C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi --4. novembre '927. Posame:na številka 25 stotink. lzhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmiLi št 77 V GoricL v petek 4. novembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma stt ne sprejemajo. Oglaai se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. -- List izdaja konsorcij »Gor. Strtu že«. — Tisk Katolišk* tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. šlev. 308. Jssova društvena soba. Društveno življenje v naši det zeli je skoro docela ponehalo. Društvene sobe, v katerih je vladal prej večer za večerom živahen vrt vež, so zapuščene. Fantje in det kleta, ki so z vsem srcem viseli na svojem drustvu in se niso plašili nobenih žrtev in nobenega truda, da so dvignili ugled svoje prosvett ne matice, se sedaj večkrat dolgot časijo in včasi po nemurnem ubijajo dvagoceni čas. To pa ne sme biti! Mi moramo pregnati dolgočasje iz nasih domov in moramo v kali zat ireii vse nerodno ponašanje, ki se je ponekod že začelo bahavo šopiriti. Vsaka naša hiša mora postati set daj društvena soba. Poskrbeti mot rumo, da nam bo nudila rodna hiša vsaj del onega, kar nam je prej nut dilo društvo. Premotrimo kratko, na kakšnih iemt'ljih je bilo zgrajeno naše drust* veno delo. Vodilna smernica vsega našega prosvetnega gibanja je bil krscant ski svetovni rwzor. Vzeli smo si ga za svoje vodilo, ker smo se globoko zavedali, da ohranimo Uihko sumo na podlagi krščanske resnice svoje Ijudstvo zdravo, krepko in sposobt no za življenje. Zato nam ni zadot stovalo, da bi se krščanska resnica propovedovala samo v cerkvi in z&t jela samo naše versko mišljenje. Mi smo hoteli, da bodi krsčanska resnica vogelni kamen vsega našet ga notranjega in zunanjega življe* nja. Iz vsega našega mišljenja, čusU vovanja in delovanja mora odžaret vati odrešilna beseda božja. To je bil naš delovni program. Zato smo ustanovili društva in smo potom njih skušali udejstviii svojo veliko zasnovo. Naša društva so imela net kako apostolsko nalogo. Vse delo, ki se je vršilo po naših društvih, je bilo usmerjeno po tern pravcu. Čtivo, ki ga je imela na razpolago mladina, je moralo biti v moralnem oziru neoporečno in ni smelo nikdar biti v nasprotju z nat šim verskim prepričanjem. Predat vanja bodisi takega ali takega znat čaja, so morala tiidi vedno biti v skhidu z našim vrhovnim načelom in so morala po možnosti prikazati, knko nudi krščanska misel najsiU nejšo oporo vsemu zdravemu gospot darskemu, socialnemu, prosvetnemu in sploh vsemu javnemu življenju. Z eno besedo: vse izobraževalno in • vzgojno delo, ki se je vršilo po na; I ših društvih je bilo posvečeno šit ritvi in poglobitvi krščanskih načel. Saj je vendar v nas vseh neomajno prepričanje, da brez teh načel ne bomo imeli značajnih, poštenih, pot žrtvovalnih ljudi, ki bi tudi v najt tezjih vihrah stali ramo ob rami. To vzgojno in izobrazevalno delo, ki so ga vršila naša društva, mora preiti sedaj na naše domove, na na* še družine. Vemo, da naloga ni laht ka, toda vemo tudi, da je v naših vrstuh toliko klenega zrna, da tiči v našem ljudstvu toliko skritih zat kladov, da bomo premagali vse težt koče. Dobrih čusopisov nam ne mnnjka, lepih knjig nam bodo prit hodnji tedni tudi nasuli v hiše, det klamacije in nastopi bratcev in set stric se bodo tudi vdomačili in not va društvena sobica bo vršila svojo sveto dolžnost. Zganimo se samo hitro, da nas ne premami lahkot miselni in užitkaželjni svet in nas ne potegne v svoje motne kaluzel Kaj se godi po svetu? V teh lepih jesenskih dnevih, ko solnce ne pripeka več tako močmo in ne suši možganov, se v vseh po? litičnih središčih sveta začenja ži? vahno gibanje. Državne zborniee so odprle svoja vrata, povsod se pri? pravljajo> k novemu delu. Tarn kjer državnih zborov še niso otvorili, tarn pa zborujejo stranke in pretre? sajo, kakšno politično smer naj zavzamejo v bližnji bodočnosti. Prihodnjo pomlad bodo najbrž vos litve v Nemeiji, Franciji in Angliji, mogoče tudi v Bel^iji. V Angliji je zborovala delavska stranka (labus risti); tudi konservativna in libe* ralna stranka sta že določili svo.jo smer. V Nemčiji je bil posebno va? žen katoliški shod v Dortmundu, kjer je tudi centrum začrtal svoje bodoče delo. V Rusiji se pripravlia* jo na konj4res stranke, ki bo v de> cembru in na katerem bodo rese> vali vprašanie komunističnc opozi* cije. 23. okt. pa so zaecli zborovati avstrijski socialni demokratje. Zborovanic je otvoril dunajski župan Seitz. Navzoči so bili tudi i zastopniki dunajske socialistične . internacionale. Najznamenitejši go* j vorniki so bili dr. Friderik Adler, dr. Otto Bauer in dr. Karl Renner, j Adler je tajnik socialistične inter? nacionale. Govoril je o položaju v inozcms'ki socialni demokraciji. Po« scbno pažnjo je posvetil boljševiz? mil. Rekel je, da cnotno delavsko gibanje tako dolgo ne bo mogoče, dokler bodo bolj.seviki vztrajali(v svoji nestrpnosti in pri gospodova? nju manjšine nad množicami. Ko? munisti so postali neznatna količi? na, vladati hočejo pa kljub temu. Nato sta govorila še ostala dva, ki sta se v izvajanjih precej razliko* vala. Sledeee dni so prisli do bese^ de tudi zastopniki iz posameznih dežel. Eno najvažnejših vprašanj, ki so jih obravnavali, je bilo vpra? šanje sodelovanja s krščanskimi so? cialci v vladi. V zaključni resohiciji, ki so jo zborovalci soglasno spre? jeli, se zrcali odločitev proti sodc? lovanju. Tisti odstavek se glasi: »Kongres ugotavlja, da je Seiplov način vladanja nezdružljiv z gospo? darskimi, socialnimi in kulturnimi interesi delavstva in da ograža ne* moten demokratičen razvoj repu? blike in s tern tudi nemoten razvoj ljudskega gospodarstva.« Avstrijs? ki Kocialni demokratje torej ne poj? de.io tako kmalu v vlado, kajti msgr. Seipel utegne še dolgo ravnati dr* žavno krmilo. To je najvažnejši del resolucije. Drugi odstavki se bavijo z razoroževanjcm, z disciplino v stranki in z drugimi manjšimi vpra? šanji. Zborovanje se je zaključilo 1. novembra. Skoro istoeasno so zborovali francoski radikalci. Tudi to zborovanje je prctresa* valo vprašanje poti, po kateri naj hodi stranka v bodoče. Na kongre? su sta bili zastopani dve struji. Pr? va, kateri je načeloval znani Fran? klin Bouillon (izg. Bujon), je zago? varjala dosedanjo zvezo z nacio? nalisti, oziroma poglobitev te zve* ze. Ta struja je ostala v neznatni manjšini. Druga struja pa, pod vodstvcm mož kot Sarraut (Saro), Caillaux (Kajo), Herriot (Erio), je zahtevala, naj radikalna stranka podpira leviearske stranke, ki so za mcdnarodni mir in za prijateljske sporazume. Zajemljive so besede bivšega finanencga ministra Cail? laux?a: »Mnogo nevarnejša nego socialistična politika je politika z nacionalistienim značajem.« V tern smislu je izvenela tudi resolucija o zunanji politiki ,ki zahteva trdno mirovno politiko nasproti Nemciji. Ta resolucija je bila sprejeta z ve? likansko večino 2000 glasov proti 10ü glasovom pristašev Franklina Bouillona. Tudi novi predscdnik stranke poslanec Daladier je izrazit pristaš mirovne misli. Potek tega kongrcsa bo tudi na Nemčijo ugod« no vplival. Španski državni zbor ako ga smemo tako imenovati, ker ni izvoljen, ampak imenovan, je v nedeljo zveeer imel svojo prvo red? no sejo. Takoj pri otvoritvi se je poikazalo, da v Spaniji ni vse tako v redu, da ljudstvo ni tako zado? voljno, kot je dozdaj razglašal dik? tator Primo de Rivera. Mnogo po* slancev je govorilo in — kolikor do? voljuje strogi poslovni red — ostro kritiziralo vlado. Vseueiliški pro? fesor Saenz Rodriguez je naslovil na nauenega ministra interpelacijo o preuredbi gimnazijskega pouka. V govoru, s katerim je svojo inter? pelacijo utemeljeval, je ministrovo uredbo imenoval neverjetno. Zbor* nica mu je pritrjevala. Nato se je oglasil k besedi v isti stvari še neki drugi poslanec. Predsednik mu je ni hotel dati, nakar se je prieel pre? pir med poslancem, predsednikom zbornice in diktatorjem. Primo de Rivera je razburjen poskoeil in za? klical, da je ubogljivost in pokor? nost prva dolžnost vsakega dobrega drzavnega poslanca. Nato so govo^ rili tudi o krizi v rudarskih revirjih. Tudi so govorniki ugotovili, da je Spanija pod diktaturo zelo zaostala. Seja je trajala štiri ure. Bila je zelo poučna. Dokazala je, da dan? danes diktatura enega eloveka ne more uspešno in dobro vladati Špa? nije. V tej seji je vlada vprvič po revoluciji naletela na močan odpor. Celo sam Primo de Rivera je bil presencčen. Ko so mu pa oeitali, da omejuje svobodo govora, je za? klical: »Ako vam to ne ugaja, pri? dejo trše odredbe.« Vprašanje je seveda, ali bo mogel zajeziti odpor, ki si je v nedeljski seji državnega zbora prvie dal javno duška. V Nemčiji. Nemški državni zbor ima še ved* no opravka z novim šolskim zako? nom in s finančnimi vprašanji, ki izvirajo iz izvedbe tega zakona. Kot smo v »Goriški Straži« žc pi? sali, se je za ta načrt zanimal tudi načelnik komisije za vojno odškod? nino. Nemci so se radi tega zelo razburjali, ee«, Gilbert Parker, tako se namreč tisti načelnik piše, se ho? če vtikati v naše notranje zadeve, nam hoče kratiti pravico do šolske prcurcdbe. Stvar se je lepo poj as? nila. Parker jc menda na prosnio finančnega ministra povedal svoje mnenje o sedan j em nemškem de? narnem stanju. Pri tern jc omenil tudi šolski zakon in obrcmcnitev, ki je z njim združcna. Ni pa hotel prepovedati Nemcem šolskega za? kona. Naert omenjenega zakona pa je zadcl na odpor tudi pri katoliških učiteljih. Pravzaprav ne načrt sam, temveč smernice za udejstvitev zakona, ki so bile pred kratkem objavljenc. Učiteljem se je zdelo, da bodo prikrajšani v svojih pra? vicah, ako bodo tiste smernice ob? vel.jale. Vsekakor so sedan je razprave o šolskem zaikonu silno velikega po?! mena. Nemci bodo s svojo< znano temcljitostjo natančno preudariti vse možnosti in potcm izbrali, kar se jim bo zdelo najboljše. :;< * * Ta kratek pregled političnega živ? ljenja v Evropi kaže, kako velike razlike so med razmerami v različ* nih državah. Vsaka dTŽava ima svoje posebnosti, vsaka svoje po* trebe. Na splošno pa lahko rečemo, da misel prave demokracije in želja ) po trajnem miru močno prodirata v duševnost evropskih narodov. Okno v svet Komunistična zarota na Bolgarskem, Belgrajski časopisi piše.jo, da so bolgarskc oblasti v Sofiji odkrile veliko skladišče orožja in streliva, ki so ga prevratni elcmenti pripra? vili za bližnjo komunistično pre? kue^jo. ltalijanskosfrancoski incident v Macedoniji. V Skoplju v Macedoniji je pre? teklo nedeijo predaval v francosko? srbskcm društvu francoski univer? zitetni profesor Blondel. V svoiem govoru se ie dotaknil tudi notra=» njih razmer v Italiji in rckcl, da fašistovska vlada tlaei slovanske narodne manjšine. Navzoči itali? j janski konzul Lirdman je burno ugovarjal izvajanjem francoskega profesorja in mu ukazal, da se mo? ra do šeste ure zvccer priti opra> vieit na italijanski konzulat. Blon? del tega menda ni storil. Zdi se pa, da ne bo hudih posledic. Atentat na Grškem. V nedeljo 30. oktobra je 25 letni natakar Zafirij Gousios streljal na predscdnika republike admirala Konduriotisa in ga zadel v glavo. Vendar bo Konduriotis v nekaj dnevih zdrav. Atentat menda ni? ma političnega ozadja. Gousios se je hotel le maščevati, ker predsed? nik ni takoj ugodil neki njegovi prošnii za denarno pomoč. Rusko^egiptovski spor. Egiptovske oblasti so na zahtevo pemorske paroplovne družbe za? plenile ruski parnik »Čičerin«, ki je bil v aleksandriiskem pristanišču. Parnik bo družba pridržala kot od* škodnino za lad jo «Costi«, ki so jo ruske oblasti zaplenile v Crncm morju. »Costi« je bil last egiptov? ske pomorske druzbe, ki ga je ku^ pila od generala Wrangla. Sovjeti pravijo, da Wrangel ni imel pravice prodajati rusko vojno brodovje. V Romuniji so ukinili cenzuro za poročila v inozemstvo. Položai se jc že usta> HI. Razburjenje se ic vcč all manj poleglo. Preiskava proti bivšcmu državnemu podtainiku Manoilese* nju šc ni koncana. Zagovarjati se bodo morali tudi nekateri visoki častniki. run c »GORISKA STRATA. Rusija s Anglija. Sovjetska vlada hoče menda za* plcsti Anglijo v vojno. Zato se je zvezala s Turki. Skupno bodo na- padli angleško intcresno ozemlie, in sicer Turki, Irak, Rusi pa Perzijo. Ta vest je vzbudila po vsem svetu silno pozornost. Smatrajo io kot odgovor na Chamberlainovo proti* sovjctsko rovarienje. Kemal paša je bil soglasno zopet izvoljen za predsednika turškc rcpublike. Opozicija v sovjetski Rusiji. V okolici Moskve so zopet od? krili tajno tiskarno, ki io ie usta? novila opozicija. Vodja Grüns eld je pri zaslišanju izjavil, da se rav* na po Lcninovih navodilih za pod? zcmelisko delo. Interpelacija o zunanji politiki. Pribičevič in Radič sta naslovila na zunanjega ministra nujno vpra? šanje o dogodkih v jugoslovanski zunanji politiki v tcku zadnjega le* ta. Rada bi tudi vcdela, kakšno sta? lišče zavzema zunanji minister na> sproti sosednim državam, poscbno nasproti Italiji. Marinkovič še ni odgovoril na interpelacijo. Grškosjugoslovanska pogodba. V kratkem bodo v Atcnah pod* pisali novo grško*iugoslovansko po* godbo. Prejšnja pogodba, ki jo je jugoslovanska vlada sklenila z gr* škim diktatorjem Pangalosom, je bila, kot znano letos v parlamentu zavrnjena. Vsebina in določbe se* danjc pogodbe še niso znane. DNEVNE VESTI. Smrtna kosa. Na vernih duš dan zjutraj v ra* nih urah ie nepričakovano premi* nul g. Fr. Bajt, bivši šolski ravna? telj v Solkanu, ki je zadnja leta opravljal tajniško posle jna Vogr» skem. Zadcla ga ie kap na možga* nc. Dosegel ie 72 let in je bil do zadnjega zelo čil in krepak. Pred leti se je živahno udejstvoval v na* šem iavncm živlicnju. Zlasti v uči* teljskih krogih je bil zclo snošto* van in priljublicn. Izvoljen ie bil zato tudi za predscdnika Učitcli* skcga društva in ie bil tudi zastop* nik učiteljstva. v okrajnem šolskem svetu. Zadnja leta ic stanoval z družino v Gorici, kier se ic dancs, v petek, popoldne vršil tudi po^reb. Dclavnemu možu nai bo lahka do* mača zcmlja, katero ic iskrcno liu? bil. Prcostalim našc sožalic. Novi šolski proveditor. V Trst ic duspel novi šolski pro? vcditor profcsor Mondino. Svoje poslc je že prevzel. Razpuščena knjižnica. »Edinost« p or oča, da ie tržaški prefekt razpustil »Ljudsko knjižni* co« na Proseku. Ukup ie utemeljil s tern, da sedelovanje kniižnice ni strinjalo z narodnim redom. Pazite na denar! Ponekod kro/i kovan dcnar, ki ima pokvar.ien liktorski znak. Kcr je liktorski znak državni znak, zato je poskodovanje kazniv prestopek. Istotako jc kaznivo tudi oddajanjc takega denarja. Poscbno žclezniška uprava ima naročilo, naj strogo pazi. Večerna nadaljevalna sola. Pouk v večcrni nadaljcvalni soli za trgovske vajence na tukajsnji trgovski soli se prične v ponedeliek 7. novcmbra ob 6VL»h zvcčcr. Protestantizem na Slovenskem. Letos je minilo 400 let, odkar so sc v Ljubljani zaceli poiavljati lu- tcrani. Zbirali so se okrog Matije Klombnerja. Kmalu jc pristopil k njim tudi prvi slovcnski pisatclj Primož Trubar, ki jc enkrat tudi \ Gorici pridigal. Proti koncu 16. stolctia je pa protestantizem izqi? nil iz naših dcžel. Za izseljence. Ministrski predsednik ie odpra? vil ugodnost poloviene voznje na žcleznicah od doma do meje za lju? di, ki se hočcjo izseliti. Nasprotno pa je za tistc, ki sc vračajo v domo* vino, znižal želczniško vozno ceno od mcic do doma na eno čctrtino. Železniška nesreča. Na privatni žclezniški progi Ba? ri*Locorotondo v južni Italiii sta proti koncu preteklega tedna treila osebni in tovorni vlak. Šest l.judi je mrtvih, osemdeset ranjenih. Radi te nezßode ie v Bariiu odpadla pro? slava fasistovske revolueijc. Za šahovsko prvenstvo. Prcd kratkim smo poročali o bo- ju za svetovno šahovsko prvenstvo, ki j4a bijeta v Buenos Aircsu Ca» Dablanca in Alichin. Doscdai sta ißrala 22 partij. Aljehin ie dobil 4, Capablanca 2. Vse druj^c so neod* ločcne. Dvoboj bosta končala, ko bo eden izmed tekmovalccv dobil šest partij. Državni zbor. Državni zbor v Rimu se bo v za^ čctku decembra zbral h kratkemü zasedanju . Kanonik zaprt. Kanonik Paolo Rolandi iz Savo* ne je pridi<4al v cerkvi v Capannoli. V pridi^o je menda vpletel besede, s katerimi ie žalil kralja in vlado. Takoi PO pridißi so ga orožniki od- peljali v okrajne zapore. Črnogorska princezinja umrla, V nedelio 30. oktobra je umrla ernogorska prineezinja Vera, se? stra kraliiee Helene. Število žrtev na »Princezinji Mafaldi«. Uradno poročilo ravnateljstva »Navigazione Generale italiana« v Rio de Janeiro pravi, da so s parni? kom »Princczinia Mafalda« utonili 304 ljudje. Vseučiliški profcsor Konrad Gi^ ni, ki ie med rešenimi potniki, pri? povcduje o nesreči sledečc: Takoi, ko so potniki zaeutili prvi sunck, so planili proti poveljniku Jadje in spraševali po vzroku. Po- veljnik Guli jih je porniril. Rekcl ie, da sc ie zlomila os propclcr.ia, da pa se bo ladia vzdržala na po^ vršju. Kmalu nato pa se ic parnik začel nagibati. Ladijsko moštvo ni moßlo več zadržati razburicnih potnikov, ki so vdrli k rešilnim čol* nom. Zmcšn.java je bila vclika. Ko so spustili čoine v morie, so opazili žalostno deistvo, da so bili ncka? teri stari, prepereli in lukniičavi. Radi teg a se jih jc večina potopila. Zmešniava ie naraščala in ni po? nchala niti, ko so dospeli na kraj nesreče rcšilni parniki. Lad ja se ie potopila, ker je voda vdrla v njeno notraniost. Profesor Gini ie odšel s potaplia? joče se ladie eno uro prcd potopom. Znižanje poslanskih dnevnic. JuLjoslovanski finančni minister Markovic ic prcdlagal, nai se dnev? na odškodnina poslancev zniže od 300 na 200 dinarjev. Svoj prcdlog utemcljuje s potrebo po varčeva* nju. Harden umrl. V Švici je 30. oktobra umrl zna? ni nemški časnikar in publicist Maksimiljan Harden. Bil je eden najvplivnciših nemških političnih kritikoA' sedan ie in polpretckk do- be. Star je bil 66. let. Italijanski podkonzulat na Sušaku. Vlada ie ustanovila podkonzulat na Sušaku. Podredila ga je zagreb* skemu gencralnemu konzulu. Prvi japonski škof. 30. oktobra ie papež v ccrkvi sv. Petra v Rimu posvetil prvega ja? ponskega škofa msgria Hayasaka. Železniška nesreča v Jugoslaviji. Na progi Mostar=Saraievo je v sredo 26. oktobra skočil s tira to* vorni vlak in padel v 50 mctrov globok prepad. Dva želczničarja sta mrtva. Razbitih ie sedem vago* nov. Poškodovan je tudi most, prcko katerega ie vlak vozil. Nov atentat v Štipu. V torek zvečcr sta dva ncznanca v Štipu ustrclila trgovca Gavrilo« viča in njegovega sina. To pot pa nc gre za političen umor, naperien proti Jugoslaviji, ampak za ha* sprotie med macedonskimi četaši in macedonskimi avtonomisti. Lovski kongres. Pretcklo soboto se ie v Liubliani vršil kongres jugoslovanskih lov* ccv. Udclcžile so se ga znamenite osebnosti, n. pr. bivši minister dr. Stojadinovič, dr. Ivan Lavrcnčič in drugi. Grob v gori. Ruski starinoslovec profesor Kozlov je po 20 letnem iskanju v azijski puščavi Gobi odkril grob velikega mongolskega osvojevalca Džingiskhana. Kana so pokopali v notranjosti neke gore. Položili so ga v srebrno rakev. Poleg groba so položili pokojnikovo orožje in vc? likanskc zaklade. V predsobi stra? žijo tii^cr, lev in konj. Odkritie profesorja Kozlova ie za zgodovi? narje silno važno. Vihar v Angliji. Pretckli teden ic po otokih okoli Anglijc divjal hud vihar, ki ic po* vzroeil vcliko škodo. Tudi mno-go ljudi ie mrtvih. Število ccnijo na šestdesct. Sploh jc to leto pravo le- to viharjev in povodnji. Pretep na borzi. Na budimpeštanski borzi sta se ¦ te dni dva juda prav prijatclisko pomcnkovala o kupčiji. Ncsreea pa | jc hotela, da je v pogovor zašla tu? di točka, o kateri se nista mogla strinjati. Da bi svoje nazore v tisti ! stvari spravila v sklad, sta se zače* | la obdclovati v pestmi. Prcpiru ic naredila konec policiia. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU* HI« V DORNBERGU. Magajna Bogomir. Pepelka. Srce, ki mu ie zastalo v prvih tre* nutkih, je zatrepetalo v nicm. V dušo mu je planila moč. Ni pomi? slil na butajoče valovc, niti na pc? cine, ob katcrih se lahko zdrobi tc* Io, kot da jc iz testa. Zagnal sc je v morje, premagal prvi val, ki ga je hotel zagnati ob čer in plaval z jeklenimi mišicami naprcj, naprei proti bcli pegi, ki io ie premetava? Io valovje in tiralo naprej proti globinam smrti. »O Bog, daj mi moči za pol urc, samo za pol ure! ...« Dospel je, zagrabil roko, ki je iskala po opori in plaval nazai. Do? spcl ie do čcri in sc oklcnil z miši? cami ostrine, ki mu je rezala v me? so, stisnil celo tclo k skali, kot da hoče zemlic, živlienja, dvoincga živlicnja. Val se je opotekel nazai, da naskoči z novo mocjo. Julij ie dvignil telo dcklice in ga položil na bre.q. Njcga na ic val odtrgal in f*a v prihodnjem hipu s silnim udar? com vrgel na skalo. Obležal je omamljen poleg deklice. Buria jc tulila in razganjala ob* lake, ki so se kot zmaji utapljali v morje. Sii mescein ic barval vodc in bregove in mesto v ozadju. Bel galeb se ie opotekel v vetru in ho? tel visoko, da zažari kot zvezdica v zlati svctlobi. Ko ic odprl oči, ie kleeala dekli? ca ob n.jem. Držala ga je za roko in ga gledala z očmi, ki so gorcle v joku. Njcn obraz ie bil bled in upadel, kot da ic z ustnicami srkal Ic pclin v življeniu. Ko sc je dvig? nil, sc ic razvcdril dekletu obraz v novo upanie. »Kdo si, dekle! Kai ti ic leglo v dušo, da si silila v samomor, za ka- terim jc le ncskončna tcma, brcz upanja, brez luči. Sa.j je še lepo tvoje telo in morda ti je komaj dva jset let.« Dekle ga je gledalo in zajokalo glasno. »Pripoveduj, kaj tc ie gnalo v smrt. AH si ti tudi naša, ali si tudi ti Pepelka, cna izmed mnogih?« »Nc bom silila več v smrt, kaiti plcmcnitc so tvoje oči in vem, da mi boš, prvi na tujem, povcdal ka.j ljubega, lepega. Kdo scm jaz? O, nekoč mi ie bilo Anica ime. Bila sem otrok, pastirica na piano* tah Komna. Da, Anica mi je bilo imc takrat, ko sem v solncu trgala evetje na tratah in ie moia pesem šla preko ograd, kadunj in borovih gozdov. Lcp je bil eas, ko sem bila enaka rožam in scm sc šc znala smciati. Vzbrstclo je moie tclo. V srce ie prislo hrepenenje in hotela sem vedcti, kaj ic onstran bregov, ki so kot zid ograde mejili obzorie. Šla scm na zapad in zaglcdala pod scboj mesto, ki ic žarclo v zlatem solncu. Od takrat sc je žalost na? sclila v me. Gledala sem od daleč v zlato in ob njem spoznala, da je črn moi kruh in hrapav, kot da se ga drži raskava koža očetove rokc, ki ie z rovnico rvala za niim v dno kamenite dolinice in da ie pojen kruh s solzami matere, ki ga je me* sila v času, ko je bilo njeno telo s trpl.jen.iem in ietiko prenojeno. Vi* dela scm zlato v daljavi in gledala kruh, ki ie bil pečen na trpljenju in zato ic umrla vescla Anica v meni. Ni več doncla moja pesem preko gmaine in ko scm v veeerih sedela poleg oeeta in matere, sta me gledala tiho, kot da sta slutila, kaj jc prišlo v moie srce. V izbi scm sanjarila v noč. Vcčer za vc? čerom sc je pörajalo na novo v me* ni zlato mesto ob morju. Šepetala sem sama sebi: Lepa si, Anica, in vendar si kot Pepelka. Trpljcnjc ic usojeno tudi tebi. Tudi ti se boš sušičava sklanjala nad črno moko ter io pojila s solzami. Videla jc mati moio misel, spo* znal io ic očc. Njcgov glas je bil čudnobridkosten, ko je stopil k meni in govoril: «Lc poidi, Anica! Niso več dobri časi seda.j. Morda pridejo dncvi, ko ne bo niti erne moke, da bi jo mesila. Le pojdi, kamor te žene duša in Bog naj bo s teboj!« Tako je govoril očc. Mati pa me je poliubila brcz bescde in videla scm, kako se ie nieno izsu* šcno telo scsedlo na klop ob ogn.ji? šču, kot da ne bo več besede iz njega. Sla sem in ko sem stopila na ka? menite ulicc, po katerih ie vrvelo hrupno živlienje, je izginila žalost iz dušc. »O, lepo je tu. Prislužila bom zlata in poklicala očeta, ma* ter, naj prideta, da jima bo vsaj v zadnjih dneh dobro v življenju.« Stopila scm v prvo hišo. Vcsel mi ie bil obraz in polno upanja sr* cc. Pa mi je nepoznana mrzla be* seda udarila v dušo in svilcni hr* bet se ie obrntf proti meni. Šla sem od hiše do hišc. Upanie se ie spre* minjalo v bridkost. Povsod ista mrzla bescdica — Ne. Ko sem v žalosti scdla na klop ob moriu, ie prišla mimo gospa. Ustavila sc ie, me onazovala in nacnkrat ic postal njen obraz prijazen. »Pojdi z me* no.j, dcklica! Gotovo iščeš službe. Dobro ti bo pri meni.« Šla sem v hiso, visoko in nepri* jazno. Na rcbri ic stala in ni bilo solnca v nicj, ni bilo zlata, ki? sem ga gledala z gore. Dclala sem vsak dan od jutra v noč in ni mi bilo vcč Anica imc, kaiti gospa me jc ime* novala Anncta in tako me ie zval tuji gospod Bcppo, ki jc stanoval v ••r.OKlSKA *r\ Iz sipohego sveta. Pogreb Zena bega je bil zclo vcličastcn. Udeležil se ga je tudi prcdscdnik rcpublikc Ahmed Zogu. Pravijo pa, da je po? licija zabranila udeležbo pokojni? kovim pristašcm. Zanimiva obletnica. 30. oktobra 1905. je ruski car Ni? kolaj II. izdal ustavo in manifest, v katerem določuje, da sc v Rusi.ji ne sme izdati noben zakon brez privoljcnja dume (državnega zbo? ra). Do takrat je bila Rusija abso« lutistična država. Po 77 letih. Te dni so našli v moskovskem arhivu zaprašene dokumente, na podlagi katerih je bil pojasnjcn umor, izvršen pred 77 leti. Hladne? ^a jesenskega jutra leta 1850. so našli francosko krasotico Luizo Si? mon?Demanche na periferiji Mo? skve umorjeno. Sum je padel takoj na njenega ljubimca, ruskega pic? miča Aleksandra Sovkova?Kobili? no,ki so ga vtaknili tudi v preisko? valni zapor. Čez daljc časa so bili aretirani štirje sluge umorjene de? vojke, plemiča pa so izpustili. Slu- ge so bili končno tudi obsojeni. Šele sedaj se je izkazalo, da je umo> ril Simon?Demanchevo Sovkovo* Kobilin, da pa je njegova mati pod* kupila s 30.000 rublji sodnike ter se dogovorila ž njimi, da so obso* dili nedolžno služinčad, Sovkov? Kubilin je ubil svojo žrtev v hip? nem afektu, medtem ko.sta se pre? pirala radi grofice Nariškinove,, ki se je pozneje poroeila z Dumas«om mlajšim. Sovkov?Kobilin je postal pozneje uvaževan pisatelj. Posebno priljubljene so bile njegoye kome? dije. Iz Amerike se je vrnil, da odsedi kazen. V Senti so zaprli po nalogu su? botiškega državncga pravdništva delavca Bovško?Plavšič?a. übsojen je na mesec dni zapora, ker je ukradel nekemu odvetniku v Senti 1100 dinar jev. Omenjeno vsoto je namreč odvetniku dolgoval. Ko ga je odvetnik tirjal, mu je denar pri? nesel, v neopaženem trenutku pa zopet ukradel ter jo z denarjem in pobotnico odkuril. Odvetnik ga je ovadil zaradi tatvine. Plavšič je bil nato obsojen na mesec dni zapora. Predno pa je kazen nastopil, je do? bil! potni list za Ameriko ter nena? doma tudi odpotoval v »obljublje? no dcželo«. V Amsterdamu pa ga ie glas vesti spreobrnil. Šel ie k na? šemu poslaniku, skesano vrnil pot? j ni list za Ameriko ter se vrnil v Sento, da odsedi zasluženo kazen. Roj je novega na deželi ? Pevma. Z ozirom na dopis z dne 19. okt. t. 1. nas prosi poljski čuvaj Jožef Furlan naj priobčimo sledeče: Vseh ptičjih lovcev ni mogoče naznaniti oblastvu, ker imajo mnogi uradno dovoljenje za lovljenje ptic. Glede zahteve, naj bo cuvaj zjutraj bolj ; zgoden, jc treba pripomniti, da ču? va j po službcnih predpisih ni vezan na urc. Sicer pa: kdor čuva, ali eu? vaj spi, ž njim nič prida ni. Solkan. Dne 7. sept, ie bil predsednik ob? j vcščen, da je naše prosvetno dru? štvo razpuščeno. Tudi vaje za cer? kveno petje se morajo vršiti v cer? kvi. Mladina društvo zelo pogreša ! in se vprašuje: Kaj sedaj? Kličemo ! vsem fantom in dekcltom: Ne obu? j pavajte! Držite se krepko načcl, po katerih ste se ravnali kot zavedni društveniki! Ogibajte se plesov in slabc družbe in ne zapravljajte ča? sa s posedanjem po gostilnah in brczplodnim kvartanjem! Vzemite v roko dobre knjige in naše časopise in praznina, v katero stc zdaj ne? prostovoljno zašli, bo izpolnjena! Gabrije pri Sovodnjah. V četrtck predpoldne so bili pre? pcljani v Gorico na okrašenem vozu naši novi zvonovi. V ponedeljek smo jih dobili iz livarne, v četrtek jih je pa v Gorici blagoslovil pre? vzvišeni knezonadškof. V kratkem bodo viseli v našem zvoniku in po dolgih letih zopet vabili duhovlja? ne v božji hram. Prav veseli smo, da se nam je vresničila naša iskre? na zoiia. Batuje. Dne 26. okt. se je poročil g. Joško Koron iz znane tukajšnje družine z gdč. Marico Štanta iz ugledne selske hiše. G. Joško Koron ic bil požrtvovalen prosveten delavec in je bil zadnji predsednik našega prosvetnega društva. Mlademu pa? ru želimo obilo blagoslova božicga na novi poti. Sežana. V mesecu okt. t. 1. je bilo na trgu 1815 glav živine, in sicer: 695 krav in volov, 171 telet, 233 konj in 716 prešičkov. Živina prcgledana od ži* vinozdravnika g. drja Fabbrovicha je bila vsa zdrava. Cena goveji ži? sosednji sobi. Ni bil star, toda čudnogubav mu je bil obraz, kot da je obraz starca. Vodene oči so srepo begale za menoi in skrivala sem se, ko je prihajal po stopnicah. Prinašal je gospodinji zame igrae? ke, ki sem jih metala zamazanim otrokom na sivem dvorišču. Čez lcto dni sem šla prvič do=> mov. Pokopavali so mater. Po po? grebu sem videla, da hodi oče sklju? čen ob palici in da mu je povešena čeljust, kot da visi smrt na njej. »Kako ti je, Anica,« je vprašal. Ni bil vesel niegov glas, kajti videl je, da niso več rdeča moja lica, da je udrta koža na njih in da so mi za> lostne oči. Zajokala sem in zbežala v mesto. O, kjc ]c bilo zlato, da bi vsaj očctu pomagala z njim! Čez mesec dni so pokopali še njega. Po njegovi smrti sem iskala nove službe. Toda neprijazni so bili od? govori in neprijaznc oči, ki so sc s smchom zagledale v moj obraz. Vrnila sem se k stari gospodinji. Ni bila več prijazna odslej z menoj in gospod Beppo ie postajal pre? drznejši. Ni hotel videti, da sem prejokala večere in gledala v nočeh izpod podstrešja na morje, ki me je pričelo vabiti čudnosladko. No? coj pa je Beppo navalil v moio so? bico. Pijan ic bil in spačeni obraz se je zazrl v me. Na hodniku se jc smcjala gospodinja in ga bodrila glasno. On pa sc ie bližal, bližal. Žakričala sem, udarila v obraz, ki sc jc sklonil k meni in zbežala v noč. Kot blazna mi je bila miscl in hitela sem k morju, ki me je klicalo v greh. Prišel si, me rešil smrti. Ni? so hudobnc tvoic oci in človek si mojega rodu.« — Julij Marolt ie poslušal. Med pri? povedovanjem mu ic bilo v duši bridko. Dekle ic scdelo kot na kon? cu križevc poti ob njem. Iiipoma pa je dvignil glavo in oči so mu za? gorcle v srdu. »Anica, ti si Pepelka naša, a nisi sama. Sto jih ie in tisoč jih jc. Mi pa sedimo in čakamo. Nikem kra* ljevič iz pravljicc. Delavec v tovar? ni sem, toda kljub temu ti kličem: Bodi moja in pojdi z menoj! Ne boji se moia roka dcla in mišicc na njej so jeklo. Pojdi, da sczidava grad, ki bo kljuboval burji, ki vi* hra čcz Kras in vrta v valove. Be? seda je več kot kraljcvič iz pravlji? ce, delo jc več kot bescda. O, saj jc Bog še dobcr. Pojdiva k njim in vlivajva jim v dušc pravega zlata, da nc bodo več Pepelke, ampak kot hecrke solnca.« Prelepa je bila noč, ko sta se vra? čala v kamenito mesto. Vse nebo je bilo poscjano z zvezdicami. Bila sta lepa v zlati nebni luci in burja se je zaman zaganjala v dva nova močna človeka. (Konec.) vini žive težc 1. vrste od L 250—280 stot, II. vrstc od 200—240 lir. Konji po pasmi in lepoti od 1000 lir na? prcj. Teleta mrtve teže od 450—500 lir stot. Prašički 5—10 tedenski od 80—150 glava. Kupčija v občc dobra. Sejcm sv. Justa se je vršil 3. t. m. Ta dan smo imcli tudi tombolo in ncpotrebni pies. Navadni mesečni sejmi se vr? še 12. in 22. vsakega meseca. Ako padejo ti dnevi na nedeljo ali praz? nik, se vrši sejem naslednjega dne. Fisma naSih izseljencey. Pismo iz Švice. Slovenski fantje, ki delamo v si? cer mail krasni Švici, pošiljamo pozdrave svojim staršcm, bratom, scstram, sorodnikom, fantom in dekletom, pa tudi naši »Gor. Stra? ži«, ki nam tako redno prinaša no? vice iz ljubc nam domovine. Z bur? nim veseljem planimo vselcj po njej, da bi čim prcj zvedeli, kaj je novega. 2e nekaj časa sem pa nam prinaša samo neprijetne vesti, kar po cele stolpce imen razpuščcnih društcv. Ni čuda, čc se naši mlade? niči tako močno izseljujejo, ker v naših krajih ni zaslužka, ako bi človck delal tudi za manjšc plačilo. Vsak sc nckaj časa obotavlja in pričakuje boljših časov. Ker se pa razmerc nočcjo zboljšati, si naveže culo, eden prei drugi slej jo vrže na rame, ter žalosten zapušča do? movino. Ivan Znidarčič, Ivan Sta? nič, Feliks Mugerli, Alojzij Bajt, Anton Žnidarčič in Anton Žnidar? čič vsi iz Marijinega Celja nad Ka? nalom. Listnica uredništva. Fant * domačin, Dol, Tribuša: Ce je Vaše poročilo resnično, po? tem bi bil zadnji čas, da se priza? deti poboljšajo. Ker se pa niste podpisali, ne moremo dopisa pri? občiti. M. K., Sv. Luciju: Pravitc, da ne dobite v »G. St.« gostoljubnega ko? tička kljub temu, da trdimo, da je naš list na razpolago za vse pritož? be. Opozoriti Vas moramo na nc? kaj! Med pritožbami je treba raz? ločevati. So take, ki so umestne, dovoljene in spadajo v javnost, so pa tudi take, ki slišijo med vaške čcnče ali pa so nevarne in jih zato ne moremo in ne smemo objavljati. V Vašem zadnjem dopisu, ki se bavi z zelo resno zadevo jc n. pr. cela kopica takih nepotrebnih in kvantarskih zbadljivk, ki gotovo ne spadajo v resen list. Ozirajte se na to in pišite nam samo stvari, o ka? terih smatrate, da je res potrebno, da zve o njih širša javnost. Po* zdravljeni. Idrija in drugi kraji. Sporočamo, da protestov, ki so nam jih dopo? slali katoliški starši, radi izrcdno težkcga položaja ne moremo priob? čiti. Ker pa so starši po vesti odgo? vorni za to, da nihče ne odvrača otrok od nedeljske službe božje, naj pošljejo protestno spomenico g. pre* fcktu in notranjemu ministrstvu ter naj obenem o tem koraku obvestijo cerkvena oblastva. F. $., Sp. Idrija: Vase pripombe glede pona.šanja nekaterih dcklct in glede raznih drugih nerodnosti, so prav umestne, vendar se nam zdi, da bi 7. objavljanjem dopisa stvari le škodovali, ker bi povzročili med? sebojne prepire. Uküzeljen, Rute: Zadeva radi dmštva je sedaj po razpustitvi za? starana in se po našem mnenju ne splača jo sedaj pogrevati. Popivanjc in plesno norenje obsojamo vedno in ga moramo obsoditi tudi, če se dogodi v vaši vasi. Skrajni čas bi res žc bil, da bi sc fantje ob pri? liki naborov zadržali pametnejše kakor se to navadno godi. Če jim delajo pa še deklcta tovarišijo, je res žalostno. Naj za danes to za? dostuje. Tržne cene dne 3. novembra 1927, Cesnik kg L 1—1.10; sveže zelje L 0.60-O.70; kislo zelje L 1.60 do 1.80; cvetača L 1.40—1.60; čcbula L 0.80—0.90; navaden fižol L 1.80; fižol koks L 2.20; koromač L 2.60; salata L 1—1.40; indivija L 0.60 do 0.70; jajčniki L 0.60—0.80; krompir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.80 do 0.90; sveži grah L 2.40—2.80; sladka repa L 0.30—0.40; kisla repa L 1 do 1.20; špinača L 0.70—0.80; zelena L 0.80—0.90; fižol v stročju L 1.60 do 2; motovilec L 1.60—1.80; vrzo* te L 0.60—0.70; bučice L 1.30—1.60; kostanj L 0.70—0.90; suhe fige L 1.60-1.80; jabolka L 1.40—2.60; maroni L 1.20—1.50; hruškc L 1.60 do 2.60; namizno grozdjc L 2 do 3.40; naravno maslo L 14—15; pre? sno maslo L 17—18; mleko liter L 1—1.10; trean med L 10; sladka smetana kg L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.65—0.70. Novi avtomobilni vozni red. Od 23. oktobra dalje je vpcljala tvr.dka Ribi stalno avtomobilno zvezo s SoLkanom in Ločnikom. V Solkan vozi korijera od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer vsako uro. Odhod iz Travnika toeno ob vsaki uri t. j. ob 7, 8, 9, itd. Povratck iz Solkana, kjer se korijera ustavi na trgu, je pol ure pozneje, t. j. ob 7 in pol, 8 in pol, 9 in pol itd. V Ločnik odhaja korijera rav> notako vsako uro, in sicer od 7.20 zjutraj do 7.20 zvcčer. Vrača se iz Ločnikapo20 minutah, t. j. ob 7.40, 8.40, 9.40 itd. Postajališee korijere je v via IX. Agosto. Na pokopališče ob Mirenski cc? sti vozi korijera vsak dan ob 3. uri popoldne in se vraea ob 4. uri. Gorica ? Ajdovščina ? Postojna. Odhod iz Gor ice zjutraj ob 6.10 uri, prihod v Ajdovščino ob 7.40, prihod v Postojno ob 9.50. Odhod iz Goricc ob 1.15 popol? dne, prihod v Ajdovščino ob 2.30. (Naprej ne vozi.) Odhod iz Goricc ob 4. uri po? poldne, prihod v Vipavo ob 5.50. (Naprej ne vozi.) Odhod iz Postojne ob 2. uri po* poldne, prihod v Gorico ob 5.30. Odhod iz Vipavc ob 7. uri zju? traj, prihod v Gorico ob 8.50. Odhod iz Ajdovščine ob 7.10, pri* hod v Gorico ob 8.25. Gorica — Idrija. Odhod iz Gorice ob 6.10 zjutraj in 4. uri popoldne, prihod v Idrijo ob 9.50 zjutraj in ob 7.50 zvečcr. Odhod iz Idrije ob 5.15 zjutraj in ob 3. popoldne. Druga ob nedeljch ne vozi. Tudi dnevne zvezc med Idrijo in Aj* dovščino pozimi popoldne ni. Gorica — Čedad. Odhod iz Gorice ob 4. uri po? poldne, prihod v Čedad ob 5.35 pop. Odhod iz Čedada ob 8.10 zjutraj, prihod v Gorico ob 10. uri. Poleg te korijere vozita v tej smeri še dve: prva vozi do Krmina, kamor odhaja ob 12.25 pop., druga vozi samo do S. Lorenzo di Mossa in odhaja ob 4.15 pop.; v nasprot? ni smeri odhaja prva iz Krmina ob 1.35 pop., druga ob 7.15 zjutraj. Gorica — Komen. Odhod iz Gorice ob 2. uri pop., prih. v Komen ob 3.40 pop.; v na? sprotni smeri odhaja iz Körnna ob 7. uri zjutraj in dospe v Gorico ob 8.45. Ta korijera v nedeljah ne vozi. Gorica — Trnovo — Lokvc. Odhod iz Gorice ob 2.10 pop., prih. na Lokve ob 4. uri pop.; v nasprotni smeri odhod iz Lokev ob 7. uri zj., prih. v Gorico ob 8.45. V nedeljah odpade. Vozni red koriier: Gorica — Če? povan in Gorica — Dobrovo je ostal neizpremenjen. »COR [$KA STRA7A» Koledarček. 7. nov. poncdeljek, Engelbert. 8. nov. torek, Botfomir, sk. 9. nov. sreda, Božidar, m. 10. nov. čctrtck, Andrej Av., sp. 11. nov. petek, Martin, šk. 12. nov. sobota, Martin, p. 13. nov. ncdelja, Stanislav Kost; ka, spoznavavec. VABILO k izrednemu občnemu zboru »Slo venskc Čcbclarskc Zadruge« v. z. z 0. j. v Gorici, ki se bo vršil dne 13. novcmbra 1927. ob 9. uri predpol* dn€ v Gorici, Via S. Giovanni 6. Dnevni red: 1. Čitanjc zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo načeistva. 3. Razpust zadru^e. 4. Slučajnosti. Ako ne bo občni zbor sklepčen ob določeni uri, se bo vršil glasom pravil, člcn 26. drugi občni zbor pol urc pozneie ob vsakcm številu na* vzočih članov. Slovenska čebelarska zadruga v Gorici, Via S. Giovanni 6, prodaja satnice, A. Ž. panjc novejšesia si? stcma, trčalke, matične rešetke in druMo po najnizjih cenah. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu sc pripo* ča prcč. duhovnikom in dru.tiim za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila. Preßledi brezplačno! Iščem kovaški brus od 130 kg do 250 kg. Plačam po dogovoru. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. Lioyd Sabauae Vnhoanje volnjz v Severno Amerikt;; »Conte Biancamano« 4. 11. 1927. »Conte Rosso« 22. 11. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 10. 11. 1927. »Conte Verde« 17. 11. 1927. »Maria Cristina« 24. 11. 1927. lz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 20. 12. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle št. 4. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHEK sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 ¦"35 Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca ^ vei-ko zalo^o plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, (peresa) in popravila v knji garni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 POZOR!! Vclika zalotfa mrtvaških potreb* ščin 20% ccneje kot povsod dru* ßod. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberß št. 3. Na prodai je hiša z eno niivo zcmljc tik «^lavnc ceste na Ajševici št. 148. Natančncja pojasnila dajc Josip, istotam. Iščem kolona za obsežno lepo 1/osestvo na Planini pri Vipavi. Prednost imajo vinorejci, najmanj 2—3 dclavci. Naslov: Stanko Marc, Skopo 21, p. Dutovljc (Dutto* .^liano). PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dab in petkih ob pop. urah). Dott. Gins. Comel specialist za bolezni v nSesih, nosu in grln9 bivši operator na univ. klinikah prof Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bi'netkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprt-jema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. ACQUA DELL'ALABARlii proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po scbno priporočljiva proti prehladvi in za ojačenje korenin. Steklenicu po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. Uni Dr. B0NC1NR FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokill. - Sprejema od 10- 12 in od 15-17. Kmetovalci! Sprejemam prednaročila za mlada cepljena drevesca breskev, hrušk, jablan, češpelj in marelic. Drevesca naročim iz Massalombarde in so najboljših tamkajšnih vrst. Cena bo približno L 3.50 za drevesce. Naročila brez V» na račun ne bom upošteval. Naročajte v jeseni, ker dobite boljše blago! Jušt llšaj, Gorica Piazza Uello Vittoria št. 4 Plačam najvišje cene za naravne kože vseh ciivjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6,GORICA KONFEKCIJSKA TRGOVINA B1UST0 VU6fl (V NOVIH PROSTORIH) Corso V. Em. 9 (JQRICA CorsoVEm-9 Najstarejša v provinci nudi ob priliki nouega zniiania plač z usemi plaalnimi olalSauami cenienim odjemalcem: PlašČe za gospe, izgotovljene obleke, kožuhovino, pletenine, nepremočljive dežne plašče i.t. d. i.t. d. BOBSTil IZBERfl BLDGfl Zi) OBLEKE, POVRŠNIKE IN PLflŠČE Z9 60SP0DE IN EOSFE Obleka kompletna po meri od 375 lir naprej Površniki . . . po meri od 275 lir naprej Plašči . . . po meri od 325 lir naprej Najbolj znana krojačnica prvega reda Posebni izdelki po meri Uniforme za častmke in pod- časfnike Kr. vojske in malice kakor tudi za uradnike ut.d. BOsiHTH ZHLOGH plefenfin za otroke, moSkih srajc, kap, nogaufc, ourafnikou, krauaf, šcrp, rokaoäc Lf.d. 1 PODRUŽNICA \ Ljubljanshe kreditne banke v Gorki | Corso Veröl „Trgovski Dom" ¦j Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bankt 1 Dein!^o,(mooo Cßiitrala L3UBL3HKÖ Dm. iaoL>.ooo / Podružnice in agenclje : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Legatee, i Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalie, Rakek, Sarajevo, |) Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. I Vloge na knjižice po 4 V, %. 1 Vloge v tckočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejši.' t obrestne mere). % Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod- <] nine (bonov) po najugodnejših cenah. i Nakazila v tu- in inozemstvo. (j Borzni in ostaii bančni posli. ^