Leto VI
Izdaja Britanska obveščevalna služba. — Cena mesečno za tuzemsČvo 2 3, v inozemstvo 5 S. — Posamezna številka 55 grošev.
CELOVEC, 27. januarja 1950
Številka 4
vi razgovori o Avstriji šele 15. februarja
Tudi na 249. seji se zastopniki velesil niso mogli sporazumeti zaradi sovjetske nepopustliivosti
Po točno eno uro trajajoči seji v Londonu so posebni opolnomočenci za avstrijsko mirovno pogodbo v torek sklenili, da preložijo svoja zasedanja do 15. februarja. Takoj ob začetku seje je bilo namreč jasno, da se sovjetsko stališče ni spremenilo.
Zaključitev mirovne pogodbe kot take ostane še vedno onemogočena zaradi sovjetske zahteve, češ da morajo biti prej zaključena dunajska pogajanja glede takozvane Stalinove pomoči.
Zarubin je izjavil takoj po otvoritvi seje. da nima ničesar pristaviti k odgovoru, ki ga je dal veleposlanikom treh zapadnih velesil namestnik sovjetskega
zunanjega ministra Gromiko v Moskvi. Z drugimi besedami, Sovjetska zveza vztraja pri tem, da zavisi sklenitev mirovne pogodbe kot take od dunajskih pogajanj, katera se komaj lahko tako imenujejo. Tako Zarubin, kakor tudi Gromiko sta morala namreč priznati, da
so Sovjetski izvedenci še vedno zaposleni s „sestavljanjem svojih zahtev.“ Kakor omenja agencija Reuter, ne smatra britanska delegacija za mirovna pogajanja, da hi obstojala kaka mož nost za sklenitev separatne mirovne pogodbe med Avstrijo in zapadnimi silami.
Sovjetski pritisk na Finsko
Kakor pravijo poročila, je Sovjetska zveza znova začela s pritiskom na Finsko, pri čemer se poslužuje gospodarskega in političnega pritiska. V soboto
Bolgarski min. predsednik Kolarov umri
je finska vlada odgovorila sovjetski na njeno zahtevo po izročitvi 56 vojnih zlo čincev, ki jih Finska po mnenju Moskve ščiti za svojimi mejami. Finska je v svoji noti zanikala te obtožbe in poudarja, da ima najboljšo voljo, da se drži vseh določb mirovne pogodbe z Rusijo, med drugimi tudi določb o izročitvi vojnih
zločincev, toda istočasno ima finska vlada tudi obveznosti po mednarodnem pravu.
15. februarja se bodo vršile na Finskem volitve, ko bodo že izvoljeni narodni zastopniki izvolili finskega predsednika. Sedanji predsednik je najprej odklonil ponovno kandidaturo za predsedniško mesto, ko pa so pretekli teden začeli sovjetski in finski komunisti z divjo gonjo proti njemu, se je odločil, da spet kandidira.
Londonski „Times'1 pravi, da bo dr. Paasikivi brez dvoma znova izvoljen za finskega predsednika, samo če bo finski narod puščen v miru, da odloči, kakor sam hoče, in če se druge države ne bodo vmešavale v njegove notranje zadeve.
Nov dokaz trme
Sovjetska zveza se ne razgovarja o atomski energiji
V pondeljek zjutraj je umrl ministrski predsednik Bolgarije, Vasilij Kolarov po dolgi bolezni. Vest je objavila sofijska vlada skupaj s komunistično stranko. Kakor pravi uradno poročilo, je bil Kolarov najzvestejši prijatelj in sodelavec pokojnega Georgija Dimitrova,1 prejšnjega bolgarskega ministrskega predsednika in junaka razprave radi požara nemškega „Reichstaga“. Nadalje pravi poročilo, da je bil Kolarov eden najstarejših bolgarskih komunistov in „sijajen delavec in aktivist na polju mednarodnega delavskega gibanja. Preteklo šoboto je bila naznanjena nova
KepubliKa indija proglasila
Indijska ustavodajna skupščina v No vib Delhih je izvolila za prvega pred-sednika nove indijske republike, ki je bila v četrtek proglašena, dr. Rajendra Prasada. Prasad je 65 let star in je bil učenec Mahatme Gandija.
S proglašenjem nove indij, republike je bil storjen nov korak v razvoju, ki se je pričel leta 1947 z ustanovitvijo samostojnega neodvisnega dominijona Indije. Nova republika bo priznala vkljub temu. da je republika, britanskega kralja za svojega poglavarja in bo ostala v sklopu britanske družine narodov.
bolgarska vlada v kateri je bil Kolarov ministrski predsednik.
Po poklicu je bil Kolarov najprej učitelj, kasneje pa je v Franciji in Švici dokončal pravne študije. Leta 1922 je bil izvoljen za glavnega tajnika pri četrti internacijonali skupaj z Dimitrovim, Bil je voditelj septemberske vstaje leta 1923., za kar je bil obsojen na smrt.
V Bolgarijo se je spet vrnil 9. septembra 1944,, ko je prišla na oblast Domovinska fronta. Zastopal je Bolgarijo na i mirovni konferenci v Parizu.
Bofiarija In iuioiiaviia
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je prepovedalo bolgarskemu poslaniku v Beogradu, Pelo Pelovskemu, da se ne sme več vrniti na svoje službeno mesto. Jugoslovanska vlada je izročila to spo-ročilo bolgarskemu poslaništvu, v katerem je tudi protestirala proti „neutemeljenemu izgonu Članov jugoslovanskega poslaništva v Sofiji."
Sovjetska zveza je zapustila sestanek za razgovore o vprašanju mednarodnega nadzorstva atomske energije pri OZN, katerega so se udeležile velike sile.
To je zopet primer takega postopka Sovjetske zveze poleg drugih primerov, ki so se zgodili pri OZN v preteklem tednu. Primer, o katerem govorimo, se je zgodil sedaj na prvem letošnjem sestanku odbora OZN za atomsko energijo, ki ima šest stalnih članov. Kmalu za tem dogodkom je sovjetski zastopnik zapustil tudi vojaški odbor varnostnega sveta.
Medtem je pa v Washingtonu sovjetski veleposlanik Aleksander S. Baruškin zapustil sestanek odbora za Daljni Vzhod.
' Za vse te primere je eden in isti razlog. Sovjetski predstavnik je odklonil udeležbo pri sestankih, pri katerih bi še
sodeloval predstavnik kitajske nacionalistične vlade.
Nesovjetski predstavniki so označili odhod Sovjetov od sestanka za atomsko energijo kot zelo nesrečen pripetljaj zaradi nujnosti rešitve atomskega vprašanja.
Predstavnik Združenih držav John D. Hicherson je izjavil, da je sovjetski manever dalje odložil delo, katerega namen je „osvoboditi človeštvo od nevarnosti, ki bodo tudi nadalje obstojale, dokler bodo države nadzorovale naprave za atomsko energijo.“
Me CLOY O NEMČIJI
Ameriški visoki komisar v Nemčiji je na neki tiskovni konferenci izjavil, da ne bo mogoče omiliti določb zasedbenega statuta, dokler ne bodo Nemci pokazali večje pripravljenosti za sodelovanje.
Sprememba volilnega zakona v Jugoslavili
Prinaša novi volilni zakon Jugoslaviji več svobode?
Mednarodni izvršni odbor evropskega gibanja je objavil izjavo glede naslednjih korakov na poti do ustanovitve učinkovite evropske zveze. V tej izjavi zahtevajo takojšnjo sklenitev pogodbe za določitev skupne politike v vpraša-njih človečanskih pravic, odnošajev med državami in gospodarstva. To izjavo so izdelali zastopniki Belgije. Danske, Velike Britanije, Francije, Grčije, Luxem-burga, Italije, Holandske, Norveške, Švedske in Švice. '
volili» v Grčiji
Grške splošne volitve v parlament se bodo vršile 5. marca, torej kasneje kakor so prvotno določili. Od leta 1935 bodo imeli Grki prvič priliko, da si izvolijo zastopnika ne le med posamezniki, nego tudi med strankami. Pri svojih zadnjih volitvah leta 1946. so se izrekli za ali proti povratku kralja Jurija II. Takrat so komunisti in levičarske stranke bojkotirale volitve in le pristaši rojalističnih strank so se jih udeležili in zmagali. Zdaj pa bodo morale stranke po dolgem spet prepričati svoje volilce, da jim bodo preskrbele dobro vlado, da bodo zavarovale deželo pred mogočim napadom in da bodo zedinile narod v delu za obnovo, da ga privedejo v blagostanje in varnost.
Prezidij narodne skupščine je v pondeljek objavil, da bodo nove splošne volitve 26. marca t. 1. Zadnjo soboto pa je narodna skupščina sprejela nov volilni zakon, ki naj bi pokazal, da je dežela dobila pogoje za svobodnejše volitve.
Na podlagi novega zakona bodo nadomestili posamezni volilni kandidati prejšnje volilne liste za zvezno vlado. Za volitev v skupščine federativnih republik bo še vedno v veljavi stari volilni sistem list. Kandidat , za zvezno vlado lahko postane vsakdo, ki je dobil 100 volilcev, ki so ga izbrali za kandidata: izvoljen bo, če dobi absolutno večino glasov nad vsemi' drugimi kandidati v svojem volilnem okraju.
Pri zadnjih splošnih volitvah 1. 1945. so po vsej državi volili določeno listo kandidatov, ki jo je sestavila Ljudska fronta, čeprav pri bodočih volitvah kandidatu ni več treba biti član Ljudske fronte, bo vendar imel težke čase pri volitvah, • če bo hotel potolči kot svoje nasprotnike, — člane Ljudske fronte, ki bodo imeli na razpolago vso državno propagandno organizacijo pri volilnem boju.
Nikakega govora ni o povratku k večstrankarskem Sistemu. Stranke izven Ljudske fronte — ki je po imenu koalicija toda v resnici pod nadvlado komunistične stranke — ne morejo obstojati.
Ko je v soboto jugoslovanski zunanji minister in član jugoslovanskega politbiroja, Kardelj, uvedel novi volilni zakon, ga je opisal kot „roko delavca v njegovi borbi za socijalizem“ in pri tem je jasno podčrtal, da država nc bo trpe la nikake obnove protirevolucijonarnih ostankov. Na podlagi novega zakona so povečali število poslancev v zvezno skupščino: prej je zastopal poslanec
50.000	volilcev, zdaj pa jih zastopa le 40.000, kar je povišalo število poslancev na 444, ali za 82 več kakor preje.
67.000	prebivalcem, katerim je bilo do zdaj prepovedano voliti radi njihovega „proti-ljudskega udejstvovanja“, so zdraj vrnili vohlno pravico, ker so se uspešno „prevzgojili“. Le kakih 56.000 jugoslovanskih prebivalcev pa je še vedno ostalo brez volilne pravice.
*
Že prej pa je narodna skupščina odobrila zakon o novem socijalnem zavarovanju za „državno koristne“ delavce, za katero bo nosila stroške država. Ob tej priliki je minister za delo izjavil, da je to zavarovanje bolj napredno kakor v vseh drugih državah vključivši Sovjetsko zvezo. Na podlagi tega zavarovanja bodo ukinili vsa odplačila za zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode in starosti in določili bodo višino podpore na podlagi plače v zadnjih letih in pa drugih iz-
pričeval. Kakor trdijo, je ta podpora bolj visoka kakor v katerikoli drugi državi. Možje bodo prejemali podporo za starost od 65 leta naprej, žene pa od 55 leta naprej in to v višini njihove plače, če so delali 35 let. Če bodo še naprej delali vkljub vpokojenosti. bodo prejemali pokojnino in plačo. Upokojenci, ki so delali manj kakor 35 let bodo prejemali razmeroma manj podpore; oni. ki so delali 15 let, bodo prejemali pokojnino v višini polovice njihove zadnje plače. Upravičeni na pokojnino bodo vsi državni uradniki, delavci v podržavljenih podjetjih in ostali „državno koristni“ privatni obrtniki, ne pa kmetje, ki so ostali kmetje sami na svojo roko, namesto da bi se priključili zadrugam.
George mm prispel u Beograd
G. Georg Allen, novi poslanik Združenih držav v Jugoslaviji, je prispe! v Beograd iz Trsta. Nad mestom je ob prihodu divjal snežni vihar in njegovo letalo je krožilo nad letališčem skoraj eno uro predno je moglo pristati. Poslanik je izjavil dopisnikom, da je prišel na svoje novo važno in pomembno mesto „z veseljem in zanimanjem“. Rekel je, da nima nikakega posebnega sporočila za maršala Tita od predsednika Trumana in upa, da se spozna z maršalom Titom čimprej.
(FoUtiini pregled
PREGANJANI KATOLIŠKI ŠKOFJE
Vatinkanska pontifikalna knjiga id je te dni izšla, objavlja, da je 34 katoliških visokih duhovnikov v deželah za železno zaveso zaprtih, v pregnanstvu, deportiranih ali da jih na kak drug način ovirajo pri izvrševanju njihove službe. Število nadškofov, škofov ali generalnih vikarjev, ki so preganjani v sledečih 8 vzhodnoevropskih državah, navaja knjiga: v Sovjetski zvezi 7, v Romuniji 12, v Litvi 6, na Poljskem 3, v Jugoslaviji 2, v Litvi 2, v Estoniji 1 in na Madžarskem 1. V Pontifikalni knjigi je omenjen madž. kardinal Mindszen-thy kot „v ječi“. Za apostolskega upravnika na Kavkazu je rečeno, da je v ječi že od leta 1940.
ZDRUŽENE DRŽAVE ODPOKLICALE VSE SVOJE URADNIKE IZ [ KOMUNISTIČNE KITAJSKE Združene države so odpoklicale vse svoje uradno osobje iz Kitajske, v kateri vladajo komunisti, kot protest proti dejanju, ki ga označuje zunanje ministrstvo „za očitno kršitev pogodbenih pravic in najenostavnejših načel mednarodnega postopka in običaja“.
Povod za ta ukrep je dal dogodek, pri katerem so se polastili kitajski komunisti ameriške konzularne stavbe v Pekingu kljub protestu in pogodbenim pravicam Združenih držav.
DOLŽNOST SOVJETSKIH UČITELJEV — BORBENO BREZBOŠTVO
Sovjetska revija „Učiteljskaja gazeta“ je dala pred nedavnim na vprašanje nekega učitelja, ali morajo učitelji razlagati, da sta znanost in vera nerazdruž-Ijivi, tale odgovor: „Sovjetski učitelj mora biti ne samo brezbožnik, ampak tudi aktivni propagandist brezbcštva.“ To je značilni pojav obnovljene sovjetske kampanje proti vedi, o kateri pravijo, da je „reakcionarna ideologija“. „Vera je postala v Sovjetski zvezi ostanek preteklosti, ki igra zelo škodljivo vlogo, ker ovira može in žene, da postanejo vestni in aktivni graditelji komunistične. družbe in je zato nemogoča v našem življenju in v naši družbi“, pravi ta revija.
KAKO PODUCUJEJO MADŽARSKE STARŠE
Madžarski minister za prosveto Ortu-tay je nedavno izjavil, da obiskuje
80.000	staršev „prostovoljno“ 1000 šol za starše. Neki madžarski begunec, ki je nedavno pobegnil na Dunaj, je opisal, kako šolajo madžarske starše.
Najprej so peli madžarsko narodno himno. Potem so deklamirali neko protiversko pesem. Nato so jim v tem primeru predavali o vzgoji v družini. V tem predavanju so naglasili, da je^ kapitalistični sistem onemogočil družinsko življenje. Pod tem sistemom otroci samo gladujejo in jih izkoriščajo. Predavatelj je nato omenil pedagoška načela Antona Makarenka. Makarenko je ukrajinski učitelj, ki vzgaja brezdomno mladino in mlade zločince. Makarenko-ya načela, kakor je to poudaril madžarski predavatelj, naglašajo, da je avtoriteta očeta najbolj brutalna na svetu, a materina najbolj bedasta.
Predavatelj je pripomnil, da se Madžari v trgovinah in uradih obnašajo kot socialisti, toda, ko se vrnejo,v svoje domove, se drže majhnih meščanskih običajev. Otroci morajo uvideti, kako. je to slabo, straši pa morajo spremeniti svoje nazore, če nočejo, da se jim otroci upro.
Ko so se starši na koncu predavanja pripravljali na odhod, so jim rekli, da se morajo udeležiti razpravljanja o tem, kar so prej slišali. Eden od udeležencev se je dvignil in je izrazil svojo hvaležnost za to „novo demokracijo“. Sledila mu je neka žena, ki je. izjavila, da je to, kar je predavatelj dejal o družinskem življenju pod kapitalističnim sistemom, velikanska neumnost. Začela je navajati primere uspehov, ki so jih dosegle starejše generacije v njeni družini. Toda predavatelj je zarenčal nad njo in rekel. da sn njena izkustva o družinskem živlienju brezpopembna. In tako se je predava nje zaključilo.
DIPLOMATSKI ODNOŠAJI MED USA IN BOLGARIJO
Ameriško zunanje ministrstvo je. objavilo, da bodo Združene države prisiljene, da odpokličejo svoje diplomatsko zastopstvo iz Bolgarije in da bodo zahtevale odpoklic bolgarskega diplomatskega odposlanstva iz Washingtona, če bolgarska vlada ne umakne svoje note z dne 19. januarja.
Bolgarska nota pravi, da je minister Združenih držav v Sofiji Donald Read Heath „persona non grata“ in zahteva, da ga Združene države takoj odpokličejo.
Nadaljevanje diplomatskih odnošajev med obema državama ne zavisd samo od umika bolgarske note, ampak tudi od tega, da Bolgarija dokaže „svojo pripravljenost, da bo upoštevala že utrjene diplomatske šege in navade,“ je izjavilo zunanje ministrstvo.
KOMENTAR)!
JAPONSKI KOMUNISTI IN MOSKVA
Diplomatski dopisnik „London Press Service" ugotavlja, da je japonska komunistična stranka, kot so v Londonu že predvidevali, sklenila, da bo prosila odpuščanja in obljubila, da popravi vse svoje tako-imenovane napake, zaradi katerih jo je Kominform ostro napadel. Najhujše je napadel japonske komunistične voditelje uradni tednik Komin-forma v svoji številki dne 6. januarja. Predvsem je ožigosal Zanzo Nosaka in njegovo stališče, da bi se Japonska lahko spremenila v komunistično državo na miren način, če ne drugače, tudi pod ameriško zasedbo. Kominformistični tednik je seveda označil to stališče za popolnoma napačno in je poudaril, da je edino pravilno, če komunisti takoj napovedo vojno ameriškemu imperializmu.
To je spravilo japonsko komunistično partijo v resen položaj, o katerem so razpravljali komunisti na tajnih sestankih v bolestnem razpoloženju. Stranka se je končno odločila, da soglasno sprejme politično linijo Kominforma, da odo-
bri opravičilo Nosaka glede njegove protileninistično-marksistične teorije ih da obljubi, da bo v bodoče pristala na vse sklepe svetovnega proletafijata. Japonska partija je tudi znova izrazila svoje zaupanje do Nosaka.
Zanimivo je, da se Kominform opira pri svojih ostrih kritikah na teorijo, ki jo je Nosaka podal v svojih tri ali štiri leta starih spisih. S tem, da Kominform kritizira tista izvajanja Nosaka, ki jih je pred tremi ali štirimi leti sprejel brez pomislekov, dokazuje, da je komunistična hierarhija vzporedno s časom spremenila tudi svojo taktiko. To, kar je pred tremi leti odobravala, danes obsoja.
VPRAŠANJE DALJNJEGA VZHODA „Daily Telegraph“ razpravlja o vprašanjih Daljnjega Vzhoda v zvezi s konferenco ministrov Commonvealtha in izjavami Achesona o politiki Združenih držav ter piše:
„Acheson je gledal v obraz stvarnosti, ko je izjavil, da mora ameriška politika začeti uvaževati nastali položaj kot se pojvlja v sedanjem trenutku. Zato mora skušati doseči dvojni cilj: na eni strani mora nuditi gospodarsko pomoč, kjer ta lahko resnično pomaga azijskim narodom, da se „uprejo proti bedi kot normalnim življenskim prilikam“, na drugi strani pa mora zadržati „sunek ruskega imperializma“, kateremu nudi komunistična ideologija nova sredstva.
Zaključek ameriškega zunanjega ministra je, da komunističnega širjenja v Aziji ni možno ustaviti samo z uporabo sile; potrebno je, da so nove države, ki so nastale v Aziji po vojni, močne, pro-cvitajoče in svobodne. Brez ovinkov lahko izjavimo, da je do istega zaključka prišla v bistvu tudi konferenca zunanjih ministrov Commonvealtha.
Jasne izjave Achesona in razgovori v Kolombu bodo omogočili napravo skupne strateške črte, ki jo morajo brez odlašanja ustvariti na Daljnjem Vzhodu. Boj Velike Britanije proti gverilji ha Malajskem polotoku, poiskusi uveljavljanja nove Indonezijske republike, škodljiva napetost med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmirja, vladavina Bao Daja v Indokini, burmansko vprašanje in vprašanje mirovne pogodbe z Japonsko so drugi sorodni problemi, o katerih je potrebno razpravljati.“
....................................................................................................
zmagal. Tekme se bodo vršile 4. in 5. fe-
Volie prioraee v Angliji
Volilne priprave v Angliji so v polnem teku. Stranke so imenovale že nad 1800 kandidatov, med katerimi je okoli sto žensk. Pričenjajo se volilna zborovanja, prav tako pa se pojavljajo volivni lepaki in letaki. Ker so volilna okrožja precej spremenili, je še težje napovedati vo-livne izide kakor sicer. Volilna okrožja so namreč zaokrožili tako, da bo vsak poslanec po možnosti predstavljal 60.000 volivcev.
Ministrski predsednik Clement Attlee kandidira v novem volivnem okrožju West Walthamstow v severnovzhodnem londonskem predmestju. Ima kar tri nasprotnike in sicer konzervativnega kandidata, liberalnega kandidata ter neodvisnega delavskega kandidata, ki so ga pred kratkim izgnali iz laburistične stranke. Pri zadnjih volitvah so dobili laburisti v tem okrožju nad 12.000 glasov večine.
V sosednjem okrožju v Woodford Essex kandidira Winston Churchill, ki ima laburističnega, liberalnega in komuni-
stičnega protikandidata. Pri zadnjih volitvah je dobil 17.000 glasov večine.
Zunanji minister Ernest Bevin kandidira letos v okrožju Woolwich ob spodnji Temsi, proti njemu kandidirajo konservativec, neodvisnež ter podpredsednik komunistične stranke Palme Dutt. Pred petimi leti so imeli laburisti v tem okrožju 11.000 glasov večine.
Anthony Eden, ki bi bil verjetno zunanji minister, če bi zmagali konservativci, spet kandidira v Warwicku in Lea-mingtonu, kjer je pri zadnjih volitvah zmagal s 17.000 glasovi večine.
Glavni predsednik ministrskega sveta in voditelj spodnje zbornice Herbert Morrison kandidira v nekem južno-vzhodnem londonskem predmestju. Ima tri protikandidate in sicer konzervativ-ca, komunista ter neodvisnega laburista.
Finančni minister sir Stafford Cripps, ki kandidira v vzhodnem Bristolu, kjer je pred petimi leti zmagal z 18.000 glasovi večine, ima štiri protikandidate: konzervativca, liberalca, komunista in neodvisneža.
r
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu bo v Londonu
V	kratkih dveh mesecih se bodo zbrala najboljša hokejska moštva na svetu v Londonu. Po mnenju strokovnjakov za hokej bo pripadlo letošnje svetovno prvenstvo Kanadi. Češka reprezentanca je precej oslabljena, ker se več njenih najboljših igralcev ni več vrnilo v domovino. Možno je, da bo Češka obdržala naslov prvaka Evrope. Do sedaj se je prijavilo že 13 držav: Anglija, Kanada, USA, Norveška, Švedska, Švica, Poljska, Finska, Češka, Jugoslavija, Francija, Holandska in Belgija.
Smučarske tekme v Malnitzu
Zelo dobre snežne razmere so privabile preko SO tekmovalk in tekmovalcev, ki so se udeležili tekmovanja za prvenstvo Koroške in Vzhodne Tirolske v alpski kombinaciji. V moški vrsti je bil najboljši Griessmann (Lienz), pri ženskah pa Sofie Nogler (Lienz); do-čim je naš predstavnik Cijan Karli padel in zasedel komaj tretje mesto. Tehnični rezultati alpske kombinacije (vožnja in slalom): ženske: Sofie Nogler (Lienz), ocena 0; Wanggo Greti (Skiz. Celovec), ocena 10,83; Kaboth Jutta (Skiz. Celovec), ocena 18,14. — Moški: Griessmann Karl (Lienz), ocena 0,73; Mrak Hans (Skiz. Celovec), ocena 5^66; Cijan Karli (Skiz. Celovec), ocena 9,53.
šport po svetu
V	Sheffieeldu se je vršila 18. t. m. | mednarodna nogometna tekma med angleško B-reprezentanco in Švico. Tekma
| se je končala z visoko zmago Anglije ; 5:0 (2:0). — Angleško hokejsko mo-
štvo Harringay Racers je na svoji zadnji tekmi na Češkem premagalo reprezentanco ČSR 3:2 (1:2, 1:0, 1:0). — Boksarska zveza Evrope je dobila povabilo, da sestavi amatersko boksarsko reprezentanco Evrope za dvoboj z Ameriko, ki se bo vršil 18. aprila 1.1. v Chicago. Prvikrat so bili tudi ruski boksarji povabljeni, da se udeležijo boja proti evropskemu moštvu. — V ponedeljek 16. t. m. se je vršil v Parizu boksarski dvoboj med avstrijskim mojstrom Weidingerjem in Francozom Olekom. Zmagal je Olek v 12 kolih po točkah.
TOTO	v
V 14. kolu „Šport Toto“ je bila sreča naklonjena le trem „tipalcem“, ki so dobili vsak po 119.480 šil., ker se jim je posrečilo uganiti, kdo bo zmagal in to pri vseh 12 moštvih. Drugi, kateri so uga-nili le 11 zmag, so bili že številnejši, bilo jih je kar 147 in so dobili po 2.437 Šil. Ker želimo tudi mi, da bi kdo od naših bralcev imel to srečo, smo pričeli objavljati „tipe“, da jim na ta način omogočimo lažje tipanje.
Danes prinašamo tipe za 16. kolo. Tokrat igrajo klubi Anglije, Italije in Nemčije, ter je zelo težko uganiti, kdo bo
Tip
l/l
l/x
2/2
2/2
1/2
x/2
l/x
2/1
2/x
1/2
2/x
2/1
x/l
2/1
x/2
bruarja. Torej poizkusimo uganiti.
Moštvo I. Moštvo H.
1.	Blackpool—Mancheeter City:
2.	Bolton Wanderers—Portsmouth:
3.	Derby Connty—Liverpool:
4.	Everton—Aston Villa:
5.	Bologna—Palermo:
6.	Genova—Lazio:
7.	Juventus—Milano:
8.	Lucchese—Torino:
9.	FC Nürnberg—VfB Stuttgart:
10.	VSV Frankfurt—1860 München:
11.	Bayern, München—VfB Mühlburg:
12.	Jahn Regensburg—Sp. Vgg. Fürth:
13.	New Castle United—Fulham:
14.	Roma—Fiorentina:
15.	Schwaben Augsb.—V£R Mannheim:
Za one, ki še ne vedo, kako se igra TOTO
TOTO-listke dobite v trafikah po mestih in TOTO kolekturah brezplačno. Treba je izpolniti najmanj 2 rubriki vsakega TOTO-Ustka, za kar boste plačali malenkostno pristojbino (2.20 S). V vsako rubriko je treba napisati katero moštvo bo po vašem mnenju zmagalo ali igralo neodločno. Za prvo moštvo napišete št. 1. za drugo št. 2, za neodločen rezultat pa x. TOTO-hstke morate oddati najkasneje do petka dopoldne v kolekturah ali trafikah, ki se bavijo s TOTO. Kakor smo že omenili so naši tipi za 16 kolo, to se pravi za tekme, ki se bodo vršile 4. in 5. februarja, to pa zato, ker pride „Kronika“ prekasno za tekme, ki se odigrajo na nedeljo po izidu „Kronike“. Zato spravljajte „Kroniko“, za prihodnji teden. Obilo sreče vam želimo.	Joko.
V
S
E
Z
A
Š
P
O
R
T
ŠPORTNA TRGOVINA
$epp JiidhemmšMeic
drž. izpr. športni učitelj
Celovec-KIagenfurt, Fleischmarkt 12
tel. 18—51
Izvedeniška popravila vseh vrst športnih priprav v lastni delavnici v najkraj-
Igjn čai^i.
JUHO MUSTJ PAASIÜIYI
LIK PREDSEDNIKA FINSKE
Čudna ironija je v ostrih napadih finskih komunistov na 79 let starega finskega predsednika Paasikivija, v napadih, ki imajo svoj odmev tudi v sovjetskem tisku in radiu. Malo je mož na Finskem, ki bi v svojem življenju napravili več na polju posredovanja in razumevanja med Finsko in Sovjetsko državo, kakor finski predsednik. Sami sovjetski voditelji so mu izrekli v tem oziru svoje priznanje in občudovanje.
Izredne sposobnosti predsednika Paasikivija za popravljanje razdorov v političnem življenju Finske same in pa njenih odnošajev z močno sosedo so tako značilne v sedanjosti in preteklosti, da so mu njegovi kritiki že večkrat nadeli priimek „večni pomirjevalec“. Njegov dar za posredovanje izhaja pred vsem iz njegove poštene, zdrave razsodnosti, iz ogromnega poznanja tuje in pred-vs:m ruske mentalitete in pa iz njegove pravne izobrazbe.
finsko zimsko vojno. Čeprav na koncu le niso odvrnili sovjetske invazije, je sam Stalin kasneje pohvalil odločno obrambo, s katero je Paasikivi zagovarjal koristi Finske. Leta 1945., ko je praznoval Paasikivi svojo 75-letnico, mu je Molotov sam osebno častital.
Po koncu zimske vojne, je postal Paasikivi finski poslanik v Stokholmu in vedno je delal na tem, da utrdi vezi med Finsko in ostalimi skandinavskimi državami. Ko pa je Finska znova vstopila v vojno na strani Nemčije, se je umaknil iz političnega življenja in je prišel šele na dan, ko so ga njegovi rojaki navdušeno- pozdravili kot naslednika maršala Mannerheima ter ga izvolili za predsednika Finske leta 1946.
Sledila so kritična leta in v teh letih je zasluga Paasikivija, da je ohranila Finska svojo neodvisnost na zunaj in na znotraj. On je nadzoroval vse malenko-
stne izvedbe mirovnih pogojev z Sovjet sko zvezo in prekrižal načrte domačih finskih komunistov za polastitev oblasti. Le enkrat, v spomladi leta 1947., je sko-ro prišlo do udara. Takrat je bila nevarnost, da bi tajna policija, ki jo je organiziral komunistični notranji minister Leino, uprizorila državni udar. Paasikivi pa je v miru izigral svoje karte. Nekaj oboroženih motornih čolnov se je pojavilo v pristaniščih, nekaj polkov je bilo alarmiranih — in revolucionarne sile so se oprezno vzdržale vsakega nadaljnega koraka. Nekaj mesecev kasneje pa je nova vlada na podlagi demokratične izvolitve parlamenta napravila konec tajni policiji sami.
Nobenega dvoma ni, da si je predsednik Paasikivi s svojo zmago v borbi za finsko demokratično svobodo nakopal trpko sovraštvo komunistov. Toda široka pleča predsednikova in njegova trda glava s kratko ostriženimi lasmi, sta prebrodili že mnogo težav v preteklih kx*izdih
John Kilmarnock (O. F. N. S.)
SLIKE IZ A N G L 11 E:	fPRESTOLNICA ŠKOTSKE
Predsednik Paasikivi se je rodil leta 1370, v majhnem mestu Tammerfors, ki je bilo najbolj pomembno finsko industrijsko mesto. Njegov oče je bil trgovec. Študiral je na univerzi v Lahti, kjer je pozneje postal predavatelj ustavnega prava. Kasneje je vstopil v bančno službo in bil od leta 1914 do 1934 direktor en? naj več j ih finskih bank. Toda njegova izobrazba in njegovo zanimanje je mnogo širše kakor pa kakega povprečnega trgovca. Vedno se je zanimal za umetnost, posebno za glasbo in literaturo. Že kot dijak v Lahti je igral na cerkvene orgle in bil tajnik dijaškega pevskega zbora. Na univerzi Upsala na Švedskem je študiral literaturo, v Novgorodu pa se je učil ruščino. Že v svojih mladih letih je prevedel dela Moliera in Lamartina na finski jezik in velja na Finskem kot največji poznavalec ruskega klasičnega slovstva. Angleščino govori povsem tekoče in malo je dni, ko ne bi temeljito prečital londonskega „Timesa“.
Paasikivi jeva prva preizkušnja, kot posredovalec z Rusijo, je bila leta 1920., ko je bil izvoljen za člana delegacije, ki je šla v Dorpat sklepat prvo finsko ^povojno pogodbo s Sovjetsko zvezo. Kasneje se je udeležil mnogih mednarodnih konferenc in njegov sloves, kot iznajdljiv. četudi odločen posredovalec, je stalno rasteh Ena največjih preizkušenj je prišla za njega v jeseni leta 1939., ko je vodil zgodovinsko delegacijo v Möskvo, ki je skoraj preprečila prvo sovjetsko-
Zaradi njegove lopete pripada Edin-burghu tretje mesto med vsemi evropskimi prestolnicami. To dejstvo je vredno uvaževanja, če pomislimo, da ima Evropa več kot 30 prestolnic. Edinburgh je kakor gledališče, ki sta ga ustvarila narava in človek, da ga ožarjajo bajno lepi sončni zahodi in morda še celo lepše jutranje zarje (za tiste, ki vstajajo dovolj zgodaj, da jih občudujejo), da ga zatemnjujejo megle in oblaki, bičajo vetrovi in dež, ki so drsko morda še bolj učinkoviti kot sončni žarki.
Morda je le malokdo od vas obiskal Edinburgh. Prav gotovo pa ste že slišali govoriti o njem, ne samo zato, ker je prestolnica Škotske, marveč tudi zato, ker je staro mesto, ki ga obdaja sijaj romantike. Pred 500 ali 600 leti je bilo to mesto, ki leži na vrhu griča, pozori-šče krvavih dogodkov. Nekoliko kasneje je bilo priča nesmrtne, čeprav nekoliko preveč izrabljene zgodovine škotske kraljice Marije Stuart, ki je na tern „odru“ odigrala prvi del svoje žaloigre. Edinburg pa je v zadnjem času postal znan tudi kot središče glasbenih festivalov v Angliji.
Danes nam nudi Edinburgh zanimivo procvitajoče življenje, samo da to življenje ne more zabrisati preteklosti. V tem mestu skoraj ni mogoče prehoditi več kot sto metrov, ne da bi se nam od-
grnil kak zastor preteklosti, ki se zrcali v črnem pečevju, na katerem stoji grad, v dolgih zavitih, starih ulicah, ki vodijo prav do morja. Vendar pa živi je nje ne poteka ob spominih na preteklost. Pröv obratno. Dejstvo je, da živi preteklost z ljudmi in da je del njih. Ta občutek jim je lahko prijeten ali pa tudi ne, a prezreti ga ne morejo, kakor ne mox*ejo prezreti morskega zaliva in grič kov proti jugu, ki so jih nekoč branili pred Angleži.
Rekli smo že, da je Edinburgh gledališče. Zakaj? Ker je splošno živahno in povezano z izrazitimi nasprotji. Staro mesto, ki sega šest, sedem, osem sto let nazaj, se razprostira po pobočju griča od gradu pa do palače, kjer so nekoč prebivali škotski kralji. Po svoji glavni cesti, od katere se odcepljajo mnogoštevilne stranke ulice, je podobni ribji hrbtenici. Glava te ribe je grad. rep pa palača. In pot od repa do glave nas vodi po škotski zgodovini, dokler ne pregledamo skoro polovice južne škotske raz utrdb gradu, ki je še starejši kakor mesto samo. Iz te višine lahko vidimo še mnoge druge stvari, ki so bolj blizu. Če usmerimo svoj pogled navzdol, bomo lahko opazili ljubke obrise novega dela mesta, ki so ga zgradili pred 200 leti.
Pred 200 leti je bilo staro mesto nekak čebeljnak demokratičnega plem
Ing, —r:
SktivMstihted
ne&GtH Ut zeiučjc
10.
V, Atomska sila
(Nadaljevanje)
Celokupno gmoto sonca cenijo na dvatisoč kvadrihjonov tom (To število napišemo, ako pripišemo številki 2 še 27 ničel.) Leto šteje okroglo 30 milijonov sekund. Iz tega se da izračunati, kako dolgo bi trajalo sonce in do kdaj bi se sončna masa popolnoma izčrpala in spremenila v silo. To dobo cenijo na 10.000 milijard let.
Da danes pa se ni še pri nobenem poskusu, niti pri tako velikem kot ga predstavljajo že opisane uranske peči, posrečilo, da bi sto odstotno sprostili vso silo, ki v atomih počiva. Kvečjemu jo je mogoče dobiti le desetinko odstotka, in tudi pri tem so še vehkanski učinki.
Pravzaprav se ta desetinka odstotka doseže le pri popolnoma očiščeni in zgoščeni snovi, kot je bil to n. pr. uran v atomski bombi. Vzemimo, da je bilo v bombi i/3 kg te snovi. Pri 100 odstotnem razkolu atomov bi 1 gram snovi dal sproščeno silo od 125 milijard konjskih sil. To bi bil torej tudi učinek 1 kg te snovi pri izrabi le ene desetinke odstotka. Pri Vo kg snovi bi dobili nad 60 milijard konjskih sil.
Ni torej čudno, da je taka sila bila v stanu, da skoraj popolnoma poruši me-što z več sto tisoč prebivalci. Izračunali so. da je bila eksplozivna moč te
bombe 20 tisočkrat večja od eksplozivne sile največje dotlej uporabljene navadne bombe.
VI. Izgledi za uporabo atomske energije
Da se sproži neprekinjeno rušenje atomskih jeder, je potrebno, da ima komad urana, ki ga takemu procesu pod-vržemo, gotovo velikost, sicer uidejo nevtroni, čim se porajajo, prehitro iz snovi in se porazgube v ozračje. Novi nevtroni nastajajo v notranjosti urana, uhajajo pa iz njega na površini.
Velikost komada mora biti torej tolikšna, da kljub brzini, ki jo nevtroni imajo, ostane več nevtronov v notranjosti kot pa jih zamore uiti s površine. Znanstveniki so izračunali, da leži ta ta-kozvana „kritična velikost“ v mejah teže od 1 do 100 kg.
Radi tega svare znanstveniki pred utvaro, da bi se mogla atomska energija že v doglednem času uporabiti kot pogonsko sredstvo v prometu in industriji, da bi gnala motorje avtomobilov, vlake, da bi nam razsvetljevala cela mesta in dala motorno silo za kmetijstvo. Mnogi si morda predstavljajo rešitev tega vprašanja tako, da bi zadostoval za pogon motorja že košček urana ali slične snovi v velikosti večjega zrna, ki bi se vgradil v stroj.
Toda temu žal ni tako in še tudi dolgo ne bo.
Kakor smo zgoraj navedli, bi morala biti ta žlahtna snov, ta matica energije vsaj 1 do 100 kg težka. To pa velja samo za konstrukcije, ki se uporabljajo za hitri proces eksplozije, torej za vojne namene, pri takozvanem nekontroliranem načinu uporabe atomske energije kot je n. pr. v atomski bombi.
Pri uporabljanju atomske sile v miro-
ljubne namene pa gre za takozvani kontrolirani način, kjer se uporabljajo počasni nevtroni. Da, pa iz hitrih nevtronov postanejo počasni, so potrebne razne snovi precej velike gostote, ta okol-nost pa težo komada nadalje povečuje. Končno ne smemo prezreti, da se v procesu razkrajanja atomov razvijajo med-stopnje. nove prehodne prvine, med katerimi so nekatere močno radioaktivne, to je, izžarevajo žarke precejšnje sile. Mnogi teh žarkov so človeškemu zdravju škodljivi, nekateri tudi zelo škodljivi. V zaščito pred takimi žarki so potrebni gotovi varnostni ukrepi, in aparat bi morali obdati z jakim kovinskim ovojem, kar bi težo naprave zelo povečalo.
V uranovi peči so morali n. pr. celokupno napravo obdati zim debelim obojem iz težkega izolirnega materjala, da so zavarovali okolico pred uhajanjem takih žarkov. Ugotovili so namreč, da utegnejo ti žarki, če bi uhajali v veliki količini, onemogočiti bivanje ljudem v zelo razprostranem okolišu za dobo več let.
Za takozvano „malo uporabo“ atomska energija danes še ne prihaja v poštev, ker so tozadevne priprave še preokorne. in predrage. Tudi kasneje, ko bodo tostvarni tehnološki problemi že rešeni, bo prihajala atomska energija v poštev le za stvari zelo velikega obsega. Morda bo to kaka industrija, kak rudnik ili podobno, kjer daleč naokoli ni nobenih virov sile, ne vode, ne premoga in ne olja. Tam torej, kjer bi dovajanje električnega toka z daljnovodi stalo toliko, da bi se dotična industrija sploh ne obnesla, dočim bi se naprava z atomsko energijo lahko postavila na kraju samem, neodvisna od vode, pre moga in olja, bo prišla v poštev atomska sila. Za sedanje čase pa nasprotu
stva. Vojvodinje, šušmarji, plemiči in propadli pesniki so živeli v istih hišah. Vzrok temu je bilo pomanjkanje prostora. Vse edinburško prebivalstvo je hotelo stanovati ob zavitem traku hiš, ki se vije okrog gradu. Na severu je bilo umazano jezero, kamor so odlagali smeti vsega mesta. Zdi se, da stanovanja na jugu tedaj niso bila v modi. Iz teh razlogov so Edinburžani še pred newyorski-mi nebotičniki gradili hiše drugo vrh druge, vkljub ostrim vetrovom, ki brijejo po ulicah skozi devet mesecev v letu. Danes so izginile vojvodinje, plemiči, propadli pesniki — ostalo je morda še nekaj šušmarjev.
Kam so izginile vojvodinje? Ko so pred 200 leti osušili jezero na severu in izboljšali zdravstvene pogoje, so se preselili v „novo mesto“. K sreči se je ta selitev vršila v dobi, ko so v zahodnem svetu neomejeno vladale dobre šege, red in arhitektonska lepota. Po vsej Evropi, v Angliji, Avstriji, Italiji in Franciji so v tej dobi, katero imenujemo ,,doba razuma“, vstajali nekateri najlepši spomeniki škotske civilizacije. Takrat sta bili na Škotskem slavna arhitekta, brata Adam, ki sta naredila med drugim tudi načrt za novi mestni predel na podlagi široko zasnovanega regulacijskega načrta. Uspeh je bil sijajen. Velikanske hiše, v katerih so nekoč stanovali plemiči in sodniki, so razdelili sedaj v sta-1 novanja in nrade. Smotrna oprema modernih uradov se zdi neskladna in smešna pod temi visokimi stropi in ogromnimi stenami.
V mestu najdemo še druga nasprotja. Sredi starega mesta najdemo lepe hiše klasičnih obrisov, tik za urejenimi ulicami novega mesta pa bomo naleteli na borne umazane uličice. V neposredni bližini morja so grički, v nekem parku sredi mesta pa se dviga 300 metrov visoka gora. Poleg tega pa kvarijo železniški tiri najlepše vrtove mesta skupno s telefonskimi in brzojavnimi žicami, ki vežejo zasanjano mesto z ostalim svetom.
Če vas bo pot kdaj zanesla v Edinburgh, si morate na vsak način ogledati spomenike in tujskoprometne zanimivosti v spremstvu najboljšega vodiča. Nekaj pa si oglejte sami brez spremstva. To s<5 trgovine, krčme in restavracije predmestja ter značilni pozabljeni kotički, dd. katerih vam pokaže pol samo kaka jezikava in zaspana starka. Tako boste res prišli do pravega Edin-burgha, o katerem pravijo tisti, ki ga poznajo samo površno, da je zgolj ka-menit organizem s kamenitim srcem. — (Po BBC-TS)
jejo njeni uporabi še gospodarski vidiki, torej preudarki o rentabilnosti.
Vzemimo n. pr. veliko elektrarno, ki jo poganja kalorična (toplotna) sila, torej premog.
Ker znašajo stroški za gorivo le 3 do 15 odstotkov celokupnih izdatkov elektrarne in bi dosti manj tudi uran s potrebnimi dodatki ne stal, pridemo do zaključka. da uporaba atomske sile v tem primeru ne prinaša otipljivega prihranka. Zato bi ne bilo upravičeno, da bi v slučaju, ko so stroški pri enem kot drugem enaki, trošili žlahtno snov, ki jo je v primeri s premogom ali oljem 'le malo na celem svetu. Razen tega pa bi bili investicijski stroški pri izrabi atomske sile danes še previsoki. Saj so Američani izračunali, da bi morala naprava za proizvajanje električnega toka od le 100 konjskih sil, tehtati celih 50.000 kg.
V času vojne, kjer rentabilnost nikjer ne igra vloge, so trošili bajeslovne vsote za naprave in poskuse, ki so omogočili atomsko bombo. Toda v mirni dobi so velike investicije utemeljene le tedaj in tam, kjer je mogoče, da z njihovo pomočjo dosežejo velike prihranke pri obratnih stroških.
Seveda pa s tem še ni rečeno, da se taki uspehi ne bi dali doseči v bodočnosti. Rekli smo, da je urana razmeroma malo na celem svetu; so pa še razne druge snovi, ko jih atome bodo mogli sčasoma ravno tako razbiti in bo mogoče nato iz njih iztisnili velike energije.
Tudi odstotek praktično dosegljive energije iz ene ali druge snovi se bo s časom še zvišal. Do zdaj je bilo mogoče iz snovi iztisniti le še eno tisočinko teoretično možne energije, to je one energije, ki bi se sprostila, če bi mogli do kraja razkrojiti vse atome snovi.
(Dalje prihodnjič.)

3La( anqtLi pß fß
C-erkviea sv. Martina je bila svojčas najbrž vsa poslikana, obranile pa so se z izjemo ostankov slike sv. Krištofa zunaj, samo slikarije v prezbiteriju. Te se nahajajo 1. na svodu, 2. na stenah in 3. na slavoloku. Izvršene so bile na sveži omet ali na presno (italij. al fresco, zato tudi freske imenovane). Tehnika ni posebno dobra, tudi barve ni,so pretra-jaie časov, marveč so obledele, se razkrojile ali se sicer spremenile, zato bo treba ohranitvi posvetiti vso skrb. Je pa zanimivo, kako zelo povečujejo lise, ki so bile nekoč obrazi, oblačila, peruti itd., barvnolepotni izraz prezbiterija in kako zadovoljujejo tudi razvajeno oko.
Pričnimo s slikarijami na svodu. Pri slavoloku v sredi je trikotnik, v njem 2 tabli Mojzesa. Sledita dva očaka iz stare zaveze, oba bradata, kvišku gledajoča, zelo lepega, skoro milega izraza. Ovijata ju trakova z napisoma. Levo pri slavoloku je v rombu podoba sv. Cecilije, ki igra na harmonij. Njen sosed je sedeč menih, obrnjen k nam, na desnem kolenu ima odprto knjigo, ki jo drži z obema rokama. Okrog glave ima nimb (= svetniški soj). Nemara je to sv. Tomaž Akvinski, toda možnost je misliti tudi na sv. Benedikta. Sledi simbol evangelista Mateja, angel v beli halji, okrašeni z rožami. Potem pride cerkveni oče sv. Ambrož, škof, sedeč v naslonjaču pred knjigo na pultu. Za oltarjem levo je simbol evangelista Janeza, orel. V sosednem (desnem) polju je papež in cerkveni učitelj sv. Gregor. Ima pred seboj na pultu knjigo. Simbolu evangelista Luke, krilatemu volu, slede podoba sv. Hieronima s knjigo, simbol evangelista Marka, lev, in končno, zopet ob slavoloku, sv. Auguštin. Preostane na svodu venec polj nad stenami in okni. Pričenši na levi vidimo po 4 angele, ki držeč note pojo. Obrazi so zabrisani. Tudi oblačila so močno nejasna. Nad sosednim oknom je najprej kralj David, njemu nasproti, kralj Salomon; oba imata kroni; ovijata ju napisna trakova. Nad poševno severno stranico kora je v vsakem polju po en angel, igrajoč na lutnjo, nad steno za oltarjem po en angel s piščaljo. Nad poševno južno stranico sta dva angela zelo zabrisanih oblik, sledita dva angela, od teh ima eden harfo. Ob slavoloku južno zopet dve figuri, najprej Jese, njemu nasproti podoba mladega Jezusa. Obe figuri imata napisne trakove.
Slikarije na stenah predstavljajo, počenši severno, sledeče: Med prvima dvema stebroma se 2% m od tal pričenja slika kak 1.20 visoka, nad njo pa. druga, ki sega zgoraj v rebrasti svod. Na spodnji sliki je. upodobljen prizor jz svete maše. Upodobljena je notranjščina bazilike romanskega sloga, na desni kor z oltarjem in apsido, v sredi stena ladje, levo pa kapela z obhajilno mizo. V stenah je petero polkrožnih romanskih oken, nad njimi pa za romanske cerkve značilni niz lokov, imen. arkadni friz. Desno v ospredju je pri oltarju menih pri sveti daritvi, dvigajoč kvišku in prelamljajoč hostijo. Levo od njega je ministrant, pred oltarjem levo potem še 3 redovniki in pred njimi 3 redovni gojenci. Zdi se, da pojo mašne pesmi. V sredi slike levo je skupina 11 oseb, S moških in 3 ženske; to so verniki, ki prisostvujejo pri maši. Nad njimi vidimo dva plavajoča angela: z leve na desno plava bel angel, držeč belo hostijo, z desne na levo črn angel z belo hostijo. Angela predočujeta ali simbolizirata dobro in slabo opravljeno obhajilo. Oltar v kapeli je pač obhajilna miza; pokrita je s čipkastim prtom. Pravkar opisana slika sv. daritve s simboloma obhajil je edinstvena vrednota bistriških^ slikarij.
Nad to podobo se nahaja močno obledela in nejasna slika k r o n an j a Mari j i n e g a. Razločijo se tron, zadaj zagrnjen z zaveso, ki jo drži na levi in desni po en angelček. Na tronu levo Bog Oče, desno Bog Sin, oba obrnjena h gledalcu. Nad njunima glavama plava go-, lobček. sv. Duh. Pred obema božjima osebama kleči (vsaj tako se zdi) Mati božja, žahbog pa je vsa figura zabrisana. Oblačilo je na tleh in tvori visoko
goro gub. Levo in desno spremlja prizor po en angel, levi ima roki sklenjeni v molitvi, desni pa na nekakemu krožniku podobnemu pladnju prinaša glavi podoben predmet.
V sosednem polju ob oknu je ostanek večje freske, ki jo je uničila naprava okna, predstavlja pa Mojzesa.
Na zadnji ali zaključni steni prezbiterija se je svojčas pravtako nahajalo okno, pa so ga potem zazidali. Levo ob njem je ohranjena spodaj glava bradatega starega svetnika, najbrž sv. Petra. Nad njim je videti ostanek mladostne figure sv. Janeza Evangelista s kelihom v levici, zadaj pa romanski obok. Okrog figure se razvija napisni trak. Izredno lepa je glava svetnika. Svetemu Petru nasproti je upodobljen na drugi strani okna sveti Pavel, slika nad njim pa je uničena. Nad oknom so ostanki stare slikarije, Id je predstavljala gotski tabernakelj s križno rožo in 2 fialama; med njimi kleči po en angel, časteč najbrž evharističnega Kristusa (prim. slikarije v Vratih). Podobna slika se nahaja tudi nad okensko steno ob oltarju na južni strani.
Končno imamo še sliko na južni steni, nasproti kronanju Marijinemu in sv. maši. Ohranjen je samo gornji del, ki kaže Kristusa iz Poslednje sodbe. Iz ust švigata Kristusu plameneča meča, iz ran na rokah in prsih mu kaplja kri. Desno drži angel poševno plavajoč križ, levo trobi drug angel na pozauno. Spodaj desno je figura Janeza Krstnika, njemu nasproti levo Matere, božje, ki prosita Zveličarja usmiljenja za vstale. To priprošnjo imenujemo d e e z o (iz grškega deezio). Med robom mandorle (= okvir, v katerem je Kristus) in zunanjim robom podobe zgoraj sta 2 simetrično razmeščena angela. Spodnji del je prikazoval vstajenje od mrtvih ter povehčanje izvoljenih in pogubljenje zavrženih.
Slavolok nosi slike na strani, ki je obrnjena k oltarju in na oboku spodaj. Zlasti so zanimive prve. Na temenu loka vidimo v mandorli z dvojnim robom Boga Očeta z dvignjeno desnico in vodoravno iztegnjeno levico. Kaj pomenita ti dve roki? Desnica blagoslovi j a in sprejema ovco, dar Abelov, ki je
Bilo je leto 1215. Bilo je pozno poleti, že po šv. Paternužu. Nedelja je bila. Neki gorski kmet v župniji Sv. Valburge v spodnji Krčiški dolini je v zgodnjem jutru še hotel napasti svoje vole, potem pa je nameraval iti k službi božji v Sv. Varburgo, poldrugo uro daleč. Pasel je in zraven molil sv. rožni venec. Ravno je odmolil odstavek „Ki te je, Devica, v nebesa vzel“, ko se je pojavil v zraku svetel oblak in je nastalo močno šumenje v zraku, ki se je kmalu spremenilo v silen veter.
Kmet zapazi nad eno smreko bleščečo svetlobo, v sredi smreke pa je stala Mati božja z Jezusom. Bilo je to na onem kraju, kjer stoji danes Marijina cerkev na Visoki Bistrici.
Najprej so zgradili na onem mestu Manjino kapelo. Kapela je bila slovesno posvečena na križevo ah križno nedeljo leta 1240. Še sedaj prihaja na križevo nedeljo, to je nedelja po Vnebohodu, največ procesij in romarjev na Visoko Bistrico.
Skoro 200 let so prihajali romarji in Častili Marijo v smreki. Tedaj je strela udarila v stolp kapele in kapela je pogorela. Namesto kapele so tedaj zgradili mogočno in prostorno romarsko cerkev, ki jp je škof lavantinski z vso slovest-nost-jo posvetil 15. majnika leta 1491. Nova cerkev je bila zgrajena, v gotskem slogu in ima pet oltarjev. Stolp je visok
upodobljen na levi, zavrača pa d a r Kaj nov, snop, na desni. Ob spodnjem delu loka je na vsaki strani po ena figura svethika-puščavnika. Levo je^najbrž upodobljen sv. Anton puščav-n i k. Bradat, starih potez, živih, belo gledajočih oči, je oblečen v kuto s ška-pulirjem, čez ogrnjen s plaščem. Levica drži dvojni križ, desnica palico in menda zvonec. Puščavnik stoji pred skalnatim pogorjem (na desni), na robu katerega rasto drevesa. Temu puščavniku stoji na severni strani nasproti popolnoma gol, star, bradat, na levo obrnjen anahoret (= puščavnik). Vodoravno iztegnjena desnica drži zemeljsko oblo s križem na vrhu, levica težko pahco, nad glavo pa ima krono. Tudi ta stoji pred skalnatim pogorjem, ki pomeni skalo-vito pokrajino. Ob robu loka ima napisni trak. Kateri naj bi bil ta svetec? Ako je levi pravilno spoznam za sv. Antona, potem je desni sv. P a v e 1 iz T e b, skupaj s sv. Antonom prapuščavnik in od starih cerkvenih pisateljev imenovan „prvak redovniškega življenja“. Ali naj to ponazori krona na njegovi glavi? Prepuščamo to vprašanje poklicanim v pravilno rešitev.
Na spodnji strani slavoloka se nahaja dvakrat po 7 polj, v vsakem po ena ženska figura. Slike so zelo zabrisane, vendar pa gre nedvomno za 14 svetih ali blaženih ženskih oseb, med katerimi se razločijo sv. Barbara, sv. Lucija in sv. Elizabeta, medtem ko je pri drugih določitev otežkočena.
To bi bil na kratko popis slik, zdaj pa še nekaj besed o njih značaju in pomenu.
Vse, kar je v zvezi z vsebino slik, to je z upodobljenimi predmeti, imenujemo ikonografijo. Z njenega stališča so bistriške slikarije zelo zanimive in bogate. Predvsem je treba poudariti, da so vse slike v prezbiteriju v zvezi z liturgičnim značajem tega dela cerkve, kjer stoji oltar in se vrši najsvetejša daritev. Na slavoloku sta Abelov in Kajnov dar, predpodoba iz starega zakona, na steni je sv. maša z lomljenjem hostije resnična upodobitev in angeli, ki časte Evharističnega Kristusa, predstavljajo isto misel. Na stropu je vse, kar je v zvezi z odrešilnim naukom (starozakon-ske osebe, evangelisti, cerkveni očetje
in koničast. Okrog cerkve se razprostira pokopališče, ki ga obdaja obrambni zid. Take obrambne zidove imajo vse cerkve na južnem pobočju Svinje planine in so jih zgradili v obrambo proti Turkom. Ko ni bilo več nevarnosti s turške strani, so trdnjavski stolp v obrambnem zidu na Visoki Bistrici leta 1720 spreme-nili v kapelo. Due 30. julija 1887 so v to kapelo prenesli ljubko malo Madono z Jezusom v smreki. To Marijino podobo ljudstvo časti kot prvotno milostno podobo.
Do leta 1691 je Visoka Bistrica s svojo Marijino romarsko cerkvijo še vedno pripadala Sv. Valburgi. Tega leta pa je postala samostojna župnija. Zadnjič je bila cerkev prenovljena leta 1863. Lani pa so jo začeli zopet prenavljati. G. pro-vizor Memer se je lotil tega dela z vso vnemo. Žal je medtem obolel, a g. Cam-pidel dela naprej in letos bo cerkev zablestela v prvotni lepoti. Zlasti mogočen in impozanten je veliki oltar, ki je 10 metrov visok in zavzema vso sprednjo steno prezbiterija. Ta veliki oltar z Marijino podobo v naravni vehkosti izvira iz leta 1672. Na eni strani Marijine podobe v velikem oltarju stoji kip sv. Barbare, na drugi strani pa kip sv. Katarine.
Romarji prihajajo na Visoko Bistrico iz Labudske ali Laboške, iz Krške in (Nadaljevanje na 6. strani)
kot razlagalci, in če je župnikova razlaga mladega Kristusa pravilna, tedaj tudi že Kristus sam nastopa v prezbiteriju). Poslednja sodba navadno nima mesta tu, temveč v ladji, a vendar spada organično v celoto. In kronanje Marijino se spominja Matere božje. Pred seboj imamo zares trdno izdelan, naravnost zgoščen in enoten slikarski pr o gram, ki ima nalogo, v podobah verniku pojasniti liturgični pomen prezbiterija in mu ponazoriti nauk. Po tej strani je bistriški prezbiterij podoben okrasu prezbiterijev na Kranjskem (imen. kranjski prezb.), katerim je sličen tudi po podobah Abela in Kajna na slavoloku.
Ravno tako zanimive so te slikarije v posameznostih. Na prvem mestu stoji slika sv. maše. Zgodovina umetnosti pozna več upodobitev tega predmeta, tako predstavlja n. pr. zakramentar škofa Droga iz Metza (826—856) lomljenje kruha in delitev sv. obhajila, pa vendar bo tvorila bistriška freska nov prispevek k ilustracijam sv. maše, zlasti ker je v tej zvezi uporabljen tudi nauk o obhajilu. Morda so bili za to upodobitev odločilni tudi tedaj važni ali aktualni dogodki. Izmed slikarij na stropu je zanimiv sv. Tomaž. Ako je res imel svetnik sončno brošo na prsih, je tolmačenje pravilno; znano je tudi, da je bil Tomaž vnet častilec sv. Evharistije. Toda možno bi bilo tudi misliti na sv. Benedikta, ki bi mu upravičeval to važno mesto izrek, da nobena stvar ne srpe imeti prednosti pred božjo službo. Knjiga bi bila v tem primeru redovna pravila (regula). Menihi na sliki sv. maše so bržkone benediktinci, kar bi bilo i ikonografsko i zgodovinsko utemeljeno. Benediktinski samostan v Podkloštru je imel po vsej Ziljski dolini bogata posestva, enako na Bistrici. Puščavnika na slavoloku izražata najbrž misel na pra-ustanovitelje redovniškega življenja, kar bi bil nov prispevek k enotnosti okrasa. Končno je omeniti še podobo Janeza Evang. za oltarjem, ker drži v levici kelih, sledi iz tega, da se je slikar naslanjal na nepristna dejanja apostolov oz. najbrž na legendo Jacobusa a Voragine^ iz katerega so tedanji umetniki radi črpali snovi in motive.
Slog ali stil bistriških fresk ni enoten. Pri izvršitvi je sodelovalo več rok, a vsaj dve do tri in od teh ima vsaka svojstvene poteze. Žalibog so ravno za proučevanje tega vprašanja slike zelo obledele. Pretežni del fresk je nastal v križnem odsvitu gotskega idealizma (lepega) in realizma (naravnega ali resničnega sloga). Višek realizma predstavlja slika sv. maše, kjer pa je že vplivala renesančna umetnost Severne Italije.
Pri slikanju so se mojstri posluževali predlog, za kar omenimo samo figuro Matere božje s slike kronanja. Najbližja poslikana cerkev je ona v Vratih. Tudi tam so uporabljeni cerkveni očetje (a skupaj z evangelisti), Evharistični Kristus in angeli, ki so zelo slični bistriškim. Podobno kakor v Vratih, se tudi na Bistrici križajo južni in severni, alpski vplivi. Janez Ev. je po svojem izrazu še ves poln bizantinsko-italijanske miline in lepote.
Morda se na napisu tega svetnika nahaja letnica 1462. Torej letnica nastanka slikarij. Če je to res, potem velja samo za starejši del, mlajši del, n. pr. slika maše, je nastal kasneje. Samo od sebe se vriva pri opazovanju teh fresk v ospredje vprašanje, ali so v kakem tesnejšem odnosu do delavnice mojstra Tomaža iz Beljaka. Zdi se, da bo mogoče to vprašanje delno potrditi.
Vsako odkritje starih slik odpre nov pogled v umetnost preteklih stoletij, a tudi nova, še nerazrešena vprašanja. V tem pa tiči ravno njih privlačnost. Naj bi se Bistričani še nadalje oklepali svoje starinske cerkvice z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, ki jo zasluži, gornje vrste so imele samo namen, opozoriti na. njene dragocenosti.
MARIJA V SMREK!
(VISOKA BISTRICA)
BIBRA
K božiču in k novemu letu so izložbe trgovin na novo opremljene. Lepo so opremljene izložbe, da nekako izzivajo kupca, naj pride, naj si ogleda blago in naj nato tudi kupuje. Letos za božične in novoletne praznike so bile izredno lepo opremljene tudi izložbe knjigarn. Bilo so v izložbah nove in stare knjige, razne knjige, primerne za ročnega delavca, primerne pa tudi za učenjaka, primerne za kmeta in primerne za obrtnika. Bile so v izložbah knjige za mlade in stare ljudi, za pouk in za zabavo, za dekleta in za fante.
Ako smo opazovali ljudi, ki so knjige kupovali, smo mogli zapaziti, da so se mladi ljudje, ki so pregledovali to knjižno bogastvo, ozirali najpreje na opremo, ne toliko na vsebino. — Ko pa je oče. kupoval knjigo, je vprašal trgovca, če je knjiga primerna za mladega sina ali za mlado hčerko. Kakor da je trgovec prebral vse knjige, ki jih prodaja in ki jih ima v izložbah. Trgovec večkrat ne ve nič drugega kakor to, da je po nekateri knjigi zelo veliko povpraševanje, da pa mu spet druga knjiga leži mesece in mesece neprodana in po nji ni povpraševanja.
Pred novim letom pa je izšla tudi knjiga, ki jo žal še ni bilo opaziti v izložbi nobene knjigarne in tudi nismo o njej še brali ocene v nobenem časopisu. Knjiga ni pisana v slovenščini, vendar moramo to knjigo priporočati vsem našim bralcem, ker je knjiga okusno opremljena v zunanjosti, še posebej pa zato, ker je vsebina te knjige taka, da bo imel vsak koristi od nje. Knjiga ima naslov: „Der österreichische Bauer — sein Leben und Werk" (avstrijski kmet — njegovo življenje in delo).
Ako pregledamo vsebino te knjige, vidimo, da so v nji zbrani prispevki mož in javnih delavcev, ki res nekaj pomenijo, ki nekaj znajo, ki morejo pokazati že na uspehe pri svojem delovanju; pred vsem pri svojem delu za povzdigo avstrijskega kmetijstva in s tem za izboljšanje življenjskih pogojev avstrijskega kmeta.
Omenjeno knjigo o avstrijskem kmečkem življenju je treba prebirati pozorno. Ni to nikaka povest, ni to roman, ki ga preberemo površno v nekaj dneh ali tudi v enem dnevu in nato knjigo za vedno odložimo. To knjigo pa bo večkrat in ponovno prebiral z velikim zanimanjem že priletni kmečki gospodar, veliko zanimivega bo našel v nji kmečki sin in mnogo koristnega ter poučnega bo mogel dobiti v tej knjigi vsak, kdor deluje med kmečkim ljudstvom.
Kmet in njegov rod
Prvi članek — „Gospodar zemlje.“ <—1 je napisal minister za kmetijstvo Josip Kraus. Gotovo je najvišji predstavnik kmetov v državi poklican, da prvi nastopi, kadar je treba govoriti ali pisati o kmetu. Minister Kraus piše: „Avstrijski kmet je zrastel iz narodov Frankov in Bojuvarov na zahodu, ti so prišli v stik na vzhodu in jugu s Slovani in Madžari, na zapadu in na jugu pa z Romani. Na oblikovanje značaja tega kmeta je nato vplivalo v veliki meri in v pozitivnem smislu krščanstvo, oblikovali pa sta ga tudi pokrajina in narava.“
Da more postati narod plemenit po krščanski veri, si že dolgo ni upal trditi aktivni avstrijski minister. Knjiga ima torej tudi že takoj v začetku pečat, da zagovarja krščansko načelo in jo moramo zato pozdraviti tudi s tega stališča.
Tudi kmet, ki je globoko zasidran na svoji grudi, je večkrat nosilec napredka v vsakem oziru. To je vredno še posebej zabeležiti, ker večkrat ravno kmetu kot posamezniku pa tudi celotnemu kmečkemu stanu očitajo, da je nosilec zastarelosti, reakcije v slabem smislu in da ovira napredek in odstranjenje ostankov fevdalizma. — Da pa je kmet — ne sam, ampak v skupnosti z ostalimi stanovi seveda — nosilec in temelj države, o tem danes pač ni nobenega dvoma.
Vsaj deloma je tudi za naše razmere važna ureditev in rešitev vprašanja obstoja hribovskih ali gorskih kmetij.
Kmečki stan
Gotovo je zelo zanimiv članek graškega profesorja Viktorja Geramba o kmetstvu. Profesor piše: „Pri svojih predavanjih napravim večkrat zanimiv poskus. Poslušalce prosim, naj vstanejo
KNJIGA
oni, ki so kmečkega rodu, katerih starši so torej kmetje. Navadno vstane na to prvo povabilo le malo ljudi. Nato prosim, naj vstanejo tisti, katerih stari oče je bil še kmet. Presenetljivo je visoko število onih, ki se dvignejo na to povabilo. Končno prosim, naj vstanejo še oni, katerih praded je bil kmet. Ko vstanejo še ti, jih le še malo ali pa skoraj nobeden ne obsedi.
Kmetstvo je še danes, v modernem svetu, stan za sebe. Kmet ima svoje običaje, svojo govorico, ki je dragocena skrinjica — tudi slovenska kmečka govorica —, v kateri je skrit marsikateri dragocen biser, ki bi se sicer izgubil. Obnova in ozdravljenje naše domovine je mogoče predvsem na zdravem kmečkem temelju in veseli moramo biti, da je naša domovina še vse. naokrog kmečka. Saj je v tem njena velika dragocenost. Kjer je poskrbljeno, da more uspevati kmečki stan, tam uspeva tudi država.
Predaleč nas bi vodilo, ako bi hoteli le samo na kratko omeniti še vse ali pa tudi samo nekatere od ostalih člankov v omenjeni knjigi. Moramo pa omeniti članke, ki govorijo o važnosti in velikem pomenu gozdarstva v kmečkem gospodarstvu. Saj si zlasti gorskih kmetij brez gozda še predstavljati in misliti ne moremo. Celotno koroško gospodarstvo pa bi bilo izredno revno, ako ne bi bilo
lesa, tega proizvoda naših gozdov, ki nekako oživlja vse koroško narodno gospodarstvo.
Sestavni del kmečkega gospodarstva je tudi živinoreja. Brez pašnikov pa ni prave plemenske reje.
Z zanimanjem bo tudi naš kmečki človek bral članke o vinogradništvu, s koristjo pa članke o sadjarstvu, o vremenu, o kmečki in kmetijski vzgoji in končno o kmečkih navadah in običajih.
Zanimivi so tudi statistični podatki o avstrijskem kmetijstvu in o načinih pridelovanja posameznih kmetijskih kulturnih rastlin.
Vsakega bralca bo gotovo zanimala razprava o obliki kmečkeh naselij v posameznih predelih Avstrije, nato pa tudi razprava o ureditvi kmečkega doma.
Mejnik v kmečkem življenju je bilo gotovo leto 1848, leto kmetove osvobo-’ ditve, leto, ko je postal kmet lastnik svoje zemlje. S tem pa so nastale za kmeta in za kmečki stan tudi nove iež-koče. Vključil se je tedaj kmet kot polnovredni činitelj v javno življenje, na novo se je zato oblikovalo kmečko pravo, na novo je .moralo biti oblikovano tudi občinsko pravo podeželja. Da je z življenjem na deželi v ozki povezanosti skrb za zdravje kmečkega prebivalstva, dokazuje poseben članek o higijeni, o zdravstvu na podeželju.
Kmet — zadružnik
Mnenja p ministru v p. Vinc. Schumy-ju kot osebi in o njegovem javnem delovanju morejo biti zelo različna, mora-
imiiiiimmmniiiiuiimiiMiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiMMimimmumimiiMuiiiiiiminiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiim
GOSPODARSKE VESTI
SVETOVNA PROIZVODNJA TOBAKA
Po računih kmetijskega ministrstva Združenih držav je dosegla svetovna proizvodnja tobaka — od 1. julija 1948 pa do 30. junija 1949 — okoli 3 milijone 285 tisoč ton, kar pomeni znatni povišek v primeri z letnim povprečjem petletke 1935—1939, ko je znašala proizvodnja 2 milijona 968 tisoč 650 ton. Za leto 1949—1950 se predvideva, da bo znašala proizvodnja največ 3,195.000" ton. Od lanske proizvodnje gre 891.765 ton na račun Združenih držav, ki so skupno z drugimi produktivnimi državami nadomestile s svojo povečano proizvodnjo zmanjšani prispevek drugih držav (med njimi Kitajske, Japonske, Bolgarske in Brazilije). Izmed drugih dežel pa stoji Italija na prvem mestu v Evropi s 64.485 tonami, medtem ko je v Aziji, Južni Ameriki, Afriki in Oceaniji znatnega pomena proizvodnja Kitajske (716.850 ton), Argentine (26.775) južne Rodezije (38.170 ton) in Nove Zelandije (2529 ton).
RADIŠE
Ko so pred kratkim nastopili naši pevci v celovškem radiu, smo jih z veseljem poslušali in smo bili kar ponosni, da imamo take pevce. V več strani smo dobili pisma, ki nam izražajo željo, naj bi naš pevski zbor spet čimprej zapel v celovškem radiu. — Sporočamo zato vsem prijateljem slovenske pesmi, da bodo naši pevci spet nastopili v celovškem radiu v nedeljo, dne 29. januarja ob pol dveh popolne. O prireditvi sami pa bomo prihodnjič poročali.
iatUevoHe
testenine, domači kakovostni proizvod
čilna pri tem plemenu: povprečno odpade 5,4 do 5,8 kg dolge volne na vsako žival, medtem ko zaklano Montadalo jagnje od 4 in pol mesecev lahko da povprečno 38,25 kg mesa prve vrste. Torej je mogoče prodajati Montadalo jagnjeta še predno nastopi poletna vročina, ki škoduje, kot je znano, odebelitvi teh živali. Pri 12 mesecih vsekakor tehta Montadalo jagnje okoli 56 kg.
NOVO SREDSTVO ZA UNIČEVANJE MIŠI
Karl Paul Link, profesor biokemije na univerzi Wisconsin, je nedavno izjavil, da je ustanova Wisconsin Alumni Ro-soarch Foundation izdelala in patentirala zelo učinkovit strup proti mišjemu rodu, ki je povsem neškodljiv za ljudi. Novo uničelavno sredstvo, katerega je organizacija imenovala Warf-42, povzroča smrt glodalcev vsled notranje izkrvavitve.
McdMt fo$mm
SANONIG
nudi:
IZVRSTNE
FLANELASTE PLENICE v barvah, komad S 5.90
BELJAK-VILLACH
WeiR!iria(hgasse12
fmk
Celovec * Klagenfurt, Salmstraße 7
Telefon 1486
Male sobne peči Kotli za poljske kuhinje Zajemalke in lopate Puščice iz rdeče in sive zlitine
«**>**
„ L. ..
Športna trgovina Ruß
imimimiimiiiiimiiimimimiiiimiiimiiiiimiiiiiimiiimimmiimiii
Beljak-Viiiacii, BahnhofsSraße 15
1 minute od kolodvora I Sprejemamo TOTO
Vsi že dolgo vemo: za dober start v novo leto poleg zaleta še Ruß-ovo opremo.
mo pa priznati, da je njegov članek y omenjeni knjigi o kmetijskem zadružništvu izredno duhovit in temeljit. Ker je zadružništvo prav gotovo edina rešitev našega kmetijstva v najbližji bodočnosti, rekli bi skoraj lahko, v sedanjosti, gotovo ne bo odveč, ako navedemo nekaj misli iz članka ministra Schumyja.
„Bistvo zadruge ni v zbiranju kapitala, zato tudi nima zadruga namena, da zasluži denar in da zbira dobiček. Njen namen je pomagati članom na načelu samopomoči in medsebojnega podpiranja. Zadruga ima namen pospeševati in podpirati gospodarstvo tudi posameznih članov, v kolikor pri tem ne trpi skupnost. Zato služi zadruga tudi zasebnemu gospodarstvu, ki ga ne mara nadomestiti s kolektivnim komunizmom. Zadruga ni kaka prisilna organizacija, ni prisilno združenje, ampak je prostovoljno združenje članov-zadmžnikov. Pristop v zadrugo je prostovoljen, kakor je tudi prostovoljen izstop, ne da bi pri tem izgubil kmet svoje premoženje,
Z ozirom na način poslovanja zadrug razlikujemo:
1.	Kreditne ali denarne zadruge;
2.	nakupne in prodajne ali blagovne zadruge;
3.	produkcijske ali proizvodne zadruge.
Kreditnih zadrug je danes v Avstriji 1767, blagovnih 557 in proizvodnih zadrug 1822. Vseh zadrug je v Avstriji 4146, ki so včlanjene v 71 zadružnih zvezah.
Ako pomislimo, koliko socialnega dela je vložennega v vsako zadrugo in koliko še posebej v vsako zadružno zvezo, ako pregledamo račune in poslovanje vseh teh zadrug in ako ocenimo vrednote njihovega imetja, moramo priznati, da je tukaj močen steber narodnega gospodarstva, mogoče že tudi najmočnejši.
Ko listamo v knjigi naprej, najdemo članek ministerialnega svetnika Petra Nuela o kmetijskem pravu, ki je bil uzakonjen meseca junija leta 1948. Ko s kmetov kmečki delavci in tudi kmečki otroci hitijo v mesta in v pisarniške službe, so merodajni prišli do prepričanja, da je potrebno predvsem izboljšati življenjske razmere na podeželju. Zato pa je treba tudi primerno urediti cene kmetijskim pridelkom. Kmečki delavci pa morajo dobiti možnost, da si ustanove svoje družine in da morejo te družine tudi prehranjevati. Tako bo mogoče doseči, da se začne na kmetih novo življenje in nova gospodarska doba.
Pravega napredka v kmetijstvu si danes brez tehnike v kmetijstvu ne moremo več predstavljati. Tehnizirano kmetijstvo bo omogočilo uspešno konkurenco našega kmetijstva s prekmorskim kmetijstvom, bo pa tehnizacija kmetijstva tudi izdatno olajšala delo na kmetih in bo pripomogla tudi k zmanjšanju bega s podeželja v mesta.
Kmečko življenje
Ne moremo pa zaključiti opisa vsebine knjige, ne da bi omenili članek pesni-ka-pisatelja Jos. Fr. Perkoniga o kmečkem življenju. Takole piše: „Osnaži čevlje na kamenitem pragu in vstopi v kmečki dom, kjer te takoj objame prijetni hlad veže. Tvoja beseda odmeva od starih obokov, pa vso eno ali stopaš po lesu ali po kamenju, povsod boš imel občutek, da si v domu kmeta, ki je gospodar tega doma in je gospodar svoje družine brez ozira na to ali je lastnik velike kmetije ali pa naše navadne male kmetije. Čast in poštenje mu je nad vse in pošteno hoče ohraniti svoje ime ter ga tako izročiti sinu, ki naj ga čuva in izroči spet naprej, da se nit med pradedom in vnukom ne pretrga."
Osemdeset člankov, črtic, pesmi in razprav je tako nanizanih v knjigi, vse iz kmečkega življenja in o nobeni ne bi mogli reči, da v knjigo ne spada. Med temi članki pa so lepo razporejene celostranske slike iz kmečkega življenja in slike pokrajin, v katerih živi naš kmet.
Le eno napako ima knjiga:	skoraj
predraga je za naše razmere, stane namreč 95 šilingov; kljub temu pa jo moramo priporočati v nakup vsakemu, kdor le nekako premore to vsoto. Saj bo mogel prebirati knjigo leta in leta.
Mogoče bi omenili še to, da bi si želeli več opiskov iz življenja kmečkih ljudi na Koroškem, še posebej seveda iz kmečkega življenja na Južnem Koroškem, kjer so ohranjena še nekatere kmečke navade tako pristno kakor nikjer ali pa malokje drugod.
m sakteimd
Koncem meseca januarja praznujemo godova dveh velikih mož, dveh svetnikov, katerih vpliv in delo sega tudi v današnje čase. To sta sveti Frančišek Šaleški in pa sveti Janez Bosco.
Delo in življenje škofa Frančiška Šaleškega je bilo vzor delovanju Janeza Don Bosca, znanega vzgojitelja mladine in začetnika reda, ki se po Frančišku Šaleškem imenuje red salezijancev.
Koncem preteklega leta je poteklo 90 let, odkar je dne 8. decembra leta 1859, povabil v svojo sobo v Turinu v Italiji duhovnik Don Bosco 15 bogoslovcev in enega duhovnika. Vzvišeno jim je slikal redovniški stan in nepopisno čast tistih, ki se popolnoma posvete Bogu. Naznanil je nato ustanovitev nove družbe sv. Frančiška Šaleškega.
Od takrat naprej se je širila družba salezijancev in se razrastia v veliko drevo, ki širi svoje veje po vsem svetu. Kot nekak viden blagoslov božji sprem Ija po priprošnji njenega ustanovitelja in velikega vzornika delovanje te dražbe.
Ker se je zanimanje za življenje sv. Janeza Don Bosca, od kar je bil prištet ob zaključku izrednega svetega leta na velikonočno nedeljo leta 1934 -- torej pred komaj dobrimi petnajstimi 'leti - -med svetnike, izredno razširilo tudi med našim ljudstvom na Koroškem, gotovo ne bo odveč, ako popišemo na kratko življenje in delo velikega mladinskega vzgojitelja.
Kdo je Don Bosco?
Janez Bosco (izg. Boško) je bil rojen dne 16. avgusta leta 1815 v vasici Bee chi (izg Beki) v Gornji Italiji. V staro sti dveh Set je izgubil očeta in vsa skrb za družino je ostala materi Marjeti. Ze kot mlad dečko je Janezek kazal izred no veselje do učenja. Ker pa je družina živela v siromašnih razmerah, imeli so le malo kmečko posestvo, ni bilo mogoče ugoditi Janezkovim željam. Uči! se je sam na paši, s knjigo v roki je posedal pod drevjem ter pazil na živino in v kratkem je znal brati in pisati.
Ko je bil star že 15 let, se mu je šele izpolnila želja, da je mogel hodit" v šolo in vsak dan štirikrat je prehodi! dolgo pot 5 kilometrov od doma do šole in nazaj. S 16-imi leti je prišel v gimnazijo, bil je tako nadarjen in marljiv, da je pet razredov končal v treh letih, nakar je bd sprejet v semenišče v Chieri (izg. Kjeri) in 5. junija 1841 je bil posvečen v "starosti 26 let v duhovnika.
Sedaj se šele začenja pravo delo Janeza Bosca. Obseg njegovega delovanja se širi od leta do leta. Najpreje je dobil službo duhovnega voditelja v bolnišnici sv. Filomene v mestu Turinu (Torino)
in takrat je začel zbirati okrog sebe dečke iz zanemarjenih in siromašnih nižjih slojev torinskega prebivalstva. Leta 1847 je ustanovil v najeti hišici v turinskem predmestju zavod za vzgojo mladine in to je začetek ter temelj salezijanskim zavodom, ki so danes razširjeni po vsem svetu. Temu zavodu je pozneje dal dozidati cerkvico sv. Frančiška Šaleškega, ki je tako postal vzornik in zaščitnik novega zavoda.
Ker pa sam ni mogel vsega dela, je začel misliti Don Bosco na sodelavce, ustanovil je 8. decembra Jota 1859 „Družbo sv. Frančiška Šaleškega“, ki pa je bila v Rimu potrjena šele leta 1868.
V letih 1871 in 1872 je zasnoval in ustanovil Don Bosco še družbo „Hčera Marije Pomočnice“, ki dela za deklice isto. kar salezijanci za moško mladino.
Glas o njegovem mladinskem delu in o velikih uspehih njegovega dela se je medtem razširil po vsem svetu in leta 1874 je imel Don Bosco že nad 50 prošenj. da odpre zavode po raznih krajih Evrone pa tudi Azije, Afrike in Amerike. Naslednja leta Don Boscovega življenja so izpolnjena z ustanavljanjem zavodov in z vzgojo duhovnikov za vodstvo teh zavodov in za vzgojo mladine v teh zavodih. Najboljše izpričevalo za pravilnost zamisli Don Bosca je čudoviti porast vseh salezijanskih zavodov in ustanov.
Proti koncu leta 1887 se je počutil
Don Bosco vedno slabotnejšega. Moči so mu vidno pešale, dokler ni dne 31. januarja leta 1888 zatisnil svojih trudnih oči k večnemu počitku. Umrl je mož, o katerem je celo tedanji italijanski minister Urban Ratazzi, ki je izdal več pro-ticerkvenih postav, rekel: „Don Bosco je morda največje čudo našega stoletja."
Že dve leti po njegovi smrti se je začela v Turinu razprava za njegovo beatifikacijo (proglasitev blaženim), saj so ga že v življenju smatrali mnogi za svetnika. Razprava je bila zaključena v Rimu, ko je bil Don Bosco dne 2. junija 1929 z vso slovesnostjo prištet med blažene, že šest let pozneje, na velikonočno nedeljo leta 1935, pa med svetnike. •
DON BOSCOVO DELO
Po pravici imenujejo Pon Bosca moža čudežev, očeta sirot ter Vincencija Pa-velskega 19. stoletja. — Ker se je Don Boscu smilila zanemarjena, zapuščena in ogrožena mladina, ji je sklenil posvetiti vse svoje življenje. Taki mladini je nudil v svojih, delu in molitvi posvečenih domovih, zaščito in jo je tam zavaroval tako pred največjimi sovražniki mladine, ki .so: revščina, razbrzdanost, nevednost, upornost, delomržnja. Preskrbel je mladini v svojih domovih kruh za telo, pouk za izobrazbo duha, nauke za vzgojo srca, disciplino za okrepitev volje in strokovno izobrazbo kot doto, ki jo jim je dal za življenje. Obdal je nadalje mladino v teh svojih zavodih tudi s prisrčnostjo, ki naj vlada v dobri družini in ki odpira srca.
Kakor Vincencij Pavelski, s katerim ga moremo primerjati v karitativnem delovanju, je bil tudi Don Bosco soudeležen pri verskih dogodkih prve vrste, bil je ustanovitelj cerkvenih kongrega cij, ves je živel v misli na delo v misijonih v daljnih deželah, kamor pa sam osebno ni mogel priti, prišli pa so njegovi učenci. Zidal je nadalje cerkve, Ustanavljal zavode in zavetišča, gradil delavnice. Bil je čudovito delaven mož, ki na je našel še pri vsem tem vedno čas, da se je razgovarjal z vsakim, ki je prišel k njemu in je vsakogar očaral in pridobil s svojo nespremenljivo mirnostjo in prijaznostjo.
Glavno in prvo, kar občudujemo pri Don Boseu, so njegovi veliki uspehi pri vzgoji, kakor jih je najbrž redko kdo dosegel pred njim. Danes pa se vzgojitelji hote ah nehote, vede ali tudi nevede ravnajo po načelih, ki jih je s tako velikim uspehom uveljavljal Don Bosco. Sam je rekel, ko so ga prosili, naj razodene skrivnost, kako dosega ^tako čudovite vzgojne uspehe: „V dušah dečkov vzbudim strah božji, nato pa dosežem od njih, kar hočem. Pri vsem pa sem vedno pri vsem svojem delu poslušal glas Gospodov in vedno sem se prilagodil razmeram.“
Pismo- Us-
Slovenci iz Merlenbacha v mozelskem rudniškem okolišu na Francoskem pošiljajo vsem bralcem „Koroške Kronike“ prav lepe novoletne pozdrave, šele tu, daleč od doma, vemo ceniti vrednost „Koroške Kronike“. Tako je ta list lep in podučljiv, da skoraj ne moremo brez njega živeti. Mislim, da bi raje kak dan bili brez kruha kakor pa brez „Kronike“.
Imamo tudi veliko prošnjo in prosimo, da jo objavite v „Koroški Kroniki“. Kdo izmed bralcev bi bil tako prijazen in bi zbral ter nam poslal — tudi seveda proti plačilu — kakšne slovenske lepe igre. ne predolge, raje kratke in jedrnate ali pa smešne in šaljive. Mogoče imajo kaj podobnega podeželski odri. Imamo na razpolago malo dvorano z odrom in društvo „Triglav“. Tudi svojo domačo godbo imamo. V dvorani se vsako nedeljo zbira mladina in tudi starejši, vsako nedeljo imajo pevske vaje in pojejo naše lepe narodne. pesmi.
Na Silvestrov večer smo imeli lepo prireditev vseh članov. Na sporedu je bilo najpreje petje slovenskih pesnil, nato
Iz teh njegovih besed razvidimo, da je bil Don Bosco pri vzgoji modern res v pravem pomenu besede. Saj je živel v stoletju, ki je bilo pijano besedičenja o prostosti in svobodi in še danes živimo v takem času. Bila je le razlika v tem, da se je takrat zlasti mladina upirala vsaki neomejeni oblasti, danes pa nasprotno odobrava ravno mladina večkrat najbolj neomejeno oblast.
SALEZIJANSKA VZGOJA
Ena bistvenih in temeljnih točk Don Boscovega vzgojnega pravila je: nikdar mladine ne pustiti same. nikdar brez nadzorstva. Po tem načelu vzgojitelj vedno pazi na mladino, ki mu je neprestane. predmet njegovih skrbi. Zato je vzgojitelj vedno med mladino, ne samo kot učitelj ali kot strog nadziratelj, marveč kot skrbni oče, ki ne zapusti svojih otrok, dokler niso toliko vzgojeni, da znajo sami pravilno uporabljati prostost.
To nadzorstvo pa seveda ne gre tako daleč, da bi vsled tega postala mladina nezaupna ali hinavska in tako nedostopna za vsako vzgojo. Don Bosco namreč pusti otroku, da se svobodno razvija, da se po svoji volji po domače in zaupljivo porazgovori in da popolnoma razkrije svojo dušo, čeprav se pri tem kaj malega včasih izpozabi. Vzgojitelj zahteva le toliko zunanje discipline, kolikor je potrebno za ohranitev reda. Tako tudi nepretrgano in stalno nadziranje, ne postane zoprno in moreče. Nadziratelj je tako podoben skrbnemu vrtnarju, čigar edina skrb je, nuditi rastlinam zrak in svetlobo, obenem pa izboljšuje zemljo, kadar ima take sestavine, ki ovirajo rast in ji dodaja snovi, ki jih rabi rastlina za svojo rast.
Vzgojitelj mora po salezijanskem načelu predvsem skrbeti, da vse okrog mladine, ki jo vzgaja, neprestano diha pravo veselje. Od vselega razpoloženja se odprejo mlade duše in bežijo pred samotnim dolgočasjem. Sredi veselja vzljubijo svoje dolžnosti in sredi veselja se vzbuja v mladih srcih zaupanje, da se radi izročijo vzgojiteljevemu vodstvu.
Večkrat je Don Bosco rekel: „Nikdar ne boste pri vzgoji dosegli trajnih uspehov, če ne boste najpreje dosegli, da se v otrokovem srcu naseli zaupanje.“ — Najpreje je treba torej pridobiti otrokovo srce — in s srcem njegovo ljubezen. Otrokovega srca pa ni mogoče pridobiti s telesnimi in.raznimi ponižujočimi kaznimi, premostiti je treba drugače razdaljo med otrokom in vzgojiteljem. Z otrokom je treba ravnati tako. da bo otrok čutil, da ga imaš rad in da mu hočeš dobro. Brez ljubezni namreč ni zaupanja, brez zaupanja pa ni vzgoje.
Ko si bo vzgojitelj pridobil otrokovo zaupanje in ljubezen, ga bo otrok spoštoval in tedaj bo mogel voditi vzgojitelj otroka brez težav tudi proti nadnaravnemu svetu. In to je zadnji smoter, ki
fsoMiie-
pa šaljiv igrokaz v nemščini. — Srečni smo tudi, ko imamo svojega priljubljenega dušnega pastirja, ki nas tako lepo podučuje. V zakurjeni kapeli imamo vsako nedeljo in praznik sv. mašo s slovenskim petjem; poje pa „veliki“, to je mešani in izpopolnjeni zbor našega društva. Že vsaj dva tedna preje smo se veselili lepih božičnih pesmi. Pri polnočnici je bila kapela do zadnjega kotička na polnjena in več kot lepo je bilo. ko so pevci zapeli ono vedno lepo: Sveta noč, blažena noč ...
Tukaj živimo prav dobro, vsega moremo dobiti, česar si samo poželimo. Belega kruha imamo dosti, živilskih nakaznic že zdavnaj nimamo več. Sedaj pozimi jemo mehko glavnato salato. Snega še do sedaj nismo imeli, tudi mraz še ne pritiska.
Opomba uredništva: Kdor bi hotel ustreči želji dopisnika in bi mogel odstopiti ali preskrbeti kako igro, naj jo pošlje uredništvu „Koroške Kronike“, ki jo bo poslalo na naslov dopisnika.
ga hoče doseči Don Boscov vzgojni sistem: živeti po verskih načelih in iz tega črpati pogum za boj proti slabemu in vztrajnost za izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti.
Vsa skrivnost Don Boscovega vzgojnega načela je v tem, da je znal zbrati in praktično oživotvoriti one dele svetega pisma, ki nam slikajo dobrega Pastirja, ki pozna svoje ovčice, hodi pred njimi in jih vodi; ne zbeži, če pride volk; ne privošči si počitka, dokler niso vse ovce na varnem in neprestano, uro za uro, dan za dnevom za nje žrtvuje vse svoje življenje. Don Bosco je udejstvil čudovite besede svetega Pavla, ki govorijo o ljubezni: „Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva... ne. išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega ... vse pokrije, vse veruje, vse upa, vse prenese; ljubezen nikoli ne mine...“
Skrivnost vseh uspehov Don Boscove vzgoje in vsa skrivnost uspehov njegovih učencev in njegovih sinov-salezijan-cev je torej zelo enostavna, temelji namreč na krščanski ljubezni.
Nekaj let pred svojo smrtjo je pisal Don Bosco iz Rima svojim sinovom salezijancem dolgo pismo in v tem pismu stojijo besede, ki vsebujejo v enem kratkem stavku čudovito priprosto vsa načela njegove vzgoje: „Moja vzgojna metoda je hči krščanske ljubezni.“
MEŠČANSKE BLAGAJNE -DOBRODELNE USTANOVE
Enkrat na leto in to v jeseni obišče kak milijon Američanov svoje sosede in prijatelje ter jih prosi za prispevek k nabiralni akciji, katero prirejajo „Meščanske blagajne“ (Community Chests). Lansko leto so darovali Američani skupno 185 milijonov dolarjev.
„Meščanske blagajne“ so krajevni oddelki narodne ustanove, katero so ustanovili za vzporeditev dohodkov raznih nabiralnih akcij, ki jih prirejajo ameriške podporne ustanove. Tako n. pr. „Meščanske blagajna“ danes lahko kupi berglje za revnega hromega bolnika, jutri bo lahko nudila zatočišča kaki siroti ali pa preskrbela bolniško posteljo za kakega bolnika, ki nima sredstev. Vsak, kogar tare revščina, se lahko zateče po pomoč k „Meščanski blagajni“, ki nudi podporo celo turistom.
„Meščanske blagajne“ pa podpirajo tudi druge ustanove, kot so to ..Skavti" in „Zveza krščanske mladine“ in na splošno vsako dejavnost, ki služi obči blaginji,
Te „Meščanske blagajne“ so ustanovili leta 1918. Širile in krepile so se naglo, tako da jih je bilo leta 1918 že 1200 in vsota prispevkov, ki so jih vsako leto nabrale, je znašala več kot 180 milj. dolarjev. Dejavnost „Meščanskih blagajn“ je zapovedena v geslu: „Če vsi prispevajo, bodo vsi prejeli.“
MARIJA V SMREKI
(Nadaljevanje s 4. strani)
iz Rožne doline. Največ jih pride, kakor rečeno, na križevo nedeljo; procesije pa prihajajo tudi na Veliko, na Malo Go-spojnico in na nedeljo Marijinega imena.
Cerkvev na Visoki Bistrici stoji skoro 1.000 metrov nad morjem (969 m). Torej se po pravici imenuje kraj „Visoka Bistrica“. Župnija je štela še v prejšnjem stoletju nad 500 prebivalcev. Danes jih šteje komaj 200. Kam je izginilo nad polovico Visoko-Bistričanov ? Izselili so se v ravnino, v mesta, v industrijske kraje. Gorski kmet propada tudi tukaj. Hišna imena kakor: Černič, Pečnik, Labačnik, Lezernik, Ladinik, Hribernik, Gojnik, Vovnik, Kos, pričajo, da so nekoč tukaj prebivali Slovenci. Oni so trebili gozdove po strmih pobočjih hribov in gor, oni so zgradili tukaj hiše in. gospodarska poslopja, oni so obdelali in obdelovali te strmine. Prišel je nov čas. Mesta so rastla, gorski kmet pa je propadal.
Kako se pride na Visoko Bistrico?
Če stopiš v Svincu (Eberstein) v Kr-čiški dolini iz vlaka, si v poldrugi uri na V. Bistrici. Če pa prideš z avto ali pa peš na Djekše, prideš tudi z Djekš v poldrugi uri na V. Bistrico.
Kako pobožni in verni so moral; biti včasih ljudje, da so v takih samotnih strminah zidali romarske cerkve! Kr-čiška dolina ima kar tri Marijine romarske cerkve: Marijo Pomagaj (Maria Hilf), Sveče (Waitschach) in Visoko Bistrico*

v
(Kakor do sedaj, objavljamo tadi danes na tem mestu pisma naših čitateljev z dežele, Id izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgo
varja za vsebino.)
ŽELEZNA KAPLA
V	73. letu starosti je nenadoma umrla Marija Repnik, bivša gospodinja p. d. pri Orličarju v Lobniku. Bila je doma v Št. liju, kamor je rada zahajala. Vedno je bila veselega srca. Pri čašici kave je sama umrla. — Ožboltova družina pa žaluje za dobro materjo Katarino Mlačnik, ki je tako hitro zapustila svoje drage. Bila je skrbna mati.
V	80. letu je umrla Terezija Kušej, r. Lukman, znana bivša gostilničarka v Železni Kapli. Rojena je bila na šentviški gori na Primorskem. Želela je priti domov, da bi umrla na očetovem domu, pa ni več tega dočakala. Ostala je zvesta materini besedi.
Poročati moramo, da se je v zadnjem času v neki gostilni na trgu vršila hišna plesna veselica. Proti jutri je prišlo do pretepa, nekateri udeleženci so odšli s krvavimi glavami. Ali je tega treba? Kam nas bo privedlo brezmejno uživanje alkoholnih pijač? Kam plove naša mladina, ki se udeležuje zabav in veselic, ki se tako žalostno končavajo? Zdi se nam, da bi tudi danes bila moderna in potrebna prepoved brezmejnega uživanja alkohola. — Tudi gotovo ne bi bilo odveč, če bi policijska oblast odredila policijsko uro vsaj ob polnoči, če ne že preje. To uro pa naj bi policijska oblast ne le odobrila, ampak naj bi tudi. kaznovala prekršitelje z odvzemom obrtne pravice. Nikakor ni opravičljivo, da v sedanjem času, ko že prihaja kriza v deželo, ljudje toliko potrošijo za plese in popivanje.
KOSTANJE
Skoraj smo pozabili, da smo že v no-vehi letu in da moramo zato že spet Kaj pisati „Koroški Kroniki“, da bodo bralci vedeli, kako pri nas, visoko nad Vrbskim jezerom, živimo. — Božične praznike smo še kar dobro preživeli. Kjer jun niso lansko leto svinje poginile, oziroma jih niso zaplenili zaradi živčne oh romelosti, tam so imeli še precej mastne božične^ dneve. Drugod so pa morali pač kaj boljšega speči za praznike, da ti niso bili preveč rodi, četudi bi skoraj bolj spadala svinjska pečenka na božično mizo.
Na dan sv. Štefana smo imeli poroko, toda še natančno celega imena ženinovega ne vemo navesti. Le to vemo, da je Fpltej, ni pri nas doma, zato pa ne vemo, kako se piše. Za nevesto si je izbral domačinko Ano Jelčič na Korenu, svatba je bila v isti vasi pri Kupru. Novo-poročencema želimo obilo sreče in blagoslova božjega.
Od povsod poroča „Kronika", kako se brigajo verniki za popravilo cerkve zunaj in za olepšavo notranjosti cerkve.
Moramo se pohvaliti, da v tem oziru tudi mi nismo nekako zadnji v koledarju. Tudi mi imamo lepo olepšano farno cerkev, ki je razsvetljena z električno lučjo. Na glavnem oltarju so štiri velike električne sveče. — Pa ne samo farna cerkev, tudi vse tri podružnične cerkve so lepo popravljene: gornja, treščanska in črešnješka. Pri zadnji cerkvici je dobil stolp lansko leto tudi lepo novo obleko. Tako nam ne more nikdo očitati, da ne skrbimo tudi za božje stvari in naprave.
Letina je bila lansko leto razmeroma zelo dobro. Sadje je dobro obrodilo tudi še v višjih legah, žito ni bilo slabo in tudi krme je bilo dosti. Tako to leto zaradi hrane ne bodo imeli ljudje skrbi ne za prehrano za sebe in ne za krmo za živino. Manjka pa nam dobrega snega (opomba urednika: medtem ste gotovo tudi na Kostanjah dobro preskrbljeni s snegom), zato veliko trpijo vozniki, še več pa živina, ko morajo les voziti z vozom in ne s sanmi.
V	naši občinski hiši je bila pred božičnimi dnevi ukradena ročna blagajna, ki je vsebovala 700 šilingov. Tat je odnesel tudi pisalni stroj. Posrečilo pa se je zaslediti tatu in dobiti ukradene stvari nazaj. Oboje — tatu in ukradene stvari — so dobili v Celovcu, kamor se je tat, že dolgo iskani Jos. Ulbing, zatekel in kjer je hotel spraviti ukradene stvari v promet.
Za danes naj bo dosti. Če ne bo prehitro konec zime in bomo imeli še dolge zimske večere, bomo v kratkem spet kaj poročali. Za sedaj pa želimo — četudi je že malo pozno, toda še vedno velja — vsem bralkam in bralcem naše „Koroške Kronike“ vse polno sreče in mnogo zdravja v novem letu.
RUTE PRI ŽELINJAH
Kakor vsako leto, tako so tudi letos naši cerkveni pevci koledovali ob novem letu od hiše do hiše. Voščili so veselo novo leto in peli staro našo pesem: „Dočakali .smo novega leta dan, čast in hvalo mi dajemo Bogu“ itd. To je res lepa in stara naša navada, ki je razširjena — kolikor mi je znano — samo v južnem delu Koroške. — Kar pa moramo še posebej pohvaliti pri naših pevcih, je tole: Kar so pevci dobili darov, so spet darovali naprej in sicer za novo „nebo" za želinjsko cerkev. Ponosni smo na to, da imamo pri nas še tako poštene fante, ki tudi za domačo cerkev skrbijo. Ta vzgled bi priporočal v posnemanje tudi drugim faram.
V	poletnem času — dolgo je že tega, toda kar večkrat moram misliti na ta dogodek — sem bil po poslih v Celovcu. Težko sem se odtrgal od doma, saj je v tem času bilo doma največ dela. V Ce-
lovcu pa sem videl na ulicah vse polno ljudi, ki so se spreKajali sem ter tja. Stopim k neznanemu gospodu in ga vprašam, kaj to pomeni. On pa me začudeno pogleda in me vpraša, če sem prvič v Celovcu. Odgovorim mu, da je pri nas veliko njiv pa malo ljudi hodi po teh njivah s srpi v rokah in žito tako težko čaka na delavce. Rekel sem, da bi bilo mogoče dobro, če bi tudi oni iz mesta, ki nimajo kaj opraviti in se tu samo sprehajajo, prišli kmetom pomagat. Saj kruh tudi oni morajo imeti. Gospod pa me je začudeno pogledal, se nasmejal in rekel, da oni pač kruh pri peku kupuje-
jo. „Če je pa samo od peka odvisno ali bo kruh ali pa ne, je pa tako vse v rž-du“, sem si mislil.
Na sprednje sem se spet sedaj spomnil, ko se čuje, da bodo vse zavarovalne pristojbine za kmete spet zvišali. Kako naj pa kmet shaja, ko mora vse drago plačevati, za svoje pridelke pa ne dobi prava cene.
Na celovško dogodbo sem se tudi spomnil, ko vidim vsak dan več avtomobilov na cesti. Od kod dobijo bencin, k c pa ga kmet tam pozno jeseni ni mogel dobiti niti za pogon motorjev za mlatilnice.
iiiiiiiiniiiMmiiiiimiiiiiimiiiiisimiiiiimimiiiiiiinmmiiiniiiiiHiiniiiiiHmnimimimiiumimimiHiiimiimmmimiiiiimiiiimiiimiimimiiiii
Cerkvena darovanja po mil cerkvah Izven obveznih cerkvenih prispevkov
Vsako nedeljo nabirajo za razne dobrodelne potrebe. V vseh cerkvah krške škofije so lansko leto nabrali 255.000 šilingov, te darove so odposlali za uporabo v namen, kakor so bili darovani. Darovali so (navajamo le kraje, ki zanimajo naše bralce):
Celovec mesto	Š 13400
stolna cerkev	2340
Št. Ilj	5170
Sv. Rupert	647
Sv. Lovrenc	4280
Sv. Martin	2885
Sv. Terezija	280
Sv. Jakob	711
Žrelec	450
Sv. Jurij	250
Anabihl	1063
Celovec okolica	
Hodiše	850
Otok	1000
Breza	700
Poreče ob jezeru	1130
Škofiče	180
Dholica	1020
Vetrinj	560
Pliberk — dekanija	8 8450
Pliberk mesto	3560
Kazaze	320
Šmihel	2660
Suha	430
Vogrče	700
Žvabek	760
Dobrla ves — dekanija	S 10200
Apače	430
Dobrla ves	870
Obirsko	440
Železna Kapla	2100
Sv. Lipš	380
Galicija	1430
Globasnica	1380
Škocijan	920
Mohliče	340
Reberca	330
Žitara ves	640
Šteben	340
Kamen	120
Sv. Vid	490
Borovlje — dekanija	8 12530
Borovlje	2300
Glinje	390
Golšovo	410
Št. Janž	650
Kapla	830
Kotmara ves	620
Št. Lenart	230
Bilčovs	840
Žihpolje	770
Šmarjeta	1900
Sveče	1530
Podljubelj	120
Bajtiše	170
Slov. Plajberg	620
Sele	1120
Dekanija Šmohor	Š 10560
Brdo	660
Bistrica	380
Bori j e	1030
Sv. Jurij	890
Gorje	440
Melviče	460
Sv. Pavel	280
Gače	780
Šteben	450
Blače	1010
Dekanija Rožek	8 8850
Loga ves	900
Domačale	470
Št. Hj	730
Skočidol	1340
Št. Jakob	1500
Gozdanje	210
Dvor	460
Lipa	370
Podgorje	940
Šmiklavž	340
Pečnica	500
Rožek	790
Strmec	410
Dekanija Tinje
Št. Lipš
Grabštajn
Podkrhos
Slov. Šmihel
Medgorje
Otmanje
Št. Peter
Pokrče
Eadiša
Podgrad
Tinje
Timenica
Sv. Tomaž
Beljak — dekanija
Podklošter
Brnica
Loče
Sv Lenart Zilja Bekštajn Vrata
Š 6400 360 850 390 120 430 380 170 700 740 490 600 370 800 Š 19480 1030 490 1600 1630 420 740 360
Dekanija Velikovec
Djekše
Sv. Jurij
Gorence
Kneža
Krčanje
Vobre
Šmarjeta
Grebinj
Sv. Peter
Ruda
Sv. Rupert
Sv. Stefan
Klošter
Velikovec mesto Golovica
Š 9500 480 780 470 170 190 530 840 1110 530 740 750 410 400 1740 290
Karel Mauser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE
9.
Pri Podlipniku se življenje odvija svojo pot. Prvo in zadnjo besedo ima Podlipnik. Na gotove čase pride v vas Pečnik, toliko, da se vezi ne razrahljajo. Da ni Greti dolgčas, tudi Foltej včasih bruhne v Čajno. Mlada ljubezen se rada vidi.
Kašnikova Mojca se je Folteja po tistem, ko ga je napasla, kar nekam ogibala. Sprva Podlipnikov tega še opazil ni. šele na Vernih duš dan, ko je na pokopališču skoraj butnil vanjo, se mu je zazdelo, da je nekam dolgo ni videl. Pa še tokrat mu je samo pokimala in se koj zgubila med ljudmi.
Ko se je vračal s pokopališča, se mu je Mojca kar naprej vrivala v misli. Po-čemu se ga ogiba? Ji je Kašnica spet kaj natvezla?
Ujezil se je nad samim seboj. Kaj mu
mar Mojca? Če se Kašnikova dekla drži, kaj je mar Podlipnikovemu ?
Pa ga je vendar vso pot do doma žrla prišel na deklo. Slabe volje je odšel v
naizbo, obletel s pustimi očmi zibel, pa koj nato odmotovilil v izbo. Tudi oče so bili že doma in skozi okno strmeli nekam po vasi.
„Pristujeno vreme, da je še človek pust," je krehnil Foltej.
Podlipnik se je obrnil.
„Na takle dan je človek rad pristujen. In še vreme je tako, da kar snega čakaš.“
Spet se je obrnil v okno.
„Kamnati okvir na materinem grobu se je malo pogreznil,“ je tiho rekel Foltej.
„Sem videl," je krehnil Podlipnik. „Popraviti ho treba.“
In je spet molčal.
„Na tak le dan je pri nas še bolj pusto kakor sicer,“ se je utrgalo iz Pod-lipnikovega. „Ko bi vsaj mati še živeli. Pa še sam sem pri hiši."
Foltej je videl, da so očetu uplahnila ramena. Ni se obrnil.
„Da si sam, to je zlodej. Na celem gruntu sam. Kakor samotno jabolko na velikanskem drevesu.“
Prvič v vsem Foltejevem življenju je oče dregnil v lastno bolečino.
„Kako, da ni bilo otrok.“
Foltej je čutil, da je oče mehak kakor vosek.
„Bilo jih ni," je siknil Podlipnik in se nenadoma obrnil. Folteju se je zazdel
Hj * .
ves drug, postaran, sklonjen, kakor da mu na vratu leži velika teža.
„Bilo jih ni,“ je potišal glas. „Računal sem nanje, zakaj grunt brez otrok je človek brez rok. Vsega imaš, čez glavo ti sega, živina se ti kar sama debeli, vsi te zavidajo, rod pa nima poganjka. In če ga ima, enega samega, žinjaš lahko, da si v skrbeh zanj in da visiš na njem z vsem svojim življenjem. Dokler sem upal, da bomo za teboj še zibali, se nisem bal. Iz leta v leto je to upanje kopnelo, nazadnje sem videl, da je bil materin rod jalov. Tedaj sem z grenkobo zanesel zibel na podstrešje in pri nas ni več stekla. To je nemara tudi materi skrajšalo življenje. Gnala se je. Zaman. So stvari, ki jih z vso bogatijo ne moreš kupiti. Pol grunta bi dal tedaj za otroka.“
Podlipnik je stopil po hiši in obstal pred sinom.
„Zapomni si, za Podlipnike ni hujšega na svetu kakor mrtev rod."
Potlej je pobito odkoleštral iz izbe.
Očetova žalost in čuden nemir, ki se ga je lotil na pokopališču, je Folteja pehal sem in tja po hiši. Nikjer ni imel obstanka.
Pod večer je kljub dnevu žinjal oditi v Čajno k Pečniku. Ko je stopil na dvor, je rahlo pršilo. Pust, mrzel dež, droban kakor sneg.
Kanil se je obrniti nazaj v hišo pa se je vendar ustrašil pristujenosti.
Obrnil se je na Kašnika.
Na vogalu je zadel ob Mojco. Prav ustrašila se ga je. Na hitro je pozdravila in nemarjela riniti čez cesto.
„Zameril sem se ti, kakor je videti,“ jo je Podlipnikov prestregel.
Zdaj je obstala.
„Takrat sem nemara preveč rekla," je nekam plašno izdavila.
„Saj resen ni bilo lepo od očeta, Mojca. Pa oče niso tako hudo žinjali."
Stal je tik ob njej. Droben dež ji je ležal na kitah in oči so ji bile kakor umite.
„žinjala sem, da si hud. Saj sem resen telpa, da tako žoharim, ko sem koj dekla pri Kašniku.“
Njen glas v poltemi je bil tako mehak in ponižen, da je Podlipnikovega streslo. _ „Saj^tisto nemara ni nič resen, kar ljudje žobare o tvojem očetu. Motnikov se mi pa smili.“
Foltej jo je poslušal, čudna razklanost, ki jo je prinesel s pokopališča, očetove besede, misel na mater, vse je pritisnilo v tem hipu nanj.
Mojčin glas pa je sladko žobaril poleg
njega, vdan glas človeka, ki se je vsak dan sproti pobijal z življenjem, ki je vdano prenašal, kar je prišlo.
(Dalje prihodnjič)
LJUDSKA TRGOVINA
DIETMAR WARMUTH & C0.
BELJAK - VILLACH, HAUPTPLATZ 22
NAPOVEDUJE-
30. JANUARJA DO 11 FEBRUARJA iMttdMM -	(tsedafa
po brezkonkurenonih cenah
Gledalište
31. jan.: Don Carlos. Drama. Red B. 1. febr.: Piskrovez. Opereta.
3. febr.: Don Carlos. Red C.
3.	febr.: Mozart: Figarova svatba.
Opera, Premiera. Red A,
4.	febr.: Kraljica valčka.
LEHAR FRANC:
„rpiikirc)i)vzu
Mestno gledališče v Celovcu je v petek, 20. januarja uprizorilo ljubko opereto „Piskrovez“ (,,I>er Rastelbinder“), ter tako nudilo tri polne ure prisrčne Lebarjeve glasbe. Režijo je to pot vodil ravnatelj Theo Knapp.
Kakor običajno je tudi tokrat orkester odlično izvršil svojo dolžnost in zvesto sledil taktirki Thea Haslingerja. Isto lahko rečemo tudi glede pevskih in igralskih vlog.
V prvi vrsti moramo omeniti odlično podano vlogo kleparskega mojstra-poli-tikanta, ki je bil, zlahka rečeno, doživetje celega večera. Mojstrsko ga je prikazal Josef Hauschulz. Kmečko dekle Suzo je podala Elfriede Vessely pevsko dobro, igralsko odlično. Vlogo njenega zaročenca je zadovoljivo rešil Albrecht Kornhäusl, ki je podal prijeten lik ljubečega dečka, toda igralsko bolje kot pevsko. Herta Freund je s polno dunaj-• sko naravo prikazala ljubko Mizzi, nje-
Nažbošjse
modno blago in periio
Celovec - Klagenfurt Burggasse
nega ženina pa je skrbno rešil Fred Fi-lippi. Omeniti moramo še Thea Knappa v vlogi židovskega trgovca s čebulo. Predstavljal je odlično masko in s svojim prirojenim humorjem privedel občinstvo do bučnega smeha.
Vsekakor se moramo pohvalno izraziti glede rešitve vlog v predigri, o malih umetnikih Rosemarie Knapp, Trudi Blümel in Petru Büschingerju, ki so s svojim prepričevalnim podajanjem pripravili pot razvoju zgodbe. Občinstvo se je z burnim navdušenjem zahvalilo za lep večer in za ves trud sodelujočim.
MALI OGLASI
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
Hlapec, Jugoslovan, išče službe na kmetiji v slovenskem delu Koroške. — Ponudbe poslati na: WALLAND Valentin, Lienz. Osttirol, Messinggasse 15.
538
Gospodinjsko pomočnico, snažno, pošteno, vajeno kuhanja, staro 18—25 let, iščem s 1. februarjem. Stalna služba! — Ponudbe poslati na: Fam. PLIILAL, p. Lienz, Osttir., Peggetz No. 18.	537
ŽENITNA PONUDBA! — Mali posestnik, 40 let, iz Podjune, s hišo in posestvom (možno rediti 4 goveda in nekaj svinj), želi spoznati dekle od 30—40 let, pošteno in vajeno kmečkega dela, zaradi ženitve. — Ponudbe poslati na upravo „Kor. kronike“ 536
Rešitev križanke „Glavna mesta v Evropi“
Besede so bile: Vodoravno : 1 Riga, 4 Dunaj. 8 London, 12 som, 15 ipak, 16 Opeka, 17 pa, 18 o. s, o, 19 med, 20 kos, 21 Madrid, 24 S. L. S., 25 Pariz, 28 raca, 30 tat, 31 obv.. 34 pi, 35 stot, 36 ud, 37 rt, 39 Lear, 40 rt, 41 tečen, 43 ovira, 46 Igor, 47 čajna, 48 gr., 50 tek, 52 obrat, 56 a, a, 57 Ob, 63 lava, 64 darilo, 66 Budimpešta, 70 dan, 71 riba, 72 trema, 73 Bern, 74 kri, 76 uš, 77 ten,
e
*	R F T
eitifki&muiz
FOTOGRAF
BELJAK - Vili«di
Poročne in darilne slike ter slike za legiti-	Nov naslov:
mačije. Izvrševanje fotoamaterskih del. Postgasse 3, Tal. 49-36


3awet teke, emafie, tekmi fitum, dikazske U& fdedmske (teteetsme
» PETER DE CILLIA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec-Klagenfurt, St.-Veiter Straße 35 - Tel. 28-38
!
rit;;
n
k.	. -	'	- .	-	i:—' • •
78 Erna, 79 oj, 80 Meka, Sl ruina, 82 hip, 83 aga.
Navpično : 1 Rim, 2 iperit, 3 gad, 4 dobitek, 5 up, 6 akord, 7 jasa, 9 opat. 10 nada, 11 oči. 12 SOS, 13 Oslo, 14 Moskva, 22 rta, 23 dolg, 25 pst, 26 Atene, 27 roč, 29 arija, 32 Beograd, 33 Varšava, 34 Praga, 38 trg, 42 nos, 43 oči, 44 vas, 45 Aar, 46 ilo, 49 Radiše, 59 Tirana, 51 kol, 53 bi., 54 tank, 55 Sofija, 58 boter, 59 obeti, 60 rumen, 61 up, 62 strah, 65 ab, 67 Dana, 68 Ebro, 69 šen, 71 rum, 75 rog, 78 ep.
M&dm Cdam
NEDELJA, 29. januarja:
7.15—7.30 Jutranja glasba in pesmi. 13.30—14.00 Slovenske narodne pesmi, poje zbor z Radiš. PONEDELJEK, 30. januarja:
9.00—9.30 Zanimivosti. — Pouk slovenščine. — Glasba.
TOREK, 31. januarja:
9.00—9.30 Poročila. — Predavanje za gospodarje. — Jutranja glasba. SREDA, 1. februarja:
9.00—9.30 Poročila. — Predavanje za gospodinje. — Glasba.
ČETRTEK, 2. februarja:
9.00—	9.30 Poročila. — Pouk slovenšči-
ne. -— Jutranja glasba.
15.00—	15.15 Literarna oddaja.
PETEK, 3. februarja:
9.00—	9.30 Poročila. — Zdravniško predavanje. — Glasba.
i
)
i
i
3
3
3
3
3
5
3
3
3
3
3
i
te kediie $m §edi ~ kediie kopoma!
Kajti za telo je najboljše komaj dovolj dobro — kljub temu pa lahko štedite. Številna navodila za uporabo s slikami na vsakem ovitku König-pe cilnega praška in König-va nilnega praška jamči, da te sto ne vpade. Zato mislite na to, da postane testo rahlo in voljno s K ö n i g-p e c i 1 n i m praškom!
BACKPULVERV
VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIH S
na roko vozlanih in žametnih (veh Blago za pohištvo, zavese, pregrinj Popusti za preprodajalce, hotele ir jemo v to stroko spadajoče nasvete mesta.
Strokovna trgovina za p
I
DIR.
BEL
TRGOVINA NA DROBNO:

SOBOTA, 4. februarja:
9.00—9.30 Poročila. — Pregled svetovnega tiska. — Glasba.
Radio Jtßkdßk
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 339 m) 21.13—21.30: poročila in komentarji v sloven.

Hadte Stkmdi
Prodaja - popravila žarnice
Vaša strokovna trgovina
CELOVEC - Klagenfurt
BshnhofstiaBe 22 - Telefon 23- 48
Pogonska sredstva sredstva za mazanje

i

RUMWOLF
lllfllllilll
UVOZ MINERALNIH OLJ
Celovec - Ešliienfurt
Stautierhaus Telefon 2498 in 1848
.
A
S
.

Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. — Telefon 3460. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1, Tel. .3400 — Ust zaključen vsako sredo ob 12. uri. — Rokopisi se ne vračajo. — Mesečno naročnino je treba
plačati naprej, **> Tiska: Tiskarna ^Carinthia“ v Celovcu,