DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni pr a dal 22, Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1 Din, V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popus-t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 72. Sreda 4. septembra 1929. Leto IV. Haaška konferenca vlad koniana. Na haaški konferenci vlad je šlo za denar, za pogodbo, ki naj določi, kako se bodo v bodoče plačevali upnicam reparacijski dolgovi. Konferenca je trajala tri in pol tedna in tako vroči boji so se vršili na njej, da 60 udeleženci sami večkrat obupavali, da se bo konferenca zaključila z dogovorom, ki ga predvideva Youngov reparacijski načrt. Po vseh vročih debatah o vprašanju mamona je konferenca zaključila s sporazumom ter prepustila le detajlno izvršitev načrta komisijam. Haaška konferenca nas v prvi vrsti ne zanitna po svoji vsebini, da-si se je tam razpravljalo o dajatvah, ki zadevajo takorekoč vso Evropo, tudi delovne in produktivne sloje, ker je to zadeva kapitalizma in kot posledica svetovne vojne. Ima pa haaška konferenca vendarle pomen ■tudi za splošnost, in sicer zaradi tega, ker je bila haaška konferenca med najbolj resnimi in stvarnimi konferencami, ki so doslej prirejale mednarodno, Haaška konferenca je pokazala, koliko je vreden in koliko je potreben mednarodni parlamentarizem, ki mora kot tak reševati svetovne probleme s splošnega človeškega vidika in koristi ter je moralno odgovoren zanje in za njih posledice. Za konferenco je dala inicijativo angleška delavska; vlada. Sklicale so jo garancijske države Anglija, Fran- cija, Italija, Zedinjene dtžave in Japonska. Angleško delegacijo je vodil Snowden, ki je nastopal na konferenci energično in z njemu lastnim sarkazmom, bako, da je pridobil Angliji zlasti s svojo energijo in pravi-coljubnostjo ugled, zlasti pa utrdil stališče delavske vlade. Prejšnja konservativna angleška vlada je sklenila s Francijo tajno pomorsko brambno pogodbo, o kateri je pa seveda javnost zvedela, tako, da je nastalo med velikimi državami nezaupanje. To nezaupanje je Snow-den na haaški konferenci odločno odpravil, ker se je postavil na stališče, da takih tajnih pogodb ne more priznavati. Iz minulih dni pa tudi vemo, da so bile seje Društva narodov sicer dolgotrajne, toda vedno so se izogibale raznim problemom, ki bi jih bilo treba rešiti v Društvu narodov. Haaška konferenca Da in udeležba zastopnikov anglešlke delavske vlade na seji Društva narodov bo dala tej konferenci v Ženevi povsem novo impulzivno naravo, iz katere se je — guljasti diplomati ne bodo mogli tako lahko izmotati. Mednarodni parlamentarizem torej pridobiva na pomenu in 'vrednosti; še več pa pridobi takrat, ko bo zastopanih na mednarodnih konferencah še več delavskih vlad. Tudi to pride. Angleški predlogi za V Ženevi se je vršila v petek informativna seja Društva narodov, Na seji je sporočal angleški delegat Dalton, da ima1 angleška vlada za plenarno sejo Društva narodov važna vprašanja. Anglija se bo najbrže priključila s svojim mnenjem splošni instanci za mirno reševanje mednarodnih sporov. Razen tega bo potrebno uvesti mednarodne konvencije, ki bodo določale mezde in delovni čas po vseh važnih premogovnih deželah sveta. sejo Društva narodov. Končno bo angleška delegacija ! energično nastopila za splošno znižanje carin po vsej Evropi. Posebno važni sta inicijativi za obvezno razsodišče v mednarodnih sporih in regulacija, oziroma znižanje oarin, ki so velika ovira gospodarskemu razvoju in silno draže živ-ljenske potrebščine. Za rudarje je važna inicijativa, da naj se mednarodno uredi mezde in delovni čas v rudarstvu. Avstrijska kmetiška zveza podi svojega konjiika. Avstrijski Landbund se je ojunačil. Najprej je k »Heimwehru« pristopilo 100.000 spodnjeavstrijskih zvezarjev in osrednji avstrijski odbor je že tudi predložil kanclerju spomenico s spodaj navedenimi zahtevami. Ni povsem jasno, kako si misli »Landbund« ljudsko glasovanje o izpremembi ustave in drugih zahtevah, ne da bi se dali na glasovanje izdelani načrti ustave in drugih reform ali zakonov. V početju je nekaj naivnosti, tembolj, ker mora za izprememibo ustave glasovati dve tretjini oseb, ki imajo pri splošnem glasovanju volilno pravico. In če bi bila ustava, reforme in zakoni tudi predloženi vi redigirani obliki, je neverjetno, da bi j se stavijo naslednja vprašanja, da more odgovoriti narod sam, če je za izpre-membo ustave ali ne: 1. Zveznega predsednika naj voli narcid in mu dodeli ustavna pooblastila. 2. Uvedba stanovske ustave; v ta namen naj se parlament izpremeni v stanovsko zbornico. 3. Ustavne kompetence v zveznem ozemlju naj se preurede zlasti z ozirom na prednosti Dunaja ,ki je obenem dežela in občina. 4. Izpremeni naj se volilni red za zakonodajne korporacije zveze, dežel in občin (reforma volilnega reda). 5. Depolitizacij ustavnega sodnega dvora. 6. Odprava volilne pravice za vse aktivne zvezne vojake, depolitizacija državnih varnostnih formacij in izpopolnitev zakonite varnosti. Poleg teh političnih ukrepov bi morala vlada z marljivim sodelovanjem parlamenta izvesti še naslednje: 7. Nadaljevati agrarnopolitično reformo, ki jo izvaja sedanja vlada, zlasti v pogledu zadostnih cen vseh poljedelskih produktov, urejevanja prodaje, da se kmetu omogoči izhajanje. 8. Gospodarstvo naj se s primerno reformo razbremeni socijalnoza-varovalnih bremen. To naj takoj pri-■oravi nepristranska komisija strokovnjakov. 9. Državno davčno breme naj se zniža, in sicer s tem, da se izvede v vseh panogah državne uprave in o-bratov temeljito štedenje. Ustanovi naj se komisija za štedenje in pritegne vanjo gospodarske strokovnjake. Tu navedene zahteve so deloma privlačne za kmetiške glasove, ker ‘im obetajo odpravo davkov in sploh denarnih bremen, kar pa utegne koristiti samo bogatašem. Najpredrznejša je zahteva, da naj se da predsedniku republike sankci- jo za diktaturo in da naj se uvede gospodarski parlamentarizem ter s tem delavstvo, nameščenstvo in male kmete spravi ob vsakršen politični vpliv. Glavna nakana »Landbunda« je da vzame narodu politične pravice in ga s tem potisne v dobo, ko delavci, fizični in duševni, še niso imeli politične enakopravnosti in volilne pravice. Naskok »Landbunda« na avstrijsko ustavo in na politične pravice naroda, dasi je maskiran z vabljivimi fraizam-i, je krut napad na kulturno človeštva. Avstrijski parlament so nameravali sklicati že 18. septembra, toda ker gre kancler v Ženevo, bo sklican pozneje. Mussolini ne zaupa fašistom. V italijanskih listih (»Impero«) objavljajo vest, da namerava Mussolini odpraviti fašistično stranko, češ, da so zadnje volitve v zbornico dokazale, da v Italiji ni drugih strank kakor fašistična. Tak razlog navaja fašistični list, ki hoče ustvariti javno mnenje za bodoče odločbe Mussolinija, Zdrav razum pa pove, da glasovanje, kakršno je bilo pri volitvah v italijansko zbornico, ne more ve- ljati kot plebiscit, ker je bil vsakdo, kogar so zasačili, da ni volil fašistično, preganjan. Mussolini bo predvsem opustil po vsej državi zvezna fašistična tajništva ter tajništva poveril prefektom, to je oblastnim predstojnikom. To je vsekakor prikrita nezaupnica fašizmu. Mussolini pa namerava izvesti še druge upravne reforme, o katerih se bo razpravljalo še letos jeseni. Jo2e Zavrtnik umrl. Minuli teden je umrl v Ameriki pijonir slovenskega delavstva v Ameriki. Jože Zavrtnik se je začel prav kmalu zanimati za delavsko gibanje. V službo je stopil pri železnici v stari Avstriji ter bil agilen delavec za takrat se porajajočo železničarsko organizacijo. Pri železnici takrat niso radi videli organizacije, zato je bil Jože Zavrtnik po § 14 službenih predpisov brez navedbe vzroka odpuščen iz službe. Posvetil se je pozneje pa popolnoma delavskemu gibanju, strokovnemu kot bivši železničar in tudi političnemu. V začetku 1890, leta se je to dogodilo. Takrat torej, ko se je delavsko gibanje z vso pezo oblastnega terorja zatiralo. V delavskem gibanju je potem Jože Zavrtnik deloval neustrašno nekaj časa tudi na Dunaju in v Trstu, dokler se je približno pred tridesetimi leti preselil v Ameriko in se naselil v Chicagu. Na Dunaju in tudi še v Trstu je urejeval takratni tednik »Delavec« oziroma »Svobodo«, dokler ni odšel kot kurjač na ladji v Ameriko. Vrnil se je še enkrat domov; ko je pa drugič odjadral v Ameriko, je pisal še po svojo rodbino ter se stalno naselil v Ameriki. Sodeloval je zlasti s Jožetom Kopačem in E. Kristanom na Dunaju in v Trstu. Pripomniti pa moramo še, da nam je ravno pred enim mesecem pripovedoval starejši železničar, kako je Zavrtnik navduševal in znal navdušiti železničarje za organizacijo. Tudi v Ameriki se je posvetil delavskemu gibanju ter postal upravitelj »Prosvete*, ki jo je dvignil do ugleda in razširil med amerikanskimi Slovenci. Jože Zavrtnik je bil nesebičen in silen organizator doma in pri Podporni enoti v Ameriki. Kljub vsem neprilikam, ki jih je moral daljšo dobo prenašati s svojo rodbino še doma in tudi v Ameriki, je vztrajal. Nedavno je stopil v pokoj in se naselil izven mesta Cikage, da bi mirno užival dneve počitka, toda bela roka ga je nenadoma iztrgala iz naše sredine. Sožalje izrekamo tem potom rodbini pokojnika in njegovim prijateljem in znancem! Blag mu spomin! Talpa: Jedn Jaurčs. (Roi>en 3. septembra 1859., umorjen v usodnih dneh leta 1914.) 3. septembra se spominja francoski proletarijat in z njim tudi proletarijat vseh dežel in narodov svojega velikega prvobojevnika in neustrašnega borca za mirovno idejo — Jeana Jauresa. Ko bi živel, bi obhajal letos sedemdesetletnico svojega rojstva. Jaures je ena izmed tistih visokih glav, ki so vzrasle iz delavskega gibanja in ki so mu dajale smer. Ko je kot mladenič stopil v gibanje, je bil francoski proletarijat razcepljen in razdvojen v nebroj frakcij, ki so trošile svoje sile za medsebojno borbo, namesto da bi se borile za pravice delavskega razreda. Jaures je uporabil ves svoj temperament, vso pre- pričevalnost svojega govora ter silen vpliv svoje osebnosti, da je združil vse frakcije — od najradikalnejših, ki so sanjale o atentatih, do desničarskih, skoro malomeščanskih — v enotno, borbe zmožno stranko, ki si je pridobila pozneje v francoskem parlametu velik vpliv in ugled. Po pravici smemo zato imenovati Jauresa ustanovitelja francoske socialistične stranke. Jaures pa ni bil samo človek politike, temveč se je njegov vseobsegajoči duh zanimal tudi za vsa kulturna vprašanja. Marksizem mu ni bila dogmatična, papirnata, brezkrvna formula, temveč je skušal z njim prepojiti vse javno življenje; uresni- čenje Marlesovih načel je bila zanj zahteva etike, človečnosti. Jauresov pronicavi duh je zgodaj izprevidel, da vodi evropski kapitalizem neizbežno v svetovno vojno. Zato se je začel že dolgo pred njo razgovarjati z voditelji nemškega proletarijata, kako jo preprečiti. V usodnih julijevih dneh leta 1914. je napel vse svoje sile, da bi zaustavil neizbežni tok dogodkov. Sredi dela ga je zadela krogla sfanatiziranega francoskega nacijonalista. Jaures je padel kot žrtev svojega prepričanja in svojih idej. Danes se zavedamo, da je bil njegov trud in trud tistih, ki so stali za njim, v tistem hipu zaman. Šele v svetovni vojni izmučeno človeštvo ve ceniti njegovo delo in njegovo tragično smrt. Jauresovo ime nam je danes simbol mirovne ideje! Velikemu voditelju, ki je vse svoje življenje žrtvoval za maso, ki je bil prevelik, da bi se ne podredil njej, je postavil francoski proletarl-jat nebroj kamnitih spomenikov. Kako silen vpliv pa je imel na vso okolico, nam izpričujejo besede velikega francoskega pisatelja Romaina Rolanda, ki pravi o njem: »Koliko stoletij, koliko civilizacij severa in juga, sedanjosti in preteklosti je bilo potrebnih, da so ustvarile njegovo življenje! In kdaj se bo skrivnostno snujoči usodi, ki združuje snovi in sile, zopet posrečilo ustvariti drugega človeka z isto ženijalnostjo?« Dnevne novice. Napoleonov spomenik v Ljubljani. Ljubljanska občina bo postavila na Valvazorjevem trgu spomenik Napoleonu in francoski Iliriji. Načrte je napravil profesor Plečnik in bo spomenik gotovo umetniško delo. Vprašanje je samo, ali ne bi občina storila večje kulturno delo, ako bi za denar, ki ga bo porabila za spomenik in za regulacijo Valvazorjevega trga, zgradila primerno število zdravih delavskih stanovanj. Napisi na spomeniku bodo dvojezični, slovenski in francoski. Ljubljančani se pač nikakor ne morejo izkopati iz dvojezičnosti. Pred vojno so imeli slovensko-nemvke napise, po vojni napise v latinici in cirilici, sedaj so pa prišli v modo celo slovensko-franco-ski napisi. Najzanimiveje pa je, da bo —kakor poroča »Slovenski Narod« — postavljen na vrh spomenika grb »nove svobodne Slovenije« .obstoječ iz treh zvezd in polumeseoa. Čuden je ta grb »nove svobodne Slovenije«. Gotovo so ta grb izrezali iz državnega grba, ki ima na spodnjem delu ščita tri zvezde in polumesec. Nismo strokovnjaki v heraldiki, to je v gr-boslovju, vendar dvomimo, ali je mogoče iz enotnega ščita izrezati en kos, ker se s tem cel ščit pokvari. — To vprašanje naj rešijo učeni profesorji heraldike. Gotovo je pa, da Slovenci nikdar niso sprejeli za svoj grb tri zvezde, ki so bile grb celjskih grofov in pa polumesec. Vidovdanska u-stava je res proglasila za slovenski grb nekdanji grb celjskih grofov: tri zlate zvezde na modrem polju. Toda od poslancev iz Slovenije je komaj ena četrtina glasovala za vidovdansko ustavo. Celjski grofje ne zaslužijo, da bi bil njihov grb simbol Slovenije. Slovence so imeli samo za tlačane, za neke vrste domače živali brez rogov. Polumesec v vidovdanskem grbu pa sploh nima nobene zveze s [Slovenijo. Ta polumesec je prišel v vidovdanski grb samo na izrecno zahtevo bosanskih muslima- nov. V ustavotvorni skupščini namreč brez Spahovih muslimanov ni bilo za ustavo potrebne večine. Radikali so jih morali za gotov denar kupiti in jim dati tudi še druge koncesije. Modri Pašič je ustregel tudi njihovi zahtevi, da mora priti tudi turški polumesec v grb v dokaz, da v tej državi ne žive samo kristjani različnih vrst, ampak tudi Turki. Modri Pašič je tej muslimanski želji rad u-stregel, posebno ker to ni nič velja- lo. Če bi bilo takrat kaj židovskih poslancev v skupščini, bi bil Pašič dal v ustavo tudi Mojzesove table, samo da bi za ustavo glasovali. Ne vemo, ali so Ljubljančani, ki sedaj proglašajo tri celjske zvezde in Spahov polumesec za grb »nove, svobodne Slovenije«, taki ignoranti ali taki kolofoktarji in humoristi, da hočejo ta polumesec, ki nas spominja na kravjo kupčijo Spahovih muslimanov za vidovdansko ustavo kot grb postaviti nia 16 metrov visok steber in na tako mesto, da se bo iz štirih ulic videl. Gospod Plečnik je samo velik umetnik in je na tej stvari gotovo nedolžen. Dolžnost slavnostnega odbora, v katerem sede bivši demokratski, klerikalistični in radikalni poslanci in poslanski kan-didatje, je, da ga o tem pouče. Ko je bila ustava razveljavljena, so se utrnile tudi celjske zvezde in polumesec. Nikakor torej ne spadajo na Napoleonov spomenik. Inozemski kapitalisti so pričeli obiskati državo. Že zadnjič smo po- j racali, da pridejo v Jugoslavijo po- j gledat, če bi se dalo kaj zaslužiti. ! Sedaj pa pride še znani bankir Roth- j schlid, ki podpira avstrijske in nemške fašiste. Nas veseli, če pride tuj denar v državo, če bo ta denar produktivno naložen in se bo industrija razvijala. Predvsem pa bi bilo potrebno pri nas, da bi prišlo v državo nekaj več gospodarskega duha, ki zahteva polno zaposlenost, moderno urejeno obratovanje, majhni dobički in dobre delavske plače. Dokler ne bo zavel pri nas ta duh, toliko časa bo delavstvo stradalo in stradajoče delavstvo ni dobro ne kot producent ne kot konsument. Nov minister trgovine. V jugoslovanski vladi se je izvršila te dni iz-prememba. Minister trgovine je postal Juraj Demetrovič, ki je pred dvaindvajsetimi leti urejeval zagrebški socijalistični dnevnik »Slobodna Riječ« ter mu ostal urednik do svetovne vojne. Med vojno je bil izgnan iz Zagreba. V hrvaški začasni vladi 1. 1919 in 1920 je bil poverjenik za narodno gospodarstvo. Leta 1921 in 1922 je bil pokrajinski namestnik za Hrvaško in Slavonijo. Kot politik je pa po vojni deloval s samostojnimi demokrati. Demetrovič ima vsekakor precejšnje socialnopolitično in gospodarsko znanje. Ali imajo peki še vedno izgubo? Moka je sedaj že par mesecev cenejša, kruh se pa od zadnje regulacije cen, ki so bile proti vsem običajem visoke, še ni pocenil. Ravno te dni je zagrebška občina zopet pozvala peke, da naj ne odirajo preveč kon-sumentov. Peki se najbrže za poziv ne bodo zmenili, češ, saj nas občina ne more prisiliti k znižanju krušnih cen. Tudi občine v Sloveniji bi lahko poprosile gospode pekovske mojstre, če imajo še kaj stare drage moke v zalogi. Najbolj čudno se pa nam zdi, da ne bi bilo v tem vprašanju nikakršne zakonite zaščite konsu-mentov. O, bo že, samo poiskati jo je treba; kdor je ne najde, jo noče poiskati. Ako so cene pretirane, se morajo znižati, pa ibasta! Važno za obratne delavske zaupnike. Ministrstvo notranjih del je odredilo, da se morajo prijavljati pristojnim oblastvam po čl. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi tudi vsi skupni sestanki delavskih in nameščenskih zaupnikov, ki se vrše v smislu veljavnega poslovnika o delovanju teh zaupnikov. Priporočamo, da se zaupniki tega strogo drže, ker bi sicer utegnili imeti sitnosti. Zadružna sila. Zadružna organiza-cija je gospodarska samopomoč, ki je po vsem svetu že silno razvita. V letu 1927 je prodalo 43.500 konsumnih društev 31 milijonom članom za 360,864,376.000 Din blaga. Po vsem svetu je pa 52 milijonov zadružnih članov. V [Sloveniji imajo vse zadruge 216.000 članov in samo konzumne zadruge 79 oddajališč blaga. Taka ogromna organizacija nekaj pomeni in želeti je, da bi delavci pomen tudi umeli. 'Zasedanje Društva narodov v Ženevi, Letošnje zasedanje društva narodov so dne 2. t. m. otvorili slavnostno, ker je minulo deset let, odkar je bilo ustanovljeno. V ta spomin polože tudi temeljni kamen za novo palačo Društva narodov. Med politiki vlada za to sejo veliko zanimanje in, če se ne motimo, je haaška konferenca dala mednarodnemu parlamentarizmu prav znaten impulz. Na dnevnem redu so poročila organizacije financ, razprava o opiju, zaščita dece in mladoletnih, finančna zaščita članic Društva narodov v slučaju defenzivne vojne, revizija štatuta stalnega mednarodnega razsodišča. Kot zastopnik Male antante v svetu bo izvoljen za tri leta jugoslovanski zunanji minister Dr. Voja Marinkovič. Triumfatcr Snowden, Snowden se je vrnil iz Haaga v London, kjer so ga pričakovale silne množice ljudstva, ki so ga entuzijastično pozdravljale kot največjega zmagovalca. Snow-den je imel nagovor na množico ter povdarjal, da je Anglija odnesla največjo zmago, ne le zaradi onih 36 milijonov zlatih mark, ki jih bo Anglija letno več prejela, ampak radi končne likvidacije vojne, zlasti glede izpraznitve Porenja. Tudi nasprotniki priznavajo Snowdenu velik uspeh in sam Lloyd George je to potrdil z daljšim člankom v »Neue Freie Pres-se«. Seve, to je sedaj bila enkrat zunanja zadeva. Prišle pa bodo prej ali slej notranje stvari na tapet in bomo videli, kaj bodo takrat rekli nasprotniki delavstva o njegovih Voditeljih. Macdonald na potu v Ženevo. Na potu v Ženevo je Macdonald izjavil, da je Snowden na haaški konferenci nastopal s tako energijo, da se je konferenca končala z uspehom. Dogovor v Haagu je bil zato potreben, da se je ustvarila podlaga za utrditev miru in konsolidacijo Evrope. Glede Ženeve pa je rekel, da je v Društvu narodov potreba medsebojnega ob-jašnjenja in vcepitev prepričanja, da je Društvo narodov resna mednarodna korporacija, ki je odgovorna za bodočnost. Najvažnejše vprašanje, ki naj bi se obravnavalo v Društvu narodov, je ustanovitev obveznega mednarodnega razsodišča in vprašanje razorožitve. Iste misli je poudaril v nekem govoru tudi angleški zunanji minister Henderson. Macdonald in Briand. Macdonald potuje v Ženevo na sejo Društva narodov. Spotoma obišče francoskega predsednika vlade Brianda v Parizu. Zaroto proti Čangkaišeku so odkrili na ‘Kitajskem med osebno stražo generalovo. Oficijelna poročila pravijo, da je bila zarota zasnovana po komunistih in pristaših klerikalnega generala. Namen so imeli umoriti predsednika vlade. Bombni atentat na fašiste v Nici. Glasom najnovejših vesti so imeli fašisti v Nici na Francoskem ob italijanski meji neko slavnostno zborovanje. Po tem ko so slavnostni nagovori končali, je nekdo vrgel skozi okno bombo v dvorano, ki je imela strašen učinek. Takoj je bilo ubitih 6 oseb in nad dvajset težko ranjenih. Tudi dvorana je bila močno poškodovana. Za Bratko Kreft: Človek mrtvaSkih lobanj. Kronika raztrganih duš. 136 Že ob petih se je prebudil Leo. Ker ni mogel več zaspati, je vstal in se napotil na ulico. Na Vodnikovem trgu je kupil dva živa rdeča nageljna in jih ponesel Sonji. Potrkal je na vrata. Nihče se ni oglasil. Še enkrat. »Kdo je?« »Jaz,« ^ »Takoj.« V solnčnem jutru sta se napotila na pokopališče k Sv. križu. Ustavila sta se ob treh tesno postavljenih nagrobnih kamnih. Mraz—Kete—Cankar. Tiho sta stala tam, mlada v mladem poletnem soncu sta vrgla vsak svoj rdeč nagelj na grob slovenske moderne ... Opoldne sta se odpeljala na Bled. In ko sta v popoldanskem vročem solncu korakala po cesti iz Lesc na Bled, so vojaki metali opolžke poglede in besede za njima. Nič se nista brigala zanje, kakor za nikogar. Šla sta svojo pot in se nista dala motiti. Na Bledu pa je bilo že polno bogate gospode, ki je zasedla vse hotele in mlada romarja sta zastonj trkala pri portirjih. Eden pa je bil dober človek, spoznal je dvoje mladih, ljubečih se src in ju napotil na konec kraja, za cerkvijo, kjer je nedavno mlad par na novo prevzel hotel. Mlada gospa je likala perilo, ko sta stopila mlada ubežnika in je Leo vprašal za prenočišče. V začetku ni bilo nič. Leo je prosil samo za Sonjo, on lahko spi kjerkoli, tudi na senu ali slami. »Bomo že kaj našli za oba. Kar sedita. Ali bosta kaj pila?« Žejna sta bila res in prašna od prahu, ki so ga razganjali številni automobili in vozovi. Sedaj sva na Bledu, jSonja!« ji je pošepnil Leo in z obeh lic so se pozdravili radovoljni in srečni smehljaji. »Ali sta brat in sestra?« je vprašala radovedna, še nedavno poročena hotelirka, da sta Leo in Sonja mialce 'zardela. Leo je zanikal. »Potem pa ne smeta skupaj spati!« se je prijazno izza strani nasmehnila hotelirka in skoraj v zadrego ju je spravila. Sonji je odkazala posebno sobo, Leonu pa postelj v sobi, kjer je že nekdo stanovial. Odložila sta, se opravila in roko v roki sta se napotila k jezeru. Vzela sta čoln in hajd po vodi naravnost v sredino, ida se jima je odprla vsa krasota blejskega jezera. Iz otoške cerkve je venomer potrkavalo. »Ali slišiš, iSbnja, kako hite želje romarjev k nebu, kako zvoni! Še glas vzona je drugačen kot pri nas. No, kaj si boš želela Ti?« »O, tega Ti sedaj še ne povem!« Zamislila se je, Leo pa je veslal k otoku. Po slabih, v zemljo vsekanih stopnicah sta šla na breg do cerkve. Tiho sta vstopila, tesno drug ob drugem, kakor ženin in nevesta sta se napotila po srednji ladji proti glavnem oltarju. Pokleknila sta in molila. Drug za drugega.. Drug drugemu sta darovala vso svojo molitev in nič si nista povedala. Nato je vstala Sonja in globoko potegnila za vrV, da je močno u-darilo v stolpu. Samo enkrat. Leo pa je potegnil sedemkrat in dolgo je zvenelo po stolpu, cerkvi, še d el j v njiju. Kakor da čutita drug drugega do vseh potankosti, kakor da sedaj ni več tajnosti med njunimi srci, sta molče stopila iz cerkve in šla okrog nje, da si ogledata vso okolico. Zvonenje jima je odvzelo besede. Živa drug v drugem, sta brez besed hodila po poti okrog cerkve . . . Od jezera je donel krik in smeh, čelni so se pozibavali, ljudje so je srečevali, toda v njima je mogočno zvonila ljubezen mladih src, ljubezen dveh raztrganih duš, ki sta za trenutek zbežali objemu dušečega sveta. Na nikogar nista mislila, ki sicer kali njuno mladost. Vsa sta se predala lepoti svojih čustev in naravni krasoti. Okolica je bila nova zanju in ob nje; je živo vzvetela njuna notranjost, ki je bila sedaj sama. Rože, zelenje, jasno, modro nebo. .. Po cesti je hodilo dvoje človeških, mladih teles z eno dušo in enim srcem. Še dolgo potem nista spregovorila. Bala sta se besede, lastnega glasu sta se bala, ker sta mislila, da bo iz njega zazvenela preteklost in nejasna, negotova bodočnost. Leo je napel vse mišice, vso napetest notranjosti je zagnal v vesla in čoln je hitel po mehko zibajočih se valovih. Dva mlada gospoda sta se hotela priključiti, lepe poglede sta metala Sonji, ki je sedela na krmilnem sedežu. Nise zmenila zanju, vase zatopljena se niti nasmehnila ni, ko sta jo obsipovala z veselimi, solnčnimi besedami vabečih poklonov. V tistem prenutku je opazil Leo, da je njen obraz zasenčen in nekam star. Od veslal je v grmovje k brigu, skočil k njej in jo med vejami poljubil. Njene ustnice pa so bile mrzle. Zaskelel ga je njih mraz do dna goreče notranjosti. Sedel je zraven nje, ki se niti ganila ni. [(Dalje prihodnjič.) storilcem ni bilo nobene sledi, tem bolj, ker prvi trenutek vsled silne zmešnjave ni nikdo mislil nanj. Bombe! V poslopju berlinskega parlamenta je eksplodiral majhen peklenski stroj, ki sicer ni povzročil večje škode razen tega, da je popokalo nekoliko šip. Podobne eksplozije so se dogodile v zadnjem času v raznih drugih krajih Nemčije in sprva se je sumilo komuniste, sedaj pa se poroča, da komunisti ne prihajajo v poštev, marveč desničarski reakcionarji, ki nimajo zlasti sedaj upanja, da bi prišli bodisi katerim potom na krmilo, ko se je republika zelo utrdila. Japonska ne bo gradila vojnih ladij. Japonska je črtala del vojnega programa, po katerem je nameravala graditi vojne ladje. Buharin je iz centralnega odbora komunistične internacijonale izključen. Poslali ga bodo, enako kot Trockega, na »oddih« na Kavkaz. Baje je postal preveč oportunističen. Izpraznitev Poruhrja je sklenjena stvar. Po doseženem sporazumu o Voungcvem reparacijskem načrtu v Haagu, so se delegatje Francije, Belgije, Anglije in Nemčije sporazumeli tudi glede izpraznitve Poruhrja, ki naj bo zaključena do 30. junija 1930. Glede izpraznitve saarskega ozemlja, se bo pa sklicala še ta mesec posebna ‘konferenca. Vojne med Rusijo in Kitajsko ne bo. Kitajska je predlagala Rusiji svoje predloge, ki jih je ruska vlada1 pod predsedstvom Rykova sprejela. Detajle pogodbe bodo izdelali na posebni konferenci obeh držav. Nacionalistični teror v Nemčiji. Sporedno z avstrijskimi fašističnimi nacijonialisti prirejajo v Nemčiji naci-jonalci atentate, ki se jih je zgodilo že okoli 20, o katerih se pa ni poročalo. V nedeljo so zopet vrgli bombo pred berlinsko državno zbornico, ki je poslopje sicer malo poškodovala-'ter razbila precej šip. To so mrzlični izpadi, ki so 'naperjeni proti delavnemu vplivu v politiki. Papež podpira Arabce proti Židom. Vatikanska politika hodi včasih čudna pota. Pri sedanjih nemirih in židovskih po>gromih si ne more kaj, da ne bi zagovarjala palestinskih mo-hamedancev, proti katerim so svoj čas vodili križarske vojne. Vzrok je prozoren. Tudi cerkev si lasti Palestino 'kot svojo sveto deželo. Ali v njenem pojmovanju je Palestina dežela pastirjev in nomadov, siromaštva in skromnosti. Zato ne gre v njene račune, če skušajo danes moderne židovske organizacije deželo kultivirati, napraviti iz nijene puščobe nekako Ameriko, čeprav židovsko. Z zavistjo gleda na težke milijone, ki jih Židje prinašajo v deželo. Kajti, kako bi si mogli predstavljati ceste, po katerih je hodil Kristus, pokrite z asfaltom? Kamenje mora biti po njih razmetano, in reveži, ki jih je On tolažil ne morejo izginiti, sicer se skvari iluzija. Zato naj živi Mohamed, doli z Mojzesom! Kaj pa Stari testament? Polom hackenkreuzlerske banke. V Libavi v Šleziji, je bila pred leti ustanovljena posojilnica od nemške narodne stranke, ki se je pozneje pretvorila v Kreditno banko srednjih slojev. Jemalci posojil >so bili večinoma vodje te banke. Ugotovil se je velikanski nered v knjigovodstvu; večina posojil ni bila z nobenimi prctivrednotami osigurana. Veliko število malo premožnih ljudi je zgubilo vse svoje prihranke, Pri tem poročilu se nam nehote vsiljuje primera z našo jSlavensko banko. Pomorska zveza med Rusijo in Zedinjenimi državami. Amerikanska parobrodna družba je ustanovila sporazumno z Rusijo parobrodno družbo, ki bo pospeševala med Rusijo (Črnim morjem) in Ameriko blagovni osebni promet. Francoska vlada je ratificirala baaški dogovor glede reparacijskih in vojnih dolgov. Ogrske strokovne organizacije iščejo zaščite pri Društvo narodov. Centralni odbor ogrskih strokovnih organizacij amsterdamske internacijonale je imel sejo, na kateri je strokovni tajnik, poslanec Payer, orisal težko zatiranje strokovnega gibanja na Ogrskem. Odbor je sklenil pritožiti se tozadevno pri Društvu narodov. Payer ugotavlja, da se vsak še tako nedolžni strokovni sestanek, ki bi se bavil izključno samo z gospodarskimi vprašanji, kvalificira po policiji kot političen shod in se udeleženci težko kaznujejo. Centralni odbor zahteva: 1. Pravilniki za novoustanovljene strokovne organizacije naj se v določenem roku potrde. 2. Prepoved izdajanja strokovnih 'glasil naj se ukine. 3. Dolžnost prijavljanja strokovnih in gospodarskih shodov policiji, naj se odpravi. Konilikt med Rusijo in Kitajsko se bo najbrž poravnal mirnim potom, ker je slednja potom nemškega poslanika izjavila, da je pripravljena sprejeti ruske zahteve in vpostaviti na mandžurski železnici stanje, sklenjeno v pogodbi leta 1924. Povodom otvoritve dunajskega velesejma je imel predsednik republike lep nagovor, iz katerega se je dalo posneti, da predsednik Miklas želi gospodarski mir v Avstriji, ki se zamore samo v mirnem delu razvijati ter napredovati. Lajik Miklas je tedaj za brezpogojen mir, med tem ko je duhovnik Seipel govoril v Frankfurtu le za pogojen mir. Katerega bo tedaj obveljala bomo videli. Vasovanje pevskega zbora »Svoboda I Hrastniku. o Morda nikjer v rudarskih revirjih živi toliko ljudi za vokalno pesem kakor baš v naši dolini, zakaj, temu Pričuje dejstvo, da sleherna koncertna prireditev pevskega zbora »Svobode« I ali II zadobi čez dalje več ljubiteljev in spoštovalcev. In kar je Slavno: Misel prirejati vasovanje zborovskega petja po kolonijah se je Ukoreninilo v ljudeh tako globoko, »»OtEOTRGOVINA \Aat SCHNEIDER JVERO i PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po na) niž j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 mnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnna Ali ste že preizkusili PROJA" ječmenovo bavo? S e* Dobiva se ]o povsod. Dobiva se lo povsod. a C1 u. S n h ci b* C-1 E d r E Cl c E E] P a MALA NAZNANILA. IS gonilne Jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r* z* z o« z* Maribor, Vetrinjska ulica 18. Lastna izdelava vseh vrst pohištva FlOOHIJtS. od navadne do najfinejše izdelave, lz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Milino prt Produktivni z.a-druid mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18. Tvornica Štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica St. 15 Maribor se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg St. 3. Popravila vseh' vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln> prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Gunther u. Dr. P. Stuker in? sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnmscnes Lexnson, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. KovCeki za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po naj nižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA K. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno ln hlgl|ensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in deskam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pi.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. Tiska; Ljudska tiskam la d. d. v Mariboru, predstaviteij Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.