List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v. 37. !N"e w lO. maja 1899. Leto VH. To je grozno ! GHneral Merriamovo povelju posestnikom rud-d i k o v. I — Spokane, Wash., 7. maja. General Merriam, zapoveduik zveznih vojnih oddelkov v Shoshone County in višji državni pravdnik Hayes iz Idaho sta danes izdala povelje posestuiknm rudnikov Coeur d'Ale-ne okraja, kteri presega vse grozo-vitosti. S tem zapečatijo Uniji rudarjev v Coeur d'A lene okraju, da da je organizacija zločincev, ktera jemlje v svoje varstvo brezupne ljudi in jo ti tudi kontrolirajo, posestnikom rovov prepovedujeta v bodoče jemati v službo unijske ljudi. Ali z drugimi besedami povedano, v velikih rudnikih v Coeur d Alene smejo v bodoče delati le neunijski delavci. Vsi rudniki okraja so bili zastopani pri zborovanju in podjetniki bo se obvezali ubogati ultimatumu, kterega sta jim narekovala general Merriam in višji pravdnik Hayes. Pripoznata sicer istino, da je tudi uekaj „pridnih ljudi" med rudarji, tem ne bodo službo odpovedati, seveda ako bodo odstopili od vse zveze z Unijo. Razumeti je seveda, da ta ultimatum ni naperjen proti delavskimi organizacijami v obče; ima le krajevni pomen. Član kake tuje Unije zamore v Coeur d'Aleue okraju delo dobiti, vendar pa ue sme pristopiti k nobene] organizaciji v Shoshone Couutyju. Ni dvoma, da bodo, taki ljudje delo iskali in tudi dobili, ker so skoraj vsi Unijski delavci v Coeur d'Alene okraju zaprti v Wardnerju in pričakujejo pravde zaradi udeleženja vstaje, ktere so prično 29. aprila. V razgovoru a časnikarskim dopisnikom je rekel višji pravdnik Hayes: ,,Rudarska Unija v Shoshone Countyju je imela pod svojim varstvom zločince in pod tem organiziranim varstvom so se prigodili nesramni izgredi. Potrebno je bilo zaradi teh ljudi za Couer d'Alene okraj oklicati izjemno stanje, kar bode takim zadevam hitro kouec storil**. Mi moramo, da vzdržimo red, ako vojni oddelki odidejo, ko bodo svoje delo dovršili, to zločinsko organizacijo b korenino izru-vati in nje člane, kteri ne bodo v ječo poslani, kamor prav za prav spadajo, da jih iz dežele prežpnemo. Posestniki so dopustili tem lju-djem delati kar so hoteli, ako je bila njih imovina, ali življenje v nevarnosti, potem so iskali varstvo pri vladi in vojaštvo naj jim pomaga. Nekaj teh posestnikov rovov je dobro vedelo, da so njih ljudje odšli, da bi naprave v Bunker Hill razstrelili, pustili so jih iti in zopet sprejeli v delo po doprine-šenemu Ginu, ko so prinesli zakajene roke in za nohti še krvave. Jaz imenujem to zadržanje posestnikov rovov za ravno tako slabo in zavrženo, kakor ono izgrednikov. Zaradi malega dobička so podpirali ti ljudje zločince. Država Idaho ne<-e take brezupnike trpeti v svojih mejah in zato naj podjetniki svoje rove zapro ali pa v delo sprejmo neunijske delavce." Obravnave proti 700 do S00 osob, ktere so zaprli pod sumnjo, da so štrajk negovali, oziroma bili deležni izgredov, se prično v teku tedna. Ta pravda bode največja, ktero so kedaj ameriške zvezne sod-nije obravnavale. Tudi pred državnim sodnijam Idahe bode cela vrsta pravd. Ravno se je zvedelo, da se governor države Idaho, Steunenberg nikakor ni obostavljnl predsednika prositi za zvezne vojake, kakor je bilo spočetka čitati v listih. Višji državni pravdnik se je danes izjavil, da je governer že 29. aprila zvečer ob 5. uri brzojavil McKin-ley u, kakor hitro je čul o razdejanju Bunker Hill in Sullivan Mills, toda dobil je še le v ponedeljek 1. maja odgovor, da je dobil general Meiriam povelje z vojnimi oddelki korakati proti štrajkarji. Tak o se glasi oficijeluo poročilo, od delavske strani sedaj ni mogoče pričakovati vestnih poročil, ker je soldateska vse zaprla, kolikor jih je še našla v onih krajih. Razmotrivanje pod črto. Pi5e Kref Kance. (Dalje.) Vojnoslovne knjige, podobe raznih uniform, raznovrstne lepe zemljevide, iztisi proglasja o samostal-nosti in samoyladne ustave, vojaške in civilno-uradne pečate in druge stvari — vse to je kazalo, da deluje filipinski glavni stan po pravilih največje iuteligencije. Prav naravno je, da je cela uprava filipinske vlade posneta po španskih uzorih. Njih uniforme kakor administrativne podrobnosti vladanja so španskimi skoraj popolnoma stični. Filipinci so enaki oponašajoči m malim dečkom. Kar vidijo ali slišii<®ovega, se skušajo hitro naučiti iiixo se jim prav hitro posreči. Angleži nam pravijo, da je ta lastnos vsemt azijalskim narodom prirojena, os ibito pa Japoncem. To se kaže včasih v prav smešnih oblikah. Filipinci so si amerik&nskigod-beui komad „A hot time in the old toMru to night" (muzik. burka južnih lamorcev, ktero amerik. godbe vadno „žingajo") takorekoč kot svoj narodni napev prisvojili. Njih vojaški trobentači so v zadnjem Ponarejevanje živeža. Odkritja, ktera je napravil odsek kongresa v preiskavi ponarejanja živil, so v poslednjih dneh precej pozornosti vzbudila. Pokazalo se je, dst skoraj ni najti niti jednega živeža, da ne bi bil ponarejen in kot tak dospel v roke onim, ki jih použijejo; precej velik del teh živil je ce!o naravnost z strupi ponareje- času začeli trobiti naše signale in sicer tako'izvrstno in prijetno zveneče, da se morajo naši trobentači kar skriti. Nadarjenost Filipinov. Minoli mesec sem bil v uradno-vojaškem poklicu v mestu San Jose. Prebivalstvo tega mesta je slučajno ali po neovrgljivem pritisku razmer, Amerikancem lojaluo. To mi je dalo priliko se poučevati, kako domačini po6topajopri izvršitvi uradne uprave. Seljskega načeluika ali župaua imenujejo po špansko "mali poglavar". Načelnik okraja se naziva ,,glavar". „Maii glavar" je slednjemu neposredno odgovoren. Občinski župani so bili pod Spanci vedno domačini. Postal je včasih tudi kako domačin „glavar", večinoma so pa to mesto španski častniki zavzemali. Sedaj „glavarje" voli ljudstvo, izvoljenega pa potrdi predsednik Aguinaldo. V delokrog občinskega župana spada brzo kaznovanje vseh prestopkov postave. Večji zločini spadajo pod kaznensko upravo glavarja. *V vsaki vasi se nahajajo priprave, kjer so se zločinci kaznovali z bičanjem, javnim priklenjenjem itd. Mali prestopovalci so po noči v ječah (,,calaboza") zaprti, po dnevi nih; ti prouzročajo, ako jih trajno ljudje uživajo, da je njih zdravje in življenje v nevarnosti. Prav za prav pa ta odkritja niso nič novega. Vsakdo, kteri si je le jedenkrat ogledal kako obrt se živili, že davno vš, da se VBa ta obrt vpira v glavnih stvareh na ponarejanje naravnih surovin, in da so izdelana živila, ponarejena živila. Mnoge je pa vendar pojasnena istina presenetila, ker so sprevideli, da ne pošiljajo samo naše vojake na bojišču z maziljenim masom, lepo počasi iz tega sveta brez sovražnih krogelj, temveč, da je tudi vse ljudstvo bodisi v mirnih, ali vojnih časih izročeno po-časnej smrti vsled zauživanja ponarejenih in zastrupenih živil. Naši listi kriče po pomoči po postavali in policiji. Najpreje se mora vse natačno preiskati je mnenja ,,New Yorker Herold", da se obsežnost tega zla spozna. Potem je pa potreba sprejeti postave, ktere store ponarejevalno kupčijo nemogočo, in potem pravi isti list, je potreba storiti korake, da se bodo postave natačno tudi spolnovale. Vsa onemoglost gospodujočih sil glede reform, in ako so te še tako majhne, se jasno pokaže pri tem vprašanju. Istina o ponarejanju je že dolgo znana. Saj so že postave deloma odobrene, po kterih je ponarejanje živil kaznivo. In vendar ogromno narašča ponarejevanje živil do visočine, da višje skoraj ni mogoče, ker je že vse ponarejeno, celo ponarejene tvarine so že zopet ponarejene s cenejimi kemikalijami. In vendar že obstoječe postave ne izvajajo in nove postave bodo ravno tako brezuspešne ostale, nego so btare. Zakaj?! ker ves nas naš gospodujoči razred z vsem srcem simpati-zira s ponarejalci, ker v njih prestopku vidijo samo ie „buBines", ker mora vsak posamezni njih pod sedanjimi razmerami ravno tako ravnati. Gonilni nagib vsega delovanja našega kapitalističnega sveta je pohlep po večjej vrednosti, po dobičku. Ako se pomnoževanje večje vrednosti po zločinskih zvijačah hitreje vrši, nego na ,,spodobni" način, toraj pridobi zločinska zvijača nad dostojno površje, kljubu vsem postavam in policiji. Tako je tudi pri ponarejevanju živil. Vse postave ne bodo nič pomagale in človeštvo bode po ponarejevanju živil zastrupovano, dokler bede hlepenje po dobičku vodeči nagib našega pridelovanja, to se pravi dokler bode svet vladal kapitalizem. Iz nasi! noi® kolonij. V San Fern and u. M a n i 1 a, 5. maja. Minolo noč so poskušali vstaši na jugu od Mauile jwsodreti general Ovenshi-neve črte. Poskus je izpodletel, toda hudo streljanje vstašev na oddelke 4. pešpolka je trajalo več ur. Tudi prednje straže polkov iz Idahe in Californije so bile v bližini San Pedro Macati po noči napadene. General Arthurjeva divizija je danes korakala v San Fernando in našla mesto od vstašev izpraznjeno. Pustili so tam le mali oddelek, da brani njihov odhod z železnico. Amerikanci so goreče mesto brez zgube zasedli. General Lavvtonova divizija je še vedno v Balinagu. Oddelek, kteri je pod povelj-ništvom generala Haln, osvojil San Fernando, je obstal iz dveh bataljonov 51. polka iz Iovve in jednega Hotchkiss topa. Amerikanci so morali prebresti dve plitvi reki, predno so dosegli mesto. Ko so bili v sredi druge reke, pričeli, so Filipinci, kteri so v San Fernandi ostali na nje streljati. Ti-da Amerikanci se za to niso mnogo zmenili, in brez odloga so naskočili sovražnikovo pozicijo ter vstaše pognali v beg. San Fernando je bilo prav dobro vrtjeno, in ako bi Filipinci ne bili demoralizirani, lahko bi bili branili mesto pred veliko večjo močjo. Amerikanci so preganjali Filipince še naprej od San Fer-nande in še le ko so se vrnili iznašli so, da so vstaši včeraj in danes zjutraj požgali cerkev, samor-tan, kolodvor in še nekaj druzih poslopij. Filipinci so pustili v mestu nekega špauskega vjetnika, .kteri je bil popreje provincijalni uradnik. Pripovedoval je, da je bil v včerajšni praski pri San Tomas tudi general Luna ranjen. Filipinci so popolnoma demoralizirani in so bežali v največjem neredu. General Mc-Arthur ima sedaj v San Fernandu pa snažijo ulice, ali opravljajo janca koristna dela. Vse to se izvršuje jako dobro, ker občine so snažne in v zdravstvenih ozirih dobro urejene. Občinski župan vodi knjigo, ktera vzdržuje vse, tičeče se javnega občinskega oskrbovanja. Porodne in smrtne matice, popisi nepremakljivega posestva, prodajne pogodbe, koliko razne domače živine ima vsak gospodar sploh vse, kar je davku podvrženo, je lepo in čedno v knjigah uvrsteno. Odkar se je na Filipinah začela vojna, je bilo našim zdravnikom nemogoče dobiti mlade „caribon", (vrsta malega plemena govede na Filipinah), kteri bi služili v vzgojo snovi za cepljenje koz. Meni je bila naloga dana preskrbeti nekoliko ,,carabou" na deželi. Šel sem h glavarju, da mi svetuje, kje in kako bi utegnil dobiti te živali. V moje začudenje mi glavar pokaže natančno listnico, obsegajočo vsakovrstne domače živali v okraju. Celo starost vsakega repa je bila zaznamovana v tem zaznamka. Kako se davek pobira. Najbolj važen občinski uradnik po „malem poglavarju" je pobiralec davkov. Glavarjevi spisani podatki služijo tej osobi v to, da pobira od vseh navedenih stvari davek. Tudi osobni davek se odrajtuje. Davčna pobotnica služi davkoplačevalcu tudi kot osobna izkaznica in popotni list, zavejo jo ,,cedula personal". Te ,,cedulas" so španskim popolno enake. Davkarji in glavarji vsake vrste nosijo znamke svojega urada. Še jedno občinsko osobo nisem omenil, akoravno jej morebiti pripada prvo mesto, ker ona je ob enim davkur in glavar, to je duhoven. Navadno je bil prej to Spanjec, slučajno pa je vspel tudi kaki domačin na to stopinjo. Šolske razmere. V vsakem mestu se nahajajo sledeče javna poslopja : cerkev, samostan, župnija, mestna hiša, Bodišče, kaznilnica, uradno in šolsko poslopje. Šolska poslopja bo čedne, trdne stavbe, kar priča, da so se Španci pošteno trudili 'judstvo vzgojiti. Filipinci so jako ukaželjni in mlada vlada je storila vse, da se pouk v šolah znova začne. Število onih prebivalcev, kteri domači in španski jezik govorijo in so vešč branja in pisanja je jako veliko. V San Jose niti učitelj ni bil nastavljen, šolske poslopje so vporab-ljali amerik. častniki, pa vzlic tem zaprekam se je živahen poduk v nekemu Šotora vršil. zbrano vso svojo divizijo. Stano-valnih hiš je pogorelo le malo šte vilo. Bežeči prebivalci so popustili vso hišno opravo. Bogat plen. Washington, 5. maja. General Otia je poslal danes iz Manile vojnemu oddelku nastopni brzojav: ,,V bitki pri San Tomasu so bili včeraj j eden častnik, poročnik Taggart od 20. polka iz Kansaaa in 4 možje usmrteni, trije častniki in 22 mož ranjenih. Med ranjenimi je polkovnik Funston z malo rano ua roki. Lavvton poroča, da je v Balinagu zaplenil več nego 150.000 bušljev riža in 250 ton sladkorja. Vrednost v Malolosu zaplenjenih jestvin znaša približno milijonov dolarjev. Na druzih krajih so odvzeli sovražniku velike možine riža in koruze. Vstaši so včeraj San Tomas z ognjem razdjali in tudi San Fernando zapalili. M i r o vn e vesti. M a n i 1 a, 6. maja. Filipinci bo pripravljeni odložiti orožje, ako bi imeli zagotovilo, da bodo Amerikanci ž njimi dobro ravnili. Ne ve se pa še kaj pod dobrim ravnanjem umejo. Vstaški častniki, kteri so poskušali skleniti premirje, brezo-zirno priznajo, da je Aguinaldo popolnoma tepen. Premirje naj bi trajalo le kratek čas, da bi se kongresu omogočilo skleniti kapitulacijo. Amerikanci se boje kake prevare, ktera bi na priduer obstala v tem, da bi pripoznanje kongresa, po general Otisu, napeljalo kako plujo oblam, pripoznati vstaše kot vojskovalno moč. Iz Iloile in Cebu se poroča, da tam vlada mir, in da se kupčija razvija. V Samaru in Leyte, pa je nastala velika razburjenost, odkar so došli delegat je Tagalov. Poskušuje so pokazale, da Be zaloge iz Mauile dajo veliko laglje in sigurnejši prevažati na San Fernando reki, nego po deloma razd-jani železnici. Zato so odločili število ladij, ktere bodo opravljale službo na San Fernando reki. Močan oddelek vstašev se baje pomika proti levem krilu general McArthurjeve divizije ob železnici. Ogleduhi poročajo, da so v Anti-polo in San Mateo močni oddelki sovražnika. Danes opoludne se bode general Wheatonova brigada pomaknila proti Antipoli. dvig- Špansko križarko n i 1 i. S a u ti ago, 5. maja. Križarko ,,Reiua Mercedes", ktero so v bitki pri vhodu v luko potopilejameriške kroglje, so nedavno dvignili in ž njo za poskušnjo vozili, da bi sprevideli, ako je še sposobna za vožnjo na morju. Kapetan Chittenden od Merritt \\ recking Co. je rekel, križarka se zamore s potrebno previdnostjo, brez vse uevar-nosti vleči v Newport News. S75 na moža. Havana, 6. maja. General Brooke je danes odločil, da ne bodo več čakali na popravo imenika, temuč koncem prihodnjega tedna pričeli deliti 18,000,000 med kubanske vojake. Ako vzamemo, da je njihov število 40.00O, potem bode dobil vsak mož §75. Bržkone bode potem preostala še svota, ktero bodo obrnili v prid pohabljenim in ubogim častnikom. Drzen čin. M a n i la, 8. maja. Filipinci so včeraj pri San Fernando izvršili drzen čin. Vlak z lokomotivo spredaj in jedno zadaj je pri vozil tik do amerikanskih prednjih straž. Pred očmi amerikanskih vojakov je izstopilo krdelo Filipincev iz vlaka, odtrgalo šine, skočilo zopet na vlak in se odpeljalo predno so se / V Izobražen in olikan Filipinec ni na nikak način napačen. On je bistrega razuma in vse čegar se loti, izvrši z veliko spretnostjo. Muzikalna nadarjenost dom ačinov Narava je Filipince jako muzi-kalno nadarila. V njih živi glasbeni duh, k te rem u je dano, se lahko vspeti do najvišjih uzorov te umetnosti. Ako gledam razcapane berače, svirajoče, na instrumentih domačega izdelka, odlomke ,,Fau-sta", „Rigoletto", „ Carmen" in „Tannh;iuser" z nenavadnim čutom in spretnostjo — potem se mi vsilja misel, da se nahajajo v temu ljudstvu še druge, nerazvite, plemenite zmožnosti. Domačini so jako lenobi vdani. Vidi se mi pa, da bi Amerikani v enakih podnebnih razmerah, ravno taki postali. Stroški za življenje so tako neznatni, da je delo skoro brez veljave. Strogi način pobiranja davkov v času španske vlade, je prepregal vsako veliko nabiranj o premoženja. Bogati Filipini so imeli takrat prav hude čase, vsled tega se nihče ni posebno potrudil bogat postati. To pa se ni moglo do celega v domačinih zatreti, ker skoro vBak ima nekje kaj denaija zakopanega, .... .....i. - i Superior Stock Pivo, ktero gasi žejo. Prodaja se povsod i v sod čekih i steklenicah. o e e BOSCH BREWING CO., LAKE LINDEN, - . MICH. za slučaj starosti ali bolezni. Neki starec mi je pravil, da ima 900 dol. v zlatu zakopanih v kraju, kjer bi Spancem bilo nemogoče, jih najti. Prihodnost pod ameri-kansko vlado. Pod amerikansko vlado bi ta svota denarja pač našla kmalu svoja pota, po kterih Be vodijo obrtna in kupčijska podjetja. Filipinci ljubijo barantijo in odmah, čuteče se varne, bi se javila ta lastnost. Ko iečno se pa more priznati, da Filipini zdaj potrebujejo še vladajoče roke, ktera bi jim pomagala voziti državno ladijo. Ko bi mir prinesel zopet sigurnost življenja, ko bi amirikausko nadzorovanje osiguralo imetje, ko se bo zaupanje v zakon in red vtrdilo, podem bode morebiti moč domačinov pokazalo svojo veljavo. Zapustiti zdaj Filipine, to bi bilo za nas Amerikane največja stramota. Dati jim vse razun višjega nadzorstva, je vredno poskusa. Razvitek razmer pod temi odnošaji, bi bil pač natančnega opazovanja vreden K temi besedami amerikanskega častnika danes le toliko pravim: „ Gospod poročnik Vi ne poznate kaj je dobro, če jo prav vidite14 ali po „amenkan-sko : „ Mr. lieutenant, you don t' know a good thing, if you see it. Whfct about Georgia?" ... OM Entered as second clas matter at tl>e New York, N. Y. Poet office Octol*»r 2. 1893 »GLAS NARODA". Lint slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by F. SAKSE R. 109 Grvxttiwich St. Npw York City Na leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, Ln. Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, g „ .. *'-frt leta . . . „ 1.75. iMbiijaui' iist bkupiio dve Številki Al »i • ttfcto -»•lii.J-' i. ihu^A Vai.k'j v i-io i!) s »boto. „GL A3 NARODA" f.,Vowv or tu k People") Wi ** iwied HVf>ry Wednesday iiuvi Saturday. ubs«*n pt i<>u yearly $3. AdvcrLiKiiit'iiU on agreoment. 10 vi P* fr. d; Lik f^iurt« 30 centov. Poi>ibi br •te ue natisnejo Pe ur naj Mijq Ord* r. P» ■ spremenil * fudiaio, da be i.ivi-UAče naznai mo » asi >vnika O »pi .otn in p« tj utlloToOD : „Glas Naroda" 1 JH («r*)liWl«:ll ht. New V plača n osobnosti dati i>o : kraja nj uaiii Lud i i. da hiir ir«»čn kt»v prejšnje :e i.aide- r \ a T i 111* reči-je, izplačali so mu približuo $150.000.000, od kterih namerava $100.000.000 za svoje, takozvane lilantropične namene porabiti, kakor sam naznanja. Svojej hčeri hoče ob ujegovej smrti le toliko zapustiti da bode zamogla,,spodobno4* živeti. Carnegie je namreč ,.iz principa'4 nasprotnik podedoval -nega bogastva. Kot ubogi tnoi j.-pričel ožemanje in meni, naj si vsak Človek pridobi imetje„iz lastne moči", in da je ,,uemoralično" milijone io milijone brez lastnega napora od drusih podedovati. Velik požar v New Yorku. Na Broome cesti v New Yorku je maja ob 7. uri 30 min. nastal ogenj v šestnadstropnem poslopju, ktero je služilo kot tovarna za izdelovanje žimnic. Ogenj je uničil v Be poslopje in požarna bramba je komaj ubranila, da ni stanovalne hiše ob obeh straneh zadela enaka osoda. Pri gašenju je padel bronasti konec cevi nekemu ognje-gascu na roko in ga tako hudo poškodoval, da so ga morali odvesti v bolnišnico. Trajalo je skoraj dve uri, predno je požarna bramba zamogla, med lahko užiga-jočo tvarino razsajajoči požar omejiti. Posestnik tovarne, Žid. ceni škodo 8100.000. .Teli uni»r. V East-Riverju, blizu 39. ceste v New Yorku so našli te dni truplo nekega moža srednje starosti. Pozneje so isto spoznali kot Franka Revuoldsa iz New Yorka. Dotičui je izginol 22. aprila, ko je prilično odprtja neke nove gostilne v istoč-nem delu mesta izdal 825. Odrašče-ni otroci, Kteri so truplo spoznali, pravijo, da je bil oče umorjen. Reynolds je omenjeni dau kolekti-ral S7o in od tega denarja niti centa niso našli pri truplu. Tudi ura je i^inola. Ko so Ravnoldsa videli nazadnje bil je pijan. Prorat-uuani dobički. Dr. 11. lloggelsberg se je pred par meseci imenoval »Investors Guarantee in Trust Co.44 V West Virginiji se je iukorporiral z 81,000-000 kapitala, v New Yorku pa si naj^l elegantno pisarno. Po časopisih je razglašal, da je izumel sistem, po kterem se d:'i na Wall St. v New Yorku pridobiti denar z skoraj proračunano sigurnostjo. Na stotine zaupljivih ptičkov jo zvabil na svoje limaniee na Wall St., njihov denar pa spravljal v svoje žepe. Nedavno je dr. Hoggelsberger naenkrat izginil iz Now Yorka na veliko žalost zapuščenih ovčje. Te dni so zvitega ptička v Los AngeleB, Cal., prijeli in ga bodo kmalu v New York nazaj pripeljali. Med onimi, kteri so šli nevarnemu sleparju na limaniee, se nahajajo taki, kteri so žrtvovali 83000 in ker se ni branil tudi manjših svot, zuaša število žrtev stotine, morda celo tisoče. Dr. lloggelsberg je bil baje častnik pri topničarstvu v Avstriji; v tej deželi je deloval v Wilmingtonu, Del., kot optikar in očesni zdravnik. Kakor sodijo, mu je zadnja špekulaci a prinesla z ,,skoraj proračunano sigurnostjo14 $40.000. Strajk ob rezervarjn. Strujk v večjem obsegu, so pričeli te dni pri gradenj u rezervarja v Jerome parku v New Yorku poslujoči Italijani. Kakih 1200 delavcev je opustilo delo v dosego večje plače, Do sedaj so jim plačevali po 81.25 na dan, delavci pa zahtevajo sedaj 81.50. Delo pri rezervarjn ni samo težavno, marveč tudi zelo nevarno in veliko število delavcev je že ponesrečilo na raznotere načine. Radi nevarnosti pri delu so morali ustanoviti bolnišnico za delavce. Izvrševanje dela pri rezer-varju imajo kontraktorji v rokah. Strajk se je pričel opoludne. Kakih 50 mož broječi oddelek delavcev je pobral svoje orodje in odkorakal proti bližnjemu oddelku. Zaklicali so jim, da naj se pridružijo, kar so tudi brez obotavljanja storili. Tako je šlo naprej od oddelka do oddelka, povsod so deli delavci orodje na ramo in se pridružili štrajkarjem, kajti vsak je bil takoj prepričan, da bi mu zvišanje plače nič ne škodilo. Kontraktor McDonald je bil zelo iznenaden, ko je ugledal množico in takoj telefoniral po policijsko pomoč. Prišlo je 100 policajev, kt»-ri so imeli nalogo štrajkarje odgnati raz zemljišča, kar se je tudi brez izgredov izvršilo. Ker so čuli, da nameravajo štrajkarji ustaviti in iz tira spraviti vlake, kteri do-važajo materijal, stražili so policaji vso noč, toda štrajkarji so ostali mirni. Štrajkarji so večinoma Italijani pa tudi par sto Hrvatov je med njimi. Kontraktor je že po svojih ogleduhih skušal ljudi pregovoriti, da bi šli zopet ua delo, toda štrajkarji so odločno ostali pri Samo sitnosti. V Brooklynu je 11.000 uniformiranih služabnikov od Rapid Transit Co. zelo nevoljnih, radi novejše določbe, vsled ktere družba preklicuje dovoljenje proste vožnje vseh služabnikov in istim zapoveduje si omisliti nove ,,badgeB44 in službeno obleko. Vsak služabnik se je moral te dni pred okrajnim superintenden-tom pokazati v svojej staii obleki, in ako se ista visokemu gospodu ni zadosti dobra zdela, moral si je omisliti novo. Poleg tega si mora vsak omisliti „badge" v znamenje njegove visoke časti. Zato znamenje mora družbi $3 plačati. Tisti služabniki, kterim je popreje družba ,,badges" zastonj dala, dobe 81 popusta, morajo pa sedaj 82 doplačati. Ker ,,badge44 niti med brati niso 50 centov vredna, so samoumevno vsi službeuiki zelo ne voljni ua družbo in njenega predsednika Rossiterja. Zopet jedna sla rakom žvižgat. Pred IG ali 17 leti ustanovili so v Zjed. državah blagajno za bolnike in umrle društva „Uuited Friends44, kteri so se od „Chosen Friends'4 odcepili. Sedaj je blagajna popolnoma bankerot, dolguje 8170.000 ostalim umrlih članov, kterim še polovico plačati ne bode mogla. Člani, kteri so že leta plačevali prispevke in naklade zguhe vse. Kakor vsem blagajnam za umrle, godilo se je tudi „Uuited Friends44. Začetkom, ko so bili člani še mladi, jih je vedno več pristopilo in le malo umrlo, bilo je denarja v obilici in lahko so plačevali od $oOO do 83000 umrline. Ko so se pa člani postarali, novih ni več pristopilo in je število smrtnih slučajev vedno naraščalo, prišla je blagajna v zadrego. Že pred večimi leti so uradniki z strahom uvideli, da se bliža konec in prijeli so za navadno sredstvo namreč zvišanje naklad. Tudi to ni šlo dolgo in uvedli so takozvani „petletni načrt'4, to je razdelili so člane v razne razrede, iz kterih so iste vsakih pet let prestavljali v drugi razred, v kterem so morali plačevati višje naklade. Ko tudi to ni zamoglo rešiti blagajno, obrnili so se na razne zavarovalne družbe, da bi pri teh dobre člune odkupili. Pogoji teli družb pa so bili takošni, da jih ni bilo moč sprejeti in blagajna se je morala udati osodi in napovedati bankerot. Približno 6000 članov, kteri s<. vplačali stotisoč v blagajno so zgu bili vse prednosti, kterih so se od vplačevanja nadejali in večino njih radi starosti tudi druge blagajn** ne sprejmejo več. Krivda železnice. Rochester, G. maja. Po kratkem posvetovanju je sodišče, kt.ero je preiskovalo zadnjo nesrečo na Bay Road želežnici, razsodilo, da je strojevodja Adam Zimmer zgubil kontrolo čez vlak, ker je imela lokomotiva zastarano zaviralno pripravo, ktera v odločilnem trenotku ni delovala. Zeleznična družba je kriva zločilne malomarnosti, ker ju imela zastarane zaviralne priprave. Poleg tega je zaviralca, čigar dolž-noBt bi bi bila oskrbovati ročno zaviralo, pustila, da je sprevodniku pomagal vožne listke pobirati. Konečno je bil tudi voz prenapolnjen, da so ljudje morali ua platformah stati. Veliko število ljudi je že tožilo železnico za odškodnino. Legar v Filadeliiji. F i 1 a d e 1 f i j a, 9. maja. Od 1. maja razsaja že tukaj legar; v štirih mesecih je zbolelo kakih 6000 osob, umrlo pa 1000. Uzrok bolezni pripisujejo slaba pitna vo a iz Schuylkill Riverja. Mestni zastop se že nekaj časa bavi z vprašanjem, kako rešiti to pereče vprašanje. Štrajk preti. Reading, Pa., 9. maja. V Hazleton premogarskem okraju so danes nalepili listke, v kterih * se glasi, da od 19. maja naprej ne bodo smeli unijski delavci skupaj delati z neunijskimi. Predsednik Duffy je premogarje v teku leta organiziral. Duffy pravi, ako bodo - ---"J -— - J - "BXOit pi A I - svojej zahtevi $1-50 ua dan, ker za družbe delale težave, bode odredil manjšo plačo nečejo več delati. I štrajk. To naj Be zgodi najprvo le rovih Readiug Coal in Iron Co., ker v Pottville okraju delajo le tri, v Shenandoah okraju pa štiri dni v teden. Tako delajo v 35 rovih in v teh dela 10.000 pr^mogarjev in dečkov. Ti zaslužijo po 86 na teden, dečki pa po $1.50. Družbe bodo sedaj najbrže puBtila delati poln čas, da bode imele dovolj premoga o kakem štrajku. ' Samo se ,,tllantrop". Pittdburg, 5. maja. Henry C. Frick, dosedajni sod rug Andreja Carnegieja, je danes naznanil, da vest, da bo Carnegie Co. namerava pridružiti trustu za železo in jeklo ni resnična. Vest je nastala le radi tega, ker so vse tovarne Carnegieja in Fricka sedaj pod jednim oskrbuištvom in je Carnegie sklenil se od kupčije umakniti in se izključno posvetiti svojim filantropičnim načrtom to je ustanoviti knjigarne, v kterih ne bode Brnela biti nobena Bocijalistična knjiga in učiliške zavode, v kterih ne bode prostora za delavce se petegujoče profesorje in več druži h človekoljubnih ustanov. Carnegie Be bode bavil tudi s politiko in sicer anti-imperijalistično, nasprotno razširjanju in kolonijam ua koncu. Celo proti truBti Be hoče bojevati, to pa najbrže zato, ker v razvijanju trustov niti pojma nema. Tudi prijatelj delalavcev se misli C'aruegi nazivati in vsem, .kteri bi mu na uho /ašepetali besedo: „lIomestead", bode rekel: „Temu je bil Frick, moj hudobni sodrug kriv, — jaz sem bil vedno prijatelj delavcev.41 Koliko delavcev mu bode to vrje-lo, bode Carnegie kmalu 9poznal naj le prej objavi svoje načrte, s kten-mi misli pridobiti delavce na svojo roko. Potem bode zvedel, da nihče, kdor zamore slišati, videti in misliti, ga ne bodu ua nič za druzega smatral nego sanjarja in nevedne-ža, kteri je sicer razumel iz kože syojih delavcev rezati jermena, ne uvidi pa kje žuli čevelj človešto, k turo bi rad osrečil po svojem receptu. Povodeuj v Maine. Bangor, Me., G. maja. Vsled povodnji Penobscott in Aroostock reke so vse niža ve v okolici preplavljene, kar ovira vso lesno kupčijo. V Penobscottu leži 12,000.000 kubičnih čevljev lesa, o kterem radi povodnji ne morejo razpolagati. Tisoč kubičnih čevljev leBa od balsam smreke stane sedaj $12 do 813, kar je nezaslišano visoka cena. W a t e r v i 1 1 e, Me., 6. maja. Radi velike vode so morali zatvor-nice Morsehead jezera odpreti. Boje se povodnji Kenueber reke. Sainouuior vpričo 2500 ljudi. C 1 e v e 1 a n d, O., 8. maja, Fred. Holtz, premožen tukajšnji trgovec in kakih 30 let star si je danes ob G. uri zvečer segel po življenju. Skočil je raz vijadukt čez Superior cesto, vpričo najmanj 2500 ljudi, kteri bo ravno v tem času hiteli od dela domov. Pri strašnem padcu si je zlomil tilnik in skoraj vse kosti. Most se je podi l. „ W e b t Superior, Wis., 8. maja. Ko je danes opoludne vozil težak tovorni vlak čez most čez No-madji reko, se je isti podrl. Strojevodja Tomaž Quire je prišel pod lokomotivo, ktera je padla 100 čevljev globoko in ga popolno zmečkala. K urjač Harry Miller je bil hudo poškodovan. Drugi služabniki ua vlaku so se rešili, ker se nesreča ni odmah pripetila. Kaznovani beločepci. Louisville, Ky., 6. maja. Devet mož broječa tolpa beločep-cev je bila od porotnega sodišča krivim spoznana in obsojena plačati $50.000 odškodnine zamorcu George Dinuiugu. Obsojeni so pre možni farmerji v Logan in Simpson countyju. Meseca januvarija 1897 je našemljena tolpa napadla zamorca Dio-ni nga v njegovem stanovanju in ga hotela z ailo pregnati iz kraja. Zamorec se je postavit v brau in ustrelil jednega napadalcev, toda moral je bežati se ženo in otroci, ker mu je tolpa hišo nad glavo za-palila. Počenjauje beločepcev je zamorca potegnili in mu svetovali deželnike nasilstva tožiti za odškodnino. Zatoženci baje nameravajo plačevanje zamorcu pripoznane odškodnine b tem prepreči, da pod prisego izjavijo, da so brez premoženja. Štrajkarji rabijo dinnmit. D u 1 u t h, Minn., 6. maja. Štraj-kujoči delavci poulične železnice so tukaj včeraj večer učinili z dina-mitom vel.ko razdjauje in pripravili v nevarnost človeško življenje. Že dalj časa so služabniki tukajšnih pouličnih železnic na štrajku, pri kterem se je do sedaj vbo na miren način vršilo. Ko je bilo pa videti, da se bode štrajk za delavce neugodno zasukal, rabili so silo. Da bi ovirali promet poulične železnice, razstrelili so z dinamitom včeraj po noči tri vozove na West Duluth progi in jeden voz na Garfield Ave. Razstrelha je vrgla jeden voz iz tira in ga popolnoma razdjala, pri druži h vozovih pa zdrobila okna in vrata. Nek mož je bil hudo, ako ne smrtno poško-van ; štiri drugo osobe ao bile le neznatno ranjene. Izgredniki bo ubežali. Ravnatelj poulične železnice je kmalu po razstrelbi prišel na mesto, kjer so ga štrajkarji napadli in osuvali. Promet poulične železnice ustavili. Duluth, Minu., 7. maja. 2000 glav broječa množica, obstoječa iz štrajkarjem naklonjenih ljudi, ju včeraj večer promet poulične železnice v "West Duluthu onemogočila, na kar so ga tudi ustavili. Policija je mnogo ljudi zaprla. Namesto poulične železuice vozijo omuibusi, kterih se občinstvo pridno poslužuje, iste pa tudi štrajkarji v miru puste. Odbor tukajšnih trgovcev je zboroval z mestnim majorjem, kteri je zastopal štrajkarje in železnico. Danes večer bi bili imeli objaviti poročilo a izidu zborovanja, kar se pa še ni zgodilo. Veliko izseljevanje. Hamburg, 9. maja. Parniki Hamburg-ameriškeparobrodne družbe so prenapolnjeni zgališkimi izseljenci, kteri b^že pred pomaujka-njem in zatiranjem in stare domovine. 50.000 osob je že skoraj med potjo, ali pa še le nameujenih domovino ostaviti. „Patricia4* je poslednji parnik, kteri je pripljul iz Hamburga v New York, je imel na krovu 2500 (ialičauov; ,,Grot" ,,Waldersee" bode tudi z 2500 Ga-ličani odpljul. Vsi parniki, kteri v kratkem odpljujejo so že za te ljudi odločeni. Halifax, N. S., 9. maja. Hamburg-ameriški parnik ..Brasilia", kteri je danes zjutraj sem dospel je imel na krovu 1400 ga-liških izseljencev. Ti nesrečniki iščejo boljšo domovino v tej deželi, vprašanje je, ako jo bodo našli. Tako ogromno izseljevanje bode zelo vplivalo na zaslužke delavcev ; gorje pa kadar se kriza oglasi. Evropejske in druge vesti. Pariz, 5. 1naja. Kriminalni oddelek ovržnega sodišča je dovolil nekemu pritožniku po imenu Fetiš, kt^ri je bil pred petimi leti, vsled izjave zvedencev o rokopisih, po krivem obsojen ua 815.000 frankov odškodnine. Sodnijska zbornica je razsodbo proti Fetišu ovrgla, ne da bi zadevo kakemu drugemu sodišču prepustila. Ugoden bivši slučaj hočejo vporabiti v Dreyfuso- vi pravdi. B e r o 1 i 11, 6. maja. Kardinal Filip Krementz, nadškof v Kolnu je včeraj po dolgej in hudej bolezni umrl v 80 letu Bvoje starosti. Že več tednov ni bilo upanja, da bi še okreval. Že 9. aprila je bil bolnik tako Blab, da so ga prevideli s zakramenti za umirajoče, toda trajalo je Bkoraj štiri tedne predno ga je smrt rešila trpleuja. Pred 14 dnevi je cesar Viljem brzojavil kardinalu in z srčnimi besedami izražal upanje, da mu bode Gospod nebes in zemlje podelil moč bolezen prestati. B e r o 1 i n, 7. maja. Vsled hudega deževja in ker se je velika množina snega stajala po rekah, so reke Elbe, Saale, Bober in Queis hudo nara8tle in proplavile niža ve. Znana kopel Toplice na Cedkem ob prouzročilo veliko uevoljo med ljud- reki Biela in bHžuia vaai Eichwald ■tvom in upljivni možje bo se za »in Bistrica so preplavljene. Moeto- ______ Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JoŽEFAasrč, Box 266; Podpredsednik : Geok« K otok; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Box 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pre^irn, Box 286; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co. Minn. Glasilo: „GLAS NARODA"- vi iu hiše so v velikej nevarnosti pred deremo vodo. V Tharandtu pri Dresdenu je voda odnesla most. V Hirschberger dolini je prouzro-ftila povodenj velikansko škodo. Dereča voda odnaša razno l^sovj*1 in hišno opravo. Več vasi je pod vodo. Jodnako se glasi porodilo iz druzih krajev. M o n a k o v o, 6. maja. llavna-teljstvo policije v Monakovem hoče, na podlagi nekega člena zastarelega policijskega kazenskega zakonika, kteri prepoveduje delati ,,plava", delati, ali bolje v ponedeljek praznovati, kaznovati 9000 delavcev, ker so praznovali 1. maj-nik, kteri je hit letoB slučajno ponedeljek. Odessa, 7. maja. Posameznosti o proti-židovskih izgredih, k ter i so ae v torek v NicolacefVu pojavili, so oblasti zadržale, samn toliko ee je zvedelo, da je bilo v»'č Židov umorjenih. Nekega ruskega častnika in sedem Vojakov, kl^ri ho hoteli braniti neko židovsko hišo, je uporna množica umorila. Židovska stanovanja so plenili in raz-djali. L o n d o n, S. maja. ,,Central News" bo uradno obvestili, daje po poročilih iz I'nyoro, pod pokroviteljstvom Ugande, podpolkovnik Evatt vstaškega načelnika Kabare-ga ob istočuem bregu Nila, napadel in premagal. 300 zamorcev je bilo usmrtenih in med vjetimi je Kaba-rega m tudi Mwang, kralj Ugande, kteri je Angležem delal že mnogo sitnostij. Orleans, 8. maja. Danes so praznovali 470 spominski dan, oprostitve mesta po devici Orleanski. Nadškof Istler je rekel v svo-j im govoru, da pri svečasnosti device Orleanske, sme tudi inozemec govoriti, kajti ona ne spada samo Francoski marveč vsemu svetu. Dunaj, 8. maja. Med prevažanjem novega brzostrelnega topa, kterega so ravnokar na streljišču pri Felixdorfu poskusili, in razloženega na Dunaj nazaj poslali, seje najvažnejši del zaklopa na nerazložljiv način zgubil. Sumi se, da bi ga kdo nkral in potem prodal kakej ptuji oblasti. Vpeljali soj natančno preiskavo. Listelc. Madež na časti. (Dalje.) V jeaeni je Brdavs prav marljivo streljal v divjačine polnih gojzdo-vih. Necega večera je pozno domu priAel iu bil slabe volje, obesil je puško na zid in ostal molčeč sam Od aedaj seje z«lo spremenil. Ni več h«>dil s tako ponosno privzdignjeno glavo, ni več tako pro-sLo iu neustrašeno zrl človeku v oko. Kakor bi ga težila težka butara je hodil vpognjen — z glavo proti ifomlji pol>ešeno — v cerkev. Njegovi pogledi so vedno tavali na okola, ako je s icomu govoril in mnogokrat se je vidno prestrašil, ako ga je kdo nepričakovaje poklical. Najbolj pa je vzbujalo pri ljudeh posornoat, da ju Brdavs zgubil va»-Tesel je do b va, iu žel v gojzd le takrat, kadar je moral zaznamono-vati drevesa, ktera so bila za pnsf--i k a ti. Brdavs je res pričel očividno hirati, ter vsa radovedna vprašanja, odklanjal, kakor tudi zdravniško pomoč. Mlinarjev Jože, za kterega se Brdavs sicer ni dosti zmenil, je sedaj večkrat zahajal na Brdo. Se nekaj j>j bilo nad čemur so se ljudje čudili : Tone, tihotapec, kteri je bil 7.:»radi lovsk« tatvine že mnogokrat zaprt, je zginil, ni ga bilo več najti. Necega dne je BrdavB povedal svojej hčeri s pridržanim glasom: Jože je prosil zate in ona se ima od sedaj nadalje smatrati kot njegova zaročenka. Zaročenje pa ostane zasedaj še tajno, ker se bode pc.roka še le vršila čez tri leta. Lizika je obstala presenetena. Njej ni dupadel Mlinarjev Jože; toda kot ubogljiva hči, in ktero so redovnice učile o dolžnosti udauja v želje 6tarišev, je brez oporekanja pritrdila očetovemu naročilu. ,,Privaditi se b^dem poskušala na misli, da bodem bodoča žena Jožeta in okušala ga bodeui Čislati", rekla je tilio. Dva leta sta minola. Oto Weier, kteri je bil zelo marljiv in vesten, je bil imenovan goj-zdarjem in prestavljen v bližino M. Kakor hitro se je uredil, pohitel je h Brdavsu, da kot cesarski gojzdar prosi za roko njegove lepe hčere. Lizika je stala na dvoru in se veselo prestrašila, kar je nje obraz še bolj ozaljšalo. „Oče so. dalj časa bolehni", rekla je naglo, ,,toda vesel bode, ako Vas zopet vidi." ,,lu Vi Lizika? Ali me tudi Vi ne vidite radi tukaj?" Lizika je zarudela in žareče oči vprla v njega ii. na pol tiho odgovori i h : ,,Vsakdo, Lteri pride k<>t prijatelj na Brdo. ga radi vidimo, moj oče kakor tudi jaz." Oto se je prestrašil, ko je zagledal Brdavsa. Kaj se je zgodilo s ponosnim, trdnim, zdravim možem? Pri pogovoru o lovu in g< jzdovih, o Čemur je Oto rad govoril, seje boječe teli izogibal in raje pogovor na kaj drnzega napeljava!. Oto pa je bil naprošeu, da na j mnogokrat pride, kar je seveda zelo rad storil. Vedno bol j t,.* je približeval Liriki in z veseljem opazil, da ga prijazno p>izdravlja, in se rada ž njim pogovarja, ter vedno, in vedno nejevoljno ustnice zategnila, ako je Jože prišel in motil pogovor. Ta je vedno Otona jezno in strupeno pogledal, in necega dne celo zahteval: ,,Brdavs naj tegu „zelenca" iz hiše požene. Lizika najde dopada-jenje nad „z lencein" in to ne trpi on. ker je i jemu obljubljena, Brdavs ve pač — zakaj." Ko je Oto Weler zopet prišel, rekel mu je Brdavs s tresočim in ganljivim glasom: „Moj ljubi, mladi prijatelj! Vitli m, da se Vam dopade moja hči, in daje tudi Lizika proti Vam dobra; toda kakor zelo dobrodošli zet bi mi luli, vendar to ne more biti! Prepozno je, Liziko sem že pred d ve nn leti obljubil Mlinarje-vemu Jožetu in je pritrdila tej zvezi brez nasilstva. Nje zaročbo še nismo objavili, zato se Lizika tudi bolj prosto giblje, nego se spodobi nevesti. Vi ste poštenjak, gospod Weler; veni, da ne bodete več motili razmere med njimi." Oto je stal uničen pred Brdavsom. Nemo, dO ustnic obledel, je podal Brdavsu roko in se opotekel iz hiše. Šel je okolu poslopja, da bi skozi mali gojzdek, čez pešpot prišel na cesto. Tukaj je zamogel neviden in nemotljen vzdiliuiti. „Weler, ljubi Oto, kaj pa se je Vam pripetilo?" poklical je hkrati sladak glas nesrečnika, kteri seje bn-z premišljevanja opotekal. Pogledal je kvišku. Lizika je bila, ktera se je vračala iz vasi skozi senčnati gojzdek. Slamnik je držala v roki in nje lepe oči bo se napolnile se solzami, in ga prose gledale. Z bolestnim klicem je prijel za njeno roko. ,,Lizika, Lizika! Saj ni res — iu uemore res biti, da bi bili Vi zaročena nevesta Mlinarjevega Jožeta!" „ Kes je!" odgovorila s pridržanim glasom, ,,oče žele tako." ,,Iu jaz, Lizika kteri sem Vas ljubil ud prvega treno^ka, ko aem Vas zagledal; kteri aem ae vedno trudil, da sem dobil službo, ktera mi je omogočila, da bi se Vam približal in smel za Vas prositi. Proč moram iz tega kraja, kjer sem mojo srečo pokopal; proč moram od tod ! Nesmem Vas zopet viieti, Lizika! Dežele morajo nas ločiti!" „Nečete se nikdar več povrniti, nikdar več? To pa jaz ne bi prenesla !"jekričala Lizika,, jaz imam Vas Weler, mnogo ljubše nego Jožeta! Mene obvezuje samo očetova volja." ,,Kako pa je do tega prišlo, da ste bili obljubljeni človeku, kteri je pretepač?" „Kaj li jaz vem?" tožila je Lizika točeča solze, ,,Jože vpliva na očeta." Lizika je podala roko Otonu, toda nežni pogled njegovih zvestih °či, jo je premagal in položila je rumenolaso glavico na njegova prša ter šepetala : ,,Naj se zgodi kar hoče — moje srce je Vaše, Oto, le samo Vaše!" Gorak poljub je potrdil te besede. Lizika se je zvila iz njegovih rok in bežala proč. Nekaj minut kasneje je naletela na Jožeta, kteri je skrit za grmovjem prisluškoval njenemu pogovoru z Otonom. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Stavbna kronika Ljubljane. Stavbna sezona se je pričela. V mestu imajo okolu 1200 delavcev različnih vrst, razen teh pa so v porabi tudi prisiljenci in kaznjenci, ki so za nektera dela zelo spretni, pri tem pa cene moči. Kar je bilo preteklo jesen novih poslopij dograjenih in pokritih, se zdaj ometujejo in od znotraj opravljajo. Do dne 1. maja izginejo vse barake iz mesta. Majerjeve trgovske barake z Zvezdi podirajo se zadnji stebri. Na Rimski cesti se koplje temelj novi hiši odvetnika dr. Fr. Muude; zgradba glavnega kanala na tej cesti se prične v kratkem nadaljevati. Poslopja „Mestnega doma", višje gimnazije in vojaške bolnice v Vodmatu bodo to jesen popolnoma dodelana. Justično poslopje se bo pričelo graditi meseca maja. Regulacija Sv. Petra ceste, kakor tudi uekterili ostalih uhc se bliža uresničenju, zlasti še ona v Dolgih in Hpitalskih ulic. Tudi Mirje bo zazidano in z njega bodo izginili zelniki in kupi gnoja. Deželna uprava pa se še ni odločila za zgradbo novih in potrebnih svojih poslopij, da si so dotični načrti že davno izgotovljeni. Stavbnega materijala se dovolj dovaža po suhem kakor po vodi. Več ulic in cest dobi letos primeren nov ali popravljen tlak. Vreme pretekle tri tedne za stavbna dela ni bilo ugodno. Olepšanje nekterih zasebnih poslopij v sredini meBta je nujno potrebno. Nezgoda se ta čas ni nikaka pripetila. * * * U mor. Dne 9. aprila so našli poletnega Jožefa Dobravca iz Je-senja blizu Brnka ubitega. Umora sumuega so zaprli lbletnega A. Prašnikarja iz Jesenja ter ga izročili okrajnemu sodišču v Litiji. Ta je fant povedal, daje ubil Dobravca s kolom njegov oče Jernej, in sicer zato, ker je sumil, da mu je Dobravec pred leti zažgal kozolec. Zaprli so na to še očeta. Menda sta ubila starca oče in sin. * * * Utonila. 12. aprila so našli v bohinjski Savi truplo 481etne be-račice M. Žen iz (^'rešnjevic. Bera-Čica je rada pila ter je padla z brvi v Savo. * * * Puško raznesla. Dne 9. aprila je hotel tesarski pomočnik Fr. Jonko v Selih pri Kočevju stre-'jati s staro puško. Že pri prvem strelu pa je razneslo puško ter mu odtrgalo prste. Težko ranjenega Jonkeja so pripeljali v deželno bolnico. * * 1 * Ubil se je. Dne 10. aprila se je 701etni Jož. Dremelj iz Selna, občina Gradišče, v vinogradu svojega sina spodtaknil, se valil po hribu navzdol ter padel preko neke skale, tako da se je ubil. * * \ ♦ Požari. 10. aprila po noči je nastal pod streho hiše Iv. Bolke v Požeuku pri Kranju ogenj, ki je upepelil vzlic požrtovalnim gasilcem iz Cerkljan hišo in gospodarska poslopja. Škode je za 1000 gld., zavarovan je bil pogorelec le za 700 gld. — 11. apriia je nastal v Ve-drengu pri Črnomlju v kleti Pavla Laknerja ogenj, ki je uničil klet, poleg stoječi hlev in 1000 korakov oddaljen klet. Iv. Laknerja. Škode je za 1300 gld. — 12. aprila sta v Zg. Lokvici Matija Govednik in njegov sin razstreljala skale v vinogradu, pri tem je odskočila vži-galna vrvica na hišo Jos. Muca, tako da je nastal požar, ki je upepelil Mucovo hišo in hišo sosedinje Težak. Škode je za 2200 gld. Zavarovana sta bila pogorelca samo po 450 gld. * * * P ož i g a 1 e c. Kočar Alojzij Križan v Političkem vrhu pri Ljutomeru zažgal si je dne 4. aprila svoj hlev: zgorela mu je tudi koča in ogenj je segel na viničarsko poslopje vpok. nadučitelja Semliča. Škode je 1000 gld. Požigalec je pričakoval GSo gld. zavarovalnine, mesto te pa dobi ječo. * * * Vdova generala umrla kot b e r a č i c a. Dne 13. aprila je umrla v Budimpešti v siromašni sobici v podstrešju 80 let stara vdova bivšega ogerskega generala A. Vettera pl. Doggenfelda. Vetter je bil 1. 1S4S podpolkovnik v avstrijski vojski in potem po volji svoje soproge prestopil v ogersko vojsko, kjer se je dvignil do generala. Po njpgovi smrti je nekdaj bogata dama živela od milodarov dobrih ljudij. Gospa Benickv Bajza dajala ji je brezplačno stanovanje. * * * Okrajni glavar in brivec. V Nadvorni na Gališkem so nedavno obsodili brivca Wolfa Blaua na dva meseca ječe, ker je razžalil okrajnega glavarja Ladislava Iialeckega. Toda pozneje se je dokazalo, da Blau okrajnega glavarja ni opravljal, marveč, da je govoril resnico: zato je bil tudi brivec oproščen, ko je proti obsodbi rekuriral. Dokazalo se je, daje brivec glavarja pet let bril in stri-gel, ne da bi mu bil ta kaj plačal. Ko ga je brivec opetovano terjal, mu je glavar zagrozil, da ga uniči. In res je zapovedoval svojim uradnikom, da ne sme nihče hoditi v Blauovo brivnico brit se, nadalje je naročil davčni komisiji, da mora brivec plačati desetkrat višje davke, kakor je bil v resnici dolžan ; in ko je deželna finančna oblast to krivično početje razveljavila, je odlok več mesecev zadržaval, tako so brivca parkrat rubili, ker ni mogel plačati toliko davka. Glavar dobi vsekakor zadostno plači lj za svoje brezvestno zlorabljanje uradne oblasti. * Solnce — požigalec. V Kristjaniji se je nedavno pripetil čuden slučaj. V neki hiši so sedeli popoldne člani rodbine pri kavi; kar opazi nekdo, da se je začela jedna mizic kaditi. Na mizi je namreč stala na papirju ročka z vodo, na tej so se nabrali solnčni žarki ter vžgali papir. Na mizi so bile tudi žveplenke; da ni bilo slučajno ljudij blizu, lahko bi se bila zgodila velika nesreča. * * * Neporabljeni milijoni. Lepa svotica 75 milijonov lir je hranjena pri italijanski vladi; denar je last papeža, a on ga noče. Ko je papež leta 1871. izgubil posvetno vladarstvo, se mu je zajam-čila posest Vatikana, Laterana in vile Castel-Gandolfo; razveu tega se mu je nakazalo, da bo dobival vsako leto rento treh milijonov lir, toda niti Pij IX. ne Leo XIII. nista vzela niti krajcarja te rente, ki je narasla na 75 milijonov lir. * * * Julijanski koledar. V Rusiji se bavijo mnogi učenjaki s tem, da odpravijo Julijanski koledar. Prve korake je storila carska astro-nomiška družba vPeterburgu. Obratno ministerstvo je izdalo na vlado predlog, kako naj se spremeni julijanski koledar v cezarjanskega. Misli se doseči to stem, da se odpravi vse prestopne dni od leta 1900 Kje je? ANTON OBLAK, doma iz Poljan nad Skofjo Loko, pred enim. letom je bival v Gibson, N. Mex. Rojake prosim, kterim je znan njegov na-s town a, Pa., je daroval Jos. Likar sIov- da blagovolijo naznaniti: do 1948. Predlog se utemeljuje z važnostjo, ktero ima tetmin v mej- narodnem trgovinstvu. * * « Popravek. Med darovi se je uriuila neljuba napaka, iz John- 50 ct., a namesto ime F. Rovana. tega smo tiskali Blaž Cheferin, Box 4, North Kem-merer, Wyo. (10 mj.) Smesnice. Naj poskusi. „Ako Vam tudi 25 centov podarim'4, rekla je stara gospa prijazno, ,.kdo mi jamči, da se ne bodete takoj napili?" — , »Gospa", odgovoril je uljudno tramp,' ,,jaz bi Vam z veliko uslugo dokazal, da ti novci nezadostujejo v to". O š a b n o s t. „Vaši otroci pa še slabo hodijo za njih starost, gospod predsednik kupčijske zbornice4'. — ,,Saj ni potreba mojim otrokom hoditi, — imajo dovolj voz in konj na razpolaganje!". Ima tudi prav. Oče (strogo) : ,, Čuj dečko, zelo slabo je s ta-boj ! V letnem poročilu te najdem poslednjega tiskanega v tvojem razredu. Ali se nič ne sramuješ?" — Sin : „Oh, oče saj ni tako hudo..." — Oče : „Ne? ali bi moglo biti še sla-bejše?" — Sin : ,,Glej, ako bi bilo v našem razredu še več učencev, in bi bil jaz poslednji?" Humor prosjaka. Policaj : „Vi ste ravno kar v hiši gospoda bankirja prosjačili?'4 — Prosjak: „Prosjačil? niti mislil nat< ! Z gospodom sva se pogovarjala o novem posojilu!" Tudi vzrok. Pisarniški predsednik : „ Povedali so mi, dii se ubirate delati pri p 1 i n o v i svetlo-b i. Kaj morete navesti v Vaš zagovor?" — Pisar : „Oprostite, gospod svetnik, saj sem samo kot dnevni pisar sprejet v službo". Pošteno. A.: „Tako, gospod baron, cul sam, da se hočete oženiti?" — Baron: ,,Seveda sila me v to tira, nikakor pa lastni nagib !" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo Bedaj zo 840.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. G. M. St. v Clevelandu, O. Pismo in za 55 centov znamk sprejeli, toda tacega dopisa ne moremo natisniti in ga tudi nikdar ne bodete čitali v listu dokler bodemo mi imeli kaj pri njem opraviti. Pišite kaj hočete za onih 55 ct. » ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Druge slov. knjige: Veliki katekizem 16 ct. Sveta Xotburga IS ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božia pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Za Boga in domovino 30 ct. Z bra ni Bpisi Pagliaruzi I., II. in III. zvezek po 30 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. ,, stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 85 ct. Hitri računar 40 ct. Angleško-slovenska slovnica (Je-ram) SI. _ FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v s t a r o do m o-v i n o Slovencem in Hrvatom, za 100 gold. avstr. veljave treba dati $40 90. Slovencem smo že odposlali blizo 3 miljone gold. Pišeta lahko sloveusko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojim ! Fo.lp n. io «« pr.pTocam vse u Slovencem in Hrvatom v Omahi iu okolici, da obiščejo prvi slovea-s ki Kjeje? JOSIP KOTAR, doma iz Daljnega vrha pri Novem Mestu, nekteri mi pravijo, da je bil v blaznici in tam umrl, ako kdo lojakov kaj več o njem v£, naj blagovoli naznaniti: John Cos, Hackett, Alleghenv Co., Pa. Kje sta? MARTIN NEMANIČ, doma iz Že-lebeja, župnija Metlika; dalje JO-ŽEFIVEC, domaizTribučežupnija Adlešice, okraj rnomelj. Rojake prosim, ako vedo, za kterega teh, da naj mi blagovolijo naznaniti nju naslov : Peter Š i k o n i j a, Box 11, Iron Mountain, Mich. (10. mj.) 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Ved no sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkaini. Tudi iniain l^po urejene prenočišča; ako kdo aem pr de iu ne ve kam, naj se lo pri meni oglasi, in zad >voljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. Podpisani priporočam vsem Slovencem iti Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni >SAZ/OOiV, kterega odprem dne 1. januarja 1399. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge IJKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLA H BAY, MICH. Slovenska babica V CALUMETU, MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsa ko uro. (8. jI.) Marija Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Francoska parobrodna dražba Po znizanej ceni! Gozdovnik, Povest iz ameriškega življenja. Dva zvezka za 50 centov poštnine proste. Samo da jih ne bode potreba vračati v Evropo. Povest je zanimiva in kratkočas-na : oba zvezka obsezata 348 strani v osmerki. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Champagne „ 13. maja. La Bretagne „ 20. ,, La Touraine „ 27. ,, La Gasgogne „ 3. junija. La Champagne ,, 10. ,, La Bretagne ,, 17. ,, La Touraine „ 24. ,, La Gasgogne „ 1. julija. La Normandie „ 8. „ La Champagne „ 15. „ La Bretagne „ 22. „ Prvi razred kajite do Havre veljajo $t>5 in višje. Glavna agencija za Zjed. država in Canado: 3 BOWLING GREEN NEW YORK. / Vsem roiakom priporočam moj T SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., ▼ kterem bode m točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi Ifcegljisce, 8 pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1435 Main Str., La Salle, 111. KDOR SLOVENCEV POTUJE bodisi y staro domovino ali obratno naj se zanesljivo obrne na iiUjtčoo edino slovensko podjetjs FR. SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK v vseh zadevah mu izvrstno postrežemo in skrbimo, da se mu ne prigodi kuka neprilika. KDOR SLOVENCEV POŠILJA NOVCE DOMU naj se izvestno na nas obrne. Sto-tieoče pošljemo vsako leto na Slovensko in vse je bilo dosedal še v reda. DoBedaj smo že Bkoraj tretji milijon gold, avstr. velj. odposlali. Posredujeme vsem za hranilne vloge v slovenske hranilnice, vsakdo dobi hranilnične knjižice v roke. Pri nas je kurz n a j c e n e j i kader mi damo za $40.70 za 1CX> gld., zahtevajo vsi drugi najmanj 841 ali £4150, zakaj bi vaše novce j>roč metali? Defi&iji so doma na Kranjskem v 14 dnevih, ko jih drugi po mesece zadržujejo. Pazite na številko I0(.l (irpcawirh Street, kamor Vas drugam speljejo, Vas slepijo, mi stanujemo v tt=tej hiši v prvem nadstropju in do nas lahko pride vsakdo ob vBakem času. ..... flli^Arfe Vsem Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici se |» toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ JSANICAH CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačan ju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, k" ;ri napravija: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbu-•dcdšeiii in v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf, * v Calumetu, Mich. se li'jud: priporoča vponi Slov ncem in bratom Hrvatom za i";i i■ i x SAKOVRSTN LH SLIK, za male in velike; za ;< -im, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi iZh . r \ 'i ali > rochea z s ženske, ravno tako IGLE za n< .; eliiianii, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilivih. i :i n | oročam slavnem občinstvu v Calumetu in oko- THE PRINCE LINE lici Ct.l ali ru\ svojo tov na vu.*in io ta k- CALU> •.ran O K Vil'JE V (Frames) za Blike od 25 '•'-j- z staro dr .novine, pošljite mi sliko Vašo, ■! "i( dom -i, in vh - skupaj danem na eno sliko, hii i i \ [ i oljjedu'*m slikani. ;poštovanjeni udani IGNATIUS TANCIG, 17 1', MICHIGAN. . - . -S- ~ -13- azrr_S±ci G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, IVIicli., odprl in i n predaja na i i h V> KLO (w holesale) raznovrstna CALIFORNISKA ir i ' : V! ;-;a. -tiANJE in LIKERJiC raznih vrst, SMODKE in pipe. S .vensk r, Zagreb $28 00, Ljubljano $27.75, Karlove« $2S.50. Inšpiiik $20.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, x--— NFW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGA- Cigars" z barvano sliko. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Ediui izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ,,Kranjska lepota NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okoliei, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svi>j ^saloonn- 400 Elui Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem HiXAC MI KLICU. .„dL. J.-. i HOTEL Ware n J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich S-reef, New (v bližiti' tiskarne N.iroda^). hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči nizk«'j ceni« V našem Avstrije. Dobra postrežba p Prodajamo parobrodne iti železniške listke po najnižjih cen ali. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je ndelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razp siljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in ^mstvo za robo je moje geHlo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem : KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarn" aakazuiee, menjire, is dolžna pisma. If posluje in iiterjoje zapuščin* in dolgove. John Golob, izdelo\ alec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in ]»opravo KRANJSKIH HAR-MONJK. Cena najcenejši m 3glas-nim <>d 625 naprej in treba dati s5 „are". lloljše vrste od 845 do ■*100. Pri naročilih od $50 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. John Golob, 203 Iiridge Street, JOLIKT, 111. Spričevala : Matija lie/ek imam že štiri leta liarmf>-nike na 4 glasove in sem /elo zadovoljen ? ttjiu i, U-r s<> še st-tLij «lol>re; iyram zcl«i velil u na nje. Rojal i, n -i>< >jite se, tla bi biii prev.Tnni; harn .nikt- > la+iki-/a ifjra-ujt*, It-jAi i/^lclaue in dovolj jkj ceni. l*o potrdim. Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CUICAtiO, ILL Marko Težak imam harmonike že j>et let • ■d (ii.l. i na 4 ■<■'. veljajo me 75 dolarjt-v, :ili ne dam jih odaj /a one. kte-= re so narejene v starem kraju in veljajo 150 y<>'.>l., rabim iili }ia /e jiet let. M. Teschak: Podpisani imam harmonikeod g. J. < '...iolm 7e šest 1«-«, /n nje sem dal $40 in so šesedaj boljše kakor oue i t stare »leiele, kter« stain*)ji najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, J<»liei, 111. Podpi sani Michael Klobuiar p »tr ju jem. «la so harmonike iziielane cxl g. |. (Goloba izvrstno delo, jaz že na nje igram 4 leta, dal sem za nje ^25 m še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu zrn. $30. Mike Klobučar, Joliet, 111. Mat. Frankovif potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina: jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najl>oljse u stare deiele; dosed a j še niso potrebovale j»oprave Math. Krankovich, Calumet, Mich. Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band>potrjujem, da harsHrtuke izdelane po John Ciolobu imajo čiste, pravilne glasove in se zam-irejo uporabiti vsakej godbi na lice, trobente ali p^-ali- G. Stramec. Podpisani priporoma vsem Slovencem avoj krasno vrejeni Ho t&l F 1 oren c e 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem tofiil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo iinportirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne a m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganju je lepo Isz&^ljj isce _ Posebno se priporočam rojakom za razno svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji mo&i. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sč spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. SEHKHHBHHKMMK SKHKXK31 KjBHXSK m m m m H m m u s m m 3S m Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge PO 4r°|0 brez odbitja noyega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — Be jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z liaročbo vred. N- vci sm tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojim! Spretni agentle se spremo preti narodnim po dlem HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubijt-nejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tainošnj m ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu u G laso vi ti in proslavljeni zdravnik, ki ae je izučil in prejel diplomo na slovt*-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladeliiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami tudi vnanjili toleziiij. Mor IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas Bvetovnega zdravnika. Kadi trga naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen Bkih bolez ih ^td. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-jega rojaka Dn. Gjura Ivana Poheka. On je na si^oi^iitxe ±:o_ stotine nevarno bolnih oseb ozdr»vil, posnlmo pn mojo ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Štovani gospod I Naznanjam Vam, da aom Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav tur se nemorm boljnga počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, ivgo da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažiua, Can ion Ferry, Mont. Dr. G. fVJL^POMBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otroki v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, dajo bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. nasvete daje zastonj. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0HEK, So. Bast 10. Walnut Str., KANSAS CITY.«, Missouri.