PARTIZANSKI TISK NA ŠKOFJELOŠKEM (Ob razstavi) V dneh od 24. aprila do 13. maja 1981 je bila v Loškem muzeju v Skofji Loki razstava Partizanski tisk na Škofjeloš kem. Posvečena je bila 40-letnici ustano vitve OF in vstaji slovenskega naroda. Ob otvoritvi in zlasti med prvomajskimi prazniki je bilo mnogo obiskovalcev. Or ganizirani obiski osnovnih šol kažejo, da se tudi šole vedno bolj zavedajo, kako pomembno je tovrstno izobraževanje v učnem in vzgojnem procesu. Dokumentiranje medvojnih tehnik in tiskarn je razmeroma zamudno delo, če prav so tiskarji morali voditi pisano evi denco o opravljenem delu. Večkrat, po sebno za manjše stvari, pa le ne najde mo pedatkov, zlasti ker se vsi arhivi niso ohranili, vendar pa je na Škofjeloškem sorazmerno veliko gradiva o tisku. Pri razvozlavanju podatkov, kdaj je bilo kaj tiskanega, si danes lahko pomagamo z že objavljeno literaturo o partizanskem ti sku na raznih mestih, z arhivi, z razgo vori z nekdanjimi partizani •—• tiskarji, ustvarjalci tega tiska. Redko se sodobna poročila tiskarjev (arhivi) v datumu ne ujemajo z datumi na tiskih samih. O partizanskih tehnikah in tiskarnah na Slovenskem je bilo nekaj napisanega že med samo vojno. Po vojni pa je bilo o tiskarstvu na Škofjeloškem več napi sanega v Loških razgledih. Tako je v tretji številki pisal prvi organizator tehnik na našem področju Niko Kavčič: Škofjeloško področje — zibelka partizan skega tiska. Ciklastilne tehnike je obdelal nekako do kapitulacije Italije (septem ber 1943) Emil Cesar v 7. in 9. številki Loških razgledov. Isti avtor je v podrob nostih obdelal izdajo Prešernove Zdrav- Ijice decembra 1944 v tiskarni TRILOF v Davči enega najlepših primerkov parti zanskega tiska sploh. Podrobneje so obdelane naše tiskarne v tretjem delu knjige Partizanske tiskarne v Sloveniji, ki jih je obdelal Jože Krall. Tisk s Škofjeloškega ni bil prvič pred- stvaljen. Že med vojno, in sicer zadnje dni februarja 1944. leta je bila v Cerk nem razstava partizanskega tiska s tega območja. Temeljito pa je partizanski tisk na Gorenjskem pred leti predstavila Ana Benedetič, tedaj kustodinja Gorenj skega muzeja. Tedaj so izdali tudi kvali teten katalog. Na kratko bi radi še opozorili na važ nejše premike v tiskarstvu na Škofjeloš kem: Prve primere obveščanja in infor miranja javnosti zasledimo v Skofji Loki v avgustu 1941. Tedaj je Svetko Kobal- Florjan napisal več tekstov, v katerih je razkrinkaval prave namene okupatorja. Pregledal jih je Lojze Kebe. sekretar PK za Gorenjsko. To so razmnožili na stroju. Pomladi 1942 je začela delati tehnika v Loški četi. Organiziral jo je Niko Kavčič- Gorazd iz Škofje Loke. Pohod Druge gru pe odredov čez Gorenjsko na Štajersko poleti 1942 je močno odjeknil tudi zaradi množice letakov, ki jih je razmnožila njihova ciklostilna vojaška tehnika. Av gusta tega leta je prišel na Gorenjsko Adolf Arigler-Bodin z nalogo organizi rati in voditi tiskarstvo na Gorenjskem. Imel je že izkušnje v ilegalnem tisku in ob njem in ob Niku Kavčiču so prido bili znanje še drugi. Pomladi 1943 se je partizanski tisk še bolj razširil. To ni slučajno, saj se je prav v tem času bila bitka, kdo bo mobiliziral: okupator ali OF. Tisk je v tem odigral zelo pomembno vlogo. Tedaj je delala poleg tehnike PK KPS za Gorenjsko, ki je zrasla iz Tehni ke Poljanskega bataljona, še Rajonska tehnika na Primoževi žagi v Skofji Loki, kjer je delal Miloš Ziherl-Prešeren, in Rajonska tehnika za Selško dolino v Davči. V letu 1944 so nastale tri nove tiskarne: JULIJA, TRILOF in DONAS. Prva je no sila ime partizanske tiskarke Naste Se- šek-Julije iz Medvod. Druga je vezana na čas nastanka. Tri leta OF; od tu so vzete črke za njeno ime. Tretja pa je do bila ime po konstruktorju vseh treh ti skarn Edu Bregarju-Donu in Nasti Sešek- Juliji (DO + NAS). Tiskarna Julija je začela delati marca 1944. Podrejena je bila PK KPS za Gorenjsko. Belogardisti 140 so jo uničili avgusta istega leta in z njo ves arhiv. Delala je nekaj časa nad Logom, potem pa nad Brodemi, v Po ljanski dolini. Tiskarni Trilof in Donas sta bili sprva v Ločniški grapi. Da ne bi ob napadu sovražnik obe uničil, so sep tembra 1944. leta Trilof preselili v Dav- čo, dva meseca kasneje pa še Donas na Jelovico v bližino Dražgoš. Julija je zna na po tiskanju Pesmi Mateja Bora v mesecu juliju 1944. Razen treh primerkov, je bilo vse uničeno. Trilof je, kot je bilo že omenjeno, natisnila decembra 1944 Prešernovo Zdravljico. Donas pa je po membna, ker je lahko tiskala vse for mate. Iz leta 1944 moramo omeniti še Rajon sko tehniko v Veštrskem mlinu, ki je ne srečno končala 8. februarja 1.944 po sla bem mesecu dela. Njeno nadaljevanje po meni Tehnika T. I. A., ki je delala od septembra 1944 v Martinj Vrhu. Potem se je preimenovala v BENKO, po ilegal nem imenu ing. Bena Ander\valda. ki je zgorel v Veštrskem mlinu. Po Silvi Janša, ki je tudi zgorela v mlinu, je do bila ime tehnika pod Ocvirkam v Davči; to je bila DARJA. Blizu Rudnega je delovala tehnika III. A. za okraj Selca. Novembra tega leta je dobila ime DRAVA. Poleg navedenih so delovale še tehnike posameznih vojaških enot. Tehnika Go renjskega odreda, kasneje pa Škofjeloš kega je bila v Martinj Vrhu pod šolo..Od tod je ohranjenih več številk »Gorenj skega partizana«, glasila Gorenjskega odreda. Zaporednost datumov kaže, da je izhajalo razmeroma redno. Prešernova brigada je objavljala »Gorenšče fante«. XXXI. divizija je imela »Triglavske od meve« itd. Svoja glasila so imele celo posamezne tiskarne. Izredno umetniško kvaliteten je »Stenski časopis« Pokra jinske tehnike za Gorenjsko v Davči. Loškemu muzeju ga je podaril njegov sooblikovalec Adolf Arigler-Bodin, Trilof je imela »Naš krog«, Donas pa »Naši utrinki.« Kvaliteta tiska se je izredno zboljšala zlasti po ustanovitvi posameznih oddel kov pri Pokrajinski tehniki za Gorenj sko. To so bili: Oddelek za tisk, grafični atelje, fotooddelek, strojni, nabavni in kolportažni oddelek. Samo bežno smo prikazali dogajanja na tako imenovani »drugi fronti«, kot partizanski tisk upra vičeno tudi imenujejo, ki pa kažejo da je bilo možno organizirati in delati le ob visoki narodni in delavni zavesti partizanov — tiskarjev. Vinko Demšar Adolf Ariglor-Bodin (vodja Pokrajinske tehnike za Gorenjsko) odpira razstavo »Partizanski tisk na Škofjeloškem« 141 Na področju sedanje občine Škofja Lo ka se je že avgusta 1941 pojavil prvi letak in veliko število lističev z bojnimi paro lami, ki so jih spontano natiskali takrat ni mladi aktivisti pod vodstvom Svetka Kobala. Pozno jeseni 1942 je začela de lovati tehnika Poljanskega bataljona. Obseg je bil približno takšen kot drugod na Gorenjskem. Leta 1942 je škofjeloško območje postalo najpomembnejši izdelo valec partizanske literature na Gorenj skem, Ze pred poletjem 1943 sta delovali dobro organizirani tehniki: pri Pokrajin skem komiteju KPS za Gorenjsko, ki jo je vodil Edo Bregar-Don in tehnika v sami Škofji Loki kjer je delal Miloš Ziherl-Prešeren. Od poletja dalje, zlasti pa v letih 1944-45, je postalo škofjeloško območje glavno oporišče partizanskega tiska na Gorenjskem. V začetku leta 1944 je bila ustanovljena Pokrajinska tehnika za Gorenjsko, ne kot tehnika, ki razmno žuje gradivo, temveč kot organizacijski center, nekakšna — da uporabim izraz polpretekle dobe — generalna direkcija tehnik in tiskarn na Gorenjskem. To organizacijsko središče je usmerjalo razvoj vseh tehnik in tiskarn, organizi ralo tiskanje, razmnoževanje in razpe- čavanje literature, organiziralo nabavno službo. Ob tem se je razvila cela vrsta dejavnosti, rojevale so se pobude in ide je, kako še bolj razviti in obogatiti go renjski partizanski tisk. Neugnani, že pokojni Edo Bregar-Don. se je zavzel in osnoval tri tiskarne: Trilof, ki je bila ustanovljena ob tretji obletnici OF. Julijo in Donas. S širjenjem mrež ciklo- stilnih tehnik se je ustvarjala in dvigala kvaliteta dela. Kdo ne pozna ciklostilira- ne knjige. »Zgodovina VKP (b)«, ki je vzor kvalitetnega dela v tedanjih razme rah. Uvodni napis »Čuvaj to knjigo kot svojo glavo in puško« že sam po sebi iz pričuje naš odnos do pisane besede, ki je bilo zelo pomembno orožje v boju za svobodo. V tiskarni Julija so bile avgusta 1944 natisnjene lirske pesmi Mateja Bora: »Nini«, ki pa so žal razen nekaj izvodov padle okupatorju v roke. Natiskana je bila bogato ilustrirana Prešernova »Zdravljica«. Značilno je, da so široko razmnoževali in tiskali gradivo, ki ni bilo namenjeno tekoči politični propagandi: šolske učbenike, pesmarice in ipodobno. Vse to priča, da je v krutem vojnem času dobila poseben pomen tudi kultura, kar vzbuja splošno pozornost ne samo pri nas, ampak tudi na tujem. Končno ne smemo prezreti dejstva, da je bila na ozemlju, ki so ga Nemci imeli za sestavni del nemškega raj ha, zgrajena partizanska električna centrala, ki je os krbovala z energijo Pokrajinsko tehniko in posebno radio poslušalnico. V Po krajinski tehniki se je z elektriko na pajala tudi fotografska in mehanična delavnica. V grafičnem ateljeju so izde lovali štampiljke za vse vojaške in po litične forume, linoreze in grafično opre mo; februarja 1945 pa so v osvobojenem Cerknem organizirali celo razstavo par tizanskega tiska na Gorenjskem. Adolj Arigler-Bodin 142