Spisi In dopisi se poSiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in m-serati pa: UpravniStvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- ===== S prilogami: - Naš kmečki dom, Društvenlk, Maša gospodinja Stev. 12. V Ljubljani, dne 21. marca 1912. Leto XXV. Izhaja vsak četrtek. Cona nui jo K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države o K). — Posamezno Atovilke bo prodajajo —. po 10 vinarjev. —■ V četrtek dne 14. t. m., ste dali celi deželi sijajen zgled strankarske zavednosti in discipline. Z vso besnostjo se je vrgla propala liberalna stranka na Belo Krajino, hoteča si jo osvojiti za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Odbili ste, vrli belokranjski somišljeniki, ta naskok še z večjo večino nego pred štirimi leti — kljub temu, cia je strankino vodstvo stavilo na Vašo strankarsko zavednost in disciplino to pot še večje zahteve nego pred štirimi leti. Brezizgledni naval ljudskih sovražnikov se je zdrobil ob Vaši moški odločnosti in zreli sodbi. S ponosom gleda na Vas vesoljna Slovenija, združena v taboru Vseslovenske Ljudske Stranke. Osramočen in pobit pa je sovražnik, ki je široko-ustno oznanjeval naprej svojo „zmago". Čast in hvala Vam, vrli belokranjski somišljeniki! Z Bogom za ljudstvo! V Ljubljani, dne 16. marca 1912. Za zvršilni odbor Slovenske Ljudske Stranke: Dr. Ivan Šusteršič načelnik stranke. Po volifvoh v Beli Krajini. V Boli Krajini so bilo danes teden volitve za deželni zbor namesto odsto-pivšega poslanca Šukljeta. Zmagal jo z lopo večino kandidat, ki ga jc bila postavila Slovenska Ljudska Stranka, z večjo, nego njegov prednik, kar jasno kaže napredek. Liberalec Maccle jo zopet, menda pač zadnjič, pogorel kljub temu, da so liberalci topol res z izredno gorečnostjo in nepopisno pridnostjo lagali, obrekovali, psovali, pili agitirali. razbijali na Macelctovo kandidaturo. Kar leze in gre liberalnih val-petov po naši deželi, vse so jo vrglo na Belo Krajino; od vseh plati kranjske dežele so so vozili, kakor na semenj. Po najmanjših občinah so hodili od hiše do hiše, premenjavali glasovnice, preštempljcvali ime našega kandidata z liberalnim, dajali za pijačo, ponujali denar in poizkušali, čo- ni vse drugo nič izdalo, izvabiti izkaznico. Vsak pravičen človek mora reči, da so storili vso, prav vso, kar so mogli, in cla jim prav nič druzega ni manjkalo, nogo nekaj stotin glasov. Zalibog, da jc to poglavitna reč. Če to pot niso zmagali, pomenja to, da jim jo v Boli Krajini oclzvonilo za vso čase. Vsakokrat slabše! tTči nas pa ta volitev važnih retSi: 1. Liberalci so tvegali moči in denar za slabo reč; brez ozira na to, ali bodo zmagali, ali no, so so vrgli v boj. Čakali so jih udarci; niso so jih zbali. Žrtvovali so vso, kar so imeli. — Kaj so to pravi? Ali ni to najživejši, najmočnejši opomin, cla moramo mi, ki srno srečno premagali liberalno moro, in ki se borimo za dobro reč, v svojem boju, da ohranimo in izpopolnimo, kar imamo, kazati vsaj toliko vneme, kolikor jo kažejo liberalci? Ti drže skuti paj, kadar se gre proti nam, kakor veriga, če »o prav osebno do grdega skregani med seboj: meščani in vasčani, uradniki in branjevci, učitelji in oderuhi. Nihče ne vpraša druzega, odkod je, kaj je; povohajo se, in če so liberalci, se sklenejo skupaj v boju in skupaj tudi prenašajo sramoto in zaničevanje. Hvala Bogu: tudi na naši strani ne manjka gorečega navdušenja in moškega prepričanja. Bela Krajina se je izkazala v teh hudih dneh. Dobro je to zanjo in za vso našo stranko. Zmagovito izvojevani boj nam kaže, da nam ne sme nikoli zarjaveti orožje v kotu, da sc nc smemo nikdar dati zazibati v zaupno malomarnost, marveč da moramo brez prenehanja gojiti duha za boj proti liberalstvu na Slovenskem in da moramo s tem duhom prepojiti tudi mladino, ki ne ve po lastnih izkušnjah, česa je bilo vsega treba, preden se je zleknila politLčna moč naših liberalcev po tleh. Delo in boj! 2. V' Beli Krajini se je pokazalo, kako so sc znali nezanesljivi ljudje vriniti v našo stranko. Par županov jo je potegnilo z liberalci in šlo za Maccle-ta, izvoljenih od naše stranke in na naš program. Paziti je treba pri izbiri mož, ki se jim da kaka politična moč v roke, da bodo taki slučaji nemogoči. Izda-javci so najbolj grdi, pa tudi najbolj nevarni. Zato je prav, da se pokažejo, da isč jih pol cm vemo varova-ti in da se jih otresemo, kakor zaslužijo. Malo jih je bilo siccr teh izdajavskih pobe-glikov, ogromna večina je ostala zvesta stranki, toda kar se je zgodilo, zahteva temeljite poprave. 3. Agitacija proti našemu kandidatu je zajemala svoje orožje iz očitanja, da je naš kandidat, izvoljeni poslanec Karel Dermastia, tujec, ki ga ljudje ne poznajo, Macele pa domačin. Ta reč je že stara in se je tudi drugod žc večkrat rabila. Uspeha je pa imela v Beli Krajini zato več, ker je ta lepi del naše dežele res zaostal. Naši somišljeniki so siccr lahko upravičeno in s ponosom poudarjali, da je šele S. L. S. začela skrbeti za ta pozabljeni okraj, da so so žc pričele graditi ceste, da se je pričel pouk ljudstva z raznimi tečaji in da so ravnokar pričenja graditi prepotrebna železnica, — vse po zaslugi naših poslancev. Stranka je pokazala skrb za Belo Krajino in zato so šli naši možje v boj za stranko, ne pa za osebo. Vendar pa sc je pokazalo, da imata besedi domačin in tujec še vedno privlačno silo. Po svojem mišljenju spada tudi med volivci, ki so dali svoje glasove Maceletu, ogromna večina v naš tabor. Preslepila jih je pesem o domačinu, in na Belokranjskem, kjer je zveza z ostalo deželo še silno ohlapna, je boj proti »tujcu« imel še mnogo moči. To je narobe, a tako je in s tem je treba računati. Ne zamerimo zapeljancem te zmote. Treba jih bo le podučiti, da je ljudstvu in njegovim potrebam vsak liberalec tujec, da je pa domačin vsak, ki se prišteva k naši stranki. Bili to časi, ko 2' nam je manjkalo kandidatov. Zdaj imamo pa povsod za javno delo v raznih zborih dovolj sposobnih mož. To bo stranka pri volitvah brezdvojbe vpoštevala. 4. Libcralci so na par krajih v vo-livneni boju s pijanimi razgrajači preprečili naš; shode. Pet, šest kričačev lahko razbi/e vsak shod, če ni vse pripravljeno o<1 naše strani in če naši .ljudje ne vodo, kako naj se obnašajo ob taki priliki, da dosežejo svoj namen in da pri tem ne pridejo navskriž s so- IZID VOLITEV Šuklje 1908 59 44 35 30 41 12 4 21 16 60 66 91 53 51 56 33 79 99 74 914 Po došlih nam brzojavnih poročilih je dobil kandidat S. JL .S. Karel Dermastia 1344 glasov, liberalec Mazelle 1113 glasov, lokalni kandidat Mihelčič 53 glastv, Miiller 2 glasova, neveljavnih glasov je bilo 26. Leta 1908. je imel Šuklje 218 glasov večine nad Mazelletom. Sedaj znaša ve- diščem. To bo treba za vse slučaje prav, urediti, da take reči ne bodo več mogoče. Imamo zakon o zborovalni svobodi in poskrbeti moramo, da se bo izvrže, val vselej in povsod. Vesela je zmaga v Beli Krajini. imenu vso velike »Domoljubove« družine pozdravljamo vrle in zavedne volivce, obenem pa izražamo trdno upa< nje, da bodo zapeljani kmalu našli pofi nazaj. Zanje so vrata, ki ostanejo iz-dajavcem za vedno zaprta, ne stežaj otvorjena! Mazelle 1912 91 95 59 99 50 60 53 25 36 48 63 Miiller 2 16 10 53 21 Mihelčič 3 39 — 9 Mihelčič 42 38 111 145 85 — 17 128 8 105 81 15 58 Mihelčič 8 1344 696 1113 Mihelčič 53, Miiller 2 čina 231 glasov. Bitka je dobljena. Slovenska Ljudska Stranka dviga svoj prapor v Beli Krajini vkljub vsem naporom nasprotnikov. Stvar organizacije, intenzivnega političnega in izobraževalnega dela je, cla se vrste naše stranke pomnož6 in utrd6f Belokranjski volilci! Pod težkimi pogoji sem prevzel kandidaturo. Boriti sem se itnd s sovražnikom, ki je nastopal z najpodlejšimi sredstvi, lažjo, podkupovanjem, obrekovanjem itd. Ali večina izmed Vas, častiti volilci, se ni dala prevariti in je zvesto držala s S. L. S. Zato hvala Vam iskrena! Skušal bodem izkazati se vrednega Vašega zaupanja in pohitel bodetn zopet v najkrajšem času med Vas, da se Vam osebno zahvalim za izkazano zaupanje in da napravimo v medsebojnem dogovoru načrt delovanja za bodočnost. Po boju na delo za ljudsko stvar! Karel Dermastia deželni poslanec. NA POSAMEZNIH VOLIŠČIH. Dermastia Mazelle 1912 1908 67 39 94 70 60 25 55 33 46 31 48 86 18 44 50 24 49 31 184 i 03 88 19 89 1 . 67 — 23 53 40 3 Adlešiči Stari trg . Dobljiči Telčji Vrh Loka . . Dragatuš . Sinji Vrh . Tanča Gora Tribuče Vinica . . Kot . . . Božjakovo Drašiči Gradac Črešnjevec Lokvica Podzemelj Radovica , Semič . , Suhor Bol za Savo. Dne 15. t. m. se je vršila pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani važna vo-tlopravna obravnava, pri kateri sta si stala nasproti kot stranki akcijska družba Leykam - Josefstlial in kranj. dež odbor. Oba sta vložila projekta za izkoriščanje savske vodne sile pri Medvodah in predmet obravnave je bil, kateremu projektu je prisoditi večja narodno - gospodarska važnost. Zastopana sta bila tudi železniško ministrstvo In ministrstvo za javna dela. Obravnavo ja vodil vladni svetnik pl. Cron. In-kenir Capek je kot državni izvedenec najprej popisal oba projekta in izdal svoje mnenje, da je projekt deželnega odbora tehniško popolnejši in narodno - gospodarsko važnejši. Družba Leykam, katero je prišel osebno zastopat vrhovni ravnatelj Karel Taussig z Dunaja, ugovarja proti temu, da se o projektu deželnega odpora sploh obravnava in zahteva, da se ga a limine odkloni. Sklicuje se na svoje stare vodne pravice in naglaša, da jo družba Leykam ona najstarejših industrij, ki ima na Kranjskem štiri naprave in velike papirnice skoro v vseh kronovinah. Na milijone vrednoti porabi vsako leto v surovinah in je c k šport tako velik, da močno vpliva na trgovsko bilanco cele države. Takemu podjetju naj gre prednost pred deželo. Poleg tega daje zaslužka mnogim delavcem. Deželni odbor hoiče pa to važno industrijo zadušiti, dasi lahko dobi moči na drugih vodnih stopnjah. Protestira proti temu, da hi dežela z vodo špekulirala in električni tok monopolizirala. Zastopnik deželnega odbora dr. Lampe izjavi: Projek, družbe Leykam je neizvedljiv. Ona ima sicer dve vodni pravi ei, svet pa, ki bi prišel po tem projektu pod vodo, je last dežele, ki tega sveta ne da pod nobenim pogojem iz rok. Namen dežele ni, kako industrijo oškodovati, ampak nasprotno, deželni odbor hoče razvoj industrije s svojo akcijo nogočno pospešiti. Z narodnogospodarskega stališča je veliko koristnejše, ako se vodne silo izrabijo od strani avtonomne uprave in dajo na razpolago najrazličnejšim interesentom, kakor pa da se jih polasti en posameznik. Deželni odbor je pripravljen družbi Leykam dati ves za njen razvoj potrebni tok, njen projekt pa bi dal veliko več sile, nego je tovarna potrebuje. Vsled tega bi morala tudi tovarna tok prodajati. Mnogo industrij v deželi je, Ki se samo zaradi tega ne morejo razviti, ker jim manjka cenene motorne sile. Veliko korist podeželne centrale je tudi večina kranjskih vele-•mdustrijcev že spoznala in zato se je Priglasilo pri deželnem odboru že odjemalcev za 10.000 do 12.000 konjskih sil. Deželni odbor želi pospeševati tudi lazvoj malega obrtništva. Propad ma-nh obrtnikov je velika socialna nevarnost, katero skušata država in dežela odvrniti s pospeševanjem malega obr-ta. Mali obrtniki, ki dobe od dežele ceneni električni tok, si bodo mogli urediti strojni obrat in bodo tako postali zmožni za konkurenco. Deželni odbor je stopil v zvezo z upravo železnic, ker želi, cla hi se gorenjske železnice elek-trificirale. Po električnem obratu bi se vpeljali pogostni majhni vlaki, ki bi silno poživili lokalni in tujski promet na Gorenjskem. Pa tudi poljedelstvo se mora lotiti strojev, vsled splošnega pomanjkanja delavnih sil. Poljedelstvu hoče podeželna centrala dati v to svr-ho potrebno silo. Občine bi dobile od dežele tok za javno in zasebno razsvetljavo. V ta namen namerava deželni odbor žično omrežje raztegniti kolikor mogoče na široko, da čim več krajev uživa dobrote električne naprave. Res je, da je deželni odbor vložil prošnje tudi za koncosijoniranje drugih projektov. To pa je storil zaradi tega, da sc zgrade razne stopnje po potrebi, ki se potem med sabo zvežejo. Po taki veliki liidroelektrični napravi bi dobila naša domača industrija varnost, da je ne zadenejo katastrofe, kakoršne so mogoče vsled štrajkov v premogo-kopih. Deželni odbor odločno zavrača očitanje špekulacije. Preskrba občinstva z električnim tokom za luč in gonilno silo je ena najvažnejših nalog avtonomnih lcorporacij. Naše občine so pa teritorijalno premajhne in denarno preslabe, da bi mogle racionalno zgradbo velikih vodnih stopenj iz lastne moči izpeljati. Zato je deželni odbor to komunalno nalogo previzel nase in jo bo izvedel. O monopolizaciji električnega toka bi se bolj opravičeno govorila, ako bi vodna moč se prisodila privatni družbi. Dežela je veliko bolj poklicana, da varuje splošne narodnogospodarske koristi, kakor pa privatna družba. Detajlno prodajo toka namerava deželni odbor izročiti občinam, ki dobe s tem nov vir dohodkov, seveda z določitvijo maksimalnega tarifa. Slednjič izjavlja deželni odbor, da bo rabo vseh javnih neeraričnih cest pri-držal samo sebi za deželne električne daljnovode in ne bo dovolil na svojih cestah daljnovodov nobeni konkurenci. S tem je tudi družbi Leykam in vsakemu konkurentu onemogočeno, da bi od Save dovedel tok v svoje ali druge oddaljene industrijalije. Prisoditi je torej projektu deželnega odbora večja narodnogospodarska važnost. Zastopniki železniškega ministrstva se v polnem obsegu pridružijo izjavi deželnega odbora. Deželni projekt je za elektrificiranje železnic ugodnejši in mu je prisoditi večja narodnogospodarska važnost. Tudi zastopnik hidrografičnega centralnega urada iz c. kr. ministrstva za javna dela se izreče za deželni projekt. Pismena razsodba politične oblasti izide pozneje. DRŽAVNI ZBOR. Avstrijska vlada je v žalostnem položaju, da v zbornici nima nikake zanesljive večine, a še žalostnejše je, da si je ne zna poiskati. Možje, ki vodijo sedaj vladno krmilo, ne poznajo nobene odločnosti in ne kažejo pravih zmožnosti. 2 meseca je počival drž. zbor, pa kakor je bil položaj nejasen ali bolje žalosten poprej, tak je tudi sedaj. Vlada čaka menda, da kak nenavaden dogodek razreši položaj in ustvari delo-zmožnost našega parlamenta, a zdi se, da bo vlada morala biti sama za predmet tega dogoTia, ker s svojo nezmožnostjo se ne bo mogla držati. Sedaj so edini Poljaki, katerim je vlada pričela graditi kanale, pripravljeni podpirati jo; vse druge večje stranke se sramežljivo skrivajo. Čehi čakajo, ne vedo, ali bi, ali ne, ali naj so z vlado, ali ne, Nemci zopet niso posebno navdušeni, krščanski socialci pa so bili že od prej v nasprotju z vlado. Pri ti nejasnosti in nemarnosti velikih strank in predvsem vlade spi delo v odsekih in zbornične seje zevajo praznote. Borzne špekulacije. Malo življenja v ta dolgčas je prinesla razprava radi sleparij akcijske družbe v Steyer-u, kjer izdelavajo puške. Zadnja leta so akcije (delnice) te družbe znašale 825 K, kar je visoko nad osnovno ceno, za katero so izdane. Naenkrat pa so veliki delničarji, ki imajo večji del akcij v rokah, zagnali krik, da gre družbi slabo. S tem so ostrašili male delničarje, ki so hitro prodajali svoje delnice za 800 K. Te so pokupili nato veliki akcijonarji in potem spet proglasili, da se družbi dobro godi. Pri tem so cene delnic zopet zrastle, mali delničarji pa so bili odrinjeni in zelo oškodovani. Pa sleparija je šla dalje. Ko jih je ostalo dovolj malo pri koritu, so razdelili 2,100.000 kron rezervnega zaklada med delničarje kot nekake za-stonjske delnice. Zato so rabili seveda dovoljenja vlade, ki jim ga je v naših gnilih razmerah tudi dala. Radi tega dovoljenja so sedaj zgrabili razni poslanci vlado, predvsem finančnega ministra, ki pa je za svojo osebo pri slepariji nedolžen. Pri ti priliki so razni poslanci ostro bičali zistem, ki se je pri nas udomačil, da namreč upoltoje zgodaj visoke uradnike. Ti vstopijo, ko vlečejo od države že masten penzijon, še v kako zasebno službo, kjer so zopet dobro plačani. Tako dvakrat vlečejo plačo, ko še ene niso zaslužili. Draginje konec. Vesela novica iz parlamenta je, da je spet za enkrat konec draginjskih razprav. Zbornica je namreč sprejela dolgo vrsto predlogov, s katerimi naj bi bila draginja odpravljena. Važnejši so proti podraženju premoga in špirita. 31 Glavnega seveda niso sklenili, namreč zakona proti kartelom, ki so edini in glavni vzrok vse draginje. Za tako stvar naša vlada in naši socialni demokratje nimajo korajže. — Za vedno pa draginjskib razprav še nismo rešeni. Draginjski odsek še obstoja in enketa (poizvedovanje) o kartelih, ki naj bi kartelni zakon zavlekla, se je šele pričela. Brambna predloga. Večjega pomena je razprava o brambeni predlogi, ki smo jo že lansko leto po vsebini povedali. Gre se v prvi vrsti za vpeljavo dveletne vojaške službe pri pehoti in topništvu; pri konjenici se bo služilo tri leta, pri mornarjih pa štiri. Zato pa se rabi vsako leto veliko več vojaških novincev. Tako upajo na eni strani, da okrepe armado in jo napravijo dovolj močno v primeri z drugimi državami, na drugi strani pa so bo mnogim olajšalo vojaško breme, posebno ker se bodo lažje dovolile razne službene olajšave z ozirom na družLne. 2J let sem je naša vojska enako močna, dočim se laška ali pa nemška neprestano množi, zato pa je bil zadnji čas, da se je nekaj storilo. Za predlogo bodo glasovali vsi pametni poslanci, seveda, če sc bodo nekatere stvari še spremenile. Veliko sitnosti povzroča Ogrska, kjer vlada v parlamentu obstruk-cija, v vladi pa kriza. Madžarske spletke smo že opisali. Sedaj ti ljudje, ki so razkrinkani pred vsem svetom, tuhtajo, kako bi se rešili iz zagate. Radi ob-strukcije na Ogrskem tudi avstrijski parlament ne more rešiti popolnoma predloge, kajti stvar je skupna in jo morata oba parlamenta obdelati. Če Ogrov še ne sreča pamet, bo avstrijska zbornica najbrž sprejela provizorij (začasno rešitev predlog.) Pri prvem branju predloge je govoril izmed jugoslovanskih poslancev dr. Sesardič, ki je kazal posebno na to, koliko so Jugoslovani že žrtvovali za vojske, kako pa sc jih zato malo upošteva. Hrvatje so se borili na vsakem bojišču za Avstrijo, ta pa jih je sedaj izročila Madjarom na milost in nemilost. Zaradi njegovega ostrega nastopa proti Madjarom so mu mnogi poslanci čestitali. ZBLIŽANJE AVSTRIJE IN RUSIJE. K zbližanju Avstrije in Rusije, ki prihaja vedno bolj na površje, bo vplivalo zelo, da jc bil odpoklican iz Carigrada ruski poslanik Carikov, ki je bil hud nasprotnik Avstrije. Rusija hoče z Avstrijo postopati na Balkanu skupno in ohraniti sedanje razmere. Našemu sedanjemu zunanjemu ministru Berchtoldu so diplomatični krogi v Rusiji zelo prijazni. NAPAD NA LAŠKEGA KRALJA. Pretekli četrtek videl je Rim zopet enega izmed žalostnih dogodkov, ki sc V našem času tako pogosto ponavljajo, namreč napad na kronano glavo. Ta dan se je brala v cerkvi Panteon ob 8. uri tiha maša za pokojnim kraljem Umbertom, katerega je v Monci dne 29. Al junija 1900 na javni cesti ustrelil laški anarhist Caietano Bresci. Žena ustreljenega kralja Margareta je že čakala nekaj časa na svojega sina kralja Viktorja Emaniucla in kraljico. Med tem časom pa se je zunaj cerkve odigral žalosten dogodek. Mlad zidar, Antonio D' alba, komaj 21 let star, po mišljenju anarhist, je iz daljave štirih metrov na cesti Via Lata trikrat na kralja ustrelil, ne da bi ga zadel. Kralj je ostal precej miren, ker jc takih napadov že vajen. Že dne 21. junija 190G so podložili pod njegov vlak tri bombe pri postaji Castaferatti, a so jih srečno o pravem času opazili. Tudi lailsko leto dne 12. oktobra je srečno ušel smrti, ko so anarhisti streljali na stražo pred njegovim vozom. Laški kralj ima tedaj posebno srečo, da je še živ. V Rim so prišle takoj čestitke od vseh strani. Lahe je posebno razveselilo, da jo njihovemu kralju čestital na rešitvi prvi naš cesar. Prirejali so kralju in kraljici velike ovacije in poslanci so šli skoro vsi čestitat kralju korpo-rativno. Po mestu so izobesili zastave. Pri napadu je bil težko ranjen major Lang, ki je načeloval kirasirjem, ki so spremljali kraljevi voz. Vendar menda tudi njegove rane niso smrtno: nevarne. VOJNA. Z bojišča ni skoro nikakih poročil. Eni kakor drugi počivajo. Pogosteje so novice o posredovanjih, ki pa večinoma ne bodo odgovarjalo resnici. Važne pa so vesti, da se pripravljajo Lahi na napad na Solun in tako prisilijo Turke k miru. Ker bi bila pri tem prizadeta tudi naša trgovina, to lahko povzroči nove zapletljaje. Turkom je silno veliko na tem, da jim ostanejo Arabci zvesti. V ta namen je poslal sultan načelniku Sennuzijev, ki so največji sovražniki Lahov med Arabci, bogata darila. General Pecori, ki jc Lil kriv, da so jo Lahi pri Bir-Tobras izkupili in jc bil odpoklican, je sedaj izročil vladi spomenico, v kateri zvrača krivdo na druge in odkriva stvari, ki bi bilo za Lahe bolje, če bi ostale tajno. STAVKE RUDARJEV. Angleški rudarji še neprestano stavkajo. Kakor se vidi iz poročil, se jim pri tem ne godi slabo. Štavkarski zakladi, ki so jih v prejšnjih letih zbrali, jih tako dobro podpirajo, da se mnogim bolje godi, kakor p^eje. Neko gledališče pravijo, da bo samo od stavke obogatelo. Tu namreč nastopa kot igralka hči enega delavskih voditeljev in rudarji, ki drugače nimajo časa za gledališče, sedaj ko ne delajo, pridno hodijo gledat, kako nastopa hči njihovega ljubljenca. — Pogajanja med delavci in gospodarji še vedno niso privedla do nikakih uspehov. Na Nemškem, kjer se je tudi začela stavka, pa se stvari nc razvijajo tako mirno. V krajih ob Ruhri so na-liujskali delavce k stavki socialni demokratje, ki upajo sedanji štrajk na Angleškem uporabiti za to, da okrepe svoj vpliv. V teh krajih je namreč zadnja leta zelo narastla krščansko-so, cialna organizacija, ki odvzema soc, demokratom vedno več pristašev. Ve' deli so pa sociji, da krščanski delavci ne bodo kar meni nič tebi nič pustili dela in pričeli štrajkati prvi»5, ker, štra"jk ni pravičen, drugič pa, ker je sedanji čas neprimeren. Ne mogli bi namreč pridobiti na svojo stran drugega občinstva, ki sc boji žc angleškega štrajka zadosti, sami pa delavci nisi) tako močni, da bi, kakor na Angleškem, mogli vzdržati toliko časa. S tem, da' ne bi hoteli v štrajk, hoteli so sociji krščanske delavce razkričati za ljudi, ki se no zmenijo za bedo tovarišev na Angleškem in tako škodovati njih organizaciji. Pa kakor vse kaže, se jim bo to izjalovilo. Komaj polovica delavcev se jim je pridružila, drugi delnjo naprej. Razume se, da pride med delavci, ki delajo in štrajkovci do prepirov, v katere posega policija. Pri tem pa so sc razvili hudi boji, v katerih je bilo več oseb ranjenih. V te kraje je poslala vlada mnogo vojaštva. Drugod po Nemškem niso rudarji nikjer pustili dela. Ui- 6 -ln velika noč leto 1810. (Konec.) Nikolo jc storil, kakor mu je bila rečeno, in stopal za st reža jem. Ta e odprl drugo sobico. Nikolo se je oziral okrog sebe, kje bi zagledal kako omaro, da obesi prinešeno obleko. V tem hipu' stopi iz sosednje sobe šibka, bleda postava v zakrpanem belem lalarju in obledeli rdeči amiceti in z belo čcpicj na častitljivi glavi. Bil jc Pij VII. sam, ki je stal pred krojačem. To nenadno presenečenji) mu je skoraj zaprlo sapo. Pokleknil jo na tla in solze veselja so mu zalile oči. Stari služabnik jc spoštljivo v nekaterih besedah poročal o velikonočnem darilu savonskih katoličanov, razgrnil pred papežem fino, krasno delo in sklenil svoje pripovedovanje: »Sveti Oče, veliko in malo jc zbiralo, da bi Vaši Svetosti za Veliko no>'; napravilo novo praznično obleko. Ker pa za blago nihče ni hotel vzeti denarja in tudi krojač za svojo delo nc, jo zbrani denar ostal kot velikonočno darilo. V imenu zvestih katoličanov tega' mesta, ki so pri vsej svoji bolesti in sočutju .srečni in ponosni na to, da imajo v svoji sredi poglavarja svete Cerkve, prosi tedaj dobri mojster Nikoli Vašo Svetost, da blagovolite sprejeti darila, ki jih poklanja dobra volja Vaših zvestih podanikov, in blagosloviti vse darovalce. Pri tem, ko pošiljajo ta darila, želijo tudi, da bi dobri kmalu osvobodil Vašo Svetost in Vam vrnil izgubljeno posest.« Solze so blestelo papežu v očeh, ko je ginjen gledal krasna darila in sivolasega krojača pred seboj. »Naš Gospod in Učenik«, začne sv. Oče, »je neskončno dober in pošilja tvojemu nevrednemu služabniku v največji bedi in stiski sladko tolažbo, Jcakoršno je tudi on sam v najbridkejši uri svojega življenja, na Oljski gori prejel od svojega nebeškega Očeta. Njemu bodi čast in večna slava za vse to; in vam, mojster Nikolo, se najprisrčne-ic zahvaljujem za dokaze vaše udano-stj in ljubezni. Povejte tudi vsem, ki so nii napravili to krasno velikonočno veselje, da se jim ubogi, ujeti naslednik sv. Petra zahvaljuje in vas vse in cclo mesto iz srca blagoslavlja in da ne bo nikdar pozabil, kar ste mu storili. Rad sprejmem krasno oblačilo — nikdar se mi ni zdela kaka stvar tako lepa in prijetna — in oblekel je bom na sveti ve-likonorni praznik. Če bi pa Vsemogočnemu dopadlo, da me živega šo kedaj popelje nazaj v Rim, tedaj hočem, tako povejte svojim prijateljem in znancem, iti v mesto in v svoje nekdanje stano-\anje v obleki, ki mi jo je poklonilo drago mi prebivalstvo mesta Savone. In ob vsaki Veliki noči, dokler bom živ, bom nosil to obleko. Iz srca rad sprejmem tudi denarno darilo, ki mi bo v potrebno r 'poro in mi ne bo treba biti drugim v reme in nadlogo. Dobri Bog naj vam vsem podeli obilo svetega velikonočnega veselja in bogatih milosti vašim dušam!« Ko je papež govoril tc besede, jo položil svojo dosnico na krojačevo glavo in mu podelil svoj blagoslov. Nato ga je vprašal, čc ima kaj družine, koliko je star, od kjo jo doma, in nazadnje, ali nima nikake želje več. Nikolo, ki je bil same brezmejne sreče skoro pijan, so je kot pristen Italijan hitro osrčil in dejal: »Sveti Oče, zase nimam nikake želje več, ker sem bil deležen največje sreče, ki jo ima zame svet, da smem namreč jaz, ubogi, priprowti krojačok zreti v obraz namestniku Kristusovemu, tedaj lahko rečem s svetopisemskim Simeonom: > Sedaj rad umrjem!« Toda — če smem prositi, imel bi še za svoje someščane t:no željo ... — Seveda — ne vem — ali bo mogoče . . .« »In to je?« vpraša Pij smehljaje. »Najsrečnejši dan za celo Savono m bil, če bi mogli katoličani enkrat videti javno svojega vrhovnega poglavarja. In potem —« »E poi?« vpraša papož, ki je postal pri teh besedah resen. »In potem bi si Savonci šteli v največjo srečo, če bi dobili v spomin obleko, v kateri živi tukaj Vaša SVfctost kot ujetnik, hudobnega Napoleona . . .« Pij VII. se je sedaj zopet nasmeh- niL »Ce vam je kaj na tem ležeče, da dobite talar starega, betežnega moža — *edaj se to lahko zgodi; saj zame ta zamena ni slaba.« Pri teh besedah je na. »mgnil strežaju in ta je razumel, k.i »nu je storiti. »Kar se pa tiče prve želje«, je nadaljeval sveti Oče, »me srce silno žene, jo izpolnili, ako bi bilo to odvisno samo od moje volje; toda vsak moj korak je odvisen od volje mogočnega francoskega kralja. Zato povejte mojim dobrim Savoncem: Ako bo papežu mogoče, bo na Veliko noč prisostvoval slavnostni službi božji v stolnici. Natančnejša poročila dobi glede tega o pravem času stolni župnik.« S temi besedami je bil Nikolo odpuščen. Ko pride domov, ni od same sreče vedel, kaj bi storil; bil je kakor brezumen. In dasi je moral ljudem, ki so trumoma prihajali k njemu, vedno iz-nova pripovedovati svoje doživljaje v škofijski palači, se tega vendar ni naveličal. Kar je bilo pri tem tudi nekaj vredno in za kar se v začetku niti menil ni, je bilo to, da jo naenkrat dobil celo vrsto naročnikov — bilo jih je toliko. da jc moral dobiti nekaj pomočnikov, da je mogel vso zadovoljiti. Kjer si da sam papež napraviti svojo obleko, tu sme pač isto storiti tudi najimenitnejši in najbogatejši meščan. Bilo je 22. aprila leta 1810., na Vcli-konoč. Stoterni zvonovi so oznanjali preko dežele veselo Vstajenje Gospodovo. V savonski luki so mirno, praznično stalo zasidrane ladje, nad hišami so plapolale zastave, v stolnici so pa mogočno donelo orgle; do zadnjega kotička je bila natlačena cerkev, zunaj pa so se še gnetli tisoči in tisoči. Ravnokar jc dospel papež do glavnih vrat. Tu ga je pričakovala mostna duhovščina, množice so pa klečale v prahu, da počaste Kristusovega namestnika. V svetlih solnčnih žarkih so jc svetil in blestel snežnobeli papežev talar, preko pleč pa ni žarela škrlatna arniceta, ampak druga iz dragoceno bele svile. To je moral krojač Nikolo še posebej za Veliko noč izgotoviti, ker mu je papežev strežaj povedal, da nosi papež cel velikonočni čas le belo in nikdar rudeče. Papež je šel v slavnostnem izprevo-du v ccrkev, sedel na tron, in v njegovi pričujočnosti se je pričela slovesna sv. maša. Vse oči tisočglave množice so bile neprenehoma uprte v bledo, boleh-no postavo pod baldahinom — saj je vsakdo vedel: to je naš papež, to je naslednik sv. Petra; to je drzni krmar, ki pogumno in samostojno vodi čolnič sv. Cerkve in ne pusti, da bi mu kdo drugi narekoval njegovo smer; to je oni Kristusov borilec, ki je storil, česar si ni upal noben drugi svetni mogočnež: ki je objestnemu Napoleonu javno pove-. dal resnico, mu očital njegove hudobije in ga izobčil iz sv. Cerkve; to je trpin in mučenik za svobodo Kristusove Cerkve, ki raje trpi kruto jetništvo in grdo ravnanje, kakor cla bi izdal njene pravico. In vsakdo izmed navzočih je vedel, da je važen dogodek, ki ga je doživel. In ko je potem Pij VII. razprostrl svoje roke in jih tresoče dvignil proti nebu, prav kakor bi s sveto silo hotel ttase potegniti božje usmiljenje in ko je potem z jasno donečim J glasom podelil zbranim množicam svoj blagoslov, tedaj je Savona občutila, da je prejela ne samo blagoslov papeža, ampak blagoslov svetnika. Spodaj pod zalemnelim zidovjem stare trdnjave z grozečimi žreli topov, pa je z enakomernim, zamolklim gla^ som šumelo in hrumelo morje, kakor bi hotelo reči: jaz sem podoba večnosti; in pred večnostjo ni nihče velik, tudi Bonaparte ne. Ta je v naslednjem letu z naravnost nečloveškim postopanjem proti papežu, ki je ostal neupogljiv, postavil krono svojemu hudobnemu počenjanju s lom, da je Pija VII., dasi je bil ta ža blizu smrti, pustil odpeljati v Fontaine-bleau na Francoskem, da bi ga tam a silo primoral k udaji. Toda že so se dvigali na severu temni oblaki, ki naj bi uničili Napole-. onovo slavo in njegov napuh. Se isto leto je videla Evropa Napoleona, kako je bežal iz Moskve v Pariz; njegova nepremagljiva vojska je ležala mrtva na snežnih ruskih poljanah, in dve leti pozneje, 24. maja 1814, je Pij VII., vi< harno pozdravljen od svojega udanega ljudstva, slavljen od vseh narodov in vladarjev evropskih, slavil svoj vhod v Rim in cerkvcno državo, ki sta bila zoi pet osvobojena. • Napoleon je bil pa leta 1813. pri Lipskem popolnoma premagan in dne 4. maja naslednjega leta je kot izgna-i nec in jetnik stopil na otok Elbo. Še en^ krat in zadnjikrat je zaplopolala njegova sreča, a že leta 1815. je doživel srvoj zadnji in odločilni poraz pri Waterloo. Angleži so ga ujeli in ga odvedli na samotni, skalnati otok sv. Helene, kjer je do svoje smrti premišljeval svoja dela, premišljeval minljivost posvetne sreče. Svoje domovine v življenju ni več videl; v pregnanstvu, v ujetništvu je umrl. Pij VII. pa, s katerim je Napoleon tako kruto postopal v dneh svoje slave, mu ni samo zrl v grob, ampak ga je še celo preživel za dve leti. V mnogih rodbinah mesta Savone skrbno hranijo še danes majhne koščke belega blaga. To so deli obleke Pija VII., katero je izročil krojaču, da jo razdeli. Ti ostanki so navidez malenkostna, neznatna stvar — a glasno govore tudi dvajsetemu in vsem bodočim stoletjem. Smešnlee. Pofiojno. Župnik bolniku: »Boste res vsem razžnlnikom odpustili?« — Bolnik: »Vsem, gospod žilpnik. le Fortunatu ne I Me je prevei očrnil!« — Župnik: »Odpustiti morate vsem, brez izjeme. Če umrjete, bo prepozno!« — Bolnik: »No, odpustim tudi Fortunatu, če bom umrl; Ce pa ne, ostane pri starem!« Odveč. »Ne dajte otroku toliko čeSpelj — ga bo trebuh boleli« — Mati: »Nič ne d6 — saj ga žo boli!« Spoznal ga je. A.: »Ali bi smel z vami eno besedo na tihem spregovoriti?« — B.: »Je morebiti ta beseda — denar?« Očiten dokaz. Zdravnik: »Oče, kakor vidim, vam je žena vendarle umrla!« — Mož: »Kako pa poznate?« — Zdravnik: »Ker ste tako vesel.« D' ~ RHZGLED PO Pričetek gradnje belokranjske železnice. Prva lopata pri zgradbi belokranjske železnice se zasadi, kot je sedaj za stalno določeno, v soboto, dne 23. marca, ob 11. uri dopoldne v mestnem parku v Novem mestu. Blagoslov izvrši proži novomeški dr. Sebastijan Elbert. K slavnosti pričakujejo železniškega ministra dr. Foersterja, deželnega predsednika barona Schwarza, deželnega glavarja dr. šusteršiča in več drugih dostojanstvenikov . Naši poslanci za Belo Krajino. V 'državnem zboru so dne 15. marca dr. Šusteršič in tov. vložili interpelacijo na poljedelskega ministra v prilog odprtju meje za živinski promet med Belo Krajino in Hrvaško, ker je ta živinski promet za Belo Krajino največje važnosti. Iz deželnega odbora. V zdravstveni zastop škofjeloški jc imenovan župan Jožef Guzel j, v zdravstveni zastop trat-ski župan Anton Uršič. Cestni odbori. Za načelnika za cestni odbor vrhniški je izvoljen Valentin Riliar, župan v Polhovem grad-cu, za namestnika Franc Furlan na Verdu. Za načelnika v trebanjskem odboru je izvoljen Jožef Kek, župan veli-kološki, za namestnika trebanjski župan Ivan IIuč. Gospodinjska šola v Repnjah. Dne 1. maja t. 1. se prične na deželni gospodinjski šoli v Repnjah poletniučni t e č a j, ki bo trajal do 25. oktobra. Ker je umno gospodinjstvo zlasti ob današnji draginji velikega pomena za vsako družino in ker le izobražena gospodinja more času primerno voditi gospodinjske posle, opozarjamo prav posebno na ta tečaj one starše, ki imajo odraslo hčere. Na zavodu se dekleta v šestili mesecih temeljito priuče vsega, kar jc treba vedeti in znati vsaki še tako priprosti gospodinji. Zlasti se iz-vežbajo v kuhanju, šivanju, pranju, likanju in raznih drugih gospodinjskih poslih. Zavod ima obširna posestva in se vsled tega nudi go-jenkam dovolj priliko, da se izurijo tudi v poljskih delih, v živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu itd. Vrhutoga se strogo pazi, da se gojenke krščansko odgoje in tudi primerno o 1 i k a j o. Za vso oskrbo, stanovanje, hrano in pouk se plačuje mesetčno 30 K. Priglasila sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo deželne gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice. Gorenjsko. žesldesetletnica družbe sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja bo to leto k svoji COlelnici obstoja izdala jubilejni k o 1 e d a r s celim imenikom, kakor je bil prej v navadi. Vsak Slovenec naj 0» si šteje v posebno čast, da se bo njegovo ime bliščalo v letošnjem imeniku. Opozarjamo, da se posamezni zakasneli priglašenci sprejemajo lc še pri odboru družbe v Celovcu. Konj ubil človeka. Dne 11. t. ni. jo Franca Veithauzerja s Cirkovc pri Velenju na Štajerskem konj tako liudo udaril, da je drugo jutro ob 8. umrl. Zapušča mlado vdovo in 1 otroka. Požar. V Banovcih pri Ljutomeru jc minuli teden pogorela hiša posestnika Alojzija Novaka. Požar jc napravil precejšnjo škodo. Semenj pri Sv. Antonu v Zdenski vasi pri Dobrepoljah sc radi praznika M. B. vrši letos dne 26. marca, to je v torek po prazniku. Dva samoumora na Goriškem. V petek, dne 15. marca, so potegnili iz Sočo truplo prodajalca krompirja Fr. Devetaka iz Št. Andreža. V četrtek je še s svojim prijateljem pil v Gorici. Ko sta sc poslovila, je dejal, da sc ne vidita več. Drugi dan pa jc izvedel žalostno novico. Baje so ga preganjali dolgovi. — Dne 13. t. ni. ob pol 4. uri popoldne sc je ustrelil c. kr. gozdar Josip Sicgcl v Otlici pri Ajdovščini. Vzrok bržkone blaznost. Razbil si jc glavo popolnoma. Strašna nesreča sc je zgodila dne 12. t. m. popoldne ob pol štirih na kolodvoru v Divači. Na obračalni plošči so poskušali dvigalo. V jami pod mostom jo bil pri delu železnični ključavničar Ivan Roschcr. Po nesreči sc dvigalo preobrne in pade na Roscherja. Stre mu glavo in ga tudi na telesu hudo poškoduje. Ko so ga dvignili izpod dvigala, jc šc enkrat izdihnil in takoj umri. Bil jc star 34 let. Zapušča vdovo in majhne otroke. Velika nesreča na železnici. Dne 13. marca zjutraj ob 5. uri se je na postaji Tizebi, ki leži eno uro od Krako-va, zgodila strašna nesreča. Tovorni vlak jc zavozil v osebni vlak, s katerim se je vozilo 1000 delavcev in izseljencev. Razbili sta se obe lokomotivi in 20 železniških voz. Iz razvalin so potegnili 3 nntve in nad 100 ranjcncev, ki so jih prepeljali s posebnim vlakom v Krakov. Pogled na ponesrečena vlaka je bil grozen. V Ameriki umrli Slovenci. V Cle-velandu je umrl Slovcncc F. Kolcnc. Rajnki je doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Zapušča soprogo in pet nepreskrbljenih otrok. Istotako je v Cle-vclandu umrla 291etna Slovenka Roza-lija Trampuš. Na živinske sejme na Kranjskem ne smejo živinorejci s Štajerske, kar posebno občutijo v Posavju. Vsled raznih pritožb se je poslancc dr. Benko- vič obrnil na živinozdravniške deželne oblasti v Ljubljani in Gradcu, odkoder je dobil obvestilo, da se bo ustreglo želji štajerskih živinorejcev in jim bodo tudi kranjski sejmi odprti. Prošnje občin naj se pošljejo naravnost na rm, mestnijo. V iemi zašel in utonil. Janez štrukelj, po domačo Čednik iz Zerovnire pri Rakeku je šel v sredo, dne 13. t. ni., v gozd. Zvečer jc prišel v Lipsenj, se tam pomudil do 11. ure zvečer in odšel v Zerovnico doniov. Noč jc bila temna in tako jc najbržc zašel v Lipšenšco iu utonil. Dobili so ga šele v petek zjutraj okoli 7. ure. Zapušča mlado ženo in i nepreskrbljeno otroke. Pod brano je pr.šla. Marija Žitnik v Vinu pri Grosupljem je dne 15. t. ni. z brano rahljala njivo. Med delom sc jo pa krava, ki je bila vprežena, splaši:a. in podrla Zitnikovo, ki je prišla pod brano. Brana jo je po nogah težko poškodovala in so jo morali prepeljati v deželno bolnico. Zet ubil taščo. V soboto, dne 9. 1. m., popoldne sc je prepirala v Tomišlju pri Ljubljani Jera Oven s svojim žitom Francetom šeškarjem. Zet je r, z-burjen zagrabil za tolkač in s tako silo udaril svojo taščo po glavi, da jo bila takoj mrtva, šeškar se je sam javil sodišču. Imenovani je imel s taščo vodim prepire in bil radi nje ravno pred kratkim dalje časa z doma. Deklica v plamenu. V Rožni dolini št. 179 pri Ljubljani je Uršula Kos kuhala mazilo za čevlje. Pri tem delu jo eksplodiral bencin ter je ogenj vnel srajčko pelinpolletne Julijane Kos, ki je dobila po telesu hude opekline. Deklico so morali prepeljati v dež. bolnišnico. Krava jo je zabodla v trebuh. Mi nuli ponedeljek je v Goriški vasi pri Ribnici zabodla krava v trebuh posest-nico Ivano Pucelj tako, da so ji šle vini čreva. Težko poškodovano so prepeljali v deželno bolnišnico. Malo je upanja, da bi rcvica okrevala. Svinja umorila otroka. V Bojancili pri Črnomlju jc v soboto, dne 9. marca napadla domača svinja 31etnega bolnega otroka Marije VrliniČ v zibeli, 1n&>: /^OjdnOrJlGMCl/. ^pdua/.b^vvJbv M> Aomtr.ujiuuuo'. oa/ tfvutvtaf y0naay/v Aiiar Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V20/o brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. ziulrai lo i. popoldne. nnnnnnnnm ir it—ir-ir ir ^r—in Gorenjske nouice a UCTagf«'-"-™-""'" T n ii tmmmn Slej inseratl g Iz Radovljice. Kam z denarjem? Letni računski zaključek novo, komaj pred dobrim letom ustanovljene Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, izkazuje samo za pretečeno leto denarnega prometa: on milijon sedemstotrinajsttisočkron. Ta milijonski promet pač dovolj jasno spričuje, koliko zaupanje uživa nova Kmečka hranilnica pri ljudstvu. Ljudje s polnim zaupanjem tu vlagajo svoj denar, ker se jim zelo dobro obrestuje po 4 in pol od 100 kron, poleg visokih obresti imajo pa tudi zagotovilo, da je tu njihov denar popolnoma varno naložen. Denar so posojuje na kmetska posestva, na zemljišča in pa vestnim, dobrim dolžnikom. Vsega denarja jo izposojenega pol milijona. Pri tej veliki vsoti izposojenega denarja izkazuje letni račun samo 486 K zaostalih obresti, med tem ko pri drugih denarnih zavodih znašajo zaostale obresti po več tisočakov. Obrestna mera na vknjižbo znaša 5%%, na menice po 6%. Dolžnik vrne lahko izposojeni denar v vsakem času, na račun sprejemajo se tudi najmanjši zneski, kar je v zelo veliko korist dolžnikom. Hranilnica ima svojo pisarno v hotelu »Bastel«, I. nadstropje. Uradujo se vsak dan dopoldne in popoldne. Kljub temu, da ima Kmečka iiranilnica že sedaj v začetku toliko prometa, vendar nikakor ne misli zidati lastne hiše. Skušnja uči, da denar, katerega posamezni denarni zavodi porabijo za lastne hiše, se nikoli popolnoma ne obrestuje. Zato pa načelstvo Kmečke hranilnice upošteva to skušnjo in je odločno proti zidanju lastne hiše. g Iz Cerkelj na Gorenjskem. Ko se je zadnjič popotnik »Slovenskega Do-ma» vračal iz Poženika — bila je že noč — zasliši, da mu gre nasproti neki človek, ki glasno sam s sabo govori in vmes malo zapoje. Kmalu dospe do njega — bil je majhen možiček, klobuk po strani in dolgo viržinko v ustih. »O, na zdravje — vse za mili narod —« pozdravi popotnika. In ta mož je bil (popotnik »Slovenskega Doma« ga je ta-koj spoznal) navdušen narodnjak, vrli cerkljanski občan, pšaški dohtar. — »No, gospod dohtar — kako Vam gre?« vpraša popotnik. — »Izvrstno — vse za mili narod,« odgovori gosp. dohtar. — »Zdaj mi vladamo v cerkljanski občini. Četudi ni župan iz naše srede, ampak prvo besedo imamo mi naprednjaki. Saj smo pa tudi inteligentni in petični edino mi naprednjaki — kar drži z duhovniki, so sami berači. Mi naprednjaki imamo kaj pod palcem. — Tisti mesar Gvantec se hvali, da ima nekaj, pa če le pet prašičev kupi, teče Ahlina pumpat, da mu posodi in tako imata zmirom kaj skupaj, ker Alilin je res zgleden gospodar na vse strani. In tisti Jeras iz šmartna? Ljudje mislijo, 7» tla ima kaj grošev? Farbarija! Pa je šel zadnjič volifika kupit in me jc milo prosil naj mu posodim. Seveda, jaz sem blagega srca in sem mu dal. In moralno smo mi na višku — najbolj pošteni ljudje. Kdo nc pozna Compata in g ter a — niso li to poštenjaki od nog do glave?« — »Kje pa sc tako-lc zbirate, kar jc vas vašega kalibra?« — »Pri sv. Družini. Vse za mili narod, tam sc zbiramo sami naprednjaki — pridejo nas počastit tudi učitelji — da, šc učiteljic ne manjka med nami. In tako jc pravi Bodo-li učitelji hodili med klerikalce, te smeti— tc reveže zamazane. Pri nas je luč in svoboda. Iu prav dobro se tam zabavamo — ker gospodar jc naš vrli pristaš, zato sc pa tudi mi zanj potegnemo. On zna. Pobožnim ženicam govori o pridigah, ki jili je slišal na sv. Višarjili. Kadar smo pa mi skupaj, takrat pa udarimo po duhovnikih, zlasti cerkljanskih, da se vse kadi! Tudi njegov sin je vrl dečko — očeta žc prekosi. Le škoda, da nimamo več prejšnjega župana. Klerikalci so ga izvolili, v našo družbo jc pa rad zahajal in marsikaj razodel, kar jc tam zamolčal. No, pa tudi tega župana bomo že držali na vajetih vsaj drug nobeden 110 pozna postav in paragrafov, kakor mi naprednjaki.« — ln dohtar je zgovofil — vir-ži.iko v usta vtaknil — veter potegne, se upre v viržinko in dohtarja vrže v rozor na njivo, kjer jc sanjal o liberalni zmagi. g Iz Kovorja pri Tržiču. Gospod urednik! V 11. številki Vašega cenjenega li~ta ste prinesli iz Kovorja pri Tržič.t res veliko zanimivo novost, da sta namreč v Ivovorju dve stranki, in sicer liberalna in pa S. L. S. O liberalni stranki nam ni nobenemu nič znanega, mi vemo >amo to, da smo vsi pristaši S. L. S., d<" imamo po vsi vasi »Domoljuba«, iu da od nas nobeden ne misli sc z liberalci pajdašiti. lic* pa je, da sta pri nas kakor marsikje drugod na Kranjskem dve struji med pristaši S. L. S.: ena stoji na strani sedanjega občinskega odbora in sedanjega župana, druga pa je temu nasprotna. Nobena pa nc pripada liberalni stranki. Nasprotni so pa nekateri sedanjemu od-ooru zaradi tega, ker so bili ti za stavbo nove šole in so nasprotovali popravlja 1 j vi stare šole, ki je stalo znabiti le par kron manj, kakor bi nova šola s-tald. Tudi sicer niso nekateri z gospodarstvom sedanjega občinskega odbora zadovoljni, toda tc stvari ne spadajo v javnost in v liste, to bomo žc pri voli;vab v domači občini obdelali, čc bo nas več, bomo zmagali mi, če bo pa imel sedanji občinski odbor več na svoji strani, bo 011 zmagal. Glavna stvar pa je, da na vsak način zmaga S L S g Bistrica pri Tržiču. Na dopis iz Kovorja v »Domoljubu« od 14. marca 1912 glede občinskih volitev odgovor. Dve stranki si stojita nasproti, kovor-ska in bistriška. Kovorska hoče od 18 odbornikov zase imeti 16, bistriški pa milostno privošči samo dva, čeravno ima bistriška podobčina malo manj kot polovico vseh volivcev in plačuje več 8" kot tretjino davkov. To je krivica, zoper katero se je uprla bistriška stran in ki jo mora obsojati vsak pristaš S. L. S., h kateri pripada bistriška stran v ogromni večini. Pri sedanji volitvi se ne gre za to, ali bo zmagala S. L S. ali kaka nji nasprotna politična stranka. Gre sc lc za to, ali bo še dalje v ko-vorski občini ncomajeno vladala sedanja stranka ali pa pride do pravičnega zastopstva tudi bistriška podobčina. Bistriška podobčina grč v boj obenem pod praporom S. L. S. Toliko v pojasnilo javnosti, da nc bo bistriška podobčina veljala za nasprotno S. L. S. Bohinjska Srednja vas. V nedeljo, dne 17. marca, je predaval pri nas gosp. sodni svetnik Regalli iz Radovljice o različnih pravnih zadevah, o testamentih, procentih, kako ravnati, ako si hoče kdo pridobiti pot čez tuji svet in naposled podrobno razložil, kako bodo po novi postavi urejeni občinski posredovalni uradi. Spoznali smo, kako bodo ta domača mirovna sodišča velikega pomena, ker bodo imela v gotovih zadevah skoraj isto veljavo kakor sodnija in bo na ta način prihranjenih mnogo nepotrebnih potov in stroškov, Poslušalci, ki jih je bila dvorana nabito polna, so z velikim zanimanjem sledili g. svetniku. Bodi še enkrat na tem mestu visokemu gospodu izrečena najtoplejša zahvala, da se je potrudil med preprosto ljudstvo, ki je res v teh stvareh zelo potrebno, pa tudi željno pouka! Upamo, da bo blagorodni g. svetnik ob priliki zopet rad prišel med nas. Dal Bog še mnogo takih uradnikov, ki nimajo za ljudstvo le paragrafov, ampak tudi srce! g Iz šmarce. Tudi pri nas smo dne li. marca 1012 skončali volivni boj, ki smo ga pričeli junija 1911. Kajti ta dan jc bil soglasno zopet izvoljen županom Janez Bcnda, posestnik v Šmarci, in to že v tretjič. Za svetovalca sta pa izvoljena Jožef Okorn iz Duplice in Janez Jeran iz Šmarce 20. Kako samozavestno je. plapolala ta dan zastava nad društvenim domom, v dokaz, da je zavladal zopet mir nad občino. Vsi napori Matijevega Janeza in Špurcc so zaman, niti Logar in Bertlnov Tonček jima nista mogla pomagati do zmage. Vsem skupaj pa, kar Vas jc v narodno-naprednem klubu, od sluge Agricija do prezidinta Sinička pa kličemo: Le mirno kri, lc hladnokrvni do prihodnjič! g Dol pri Ljubljani. Naši ljubeznji- vi nasprotniki 30 od zadnjih občinskih volitev postali hudi »pismarji«, veliko pišejo v »Slov. Domu«, gotovo iz hvalevrednega namena, nas malo podražiti, sebe pa olajšali; imajo najbrže slabo vest. Seveda, kako resnica pri tem izhaja, to jc druga reč. Nismo sicer v položaju, da bi za vsako pisanje »Slovenskega Doma« in podobnih listov sproti zvedeli in sproti odgovarjali, sc tudi ne izplača, ampak včasih pa je lc treba katero r<>5i v splošno pojasnilo, nc toliko v odgovor ljudem, ki to pišejo. Seveda na polje osebne »šimfarije« in lmbjih čenč za vami ne gremo, le imejte tu monopol; rečemo lc: »Prijatelj, ti sc jeziš in zabavljaš, torej nimaš prav.« Nad čem se torej dopisnik »Slov. Doma« spodtika? To je naprej »velikan- ska« volivna sleparija, ki jo je hotel »nekdo« iz Dola povzročiti, da je oddal dve rdeči glasovnici skup, mesto ene same. Potolažile se, vi pravicoljub, in bodite prepričani, da dotični »nekdo« tega ni nameraval, ampak zgodilo se ja pomotoma, da je imel zganjeni dva glasovnici, eno pripravljeno za nekoga ki je kasneje prišel na volišče, če pa žo hočemo govoriti o volivnih sleparijah dragi dopisnik, pa le malo primite za^ nos sebe in svoje tovariše, ki ste skupno volivni imenik sestavljali. Tak volivni imenik, kjer se mora šele izrekla-, mirati umrle volivce, kakor jo bila Helena Itovšek, ali pa kjer mladoletni nc-volilci figurirajo kot pravi volilci, in' drugi, ki so pod kuratelo, (o je pa precej podobno »švindeljnu«. O volivcih iz daljne Amerike nam bodete pa tudi dovolili, da kaj malo verujemo v pristnost dotičnih podpisov, pa si mislimo svoje, ker vas poznamo. — Glede tovarne sicer ni naša stvar se zanjo potegovati, se lahko saina brani na primeren način brez prelivanja črnila po časnikih; pripomnimo lo to-le: Nekaterim našim mogočnjakom sc čudno zdi, da župnik sploh občuje s tovarnarjeni-drugovercem. Ampak župnik ne moro nič za to, da 11111 tovarnar več zaupa in bolj podpira njegovo delovanje, kakor marsikatera »brumna« ovčica iz lastnega hleva, ki meni, da je njena dolžnost, župniku veljavo izpodkopavati ter ga povsod ovirali, pomagati pa s svojim neumnim postopanjem zagrizenemu liberalnemu uičitelju do mori. Obnašajte se, kakor se spodobi pos e-nim kršč. možem, svojemu duhov 11-ku nasproti, pa bo mirna Bosna. — Tisto klobasanje o klorikalno-nemški zvezi jc pa preneumno. Kakšna zveza pa jc bila takrat, ko je tovarna skozi več let z vami glasovala? — Dopisnik se spodtika tudi na tem, da se je v »Domoljubu« omenilo nekaj tudi beri-čevske škarparje, pa jc nekaj bral, kat' ni bilo zapisano. Noben pameten človek nc zavida tem delavcem njihovega zaslužka, nasprotno, le dobro naj bodo plačani, pa malo manj naj pri Pirnatu zapijo, pa bo vsem vstreženo in marsi-kaka surovost manj. Le to se jc hotelo poudariti, da ravno zaradi škarpe si ;a in oni nc upa prave barve pokazali. v: srcu pa morda preklinja Pirnatovo komando in mogočnost. I11 tega mnenja smo še vedno. — Kar se tiče pa zaslužka v tovarni, je to zadeva delavcev in tovarnarja, naj se med seboj pogovore. Kdor meni, ua mu barva škoduje, naj si drugačen zaslužek poišče, tovarna pa nadomestilo tudi lahko dobi. Mi'0 rečeno pa jc, čc pravimo, da tovarna vsaj toliko koristi celemu kraju, kakor Pirnat in Bcich skupaj. — To jc sedaj položaj v Dolu; m da jc tak, kje jo vzrok? Stari možje pravijo, da pred nedavnim časom ni bilo tako. To je bilo takrat, ko je še stari Pirnat v Beriče-vem živci. To je bil seveda drugačen mož, kakor njegov sedanji Johan; mož, ki je cerkvi in duhovniku zaupal. je sin čisto drugačen, to je deloma sinova lastna zasluga, največ pa P° gplošnem mnenju zasluga Reichova. Ko bi bil dober kršč. učitelj v Dolu in bi se ljudje varovali proticerkvenega berila, pa smo hitro edini. To je sad proticerkvenega berila, proti kateremu pri mnogih duhovnik zastonj svari; žalostne posledice bodo pa dotične hiše žc še občutile. Stvar se temu ali onemu zdi bolj malenkostna, češ, saj smo vseeno kristjanje, ampak zgodovina priča, da se proti cerkvi še nikdo ni bojeval brez kazni. Vedno se. tudi potrjuje stara prislovica: »Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si.« g št. Jakob ob Savi. — Občinske volitve se bodo vršile dne 29. t. m. Mi jih nismo prav nič težko čakali, saj imamo prav dobrega in vestnega župana. Težje je pa menda čakal nekdo rešitve reklamacij zoper volilne imenike, ki je kljub temu, da si je bil zmage svest, imenitno pogorel. Mislil je župnika in župana pripraviti ob nekaj glasov, kakor bi bila župna nadarbina, župna cerkev, mežnarija in več občinskih parcel, ki predstavljajo lastne ju-ristične osebe, bile ista oseba z župnikom oz. županom. Mož je bral § 14. obč. vol. reda, § 15., ki govori o juri-siičnili osebah, pa ni znal brati oz. ne razumel. Pomilujemo vsakogar, kdor se je temu modrijanu vsedel na lima-nice. — Podoba pa jc, da se hočejo nekateri zaslepljcnci še dalje dati voditi za nos! Začela se je neka agitacija zoper sedanji odbor, češ, da bo ta odbor, če pride še enkrat do veljave, zidal z občinskim denarjem društveni dom! — Možje! Ali ste res zadnjih deset let prespali? Kje je še občina zidala društveni dom in kje so tisti odborniki, ki bi to dovolili? Saj je vendar že samo na Kranjskem danes do 40 društvenih domov! Res pa je, da imajo večje občine svoje občinske hiše, to je pa pač nekaj drugega! Posojilnica, ki je imela koncem lanskega leta že nad 5000 kron rezervnega zaklada, je res mislila posoditi okrog 6000 K za društveni dom na poroštvo 11, reci enajst porokov, izmed katerih jih je mnogo dovolj moč-nili, biti vsak sam za-sc porok za to vsoto. Začela se je gonja, češ, kaj bo potem s posojilnico. Možje, pomirite se! Odbor hranilnice in posojilnice v teh razmerah odstopi od svoje namere hi društveni dom sc ne bo zidal, ako se ne dobi posojilo drugod, dasi bi bilo posojilnično posojilo v tej višini varnejše kot marsikatero drugo. Zdaj, ko imate to izjavo, lahko preneha vaša stranka. Mi stojimo na stališču S. L. S., iiia katerem upamo, da stojite tudi vi. Mi nimamo ničesar zoper vaše može, a v odbor jih ne more več kot 12. Tudi nimamo nobenega izmed kmečkih mož za tako omejenega, da bi mislili, da je Jo neslano jed sam skuhal, pač pa vas hoče nekdo zlorabiti, da se bo potem zvalil po »Slovenskem Narodu«, da so v St. Jakobu zmagali liberalci! Zakaj poveste kandidatov? Ako nimate ined sabo tistega viteza z razbito glavo, ki se mu sline cede po tistih časih, ko K5 smatral občinske seje za šole pijančevanja, potem si lahko roke podamo. Gonja zoper društvene domove pa izhaja od liberalcev, ki jih b6de v oči vse, kar je na katoliški podlagi, če bi bil dom vzgajališče liberalne surovosti, pa bi bilo vse dobro! g Iz Tržiča. Že sredi novembra so se vršile občinske volitve za trg, a še sedaj ni znamenja, kdaj bo volitev novega župana. Skoro po vsej deželi so volitve zaključene in ugovori rešeni, le Tržič dela izjemo v tem oziru. Radovedni smo pa vseeno, kdo in kje se ta zadeva tako ovira, saj je bilo slišati že pred par meseci, da je volitev potrjena. Dva stara občinska odbornika sta že v tem času umrla, ali morda čaka vlada, da bodo vsi pomrli? g Iz Smlednika. Zapustil nas je dne 11. t. m. vrli gospod Val. Legat, c. kr. višji orožniški postajenačelnik v Valburgi. G. Legat je bil tako priljubljen in spoštovan v občinah Smlednik in Mavčiče ter si je v teku svoje trinajstletne službe pridobil pri ljudstvu toliko zaslug in zaupanja, da je bilo marsikomu hudo pri srcu, ko se je dobri gospod poslavljal iz naših krajev. Posebna deputacija pod vodstvom gosp. župana Burgerja je izrekla svojo zahvalo za njegove obilne zasluge pri c. kr. deželnem orožniškem poveljstvu v Ljubljani. Gosp. Legatu pa kličemo ob slovesu: Iskrena hvala! Mi vas ne za-bimo nikoli! g Gorje. Postaja Vintgar—Podholm bo meseca maja otvorjena; do tedaj bodo končane že tudi vse priprave in naprave. — Brzojav v Gorjah bomo dobili še tekom tekočega leta. Prispevati smo morali interesentje 1200 kron. Iste je občina že tudi poslala direkciji v Trst. Napredek se kaže v Gorjah vsestransko. g Vid. V nedeljo zvečer se je iz Končanove gostilne vračal tukajšnji kovaški mojster Jožef škcrlj. Grede mimo šole, je preveč krenil z glavne ceste in zašel v mimotekočo, narastlo Glin-šco, iz katere so ga zjutraj potegnili mrtvega. Ta velika nesreča bo gotovo poklicane oblasti opozorila, da je tu neobhodno potrebna ograja in da jc treba nekoliko bolj skrbeti za razsvitljavo v maši občini. Pokojni Škerlj je bil miren značaj in se je marljivo držal svojega poklica. g Sv. Helena. Za župana v občini Dolsko jc izvoljen enoglasno g. Franc Zupančič, posestnik in trgovec v Kamilici, g Dolsko. Imenitno blamažo so si privoščili naši naprednjaki s svojo pritožbo zoper občinske volitve. Ker so navajeni pošiljati brezimna pisma in pa laži brez podpisa odkladati v »svinjski dom«, so si modro mislili, pa napravimo še pritožbo brez podpisa; tako se namreč najbolj brez skrbi lahko laže. In so upali in kričali in lagali: še enkrat bomo volili. Deželna vlada pa je slavno pritožbo vrnila s kratkim poukom, da pritožba ni sposobna za uradno obravnavo, ker je brezimna. I seveda, to je vsak, kdor ni »n a p r c -d e n«, že naprej vedel. G. župan je bil silno preveč vljuden, da take budalosti ni ko j. v koš vrgel. No pa je tudi prav, so vsaj pokazali, kako so napredni, da vsi skupaj niso sposobni priproste pritožbe napraviti. V svoji naprednosti so tudi izbrali 6 (reci šest) kandidatov za občinski odbor, ki ne znajo črke brati ne zapisati. Ne vemo, kdo bo zdaj na-; predoval, ker take luči ne bodo svetile v občinskem odboru. Po velikih težavah in bridkostih so sedaj ostali: 1. stari lisjak brez županskega stolca; 2. junaško dekle ali kratkokrila araacon-ka brez ženina in 3. napredna stranka brez imena in brez napredka. Pobožni liberalni očka pa pravijo, da je tako vo« lja božja. Tudi mi tako mislimo. d Št. Vid. Umrl je dne 11. t. m. \ Dobu pri Šent Vidu na Dolenjskem obče-čislani gospod Josip Kozlevčar, mesar, trgovec in posestnik. Bil je najbližnji sorodnik umrlega vojaka iz rusko - francoske vojne Andreja Pajka. d Štanga. Visoki deželni odbor je priredil kmetijsko-poučni tečaj v tukajšnji šoli v dneh 10. in 11. marca. Nadzornik inženir g. Ivan Rataj je predaval o govedoreji; o prešičoreji je govoril dež. živinorejski inštruktor Jak. Hladnik. Oba sta ljudem, katerih je bilo obilo dopoldne in popoldne v nedeljo, veliko koristnega povedala in naukov dala, Ponedeljek dopoldne je pa govoril dr. Lovro Pogačnik jako živahno in podučno o kmetijskih zadrugah, popoldne je pa lepo, zanimivo govoril o sadjarstvu g. Martin Humek. Imel je veliko poslušalcev, krepko je ljudi navduševal za umno sadjerejo. Hvala visokemu deželnemu odboru kranjskemu za to prireditev! — Štangarji. d Iz Prežganja pri Litiji. V dnevih 10, in 11. marca vršil se je od kranjskega deželnega odbora določeni kmetijsko-poučni tečaj v prostorih ljudske šole. V nedeljo pri dopoldanskem in popoldanskem predavanju je bilo ljudi polna šola in še zunaj so stali; v ponedeljek je bilo malo ljudi, deloma radi poljskega dela, deloma ker je to prvikrat, torej še ni toliko zanimanja, V nedeljo dopoldne je po prvi maši predaval gospod Jožef Hladnik o prašičereji; poudarjal je zlasti, kako naj kmetje gledajo na izbero plemena, na snago v svinjakih, na red krmljenja, na bivanje na prostem itd. Ker imajo tukaj ljudje veliko plemenih svinj, je podal praktične nauke o izreji mladih pujskov. Popoldne je predaval gospod Rataj o govedoreji, priporočal kot posebno sredstvo za zdravje živine pašo in druge praktične podatke. Gospod Humek je z znano navdušenostjo predaval o sadjarstvu, zlasti z ozirom na lepo tukajšnje podnebje in ugodno lego za sadje. Naučil je navzoče fante, ki jih je bilo pri predavanju precej, cepiti na razne načine; popoldan pa je predaval z velikim zanimanjem dr. Pogačnik o kmetijskem zadružništvu. Kolikortoliko bo ta tečaj imel dobrih posledic, zlasti da se stvar spravi med ljudstvo, marsikdo bo poizkušal; zla- sti pa je dobro znamenje, da se mladi fantje Orli, bodoči gospodarji, zanimajo za ta poduk. Da se ne manjka posameznih mračnjakov, tepcev in starokopitnežev, jc razumljivo. Kako ti ljudje sodijo, naj navedem besede, ki jih je izustil tak starokopitnežs »Kaj bom hodil poslušat te osle iz Ljubljane, davek nam bodo naložili, jutri bo prišel cn dohtar, bo rajtal gotovo 100 K. Senkajo naj mi eno kravo ali bika, potem bom pa rad zraven Sel.« Dobro si jo po-jjruntal, za take je treba poduka. Ponikve. Poslano. V »Slovenskem Domu« dne 9. t. m. piše neki zakotni liberalni dopisnik članek »iz velikolaške okolice«. Dopis je od kraja do konca zlagan. Namen ima spraviti ob dobro ime neke gotove osebe, Resnici na ljubo, kot očividec omenjenega dogodka, moram priznati, da ni res, da bi se bile tri dekleta iz sosednjih Ponikev med celo mašo pogovarjale s fanti pod korom. Res pa je, da so neki po-balini delali nemir v cerkvi, kateri pa nikakor ne pripadajo k naši stranki. Seveda o teh dopisnik molči. Dalje tudi piše, da bode v prihodnjem »Slovenskem Domu« objavil imena dotičnih deklet. Nam je to prav; toda objaviti mora tudi svoje ime, da bodemo vedeli, s kom imamo opraviti. Lahko je jemati dobro ime pod krinko liberalnih listov. — And. Adamič, Ponikve. g Iz Predolj. V zadnjem času je naša občina postala imenitna. Prvi nas je povzdignil visokošolec Vinko Zalo-kar s sramotilnim dopisom v »Domačem prijatelju« št. 12. iz leta 1911. Seveda je pozabil ta visokošolec, kje je ljubljansko semenišče, kje so usmiljeni bratje v Novem mestu, kdo so davkoplačevalci, ki so mu pripomogli do mature in študiranje na Dunaju. Kaj pravite Vi, gospod Vinko, kje bi Vi študirali medicino, čc bi no bili kmetje in cerkev sprejela Vašega očeta za orga-nista brez skušenj v Šmartnem pri Litiji, v Šmarju, na Igu, v Škocijanu, na Kopanju in Žaljni? Morda bi šli tudi Vi, gospod mediciner, gnoj kidat, kakor Vaš krčmar v »Domačem prijatelju«, da nismo mi radenski kmetje Vašemu očetu šenkali marsikatero merico žita. Veste kaj. gospod mediciner, drugič napišite rajši povest, kako smo mi radenski kmetje in davkoplačevalci usmiljeni, ker trpimo že sedem mesecev Vašo sestro v šoli, četudi nima nikake pravice do prostega stanovanja v naši šoli, ker jc bila že konccm decembra 1. 1911 suspendirana od poučevanja na naši šoli, pa jo le še trpimo v šoli. Kaj ne, gospod medicinec, mi kmetje nc poznamo šolskih postav, zato pa Vaša sestra z očetom vživa prosto stanovanje v naši šoli, četudi mora naslednica v šolski službi po vasi iskati stanovanja. Naj bo že konec teh žalostnih razmer na naši šoli. d Krško. Liberalci imajo nov »plan«. Več kot polovico naših mož bi radi volili, samo da bi svoje »magna-te« spravili skozi. Še »smolarja« so zavrgli; tudi mladi »Volavšek« jim ni več všeč. Pa za »aprila« se mi ne damo imeli: kmet j e bomo pregledali purgar-eke »rajtenge« in raznim »škricem« bo-72 mo neusmiljeno stopili na — kurja očesa. d Svetoduškl paša se »krščl« ln prlduša! Čemu pa? Pravi, da ne gre nikdar več k volitvam! Tudi Šklajber-jev boter sc tako zaklinjajo. Zahtevajo, naj se jih iztrga iz štampilij, ki šo niso plačane I Prazne skrbi: 1. in 2. aprila bomo vse liberalne strice in botre »iztrgali« iz občinskega odbora. Sicer pa purgarskim liberalcem prav nič no verjamem«, če prisegajo pred Bogom, ali pt. pred — vragom! d Svetoduškl paša ni več sam. Pridružila sta se mu leskovški konjedcrec in ferar ter Završnik iz M. Podloga. Ti liberalni ptički so se »odlikovali« pri volitvah. Dne 1. in 2. aprila jim bomo skuhali — ričet. d Krški liberalci že delajo testa-ment. Pa jim kar ne gre skupaj. Manjka namreč več tisoč kron, katere jim je dala gospa Hočevar. Šklajberjev stric so zdaj v velikih skrbeh, tudi Romihov ata so v škripcih, ker 1. in 2. aprila čaka vse magnate politična smrt in — obračuni d šinarjetn pri Novem mesta. V nedeljo, 17. t. m., sta se v tukajšnji šoli vršila dva predavanja. Govoril je gosp. Leopold Puhar iz Ljubljane, in sicer ob 1. uri popoldne šolski mladini ter ob 3. uri odraslim; oba predavanja sta bila protialkoholnega značaja ter po-jasnjevana s skioptičnimi slikami. Pritisk ljudstva pri drugem predavanju je bil tolik, da je bila prostorna šolska sobana dokaj premajhna. Znak, da tudi ljudstvo, živeče pod vinskimi goricami, spoznava veliko škodljivost nezmernega uživanja alkohola. d Radeče. Zahvala. Vsem cenjenim volivcem, ki so dne 15. sušca t. 1. oddali svoj glas za kandidate S. L. S., ter vkljub brezmejnega nasilstva, prošenj, groženj ter raznih drugih nečastnih sredstev, ki jih je uporabljala so-cialnodemokraška - liberalna zveza, ostali trdni neomajani zvesti naši volivci, ter vsem, kateri so pomogli do častne zmage, izrekamo na tem mestu našo najsrčnejšo zahvalo! Ponosno plapola danes na vseh vrliovih naše občine zmagoslavna zastava Slov. Ljudske Stranke, stranke našega kmečkega ljudstva, katere neumorno delovanje in vse pošteno stremljenje za slovensko ljudstvo je zasnovano na trdno skalo naše svete vero! Na tleh v prahu pa ie-ži strta danes stranka, katera deluje za razporoko, protikrščansko šolo in sploh za razkristjanjenje našega poštenega slovenskega ljudstva. Z Iiogom za ljudstvo! — Odbor Kmečke zveze za sodni okra j Rad oče. d št. Rupert. Mlekarna jo imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor. Iz toga srno zvedeli, da je imela čistega dobička 4517 K, čeprav se je na vsem premoženju odpisalo nekaj nad 2G00 kron. kar bi znašalo potem dobička čez 7000 kron. Za mleko so ljudje dobili nekaj nad 22.500 kron samo za lansko loto. Vseh članov je bilo ob novem letu 181. Čistega dobička ima mlekarna že 8500 kron v treh letih. Ako Bog da srečo, bode v par letih brez dob. ga. Liberalci, vam se pa sline cede in delate kisle obraze, ker vaše laži nifl več no drže, ker vam nihče več ne ver, jame I Naše geslo pa bodi za naprej vedno: Eden za vse, vsi za enega, z vse, mi pa Bog in božji blagoslov! — 1 i t v e bodo pomnili naši liberalci. Ga, mi so goljufali, kar so mogli, sedaj bi pa radi kaplana spravili v zapor. Nig nc stori to za liberalce, če koga h kri, vemu pričevanju silijo in napeljujejo saj so navajeni že vseh lumparij. Eno' pa velja za liberalce, da bodo volivci in volivko tem bolj gotovo pomedll 2 njimi, kolikor bolj bodo preganjali du, hovnike. Ljudje žo vedo, kdo več na, redi zastonj, kakor liberalec za denar. d Tržišče. Pri nas se še to pomlad ustanovi telovadni odsek Orel, v kate, rem se bodo fantje s pošteno zabavo ia poukom izobraževali telesno in dušev, no. Tak odsek je bil pri nas že davno potreben, ker raznih krokarjev je todj tako preveč, kar bi nam vedel potrditi tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je mi, mogrede proučeval naše razmere. Vsa lo pa krati spanec našim nasprotni, kom, ki poskušajo znesti jajce, iz kate, rega naj bi izlezli sokoliči. To jajce znesti se posebno trudi znani junak Jo, lenčev Tone iz Gabrijel, mož velike pen stave, in k temu tudi primernih duševnih zmožnosti, kar se kaže v dopisu »Slov. Doma« štev. 8, kjer se tako du, hovito razlaga sveto pismo, da moramo le častitati bralcem tega lista, da imajo med svojimi mazači take modrijane, proti katerim so razni »Sokrati« prave ničle. Samo to skrbi naše naprednjake, kje bodo dobili za Sokola potrebni ma, terijal, ker kar je poštenih fantov v Trn žišču, se ne bodo družili s Sokolom, kjer bi se učili raznih surovosti. Z raz, nimi obritimi ali kosmatimi petelini pa tudi napredni učenjaki ne bodo delali čudežev! d Ia Adlešič, 16. marca. Take raz-burjenosti, kakršna jo bila letos za ča-sa volitve minoli četrtek, Bela Krajina še no pozna. Liberalci so hoteli na vsak' način iztrgati Belo Krajino iz rok S. L< S., naj stane kar hoče. Z našo občintf voli v deželni zbor tudi sosedna občina Griblje v podzemeljski fari, katera ja bila od nekdaj liberalna. Pri nas je bilo z gribeljsko občino vred 160 volilcev, 103 iz naše občine, 57 pa iz gribeljske. Izid volitve je bil: Dermastia 67, Maz-zele 31 glasov. Mazzcle je dobil, kolikor! je znano, skoraj vse glasove iz Gribelj, izvzemši par glasov. Razun teh pa ša 21 glasov od Bojančanov, ki so tudi naši občani, a po veri pravoslavni in na spadajo v našo faro. Ti volijo prav vse, lej liberalno, le eden je volil z nami-Iz našo fare in občine pa je oddalo svoje glasove za liberalce le okoli 18 do 20 volilcev, a okoli 60 pa za Dermastio; teh ne premoti nikdo, četudi liberalci poskušajo, pa so neomahljivi. Ti pa tudi po večini bero »Domoljuba«, zato sa tako stanovitni in se drže prav pri vsakih volitvah strogo S. L. S., kar jim ja res v čast. Omeniti pa moramo tudi še. kako so se obnašali liberalci gribeljski jn bojansld. Pripeljali so se k nam na sedmih vozeh in oboji so imeli seboj tudi zastavo. Ko so sc Gribeljci pripeljali na volišče mimo župnišča, so kričali: Živio Mazzele! in s pestmi pretili proti župnišču. Šc huje pa so rogovi-lili po volitvi, ko so sc najeli pečenega prasca v liberalni krčmi in »likof« pili vsled zmage. To zmago bodo pa Gribeljci najbrž še obžalovali, kakor tudi Eojančani, ki sc zmirom ločijo od druge občine in gredo svojo pot za libe-i'cilcii d Št. Janž. Nismo se motili, ko smo poročali o napredku liberalnega voza. še nekaj o tem. Imetnik istega voza ima v spremstvu tajnika, več ogledu-hov in za svojo previdnost še stražnika. Kljub previdnosti so vendar le nekaj izgubili, kar jim je ušlo v »Slovenski Dom«. Vsled napornosti so na svoje ime pozabili, svoje pregrehe pa hočejo vobče pred svetom očistiti, dasi-ravno je posamezni tu in tam pred ljudstvom nesramno početje priznal. Kajne, Vinko, tako spet ne bo šlo?! Radovedni smo, kedaj dobi vaš stražnik policijsko uniformo, da bo poskrbel za varnost ljudi in zlasti šolskih otrok po okrajni cesti pred konjskimi kopiti. Tako se je zgodilo preteklo nedeljo, ko ie bil en fant vsled konjskega udarca v smrtni nevarnosti. Repovžev »očka«, vam svetujemo, da imate žrebeta na varnem, mi hočemo imeti na javnih cestah prosto! — No, Ilanzi, kdaj bo občinska zapornica gotova? Mogoče jo pripravljaš za tako imenovane v »Slovenskem Domu« policijske pse, — katero ba je nameravaš potem v šolo za tSokolčke v izobrazbo porabiti . . . d Iz Ambrusa. Torej občinske volitve so zopet razpisane, in sicer na dan 28. t. m. Naši možje vodo, kaj bodo storiti; brez dvoma bodo vsi zvesti ostali S. L .S. Nekateri bi pa radi igrali vlogo tiste živalice, ki je pol tič pol miš; boje se zamere na eni ali drugi strani. Možje, ne bodite šalobarde! Pokažite odločno svoje moško prepričanje in volite tako, kakor zahteva blagor naše občine. in blagor naše občine zahteva, da stoji v vrstah S. L. S., da voli tako, kakor volijo vse občine, ki stojo na strani večine deželnega odbora! Vrli volivci in volivke! Poskrbite, da bo 28. marca za vselej med nami konec strupenega liberalizma! d Iz Ambrusa. Naš občinski zastop se mora temeljito spremaniti. Kakor ilo sedaj ne more več dalje iti. Zadnja leta za nas ni bilo menda nobene postave, postava je bila samovolja par liberalnih privržencev. Zadnja tri leta se niso nikdar zakonito odobrili računi, postava zahteva javne razpoložitve računov skozi štirinajst dni, prodno jih občinski odbor odobri. Pri nas se niso nikdar razpoložili. Zato so pa tudi po tem! Naj navedeni samo par zgledov. Koncem leta 1909 se kaže po blagajniški knjigi primanjkljaj v občinski blagajni okrog 150 K, ta primanjkljaj ni prenešen v leto 1910, nasprotno se otvo-n račun za leto 1910 z opombo: »Ker denarja preostaja, se vrne 80 K v ubož- no blagajno.« Kak red je to, če na starega leta dan denarja manjka, na novega leta dan ga je pa preveč? In če ga je preveč, je vendar treba zapisati, odkod se je dobil. Sedaj naj pa nasledniki ugibljejo. — Nadalje se tudi občinski denar ne bo smel več rabiti za pijačo. Zadnjih par let je bilo izdanih okrog 70 K za pijačo odbornikom ob sejah. Proti temu najodločnejše ugovarjamo in hočemo poskrbeti, da tisti, ki jih jc nezakonito izdal in obenem tudi prejel, ta znesek tudi povrne občinski blagajni. Najodločneje tudi ugovarjamo, da se je ubožni denar izdajal za grdo žganje ob čutju pri mrličih občinskih ubožcih. — Naši liberalci se grozno boje, da bi jih naš občinski odbor z davki s posestev ne pregnal, in kriče, da mislimo na občinske stroške zidati drag požarni dom, društveni dom in ne vem kaj še. Vsak pameten človek ve, da je to laž. Sami pa nasprotno res iz same nagajivosti mečejo občinski denar na cesto. Pri volitvah meseca oktobra smo mi dobili nad 180 glasov, nasprotniki pa le okrog 60 (ne 80, kakor so je tedaj poročalo), torej so imeli le eno tretjino glasov; a iz same nagajivosti so se pritožili in končno oblasti nalagali, da občinska tabla visi v veži, kar ni res, in s to lažjo so končno volitve razveljavili. Volitve so stale občino nad 180 K. Ta denar jc sedaj proč vržen. Ko bi lo polovico zgorajšnje svote dali požarni brambi, bi se pa drli, kakor bi jih na meh drl. — Sicer pa vedite, da se bodo storili koraki, da bo oni plačal volitve, ki se je dne 19. decembra nalagal glede občinske table. Temu resnicoljubu pa še eno vprašanje. Ali so ti znani paragrafi 101., 102. in 103. kazenskega zakonika, ki določuje kazen od enega do pet let vsakemu uradniku, tudi občinskemu, ki se v uradnih stvareh zlaže? — Dne 28. m a r c a bodo z o p e t v o 1 i t v e. Možje, volite enoglasno zavedne pristaše S. L. S. Čas je, da pridemo vendar do reda in ugleda. Pri sedanjih razmerah smo pa lc v zasmeh. d Krško. Nove volitve so razpisane na dan 1. in 2. aprila. Samo en up še imajo purgarji. Upajo namreč, da radi važnega dela-na polju in vinogradih ne bo ljudi na volišče. Pa tudi ta up jim je splaval po Savi: zavedni volivci nimajo važnejšega dela kakor liberalcem polomiti zobe že na dan 1. aprila! d Janče. Tukajšnji posestnik Fr. Jančar je bil lansko leto kaznovan radi kuhe žganja. Kazen je bila res visoka. Po nasvetu nekega ljubljanskega gostilničarja sc je obrnil na nekega pisarja, da bi mu napravil prošnjo za znižanje kazni. Obljubil mu je takoj, da je pripravljen narediti prošnjo, in sicer brezplačno, samo kolekc za prošnjo mu mora plačati, in res mu je dal za lco-leke 12 K. Ko je Jančar vprašal pisarja za njegovo ime in stanovanje, mu je odgovoril, da no sme povedati, češ, da bi prišel ob službo, ako bi se zvedelo, da dela tako prošnje brezplačno. Jančar mu je verjel, molčal in pričakoval, kedaj bode prošnja rešena. Pred krat- kim pa je prišel berič ter mu zarubil razno imovino. Čudno se mu je zdelo, da ni dobil nobenega odgovora na prošnjo. Šel je vprašat c. kr. finančno ravnateljstvo in tamkaj so mu povedali, da niso prejeli nobene prošnje. Sedaj je šele spoznal, da ga je pisar osleparil. Ker se je sedaj zvedelo tudi za ime in službo tega pisarja (sleparja), se opozarja, da takoj vrne Jančarju 12 kron, ako ne, sc bode objavilo tudi njegovo ime in ovadil sodišču radi goljufijo. nsrirgzij s M novice n Iz reške doline. O zadnjih dopolnilnih volitvah v Košani poročal je že Slovenec na kratko. Naj dodamo še nekaj zanimivosti. Na Suhoriji je nasprotni kandidat — nek čič iz Primorskega — imel pripravljene klobase in svinjska reberca, da bo svoje zveste pogostil, ker si je bil zmage čisto svest. Prišlo jc drugače, ostal jo v manjšini. Kako so sc gostili, ni znano, le toliko vemo, da so se pozno zvečer zbrali pri svojem generalu, kjer so dali duška svoji jezi. Prvi je nastopil neki Vuk ter udaril po mizi, češ volitev mora biti razveljavljena, pritožili se bomo. Potem pa nastopi sam propali kandidat Cergolj in modruje: Sedaj bo drugače, farji nam ne bodo komandiraii, priti morajo možje z bradami, kakor so bili v Ricmanjih, jaz sem za to, da pridejo. Sedaj, možje suhorski, veste, koga ste volili v občinski odbor. Ljudi, katerim je vera stara žara in ki hočejo z njo barantanj kakor Čič z jesdhom. Spreglejte žc vendar in pometito to vsiljivo robo iz svoje srede! — 9.. t. m. se je pa na Suliorji dogodila žalostna nesreča. Žena Antona Gustinčič, Franičiška je v hipni blaznosti skočila v vodnjak in utonila. Baje jc preveč žalovala za svojim 41etnim sinčkom, ki je v istem vodnjaku lansko leto utonil. Zapušča sedem nepreskrbljenih otrok in moža reveža z eno samo nogo. Bog nakloni do* bra srca nesrečni družini! n Iz Št. Petra na Krasu. Občinski odbor smo 4. t. m. še enkrat volili. Liberalci so mogočno napovedovali, da bodo oni s svojo birtovsko listo zmagali, pa so pogoreli, da bodo pomnili. Volilci so se skoro polnoštevilno udeležili. S. L. S. je napredovala do 250 glasov — v tretjem razredu smo n. pr. napredovali za, 140 — liberalci pa za 14. Iz občinskega odbora smo vse liberalce pomedli. Malo hudo bo za nekatere, kateri so mislili, da imajo županski stolec že v oblasti. Liberalci so se združili s soc. demokrati pa še ni šlo. Zadnja volitev pa je pokazala, da v občini Št. Peter za liberalce, demokrate ali druge nasprotnike S. L. S. ne bo še 100 let prostora v občinskem odboru. Izvrstne agitatorje so pa imeli nasprotniki, še pri svojih bližnjih sorodnikih niso ničesar opravili. Najbolje je opravil Jure iz Št. Petra. Mogočno sc poda M na pot, pod pazduhov pa ima velik zavitek plakatov. V najboljši nadi, koliko bo dosegel za naprcdnjake, pade mu cel šoo v blato. Pa to ni bila nesreča, to je bila gola resnica. Kakor je J ure ves fcalosten vlekel napisane kandidate iz blata, tako so res delali liberalci. Iz samih sleparij, hujskarij, laži, praznih obljub itd., hoteli so izvleči svoje somišljenike, pa ni šlo — ostali so v blatu! Ko so bili tako grozovito tepeni, bi človek mislil, da bodo saj tri leta pri miru. Kaj še! Zopet so napravili re-kurz — za tega pa smejo vzeti patent. Pozna se, da njihovo politiko kaj briht-no vodi neizkušeni poštni uradnik. Deželna vlada, upamo, da bo v prav kratkem času podučila rekurzarje, da naj se pečajo z bolj pametnimi stvarmi. Vaščane v Hrastju pa opozorimo, da S. L. S. voli samo njene somišljenike in da imajo upati le od te stranke izdatne pomoči ne pa od ene same osebe! — Umrl je občespoštovani posestnik Frančišek Gržina. Bil jo jako podjeten in bi veliko pomagal tukajšnjemu ljudstvu, da bi bile razmere boljšo. S pridnostjo pridobil si je precejšnje premoženje. Pogreba se je udeležilo veliko občinstva, med temi tudi pevsko društvo iz Košane, ki je pod vodstvom g. nadučitelja Grada zapelo nekaj žalo-stink. n žiri. Opozarjamo še enkrat na kmetijski poučni tečaj, ki ga bo prire-dil deželni odbor dne 24. in 25. marca mače Vojska. Visoko starost je dočakal, skoro 98 let. — Živi jih pa šc nekaj v naši fari st tirih nad 90 lot. n Sp. Idrija. Dekliška zveza je nekaj pametnega sklenila. Vsako prosto nedeljo bodo deklo'a priredile kak skupni izlet po naši obširni župniji in okolici. Dekleta so veči-.-oma čipka-rice, ki presede cel teden oma in zato je zanje zelo koristno, če se v nedeljah malo zgugljejo. Razven toga bodo s temi izleti spoznale vse zanimivosti naše župnije in okolice, obenem sc pa tudi pošteno razveselile. En tak izlet so že naredile in vsem je bil všeč. Ta reč bi pa bila tudi še za druge dekleta naše vasi — predvsem za čipkarice — zelo zdrava in koristna. Pride nedelja in nobena nc ve, kam bi se dala od dolgega časa. Tako bo pa po začrtanem sporedu vsako nedeljo izlet kam drugam in se bo videlo kaj novega. Spodnjoid-rijskim dekletom bi svetovali, da bi so zapisalo v dekliško zvezo in bodo potem deležne teh dobrot in šc drugega veselja. n Iz Dol. Logatca. Dne 27. tek. ines. bodo pri nas občinske volitve. Dolgo časa so jih zadrževali, pa šc bi jih radi, pa smo se na merodajno mesto pritožili. Sedaj so pri okrajnem glavarstvu hitro rešili reklamacije, županstvo jc pa dobilo uk »z, da mora takoj dan volitve ol ' »li. Liberalci hujskajo, da če bode naša stranka zmagala pri občinskih volitvah, da bodemo novo cerkev v Žireh, v prostorih ljudske šole. Spo-«; zidali na takozvanern »poštnem vrtu«. red bo naslednji: 1. V nedeljo, dne 24. marca predavata ob 7. uri po jutranji maši živinorejski nadzornik inženir Iv. Bataj, o govedoreji. Ob 3. uri popoldne Pa to so san\e liujskarijc, češ, da bodemo že na itak z dolgom obloženo občino šc 'love dolgove naložili. Cerkev je res po?:,\>l.na popravila in olepšanja, po litanijah deželni živinorejski in- i kak« r se spodobi za farno cerkev, kjer struktor Jakob Illadnik o prasičjereji. 2. V ponedeljek na praznik, dne 25. inarca predavata ob sedmi uri zjutraj po maši, deželni zadružni asistent dr. Josip Podobnik, o kmetijskih zadrugah; ob 3 uri popoldne po litanijah deželni mlekarski inštruktor Anton Pcvc o mlekarstvu. Skoro polletno volilno gibanje v naši občini je bilo dno 14. marca končano s tem, da je bil izvoljen posestnik Franc Petrič z 28 glasovi za župana. Izmed svetovalcev so dobili od 28 glasov: Mlinar And. 27 glasov, Franc Petcrnel 26, Ivan Zaje 2G, Janez Brcnce (Korita) 25, Janez Žust 24, Gregor Jereb 23, Janez Brencc (Lav-rovec) 22. Številke najlepše kažejo, da je v vrsti S. L. S. edinost in sporazum. Liberalci so upali do zadnjega, da bodo zasejali med naše može razdor zaradi županskih volitev. Pa se jim topot ni posrečilo, kot se jim podobne reči nikdar ne bodo. O tem naj bodo lo prepričani. Mi pa kličemo po vsem volilnem delu, ki so je po zaslugi naših vrlih mož tako dobro obneslo: »Živela Slovenska Ljudska Stranka«! n Iz Sp. Idrije. Umrl je najstarejši mož naše župnijo Anton Baloh, podo- se hranij) sv&i.i zakramenti; a to bi se lahko napravilo, ne cla bi sc nov davek nakladal na občino; seveda o tem nočejo nič slišati tisti, ki tudi sicer k maši nikoli ne pridejo ter si mislijo, da cerkve sploh treba ni. Dne 27. t. m. pa pojdimo vsi na volišče in izvolimo si za občinske odbornike može krščanskega prepričanja, ako se bo to zgodilo, potom se bo v naši občini pričelo novo življenje, kar Bog daj! n Dobrova, dne 15. marca 1912. V sredo, dne 13. t. m., nam je nemila smrt zopet uropala vzornega mladeniča Matija Novaka, člane ugledne Marimkove družine v Razorah hišna štev. 6. Pokojnik je po kratki in mučni bolezni preminul v ljubljanskem Lconišču, koder je bil operiran na slepiču. Previden s sv. zakramenti bil je žo doma in jo umrl ves udan v voljo božjo. Bolezen si je bil nakopal po prehladu ob daljši vožnji z bicikljem; kor je bil vedno zdrav kot riba, se ni menil za prehlad pravočasno, misleč: samo jc prišlo, hode žo tudi zginilo, in stvar je bila za-kasnjena. Pokojni je bil lansko leto meseca septembra dovršil mlekarski tečaj na Vrhniki. Pri nas jc službo mle- karja opravljal vestno, točno in vzorno cd meseca oktobra 1911 pa do dne 8. t. nics.; za napredek mlekarne je bil ves vnet; delo v njej mu je bilo v največja razvedrilo. Dasiravno šele mladenič v 23. lotu starosti, bil je v svojem značaju že pravi možak, odkrit in naravnost ter uljuden, miren in prijazen, ki je pa resnico vsakemu tudi v obraz povedal. Zvijače in hlimbe ni poznal nobene! Tak značaj imajo tudi vsi njegovi ostal li bratje in sestre, kar so v polni meri podedovali po svojem pokojnem očetu Mihaelu, ki jc bil pred časom nad vso pravični in kremenito značajni župan tukajšnje občine. Takih mož sc žal dandanes zelo pogreša. Blagega Mati-jota bodemo bridko pogrešali vsi: Mlekarska zadruga kot mlekarja, domači pa kot vzornega sina, oziroma ljubeče, ga brata, sovrstniki pa kot vzglednega tovariša delavnosti, reda in varčnosti! D □ o Bz raznih krajev Zavžijfe, D □ uaaaaaaaaanncnr/nj Krušica pri Podgradu v Istri. Kako lopo se more napredovali tudi v naši gor. Istri s pomočjo zadružništva, nam jo najboljši dokaz Mlekarska zadruga v Hrušici pri Podgradu. Naj govorijo številke same. Člani zadruge, katerih je bilo koncem 1911. lota 444, prejeli so za mleko v letu 1911. K 98.;i'J9 21 v, za dovoz mleka v mlekarno in za vožnjo iz Hrušicc v Trst 19.047 K 38 v, torej skupno 118.046 Iv 59 v. Vsega toga denarja pred desetimi loti ni bilo v naših krajih. Povrh tega izkaže bilanca čistega dobička 6227 K 68 v. Ljudje so sami spoznali, da le zadružništvo jih bo pripeljalo do gospodarske samo-stojnosti in jih tako rešilo iz pesti onih, kateri se večkrat pokažejo kot največji narodnjaki, a v resnici niso nič drugega, kakor narodni oderuhi v rokovicah. — Deželni kulturni svet v Porcču javlja Gospodarski zadrugi v Podgradu, da sc bode šc nadalje delilo podpore za zboljšanje pašnikov, senokošev, napravo zračnih in svetlih hlevov in gnoj-ničnih jam. Prosilci morajo vložiti prošnjo na Gospodarsko Zadrugo v Podgradu do konca aprila t. 1. Istočasno sa javlja od deželnega kulturnega svela v Porcču, da sc bo vršilo lotos premova-njo goved. — Gospodarska Zveza v l'u-ljti jc izposlovala po neumornem prizadevanju svojega predsednika g. dr. Laganje izdatno državno podporo in si''1''' za javne zgradbe (ceste, pota, vodovode itd.), predvsem onim občinam v Istri, katere dosedaj še niso dobilo ničesar ali pa premalo, (kakor na primer občina Podgrad 365.000 K, za nabavo potrebne hrane 200.000 K, za nabavo krme, posevkov, tropin ild. 200.000 K)-Državni poslanec dr. Laginja se je zahvalil raznim referentom, našo Ijudst- 3191 ako sle nahodni hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellcrjev fluid z znamko „Klsa fluid". Mi smo nnpnli r»n nrcnin vrofniV« _ , " . em učinku. Dvana štev. 16 (Hrvatsko) sc sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd, o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsto-nca za poskusnjo K 5--, 2 tucata K 860 franko. Izdeluje lc lekarnar E. V. Fellcr v Stubici vo pa se najtopleje zahvaljuje dr. Lagi-Xiji za njegovo veliko skrb in požrtvovalnost, katero je pokazal za nas v iz-vanredni letošnji bedi. □aaaaaanDco: o □ D □ G n cj rja a a -zz :zz a u NAPOVEDANE PRIREDITVE: Šmartno ob Savi. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi igro »Sveta Cita« v nedeljo, ttne 24. marca t. 1. pri g. Fr. Kebru. Začetek nb pol potih po križevem potu. Vstopnina: Sedeži prve vrsto 80 vin., druge vrste (iO vin., stojišče .'10 vin. Otroci 20 vin. Vsem prijateljem lepo igre kličemo: Na svidenje I Iz Spodnje Idrijo. Dno 25. marca namerava prirediti društvo lepo podučljivo igro: »Sinovo maščevanje — ali spoštuj očeta.« Nc-katerim se ne zdi prav, da bi se v postu igralo, češ, se no spodobi. No spodobijo sc v takem čnsu veselice, kakršno navadno prirejajo naša nasprotna društva, na katerih sporedu je vedno muzika in ples. Co se pa priredi podučljiva ln posebno postnemu času primerna igra, je taka prireditev po pameti pametnih popolno-nia prava in priporočanja vredna. Co se smo v gostilno, se sme tudi k toki prireditvi. Navadno sc pa nad takimi rečmi pohujšujejo taki, ki za to nimajo vzroka. Torej, čo bo društvo priredilo igro, lo v obilnem številu pridnim zraven! Iz Gorij. Igro »Na Marijinem secu« bodo naša dekleta ponavljala na praznik Marijinega oznanjenja, 25. t. m. Ko so jo zadnjič vprvič uprizorilo, so igrale mojstrsko. Igra sama na sobi jo zares blažilna, verskega duha prešinje-na. Saj pa tudi ni ostalo nobeno oko brez sol-r.a. Igra sama, pa tudi igralko jamčijo, da bo dvorana zopet napolnjena. Začetek točno ob ti. uri zvečer. — Občni zbor Bralnega društva se bo vršil prihodnjo nedeljo, to jc 24. marca, popoldne ob treh. Križe pri Tržiču. V nedeljo, dno 24. t. m., bn popoldne ob It. uri v društvu delavski shod. Na tem bosta govorila načelnik tržiške jugoslovanske strokovne skupine in še drug govornik iz Ljubljane. Vabijo se zlasti delavko in delavci iz tovarn. št. Rupert. Dekliška Marijina družba priredi liho nedeljo predstavo s sledečim sporedom: 1. Najlepši kinč. Deklamacija. 2. Mater Dolorosn. Predstava s petjem v sedmih slikali. Vstopnina po navadi. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo k obilni udeležbi. Predstava so ponavlja cvetno nedeljo ob isti uri. POROČILA O PRIREDITVAH: Dol pri Ljubljani. Igra »Rešitelj«, ki jo jo našo izobraževalno društvo uprizorilo v nedeljo, dno 10. t. m., je izpadla prav povoljno v f-plošno zadovoljnost. Pozdravljati jo srečno misel pisateljevo, druStvom nuditi tudi igro s Piotialkoholno tendenco. V tej igri jo kaj spretno narisana grdobija pijančevanja ter lepota in korist zmernosti in abstinence. Kolikor toliko dobrih vtisov mladini lc ostane, ko vidi Jia lastno oči tako tiče, kakor jo krčmar Srdin In pa prijatelj frakeljna Krvlna pa njegovi tovariši. Iz Gorij. Morda je ni župnije, kjer bi bilo društveno življenje tako razvito, kakor v Gorjah. Ni je nedelje po novem letu, da ne bi Imeli kakega občnega zbora, ali kake druge prireditve. Do sedaj smo imeli občni zbor hranilnice in posojilnice, nadalje živinorejske zadrugo ter kmetijskega društva,- — Hranilnica in posojilnica izkazuje «10.480 K »4 h prometa. Rezervni zaklad jo narastel na £>.644 K 80 h. Vlogo so v minolem letu znašalo »oj.759 K 90 h. število deležev jo bilo koncem leta 1911 precejšnjo, 35G. — Živinorejska z n d r u g a izborno uspeva. Načelnik jc naš vrli župan Jakob Jan. Minolo leto kupila je zadruga Repečnikov rovt. Za živinorejo je paša l)0goj in sedaj smo lastniki eno najlepših paš "a Gorenjskem. Na občnem zboru premonili ' smo pravila v toliko, da bomo spojili govejo-in konjerejo. Naša zadruga se bo imenovala Živinorejska in konjerejska zadruga v Gorjah. Upamo, da bo dežela in država prispevala k nakupu in ureditvi pašnika zdatno podporo. — Kmetijsko društvo napreduje od leta do leta. Isto vodi podnačelnik Jak. Kunstelj. Članov ima precej, nad 400. V zadružni hiši čutijo sc zadružniki domači. Toliko smisla za zadružno življenje pač ni z lepa najti, kakor pri Gorjancih. To jo hvalevredna zavednost. Društvo jo skazalo tudi mnogo podpor, zlasti ubogi mladini z napravo obuvala. V zadružništvu jo moč! Iz Št. Vida nad LJubljano. Finžgarjeva »Naša kri« jo dvakrat napolnila našo prostorno dvorano. Pri prvi predstavi dno 18. februarja je bil pisatelj g. Finžgar osebno navzoč, kateremu so med burnimi ovacijami igralci poklonili velik lnvorjcv venec s slovensko tro-bojnico z napiso.il: Najboljšemu ljudskemu dramatiku šentvidski igralci. 18./II.—1912. — V nedeljo, dno 10. marca, se je zopet trlo občinstva od blizu in daleč. Igralci so tudi to pot brez izjeme častno rešili svoje težke vloge, zlasti Rčnard (Josip Arhar), priprost kmečki fant v svoji težki vlogi. Naj nam gospod učitelj Jc-ločnik s svojimi igralci kmalu pokaže zopet kaj lepega na našem odru! Za velikonočna darila najde vsak cenjeni čitatelj v velikem ceniku ljubljanske tvrdke H. S u 11 n e r, ki dobavlja po solidnil cenah ure, zlatnino in srebrnino. Cenik dobi vsak zastonj. i Kešelj, | osiovsKi Kašcij, niiilio m ledi zosMe§g pljučne katare g j§ zdravimo z uspehom s tok vzbu- jajočim ln prijetno dišečim ==3 Sirolin »ločite" 1 L najboljšim sredstvom proti jetikf. fH] i. Sirolin „Roche" okrepčuje pljuča JH3 tor razkraja in razkužujo — ZalilevaHe v lekarnah Sirolin =- ..Rnrite". LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 13. marca: 12, 13, 22, 8, 34. Gradec, 16. marca: 8, 55, 72, 50 48. Dunaj, IG. marca: 68, 42, 28, 61, 51. MOJA STARA izkušnja m« uči, dn nmram za nogo kožo rnbiti lo SIcckcnBierd Milino m!eCro milo Borgmnuiin & Co.. To.šin ob Lalii. Komad po HO vin. so tlobiva povsoil. 442/11/12 iztirjeni zastopniki, agenti In ItltBl.OSElie se takoj sprejmo za razpečavanje zelo dobro kaJeganiSnega predmeta. Mesečno se lahko zasluži 300 K In več. Ponudbe takoj na Frlder. Bacil, Leipzig Neustadt 80. 809 „CAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v leta in etnne po 5K na leto. Naročnino prejema upravnifitvo v Ljubljani. Zaslužek! 2 — 4 K nn dan ln stalno s pre->zet|em lahke pletenine doma Edino moi stroi za hitro pletenje „Patenthebcl" ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, tnodne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno Poduk znston|. Oddalienuslneskoduje Troški mali. l'ism.(jaranc. trajne slui-be. Neodvisna ckshlenca. Prospekt zastonj. Pod:etje za pospeševanje domačega dela, trgov, sodu protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengasse 1/00. UNi nakupi Za vsako nospodin]slvo in zn vsako perilo Izborno porabno: i los 23 m Wernerjevega platna, zelo fina kakovost, 3 kosi rjuh prva kakovost, velikost Ko uoo cm, vse skupaj lc zn 25 K. — Franko po povzclju na vsako postajo. JAN WERNER> Dcbruška 520 (CaSko), tkalnica za platno In bombaževim), Novn pomladna In poletna zbirko vzorcev zastonj in franko. 678 02ŠT Le naravnost "aaj ou tovarniško razpošiljalnica ,,SUDEYIH" Kmov štv.42 (avstr.Sleiija) kupite 2)ii2 obleke kakor tudi šIbsKo platnino naiboiiSe kakovosti po najnižjih tovarniških csnab. Ostanki zelo poceni. mm Zahtevajte vzorce. Krasne sezijske novosti Naročajte,Slovenca1 Naprodaj je več vagonov dobro žganega' Več pove žfiuega apna Več pove 844 toan Gradeta, Godiič, p. Kaisik. V toliko in iložiin, cena sumi*. varna 3"sn;r Cimard Line Eliiaji odhod iz domače Inke Reke: Pannonia 6./4., Ultonia 13./4. 1912. Trsta: Ivernia 16.,4. 1912. Iz Liverpoia: Lusitaiiij« (najhitrejši največji ln najlepši parnik sveta), 30./3., 27./t„ 18./5. 1912, Mauretanla 13./4. 11./5. 1./6., 1912. Pojasnila in vožne karte pri flntirej Odlasek, Ljubkima, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-lork III. razred K 220*—za odraslo osebo vštevši davek iu K120.— za otroka pod deset let vštevši davek. Vi najdete I j lajšavo 3Vojih bolečin, ki jih imate vsled rov-matizma, protina ali nevratgijo, če rabite Iz-| kušeuo ter zdra\ niško priporočeno sredstvo CONTRHEUMAN 1 besedni znak za (mentolov sallcliiran kostanjev izvleCek) za hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanjo, masažo ali obkladke. • 1 pušica 1 ki-ono. j Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRAGNER-ja, o, kr. dvornega dobavitelja, PRAGA ni., St. 203.1 Pri naprej plačilu K 1'SO 80 po&lje I pušica franko I ii ,i n ii — i» ii 5 ii "I II ,1 II II - ti n n »' & Pozor na Ime izdelka ln lzdelovateljal e ZALOGA V LEKARNAH. s V Ljubljani: Rih. Sušnik, Jos. Cižmar, I dr. G. Piccoli. 3117 I 17026025 Županstvo Muljava bode prodajalo na dražbi U Prodajalo se bo približno 24 oralov rodovitne zemlje, dva gozda, travniki in njive, skedenj in Supa z drvarnico, vse v dobrem stanu, prav blizu šole, pri stari cesti, ki pelje na Žužemberg in na Zati.šlti kolodvor. Dražba se bo vršila na licu mesta M11. aprila 1912 oh 8. uri Več se poizve pri županstvu na A\uljavi. Županstvo Muljava, dne 5. sušca 1912. ignaol Špendal, župan. )U IlJf IIiimm* ■ Za napravo vodnjakov in «tj)K&BBBWI betonskih obročev prodamo po znatno znižani ceni skoraj nove j f ^ in vse drugo oredje za vodnMarie. 0> Ut QJ >tn cu S u Q) S O) 'B v« U) rj b> O fD zr 5f 0< i ro 19 Jovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce t^i F.P.Oidic&Romp.,M5MLn! tovarna zarezanih strešnihov ponivvsalii poljubni množini patent, dvoino zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveztiim nastavkom „slstem Marzola" j" Brez odprtin navzgor! streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežiiejše kritje streli sedanjosti. Na isljo polijemo takoj vzorce in popis. 814 spretni zastopniki s« iSfieio. its~~i ;o0.000 zelo močnih, lepih tEpotilnib in drevorednih dreves ■lasti lopili divjih kosttuijov, krogiiistih »luicij injoncnov, Krintovoga trnja, lavorjuT, Unonov, bruBtov itd.. kakor loili različna krasna faloima eevaja, Vos od «0 v naproj. iliion Minili dreves vsah rsbljivih in le naibolj pro-Ukušunih vrst. 100 »Uokode- tilolh Jablan 53 K. Zbirka IOO osov lepotilnih in drovo-reilnili dreves in 100 lepotilnih crmov, 10—15 Trst r.n eenn K 70'—j istfl obstojoča pl|ana. Kongresni trg 19. Jidolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL SiNOVi tvornica barv, lakov in iirnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, iirnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbollnej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. Tovarna štedilnik :* H, Kcloseus, Wels, Zg, Avstrijsko, Po dobroti in kakovosti nepre-kosljiv Železni, emnjllruni. por-celnnasti Štedilniki kakor iudi iz mnjohke za gospodinjstvo, lolcle, reslnvraclje' i d Nafrtl zn kti hin|o na paro, plinove Štedilnike, irske pefi za trajnokurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se poSiljajo naravnost Zahtevajte ..Izvirne Ko-loscus - >te-dilnlke"inz - vrnile slabeJSe izdelke 3>J73 Ceniki zastonj : v? I m™-* ■ šil IA loden in modno blago za gospode, in da tovarna • KAREL KOCIAN . _ v Humpolcu, češko. 9 Vzore! lranko. Te .r >. ■«>''• : Herbabny-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup DOBI SE V VSEH LEKflBNHH! > (gulU LI US HEflR t. B N Yjf IE f i® 1 fa je ze 42 let uveden, zdravniško prcizkliicn iu priporočen prsni sirup. Odstranjuje slez, pomiljuje kašel| In vzbuja slast. Pospeiuje prebavo iu redltev In je izborno sredstvo ia tvoritev 2f36 krvi in kosti. Cena steklenici K 2-:>0, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. Dr. linama lekarna Jur Mrigkeit" V zalogi je Se pri gg lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Celin, Celovcu, Črnomlju, Hovem mestu, Reki, = Varstveno zavarovan. = PURJODAL. Jod sarsapnrllla Izdelek čisll kri, pospešuje prebavo, la|Si krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, kuder se jod ali sarsaparilla Izdelek predpisuje, sc uporablja t najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2-20, po pošli 40 vinarjev več za zavilek. jfiif naslednik). Ka^fSs™1^. Sovodnju, St, Vidu, Trbižu, Tislu, Velikjvcu In Volšperku. 3219 Izdaja konzorcij „Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovcc.