweite Industriemontageri -
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lenart Cizej, OŠ Ljubečna, Kekčeua pesem, zmagovalec u mlajši kategoriji: "Zelo lepo je bilo. Bil sem zelo nervozen, strah me je bilo konkurence, saj so bili tudi drugi dobri. Predčasno sem se vrnil iz šole v naravi, da sem lahko v finalu odpel. Zmage pa sploh nisem pričakoval. Zelo sem vesel, presrečen, to je velik dogodek zame. Sel bom domov in se dobro naspal, saj sem še zelo utrujen."
Sara Brumen, OŠ Pesnica, lastna pesem Kje ste zdaj, lastna spremljava na kitari (Sara Brumen/Sara Brumen): "Hvala vsem, Hvala komisiji, zelo sem vesela, presrečna, navdušena. To je moja tretja sezona v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vsako leto je moralo nekaj priti vmes, tudi letos sem imela težave z grlom, kljub temu mi je uspelo. To je velika zmaga zame, sploh pa, ker je bila to moja pesem Ostajam brez besed."
IRADIOPTUI štajerski
radio cel¡e I novi tednik
tosteooint
by IFF
M CINKARNA
Elektro Celje
V komisiji so bili: Rebeka Dremelj, Jože Potrebuješ in Eva Boto. Nastope vseh mladih pevcev so ocenili v superlativih.
Rebeka Dremelj: "Super. Čestitke organizatorjem, čestitke vsem, ker spodbujate, ohranjate slovensko glasbo in spodbujate mlade, da pojejo slovensko. To je zame nekaj fascinantnega. Tudi jaz, ki živim od slovenske glasbe, sem vam zato neizmerno hvaležna."
Jože Potrebuješ: Tega se jaz več ne grem. To je naporno za srce, izbirati najboljše med toliko dobrimi pevci. Na koncu pa si vsega ti kriv, če slučajno niso vsi najbolj na tvoji strani. Mislim, da smo se odločili po vesti. Vem pa, da so med temi pevci, ki smo jih poslušali na letošnjem finalu, vsaj trije, ki jih bomo v naslednjih petnajstih letih slišali na Eurosongu."
Eva Boto: "Vsa čast organizatorjem za ta projekt. To, da otroke slišimo prepevati slovenske pesmi, je nekaj najlepšega. Samo na tak način bomo lahko ohranili naš jezik, naše pesmi, ki so prečudovite. Čestitke vsem otrokom, ker so bili vsi resnično vrhunski."
SM MEHAN, MEHANSKA OBDELAVA d.o.o.
SKUPINA
Rajspova ulica 13, Ptuj
Telefon 041 615 127
info@sm-mehan.si www.sm-mehan.si
p
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
atp.ptuj@gmail.com - 00386 31 366 146

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Finale 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli: Sazas, Talum, Avtobusni in tovorni prevozi ATP, Telekom Slovenije, Silkem, Anpro Technik, SM Mehan, Terme Ptuj, Sava hotels & resorts, McDonalds, Najna-kupi.si. Cinkarna Celje, Tastepoint, Elektro Celje, Občina Juršinci, Vargas-AI Kidričevo, Klima Ptuj, Oculus Weltweite Industriemontagen, Mesnica Spirala, Gastro Ptuj, Vrtnarstvo Iris, Društvo rojaka Janeza Puha, Juršinci. Generalna pokroviteljica je bila Perutnina Ptuj (Ko mažemo, zmažemo. Nori na Poli Pate).
Foto: Črtomir Goznik
Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in idejni oče projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: "Kot kreatorji drobnih zgodb za spodbujanje zavedanja o lepotah slovenske besede smo se v družbi Radio-Tednik Ptuj že pred sedmimi leti odločili za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Verjamemo in prepričani smo, da so otroci naše največje bogastvo. S tem projektom želimo v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in starši zanje narediti nekaj več. Morda je ta nekaj več zgolj za hip predramiti in obogatiti otroški vsakdan ter otroke za hip odtegniti od računalnikov in drugih pasti sodobnih komunikacij z željo, da bi v petju slovenskih pesmi lahko uživali. Tako so v pravkar končani sedmi sezoni otroci iz Podravja, Savinjskega, Zasavja in celo Pri-morja še enkrat več izkazali neverjeten talent v prepevanju slovenske ljudje, narodne ali zabavne glasbe. Bilo je lepo in nepozabno. V zadnjem desetletju je postalo jasno, da je vseživljenjsko učenje nujno potrebno. Jasno pa je postalo tudi to, da ni več alternative za oblikovanje kulturne zavesti in opismenjevanja slovenskega naroda. Razvijanje možnosti za kulturno in drugo umetniško izražanje je v zgodnjem starostnem obdobju izjemnega pomena. Zato sem prepričan, da projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nosi s seboj tudi kulturno-umetno-stno vzgojo in noto. Verjamem, da se tudi skozi slovensko pesem omogoča spoznavanje kulture in kulturne dediščine lastnega naroda, ki obsega najširše področje bivanja in ustvarjanja in pomaga otrokom graditi zavest o pripadnosti lastni kulturi, hkrati pa spodbuja spoštljiv odnos do drugih kultur. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zasleduje enega najpomembnejših ciljev nacionalne kulturne filozofije. Spodbuja mladostniški talent in ustvarja realni temelj kakovostne glasbene produkcije za razvoj in obstoj vseh oblik slovenske glasbe. In potem se bomo prebudili v nekem novem svetu. V času, v katerem bodo zmagovalke drobne zgodbe, ki jih pišemo danes. Mladostniki bodo s knjigo v roku brundali, oni boljši pa prepevali slovenske pesmi. Pri tem pa se bomo vsi imeli lepo. Tudi v naši domovini Sloveniji."
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Arnuš, zmagovalka u mlajši kategoriji 6. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je zapela pesem Midva, ki jo je prejela za lansko zmago. Zanjo so jo ustvarili: Matjaž Vlašič, Tina Muc, Boštjan Grabnar in Miha Gorše. Podelila pa je tudi nagradi letošnjima zmagovalcema: Lenartu Cizeju in Sari Brumen.
Foto: Črtomir Goznik
Nastopajoče so spodbujali tudi navijači iz Celja oz. Savinjskega.
28
Jt
petek •
H OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
10. septembra 2021
mftr
Foto: Črto
Občinstvo je užiualo u nastopih odličnih mladih peuceu.
Foto: Črtomir Goznik
Generalna pokroviteljica Perutnina Ptuj je, poleg lepih nagrad, otrokom pripravila tudi okusno malico iz njihove vodilne in pri otrocih zelo priljubljene znamke Poli.
Foto: Črtomir Goznik
Voditelj Domen Hren in sovoditelj Dalibor Bedenik sta bila odlična v svojih vlogah.
r-Ocrft.

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse dosedanje nastope si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj.
Spremljate pa nas lahko
tudi na Instagram in TikTok profilih Radia Ptuj.
O terminu predvajanja finalne oddaje na sporedu RTV vas bomo obvestili.
petek • 10. septembra 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	29
Ptuj • Ljudski pevci in godci na festivalu dobrot
Spoštovanje tradicije in dediščine
Tradicionalna razstava Dobrote slovenskih kmetij seje v svoji letošnji, 32. izvedbi preoblikovala v festival. Obiskovalci so lahko dobrote kupili in jih tudi pokusili ter uživali v nekaterih spremljajočih dogodkih. Že trinajsto leto zapored je v organizaciji družbe Radio-Tednik Ptuj potekal tradicionalni nastop skupin ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega, kot javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Vodil gaje Dalibor Bedenik.
Tudi vsakoletni nastop ljudskih pevcev in godcev je postal del tradicije vsakoletnega dogajanja na predstavitvi in ocenjevanju najboljših dobrot slovenskega podeželja. Obiskovalci so ga v tem času posvojili, s svojim obiskom pa tako kot pevci in godci izkazujejo spoštovanje do tradicije kot dela narodove
identitete, četudi je danes življenje na vasi precej drugačno kot nekoč. Tudi ljudska pesem in glasba, ki sta bili še ne tako daleč stalni spremljevalki kmečkih opravil, izgubljata to vlogo, zato pa je toliko pomembnejša vloga vseh, ki to tradicijo ohranjajo in prenašajo med nove rodove.
„Ljudski pevci in godci ohranjate kulturno dediščino pesmi, mi organizatorji pa dediščino slovenskega podeželja. Ta javna radijska oddaja je vedno cukrček naše prireditve," je povedal predsednik organizacijskega festivala Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič.
MG
■SES_______
Foto: Črtomir Goznik
Pevke ljudskih pesmi Trstenke Podlehnik
rAL DOBROTE »KIH KMETIJ I
Pevke Katoliškega kulturnega društva Kidričevo
T
Foto: Črtomir Goznik
H FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETU
FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci
Foto: Črtomir Goznik
Pevci ljudskih pesmi KPD Staneta Petroviča in DU Hajdina
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju
Ljudski godci KD Valentina Žumra Hajdoše
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. septembra 2021
Mali oglasi
PETEK 10. september 7:30 Glasbena osmica (slo.} 8:00 Kuhinjica 8:20 Futsal magazin 8:45 Glasba za vse, pon. 9:15 Utrip MNZ
9:25 Cista umetnost - september 9:55 Pogled nazaj 10:20 Obzornik TV Dravograd 11:35 Na obisku pri bratih Dominikancih 12:00 Ptujska kronika 12:25 Portal
12:40 Satchmo Dixie bend 14:25 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Pogled nazaj 19:25 Pomurski tednik 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip MNZ 20:40 Eutsal magazin 21:05 Cista umetnost - september 21:35 Film Campus 22:00 Ptujska kronika 22:30 Utrip Ormoža 00:10 Videostrani SOBOTA 11. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Utrip MNZ 8:10 Futsal magazin 8:35 Glasba za vse 9:05 Zmajevska sulica 10:40 Pogted nazaj 11:05 Tadej Toš in odpadki 11:50 Arbitrium 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:45 Cista umetnost-september
13:15 Idealna linija
14:25 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:30 Glasba za vse
19:00 Pogled nazaj
19:25 Cista umetnost - september
20:00 Pregled tedna
20:30 Glasbena osmica (slo.)
21:00 Moja dežela, lepa in qostoliubna
22:00 Ptu ska kronika
22:30 Portal
22:45 Satchmo Dixie bend 00:45 Videostrani
NEDELJA 12. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 9:15 Različni koraki, enake poti 10:20 Pogled nazaj 10:45 Glasba za vse 11:15 Cista umetnost-september, 11:45 Potovanje na luno 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:45 Satchmo Dixie bend
14:30 Videostrani
17:10 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:30 Pogled nazaj
18:55 Glasbena osmica (tuja)
19:25 Cista umetnost - september
20:00 Pregled tedna
20:30 Portal
20:45 Vasovanje in kmečka ohcet 21:30 Zgodbe o gradu Turnišče 22:00 Ptujska kronika 22:30 Glas življenja 00:35 Videostrani PONEDELJEK 13. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:50 Sola zdravja 10:05 Satchmo Dixie bend. 11:45 Zapuščina Štete Cobelj 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal
12:45 Cista umetnost - september
13:15 Pogled nazaj
13:40 Glasba za vse
14:11 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:30 Glasbena osmica (slo.)
19:00 Cista umetnost - september
19:30 Pogled nazaj
20:00 Pregled tedna
20:30 Afrika kriči
21:50 Kdo?
22:00 Ptujska kronika
22:30 Portal
22:45 Bralna značka za odrasle 00:30 Videostrani
Ptujska televizija PcTV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv ft telemach
f'Ta
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
PVC okna, vrata, senčila
OKNA k
' NOTRANJA >
VRATA
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
02/780 04 240 i
H
<8>
INFO@VRATA-TUNING.SI
OSOJNIKOVA 12, PTUJ
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Program TV Ptuj
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
www.novareha.si
noua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
PRODAM 180-kg prašiče domače reje, kuhana hrana. Tel. 051 714 451.
PRODAM grozdje na brajdah, kvinton in šmarnico. Tel. 041 241 092.
PRODAM belo in rdeče vino. Možnost menjave tudi za odojke. Tel. 031 771 935.
Če ste upokojenec in bi želeli dodaten zaslužek, potrebujemo osebo za razvoz pic. Informacije 031
11. in 12. septembra 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Tradicionalna prireditev 32. festival Dobrote slovenskih kmetij v minoritskem samostanu na Ptuju. Prireditve se je udeležil minister za kmetijstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek. V hotelu Mitra na Ptuju so v uporabo predali Virtualni arheološki muzej. Avtor arheološkega muzeja je Mihael Toš. V tem nemirnem času ima posebno vlogo zveza NATO. Najpogostejša vprašanja o NATU in vlogi Slovenije v zvezi NATO. Odgovor daje Urad Vlade Republike Slovenije v tej novi pomembni vlogi. Raca mlakarica je naslov dokumentarnega filma o račkah v naših vodah, ki ga je pred leti za Televizijo Slovenija posnel Tinček Ivanuša. Posnetki o življenju račk so nastali na reki Dravi, v ribnikih, potokih in jezerih Podravja in Pomur-ja. Spoznajmo Marijo Ahačič, nekdanjo pevko Ansambla Avsenik, ki se iz Kanade rada vrača v rodno Slovenijo. Prisluhnimo dekletom vokalne skupine Plamen iz To-ronta, ki ga že vrsto let vodi legendarna pevka Marija Ahačič. Humanitarna prireditev 50 Zvezdic za otroke je namenjena zbiranju sredstev za otroke v stiski. Glasbeno prireditev je pripravila in posnela produkcija VTV Velenje. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
	
NEPREMIČNINE	■ MOTORNA VOZILA
	
PRODAMO majhno kmetijo, 1,5 hektarja: z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom, vinogradom in ostalo, v Halozah, Podlehnik. Tel. 031 542 119.	PRODAM audi A6, 2.0 TDI, letnik 2005, srebrne barve, zelo dobro ohranjen, 8 x alu platišča, 4 zimske, 4 letne gume, cena 4.800 EUR. Tel. 070 270 130.
Prodamo, stanovanjska hiša, Turnišče, Ptuj, 130 m2, zemljišče 810 m2, cena 87.000 EUR, Za _
aF'HA* n r MLA K W
www.tednik.si
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
MLADE kokoši nesnice - rjave in leghorn bele, prodamo, pripeljemo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675.
PRODAM telico simentalko v 9. mesecu brejosti, A-kontrola, in kosilnico BCS s sedežem, dobro ohranjeno. Tel. 031 440 363.
UGODNO prodam 4 kose kadi, 1000-li-trske, za grozdje in dvoje garažnih vrat ter cirkularko. Tel. 041 645 875.
NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplačne dostave, kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
KUPIM traktor in nekaj kmetijskih priključkov. Tel. 041 680 684.
PRODAM grozdje laški in renski rizling, cena po dogovoru. Tel. 041 986 955.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
00:00 08:00 08:30 09:00 10:10 12:00 13:20 14:30 18:00 20:00 21:00 21:50 23:00
PETEK, 10. september
Video strani Jutranja telovadba TV prodajno okno Utrip Ormoža
20. obletnica petja Ljudskih pevk Juršinci Postavitev klopotca na Gorci, 2. del Video strani
Italijanska trgovina - v živo Marijafest, Ptujska Gora 2015 Kronika iz občine Gorišnica Rab - Skozi trpljenje v svobodo Astro - v živo Video strani
S P
£ S
II
SIP rTČJj
SOBOTA, 11. september

A
KUPIJO traktorje vseh znamk, lahko so v slabšem stanju ali v okvari. Kupijo tudi kmetijske priključke. Telefon 070 519 447. GVTRAK, Gregor Voga, s. p., Turno 11, Gorica pri Slivnici.
00:00 08:00 08:30 10:00 10:30 11:30 12:30 17:00 18:00 20:00 21:30 23:00
Video strani Jutranja telovadba
Srečanje pevcev in glasbenikov Markovci
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Alfi po Sloveniji
Video strani
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert ans. Klateži Rože ljubezni - Florina koncert Ujemi sanje Video strani
= 3
. - O £< co
Z ^ Cč ^
O °
(M «
(Q °
"O S
(Q N-
NEDELJA. 12. september
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder
09:00 Ponovitev Simonove nove maše
11:00 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilcev GZ
13:00 Predstavitev knjige na Polenšaku
15:00 Kronika iz občine Gorišnica
16:00 Z glasbo do srca, Ptuj 2020
18:00 Alfi po Sloveniji
19:00 110 let KD Trnovska vas, 2014
20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil
21:30 Video strani
PONEDELJEK, 13. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Postavitev klopotca v Dravcih
09:30 Ptujska kronika
10:00 Ujemi sanje
11:30 TV prodaja
12:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilcev GZ
20:00 Rože ljubezni - Florina koncert
21:30 Srečanje pevcev in glasbenikov Markovci
23:00 Video strani
petek • 10. septembra 2021
Oglasi in objave
Štajerski	31
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelj i prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
STOP
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:___
Pošta: _
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Odhoda najdražjih ni moč preboleti. V sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata, svaka in strica
Franca Šmigoca
IZ REPIŠČ 1 ZG. LESKOVEC
Iskrena hvala vsem za darovane sveče, svete maše in izrečena sožalja. Iskrena hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir ter hala za odigrano Tišino. Posebej hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
SPOMIN
9. septembra minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Milan Svenšek
LACKOVA 7, KIDRIČEVO
Hvala vsem, ki mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Kakor tiho si živel, tako tiho si odšel.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Ivana Babiča
IZ PTUJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir, p. Vitu Muhiču za cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in ge. Metki za besede ob slovesu.
Žena Rozika in otroci z družinami
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radi<rtednik.si,
tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio4ediiik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
v
Štajerski
32 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 10. septembra 2021
Ormož • Erika Pučko je praznovala 100. rojstni dan
Skromna, prijazna in zgovorna stoletnica
Podravje • Kopalni izleti Radia-Tednika so se iztekli
Vse poletne sobote smo uživali v čudoviti Izoli
»Dobro skrbijo zame, nobenih težav nimam, le moje noge so opešale, saj so vendar sto let Zadnjo avgustovsko soboto seje iztekel še zadnji skupni kopalni izlet bralcev in poslu-stare,«je povedala skromna, prijazna in zgovorna slavljenka, ki jesen svojega življenja šalcev Radia-Tednika Ptuj. že sedmo leto preživlja v ormoškem Centru za starejše občane. »Dosti berem, gledam televizijo, tudi spim veliko. Lepo mi je tukaj, vživela sem se, dan mi prehitro mine. Kako dolgo še bom, pa ne vem!« je povedala slavljenka Erika Ivana Pučko.
P P

Slavljenka Erika Pucko ob hčerki (levo) in sinu (desno), ki ji že od nekdaj pomenita največ na svetu.
Rada se spominja življenja v starem Ormožu, ki je bil po njenih besedah nekoč majhno, stisnjeno, a zelo živahno mesto. »Ljudje smo kar dobro živeli. Moj oče je bil klen Ormožan, z materjo, po rodu Čehinjo, sta se spoznala na Dunaju in se po prvi svetovni vojni preselila v Ormož, kjer je imel oče - po poklicu čevljar - svojo čevljarsko delavnico,« je pojasnila. Poročila se je z gozdarjem Pučkom. Mlademu paru se je v zakonu rodilo dvoje otrok: sin in hčerka, danes pa Eriko razveseljujejo trije vnuki in že štirje pravnuki.
Po poklicu je bila šivilja, tako ji dela nikoli ni zmanjkalo. Mož je umrl nekaj let po upokojitvi.
»Dolgo po tem sem živela sama, zdaj pa že sedmo leto bivam v Domu. Lepo mi je tukaj, vživela
sem se. Dosti in zelo rada berem. Spomnim se mame, ki me je vedno kregala, da preveč berem, zato sem se dostikrat s knjigo skrila v omaro, da me ni našla. Kot mlada Ormožanka pa sem se s prijatelji najraje kopala v Dravi, ki smo jo neštetokrat preplavali. Pozimi smo smučali na Hajndlu, se družili znotraj Sokolskega društva, telovadili, plesali, hodili na izlete ... Lepo smo živeli.«
Eriki so ob stotem rojstnem dnevu v Centru za starejše (CSO), kjer biva, pripravili prijetno, majhno slovesnost, na kateri seveda ni manjkala torta. Čestital ji je direktorica CSO Janja Jurkovič, s pesmijo ji je voščil Miklavški oktet, s cvetjem in najlepšimi željami pa sta jo obdarila tudi župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in predsed-
| AKCIJA:
Alu vhodna vrata
Foto: Dalibor Bedenik
Vse poletne sobote smo namreč letos ustavili v čudoviti Izoli, kjer ni, so bile vse poletne sobote su-
skupaj s skupino ATP z avtobusi vozili na slovensko obalo naše zveste in nove naročnike časopisa Štajerski tednik. Kar trije avtobusi poslušalcev in bralcev so se še zadnjič
smo se v Simonovem zalivu kopali, se družili ob nagradnih igrah in uživali v res sproščenem vzdušju. Kljub temu da so časi zadnje leto drugačni in nekoliko manj sprošče-
per izkoriščene in vsi, ki so letovali z nami, so v en glas obljubili, da se naslednje leto spet družimo na lepi slovenski obali.
SP
nik KS Ormož Vlado Hebar.
Stoletnici Eriki so obljubili, da se ob slavju čez leto dni ponovno snidejo. »Nekak bo ...,« je v zahvalo za lepo doživetje s kozarcem tistega najboljšega s sinom, hčerko in vsemi povabljenci nazdravila zgovorna slavljenka.
Darja Žganec Horvat
OKNA, VRATA
GARAŽNA VRATA
www.naitors.si
NATTORS.OO
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I, Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
• , škorce, Uopotanje po KabstaH D 9 Preganjalce» skorceu p wac dejanje.	f \
laz doma pomivam na^^/
"Naš pes se f Pu ^	cucek.
# *
AFOtfKMi»'
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: DZH
Viteški dvoboj, pojedina, norčije in ples ob knežji mizi
c~J V cJ	U	cy	¿1	c/
V Rimskem kampu na Štukih so preteklo soboto že opravili letošnjo trgatev. Skupina Inferior Vineta, ki je letos imela na skrbi brajde, bo za prihodnje Rimske igre vzorčno donegovala 100 l žlahtne rimske kapljice. Iz jabolk pa bodo pridelali kis. Nekaj grozdja pa so pustili še na trsih, da si bodo lahko z njim postregli osnovnošolci, ki se bodo v kratkem udeležili rimskih delavnic. Slavo na letošnjih rimskih igrah je požela skupina iz Ro-goznice Familija Valerius. Lani je zmagala Familija Kocilus. Pot do zmage je vodila skozi sedem iger, treba se je bilo izkazati z znanjem iz zgodovine, v obiranju sivke, izdelavi cvetličnih vencev, peki piščanca in pečenke itd. Igre so prvič potekale v rimskem teatru, tako da so si jih lahko ogledali tudi obiskovalci.
Obiskovalci Ptuja so na 32. festivalu Dobrote slovenskih kmetij lahko pokusili številne dobrote slovenskih kmetij in preteklo soboto uživali tudi ob ponudbi ptujskih okusov v kuhinji na dvorišču, ki je potekala na ptujski tržnici. Tudi kulturnih dogodkov je bilo več. Še vedno pa si ljubitelji sodobne umetnosti lahko ogledajo razstave letošnjega 19. festivala sobotne umetnosti Art Stays, ki bodo vrata zaprle 18. septembra. Jutri pa bo na Ptuju ptujska srednjeveška zgodba, katere osrednje dogajanje se bo začelo ob 14. uri na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Domače srednjeveške skupine in gostje od drugod bodo popeljali v srednjeveško dogajanje in tudi gastronomijo.
Turizmu in z njim povezanimi problemi, zlasti še v kovidnem obdobju, se bodo posvetili tudi na letošnjem, 53. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo potekal med 15. in 19. septembrom. Slovenska turistična organizacija se bo predstavila z destinacijami, ki so izpolnile gastronomski modul zelene sheme slovenskega turizma. Na posvetu pa bo osrednja tema Slovenski turizem po soočenju s pandemijo covid-19. Na njem bodo predstavili ukrepe, ki jih država ponuja za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za podjetja, potencialne podjetnike ter promocijo slovenskega turizma. Destinacije in ponudniki v letu, ko je Slovenija Evrop-
ska gastronomska regija, v svoje poslovanje pospešeno vpeljujejo načela trajnostne gastronomije. Peter Vesenjak in Hostinga pa bo predstavil evalvacijo Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.
Na Mostu na Soči je 4. septembra potekalo že 25. srečanje objezerskih krajev Slovenije. To je bilo hkrati prvo večje druženje turističnih društev iz vse Slovenije v zadnjem letu dni. Udeležilo se ga je okrog 300 turističnih prostovoljcev. Vsako leto ob drugačnem vodnem svetu potekajo razprave in izmenjava izkušenj o razvoju turizma ob slovenskih vodah.
Na temo voda in zdravilnega turizma pa bo potekal že 36. festival Turizmu pomaga lastna glasba, ki sta ga te dni razpisala Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z regijskimi turističnimi
društvi. Strokovnjaki s področja turizma ocenjujejo, da bodo turisti v prihodnje potovali predvsem v tiste destinacije, ki imajo na voljo neomejene količine pitne vode, ki je je v Sloveniji na pretek, kar je neprecenljiv turistični potencial. Z vodo je Slovenija bogata tudi sicer, saj je Slovenija po vodnatosti na tretjem mestu v Evropi. Pestre pa so tudi njene oblike: jezera, reke, potoki, brzice, slapovi, morje, izviri, toplice. Z letošnjo temo želijo organizatorji festivala spodbuditi k temu, da bi se osredotočili na zdravilne učinke vode. Vsi, ki se bodo udeležili festivala, bodo morali izdelati turistično nalogo na razpisano temo, ob tem pa se osredotočiti na obliko turističnega proizvoda in njegovo javno predstavitev na turistični tržnici.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj se je Ptuj prvič udeležil mednarodnega tekmovanja Entente Florale, da leta 2002, bo prejel Stanislav Erlač (Zabovci). Danes sprašujemo, koliko let že deluje društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, ki obuja srednjeveško obdobje Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko let že deluje društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, ki obuja srednjeveško obdobje Ptuja?
-
Ime in priimek: Naslov:................
Foto: Črtomir Goznik
Davčna številka:.
Na turnirskem prostoru ptujskega gradu bodo jutri potekale že 19. ptujske ^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. grajske igre.