122
Književne novosti.
mu moramo biti, da bode slovenski narod sedaj svojega velikega pesnika Prešerna lahko čital v dostojni obliki, ki sta jo oskrbela marljivi urednik in pa podjetni založnik.                                                                    /
Petsto ilustriranih izvodov je sicer že razprodanih, upamo pa, da bodo rojaki tudi cenejše izdanje radi kupovali. Ne bi je smelo biti nikjer na Slovenskem zavedne slovenske hiše, kjer ne bi imeli v svoji knjižnici poezij Franceta  Prešerna.
Prešeren je napisal tudi nekaj pesmi v nemškem jeziku ter prevedel nekaj svojih slovenskih poezij na nemški jezik. Da spoznamo pesnika našega od vseh strani, je potrebno, da se izdado v posebni knjižici tudi nemške pesmi Prešernove. Želimo, da jih izda g. Bamberg še letos. —
A. Aškerc.
»Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto I. V Ljubljani. Urednik E. Gangl. Ta novi mladinski mesečnik je začel izhajati letos. Čeprav izhaja za našo mladino že več let znani »Vrtec«, vendar smo prepričani, da »Zvonček« ni odveč. Glavna stvar je seveda, da zadene »Zvonček« vselej pravi glas, ki bo segal mladim ljudem v srce. Primernih spisov treba. A če jih uredništvo ne bi moglo dobiti izpod domačih peres, smelo bi si jih izposojati tudi iz drugih, zlasti iz slovanskih literatur. Morebiti bi bilo za takšen list kako drugo ime prikladnejše — no ime je ime. Duh je, ki oživlja; črka je mrtva. Uredništvu želimo mnogo sreče, novi list sam pa pozdravljamo ter ga vsem odgo-jiteljem mladine kar najtopleje priporočamo. —
Ilustr. Narodni koledar za 1. 1900. Tečaj XII. Uredil Drag. Hribar v Celju. Ta priljubljeni koledar je izšel letos z mučeniškim vencem ovenčan, V prvotni izdaji je bil namreč zaplenjen. Kakor navadno, prinesel je tudi letos primernih beletrističnih in drugih aktualnih člankov. Prav dobra je Mefistova črno obrobljena satira.
Ker vemo, da je g. izdajatelj in urednik vnet za vsak napredek, svetujemo mu dvoje. Prvič naj v bodoče med »evropskimi vladarji« popolnoma opušča imena tistih miniaturnih nemških državic. Saj nas pravnic ne zanima, kdo »vlada« »Lippe-Detmold« ali »Reuss«. Skoda papirja in črnila! Namesto teh malih vladarjev pa naj objavlja rajši vladarje po drugih delih sveta: prezidenta Severne Amerike, južnoameriških držav, potem japonskega in kitajskega cesarja, predsednika južnoafričanskih republik itd. Tako se koledarju razširi obzorje in postane sam na sebi zanimivejši. Da postane koledar še bolj naroden in moderen, naj izpusti g. urednik pri posameznih mesecih neznanstvena vremenska proro-kovanja. Takšna prorokovanja pač zanimajo kmečko čitateljstvo, ne pa inteligentnih izobražencev! Namesto teh prorokovanj naj g. urednik uvede zgodovinsko kroniko. Pri posameznih mesecih naj se omenjajo najvažnejši dogodki iz zgodovine Slovanov in zlasti iz naše slovenske zgodovine! Naj se omenjajo veseli in žalostni dogodki, potem pa tudi rojstni in smrtni dnevi odličnih Slovanov . . . Poleg teh dat bi bilo zabeleževati rojstne in smrtne dneve tistih mož in žen sploh, ki so si pridobili za napredek, za prosveto in za svobodo človeštva velikih zaslug, pa naj so pripadali katerikoli narodnosti.
Hribarjev »Narodni koledar« priporočamo z mirno vestjo vsem slovenskim rodoljubom.                                                                                                           **