Leto XIV.
V Geljn, dne 16. avgnsta 1904.1,
Štev. 63-
DOMOVI
tshaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi na) se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer fratturano. - Rokopisi se ae vračaj« - Za inserate se plač*« I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. - Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Izpolnjujte in vračajte nabiralne pole za „Kažipot"!
Poslanski kandidat za ptujsko okrožje dr. Miroslav Ploj.
V	Poličanah se je vräil dne 11. t. m. shod zaupnih mož za sodne okraje Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Radgona, ki volijo skupaj enega poslanca v splošnem volilnem razredu za Stajarski deželni zbor.
Dolgo se v teh okrajih ni določil kandidat in že se je mislilo, da se utegnejo volilci razoe-piti v več struj, ker so razni kandidati nameravali poseči v volilno borbo na svojo roko. S tem bi podali našim narodnim nasprotnikom in vladi neprijazno sliko naših razmer, kar bi bilo gotovo narodni stvari v škodo,
Zato nas veseli novica, da so se zaupniki vseh volilnih okrajev zedinili za moža, katerega bode lahko vsak narodno misleč volilec volil, in sicer dosedanjega državnega poslanca, dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja.
Dr. Miroslav Ploj pozna spodnještajarske razmere prav dobro in je že večkrat pokazal, da rad stori za svoje volilce vse, kar se v danih neprijaznih razmerah doseči da. Vsled tega vse volilce ptujskega volilnega okoliša poživljamo, naj z vsemi močmi delajo nato, da bode izid volitev sijajno dokazal narodno in državljansko zavednost in zrelost slovenskega prebivalstva gori naštetih okrajev naše dežele.
Zdi se nam, da ne bomo preveč pogostoma in čez potrebo nujno opozorili na posebno važnost bodočih neposrednih volitev. Njih odio čilni pomen ne tiči v zmagi slovenskega kandidata, ampak v moralični klofuti vladi in Nemcem, ki naj izpre-vidijo, da je vse njih izpodkopujoče delo na Spodnjem Štajarskem prazno delo in da se narodna in politična zavest na slovenski strani vsled nemške
demoralizacije le ukreplja in utrjuje.
Nemški listi so pred kratkim dvignili klio, naj bi se ustanovila „štajerčevska", to se pravi odpadniška stranka na Spodnjem Štajarskem. — Volilci ptujskega volilnega okoliša, vas se to sramotno nemško izzivanje v prvi vrsti tiče! — Vsakdo, kdor ima volilno pravico, posluži se je in oddaj svoj glas za slovenskega narodnega kandidata dr. Miroslava Ploja. Število slovenskih glasov naj se izkaža ogromno nasproti številu odpadnikov. — To ogromno število slovenskih glasov, bodi mogočen žrebelj v rakev „štajer-čevstva", odpadništva.
V	imenovanih okrajih živi vsepovsod mnogo probujenih in narodnovnetih mož Tem velja v prvi vrsti naš klic, naj vplivajo, da vse gre na volišče dne 20. septembra* da se izkaže slovenska zavest in dokaže slovenski značaj Spodnje Štajarske.
V	celjskem okoliša se naj to razvidi iz števila volilcev narodnega kandidata Ferdo Roša,
v ptujskem pa v soglasni izvolitvi kandidata narodne stranke dr. Miroslava Ploja !
Članom in prijateljem akad. društva „Gorotan"!
Kakor znano, ustanovilo se je slov. akad. društvo „Gorotan". Ta veseli pojav zbujajoče se narodne zavesti med dijaki mora povzdigniti koroške Slovence in jih navdušiti za vztrajno delo, ker vidijo, da niso osamljeni, ampak da imajo brate sotrudnike, ki jih razumejo in z njimi soglašajo. Posebno v sedanjem času, ko nas naši nasprotniki napadajo od vseh strani, se moramo vzbujati in odločno upirati veliki pogubonosni povodnji, ki hoče popolnoma zaliti naše pristno slovenske pokrajine.
Ustanovitev našega društva je našla prav globoko zanimanje med Slovenci. To je natanko pokazal ustanovni shod, ki se je vršil dne 27. julija t. I. v dvorani „Narodnega doma" v Veliko vcu. Od blizu in. daleč so nas posetili vrli in navdušeni gostje, tovariši so došli v prav lepem številu, da je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Vsi zbrani so občutili, kako nas potrebe novega časa" silijo k posvetovanju, k organizaciji, k sklepom in k dejanjem. Zaradi tega se podpisana v imenu vseh tovarišev dru-štvenikov prav presrčno zahvaljujeta vsem ob iskovalcem ustanovnega shoda in vsem podpornikom društva ter prosita prav presrčno, da bi koroški rodoljubi svoje zanimanje in svojo navdušenost tudi zanaprej ohranili globoko v svojem srcu in je pokazali s tem, da naše društvo radi podpirajo.
Majhno število naših rodoljubov je že do neslo kamenček k poslopju, katero hočemo zi dati in na katerem bode slonelo oelo Slovenstvo, in podpisani blagajnik se tem potom vsem vele-cenjenim podpornikom prav srčno zahvaljuje. Prosi pa tudi vse rodoljube in rodoljubkinje, da bi podpirali novorojeno dete „Gorotan" in da blagovolijo podpore svoje pošiljati podpisanemu blagajniku, ki bo podpornike in njihove prispevke pravočasno in točno objavil v „Miru".
Da potrebuje vsako društvo denarja, to bo vsak spoznal. Vsak podporniK našega društva žrtvuje celi Sloveniji. Naročili smo „Narodne koleke" (1 kolek 2 vin.), katere bomo prodajali in razpošiljali po vsem Slovenskem v prid „Učiteljskega doma". Da je za vzbujenje našega naroda pouk, torej šola najvažnejše sredstvo, ni treba povdarjati. Trdno smo prepričani, da bode lepša in veselejša naša bodočnost, ako bomo dobili v narodnem duhu delujoče učitelje. To hočemo in to moramo doseči. Slabi smo in zatorej iščemo pri rodoljubih pomoči. „Narodni kolek" je tedaj za razvitek našega naroda vele-važnega pomena in podpisani blagajnik vabi vse tovariše in člane društva, da mu poročajo svoje naslove in da blagovolijo naročiti pri podpis, blagajniku kolikor mogoče veliko število „Narodnih kolekov", katere bode gotovo vsak lahko prodal v svoji domačiji pri raznih priložnostih.
Složno hočemo delovati, složno hočemo bu diti, dragi tovariši, našo Koroško in akoravno
I naše slovenske pokrajine že popolnoma v nem-škutariji medlijo, — bodočnost je naša.
Predsednik : Fran Mischitz, stud. phil. v Borovljah, Koroško.
Blagajnik: Rud. Raunik, abit. na Trati, pošta Borovlje. Koroško.
Celjske in štajarske novice.
—	V nedeljo, dne 21. avgusta k Sv. Frančišku Ksaveriju! Še enkrat opozarjamo narodnjake gornjegrajskega okraja na volilni shod pri Sv. Frančišku Ksaveriju. Vrši se po 3. uri popoldne. Predstavi se kandidat g. F. Roš ter bodo nastopili še razni drugi govorniki. Pričakujemo obile udeležbe vseh, ki narodno mislijo in čutijo!
—	Šoštanj. Preteklo nedeljo se je vršil v Šoštanju velepomenljiv shod. Ob pol 9. uri je otvoril volini shod v Rajšterjevi gostilni dež. poslanec Ivan Vošnjak ter precej mnogoštevilno zbranim županom in drugim uglednim volilcem predstavil kandidata za deželnozborske volitve Ferdo Roša. Slednji je v gladkem in zelo poljudnem govoru povdarjal nekatere prav umestne točke programa, za čegar uresničenje se hoče kot poslanec potegovati. Pomanjkanju kmetijskih delavcev bi se naj odpomoglo z zakonom o preskrbljen ju za starost. Zavarovalnice zoper ogenj, točo, povodnji bi naj prevzela dežela ter brez dobičkarije poslovala. Štajarska kmetijska družba, ki sprejme na leto 100000 K podpore, plačane s skupnimi davki, ne stori nič za slovenski del dežele. Zahtevati moramo delitev iste v skupino za Srednje in Gornje ter za Spodnje Štajarsko. Potegoval se bode kakor dosedanji poslanci za ustanovitev slovenskih meščanskih in kmetijskih šol. Žigosa krivico, ki se godi spodnještajarskemu slovenskemu učiteljstvu, ki uživa skoro izključno tretji plačilni razred. Deloval bode na odpravo tretjega plačilnega razreda. Ako mu volilci izkažejo z mnogobrojno udeležbo pri volitvi svoje zaupanje, zastavil bode vse svoje moči za blagor istih. Kot govornika celjskega političnega društva „Naprej" sta dr. Josip Karlovšek in dr. Vekoslav Kukovec v obsežnih z velikim odobravanjem sprejetih govorih obrazložila pomen in način novih volitev ter kandidaturo kandidata slovenske narodne stranke Ferdo Roša. Dr. V. Kukovec z ozirom na navzočnost nekaterih soci-jalnih demokratov pojasnil, da so mogli Slovenci določiti svojega kandidata le z ozirom na stiskani položaj v narodnem oziru in vsled tega le odločno narodnega moža, upreti se pa morajo internaoijonalnemu demokratu. Socijalnemu demokratu Čobalu se je podelila beseda, a ker je hotel isto proti volji ljudstva preobsežno izrabljati, bila mu je odvzeta. Dr. J. Karlovšek je z vznešenimi besedami dokazal volilcem nujno potrebo, da se s prihodnjimi volitvami dokaže slovenski značaj dežele. Župan iz Št. Ilja J. Koren se je v imenu volilcev navdušeno zahvalil govornikom in pozdravil kandidaturo narodnjaka Roša ter se je soglasno sprejela resolucija, da se voli g. Ferdo Roš.
—	Slovenji gradeč. Nad pričakovanje lepo se je obnesel volilni shod v Slovenjem gradou, dne 14. avgusta. Ob 3. uri popoldne je v „Narodnem domu* pričakovalo poslanskega kandi
data za dež. zbor, g. Ferdo Roša obila množica samih resnih slovenskih mož volilcev tega okraja. Zborovanje je otvoril žapnik Fr. Pečnik, na čegar predlog je bil predsednikom izvoljen veleposestnik Ivan Rogina. Dr. V. Kukovec je v razumljivi obliki opisal važnost bližajočih se volitev, želeč naj bi te volitve sijajno dokazale slovensko narodnost slovenjegraSkegi okraja. Kandidat Ferdo Roš je razvil v splošno zado-voljnost zbranih volilcev svoj program podobno kakor na shodu istega dne v Šoštanju. Dr. Josip Karlovšek je ob najživahnejšem pritrjevanju vspodbujal k vztrajnemu delu za volitve in sploh za okrepitev in napredek narodna stvari v tem okraju. Nadžupnik J. Lenart je poživljal poslance, naj zastavijo vse moči pri vladi ter ji razjasnijo, da se ji bode tresti pred slovenskim narodom, če dosedanje zatiranje narodov ne preneha. Sprejela se je podobno kakor isti dan v Šoštanju soglasno resolucija: Dne 14. avgusta 1904 na volilnem shodu v Slovenjem gradcu zbrani slovenski volilci sprejmejo kandidaturo kandidata slovenske narodne stranke g. Ferdo Roša z za dovolj3tvom na znanje ter sklenejo z vsemi močmi delovati na izvolitev istega svojim po slancem z ogromnim številom glasov. Predsednik Ivan Rogina je zaključil po opetovanem opominu volilcev zaradi udeležbe pri volitvah ta sijajni shod, ki je v čast slovenstvu slovenjegraškega okraja.
—	Vojaška vest. Poveljnik štajerskega orožništva, polkovnik Adolf Smole, je šel v pokoj ter dobil pri tej priliki red železne krone tretje vrste; na njegovo mesto pride dosedanji orož niški poveljnik iz Bukovine, polkovnik Jurij pl. Catargi.
—	Nemarnost, ki se kaže po raznih ulicah in potih, ki spadajo v oskrbovalno področje mestnega sveta, je pač že taka, da presega vse . meje. Naj g^e le kdo levem bregu Savinje mimo kopališč, in tu se mu lahko prigodi, da se na lepem pobije. Na vsako toliko korakov štrli tu iz pota najmanj deset centimetrov visok štirivcgelni kamen, v katerega človek zadene z nogo in pade. Videli smo, kako se je služkinja, ki je nesla na rokah otroka, spoteknila nad takim kamenom in z otrokom vred padla, da smo mislili, da mora i ona i otrok imeti kosti polomane. In res, obvarovala je otroka, a sama se je hudo pobila na roki. Seveda no, kaj se hoče: pred zalogo moke iz .Stinkmühle" se je mestni tlak lepo izravnal, da morejo vozovi zraven, a tamkaj, kjer bi bilo v resnici treba kaj popraviti, tam se ne stori nič. Naj gre samo kdo ob deževnem vremenu skozi vrtno ulico! Skoraj bi se moral zavarovati pri kaki zavarovalni družbi, kajti nevarnost je velika, da ostane v blatu. Kako je okrog spomenika cesarja Josipa, ve vsak. Prepričani smo, da bi Josip II., če bi mogel, s topil s svojega podstava in dal celemu mestnemu sveta pošteno klofato za njegovo brigo in skrb za zlepšanje svoje najbližje okolice. Tako bi mogli napisati še marsikaj, pa kaj, ker vemo, da nič ne izda. Sicer pa za nas zadostuje, da smo opozorili na take nemarnosti, kajti ako se zgodi nesreča, bomo vsaj vedeli, koma je pripisovati krivdo.
—	Nemci med seboj. Sicer bi nas stvar ne zanimala toliko, toda izza zadnjih volitev v celjski okrajni zastop smo si jako dobro zapomnili možakarja, ki je stal prošli petek pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, celjskega „nemškega* mesarja Grenka. Mož je ob časa volitev v okrajni zastop kaj pridno agitiral pri Slovencih za celjske „nemške" prvake in zato naj tadi izve svet, kak je ta mož. Pred nekaj časom je imela celjska mesarska zadruga zborovanje pri .zamorcu". Tega zborovanja se je hotel adeležiti tadi sin tukajšnjega mesarja Rebevšeka. Toda jedva je stopil v zborovalni prostor, že ga je Grenka pograbil, in vrgel van, ga zanaj pograbil za ušesa ter tresel, da je zdravnik kon-statiral lahko poškodbo. Neka priča je to pod prisego potrdila. Seveda je bilo čuti tudi nekaj .lepih" besed, kakor „ušivec". Obravnava je bila jako zanimiva, posebno zato, ker se je Grenka vedno bolj in bolj zapletal ter ob vsaki priliki zopet žalil tožitelja, Češ, da je ponaredi) svoje izačno spričevalo, da je pričo opijanil in nagovarjal, da bi izpovedala njemu v prid itd., tako
da ga je sodnik opozoril: „Bili ste že mnogokrat kaznovani, glejte, da se ne zakop-ljete vedno bolj in bolj." Končno je bil Grenka obsojen na 80 K globe, oziroma 8 dni zapora. Bog mu jih blagoslovi, kajti pošteno jih je .zaslužil"! Kakor sme že rekli, bi nas sicer ta stvar ne zanimala, ali iz zgoraj navedenega vzroka smo pribili to kazen, da bo naše ljudstvo iz-poznalo, kakšne ljudi pošilja oeljska „nemška" stranka kot agitatorje na deželo. Skoraj bi se bilo bati, da se tudi zunaj zgodi kaj takšnega, ako bi volilec ne hotel prav hitro ubogati, kajti agitator bi ga morda tudi pograbil za ušesa. Kdor je bil že večkrat kaznovan zaradi sličnih „razžalenj", takemu bi bilo morebiti pač vseeno, ako razžali enega več. ali enega manj. Sicer pa kazen za gospoda Grenka ne bo ravno pretežka, saj mu tudi Slovenci pridno nosijo svoje kronce za njegovo „nemško" meso.
—	Otvoritev „Narodnega doma" v Brežicah" je uspela nad vse pričakovanje sijajno. Za danes naj samo pripomnimo, da je ta slavnost v resnici imela oni velikanski uspeh, katerega so se nadejali brežiški narodnjaki v vsakem ozira. Da je prišlo tupatam do neljubih dogodkov, je pač kriva ona nemčurska zagrizenost, ki ne more videti Slovenca živega. Da se je „redarstvo" po svoje odlikovalo, je pač umevno, saj so si Brežičani izposodili štiri take možakarje iz Celja. S tem je povedano vse. Obširno poročilo o slavnosti priobčimo prihodnjič.
—	„Celjsko pevsko društvo" je s slavnosti v Brežicah poletelo v Zagreb, kjer je bilo predmet navdušenih ovacij. O tem izletu več v prihodnji številki.
—	Celjska policija, ki dolge nosove kaže, se je včeraj s popoldanskim vlakom zelo kla verno vračala iz Brežic, kjer je skupila svojo
' zasluženo moralično in fizično lekcijo. Na raj-henburškem kolodvoru jo je sprejelo navzoče občinstvo s „pereat-abcug"-klici in z žvižganjem, kar ji je že itak omedlele živce tako razburilo, da je začela občinstvu — dolge nosove kazati.
—	Vlak je povozil med Brežicami in Savskim Marofom posestnika Josipa Cvetka iz Gabrjev. Odtrgalo mu je,obe nogi, eno roko ter mu zmečkalo glavo. To se je zgodile ob 9. uri zjatraj, a ob 7. ari zvečer so še ljadje, ki so se vozili proti Zagrebu, baje videli ležati grozno razmesarjeno traplo ob železniški progi.
—	V občini Staracesta pri Ljutomera vršila se je dne 11. t. m. občinska volitev, ta občina je bila dosedaj pod komando štajerčevih pristašev, pri sedanji volitvi pa so se postavili vrli narodni volilci na volišče kot eden m tfž ter izvolili v vseh treh razredih same narodne može in s tem iztrgali občino za vselej iz rok štajerčevih pristašev.
Društveno gibanje.
—	Pri sv. Martinu v Rožni dolini priredi bralno in pevsko društvo veselico dne 4. septembra 1904 s petjem, govori, tombolo, šaljivo pošto itd. Pri tej priliki naznanjamo, da nastopi poleg moškega zbora tudi nanovo ustanovljen mešan zbor. Ako bi pa bilo 4. septembra neugodno vreme, vrši se slavnost sledečo nedeljo. Da se vidimo v prav obilem številu iz vseh sosednih krajev kakor Celja, Vojnika, Dobrne, Galicije itd. v prijazni Rožni dolini. — Vspored in druge podrobnosti priobčimo prihodnjič.
Odbov.
—	Vabilo na planinsko veselico, vršečo se dne 28. avgusta 1.1. pri Jurko vi koči na Lisci (Zidani most). Spored: a) Predvečer sprejem dohajajoče gospode, b) Večernica pri gromu topov, c) Kres in umetalni ogenj. — Čarobna noč: fo-tografični posnetek, a) Juternica in solnčna ko? pelj. b) Zajutrek med opazovanjem divne panorame. c) Pozdrav došle gospode, d) Nastop pev* cev. e) Prosta zabava (igre, ples), Kosilo : pečen janjec. f) Sv. obhajilo in blagoslovljenje dr. Što-rovih stopnic, g) Vpisavanje v spominsko knjigo, h) planinska četvorka. Absolutorij. Noč svetla, mehka, pot lahka, prenočišče novo, vino izborno, domača kuhinja poštena. — Prebitek za kočine potrebe. Gospodar.
—	Velika nedelja. V soboto dne 20. t. m. ob 4. uri popoldne priredi slovensko akademiško
ferijalno društvo „Bodočnost"! tukaj svoj drugi dijaški „jour fixe" v gostilni g. A. Miklna. — Vsi prijatelji dijaštva se vabijo, da se udeleže tega sestanka. Po predavanjih tamburanje.
Stajarskemu in primorskemu učiteljstvu.
Odbor „Društva za zgradbo učitelj-skege konvikta" je poslal deželnima učiteljskima društvoma v Celju in v Gorici ta-le odborov sklep:
Na zadnji glavni skupščini naše „Zaveze" v Postojni, dne 22. maja t. 1., je bil sprejet sledeči predlog: „Učiteljski konvikt1" se obrni do vseh deželnih učiteljskih društev, da se razširi njegov delokrog tudi na ostale slovenske dežele."
O tem sklepu se je razgovarjal odbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" v svoji seji dne 28. junija t. 1. in sklenil sledeče:
Že ob ustanovitvi našega društva se je mislilo na to, da bodi „Učiteljski konvikt" v Ljubljani zavod za vse slovensko učiteljstvo in zato so se bila tudi pravila osnovala tako, da ne govore o kaki posamezni deželi. Dotična dva poziva sta bila razglašena v obeh naših listih v „Učit. Tovarišu" in „Popotniku".
Ker je pa štajarsko učiteljstvo takrat mislilo na lastni tak konvikt v Mariboru in bilo menda že storilo tak sklep in baje že nabiralo denar v ta namen, in ker se je dalje čulo od strani, da se ogreva za tak lastni zavod tudi primorsko učiteljstvo, se je potem omejilo delovanje našega društva samo na Kranjsko.
Ker je pa sedanje štajarsko in primorsko učiteljstvo opustilo misel na svoj lastni konvikt in ob zadnji skupščini „Zaveze" se izreklo, pristopiti in sodelovati pri našem kot skupnem društvu, izreka podpisani odbor, da z veseljem pozdravlja ta korak naših štajerskih in primorskih tovarišev in ga bo ob prihodnjem kon-viktovem občnem zboru najtopleje priporočal.
Četudi je učiteljstvo na Kranjskem dosedaj samo zbralo nad 20 000 K zgradbenega kapitala, se bo pa štajarsko in primorsko učiteljstvo sedaj s podvojeno silo potrudilo, da zamujeno popravi, in v ta namen se mu nudi baš letošnja deset, letnica našega društva, ki jo hočemo proslaviti najlepše s tem, da zberemo čim več zgradbenega kapitala. Zato bi bilo želeti:
a)	da pristopijo vsa ondotna učiteljska društva k našemu društva kot pokrovitelji;
b)	da prirejajo, kjer le mogoče, konviktu v korist koncerte ali domače veselice, saj sodeluje učiteljstvo domalega pri vseh društvih posojilnicah itd.;
c)	da učiteljska društva in posamezniki sodelujejo pri kolekti poštnih znamk za učiteljski konvikt;
f) tudi imamo na razpolago še nekaj sto „krajcarskih in petkrajcarskih knjižic", ki bi se razposlale posameznim okr. učiteljskim društvom, da jih razdele med delavnejše svoje člane, ki naj ob raznih prilikah razprodajajo dotične znamke dotlej, da se uredi dobrodelna loterija, za katero se sedaj v konviktovem odboru marljivo dela in pripravlja;
d)	sploh pa naj vsa učiteljska društva kakor tadi posamezniki odbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" z besedo in dejanjem v vsem njegovem prizadevanju podpirajo.
Na ta način bomo skupno napravili velik korak naprej do plemenitega smotra, ki si ga je zastavilo društvo ob svojem postanku.
Upamo, da bo po tem pojasnilu slavni odbor ondotnega deželnega učiteljskega društva drage volje pri svojih okr. učiteljskih društvih storil nemudoma vse, da se ta želja uresniči in čimprej prične z nabiranjem zgradbenega kapitala po gori označenem načina.
Zaradi „krajcarskih knjižic" prosimo navodil, kam, koma in približno koliko naj bi jih poslali.
V trdni nadi, da smo dovolj in blagohotno osvetili vso zadevo, pričakujemo v kratkem odgovora, ker čas hiti in treba na delo.
Ker stojita kopersko in volosko učiteljsko društvo izven primorske deželne učiteljske zveze,
prosimo vljudno, da ju odbor o tem dopisu obvesti in morda povabi k skupnemu razgovoru.
S kolegijalnim pozdravom za odbor „DruStva za zgradbo učiteljskega kon-vikta":
J. Furlan, J. Dimnik, J. Režek, t. č. predsednik, t. č. blagajnik. t. č. tajnik.
Druge slovenske novice.
—	Nove poštne znamke. Kakor poroča poštni in brzojavni strokovni list, bodo poštne znamke od 1 do 6 vinarjev nekoliko izpremenili. Poštne znamke od 1 do 6 vinarjev dobe vrednostne številke v belih krogih na vseh štirih oglih. Pri znamkah od 10 do 30 vinarjev ostane vrednostna številka črna na belem polju in sicer v čveterokotih. Poštne znamke od 35 do 60 vi narjev bodo imele vrednostne številke bele na polju barva dotične znamke. Poštna znamka za 40 vinarjev bo, da jo bodo lažje razlikovali od 35 vinarske, vijolčasta.
—	Vojaški novinci bodo pozvani letos v aktivno službo dne 10 oktobra; — enoletni pro stovoljci in vsi novinci vojne mornarice, dalje nadomestni rezervisti pa 3. oktobra 1.1. Pri nekaterih polkih — osobito bosanskih — mora starejše moštvo služiti, dokler ne pridejo novinci, a se jim bo ta čas zaračunil kot orožna vaja, oziroma tudi za dve vaji. Podčastnikom, kateri ostanejo, da vežbajo novince, nedomestne rezerviste, se ta čas všteje za dve orožne vaji.
—	Strašna nesreča na državnem kolo dvoru v Ljubljani V četrtek zjutraj je bil na državnem kolodvoru v Ljubljani povožen zapisovalec vozov, Josip Vjdic. Sedem vozov je šlo preko njega; odtrgalo mu je obe nogi. Odpeljali so ga v bolniSnlco, kjer je kmalu nato umrl.
—	Bohinjska železnica. Železniški predor pri Redovni odprl se je slovesno dne 15. t. m. ob 12 in pol uri opoldne.
—	Koroški Slovenci nameravajo s pomočjo posojilnic in raznih rodoljubov ustanoviti svojo kmetijsko družbo.
—	Grozen samomor v Sežani. Andrej Go Ijevšček, kramar z manufakturnim blagom v Sežani, doma iz Vipolž si je končal življenje na uprav grozen način. — Po obedu je bil odšel v svojo sobo, vzel brivno britev ter si prerezal trebuh od ene strani do druge tako silno da so mu vsa čreva visela von. Prerezal si je tudi jetra in vranico Ko so prihiteli domačini, nudil se jim je grozen prizor: Goljevšček je ležal ves v krvi. Nesrečnež si je trgal čreva in je bil Se toliko pri zavesti, da je kričal: „Hočem umreti !" Prihitevši zdravnik ga je povezal kako je mogel in ga dal odpeljati v bolniSnico v Trst. Pravi čudež je, da so ga pripeljali tja še živega. Ali bil ja že pri kraju Vendar so se zdravniki odločili za operacijo, seveda, brez vsake nade. — Nesrečni mož je umrl.
—	Tržaške bomba Redarstveni organi so aretovali Marcella Depaula, Friderika Giuliuzzi in Hektorja Casina. Prva dva sta baje v zvezi z afero bomb, zadnji pa je menda pomagal slikati poslopje namestništva z barvami italijanske trikolore. V četrtek opoldne je Sel preiskovalni sodnik dr. Barzal z večjim številom policijskih agentov in z enim potapljačem v svobodno luko. Potapljač se je spustil v morje, kjer je ostal več nego celo uro. Ko so ga pa potegnili iz vode, je potapljač prinesel seboj zabojček, katerega je bi našel na morskem dnu. Na zabojčku je bila — kakor ne onem, ki so ga naSli v prostorih društva „Ginnastika" — narisana mrtvaška glava z napisom: „Pericolo di morte" (smrtna nevarnost). Pripoveduje se, da ste bili v zaboju dve Or8inijevi bombi — kakor prejSnji — in da je bil v zaboju še drug, železen zabojček, v katerem se je nahajala potrebna razstrelivna snov. — Na istem mestu, kjer so našli bombe, je bil vsidran Sa pred 14 dnevi italijanski parnik „Manin". Za njim se je pa vsidral istotam italijanski parnik .Francesco Garcia", ki je pa v torek po noči odplul.
—	Trsatski grad pri Reki je kupil v torek na javni dražbi za 190000 kron Josip Ifezzurana.
Politični pregled.
—	Ruski prestolonaslednik. Carica Aleksandra je v petek zjutraj povila sina. Radost v Petrogradu je nepopisna. V soboto ob tretji uri zjutraj je bil objavljen carjev manifest, ki priobčuje rojstvo velikega kneza Alekseja, sina carjevega. Car poživlja vse ruske podanike, naj se vsi združijo ž njim v molitev za srečo njegovega prvega sina, ki je poklican, da postane dedič moči, ki je po milosti božji podeljena ruskemu carju. Naslov prestolonaslednika, ki je bil podeljen velikemu knezu Mihajlu, preide po ruskih državnih zakonih na novorojenega velikega kneza.
—	Kronanje kralja Petra Ministrski svet je odobril v soboto od komisije izdelan načrt za kronanje kralja Petra. Program je izdelan po programu, ki se je vršil povodom kronanja ru-munjskega kralja, toda je še enostavneji. — Na kraljevo željo bodo tudi svečanosti, ki jih je na meravalo prirediti mesto Belgrad, zelo omejene.
Rusko-japonska vojna.
Iz Čifua se poroča: Ruska torpedovka, ki je v sredo semkaj dospela, se imenuje „Rezviji"; dolga je 61 m, obsega 240 ton s 3800 konjskimi silami in vozi 27 vozlov na uro. — Kapitan te ladje zatrjuje, da so velike ruske ladje samo s tem namenom zapustile Port Artur, da bi se združile z vladivostoško eskadro. — Japonci na-»kakujejo vsak dan trdnjavo z veliko vztrajnostjo. Z Volčje gore bombardirajo mesto neprestano z granatami. Lazaretna ladja „Mongolija", na kateri se nahajajo tudi ženske in otroci, je tudi z ostalim brodovjem odplula iz pristanišča.
Iz Tokija se poroča: Ogenj japonskih baterij, postavljenih na portarturskem obrežju, je 10 t m. prisilil rusko brodovje, da je odplulo na široko morje. Ko se je ladjevje pojavilo zunaj ! loke, ga je admiral Togo takej napadel. Bitka je bila silno ljuta in je trajala do noči. Kasneje so japonske torpedovke še opetovano napadle rusko eskadro. Nato se je japonsko brodovje umaknilo, samo ena stražna ladja je ostala na mestu, da bi opazovala gibanje ruskih ladij. — Dotična ladja je sporočila, da je ob mraku videla „Retvizana" in „Pobjedo" pluti proti pristpr:šču. Admiral Togo še ni poslal poročila o izidu Jtke in o japonskih izgubah.
Korespondent „Daily Maila" poroča iz tTo vana, da dobivajo Rusi vsak dan veliko Število vojakov v Mandžurijo in da silno utrjujejo svoje pozicije med Mukdenom in Kurokijevo armado. V torek se ]e slišalo v smeri japonskega desnega krila močno gromenje topov in razne eksplozije pri Anpingu značijo, da Rusi razstreljavajo skale in grade nove obrambne rove in jarke. Dva dni že dežuje na bojišča neprestano.
Petrograd 14. avgusta. (Uradno.) Brzojavka admirala Matureviča na carja od 12. t. m. poroča: Dne 10 t. m. ob 9. uri zjutraj je naša eskadra, obstoječa iz 6 oklopnjač, križarke „As-kolda", „Diane", „Palade" in „Novika" ter 8 tor-pedovk pričela zapuščati Port Artur. Japonci so se koncentrirali nasproti naši eakadri in 8icer so bile a prvi bojni vrsti okiopnjače „Asalu", „Mikaza", „Fuji", „Jašima" in „ŠikiSima" ter križarke „NiSim" in „Kasuga" ; v dragi vrsti so bile križarke „Jakumo", „Kasagi", „Čitose" in „Takasago" ; v tretji vrsti je bilo 5 križark in oklopnjača „Čin Jan", s približno 30 torpe-dovkami
Naša eskadra je manevrirala, da bi ai odprla pot skozi sovražno eskadro.
Medtem so metale sovražne torpedovka plavajoče mine proti poti, po kateri smo hoteli pluti, vsled česar je postalo naše manevriranje zelo težavno.
Ob 1. uri popoldne se je eskadri po 40 min. trajajočem boju, posrečilo, odpreti si pot, ter pluti v smeri proti Šantangu
Japonske ladje so nas zasledovale z vsemi silami. Ob 5. uri popoldne je pričel boj znova. Med bojem je padel poveljnik eskadra, dočim je bil poveljnik okiopnjače „Cesarevič" ranjen ter se je onesvestil. Istočasno se je pokvaril stroj na krmilu, vsled česar se je morala ladja za 40 minut ustaviti.
Vsled ta nezgode so morale druge ladije ■ manevrirati okolu „Cesaraviča". PoveljniStvo es-
kadre je prevzel knez Uhtomski, poveljniStvo „Cesareviča" pa najstarejši častnik. Ob mraku ni mogel „Cesarevič" več slediti eskadri. Zgubil je eskadro z vida ter je plul proti jugu, da bi poskusil priti v Vladivostok. Po noči so „Cesa reviča" napadli Japonci z minami in ob svitu je prišel v Šantung.
London 12. avgusta. Japonci so se novič izkazali kot roparski narod. — Prekršili so na roparski način meonarodno pravo. Šest japonskih ladij je prišlo ponoči v nevtralni pristan v Čifu in tam napadlo rusko torpedovko „Rešiteljnij". Streljali so nanjo ter jo potem zavzeli ter odpeljali. Ker se je to zgodilo v nevtralnem pristanu, je to dejanje rop. „Rešiteljnij" se je branil dokler je mogel. Ko je videl, da se ne ubrani, je vse moštvo skočilo v vodo.
London 12. avgusta. Japanofilski listovi so prav klavrni radi izhoda ruskega brodovja iz Port Arturja in priznavajo, da se zdaj kmalu odloči, so li Japonci ali Rusi gospodarji na morju.
Moskva 12 avgusta. Ruski listi pišejo: Ako pride pri Liaojana do bitke, tedaj bo to ena najkrvavejših bitk. — Japonci bodo šli v boj z 270.000 možmi in 750 topovi in strelnimi puškami. Skupno bosta sovražnika imela 470.000 mož in 1200 topov.
Petrograd 12 avgusta. Poročevaleo „Ruskih Vjedomosti" poroča z bojiSča, da je položaj generala Kuropatkina danns tak, kakor je bil položaj Napoleona I pred veliko bitko pri Lip-skem, iz česar pa Se nikakor ne izhaja, da mora Kuropatkin podteči — Dopisnik ceni, da imajo danes Rusi in Japonci 470.000 mož in 1200 topov na bojiSču.
Petrograd 13. avgusta. General Steselj poroča, da je padlo v bojih od 13. do 16. maja v Kerskem zalivu 1000 Japoncev, 22.-26. pri Čenču 4000, pri Auvantanu 1000, pozneje tam 3000 in v bojih od 26. do 28 julija 10 000. — Skupaj je torej padlo v tem času 23 000 Japoncev. Vse te čete so Japonci morali žrtvovati, da so se le približali Port Arturju. Zato je otročje, če se bahajo Japonci, da bodo Port Artur sam dobili tako hitro.
Petrograd 12. avgusta. „Ruska brzojavna agentura" je poročala 11. t. m. iz Mukdena: Med bojem dne 26. julija je poškodovala ruska oklopnjača „Retvizan" dve sovražni ladiji, ki sta se takoj oddaljili. Najbrž sta oni dve, kaetri so videli Kitajci dne 2. t. m. pri Čifu.
London 13. avgusta. Kakor poročajo večerni listi iz Petrograda, 80 v bitki od 10. t. m. mine japooskih ladij baje poškodovale oklopnjačo ! „Cesarevič", ki je dospela močno poškodovana I v Kiaučau. — Zgube okiopnjače znašajo baja 205 mrtvih, med temi admiral Witthöft in 60 ranjencev.
Tokio 13. avgusta. Poročilo, da je križarka „Bajan" ostala v bitki dne 10 t. m. nepoškodovana , se ima v toliko popraviti, da se ta križarka ni udeležila boja, ampak je ostala v Port Arturju
Toki jo. 13. avgusta. Dosedanji japonski stroški znašajo 200 milijonov janov ali 800 milijonov kron.
Liaojang, 13. avgusta. V bližini Liao-janga imajo sedaj Japonci koncentriranih 8 divizij a 250.000 možmi in 1000 topovi. Japonska armada je zopet začela previdno in počasi prodirati proti severu.
Tokio 13. avgusta. Kakor poroča admiral Togo, je bilo v pomorski bitki dne 10. t. m. močno poškodovanih pet ruskih ladij, med temi „Retvizan", ki je bil v daljavi 35Ó0 metrov večkrat zadet. Oklopnjača „Pobjeda* je baje izgubila dve jadri, razun tega je bil tudi poškodovan na ladiji velik top. Rnske križarke so bile primerno malo poškodovane. Križarka „Bojan" je ostala popolnoma cela — Japonci 80 na avojih ladjah baje popravili škodo.
London 14 avgusta, „Times" so prejele iz Šangaja sledeče poročilo: Ruska uničevalka torpedov „Grosovoj" je priplula v ustje rake Jangtse, ker se mora stroj popraviti. Ladija, to-topovi .in oevi za metanje torpedov ao nepoškodovani. — Ruski odposlanec ae je podal takoj na ladijo.

Loterijske številke.
Gradec, 13. avgusta 1904: 70, 78, 28, 66, 58. Dunaj, „ , „ 77, 16, 34, 21, 31.
Zahvala.
(362) 1
Podpisani sem bil proti požaru zavarovan pri družbi „Avstrijski Phönix". Ko mi je ogenj uničil poslopje, izplačala mi je omenjena zavarovalna po g. J. Lukmanu na Vranskem takoj in brez kakšnegakoli odbitka vso zavarovalnino. Zato si Štejem v prijetno dolžnost se tem potom javno zahvaliti in to družbo vsakomur priporočiti.
V svrho istine sledi moj in moje žene podpis.
%
V Trna vi, dne 12. avgusta 1904. 2t£i:h.ael Kok. Fraxxoiska Kok.
St. 819.
(385)
Oddaja stavbe.
Stavba šolskega poslopja pri sv. Emi v okraju Šmarje pri JelSah z dvema učnima so bama, s po eno sobo za šolsko pisarno, za učila in za enega učitelja in s stanovanjem za nad-učitelja, katero se ima staviti na prostoru sedanjega šolskega poslopja, oddala se bo potom pismenih ponudb, in sicer po sledečih skupinah, na podlagi proračunjenih zneskov.
Skupina I.
Ta skupina obsega sledeča dela: a) podiranje, b) zemeljska in zidarska dela, e) klesarska dela, f) kleparska dela, g) slikarska dela, h) raznovrstna dela in naprava vodnjaka, za proraču-njeni skupni znesek po 23.023 K 78 v.
Skupina II.
Ta skupina obsega c) tesarska dela za pro-računjen znesek po 4473 K 82 v.
Skupina III.
Ta skupina obsega d) mizarska dela za proračunjen znesek po 3758 K 40 v.
Priskrbovanje stavbnega gradiva je v navedenih svotah zapopadeno ; le pri zidarskih delih bo krajni šolski svet podjetniku vse ka menje, kolikor se ga bo po stavbnem aparatu za temeljno in gornje zidovje potrebovalo, brezplačno na stavišče postavil. Za to proračunjeni znesek po 2400 K je od proračunjene svote I. skupine že odtegnjen.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenskih načrtov, iz stroškovnjaka, stavbnega dovolenja in iz stavbenih pogojev se zamore pregledati v šolski pisarni pri sv. Emi in pa pri okrajnem šolskem svetu (okrajao glavarstvo) v Celju.
Lastnoročno podpisana pismena ponudba mora obsegati:
a)	krstno ime in priimek, bivališče in značaj ponudnika;
b)	eventualen popust ali pa doplačo v odstotkih za celo skupino prej omenjenega zneska s številkami in besedami razločno pisano;
c)	predpisano varščino (vadij) po okroglih 10°/o za vsako skupino prororačunjene stavbne svote, torej:
za I. skupino 2300 K, za II. skupino 450 K, in za III. skupino 370 K.
d)	odločno izjavo, da je ponudbeni ves stavbeni aparat pregledal in da istega brezpogojno prizna.
Natančno po predstoječih določilih sestavljene ponudbe se morajo v eden zavitek zape čatiti z napisom: „Ponudba za šolsko stavbo pri sv. Emi", prevideti in najkasneje do dne 19. grudna 1904 pri okrajnem šolskem svetu Šmarje v Celju v zaprtem zavitku vložiti ali tja poslati.
Okrajni šolski svet Šmarje pri Jelšah, dne 27. novembra 1903
Predsednik: Apfaltrern.
Lep harmonij
je naprodaj. (359)3-2
Več pove upravništvo „Domovine".
Rakve
veliko izber, po raznih cenah ima naprodaj MATEVŽ SKALOVNIK, Gaberje štev. 11. — Naročila sprejema tudi Štefan Borušek,
grobokop na okoliškem pokopališču.
i -
v
Ravnotam se sprejme tudi U C 6 11 6 C za mizarsko obrt.	(364) 1
Trgovski pomočnik
izurjen v manufakturni in specerijski stroki ter pošten in zanesljiv, zmožen slovenskega, nemškega in ogrskega jezika, vojaščine prost ter z najboljšimi spričevali, želi takoj ali pa pozneje svojo
------------- službo menjati. ---
Kdo in kje, pove upravništvo lista. (325) 6-5
Zveza slovenskih posojilnic y Celju
razpisuje s tem
službo uradnika.
Zahteva se spretnost v vseh strokah po-sojilniškega in po možnosti drugega zadružnega poslovanja ter znanje trgovskega knjigovodstva in korespodence.
Vojaščine prosti prosilci, ki so vešči stenografije in bi se usposobili za revizijski posel,, imajo prednost.
Plača in pogoji po dogovoru. Nastop službe takoj oz. do 15. septembra 1904 ev. tudi pozneje.
Prošnje s spričevali in dokazili dosedanjega službovanja se sprejemajo do 25. avgusta 1904.
Stenografa
ki bi takoj vstopil, išče notar IBaš V CeljU.	(366) 2-1
Izgubil se je
v Savinski dolini, v okolici Žalec, Gotovlje,. Sv Peter kcščen etni z barvano sliko. Pošteni najditelj naj ga izroči pri Hausenbichlerju v Žalcu, kjer dobi tudi nagrado. (361) 2-1
f
(36?) 1
Globoko užaljenim srcem naznanjamo -vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, daje naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, gospod
Franc Julij Fridrich
bivši tovarnar in lastnik premogokopa v Libojah in Zabukovcih
danes v soboto, dne 13. avgusta 1904 ob 7. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 77. etu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v torek, dne 16. avgusta ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Grižah, kjer se zemeljski ostanki nepozabnega rajnika po sv. maši zadušnici polože k večnemu počitku v rodbinsko rakev. Dragi rajnik se priporoča v blag spomin in molitev! Graščina Mirazan pri Petrovčah v Sav. dol., dne 13. avg. 1904.
Pavlina Fridrich, soproga. — Franc Emanuel Fridrich, graščak, Ivan Pavi Fridrich, ekonom in logarski uradnik, in med. univ. dr. Emanuel Julij Fridrich, sinovi. — Marija Fridrich, c. kr. poštna pom. uradnica in Antonija Fridrich, hčere.

Le pri
„JU er kur-ju"
trgovina z želez-nino, P. Majdič, se kupijo najboljši poljedelski stroji,
mlatilnice
vitelji, slamoreznice itd. Bogata zaloga traverz in železniških šin, železa za vezi, cementa, vodovodnih naprav in cevi in vsakovrstnega, v železninsko stroko spadaj očega blaga.