GLASIIO TEKSTI IME TOVARNE NOVO MESTO NOVOTEKS r ris t 'ii t« i|l >IIU' igr (C- | LETO IX-ŠT. 4 -MAREC 1980 Pjjlg* . j r ( v * tl' lil L« # ^ / fi /Vva četrtina leta 1980 se izteka, z njo pa obračun naših stabilizacijskih (ustalitvenih) prizadevanj. Leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti mora biti 1980, to naše pomembno prehodno obdobje. V njem morajo po besedah predsednika Tita nositi bremenavse družbene plasti v Jugoslaviji, ne samo delavnski razred. Vse vrste porabe v družbi moramo obrzdati in zagotoviti njihovo usklajevanje z ustvarjenim dohodkom. Zdaj je čas, da potegnemo črte pod naše poslovanje v prvih treh mesecih. Smo na pravi poti gospodarske in vsesplošne družbene ustalitve? Uresničujemo sprejete načrte, obveznosti, izvoz in varčevanje? V sleherni temeljni organizaciji si takoj odgovorimo na vsa ta in druga vprašanja. Nanje odgovarjajo tudi sklepi sindikalne in partijske organizacije naše DO v tej številki tovarniškega glasila. Kako smo poslovali v letu 1979 Krepko smo že zakorakali v leto 1980, zato je prav, da sedaj ko so znani vsi podatki iz preteklega leta, naredimo tudi pregled doseženih rezultatov v letu 1979. Poprečno je bilo v letu 1979 zaposlenih v DO Novoteks 2356 delavcev, planirali smo jih pa 2394. Planirano proizvodnjo so dosegli vsi obrati, oziroma temeljne organizacije: Predilnica Metlika je presegla plan za 9 %, Predilnica v Novem mestu za 8 %, priprava za 5 %, tkalnica za 3 %, pletilnica za 6 %, apretura za 2 %, konfekcija Novo mesto za 11 %, konfekcija Vinica za 7 % in konfekcija Trebinje za 2 %. Tudi v primerjavi z letom 1978 je proizvodnja večja v vseh proizvodnih enotah, razen v novomeški predilnici, kjer so prešli na 2 in pol izmensko delo, in v pletilni-ci, kjer so zavestno zmanjšali proizvodnjo zaradi manjšega povpraševanja po pleteninah. V letu 1979 smo prodali 3,437.415 m tkanin in pletenin, kar je za 5 % več kot v letu 1978 in za 1 % več kot je bilo planirano. Konfekcijskih izdelkov smo prodali 1.230,599 komadov, kar je 22 % več kot v letu 1978 in 3 % več kot je bilo planirano. Tozd Trgovin je prodala z 89,081.955 din tekstilnih izdelkov, kar je 24% več od leta 1978 in 13% več kot je bilo planirano. Zaradi večje prodaje so se zmanjšale zaloge: metrskega blaga za 7 % in konfekcijskih izdelkov za 9 %. V letu 1979 smo izvozili direktno 378.129 m tkanin in posredno preko konfekcije Novoteks in drugih jugoslovanskih konfekcij 95.143 m tkanin. Konfekcije so izvozile 622.291 kom. konfekcijskih izdelkov, pretežno kot izvoz uslug (John” posel). Vrednostno smo v letu 1979 izvozili za 84,292.93din naših izdelkov, od tega na konvertibilno tržišče za 77,388.931 din in na klirinško področje za 6.904.003 din. Po drugi stranipa smo za celotne delovno organizacijo uvozili za 156,969.773 din surovin, pomožnega materiala, rezervnih delov in opreme. Vidimo, da je med uvozom in izvozom precejšen razkorak, zato bomo morali v letu 1980 vse sile osredotočili na povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, v kar nas silijo tudi družbeni ukrepi na področju zunanjetrgovinske menjave. Osebni dohodki so postavka, 5.683 din, pa vidimo, da so naši ki nas vse najbolj zanima, zato osebni dohodki nižji od republi-jih posebej tabelarno prikazuje- škegi poprečja v gospodarstvu mo: Poprečno izplačani neto in od poprečja tekstilne indu- osebni dohodki na zaposlenega strije, kamor spadamo tudi sami. TABELA 1. povprečje povprečje Indeks I-XII 1978 I-XII 1979 79/78 Predilnica Metlika 4 479 5 309 119 Predilnica Novo mesto 4 396 5 535 126 Priprava 3 984 4 877 122 Tkalnica 4 637 5 461 118 Apretura 4 435 4 943 111 Pletilnica 5 503 5 562 101 SS tkanina 6 580 7 740 118 IVS 5 779 7 024 122 Skupaj tozd Tkanina 4 540 5 386 119 Konfekcija Novo mesto 3 666 4 765 130 " Vinica 3 712 4 534 122 " Trebinje 3 542 4 739 134 Tozd Trgovina 5 505 6 377 116 Del.sk.skupnih služb 5 592 6 984 125 Skupaj DO Novoteks 4 488 5 440 121 Sama številka 5.440 din na zaposlene ga v Novoteksu ne pove veliko. Če pa jo primerjamo s poprečnimi osebnimi dohodki za leto 1979 v slovenskem gospodarstvu, ki je bilo 7.159 din ali pa s poprečnimi osebnimi dohodki v slovenski proizvodnji preje in tkanin, ki so bili 6.130 din in s poprečnimi osebnimi dohodki v slovenski proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov (konfekcije), ki so bili Bolniških ur je bilo v letu 1979 za 3 % več kot v letu 1978 in sicer je bilo teh ur 608.690. Če te ure delimo z letnim fondom ur, to je 2.192 ur, vidimo, da je bilo 277 zaposlenih čez vse leto v bolniškem staležu. Če sedaj povežemo vse niti od proizvodnje, prodaje, stroškov, obveznosti do družbe, dobimo celotno sliko poslovanja DO Novoteks, ki jo lahko prikažemo samo v številkah: (glej tabelo 2!) Za lažje razumevanje številk prikazujemo dosežene poslovne rezultate še na poenostavljeni skici, ki skupaj s komentarjem razlaga, kaj smo v letu 1979 ustvarili in kam smo ustvarjeno vrednost porazdelili. (glej spodaj!) Vreča nam predstavlja celotni prihodek, to je vrednost, ki smo jo iztržili za prodano blago, konfekcijske izdelke in usluge. 63 % vrednosti prihodka (ali te vreče) predstavljajo porabljena sredstva. Porabljena sredstva so: osnovne in pomožne surovine, električna energija, goriva,.rezervni deli, režijski material, inventar, ogrevanje, transport, vzdrževanje sredstev, potni stroški, dnevnice, reklama, reprezentanca, amortizacija ter ostale storitve. Če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, dobimo dohodek. Iz dohodka moramo izdvojit še naslednje obveznosti: del dohodka za prispevke in davke (za zdravstvo za starostno zavarovanje kmetov, za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevek za zaposlovanje), del dohodka za delovno skupnost skupnih služb, del dohodka za druge namene (vod- (Nadaljevanje na 3. str.) CELOTNI PRIHODEK DOHODEK Cisti dohodek oom 3/% .VPOMBLJfNI SREDSIM 'č. ::.' V'- •' 1 •••'J; 'j'-.'] I a GRAFIČNI PRIKAZ DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA Tematska konferenca komunistov DO Novoteks V petek, 22. februaija, je bila tematska konferenca vseh komunistov DO Novoteks. Namen konference je bil, da komunisti poenotimo stališča o vprašanjih, v katerih je nujna idejna in akcijska enotnost članov ZK v DO Novoteks. Obravnavali smo smernice srednjeročnega plana 1981-85 in dohodkovne odnose. Na podlagi razprave smo sprejeli naslednje sklepe: I. dokončna ureditev dohodkovnih odnosov in svobodna menjava dela mora biti osrednja naloga. Rok: ponovni rok, ki ga je sprejela konferenca sindikata DO Novoteks. Odgovorni: nosilci, ki jih je imenoval delavski svet. II. Ocenjujemo, da je temeljna usmeritev razvoja DO Novoteks oz. TO pravilna. Pri nadaljnjem delu na pripravi srednjeročnega plana je potrebno izhajati iz glavnih ugotovitev tržne analize na področju tekstila, pri čemer moramo upoštevati tudi omejitvene faktorje (tržišče, delovna sila ...) in smernice razvoja občine Novo mesto ter ostalih občin. III. Smernice pa imajo tudi določene pomanjkljivosti, kijih bo potrebno odpraviti, in sicer: 1. v dinamiki povečanja dohodka je potrebno upoštevati stabilizacijske ukrepe (boljša organizacija dela, energija, zmanjšanje stroškov itd.), povečanje produktivnosti, torej predvideti je treba drugačno dinamiko povečanja dohodka. Prikazano mora biti tudi, za koliko se bo dohodek povečal zaradi modernizacije in investicij. 2. Potrebno je bolje opredeliti stopnjo pokrivanja uvoza, ki mora biti v skladu z družbenimi interesi. Ne smemo predvidevati povečanja razlik med uvozom in izvozom, če pa je že tako, je potrebno predvideti, kje bo TO dobila potrebne devize v okviru DO Novoteks, in sicer na podlagi dohodkovnih odnosov. Kljub temu pa mora biti bolj poudarjena stalna usmerjenost vsake TO na področju izvoza. 3. V smernicah je potrebno podrobneje opredeliti finančno sposobnost uresničevanja predlagane modernizacije in rekonstrukcije. 4. Pri planiranju OD je potrebno upoštevati odvisnost rasti od dohodka, produktivnosti in ostalih pokazateljev uspešnosti poslovanja (glej odnos dohodek — OD, ki je prikazan v materialu). 5. Kakršno koli povezovanje je potrebno razvijati v smeri pravilnih dohodkovnih odnosov. V tem delu ni nakazana možnost povezovanja tekstilne panoge na Dolenjskem; morda bi le našli skupne interese. 6. Naloge, ki izhajajo iz samoupravne organiziranosti, je potrebno opraviti v letošnjem letu na podlagi rokovnika sindikalne konference. 7. Smernice je potrebno na področju družbenega standarda bolj konkretizirati. Preveriti je potrebno možnost združevanja sredstev (med DO) za razširitev počitniških kapacitet 8. V smernicah je potrebno opredeliti tudi izboljšanje pogojev dela. 9. Stopnja izboljšanja kadrovske strukture je prevelika. Potrebno je upoštevati tudi možnosti in nakazat štipendijsko politiko. Če pa se takšna stopnja že predvideva, se mora odraziti tudi v večji produktivnosti, dohodku in tudi v zmanjšanju delovne sile. 10. Pretehta naj se možnost rešitve problematike skladiščnih prostorov. 11. TO Konfekcija III Trebi-nje mora čim prej pripraviti smernice za srednjeročni plan 1981-85, ki mora biti v skladu s temeljnimi smernicami DO Novoteks. MARJAN SOMRAK Kako smo poslovali v preteklem letu (Nadaljevanje z 2. str.) ni prispevek, požarna varnost, članarine, zavarovalne premije, bančne storitve, stroški plačil- nega prometa, nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča) in del dohodka za določene namene (obresti za kredite, štipendije, prispevek za štipendiranje, vajenci in praktikanti), kar znaša skupaj 30 % od dohodka. Če te obveznosti iz dohodka odštejemo od dohodka dobimo čisti dohodek. Cisti dohodek je razporejen na osebne dohodke — 77% na skupno porabo — 13,% (topli obrok, regres za TABELA 2 Plan 1979 lzvrš.1979 Indeks Celotni prihodek 1 014 Porabljena sredstva 663 Dohodek 350 Čisti dohodek 241 Razporeditev čistega dohodka Del ČD za osebne dohodke 199 Del ČD za prehrano delavcev 7 Del ČD za regres za letni dop. Del ČD za stan. gradnjo 10 Del ČD za dru.nam.sk. porabe Del ČD za poslovni sklad 15 Del ČD za rezervni sklad 7 Del ČD za druge potrebe Obveznosti iz poslovnega sklada letni dopust, stanovanjska gradnja, nagrade za jubilante, odpravnine, vzdrževanje počitni-škili domov) in na akumulacijo - 10 % (poslovni sklad, rezervni sklad). S tem smo našo vrečo izpraznili, pa čeprav bi vsi želeli, dbi bilo v njej še kaj za naš žep. Zato se moramo vsi potruditi, da bodo v letu 1980 poslovni rezultati še boljši. Popravek V glasilu št. 3 na strani 8 je bil objavljen prispevek pod naslovom MOTIVACIJA KOT SESTAVINA POSLOVNEGA PROCESA. V tem članku nam je tiskarski škrat nekoliko ponagajal v 269 252 1 103 947 814 109 336 341 705 385 980 106 932 911 398 561 832 114 013 608 279 110 141 116 459 135 213 982 818 107 181 600 7 867 828 110 - 7 494 660 - 685 590 12 478 218 117 - 9 560 391 - 992 019 17 585 030 110 695 264 8 764 961 114 - 1 376 235 - 12 446 045 - zadnjem odstavku in bistveno spremenil posredovano misel, zato objavljamo popravek. V drugem stavku zadnjega odstavka prečitamo: „Naša družba ima visoko toleranco do neodvisnosti in nizko toleranco do vseh vidnih izplačil dohodka, ker vodijo k velikem razlikam, ki niso v skladu z obstoječimi kriteriji nagrajevanja po delu”. Popravek: Naša družba ima visoko toleranco do odgovornosti in nizko toleranco do vseh vidnih izplačil dohodka, ker vodijo k velikim razlikam, ki niso v skladu z obstoječimi kriteriji nagrajevanja po delu. Opravičujemo se za neljubo napako avtorju in bralcem našega glasila UREDNIŠKI ODBOR prodajalne NOVOTEI/S \/'O'*KARl0WC f Pospešeno razvijajmo našo lastno trgovsko mrežo! Veijetno ni med nami nikogar, ki v teh dneh ne bi razpravljal ali vsaj prisluhnil razpravi o gospodarjenju v preteklem letu in nalogah v bodoče. Tudi v TOZD TRGOVINA smo razpravljali o teh rezultatih in nalogah tako v letu 1980, kot v naslednjem srednjeročnem obdobju. V razpravi o zaključnem računu za leto 1979 smo ugotovili, da so bili rezultati kljub nekaterim težavam, s katerimi smo se srečevali na trgu (predvsem z raznimi razprodajami na obveznice v drugih republikah) zelo ugodni. Tako je bil celotni prihodek 19 % večji od planiranega, dohodek za 20 %, akomu-lacija pa za 22 %. Le OD so bili izplačani za 1 % manj od planiranih. Porast OD na zaposlenega je bil v TRGOVINI najnižji, saj je znašal le 16%, medtem ko je v celotni DO znašal 21 %. Menimo, da je do takega razkoraka prišlo predvsem zaradi različnega pristopa k določanju elementov za korekcijo mesečne vrednosti točke in da je le TOZD TRGOVINA strogo spoštovala meril pravilnika in priporočil resolucije. Temu problemu bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti, žal pa bom prav zaradi tega prikrajšani tudi v letošnjem letu. Resolucija za leto 80 je zelo rigorozna in prav tiste, ki so že v preteklem letu povečevali akumulacijo na račun OD, najbolj prizadene. Kljub prej omenjenim dejstvom in težkem gospodarskem položaju ter številnim ukrepom, ki so že v veljavi ali jih še pričakujemo, v TOZD TRGOVINA nismo pesimisti, saj naj bi bilo po planskih predvidevanjih letošnje leto celo boljše od lanskega. To potrjujejo tudi rezultati prvih dveh mesecev. Razprava pa se tu ni končala. Prav ob teh razglabljanjih se je misel nehote ustavljala na vprašanju kako naprej? Ta misel je bila še toliko bolj navzoča pri vseh tistih, ki se zavedajo, daje pred nami novo srednjeročno (petletno) plansko obdobje in da se moramo pospešeno lotiti izdelave planskih aktov. Še vedno pa nismo v celoti rešili vprašanja, ali naj gremo v razvoj lastne trgovske mreže ali ne. Povedati moram, da je bilo to vprašanje postavljeno tudi na razširjenem kolegiju, ko smo razpravljali o bodočem razvoju NOVOTEKSA. Vsi prisotni smo bili mnenja, da „status quo” ne more ostati. Po na- tančni analizi rezultatov poslovanja TRGOVIN v preteklosti, predvsem pa razmer na celotnem jugoslovanskem trgu, ki se vse bolj zapira, lahko bi rekel ,.lokalizira”, smo bili vsi prisotni mnenja, da je nujno potrebno pospešeno razvijati lastno trgovsko mrežo. S tem sklepom pa je bila dana zelena luč za nadaljnji razvoj oziroma za pripravo osnutka smernic srednjeročnega plana razvoja TOZD TRGOVINA, ki je prav zdaj v javni razpravi, Osnutek predvideva, da naj bi na novo odprli vsako leto 3 (tri) prodajalne, tako da bi se prodajne zmogljivosti lastne trgovske mreže v naslednjem obdobju vsaj podvojile. Čeprav je na prvi pogled ta naloga velika in dokaj optimistična, morda celo nedosegljiva, sem osebno prepričan, da jo bomo zmogli, še več - upam si celo trditi, da jo bomo, v kolikor se ne bomo srečali z večjimi gospodarskimi težavami, prav gotovo presegli. To potrjujejo tudi ekonomski izračuni. Le-ti kažejo, da bo TOZD TRGOVINA ob doseganju takih rezultatov kot jih dosega sedaj, več kot polovico naložb krila z lastno ustvaijenimi sredstvi, z akumulacijo. Pripomniti pa velja, da tudi nekateri naši dobavitelji kažejo interes za sovlaganje sredstev za širitev naše trgovske mreže. Naj na koncu tega razglabljanja dodam še malo grenkega priokusa. Ne morem namreč mimo dejstva, da bomo izgubili našo prvo prodajalno, iz katere so pognali zametki sedanje trgovske mreže. Zavarovalnica ..Triglav” je namreč prodala stavbo, v kateri se nahaja naša prodajalna (imamo jo v najemu). Kaj narediti? Mislim, da bi bila velika škoda tako za „Novoteks” kot tudi za naše potrošnike, če ne bi iskali novih prostorov, ki naj bi bili vsaj nekajkrat večji od sedanjih (za manjšo specijalizirano tekstilno blagovnico), saj nam je vsem jasno, da je Novo mesto zelo siromašno s tekstilnimi prodajalnami, temu primerna pa je seveda tudi izbira. Zato sem prepričan, da je o ideji o otvoritvi specializirane tekstilne blagovnice v Novem mestu vredno •razmisliti, prav gotovo pa bi dobili tudi podporo in pomoč pristojnih organov za razvoj trgovske mreže v Novem mestu. K tej ideji bi vsekakor morali pritegniti tudi ostale proizvajalce raznih tekstilnih izdelkov iz vse domovine. S tem bi bistveno popestrili izbiro našim potrošnikom, zajezili njihov odhod po nakupih v druga središča ali pa celo v tujino, posredno pa bi preko teh proizvajalcev, mnogi med njimi imajo tudi lastno trgovsko mrežo, odprli pot našim izdelkom na druga jugoslovanska področja. Ta problem pa bi morali rešiti mimo prej omenjenih planskih nalog in v čimkrajšem času. M. I. Brez njih ne gre - vzdrževalci strojev so v tekstilni industriji vedno zeželeni! Novoizvoljeni delegati samoupravnih organov V zadnji številki našega glasila smo poročali o izidu volitev, danes pa posredujemo seznam vseh izvoljenih delegatov, ki nas bodo zastopali pri reševanju proizvodnih in samoupravnih zadev. Delavski sveti v vseh temeljnih organizacijah so že imeli prve seje, kjer so izvolili predsednika, namestnika predsednika, izvršni odbor delavskega sveta temeljne organizacije, komisijo za delovna razmerja in ostale komisije. DO Novoteks DELEGATI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE NOVOTEKS 1. PEŠIC Ratomir, ing. — predsednik, 2. JELENČIČ Stanislav, ing. — namestnik, 3. ŽUNIC Anton, 4. SKOK Ivan, ing., 5. BANIČ Martin, 6. FRANKO Franc, 7. DVORNIK Marinka, 8. LUZAR Bojan, 9. JAKŠIČ Djuro, 10. KRAMAR Matija, 11. ŠTRBENC Alojz, 12. BREZOVAR Franc, 13. PATE Anton, 14. MOČNIK Milan, 15. VUKMANOVIČ Katica, 16. LUKŠ1Č Marija, 17. KESER Ivan. 18. RADOVIČ Anica, 19. RADOJ ČIČ Mladen, 20. BUDALICA Amira, 21. DJAKOVIČ Stjepan, 22. INIČ Jovo, 23. MURGA Džemal, 24. PIRC Marjan, 25. DULAR Agata, 26. PLAPER Peter. ČLANI 10 DS DELOVNE ORGANIZACIJE 1. JAKSlČ Djuro, predsednik - TKANINA, 2. VUKMANOVIČ Katica - KONFEKCIJA I, 3. KESER Ivan - KONFEKCIJA II, 4. OT Zvonimir -KONFEKCIJA III, 5. MARENTIČ Vlado - PREDILNICA METLIKA, 6. PEROCI Mojca TRGOVINA, 7. DRGAN Martin — DSSS. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DELOVNE ORGANIZACIJE 1. STOPAR Mirko, 2. KOPRIVNIK Mirko, 3. KUMP Mira, 4. VRANIČ Ivan, 5. MILIČ Miroslav, 6. BARBIČ Tončka, 7. RESNIK Anica. DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB DELAVSKI SVET 1. SMERDU Anica - predsednica, 2. JOVIČ Mirko — namestnik, 3. DOLINAR Martin, 4. KRALJ Jože, 5. MANCE Vlasta, 6. DULAR Jožica, 7. RALIJAN Milena, 8. PUŠ Jože, 9. KODRIČ Boris, 10. KOPRIVNIK Bruno, 11. ŽIBERT Marjana, 12. KOVAČIČ Neva, 13. KNOLL Milena, 14. LEGAN Vanja, 15. MOHORIČ Jože. IZVRŠNI ODBOR DS DSSS 1. SELIŠKAR Metka — predsednica, 2. TERZIN Mira, 3. MIKEC Jože, 4. TOMAZIN Poldka, 5. ŠINTLER Hinko, 6. ŠIMIČ Mara, 7. PRIJATELJ Janez. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 1. BURJA Andrej — predsednik, 2. JOVIČ Mirko, 3. BELE Štefka, 4, KREVS Marinka, 5. PITAMIC Živko. KOMISIJA ZA NABAVO IN ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV 1. KREVS Anton, 2. BER-LAN Betka, 3. KRNC Alojz. KOMISIJA ZA ODPIS MATERIALNIH OBRATNIH SREDSTEV 1. KOVAČIČ Antonija, 2. KLOBČAR Anica, 3. ROŽEM-BERGER Viktor. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DSSS 1. AŠ Martin, 2. GLIHA Janez, 3. KRANJC Fani, 4. SREBRNJAK Andreja, 5. ZAGORC Franc. TOZD Tkanina DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. BARTELJ Ana — predsednica, 2. KOCJANČIČ Ivan -namestnik, 3. FERBEŽAR Jože, 4. JANC Tončka, 5. PURE-BER Bojan, 6. LAKOVNIK Irena, 7. KAFERLE Tone, 8. HUDOKLIN Stane, 9. MOHOR Marija, 10. ZADKOVIČ Milivoj, 11. ČRNIČ Ivanka, 12. GORENC Tončka, 13. ŠU- ŠTAR Gabriela, 14. GORENC Martin, 15. KRANJC Justi, 16. SALMIČ Ana, 17. REDEK Rudi, 18. KAVŠEK Jože, 19. JARC Vera, 20. SITAR Vesna, 21. AVGUŠTIN Ljuba, 22. KOBE Joža, 23. KASTELIC Franc, 24. MIKLAVČIČ Darinka, 25. FLORJANČIČ Franc, 26. ŠKRBEC Ana, 27. STOPAR Vojko, 28. KOMUENOVIČ Venka, 29. BOGOVIČ Slavko, 30. ŠPRINGER Ivan, 31. GOLE Anton. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA 1. BEVC Franc, 2. KAVŠEK Jožica, 3. PANJAN Ivan, 4. SITAR Rozi, 5. URBIČ Alojz. IZVRŠNI ODBOR DELAVSKEGA SVETA TKANINA 1. ŽUPEVC Zvone, predsednik, 2. PAVLIN Franc, 3. KASTELIC Franc, 4. PETRIČ Anica, 5. HUDOKLIN Stane, 6. SALMIČ Ana, 7. KOMLJENO-VIČ Venka. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TKANINA 1. KRAMAR Matija — predsednik, 2. FERBEŽAR Jože, 3. JARC Vera, 4. DRAGMAN Jože, 5. ŠPRINGER Rozi. KOMISIJA ZA NABAVO IN ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV 1. STANIŠA Jože, predsednik, 2. KOS Mirt, 3. BARBIČ Karel. KOMISIJA ZA ODPIS MATERIALNIH OBRATNIH SREDSTEV 1. DULAR Vlado, 2. ŽAGAR Rezka, 3. RONČEVIČ Nikola. KOMISIJA ZA REKLAMACIJE 1. RESNIK Riko — predsednik, 2. STANOJEVIČ ing. To-dor, 3. BARBIČ Alojz, 4. PE-ŠIČ ing. Ratomir, 5. vodja enote, katerega problem komisija obravnava. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE POSKUSNEGA DELA 1. iz predilnice — NOVAK Drago, predsed- nik, - FINK Cveta, - PAVLIN Franc. 2. iz priprave — MOHOR Marija, predsednik, - CUJNIK Cveto, - ŽIŽEK Alfonz 3. iz tkalnice — LUZAR Franc, predsednik, - DAMJANOVIČ Justi-HRASTAR Alojz. 4. iz oplemenitilnice — PATE Ivan, predsednik, — AVGUŠTIN Ljuba, - ZUPANČIČ Marko. 5. iz pletilnice — MIŠKOVIČ Franjo, predsednik, - ČEČELIČ Ivka, -RONČEVIČ Nikola. 6. iz rvs - ŠPRINGER Ivan, predsednik, - KOPRIVNIK Herman, -BERLAN Franc. 7. iz skupnih služb TKANINA — JERMAN Janez, predsednik, — ŠPEHAR Marjeta, -BAVČAR ing. Zvone. TOZD Konfekcija I. DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA I. DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Židanik Zdenka — predsednica, 2. Deigan Brane — namestnik, 3. Mežan Ludvik, 4. Udovč Darinka, 5. Vidrih Majda, 6. Miklič Marija, 7. Mitag Sonja, 8. Klobučar Zofka, 9. Bojane Anica, 10. Mohar Marija, 11. Pavlin Smilja, 12. Vehar Marinka, 13. Drenik Pavla, 14. Dolinar Jelena, 15. Novak Jože. IZVRŠNI ODBOR 1. RADEŽ Betka — predsednica, 2. MEŽAN Ludvik, 3. UDOVČ Darinka, 4. DERGANC Brane, 5. BOJANC Anica, 6. PAVLIN Smilja, 7. DRENIK Pavla. KOMISIJA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Mitag Jože, 2. Zupančič Jožica, 3. Bartolj Franc, 4. Novak Jože, 5. Brinec Jožica. (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5.. str.) KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA L ZUPANČIČ Vera, predsednica, 2. HABJAN Jelisava, 3. LUKŠIČ Marija, 4. VRŠČAJ Jože, 5. RADEŽ Martin. KOMISIJA ZA OCENJEVANJE IN SPREMLJANJE POIZKUSNEGA DELA 1. GRIVEC Ludvik, predsednik, 2. KLOBUČAR Jože, 3. FINK Dani. KOMISIJA ZA OSNOVNA SREDSTVA 1. KLEMENČIČ Anton, predsednik, 2. MOČNIK Milan, 3. PUST Martin. KOMISIJA ZA ODPIS MATERIALNIH OBRATNIH SREDSTEV 1. MOČNIK Milan, predsednik, 2. PUST Martin, 3. DOLINAR Jelena. KOMISIJA ZA NORME 1. KLOBUČAR Jože, predsednik, 2. SAJE Jožica I, 3. PETROVIČ Mitra, 4. LUKŠIČ Marija, 5. BREGAR Marija. TOZD Konfekcija II. Vinica DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA II DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Peršič Franc - predsednik, 2. Pavlakovič Marica -namestnik, 3. Lorkovič Anica, 4. Magličič Josip, 5. Starešinič Katica, 6. Pavlinič Katica, 7. Vrbanec Katica, 8. Balkovec Anica, 9. Pezdirc Jagoda, 10. Šepčič Davorka, 11. Zučak Nedeljko, 12. Žalac Marijan, 13. Starešinič Jože, 14. Željko Anton, 15. Mušič Slavko SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Flajnik Janko, 2. Mirosla-vič Marica, 3. Papa Branko, 4. Radojčič Pavla, 5. Vranič Ivan. DISCIPLINSKA KOMISIJA TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Vardijan Jože, predsednik, 2. Rajšič Cedo, namestnik, 3. Gašparovič Danica, 4. Jauševec Marica, 4. Jarnevič Ljubica, 6. Lah Jožica, 7. Pezdirc Kazimir, 8. Pavlakovič Marica. — z liste zbora združenega dela (zunanja člana) 1. Khalil Ksenija, SOb Črnomelj, 2. Šuštaršič Niko, SOb Črnomelj. IZVRŠNI ODBOR DS TO 1. ŽALAC Marija, predsednica, 2. MAGLIČIČ Josip, 3. PAVLINIČ Katica, 4. PEZDIRC Jagoda, 4. VRBANEC Katica, 6. STAREŠINIČ Katica. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 1. ŽUČAK Nedeljko, predsednik, 2. BENDEKOVIČ Mari-ja, 3. PAVLAKOVIČ Slavko, 4. ŠPEHAR VOjenka, 5. ŠVEB Anica. STANOVANJSKA KOMISIJA 1. BALKOVEC Janko -predsednik, 2. SIMČIČ Marija, 3. PERKO Milena. KOMISIJA ZA OCENITEV IN ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA TER OSNOVNEGA IN POMOŽNEGA MATERIALA 1. ŽAGAR Jože, predsednik, 2. JAMBROŠIČ Bogdan, 3. RADOVIČ Anica. ČLANI STALNE KOMISIJE ZA IZVEDBO REFERENDUMOV IN VOLITEV V TO 1. ŠPEHAR Ivanka, predsednica, 2. ADLEŠIČ Terezija, 3. TOMAŠIČ Ivan. KOMISIJA ZA SESTAVO VOLILNEGA IMENIKA 1. ŠTEFANČIČ Marija, predsednica, 2. MIKIČ Darinka, 3. BARKOVIČ Janko. TOZD Konfekcija III. Trebinje DELEGATI DELAVSKEGA SVETA TEMELJNE ORGANIZACIJE KONFEKCIJA lil. TREBINJE 1. Čuk Nada, predsednica, 2. Runjevac Zora, namestnica, 3. Čečur Borika. 4. Curie Sofija, 5. Džubur Mirsada, 6. Elakovič Slavka, 7. Gudelj Ljubica, 8. Medunjanin Milka, 9. Miladinovič Obrad, 10. Ninkovič Bosilj-ka, 11. Rutešič Stanojka, 12. Sudar Ljilja, 13. Saran Bisera, 14. Tepavčevič Miloslava, 15. Vunovič Noro. DISCIPLINSKA KOMISIJA TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Selunovič Žejna, predsednica, 2. Deretič Branko, 3. Djo- gp Gordana, 4. Grče Nada, 5. Jankovič Mirjana, 6. Ninkovič Milorad, 7. Sarič Azim, 8. Taso-vac Mila. zunanja člana: 9. Aleksič Rade, SO Trebinje, 10. Milišič Slavko, GP Neimarstvo, Trebinje. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Bašič Fatima, 2. Kisin Djoko, 3. Kosa Adolf, 4. Lojo-vič Mirjana, 5. Milič Miroslav. TOZD Predilnica Metlika DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TEMELJNE ORGANIZACIJE PREDILNICA METLIKA DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZCIJE 1. Žunič Anton, predsednik, 2. Rus ing. Vlasta, namestnica, 3. Radoš Anton, 4. Nemanič Franc, 5. Matešič Mijo, 6. Brodarič Vida, 7. Ilijanič Josip, 8. Sušanj Henrik, 9. Zvonkovič Katica, 10. Rudman Štefica, 11. Kovač Terezija, 12. Leskošek Anica, 13. Novosel Ivan, 14. Štefanič Jože, 15. Križan Anton. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Dragovan Stanka, 2. Gregorčič Terezija, 3. Rozman Ivan, 4. Stopar Mirko, 5. Škof Kristina. DISCIPLINSKA KOMISIJA TEMELJNE ORGANIZACIJE iz vrst delavcev: 1. Vraničar Jože, predsednik, 2. Štefanič Anica, namestnica, 3. Čučič Sredoje, 4. Gregorič Janez, 5. Macele Jožica, 6. Vidic Marjan. — z liste zbora združenega dela (zunanja člana); 1. Došen Jože, Komet Metlika, 2. Milovanovič Desimir, Beti Metlika. IZVRŠNI ODBOR DS 1. Ilijanič Josip, 2. Jelenčič ing. Stanislav, 3. Škof Marija, 4. Panjan Anton, 5. Gregorčič Antoa KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 1. IVEC Anton, predsednik, 2. ILIJANIČ Josip, 3. LESKOŠEK Anica, 4. KROMAR Marija, 5. BOŽIČ Barbara. STANOVANJSKA KOMISIJA 1. RADOŠ Anton, predsednik, 2. ROZMAN Ivan, 3. ŠUŠTAR Jože, 4. MUC Anica, 5. DRAGOVAN Stanka. KOMISIJA ZA ODPIS DROBNEGA INVENTARJA 1. SLANC Jože, predsednik, 2. GERŠIČ Martina, 3. JANES Branko. KOMISIJA ZA ODPIS OSNOVNIH SREDSTEV 1. JELENČIČ ing. Stanislav, predsednik, 2. KUKMAN Ivan 1, 3. GREGORČIČ Anton. TOZD Trgovina DELEGATI SAMOUPRAVNIH ORGANOV TEMELJNE ORGANIZACIJE TRGOVINA DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE 1. Polak Slavka, predsednik, 2. Stanič Gojko, namestnik, 3. Ferenčak Jožica, 4. Kralj Marica, 5. Stanojevič Davorka, 6. Vujinovič Mitra, 7. Ratkovič Gordana, 8. Maksimovič Slobodan, 9. Dordevič Radivojka. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TEMEUNE ORGANIZACIJE 1. Juršič Mojca, 2. Lamut Stane, 3. Majstorovič Dobriša, 4. Pijovič Zorica, 5. Sulejman Mustafa. IZVRŠNI ODBOR TO TRGOVINA 1. FERENČAK Jožica, 2. LIPAR Anica, 3. PIRC Marjan, 4. MAJSTOROVIČ Dobriša, 5. ALJOVIL Muhamed. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Peroci Mojca, 3. BARBIČ Tončka, 3. STANKOVIČ Dragana. KOMISIJA ZA ODPIS MATERIALNIH OBRATNIH SREDSTEV IN OSNOVNIH SREDSTEV 1. JURŠIČ Mojca, 2. PEROCI Mojca, 3. GAŠI Selanedih. ČLANI SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB, TEMELJNE ORGANIZACIJE TKANINA, TEMELJNE (Nadaljevanje na 7. str.) (Nadaljevanje s 6. str.) ORGANIZACIJE KONFEKCIJA I, TEMELJNE OGRGANIZACIJE trgovina TO TKANINA: BLAŽIČ Alojz, predsednik MOŽE Martin, član ZUPAN Ana, članica DSSS AVSEC Stane, namestnik predsednika ŠEPETAVC Irena, članica SLAJKOVEC Viktor, član KONFEKCIJA I. ZUPANČIČ Vera članica GRIVEC Ludvik član LUKŠIČ Marija, članica TRGOVINA KASTELIC Jelka, članica MRKIČ Žaro, član PETKOVIČ Marjeta, članica Z liste zbora združenega dela pa so bili izvoljeni: BAHOR Janez, BETI, TO Konfekcija Mirna peč, LAMPRET Anica, Center za soc. delo, Novo mesto, MILIČ Ivica, študijska knjižnica Novo mesto. SLAVKA BOGOVIČ Novo izvoljeni delegati sindikata v TOZD Tkanina Za 10 00 sindikata PROIZVODNJA PREJE so bili izvoljeni: 1. PUREBER Bojan za predsednika, 2. PUNGARTNIK Ana za tajnico, 3. ZUPANČIČ Milka za člana, 4. NOVAK Jože za člana, 5. DRAGMAN Jože za člana, 6. PANIJAN Ivo za člana, 7. ČAVLOVIČ Božo za člana. Za 10 00 sindikata PROIZVODNJA TKANIN so bili izvoljeni: 1. KAVŠEK Slavko za predsednika, 2. ZAGRLJAČA Sta-nija za tajnika, 3. VESEL Martina za blagajničarko (za obe 00), 4. ŽUČAK Drago za člana, 5. ŠTEPEC Ivanka za člana, 6. MAKŠE Stane za člana, 7. DULAR Vlado za člana, 8. PIRNAR Fani za člana, 9. DALMOVIČ Fani za člana. Socialna komisija: 1. NOVAK Jože za predsednika, 2. RAPUŠ Milka za člana, 3. ŽIC Milena za člana. Kadrovska komisija: 1. MAKŠE Stane za predsednika, 2. VESEL Martina za člana, 3. DRAGMAN Jože za člana. Komisija za SLO in DS: 1. PUREBER Bojan za predsednika, 2. KAVŠEK Slavko za člana, 3. LAVRIČ Vera za člana Nadzorni odbor: 1. NOVAK Drago za predsednika, 2. ŠTRBENC Alojz za člana, 3. BUKOVEC PETER za člana. S 1. marcem: 11,5% prispevka Poročilo s 7. seje delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja Predsednik je obvestil delega- te o finančnem poslovanju skupnosti: — da je skupnost po zaključnem računu za leto 1978 vrnila združenemu delu presežek v višini 325,9 mil. din; ' — v letu 1979 je skupnost vrnila združenemu delu prispevek; — poslovno leto 1979 bo skupnost zaključila z izgubo 246,7 mil. din; — zaradi že znanih zaostrenih stabilizacijskih ukrepov v letu 1980 in nastale izgube se bo vprašanje likvidnosti skupnosti zelo zaostrilo. To je bilo mogoče reševati z najemanjem visokih kratkoročnih kreditov pri bankah, kar pa bi spet ogrožalo likvidnost bank in s tem tudi najemanje kreditov OZD. Da bi se omogočilo nemoteno poslovanje skupnosti, je izoblikovan najbolj primeren predlog, da se s 1. 3. 1980 poveča stopnja prispevka od bruto osebnega dohodka za 0,60 %, tako da bi znašala letos 11,5%. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■■■■■ Pravila igre poznamo, mar ne? Vsi vemo, da nam naš družbenopolitični sistem zagotavlja kopico pravic, ki so vtkane v naše vsakdanje življenje Po ustavi je temeljna pravica vsakega državljana tudi pravica do dela. Vemo tudi to, da pri delu prihaja do določenih odnosov med ljudmi, ker to zahteva narava dela bodisi v proizvodnih enotah, pri planiranju, prodaji skupnih službah itd. Kakšni so ti odnosi? Ali so v redu? To je seveda bolj težko ugotavljati, kajti gre za odnose med ljudmi, ki so živa bitja, ki imajo svoje p trebe ter želje in so različno motivi.ani do dela. Mislim, da bi pri tako kompleksnih zadevah bilo prav, če bi najprej ugotovili, kakšni so odnosi do dela slehernega zaposlenega, ne glede na to kje dela, v proizvodnih ali neproizvodnih enotah, kar sicer niti ni bistveno, ker smo vsi v Novoteksu. Rezultati takih odnosov so hkrati rezultati poslovanja naše DO kot celote. Ni potrebno posebej poudarjati, da se ogromna večina naših delavcev zaveda svojega položaja, da vestno izpoljnjuje svoje delovne naloge in s tem ustvarja boljši jutrišnji dan sebi in DO. Pri tem mislim zlasti na starejše in dolgoletne „Novoteksov-ce”, ki so vedno dali vse od sebe in z Novoteksom preživljali lepe in nelepe dni Namen tega prispevka ni samo, da hvalim in ugotavljam, kako je pri nas vse rožnato in na višini. Vsaka medalja ima dve strani, zato bi spregovoril besedico, dve o zadevah, ki sicer niso popularne, so pa vendar znane in za marsikaterega nerazumljive. Čestokrat zapiramo oči pred dejstvom, da so v naših vrstah prisotni tudi taki sodelavci, ki verjetno še vedno niso razčistili s tem, kaj pomeni delo v tovarni in kako se ustvarja dohodek. Čeprav so taki sodelavci v veliki manjšini, vendar menim, da bi bilo potrebno o tem kaj več povedati. Te ugotovitve bom poskušal malo podrobneje pojasniti; le oglejmo sijih nekaj: zamujanje na delo, malomaren odnos do dela, odklanjanje dela na drugih delovnih mestih, nekorekten odnos do sodelavcev in nadrejenih, izzivanje nereda, pretepi, kraje, predčasno zapuščanje delovnega mesta itd. Dejstvo je, da je med takimi precejšen del mladih, ki so šele prišli in prihajajo v tovarno in takoj „po svoje” delajo. Zaskrbljujoče je. Za ilustracijo dva primera: I. na dolgo in široko se ,Repeta” po tovarni (na sestanku ZK celo javno pove), da nekateri delavci prihajajo v službo ob sedmi uri in jo zapuščajo ob trinajsti uri ali celo prej, na koncu meseca pa imajo polno število delov- nih ur. Nihče do sedaj še ni pojasnil, ali je to res ali ni. II. Vodja izmene točkuje delavca zaradi neizpolnjene delovne naloge; ta ga ošteje (nahruli), pošilja tja, kjer ni treba in mu grozi s pretepom . . . Naprej ne želim navajati nič več, ker pravijo, da to ni priporočljivo za zdravje. Če pa ni za zdravje, bo mogoče dobro za stabilizacijo, našo vsestransko ustalitev. Naloge in plane, ki smo jih sprejeli, bo treba izpeljati tako ali drugače. Ne vem, če sem se v mojih ugotovitvah zmotil, toda grešiti je človeško in če se je kdo v tem prispevku srečal s svojo „podobo”, bi bilo prav, da se poskuša popraviti. Pa še to: zakaj imamo v neproizvodnih enotah še vedno toliko nadur? Ali se z boljšim koriščenjem delovnega časa ne bi mogli temu izogniti? Š.M. {j :: Plavolaso dekle Že nekaj časa se spretno vrti v strojni delavnici mlado dekle. Uči se za poklic kovinostrugarja. Dušankaje prijazno in nežno dekle; izbrala si je za naše zastarele nazore delo, katerega so dosedaj v NOVOTEKSU opravljali le moški. Ta poklic si je izbrala po svojem lastnem preudarku predvsem iz ljubezni do tega dela. Po spretnosti celo prekašc svoje moške vrstnike in v praksi potrjuje enakopravnost žena tudi na področju izbire poklicev. Nekoliko smo se že navadili na to edino žensko za strojem v strojni delavnici in da bi jo spoznali tudi drugi delavci Novoteksa, smo se z njo pogovorili in vam jo tako tudi predstavljamo. Dušanka izhaja iz delavske družine. Oče in mati delata v Novolesu. Med petimi otroki je edino dekle in vsi hodijo še v šolo. Dušanka je končala osnovno šolo v Vavti vasi pred dvemi leti Po šoli se je vpisala v poklicno kovinarsko šolo v No- vem mestu, kjer je v prvem spoznavala osnove svojega bodočega poklica. Dušanki smo zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je povedala nekaj o sebi in svojem delu. — Kako in kdaj si se odločila za kovinarski poklic? „S poklicem kovinarke sem se seznanila že v osnovni šoli pri praktičnem pouku. Delo se mi je zdelo nadvse zanimivo in od vseh ostalih del me je najbolj pritegnilo. Ni mi bilo potrebno dolgo premišljevati, odločila sem se za poklic kovinostrugarja. Sedaj, po končanem prvem letniku poklicne kovinarske šole in delu v strojni delavnici Novoteksa, kjer sem na praksi vem, da je bila moja odločitev pravilna. Delo je izredno natančno in zanimivo; pri tem se da marsikaj ustvariti, prav zato imam to delo rada in se ne kesam, da sem se odločila za ta poklic.” — Kako si se vključila v delo v IVS? Poročilo o delu komiteja za SLO in DS v TO Tkanina Že v uvodu naj poudarim, da je osnovna in glavna naloga komiteja temeljna obravnava in sprotno spremljanje varnostne situacije. Ta obravnava pa mora biti predvsem konkretna, z vidika razpoloženja ljudi in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Potrebno je analizirati stanje in na tej osnovi pokazati na tiste točke v posameznih okoljih, kjer se pojavljajo slabosti. Na osnovi usmeritev smo imeli v januarju do marca 6. sestankov komiteja, na katerih smo obravnavali sledeča vprašanja; — analiza akcije „pregled garderobnih omaric I. in II., — preventivni ukrepi proti kraji v TO, — trenutna situacija, — program obrambnih aktivnosti in finančni plan za leto 1980, — poročilo o opravljenih dežurstvih, — ažuriranje varnostno-poli-tične ocene. Na osnovi ugotovitev smo sprejeli določene sklepe in ukrepe. O ugotovitvah smo obveščali tudi DS TO. MARJAN SOMRAK S?.. ^ 5 Obvestilo staršem \ Komisija za otroško varstvo obvešča starše, da £ s je rok za oddajo prošerj za sprejem v otroški £ * vrtec ,,Novoteks” do 31.3. 1980. £ ^ Starše, ki so že oddali prošnje in starše, ki £ s imajo otroke v vrtcu prosimo, da prinesejo £ s potrdila o osebnem dohodku zakonca, ki je ? ^ zaposlen v drugi delovni organizaciji za leto £ $ 1979. * Rok za oddajo potrdil o OD je do 31. 3. 1980. * \ Prošnje in potrdila o osebnem dohodku za leto £ ^ 1979 sprejema Miha Legan, spl. sekt. soba št. 78. £ s Predsednica komisije: £ > ANICA BARTELJ, 1. r. 5 * * \ * ■WtMMMtWWW*WMMMMgMMWWM*WW0MMWMWMWWWWWMWI*■ ■strugar ,3*0 končanem prvem letniku sem bila sprejeta na prakso v NOVOTEKSU. Sodelavci so že prej vedeli da pridem, pa niso bili presenečeni, ne zvedavi. Sprejeli so me nadvse tovariško. Vsi mi pomagajo kolikor pač morejo. Prepričana sem, da se bom s pomočjo sodelavcev naučila dovolj praktičnega dela, kar mi bo prišlo zelo prav, ko bom morala naprej v šolo. In če me bodo fantje, moji sodelavci, imeli tako radi kot sedaj in mi pomagali pri premagovanju in obvladanju zapletenih opravil na stroju, bom z lahkoto končala šolo, za katero sem se odločila.” — V šoli si se seznanila s teorijo samoupravljanja in s temelji marksizma. Kaj meniš, kako je to v praksi, kakšni so tvoji vtisi in mišljenja? „Res je, da smo se v šoli seznanili z osnovami marksizma in samoupravljanjem. Teorija je lahko sprejemljiva in je vse nekako lažje. V praksi pa je, vsaj zdi se mi, drugače. Čeravno se praksa in teorija ne razhajata, imam vendar občutek, da se to delo v praksi odvija nekoliko pačasneje in praksa zaostaja za teorijo.” — Kaj meniš o medsebojnih odnosih v IVS? ,.Medsebojni odnosi v delavnici, kjer delam, so dobri, celo zelo dobri. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si mislijo o odnosih med sodelavci, delavci in predpostavljenimi ostali, ki že dalj časa delajo. Zdi se mi, daje vse v najlepšem redu, sicer pa sem prekratek čas med delavci IVS, da bi si lahko ustvarila pravo sliko.” — V šoli imate razne organizacije in aktivnosti; kako pa kaj v Novoteksu, ali si se vključila v kako organizacijo in kako izkoriščaš svoj prosti čas? „Po prihodu v Novoteks sem se takoj vključila v 00 ZSMS TOZD TKANINA. Vključila sem se tudi v kegljaško društvo Novoteks, ki je močno aktivno. V prostem času, ki ga sicer ni dosti, berem leposlovne knjige, v zadnjem času pa dosti prebiram tudi strokovne knjige.” Intervju z našo kovinarko je opravil strojni ključavničar FRANC KAVŠCA. Morda bi bilo prav, da bi ta razgovor objavili v prejšnji številki, kije bila posvečena 8. marcu, mednarodnemu dnevu žena. Pa nič zato, tudi tako je prav, saj smo rekli, da naj bo 8. marec vseh 364 dni v letu in ne samo ta dan, ki ga praznujemo. Eiušanki želimo, da bi svoje življenjske cilje dosegla in da bi bila cenjena kot strokovnjak kovinar med sodelavci! Nič mimo delavca in sindikata! Delovanje konference sindikata delovne organizacije Novoteks V februarju smo na konstitutivni seji ocenili delovanje sindikata na ravni delovne organizacije. V konferenco 00 ZS delovne organizacije Novoteks je vključenih 8 osnovnih organizacij, in sicer: predilnica Metlika, proizvodnja preje, proizvodnja tkanin, konfekcija Novo mesto, konfekcija Vinica, kon-fekcija Trebinje, trgovina in DSSS. Po poslovniku o organiziranosti vodi in organizira delo konference 8-člansko predsedstvo. Pri konferenci delujeta dve komisiji: za šport in rekre-acijo in za kulturo, ki imata programe dela za svoja področja- Na kratko bi delovanje kon- ference strnili v naslednja področja: - vključevanje v predkongresno razpravo za slovenski in jugoslovanski kongres ZS. Na razpravah je bil poudarek na organiziranosti in delovanju sindikata; — na področju uveljalvljanja stališč RS ZSS smo naredili korak naprej, vendar kasnimo glede na sprejeti akcijski program. Prav tako kasnimo tudi pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov med TO in izven DO ter pri svobodni menjavi dela delovni skupnosti skupnih služb. , — Več smo naredili na področju delitve dohodka in Za nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu Na konstitutivni seji konference 00 Zveze sindikata DO Novoteks je komisija za sklepe pripravila, predsedstvo pa potrdilo na podlagi prejetega programa dela in stališč konference naslednje sklepe: - v letu 80 je potrebno analizirati skupno v ZK nadaljnje uresničevanje ZZD, samoupravno organiziranost v DO, izdelati podrobne analize, ki morajo nakazati organizacijsko in ekonomsko upravičenost nove organiziranosti. — Za hitrejše uveljavljanje odnosov in svobodne menjave dela med TO in DSSS ter izven zadolžujemo nosilce za izpeljavo tega programa za leto 1980. — Na področju delitve po delu je dosežen napredek, vendar je potrebno dati že pripravljene predloge meril učinkovitosti režijskih delavcev čimprej v javno razpravo in sprejem. Potrebno je razčistiti tudi možnost delitve tistih del OD, ki izhaja iz minulega dela. - Pri pripravi gospodarskega plana za leto 1980 se pridružujemo stališčem stališč dogovora sekretarjev 00/K, da se upoštevajo smernice ekonomske stabilizacije republiške in občinske resolucije ter usmeritev razporejanja dohodka v letu 1980 v skladu z družbenim dogovorom. - Pri nadaljnji pripravi srednjeročnega plana 81 —85 je po , trebno poudariti rast izvoza in produktivnost dela, finančno sposobnost za uresničitev modernizacije tehnologije, soodvisnost rasti OD od dohodka, nadaljno postopno ukinjevanje nočnega dela in izboljšanja ostalih pogojev dela, izboljšanju kadrovske zaposlenosti v DO ter hitrejšega reševanja stanovanjske problematike. - Vse delegate raznih občinskih in republiških organov zadolžujemo, da se še odločneje zavzamejo za izenačitev pogojev gospodarjenja v tekstilni panogi z ostalimi panogami. - Analizirati moramo delovanje delegatskega sistema in razvijanje delegatskih odnosov v smislu novih smeric RS zveze sindikatov Slovenije. Na podlagi tega je treba sprejeti ustrezne ukrepe na tem področju. - Še bolj načrtno moramo izobraževati delegate s primernimi programi, in zaposlene za dvig kvalifikacijske strukture. Ustrezno seje treba organizirati za izpeljavo nalog, ki jih prinaša novi zakon o usmerjenem izobraževanju. Nadaljevati je treba akcije za izboljšanje sistema obveščanja, še posebno za TO izven sedeža DO. — Na področju kulture in rekreacije so prednostne tiste naloge in akcije, ki zagotavljajo čim bolj množično udeležbo vseh delavcev. - Za izpeljavo Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti ter čim večjo demokratizacijo odnosov pri delu v sindikatu je potrebno, da je vsak član predsedstva odgovoren za določeno področje dela. Pri nadaljnjem kadrovanju moramo evidentirati take preizkušene kadre, ki bodo zagotavljali zahtevano dela nagrajevanja po delu. Dopolnili smo sistem nagrajevanja, ki je z množično razpravo doživel veliko popravkov. Pred tem smo uredili področje medsebojnih razmerij, uskladili po TO katalog »razvid del in nalog” ter se dogovorili za enaka izhodišča za vrednotenje za podobna dela in opravila v TO in DSSS. Manj smo bili uspešni na področju osebne učinkovitosti; zaradi nesprejetih meril za režijska dela smo imeli veliko težav. — Na področju spremljanja rezultatov gospodarjenja smo se na ravni konference dogovorili, kako morajo razprave potekati po TO, o primernosti in pravočasnosti gradiv za razpravo po sindikalnih skupinah. — V pripravi gospodarskega plana za leto 80 smo skupaj z ZK oblikovali stališča za tak plan, ki mu bo glavna naloga čimvečji dohodek in ki bo v skladu z resolucijskimi načeli ter družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 80. Zelo aktivni smo bili v akciji za zboljšanje pogojev pridobivanja dohodka v tekstilni industriji na vseh nivojih. Manj smo bili uspešni na področju dviga družbenega standarda (družbena prehrana, počitniški domovi) in zboljšanja pogojev dela (prah, temperatura, nočno delo žena) ter prepočasnega reševanja stanovanjskih vprašanj. — Z analizo informiranja v DO in s sprejetim akcijskim programom za zboljšanje tega področja smo naredili napredek. Na področju športa, rekreacije in kulture nismo še dosegli množičnega vključevanja vseh zaposlenih. Na področju delovanja sindikata je bil v zadnjem obdobju narejen korak naprej v organiziranosti in delovanju konference 00 ZS, kar je ocenila tudi delegacija RS zveze sindikatov Slovenije. Skušali smo uresničiti kongresno načelo »nič, kar je pomembnega za delavca, ne sme mimo sindikata”. Na seji je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo konference: Jože Miklič predsednik, Milan Jakše podpredsednik, Jože Matjašič, Bojan Pureber, Mira Kump, Mira Simonič, Branko Bec in Tomaž Možina. Navijanje votka — že tolikokrat posneti delček našega vsakdanjega proizvodnega postopka, pa za nas kljub temu vendarle enako ljub (foto Janez Pavlin). Tako se je začelo Prostovoljci so z demonstracijo pred sodiščem zahtevali, da izpuste zaprte komuniste. 10. aprila 1941 so nemške motorizirane enote zasedle Zagreb, ustaški polkovnik Slavko Kvaternik je razglasil prek zagrebškega radia ustanovitev Neodvisne države Hrvatske, dr. Vladko Maček pa je izročil iz zaporov in taborišč ustaškim krvnikom precejšnje število zaprtih komunistov in drugih protifašistov. Na seji vodstva KPJ v Zagrebu je bil postavljen vojni komite s Titom na čelu - z nalogo, da vodi obrambo domovine. 11. aprila 1941 je kapitulantski Narodni svet ustanovil Slovensko legijo. V Ljubljano so vkorakali Italijani, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel žt pan dr. Adlešič. CK KPS je imel sejo v gozdu pri Trebnjem. Sprejel je štiri sklepe: da se takoj začne zbirati orožje, da se razkrinkajo izdajalski politiki in generali, da se vsi člani CK takoj vrnejo delat na svoja mesta, kompromitirani komunisti pa naj se umaknejo v ilegalo. 12. aprila 1941 je nemška vojska prodrla v Beograd, Wil-helm Kartel je izdal,,Začasna navodila za razdelitev Jugoslavije”, člani Narodnega sveta dr. Marko Natlačen, dr. Andrej Gosar, Ivan Pucelj so se v Celju pogovarjali z nemškim generalom Lanzem ,,o usodi slovenske dežele”, italijanski komandant Ljubljane, divizijski general Federico Romero, pa je izdal proglas o zasedbi,,mesta Ljubljane z vso vojaško in civilno oblastjo 15. aprila 1941 sta vlada in mladoletni kralj Peter II. pobegnila iz Jugoslavije z letalom iz Nikšiča, CK KPJ pa je izdal letak' „NARODI JUGOSLAVIJE” s pozivom na oborožen boj proti fašističnim osvajalcem. 1Z aprila 1941 zvečer sta v poveljstvu nemške druge armade v Beogradu bivši zunanji minister Cincar Markovič, ki so ga Nemci rešili iz zapora in divizijski general Jankovič podpisala brezpogojno kapitulacijo jugoslovanske kraljevske vojske z veljavnostjo od 12. ure naslednji dan. 18. aprila 1941 je nemški državni vodja SS Heinrich Himmler podpisal temeljne smernice za izselitev Slovencev, Emilio Grazioli, italijanski civilni komisar v Ljubljani, pa je prevzel oblast z zahvalo biv- šemu banu dravske banovine dr. Natlačnu ter Narodnemu svetu za sodelovanje. 22 aprila 1941 sta si Nemčija in Italija razdelili po dunajskem sporazumu slovensko ozemlje. Dejansko se je razdelitev končala tako, da so Nemci zasedli del Gorenjske, ki bi moral po sporazumu pripasti Italiji, Italijanom pa so prepustili v zameno nekaj krajev na Dolenjskem 27. aprila 1941 je bila ustanovljena na stanovanju Josipa Vidmarja v Ljubljani na Večni poti 3 Proti-imperialistična fronta (kasnejša Osvobodilna fronta). Na ustanovnem sestanku so bili: Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler in Boris Ziherl za KPS, Tone Fajfar kot zastopnik krščanskih socialistov, Jože Rus kot zastopnik demokratičnega krila Sokolov ter Josip Vidmar, dr. Fran Šturm in dr. Ferdo Kozak kot zastopnik slovenskih kulturnih delavcev. Priprave na upor Piše: Jože Udovič Midva sva mirno odšla. V veži so nas čakali ostali Tedaj so iz gostilne prišli v veži vsi trije mojstri in zopet začeli vpiti na nas, naj politko pustimo pri miru in naj se raje zanimamo za delo v delavnicah, kjer smo zaposleni Vsi smo namreč bili obrtniški pomočniki Hoteli so tudi obračunati z nami toda mi smo se raje umaknili V veži se je najbolj razburjal čevljarski mojster iz Kandije. Ta me je šel tudi prijavit na žandarmerijsko postajo. Naslednji dan je prišel pome žandar in me odpeljal na zaslišanje na sodišče Preiskovalni sodnik me je zasliševal kakšni dve uri Vedel je za vse moje prijatelje skojevce in naše sestanke in moje sodelovanje s Kristanovo grupo, ki so jo zaprli nekaj dni prej. Toda zagovarjal sem se dobro, zato so me začasno izpustili Nameravali so zbrati dodatne dokaze. Toda že naslednji dan smo zvedeli za državni udar v Beogradu in domonstracije po vsej državi Tako je bila preiskava proti meni ustavljena. Nedelja, 6. aprila 1941! Že v jtranjih urah smo izvedeli, da so Nemci brez vojne napovedi napadli našo domovino in bom- bardirali Beograd, ki je bil proglašen za odprto mesto, ki ga po ženevski konvenciji ne bi smeli bombardirati Radio je objavljal poročila o uspehih kraljeve vojske, ki je uspela odbiti vse nemške napade. Pozival je prebivalce, naj ostanejo mirni V ponedeljek zvečer smo imeli skojevski sestanek pri Peru. Ugibali smo, kaj naj storimo. Dobili smo nalogo, da v okoliških vaseh odstranimo vse hišne številke in table z napisi krajev, da nemški padalci, če bi se spustili, ne bi vedeli kje so. Proti jutru je bila akcija končana. V Novo mesto, kjer je bil štab Dravske divizije, so pričeli prihajati prvi prostovoljci, ki so se odzvali pozivu KP, ki je pozivala vse rodoljube na obrambo domovine. Na štabu divizije niso vedeli kaj z njimi početi Orožja in uniform zanje niso imeli ali pa jim ga niso hoteli dati Priskrbeli jim tudi niso ne hrane in ne prenočišč. Za njihovo prehrano in prenočišče je prevzela skrb partijska in skojevska organizacija. Po nekaj dneh so prostovoljci odšli naprej proti Zagrebu. V Novo mesto so prihajali mobiliziranci Tudi zanje ni bilo nič poskrbljena Večina je dobila le posamezne kose uniforme, eni bluze, drugi hlače. Le malo jih je dobilo kopletne uniforme in še ti prevelike ali premajhne. Nič bolje ni bilo z orožjem. Nekateri so dobili puške brez jermenov in municije, drugi nabojnače in municijo, pušk pa ne. Protiletalske baterije, ki so imele svoje položaje okrog mesta, so imele zelo malo municije ali pa so bile celo brez nje. Pred štabom divizije, katerega del je bil nameščen v osnovni šoli ob Cesti herojev, pa so bile zložene cele grmade topovske municije. Vse to je smrdelo po sabotaži in skrajni nesposobnosti in brez-glavosti vojaškega vodstva tako opevane kraljeve vojske. V četrtek smo izvedeli, da so Nemci na nekaterih krajih že globoko prodrli v našo domovino. Slutili smo konec. Obupani smo ugibali, kaj nam je storiti Sprva sme se pred okupatorjem hoteli umakniti na Gorjance. Toda zmagal je trezen razum in ostali smo doma. Zvečer smo odšli v Sokolski dom in iz knjižnice vzeli razmnoževalni aparat ter 12 pušk, ki smo jih imeli za vojaške vaje. Puške smo dobro namazali ter zašili v dve vrečj razmnoževalni stroj pa v nepremočljivo platno. Vse skupaj smo odnesli h Krki ter na primernem mestu pod Bregom spustili v vodo. V petek sem izvedel, da je na novomeški železniški postaji več raznega materiala, ki je na poti v Nemčijo. Vsi so govorili, da je vojske konec in da se lahko pleni kakor hoče. Hitro sem se napotil tja. Na postaji in tirih v bližini je bilo res več vlakov. Vagoni so bili polni vina, jajc, moke, usnja in drugega materiala, ki je prispel v glavnem iz Bolgarije. Okoliški kmetje so s plenjenjem pričeli že ponoči V nekem vagonu sem našel vojaški prepečenec in si z njim nabasal žepe Ko pa sem na Straški progi naletel na vagon, poln municije za puške, sem žepe hitro izpraznil in jih nabasal z municijo. Natrpal sem jo tudi za podlogo suknjiča. Odnesel sem jo v drevored. Na šancah za starim mestnim obzidjem na Kapitlju. Tam sem jo skril v podrto škarpo. Vedel sem, da nam bo kmalu prav prišla. Ko sem se vračal domov, so nad mestom pričela krožiti nemška letala. Stal sem pred hišo in jih opazoval Nenadoma se je enega letala neicaj odlepilo. Bomba! Hitro sem stekel v hišo in se z domačimi skril v kleti Zaslišali smo treska nje bomb in ropotanje strojnic, med tem pa grozno zavijanje siren letal štuka, ki so parale živce. Ko je bilo konec letalskega napada, sem odšel ven, da vidim, kaj se je dogodilo. Na cesti pod našo hišo je ležalo več mrtvih konj in ljudi ki jih je letalski napad presenetil na cesti in se niso pravočasno skrili Te so Nemci pokosili z letalskimi strojnicami V osnovni šoli, kjer je bil del štaba divizije, je v gornjem nadstropju zijala velika luknja, ki jo je napravila letalska bomba. Šola je gorela, toda zaradi eksplozij topovske municije, ki je bila zložena pred šolo, se ni upal nihče easiti Ko se nas je zbralo nekaj mladincev, smo se odločili, da prodremo v šolo z zadnje strani, kjer ni bilo granat. Poiskali smo plinske maske, ki so bile kot ostali vojaški material razmetane povsod Maske smo potrebovali, ker se je v poslopju šole zelo kadilo. Ko smo prodrli v goreče poslopje, se nam je nudil grozen prizor. Več vojakov in oficirjev je bilo ranjenih in zasutih. Obupno so klicali na pomoč. Ženska in moška moda za pomlad-poletje 1980 Leto 1980 je leto ženstvenosti, v ženski modi prevladujejo jasne linije. Glavni model je kostim oz. dvodelno oblačilo; krilo je ravno, jakna sega do bokov, ima majhen ovratnik ali pa je brez. Bluze so bogato okrašene z volani, s plisejem in pentljami, zato se nekateri modeli zapenjajo zadaj na hrbtu. Nekateri kostimi imajo namesto jakne bolero ali jopico. Zanimive so jakne brez ovratnika v kardigan stilu ali s kvadratnim izrezom, pojavljajo pa se tudi širši reveiji. K tem jaknam se največkrat nosijo hlače, ravnega kroja, ki imajo največ po dve gubici spredaj. Hlače so zopet daljše, medtem ko se dolžina kril krajša, kolena so komaj pokrita ali pa celo odkrita. Krila so ozka, z ralično razporejenimi gubami, večkrat dopolnjene z obleko oz. tuniko, izpod katere gleda krilo za širino pesti. Pri oblekah dominirata dva osnovna tipa: 1) ravni kroj: nepoudarjen pas, s kratkimi rokavi ali brez, vendar podaljšana ramena, z zelo velikim vzorcem na kontrastni podlagi; 2) poudarjen pas, spodnji del se razširi kot pri balerinskih kostumih, lahko je rezan poševno, pojavlja se tudi plise. Zgodovina kostumov Zgodovina kostumov nas seznanja z razvojem načina oblačenja ter njeno zvezo z družbenim razvojem. Razkriva nam družbene in politične odnose posamezne dobe in je sestavni del obče zgodovine, umetnost- Pojavljajo se tudi obleke v stilu nosečnic, ki se stisnejo s pasom, zgornji del je okrašen z žabicami. Dopolnjene so s prešitim brezrokavnikom. Večerne obleke so izrazito ženstvene, največkrat so ozke, oprijete ob telesu, nekatere so spodaj tudi široke. Veliko je oblek z razgaljenimi rameni ter bogato okrašenih z volani. Z barvnega aspekta ni posebnih novosti Poleg črne in bele so najbolj zastopane kombinacije rdeče, bele in modre. Osvežitev sta kobalt modra in fuksija rdeča. Črna je zelo zastopana kot podlaga; podnevi poudarja na sebi žive barve, ponoči vnaša dramatičnost na modelih in njihov poseben značaj. Droben vzorec so potisnile v ozadnje velike vpadljive „šare”, grupirane tako, da na nekaterih mestih ostaja podlaga odkrita. Pojavlja se tudi vezenje. Pri dnevnih modelih se nosijo čevlji z nizko peto ali brez. Okra-i so ponavadi še geometrijski, na pasovih se pojavljajo trioglate sponke. Moški bo izbiral obleko med modrimi in sivimi toni, za prosti čas med beige in rjavo, petrolej—zeleno in bakreno. Materiali so povsem mešanica ne zgodovine in sociologije. Pojem „zgodovina kostumov" do 16. stoletja ni obstajal, dokler se v renesansi ne pojavi prvo zanimanje za antični kostum Rimljanov. Pod izrazom ,,noša” razumemo izbor obleke po obliki, barvi, vključena je tudi frizura in seveda obuvalo. Noša vsakega naroda je povezana z načinom življenja, proizvodnje, podnebja in vere. Do rimskih osvajanj na vzhod je imel vsak narod svojo nošo. Po propadu rimskega cesarstva je bila noša pod bizantinskim vplivom. Doba križarskih vojn je povezovala vzhod in zahod, v 11. stoletju je v modi prevladovala Francija, pozneje Španija, v 17. stoletju je vodilno vlogo prevzela Nemčija, nato Anglija, pa ponovno Francija vse do nedavnega, odkar si deli vodstvo z Italijo. Proučevanje zgodovine kostuma se je začelo v 16. stoletju. Uveljavljali so se motivi starega veka, pa tudi antični (grški in rimski). Prvi je začel s proučevanjem le-teh italijanski sli- bombaža in lanu, svila—volna— poliester, veliko moheija, lahke tlanele , gabardeni, za prosti čas pa je najbolj zastopan elastični žamet in jeans. Vzorci so drobni, majhni, multikolor; poudarjene so črte, prelivajoči sanžan afekti Modeli oblek so mederna izvedba stila petdesetih let, rahla V linija, ne več pretirano poudarjena ramena, ozki rever-ji, vendar ne pretirano ozki kar Andrea Mantegna. Ko je proučil rimsko nošo, je tudi prvič začel slikati ljudi v njihovem zgodovinskem stilu. Cesarje je prvič prikazal v njihovih resničnih oblačilih. Nemci in severni narodi niso imeli pravega interesa za italijanski kostum, vendar zanimanje zanj raste pri slikarjih in kiparjih. Tudi graverji so se zanimali za oblačila, zato je leta 1590 izšla v Benetkah knjiga ,Abiti antica e moderni nel tuto mondo" (stare in moderne obleke vsega sveta). To je eno najvažnejših del o načinu oblačenja vseh narodov do 16. stoletja. Najprej so začeli uporabljati zgodovino kostuma v slikarstvu. Pri gledališčih je prišlo do te uporabe pozno. Igralci, ki so igrali v antičnih mitoloških vlogah, so bili sodobno oblečeni Take napake najdemo vse do 18. stoletja, ko je v Nemčiji izšlo delo Hermana Waesa, .Kostumi in njih uporaba v gledališču". Po tem je prišlo kmalu do reforme po vseh evropskih gledališčih. (Se nadaljuje) gornji del ohlapnejšega kroja, zapenjanje enoredno ali dvored-no. Hlače imajo v pasu gubice, preko bokov in stegen so širše, spodnja širina hlačnic 48 do 50 cm, ozka manšeta ali brez. ..Kavbojk -” so zopet samo iz modrega jeansa, kroji so v stilu delovnih hlač, ohlapne preko bokov in stegen in pa popolnoma oprijete: „cigareta stil”. Pojavljajo se še vedno kombinezoni ameriških farmarjev. Plašči imajo poudarjena ramena, manjše ovratnike, enostavni kroji. Športni bluzoni imajo poudarjena ramena z vatiranjem ali pošivanjem, zapirajo se z zadrgo, stiskači; ovratniki so majhni, aktualen je ovratnik z reveijem „college stil”. Zastopani so v bombažnih materialih, večkrat podloženimi s frotirjem; kombinacija lanenega platna s trikotažo, pope-lin, žamet, mehko tanjše usnje. Srajce so ohlapnega kroja, ovratniki so majhni in koničasti, zapenjajo se z gumbi, barve so pastelne za svečanejše priložnosti, črte, karo in močnejše barve pa za prosti čas; nove so „jeans srajce” v vvestrn stilu. Klasične kravate so široke do 7 cm, športne do 4,5 cm. Pomembna je harmonična kompozicija barv, drobni vzorci čete, pike: športne kravate z multikolor efekti, melange v blige, rjavi, modri, zeleni in vordo. JANA Rekreacija v podjetju Rekreacija v delovni organizaciji se imenuje športno udejstvovanje vseh zaposlenih. V nekaterih državah je sodelovanje v rekreaciji obvezno in služi predvsem zvišanju produktivnosti. Posebno v nekaterih azijskih deželah (Kitajska, Japonska) se šteje ,.razgibalni odmor” v delovni čas: ob določenem času vsi zaposleni na znak opustijo delo in opravijo v hodnikih tovarniških dvoran ali pisarn pet do deset minut trajajoče gimnastične vaje, ki jili prenašajo preko video-naprav ali jih predvaja ustrezno šolan strokovnjak. V ZRN omogočajo mnogi uradi in podjetja svojim delavcem enkrat na teden športni C \ Za razvedrilo v___________________ 2 3 i [ !' 1 i i f [ 7 1 1 I 8 ! m ^ i \. znak za kemično prvino (kisik) 2. angleške kratica, prav — dobro — v redu 3. geometrijski pojem 4. izguba čiste teže, mere ali obsega 5. samoglasnik 6. oblika tekstilne surovine 7. mlaka 8. travnik ob vodi 9. stara turška utežna in votla mera 10. avtomobilska oznaka Karlovca 11. prva črka v abecedi popoldaa Ponujajo predvsem športne igre, atletiko in plavanje. Deloma vodijo te ure ali pa jih vsaj nadzorujejo posebni, za to usposobljeni strokovnjaki. Pogosto naletimo v podjetjih na skupine, ki se posvečajo tekmovalnemu športu. Vodijo jih kot športna društva in so dostopna vsem. Očitno so na področju industrije spoznali pomen aktivnega odmora kot kompenzacijo enostranski obremenitvi med delom. Tako na primer skupna doživetja pri igri in oddihu pozitivno vplivajo na delovno vzdušje. V mnogih delovnih organizacijah sestavljajo moštva na lastno pobudo in z željo, da bi tekmovali z enako starimi moštvi drugih podjetij (npr. nogomet, namizni tenis, kegljanje itd.) Večinoma daje pobudo za skupno rekreativno-športno delovanje po delu lastna inciati-va ali pa organizadijske sposobnosti posameznih delavcev Na podlagi mnogih raziskav je dokazano, da so zaposleni, ki se bavijo z rekreacijo in s športom, manj bolni kot tisti, ki ne telovadijo. Rekreacija in šport v podjetju ohranjata dobre lastnosti in s tem delovno vnemo zaposlenih. Komisija za šport in rekracijo pri konferenci OOS DO NOVOTEKS je v okviru svojega programa priskrbela cenejše vstopnice za rekreacijsko plavanje v plavalnem bazenu Garni hotela na Otočcu. Vstopnice so po 20 dinarjev. Vsak član lahko dobi mesečno 4 vstopnice pri Legan Mihu v splošnem sektorju, soba št. 78. Bazen je razen v ponedeljek odprt vsak dan od 12. do 19 ure. KOMISIJA ZA REKREACIJO Pridite-oddih vas vabi! V sredo, 20. februarja, smo na željo zaposlenih pričeli z organizirano rekreacijo v telovadnici osnovne šole Bršljin. Na žalost odziv ni tak kot smo pričakovali, zato vas ponovno vabimo, da se udeležite rekreacije, ki je v s a k o s r e d o od 19. do 21. ure po sledečem programu: od 19. do 20. ure: moški - igre po želji, ženske — namizni tenis; od 20. do 21. ure ženske — igre z žogo in razgibalne vaje, moški — namizni tenis. KOMISIJA ZA REKREACIJO Ročno vdevanje osnove — le katera tekstilna delavka ne pozna tegale opravka? Poročilo o smučarskem tekmovanju v Kranjski gori Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Novo mesto je 17. februarja orgizi-rala v okviru delavskih športnih iger smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje je bilo v Kranjski gori, ker na naših smučiščih ni bilo več snega. Za to tekmovanje se je iz naše delovne organizacije priglasilo 19 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovali pa so le dve tekmovalki in štirje tekmovalcu Vzroki za tako slabo udeležbo so predvsem pri samih prijavljencih, delno pa tudi zaradi izredno kratkega časa od obvestila do izvedbe tekmovanja. V četrtek je bil določen datum tekmovanja in žreb prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev, v nedeljo pa že tekma. Organizacija prevoza in tekmovanja ni bila najboljša, da ne rečemo slaba. Vzlic temu pa menim, da bi se tekmovalke in tekmovalci, ki so se pripravljali in priglasili za tekmovanje, morali tekmovanja tudi udeležiti in se boriti za čim boljšo uvrstitev. Ženske so tekmovale v dveh starostnih skupinah: mlajše do 25. leta in starejše nad 25. letom starosti. Za prvo skupino nismo imeli tekmovalke. V drugi skupini, kjer se je potegovalo za čimvišjo uvrstitev dvajset tekmovalk, sta tekmovali obe naši predstavnici: VANJA LEGAN je bila 10., CIRILA BUKOVEC pa 14. Moški so tekmovali v štirih starostnih skupinah: do 25. leta nismo imeli tekmovalca. V drugi skupini (od 25 do 35 let) so tekmovali vsi štirje naši predstavnikL V tej skupini kjer je skupno tekmovalo 54 smučarjev, so se naši tekmovalci uvrstili: BORIS ILOVAR na 14. mesto, MIHA LEGAN na 17. mesto, JOŽE MIKEC na 27. mesto, JOŽE KRALJ na 47. mesto. V ostalih dveh tekmovalnih skupinah (od 35 do 45 let starosti in skupini nad 45 let) nismo imeli svojega predstavnika. MIHA GtASUOTCKSTMMKTOmitMCMOVOMCSTO Jm NOVOTEKS NOVOTEKS je glasUo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Sintler (predsednik), Danilo Kovačič, Mladen Radojčin, Martina Vidic, Mojca Peroci, Jana Jovič in Bojan Pureber. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. Uredništvo in uprava: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10. — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Ti&ama Novo mesto.