V spomin
Množica ljudi se je zbrala ob temnijami in s cvetjem posuti krsti. Vonj cvetočih jablan se je mešal z vonjem vencev, med jokom žalujočih je biio čuti pesem ptic. V mesecu, ustvarjenem za Ijubezen in ra-dost, je kruta avtomobihka nesreča za ve-dno ločila od nas Sonjo Nagode.
Trepetali smo za njeno zdravje, za nje-no življenje, ko je ležala v bolnišnici. Niti pomisliti nismo hoteli na to, da njeno mla-do življenje lahko pretrga smrt.
Kljub svojim devetnajstim letom je bila ena najaktivnejših v DPD »Svoboda« v Podpeči. Razdajala se je v igranju na odru, ob 8. februarju je pripravila recital, na katerem smo spoznali tudi njene pesmi. V njih je znala izraziti svojo hudomušnost in veseJje ter tudi neprijetna doživetja in ob-čutke. Njena predanost delu nas je vzpod-bujala, z njo smo se veseliH uspehov in pohval občinstva, polna optimizma in živ-Ijenjske moči nam je mnogokrat vlivala' upanje v uspeh, presenečala nas je z novi-mi idejami. Znala je izrabiti najmanjše drobce veselja in sreče in njen obraz je vedno krasil nasmeh; kot da bi slutila, kako rano bo umrl.
Sredi dela - pripravljala je recital za krajevni praznik KS Podpeč-Preserje - jo je presenetila usoda s svo/o krittostjo. In zdaj ne moremo verjeti, da ne bomo nik-dar več slišali njenega smeha, naših vaj na odru ne bo nikdar več razvesei/eva/a njena prešemost, povsod jo bomo pogrešali.
Kako plehke se zde besede v zahvalo v primerjavi s tem, kar v srcih čutimo.
Sonja je odšla - ostale pa so pesmi, čudovito odigrane vloge v dramskih pred-stavah in spomini.
Sonja, hvala zanje!
MILENKA ROGELJ