v
Časopis s podobami la slovensko mladino.
Štev. 10.	V Ljubljani 1. oktobra 1880. Leto X.
SSiróta.
odnika svoja védno sem ljubila, Držala ükov njiju se zvesto j T Dobrot nikoli nijsem pozabila: r A prah obema davno je telò.
Umrl je v dòbi krépkej ótec mili,
Pod zemljo skrb o meni z njim je šla; Potoci iz očij so mojih lili Na o t če v tihi grob, na črna tlà.
TežavtiiVi lét mi jédva péto mine, Od kar nesrečo sem trpéla tó ; A zadenó me nove bolečine: Moči kopnéti materi začno.
Oh, tudi óna pade v bòi nevarno;
Jaz čula sem in stregla bez mirü, Zdaj tekla po zdravnika, zdaj v lekarno. „Ne hodi, hčerka ! — To ne dà hladü !"
Globoka noč je, mati vže ne stóka,
Grči in sòpe, smrtno se poti ; Ne sliši mojih ni beséd in joka, Izdähne, glävo nàgne in zaspi.
Gorje! Preljuba moja sladka mati! Kakó jaz prebolim udarec ta ?
Kakó brez tebe, kjé mi je ostati ? Oh, kjé sirota bodem zdaj domä?
Zakäj. zakäj si koso bridko svöjo
Nemila smrt ! prinesla zópet k nàm ? Zakàj si vzela srečo zadnjo mòjo, Pehnila zemlji jo v molčeči hràm ?
■ Kakó in kje si najdem tolažila ? Zaprt je, tuj mi je vesoljni svét ; Vseh üpov cvétnih sem se iznebüa; Le Bog opóra bodi mojih lét.
Povsod sem na Sirökej zemlji sama,
Solzim se, mòlim, delam dan na dän; Izprosi ti mi, draga moja mama! Da mene vzame Bog pod svojo brän.
Tvoj posvečeni prah naj zemlja hräni,
A ti si z ötcem združena sedaj ; Jedina hči v spominu ti ostani, Pokliči konci dnij jo v svéti ràj !
Antonija F.
„In ne vpelji nas v skušnjavo!"
„Martin, ali se ne bojiš, da bi te Bog ne pozabil," reče Jela s tresočim glasom, ker se predrzneš zloräbiti besede „hvala Bogu!" Čudim se, da Bog pri tej priči ne kaznuje tvoje predrznosti in ti jezika ne izvije, kadar koli izgovoriš njegovo sveto imé za svoje zlöbne naméne ? Ali se ne bojiš Bogà, da si tako predrzen in izgovoriš besede „hvala Bogü" v ónem trenotku, ko se ravno pripravljaš, da vzameš življenje tujemu, popotnemu človeku na tolovajski način? „Hvala Bogd!" tako govori pobožna duša, kadar se po opravljenem delu podaja k počitku Bogà hvalèé, da se je delo izvršilo z njegovo sveto pomočjo. .In ti? O Bog! ti se mu zahvaljuješ, da se ti priložnost ponuja, da ubiješ nedolžnega, popotnega človeka, ki pri tebi išče zavetja in gostoljubja, da ubiješ človeka, ki je stvar božja, ustvarjena po njegovej svetej podobi. Ali se ne bojiš, Martin, da bi strela z jasnega neba ne udarila v tebe, brezbožnega človeka?"
„Molči, neumna, jezična žena!" zavpije brezupni mož, zgrabi ženo pod grlo, stiskajoč jo, da reva niti dihati ni mogla, ter jo vleče v najskrajni kot hiše, govorèò: „Dà, do danes — do tega trenotka mi je bila vest čista od vsacega zlega, da-si už0 toliko let z največjo potrpežljivostjo prenašam bédo in nevoljo v vednem zaupanji na Bogà, da se moj žalostni stan obrne skoraj na bolje. In — prisezam ti, žena, pri živem Bógu, da ta hudobija bode jedina v mojem življenji; za tebe in otroka hočem potem živeti in skrbeti, kakor pošten človek, ter nikoli nočem nikomur nič žalega storiti. Samo zdaj, ko se mi tako lepa priložnost ponuja, samo zdaj ta jedini umor, tega moram izvršiti, da preživim tebe in svoje preljubo dete. Za dušo nesrečnega človeka hočem moliti in prositi Bogà, da jo vzame k sebi v sveta nebesa ; dà, dà, vse hočem storiti, — samo da ne doživim sramote, da bi moral gledati, kako
moje jedino dete umira v pomanjkanji in potrebi ; in — ali ni tudi moja sveta dolžnost skrbeti za ubozega otroka ? — Zatorej, vse zamäu ! — moj hudobni namén se mora izvršiti, naj se potem z menoj zgodi kar koli hoče!"
Te besede izgovorivši, zbere nesrečni mož vse svoje moči, ter se hoče. tiho splaziti do vrat od sobe, v katerej je spal popotnik. V levej roki brleča luč, a v desnej sekira, kazale ste strašno podobo razbojnikovo. Uboga Jela je v kotu čepela in stokala.
Martin je moral v tujčevo sobo memo posteljice svojega otroka. Dete je ležalo kakor angel v svetej nedolžnosti. Divna svitloba se je razlila po otročjem licu in nežna ustica so se razvlekla, kakor da bi se igral na njih sladäk smeh. Dete je sanjalo. Oče se obrne in nehote pogleda nedolžnega angelčka, v katerem ni nobene zlobe, nobenih zlih misli, nobene hudobne namere, ter zašeptd: „Glej, to, kar delam, to delam zaradi tebe!" Nato stisne sekiro močnejše k sebi in stopa bliže k vratom. Už0 hoče položiti roko na kljuko, da bi odprl vrata, ali v tem hipu se obrne dete in globoko vzdihne, lice je bilo k očetu obrneno, a ustica zašeptajo v sladkih sanjah: „Oče naš, kateri si v nebesih !"
Martin se ustraši, pogleda dete in posluša ; a tudi njegova žena Jela se vzdigne iz temnega kota in sklene k molitvi svoji suhi roki.
„Posvečeno bodi imé tvoje, pridi k nain kraljestvo tvoje!" govorila je dalje nežna Marijca v svojej bornej posteljici „izidi se volja tvoja, kakor v nebesih, tako na zemlji."
Martin obstoji, položi sekiro poleg vrat ter spusti glavo v roki ; a njegova žena Jela, ganena otročje molitve, začela je gibati z ustnami, kakor da bi tudi ona molila s svojo hčerko.
„Daj nam danes naš vsakdanji kruh," nadaljevalo je nedolžno dete, a roditelja zavzeta sta povzdignila oči k nebu, ter sta tudi ona izgovarjala iste besede iz Očenaša.
„In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom," odmevalo je dalje iz otročjih sanj.
Martin položi križema roki čez prsi, in lasjé so se mu dvigali od strahu k višku.
„In ne vpelji nas v skušnjavo !" molilo je dekletce dalje. Pri teh besedah pade Martin na koleni poleg svoje uboge žene in oba sta zdaj molila kleèèè ob bornej posteljici svoje hčerke Marijce.
„Reši nas od hudega!"
„Takó je!" izgovorita v jednej sapi s tresočim glasom oče in mati. Solzé jima pritekó iz oči po obledélih licih, a mala Marijca se jima sladko nasmehne v svojih otročjih sanjah, in sanjala je še dalje, da se igra z angelci v nebesih. V sobi je nastala grobna tišina.
„Bog sam je govoril na usta najinega nedolžnega otroka," izpregovori oče Martin, „hvala mu, da me je rešil na tako čuden način pregrešnega dejanja. Ali povédi mi, ljuba žena, od kod zna najino dete to prelepo molitevco ? Jaz te molitve ne znam, a dvomim, da bi jo znala tudi ti ter bi jo bila naučila najino hčerko, ker midva sva živela doslej, kakor divje zveri v gozdu.
„Hvala, tisočera hvala milostivemu Bogu, da me je rešil najhujšega zla; zdaj še le znam, da mu moram biti hvaležen." — ,.In to, dokler koli
10*
živiš," pristavi uboga žena „Res je, da sem už0 sama pozabila to prelepo Gospodovo molitev; in ako bi jo tudi znala, kdaj naj bi jo bila naučila najino preljubo hčerko Marijco, ker sem imela vedno toliko dela in skrbi, toliko križev in težav, da mi na kaj tacega niti misliti ni bilo mogoče ? Nu, kakor hitro sem slišala prve besede iz očenaša, takój sem se spómnila, kdo da je naučil najino dete to prelepo molitev. Naša gospa barónica je pripeljala iz mesta s seboj neko učiteljico, ki živi pri njej v gradu. Tej je naroČila, da mora vsaki dan vse male otroke iz naše vasi, bodi-si moško ali žensko, ki še ne hodijo v šolo, in katerih starši morajo delat na polji, privabiti k sebi v grajski vrt in jih podučevati, dokler se starši ne povrnejo s polja domóv in ne pridejo po svoje otroke. Tako sem tudi jaz vsaki dan redno pošiljala najino Marijco tjd v grajski vrt in ondu se je naučila moliti.
„Bog naj še dolgo let ohrani našo dobro in častito gospo barónico, jaz sem, hvala Bogu, po njenem bogoljubnem dejanji rešen grozovitega hudodelstva," izpregovori Martin ter povzdigne oči k nebesom.
„Prisezi mi, ljubi moj Martin," reče Jela, „prisezi mi z odo isto prisego, s katero mi si pred oltarjem prisezal, da hočeš verno in pošteno deliti z menoj in otrokom vse križe in težave, ki jih nama pošlje ljubi Bog nebeški ; da hočeš rajši vse, tudi smrt pretrpeti, nego li da kreneš iz pota čednosti in krepósti, ter da hočeš tudi skrbeti, da živi najino dete po zakonih božjih. Prisézi mi tukaj pri postelji najinega nedolžnega otroka, da nikoli več ne pripustiš, da bi ti take zle misli obladale dušo in srcé."
Martin objame svojo dobro ženo, ter s solzami v o0éh komaj da izpregovori: „Jaz ti prisézam !"
Druzega dné zjutraj vstane popotnik, obleče se in stopi v sobo ter se jima zahvali za prenočišče, položivši veliko mošnjo z denarji na mizo, rekoč: „Slišal sem, da ste dobri a zelò ubožni Ijudjé, da živite težavno ter ste v velikej sili in nadlogi. A meni je ljubi Bog dal obilo premoženja, in izvolil sem si vaš kraj, da si tukaj kupim kako posestvo ter v vašem prijetnem kraji živim v miru in pokoju. Ako vas je tedaj volja, da moje posestvo nadzorujete in na njem kmetijske stvari prevzamete, rad vas sprejmem k sebi na svojo imovino. Za vajino hčerko hočem skrbeti, da bode vzrejena, kakor to pristoji dobrim in poštenim ljudém. Mošnja z denarji, katero sem položil na mizo, bodi vama zastäva, da govorim resnico; ako je vama tedaj moja ponudba všeč, potem udarita tukaj sèm roko v roko."
Martiu in njegova dobra žena Jela se pogledata in solzé se jima curkoma vlijó od veselja po licih. Najpred povzdigneta svoje oči k nebesom, potem padeta na koleni pred plemenitega popotnika, kateri ne le, da bi jima bil očital, v kolikem strahu je prestal nocojšno noč, temveč ju še obdaruje in rešuje iz siromaštva in nadlog.
Y tem trenotku se je prebudila tudi Marijca, ter je gledala z angeljsko nedolžnostjo ta veseli prizor, niti najmanje sluteč, iz kolike nevarnosti je rešila popotnika in kako strašno hudodelstvo je izvila svojemu preljubemu očetu iz rok.
Solnce je prisijalo in njegovi rumeni žarki so padali skozi mala okna na angelsko lice nežnega dekletca. A iz prsi vseh se je povzdignil glas : „Tebi o Bog bodi čast in hvala!"	(i>Po Golubu
Usmiljenje.
Ubog prosjak je prišel v neko vas prosjačit. V prvej hiši, kder se je oglasil, videl je silno uboštvo, vendar mu je gospodinja prijazno naproti prišla in rekla: „Ljubi mož, vi iščete pri nas miloščine; jako žal mi je, da vam ne morem ničesar dati, saj vidite, da nimamo sami nič." Mož je šel dalje.
V	drugej hiši je bilo še večje siromaštvo. Tu mu je prišla stara ženica naproti in mu rekla: „Oh, ljubi mož, kako rada bi vam dala vsaj kosec kruha, ali verujte mi, da ga še sama nimam niti drobtine pri hiši."
Pri tretjej hiši, ki je že od zunaj kazala veliko revščino, rekel je gospodar: „Ta hleb kruha bode naše nocojšno kosilo; tukaj imate kos tudi vi, več vam ne morem dati."
Pri četrtej hiši je bil zopet prijazno sprejet in star mož mu je daroval suknjo, rekoč : „Jaz imam dve suknji ; jedno dam vam, a drugo obdržim, zase. Več vam ne morem dati, saj vidite, da sem sam ubožen."
Takó je hodil prosjak od hiše do hiše. Povsod je bil prijazno sprejet, da-si je povsod našel veliko siromaštva.
Zunaj vasi vrže prosjak razcapano obleko raz sebe, razpnè dvoje kril, ter se v angelskej podobi vzdigne v nebesa. Kmalu je nebeški krilatec stal pred obličjem božjim.
„Gospod vojskinih trum," reče angel, „jaz pridem prosit pravice."
„Povej, kaj želiš od mene ?"
„Poslal si me bil preiskavat sred ljudi, in bil sem v vasi, kder sem našel največje sočutje in usmiljenje do ubožcev. Jaz tako usmiljenih ljudi še nikjer nisem našel, a vsi so ubožni, jako ubožni. Kako moreš vender tako usmiljene ljudi v tolikem uboštvu pustiti? Daj jim bogastva in videl boš, da bo njihovo usmiljenje brez meje."
Bog odgovori : „Tvoja volja naj se izide !" Nato se je razlil blagoslov božji črez óno vas ; uboštvo je zginilo, a prišlo je premoženje, obilost in bogastvo v vas.
Potem je Gospod zopet poslal angela na zemljo, da bi preiskal sreà ljudi, in angel je zopet prišel v pođobi prosjaka v tisto vas.
Ko je stopil v prvo hišo, videl je vsega obilo, a prijazna gospodinja mu ni prišla naproti, nego dekla se je nad njim zadrla, rekoč: „Tukaj se nič ne deli!"
V	drugej hiši vidi še večje bogastvo ; tudi stara ženica je še hodila okoli, a zagledavši prosjaka, zamrmra: „Že zopet prosjdk!" ter gre v hišo. Cez nekoliko časa priskakljd mlad deček, podeli ubožcu kos kruha ter zbeži.
Prosjak je z glavo majaje šel v tretjo hišo. Óni mož, ki mu je bil dal kos kruha, hotel je ravno v napreženo kočijo stopiti, ko ga ubožec nagovori. Bogatin ga čmerno pogleda, vrže mu godrnjajoč nekaj denarja in se odpelje.
V	četrtej hiši je našel starčka, ki mu je poprej tako dobrovoljno daroval suknjo, polovico svojega iménja. „Gospod," nagovori ga prosjak, „ali se še spominjate, da ste bili pred jednim letom nečemu ubožcu podarili suknjo. Glejte, jaz sem oni ubožec. Od potlej vas je Bog obilo blagoslovil; znam, da se me bote zdaj še bolj usmilili."
Bogatin ga resno pogleda, potem odprè omaro in vzame iz nje suknjo rekoč: „Takrat sem imel dve suknji, in sami pripoznate, da je bil lep dar, ko sem bil jedno vam dal. Tudi zdaj vam nečem manjšega darù dati. Vzemite 6no drugo suknjo; jaz sem v njej obogatel, znabiti da obogatite tudi vi."
Vsled tega zasmehovanja se je prosjàk užalil, odšel je in zunaj vasi se je vzdignil v nebesa. Z žalostnim licem stopi pred obličje božje.
„Zakaj si tako žalosten ?" vpraša ga Bog. — „Žalosten sem, ker sem grešil zoper tvojo pravičnost in modrost. Bil sem zopet v ónej vasi, kder so me lani siromaka tako prijazno in usmiljeno sprejemali. A zdaj, ko so obogateli, vsi so se spremenili. Prej so imeli za ubožce tolažbo in usmiljeno srce, a zdaj imajo trdosrčnost in posméh. Hudo sem se motil nad temi ljudmi, in to je, kar me žalosti."
Bog odgovori angelu: „Moj sin, jaz sem ustvaril človeško srce in ga tudi dobro poznam. Človeško srce je kakor maslina, ki samo takrat olje daje, kadar se stiskava ; takó se tudi iz človeškega srcà samo takrat cedi olje usmiljenja, kadar ga uboštvo, žalost in nadloge stiskajo. Ubožni ljudje imajo usmiljeno srcé."	J. a—a.
Hvaležnost in nehvaležnost otrok.
Dostikrat se pripeti, da delajo otroci s svojimi roditelji ravno tako, kakor so nekdaj ti ravnali s svojimi roditelji. Drugače tudi ne more biti; kajti otroci se učijo od roditeljev, in kakor nje vidijo in slišijo, takó tudi sami delajo. Tako se naravno izpolnujejo besede, da blagoslov in prokletstvo roditeljev pride na njihove otroke.
Meni ste o tem znani dve povestici, katerih prva naj služi slovenskim otrokom v posnémo, a druga jih naj odvrača od grde nehvaležnosti do roditeljev.
I. Mogočen kralj se je sprehajal po rodovitem polji ter je prišel do veselega kmeta, ki je na njivi delal. Kralj se začne ž njim pogovarjati in tako izvé, da njiva ni kmetova svojina, nego da je on za delo le najet ter dobiva po 20 krajcarjev na dan od svojega dela. Kralj, ki je za svoja vladarska opravila mnogo več zaslužil in tudi lehko mnogo več potrošil, ni mogel razumeti, kako da je mogoče z dvajsetimi krajcarji na dan izhajati in vrhu tega še dobre volje biti. Ali kmetič mu odgovori: „Ako bi jaz ves svoj zaslužek sam porabil, bilo bi za mene slabo; jaz moram izhajati s tretjino od tega, kar zaslužim, ker z drugo tretjino moram poplačevati svoj dolg a tretjo dajem na pósodo." To je bila kralju nova uganka. A kmet mu jo takój razloži, rekoč : „Jaz moram s svojim zaslužkom rediti svoje stare roditelje, ki ne morejo več delati in svoje male otroke, ki tudi še niso zmožni nobenega dela; roditeljem poplačujem s tem ljubezen, katero mi so v otroških letih ska-zovali, a otrokom skazujem zdaj jaz ljubezen, da tudi oni mene v starih dnevih ne bodo zapustili."
Ali ni ubogi kmetič lepó povedal, a še lepše mislil in storil?
Kralj je poštenega kmeta pohvalil in bogato obdaroval, in blagoslov, katerega mu so njegovi umirajoči roditelji dali, kazal se je v ljubezni in hvaležnosti njegovih otrok do njega. —
H. Vse drugače se je godilo druzemu očetu, ki je bil star in boléhen in zato že svojemu sinu na poti. Ta sin je s starim očetom grdo ravnal in zato si je oče želel, da bi ga spravili v bólnico, ker ondu vsaj surovega oponašanja ne bode slišal. Sinu je bilo to po volji in predno je solnce za-šl<5, bila je starčkova želja izpolnena. Toda v bólnici oče tudi ni vsega tako našel, kakor si je želel. Čez nekoliko časa poprosi sina, naj mu še zadnjo dobroto skaže ter mu dve rjuhi pošlje, da mu ne bode treba na golej slami ležati.
Sin poišče dve najslabejši rjuhi, ki jih je imel pri hiši ter reče svojemu sinčku, naj jn nese v bólnico k dedu. A sinček koj pri vratih jedno rjuho skrije in dedu samo jedno odnese. Oče to vidčč, vprašajo sina, zakaj je to storil. A hudobni sinček jim odkritosrčno odgovori: „Zato, da mi ne bode treba vam boljših rjuh dajati, kakar odnesó vas v bólnico."
Kaj nas uči ta povest? Ali ne taisto, kar nas uči četrta zapoved božja, ki pravi: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in se ti bo dobro godilo na zemlji!"	j. s—a.
Rudeče klasovje.
Zapustil je oče svojima dvema sinovoma lepo zemljišče, ki je rodilo zlato pšenico. Umirajoč jima je še dejal: „Razdelita posestvo na dvoje ; vsak naj na svojem deleži z Bogom seje in žanje; živita vdrično in složno, a pripravljena na vsak dogodek, podpirajta se drug druzega."
Brata sta si razdelila posestvo ter uživala mir v svojih hišah in spoštovanje pri ljudéh. Ali starejšemu je bilo malo mar za zlato pšenico, katero je z svojega polja zèl, in malo se je brigal za čredo, katera se je poleg bratove na jednem pašniku pasla. Beli kruh mu ni prijal; osoren mu je bil bratov glas; žalostno je sprovajal dneve in noči brez spanja.
Solnce se je užč skrilo za goré, ko je molcé z urnimi koraki šel na polje. Tu ugleda na meji zatakneno bratovo sabljo, ki jo je nosil v novo posejano žito. V tem hipu pa mu zašepetd zli duh na uhó: „Kako lehko žanješ žito, katero tvoj brat seje!"
Noč se je približala ; izdrl je hudobni brat sabljo iz nožnic in jo zasadil v prsi k njemu idočega brata. Kri je izbruhnila v gorkem potoku na zemljo ; potihnilo je kratko ječanje in noč je pokrila hudodelstvo. Ali hudobni brat je hotel, da bi njegovo zlo dejanje tudi zemlja na večno pokrila, zatorej je zakopal bratovo truplo globoko v posejano polje in ga podoral, da bi nobenega sledü ne bilo. To storivši otide domóv zlobni dedič bratovega posestva.
Konji so se sami povrnili domóv; po noči in po dnevi je iskal hlapec gospodarja, a morilec mu je bil povsod žalosten za petama.
Morilec je bil dedič bratove svojine samo za nekaj časa, dokler ni bila smrt bratova za gotovo izkazana. Ali beli kruh mu tudi zdaj ni dišal boljše, njegove noči tudi zdaj niso bile mirnejše, niti noč niti zemlja ni mogla pred njim skriti njegovega hudodelstva.
Lepo so ozelenele njive in sosedje so si užč čestitali na bogatih pridelkih. Ali on je vedno ostal žalosten, kakor obsojenec; kajti videl je, da na
ónem mestu, kjer je ležal podorani brat, poganjalo je krvavo klasovje. V škorjančeku, ki se je nad poljem visoko v zrak vzdigal, slišal je svojega tožnika, a on je bežal domóv in nikoli ni smel iti na polje, da bi si ogledal rumeno pšenico in njeno rudeče klasovje.
Prišla je žetev. Nóme bregove je oživela vesela, nedolžna družina; ali vsak hleb, katerega se je dotaknil začasni dédi6, imel je okus po krvi, in je bil s krvjó pomešan. A v črnej noöi, ko ga je trud zazibal v sanje, stal je pred njim okrvavljeni duh rajncega brata ter je stresal nanj kri rudečega klasovja.
Hirajoč od smrtne gròze, od nespanja in gladi, imenoval se je pred družino ubijalca svojega brata, in v sredi rodovitega polja leži mogila zaznamovana z zeleno smreko, kjer je pokopan umorjeni brat s svojim morilcem.
Mirno órjimo vsi podedovano polje, ter si nikar ne želimo svojine bratove, ker smo vsi dódici le za nekaj Časa na tej zemlji in le vest pojde z nami onkraj gröba.	— kl. —
Otroci, bodite složni.
Katarinka je bila dve leti starejša kakor njena sestra Franjica. Da-si starejša vendar ni hotela svojej mlajšej sestri zjutraj pomagati, da bi se bila oblekla; zato je pa bilo vsacega jutra dosti prepira med njima. Ko mati vse to slišijo, rečejo necega jutra: „Ako bodete pridne, povedati vama hočem danes lepo pripovedko; a to vama povém, da morate poprej vse lepo pospraviti po hiši."
Katarinka in Franjica ste zelò rade poslušale lepe pripovedke, zatorej ste se tudi zelò veselile, ko so jima mati obljubili, da jima danes nekaj lepega povedó. To ste bile danes urne pri delu, vse jima je šlo urno in gladko izpod rok in niti najmanjšega prepira ni bilo danes med njima. Ko je bilo vse pospravljeno in počejeno, začn6 mati: „Prst kazalec si je bil nataknil zlat prsten, v katerega je bil vdelan zelò drag kamen. Zaradi tega se je bil prst kazalec prevzel ter ni hotel več pomagati ne palcu ne sredincu , kadar je bilo treba pisati in però držati; a znano vama je, da pri pisanji vsi trije drž0 però. Prst kazalec z dragocénim prstenom mislil se je boljšega in mogočnejšega od svojih tovdrišev. Zna se, da je bilo tudi nekoliko lenobe pri njem. — Drugi prsti so se razjezili nad njim in so rekli: „Le počakaj, tudi ti nas bodeš še gotovo potreboval, in potlej tudi mi ne pomagamo tebi."
Za nekoliko dni bi si bil prst kazalec rad cvetico utrgal, a mogel ni, ker mu niso hoteli pomagati ne palec ne drugi prsti na roki. Tako se mu je godila tudi, ko si je hotel natrgati lepih zrelih črešenj z drevesa. Brez pomoči drugih prstov ni mogel ničesar storiti; to je spoznal prst kazalec in žal mu je bilo, da se je bil proti svojim tovdrišem takò prevzel."
Ne prevzemi se nikàr, Da ne bode ti na kvär.
Dunajske slike.
I. Cerkev »v. Štefana. Kakor vam je znano, Dunaj ali Beč je glavno mesto vsega cesarstva in sedež našega presvitlega cesarja. Mesto leži ob desnem bregu Dunava in pokriva preko štirjaški mirijameter zemlje. Razven mnogih, zelò starih in ime-
nitnih cerkev je najbolj zanimiva in najbolj imenitna staroslavna metropolitanska cerkev sv. Štefana, o katerej hočemo danes nekoliko izpregovoriti. Cerkev sv. Štefana stoji v sredi tako imenovanega Štefanskega trga. Uzé pred 1144. letom je stala na tem mestu mala katoliška cerkvica. Vojvoda Rudolf IV, nastopivši vlado svojih očetov, nameräval je napraviti veličastno poslopje, katero naj bi njegov spomin oznanovalo najpoznejšim njegovim na-
slednikom in začel je zidati častitljivo cerkev sv. Štefana Soba, v katerej je Rudolf luč svojega življenja zagledal, in v katerej je v svojih otročjih in mladeniških letih prebival, bila je uže v kapelo izpremenjena. Ker se mu je pa kapela za veliko število duhovstva in množico ljudstva, ki se je tu sèm k svetemu opravilu zbiralo, premajhena in pretesna zdela, zatorej se je namenil novo zidanje prestaviti na mesto stare duhovnijske cerkve sv. Štefana ter ta sveti hram razširiti in ozaljšati. On sam je postavil temeljni kamen temu velikanskemu poslopju 11. dné meseca marca 1359. leta. Veliki zvonik cerkve sv. Štefana slovi zaradi visokosti, ker meri 135-30 metrov visočine in je sestavljen od tal do temena iz stebričevja rezanega kämena. Ta velikanski stolp se nahaja na južnej strani cerkve. Vsled piramidne oblike mu strehe ni treba; za odtekanje mokrote je na umeteljui način dovolj preskrbljeno, da mokrota nikjer ne zaostaja. Cerkvena streha je pokrita z mnogobarvnimi opekami. Na jednej strani je sostavljen iz tacih opek po vsej strešnej visokosti velikansk cesarski grb „avstrijski orel," a na drugej strani se vidijo različno pisane podobe. Poleg mnozega goriškega stolpovja je v vnanje cerkvene stene vzidano od sile kamenenih grobnih spomenikov in drugih svetih podob; med njimi je tudi kip sv. Janeza Kapistrana, in leca, s katere je imenovani svetnik oznanoval besedo božjo. Ako je užć od zunaj tega velikanskega svetišča dovolj znamenitega in občudovanja vrednega, koliko še le vidi človek, ako stopi v njegove notranje prostore. Osemnajst orjaških stebrov razdeluje veličastno svetišče na tri ladije ter podpira visoke oboke. Visoka okna in krasno barvane steklenine starinskega dela obdajajo veliki altar. Altarjev je vseh skupaj 38, a orgije so dvoje. Kakor vnanje, tako kažejo tudi notranje cerkvene stene dovolj kamenénih grobnih spomenikov. Tukaj naj omenim samo jeduega, namreč slavnega vojskovodje in premagalca Turkov princa Evgena Savojskega, katerega imé pozna tudi naš slovenski svet ter ga slavi v nekej svojej starej pesni.
Pod cerkevjo sv. Štefana se nahajajo velikanske katakombe, ki se v treh nadstropjih raztezajo daleč okrog na vse strani. Na tisoč kostenjakov napol-nuje te podzemeljske prostore, in ako bi jih človek hotel prehoditi, potreboval bi v to več ur.
Z stolpa sv. Štefana je krasen razgled po vsem dunajskem mestu. Največji zvon v zvoniku (354 starih centov ali po novem 19-826 Kilogramov težik) je iz turških topov vlit za vladarstva cesarja Jožefa I. 1711. leta.
Kje si uzé?
Kje si riè, o svéto mèsto ! Kje si ti, nebéski vrt! Kje si mèsto, ti nezvesto, Ki ljubézni daješ smrt ?
Kód je Bog in človek pravi Hòdil, mòlil in učil? Kje boril je boj krvavi ? Kje na križi kri prelil?
Dvigni k višku se, nižava! Da z očmi v daljavo grèm ; Znižaj dolu se, višava, Da Jeruzalem dozrèm !
Emona.
Bilo je 235. léta po Kr., kadar se je Maksi min, poglavar vojaških novàkov, vzdignil na cesarja Aleksandra, dal ga ubiti in stopil na njega mèsto. Maksimin je bil za mladih lét pastir, a pozneje mej vojaki se je držal junaški in se dokópal visoke službe ; a njega srce je bilo trdo in nemilo.
Tacega silnika rimsko starejšinstvo nij hotelo imeti za vladarja, in postavilo je Gordijdna v pravega cesarja. Maksimin, to slišavši, vstane iz dólenje Panonije z močno vojsko na laško zémljo; a tedàj je laški mejnik stài pri Adrantu, sedànjih Tvrjànih (Trojànah). Prišedši do te meje pazljivo dalje stopa in pošlje prelagatàjev (oglednikov) na vse strani, a svoje cète takó zvrsti, da so se mej pohodom na štiri ógle pomikale dalje. Prvo mesto, ki ga dójde v ravnini, bila je Emòna, sedänja Ljubljana; a stanovniki nijso hoteli silnika, in ker se braniti nijso mogli, pobégnili so z mèsta. Jedva čez noč se Maksimin pomudi v praznem zidovji ter se odpravi dalje na Hrü-šico. Ti hribje, če tudi so bili dober zäpor laškej zemlji, vender niso bili zastavljeni z obrambo, in vojski nij bilo težko, prestopiti jih. Na ónej stràni hribov srédi lepe ravnine in blizu morja je bila Akviléja, pripravljena, na vso moč braniti pravega cesarja. Mèsto je bilo veliko in dobro utrjeno. A zdaj se tudi ljudstvo s kmétov umakne vànje, in ozidje popràvijo ter utrdijo še bolje. Prve Maksiminove čete nijso nič mogle storiti pred zaprtim mostom. Zaradi tega Maksimin srdit bliže prihiti z veliko vojsko ; ali Akvilejci so uže bili podrli kaméni most preko Soče. Ker ni bilo moči naglo dobiti lesa, zatorej so vojaki od praznih vinskih sodov, katere so našli po selih, postavili most preko derčče reke. Takó je vojska prišla pred mesto, požgala hiše po okólici ter se približala ozidju. A meščdni so se krepko branili: stari in mladi, moštvo in ženstvo, vse je bilo na nogah po ozidji in po stolpih. Kà-menje so dólu metàli, goréèe žveplo in smolo spuSéàli na obsédnike ter vòj-niško orodje zažigali s plamenččimi treskàmi. Takó se je vojska pred mestom dolgo trudila brez uspeha ; a vrhu tega je nedostàjalo tudi živeža in zdrave pijàce. Maksimin, ljut zaradi dolge obséde, veh umoriti nekatere nacèlnike ; a vojaki so se usrdili ter so ubili njega in sina mu. Takó je bojevanja bilo konec, in red je zopet nastópil.
Pravila življenju.
1.	Pomisli, da si vsak dan bliže smrti, sodbe iu večnosti; to te izpod-bodi, vedno pobožno in bogobojno živeti.
2.	Skrbno pazi svojih mislij, besed in dejanja, kajti o njih se bode na sodnji dan odgovarjati.
3.	Ne odlagaj poboljšanja in dobrih del do juteršnjega dne; to je negotovo, ali ga doučakaš. Pobožnosti se nič bolj ne protivi, nego li odlagati poboljšanje.
4.	Ne delaj nikoli hudega zaradi človeka; kajti ne bode on sodil tvojega življenja, nego Bog. Zato bodi vse tvoje prizadevanje pridobiti ter ohraniti si milost in prijaznost božjo.
5.	V občevanji bodi vsacemu prijazen, nikomur osoren, a malo komu do konca zaupljiv. Živi pobožno pred Bogom, čisto pred sobój in pravično pred drugimi. Prijatelja vzprimi z ljubeznijo, sovražnika s potrpežljivostjo, a vsacega človeka z dobrohótnostjo.
6.	Često se zmisli tréh stvarij, ki so uže minule: storjenega zla, zamujene dobrote in potrdčenega časa.
7.	Vedno imej tri stvari na pàmeti: oko, katero vse vidi, uho, katero vse sliši, in knjige, v katere se vse piše.
8.	Delaj, kolikor moreš, v srečo svojega bližnjega; to ti bode najboljše življenje.
9.	Vselej podloži telò duši, a dušo Bógu.
10.	Spominaj se svojih grehov, da se jih bodeš kesàl, smrti, da se bodeš grehov ogibal, božje pravičnosti, da se bodeš hudega Ml, in božjega milosrdja, da ne zdvčjiš (obupaš.)
11.	Pómni, da je čistost v pogibeli pri veselicah in ponižnost v bogastvu. Ne želi nikomur ugoditi, nego li samó Kristusu, a ne boj se nikogar, razven Kristusa.
12.	Bodi vedno, kakeršen bi rad bil, ker Bog ne sodi, kakšen je kdó na <5či, nego kakšen je v resnici.
13.	Vsako tvoje delo bodi dobro seme vččnosti; kajti kar bodeš tukaj sejàl, to bodeš v vččnosti žel.
14.	Po smrti nas v večnost ne izprémi čast, bogastvo, veselje in niče-murnost tega svetà, nego le naša dobra in zla dela ; zat<5 delaj dobro in ogiblji se zlih dèi.
15.	Kar koli te doleti, vse ti bodi v prid; ako si srečen, naj ti rabi sreča, da bodeš Boga hvalil in častil; ako si nesrečen, pomisli, da je tudi tebi hoditi po poti trpljenja, kakor Kristusu, če hočeš priti k svojemu nebeškemu očetu.	j. s—a.
Dijaška.
Vedno očetno Branil je nas. Bile modrice
Složno dijaki, Prsi naj naših Cuje se glas!
Krepko zapójmo Dómu na slavo :
So mu družice ; On jim je zidal Slavna poslopja,
V krog se vstopimo
Zlate dvorane Stavil jim je. Za domovino Bodemo stali, Naše je geslo Naroda glas.
Dom so nam dali Naši očetje,
V	tihem že grobu Mirno zdaj spé. Njega ljubiti, Vero in carja Sami učili Nekdaj so že. Nje počastimo Narod ljubimo,
V	miru modrost naj Umnost in vede,
V	boji pa roka Branijo ga.
Za domovino Bodemo stali, Naše je geslo Naroda glas.
Bratje na noge Zvesti Slovenci Bili smo, bomo Zdrave krvi. Slave sinovi Mater slavimo, Um naj se srčno Za njo bori, K svetej svobodi Njo naj le vodi. Doba naj slavna Dom ti nastani, Moč in pravica Naj te krasé. Za domovino Bodemo stali, Naše je geslo Naroda glas.
A. Ščinkovec
Priredopisne - nateroznansko polje.
Rajčica.
Tudi po naših krajih vidimo večkrat ptice, ki imajo prepisano perje. Ali v daljnih, vročih deželah, daleč izvan naše mile domovine, najdemo ptice, ki imajo še mnogo lepše in pisajnejše perje. V tem obziru prekosi ptica rajčica (Paradiesvogel) vse druge ptice na svetu. Ta ptica je kavkine velikosti. Po hrbtu in po trebuhu je kostanjeve barve, na glavi in po vratu je pomo-rančasto rumena, na čelu črna, a na podvratku zeleua kakor smaragd. Razven tega imajo samci zelò tenko in kakor zlatò rumeno perje, ki jim na dolgo in svilasto vihra na bokih izpod perotnic. V repu imajo samci po dve preko 60 cm dolgi peresi brez kosmače. Te prelepe ptice živ0 samo v Novej Gvineji in po ondotnih bližnjih otocih.
Pripoveduje se, da se ljudjé niso mogli dosti načuditi neizrečenej lepoti te ptice, od katere so Magelanovi tovariši 1522. leta v Evropo prinesli le nekoliko osušenih kožic. Pripovedovalo se je, da je ta ptica iz raja domä, da nima nog in da nikoli na zemljo ne sede, da sploh nikoli ne miruje, nego neprestano leta pod milim nebom. Ta pripovedka se je izcimila od tod, ker vse prve ptice in še dandanes vse óne, ki prihajajo v trgovino, bile so brez nog, a to zaradi tega, ker lovci vjetim pticam takój iztrgajo grde nogé, da bi lepe ptice ne kazile.
Domovina te prelepe ptice je, kakor smo už6 omenili, Nova Gvineja v Aziji in nekateri bližnji otoci. Tu zivé te ptice po gozdih navadno v družbi po 30 — 40 skupaj. Hranijo se ob vsakovrstnih sadovih in žužkih.
Rajčica tudi v svojem vedenji ne taji svojega rodü. Nemirna je in živahna, zvita in prevejana, a vrhu tega še gizdava in nečimurna, kakor malo katera druga ptica. Kakor da bi znala, da ljudjé občudujejo njeno lepoto, vedno se ogleduje ter si neprestano čisti in gladi perje.
Vladarji in velikaši po Aziji in po indijskih otocih so uzé od nekdaj rajčičino peije nosili na turbanih, in tudi v Evropi je gospé rade nosijo na klobucih. Perje ima samo to napako, da na solnci kmalu obledi in oslepi
Domačini v Novej Gvineji, ki se Papuani imenujejo, lové rajčice na vse kriplje ter jih kot dragoceno nakitje prodajejo v Evropo. Najbolje se izplača lov, ako lovec najde drevo, kamor te ptice navadno prenočevat hodijo. Papuan že pred mrakom zleze na drevo in se kolikor mogoče dobro skrije med veje in listje. Ko ptice dohajajo, strelja po njih s topimi pšicami (strelicami), a
drug tovariš jih pod drevesom pobira nastreljene ali samo omamljene, kakor vam to kaže podoba na 158. strani denašnjega lista. Vjeto ptico oderò, iz-rujejo jej nogi, namažejo kožo od znotraj s pepelom, vtaknejo klin va-njo ter jo obesijo v dim, da se je kak mrčes ne poloti. A tudi v zanke in na li-manice jih lové. Od lovcev kupujejo vjete ptice ondu naseljeni trgovci, ki jih pošiljajo v Evropo, kjer jih jako drago prodajejo gospém in gospodičnam za nakitje na klobuke.
Iz ruske zgodovine.
Od 1079. do 1087. léta.
(Po Nestoru.)
V	1079. léto pride Roman s Plavci k Vojinju, a Vsévlad je stal blizu Prejéslavlja in stvóril mir s Plavci, ter povrne se Roman s Plavci nazäj, a ubili so ga Plavci méseca avgusta 2. dan. Kosti njega so še do zdaj tam ležčče, sina Svetoslavljega, vnuka Jaroslavljega. A Olga ujemó Kozari ter potoče za mórje v Carigrad. Vsévlad je posadil posädnika ßatibora v Tmutorokanj i.
V	1080. léto so rät (vöjno) zacéli Torci Prejéslavski na rusko zemljo, a Vsévlad je poslal nänje svojega sina Vladimera, in Vladimer odšedši po-bédi (premore) Torke.
V	1081. lóto zbeži Igorjevič David z Vladärjem Rastisläviöem méseca maja 18. dan, in prideta v Tmutorokanj ter ujameta Ratibora in sédeta v Tmutorokanji.
V	1083. léto je Oleg iz Grkov prišel v Tmutorokanj ter ujél Davida in Vladärja Rastisläviöa, ter sédel v Tmutorokanji. Tudi je izsékal Kozare, kateri so bili svétniki na uboj brata mu in njega samega, a Davida in Vladimera je pustil.
V	1084. léto pride Jaropolk o velikej n6či k Vsévladu. Ob tem časi sta pobégnila Rastisläviöa dva od Jaropolka, a prišedša nazaj pregnala sta Jaropolka. A poslal je Vsévlad Vladimera, sina svojega, ter izgnal Rastisläviöa in posädil Jaropolka v Vladimerji. V to léto je David zajel Grke v Olešji ter vzel njih iménje, a Vsévlad je poslal pónj ter vdal njemu Dragobüj.
V	1085. léto je hotel Jaropolk iti na Vsévlada, poslušavši zlih svétnikov. To je zvédel Vsévlad in poslal protivo njemu sina svojega Vladimera. A Ja-ropólk je ostävil (pustil) mater svojo in družino v Luéàsku ter bčžal v Léhe. A kadar pride Vladimer v Luöäsk, vdadé se mu Luéàne. Vladimer posadi Davida v Vladimerji na Jaropólka mèsto, a mater Jarop01čo in ženo njega in družino njega privede v Kijev, iménje mu vzemši.
V	1086. léto Vsévlad založi (ustanovi) cerkev svetega Andréja pri Ivanu, prepodobnem metropolitu ; in stvori pri cérkvi tej samostan, v katerem se je postrigla hči njega devica, po imeni Janjka, zbravša črnice (nune) mnoge, in je prebivala ž njimi po samostanskem činu. — V to léto pride Jaropólk iz Léhov ter stvori mir z Vladimerom, in povrne se Vladimer nazäj v Črn igo v, a Jaropólk sède v Vladimerji. Presedévsi malo dnij otide v Zvenigrad, a predno je doSèl grada tega, prebodel ga je kléti Nerédec, ki ga je v to bil
naustil zlódej in zli ljudjé. Ležćčega tu na vözu je s sabljo s konja prebodel meseca novembra v 22. dàn. Tedàj se vzdigne Jaropolk ter iztrga iz sebe sabljo in zavpije z velikim glasom : „to ti si me ulóvil, sovražnik !" Pobégnil je kleti Nerédec v Premišelj k Ruriku. A Jaropólka so préd-se na konja vzeli njega služabniki Radko, Bojkina in drugi množi ter ga nesli v Vladimer in od tod v Kijev. Tu mu izide na pròti blagovérnì knez Vsévlad sè svojima sinoma, z Vladimerom in z Rastislavom, ter vsi bolj dri in bldženi metropolit Ivan s črnorfzci (menihi) in svečeniki. Vsi Kijàne so velik plač stvórili nad njim ter s psalmi in pésnimi ga izprevodili do svetega Dimitrija, a telò njega so s castjó položili v ràkvi mramorénej v cérkvi svetega apostola Petra, katero je sam bil priéél zidati poprej, méseca decembra v 5. dan. Mnogo béde je trpel; brez krivde so ga bili izgnali bratje; razgrabljen je bil in tudi smrt bridko je vzprijél: zató je vréden bil večne Žizni (živćnja) in pokoja. Tak je bil bMženi ta knez : tih, krotek, ponižen in bratoljubiv, desetino dajóé svetej Bogorodici od vsega svojega iménja po vsa léta, ter mölil je Boga vsegdar, govorèc : „gospod, Bog moj ! primi molitev mojo in daj mi smrt, kakeršno dvéma bratoma mojima, Borisu in Glébu, od tujih rok, da omijem vse grehe sè svojo krvjó ter se iznebódem ničavega tega svetà in moté£a, zàdrg vražjih." To prošenje mu je uslišal blagi Bog: vzprijél je veselje, katerega oko nij videlo ni uho slišalo, ni na srce človeku nij prišlo, kar je ugotovil Bog njim, kateri ga ljubijo.	(Dalje prih.)
ZESa,zne
Drobtine.
(Ako Bog dà.) Turek je vprašal Vlaha, ako gre jutri na semenj. „Grem, Aga", odgovori Vlah, „ako Bog dà!" — „„Tudi jaz grem, Vlaše,"" reče Turek, „„ako Bog dà ali ne dà.""
—	Ko se druzega jutra zdani, vstane Vlah in se napravi na semènj ter memo Turkove hiše idoč pokliče Turčina: „Aga! čuješ li, greva na semenj."
—	„„Prijatelj! jaz ne morem,"" odgovori mu Turek, „„necoj mi je konj crknil."" — Iz tega vidimo, da ako Bog česa noče, s tem človek razpolagati ne more; zato ima naš narod pravo, da pri vsacem započetji reče: „Ako Bog dà!" kajti vse je v rokah božjih, kar Bog dopusti to se zgodi.
(Or e vije) nosimo Slovenci samo na nogah, a Nemci jih nosijo tudi na rokah, ker pravijo — Handschuh.
etrrarL
Slovstvene novice.
*	Cesar Prane Jožef L Sestavil Ivan Tomšič. Knjižica je prišla v drugem natisu na svitlo in velja 12 kr. 10 iztiskov skupaj 1 gl. — Naročila naj se pošiljajo pod naslovom: Karl E auch, Buchdruckerei, Wien, VI. Hornhostelgasse 4.
*	Nekaj o načrtu zaprirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) ljudske šole. Spisal Luka Lavtar, c. kr. profesor v Mariboru. Izdalo slov. učiteljsko društvo v Ljubljani. Cena 30 kr.
*	Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni razvrstitvi. Spisal Josip Cip e rie. Izdalo slov. učiteljsko društvo v Ljubljani. Cena 20 kr.
B^f* Ker seje uredništvo „ Vrtčevo" preselilo na mestni trg (Rathhausplatz) hišno štev. 9, prosimo, naj se nam v prihodnje pošiljajo tu sbn vsa naročila in rokopisi.
„ Uredništvo."
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tonšlć. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.