Nocoj je prišla utrujena starka
izpila je radost in žalost in vzdihe dneva
globoko kjer se zmrači tema —
Svet je tako onemel kakor noč.
Slišal sem jo ko je kasno zastokala
na njenih kačjih prsih —
ko je zamolklo odjeknil kot smrt ne sam vzdih.
Nekdo je izgubil zvezdo tovariš v molčeči noči!
Videl sem ko mu je spila oči
globoko kjer se zmrači tema —
ko je zamolklo odjeknil kot smrt en sam vzdih.
Vedi!
Še dve iskri nocoj sta zamrli
tu spodaj na dnu noči.
Nocoj je izdihnil človek gluh kot polnoč.
Besim Bokshi
ZLOČINSKA NOČ
832
Sodobna albanska lirika v Jugoslaviji
Besim Bokshi
PESEM    »Me smo orlovi ptiči«, so rekle ponosne bolhe. NOVEGA VAMPIRJA    Mnogi so jim verjeli!
Prestrašen sem se zaklenil v svojo trdnjavo . . .
Nihče ne vidi krste onstran obzidja! Neumnost: mrlič je umiral! Zunaj so zvoki slikali gore srebrne a roke so se krohotale: »To naša je pesem«.
O, moja kri samoživa,
mar je tako bezanje pred smrtjo?!
Zdaj sem še jaz spustil prste
da bodo prinesli mi zvok
ki bo v možnarju tudi tolkač.
To je pesem novega vampirja!
»To naša je pesem!«,
se bodo smejale roke srebrnih gora.
POMLAD —    Na ulicah je živahno, MOJE OKNO    moje zmedeno okno,
ker je spet slišati smeh starega soseda!
Brž si zgradiva stolp ljubezni
in z drobtinami duše obvarujva zadnjo grlico,
življenje se nama je znova odprlo:
Otresiva najine težke sence,
okno moje,
ker so ulice velikodušne
znova povzele svojo izgubljeno pesem!
Zakaj si zastrlo moj vzneseni pogled, okno zbledelo,
za tri letne čase starejši od življenja, za tri letne čase bolj divji!
833
Je več spomina potrebno, da z drobtinami duše povzamem najdeno pesem?
Pomlad, moje okno razsrjeno!
Sodobna albanska lirika v Jugoslaviji
834