LETO XXX., ŠT. 10| Ptuj, 10. marca 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Uresničevanje srednjeročnega razvoja gozdarstva (stran 4) Delo komisije za vloge in pritožbe (stran 5) Nov gasilski dom v Tržcu (stran 6) Pevski zbor iz Cirkulan (stran 7) Delovno in slovesno ob dnevu žena Letošnji mednarodni praznik Dan žena so po vsej ptujski občini proslavili delovno in slovesno. Tako je bilo tudi na problemski konferenci o vlogi in položaju žensk, ki jo je minuli ponedeljek pripravil v dvorani ptujskega narodnega doma, svet za družbeno-ekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Ptuj Udeležencem konference so se najprej predstavili s prisrčnim kulturnim programom učenci OŠ,,Tone Žnidarič" iz Ptuja, nakar je o pomenu praznika žensk govorila Lizika Lacko. Na problemski konferenci so za tem spregovorili o vlogi in položaju žensk v združenem delu in v kmetijstvu. Uvodni referat na prvo temo, je prispevala Tina Planine, članica predsedstva OK SZDL Ptuj. Ko je bilo govora o položaju kmečkih žensk in o kmetijskih proizvajalkah, je bilo posebej povedano, da je nujno spremeniti naš odnos do hrane. Proizvodnja hrane je odgovornost vse družbe, tako tistih, ki delajo v kmetijstvu kot tistih, ki hrano potrebujejo. To so potrdili tudi nedavno končani zbori kmetov, ki so razpravljali o preobrazbi vasi in hitrejšem razvoju kmetijstva Ugotovljeno je tudi, da se s kmetijstvom ukvarja okoli 60 % žensk, zato je nujno, da prav njihovim prizadevanjem v prihodnje namenimo tudi večjo skrb. V ptujski občini je še vedno 47% kmečkega prebivalstva Imamo 10.087 kmetij, od katerih jih je 3.125 po zakonu zaščitenih. Ker je kar 86,7% kmetijskih površin v zasebni lasti, nam ne more in ne sme biti vseeno kaj in koliko proizvajamo. Predvsem bo nujno več storiti za izobraževanje tistih, ki delajo v kmetijstvu. Zato bi morali več storiti tudi pri usmerjanju otrok v kmetijske poklice. Naloge, ki jih bo na področju kmetijstva treba uresničiti v tem srednjeročnem obdobju niso majhne, saj bo potrebno povečati proizvodnjo v vseh vejah kmetijstva Hkrati s tem pa nujno izboljšati položaj kmečke žene, ki mora bolj kot doslej sodelovati pri odločanju v svoji kmetijski delovni organizaciji, v krajevni skupnosti, skratka povsod tam, kjer je njeno mesto. V zvezi s tem bo med drugim nujno še v večji meri razvijati organizirano otroško varstvo tudi na podeželju. V ta in še druga prizadevanja, ki bodo pripeljala k izboljšanju položaja žensk v kmetijstvu, se bodo morali zavestno in odgovorno vključiti vsi dejavniki Pomembno vlogo pa bodo imeli tudi aktivi kmečkih žena, ki morajo delovati v vsaki krajevni skupnosti Po problemski konferenci, so si kmečke ženske in žene iz združenega dela ogledale skupno z drugimi udeleženci konference še farmo nesnic v Selah, valilnico in klavnico Mesokobinata ,J*erutnina" Ptuj. Povedati je še treba da so s konference ptujske žene poslale pozdravno pismo predsedniku Titu. GF V Ptuju in v vsej slovenski javnosti je minuli teden dvignil veliko prahu buldožer, ki je nenapovedan zaoral med zakopanimi ostanki naše pre- teklosti, da bi za sedanjost in prihodnjost zagotovil gradnjo nekaterih prepotrebnih stano- vanjskih objektov, na katere še vedno čaka okrog 1200 družin. Ptuj je imel po dolgem času spet priložnost, da je prišel na tiste strani naših osrednjih časopisov, na kate- rih po navadi ni zanj prostora ali pa se mu za njegove brige in težave odmeri le nekaj skopih centimetrov. »Kultur- ni vandalizem" kot so ga nekateri kolegi imenovali, je postal senzacija dneva, nekaj naših občanov pa tarča v katero smo več ali manj namerno kazali s prstom in iskali v njih tiste grešnike, ki so po zakonu in postavi krivi, da uničujemo tisto na kar moramo biti ponosni, za kar so nas obvezali vsi zakoni in predpisi in nas še bolj vežejo različni dogovori in spora- zumi. Povsem je jasno, da imajo prav eni in drugi, le pot ni bila tako zastavljena, kot bi jo v naši samoupravni družbi morali strasirati, da do takih razreševanj v bodoče več ne bo prihajalo. Ni naš namen, da bi na kakršen koli način bili razsodniki v tem primeru, ki mu bodo dali epilog za to pristojnejši organi, pač pa bi radi dali možnost eni in drugi strani, da javnost informira in pač po svoji vesti prikaže dejansko stanje v tej nenehni borbi za preteklost in seda- njost. Razkopana rimska obrtna cona, na kateri je tudi parcela B—4, danes to območje imenujemo Ziherlova ploščad, je bila povod, da so se minulo sredo zbrali v Ptuju na izrednem sestanku ugledni slovenski strokovnjaki -arheologi, predstavniki Po- krajinskega muzeja in samo- upravne stanovanjske skup- nosti, na katerem so uvodoma razpravljali o pravnih posle- dicah nezakonitega posega v zakopano kulturno dediščino, za tem pa razpravo usmerili v nadaljnje reševanje tega pro- blema. Že ta ponedeljek se je začela vseslovenska akcija, ki bo zajela okrog 50 diplo- miranih arheologov in študen- tov filozofske fakultete, od- delka za arheologijo, ki bodo v krajšem in daljšem časov- nem obdobju, sodelovali pri arheoloških izkopavanjih v Ptuju. Seveda pa s tem sestankom še ni bilo rešeno finančno vprašanje, ki ga verjetno investitor sam ne bo zmogel nositi na svojih ramenih in bo potrebna še večja solidarno- stna pomoč širše družbene skupnosti. Nekatere odgovorne tova- riše smo zaprosili, da vsak s svojega stališča osvetlijo do- sedanja prizadevanja, povedo vzroke in nakažejo rešitve, ki bi morale biti sprejemljive že danes, ne šele jutri. Izjave odgovornih ljudi in strokovnjakov objavljamo na kulturni, t, j. 7. strani. M. ŠNEBERGER Dela pri izkopu temeljev za B—4 se nadaljujejo. Foto: R Razšiljena seja komiteja OK ZKS Ptuj Ocena delovanja in naloge komunistov v SOZD Prejšnjo sredo se je v domu Franca Krambergerja v Ptuju sestal komite občinske konference ZKS Ptuj in skupaj s predstavniki organizacij ZKS iz vseh šestih se- stavljenih organizacij združenega dela z območja ptujske občine ocenil dosedanje uspehe na tem po- dročju. Slo je za dobro pripravljeno oceno, ki jo je sesta- vila posebna delovna skupina pri komiteju in jo pred enim mesecem pc^slala vsem prizadetim osnovnim organizacijam ZKS v obravnavo in dopolnitev. Tako so lahko prišli komunisti na sejo z že oblikovanimi stališči. Temu ustrezna je bila tudi raz- prava na seji, ki se je nanašala neposredno na vsako sestavljeno oiganizacijo združenega dela po- sebej. Kratek povzetek iz ocene in razprave: Na področju povezovanja so najdalje prišli komunisti v SOZD srednješolski center, kjer so se do- govorili o združitvi sedanjih petih zavodov v enotni srednješolski zavod Ptuj z 9 pedagoškimi eno- tami. V SOZD zdravstveni center so se pra\ tako dcgovorili v vseh TOZD, tako bolnišnice kot združenega zdravstvenega doma. da se bodo združili v enotno delovno organi- zacijo in sedaj že tečejo priprave nS reterendu^m. V trgovskih podjetjih Izbira in .Merkur, so se po daljših razpravah prav tako odločili za združitev v enotno delovno organizacijo, s predlogom, da bi oblikovali 3 TOZD (trgovina na veliko, trgovi- na na malo in proizvodnja). SOZD združeno perutninarstvo Slovenije ni uspela in so delavci v vseh delovnih organizacijah sprejeli sklep, da se razformira, z razlogi pa je bila javnost več ali manj že sez- nanjena. Pred Mesokombinatom ,,Perutnina" Ptuj pa je naloga, da razvija sodelovanje predvsem z de- lovnimi organizacijami na našem območju. SOZD ,,Unial" je na dobri poti, da se uveljavi, treba pa bo skupne službe čimbolj kadrovsko okrepiti in s samoupravnimi sporazumi, v skladu z zakonom o združenem delu, urediti predvsem področja oblikovanja skupnih planov in dolgoročno nakazati rešitve dohod- kovnih odnosov med TGA Boris Kidrič" v Kidričevem in IMPOLOM i/ Slov. Bistrice. Kmetijsko prehrambeni kombi- nat s sedežem v Ptuju, ki povezuje v SOZD pet delovnih organizacij z območja podravskih občin je bil ustanovljen že leta 1973. Tako je najstarejša SOZD na našem obmo- čju in je tudi v dosedanjem delu po- kazala največ. Vendar je tudi tu še vrsta nalog, ki jih bo potrebno urediti s samoupravnimi sporazu- mi, predvsem pa potem z izvaja- njem določil v teh sporazumih. V razpravi na seji je sodeloval tudi Slavko SORSAK, sekretar medobčinskega sveta ZKS Mari- bor, ki je med drugim ocenil, da je bil doslej prav osebni dejavnik tisti, ki je oviral hitrejše uveljavljanje SOZD. Vzroke za to je iskati v raz- nih lokalnih interesih, v podjetni- ško obremenjeni miselnosti in po- dobno. Sejo so končali z ugotovitvijo, da je bila ocena skrbno pripravljena in da je treba v okviru organizacij ZKS bolj poenotiti stališča do konkretnih rešitev posameznih pro- blemov. Prav tako so sklenili, da bo delovna skupina, ki je že pri- pravila osnutek ocene, na podlagi ra/prave na seji, konkretizirala naloge za vsako OO ZKS posebej, s časovno opredelitvijo do kdaj je posamezno nalogo treba opraviti. Tako bo možna tudi sprotna kon- trola. Aluminij- Olimplia 0:310:2) Na igrišču NK Aluminij je bila v četrtek, 3. marca 1977 prijateljska tekma med doma- čim Aluminijem in našim prvoligašem Olimpijo. Za tek- mo je bilo veliko zanimanje, saj si jo je ogledalo okrog 2500 ljudi. Vsekakor pohval- no za občinstvo in tudi odboru Aluminija, ki je nekaj vstopnic razdelil brezplačno učencem iz Kidričevega. Ob lepem vremenu in še lepše urejenem igrišču so se domačini renomiranim go- stom upirali kolikor so največ mogli, čeprav je bilo opazno pomanjkanje kondicije. Go- stje so povedU iz enajst- metrovke, ki jo je uspešno realiziral Lalovič. Ta mladi igralec OUmpije je nekaj minut kasneje še drugič ukanil domačega vratarja. S tem rezultatom je bil tudi končan prvi polčas. V drugem polčasu je bila igra še naprej enakovredna in na višini. Spet je bil Lalovič tisti, ki je postavil končni rezultat 3:0 za Olimpijo. Čeprav rezultat tekme ni bil pomemben, so laliko domači- ni z njim zadovoljni. Tekmo je odlično sodU Milošič. Med igralci Olimpije je bil tudi Igor Hazabent, nekdanji igralep Aluminija, kije pokazal velik napredek in izredno nogomet- no znanje, zato je med občinstvom žel zaslužene aplavze. D. Klajnšek PREDSEDSTVO SO PTUJ SE JE SESTALO V ospredju razprave na 30. seji predsedstva SO Ptuj, je bila informacija o problematiki stanovanjske gradnje in drugih objektov na urbaniziranem ob- močju v Ptuju. Kratek stik, ki jc v tem primeru na- stal, je pogojevala vrsta objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Preteklost je Ptuju zapustila neprecenlji- vo dediščino, družba mu je sicer dala zakonsko zašči- to, ne pa tudi materialne podpore. Dinamična stano- vanjska gradnja se tako spotika ob arheološka boga- stva. Odgovor: poiskati teren za gradnjo, ki arheo- loško ni pomemben" je zelo neodgovoren; v Ptuju ga ni. Breme za reševanje ,,rimske zapuščine" naj v ce- loti nosi ptujsko združeno delo, tako so pokazali radnji razpleti? Da temu ne bo tako tudi v prihodnje, je treba odločno začrtati akcijo za spremembo pozi- tKnih predpisov s tega področja, je bil eden izmed sklepov seje. Za preteklo leto je davčna uprava v Ptuju prejela po zadnjih podatkih 1769 prijav davkov iz dohodka občanov. O tem je na seji poročal Miha Kolarič, na- čelnik davčne uprave SO Ptuj. Svoje poročilo pa je dopolnil s podatkom, da s prijavo kasni blizu 200 do 300 občanov, vendar je pričakovati, da bo od skup- nega števila 2000, davek plačala le tretjina. Podatke, ki jih je nanizal, so skopi; ker nr razmejujejo posebej dohodka iz delovnega razmerja in posebej dohodka B dopolnilnega dela. Zato ie predsedstvo dalo pobu- do za izdelavo skrbne analize, ki bo odgovorila na to vprašanje. Zaključni računi pa bodo v tem primeru veliko pomagali, saj bodo dali možnost ,,odkriva- nja" vseh kršitev, od resolucij do sporazuma. Pri- poročilo predsedstva pa je, da naj organizacije ZD in druge, javno objavijo svoje dohodke; to so zavezane tudi po zakonu o združenem delu. Razprava okrog realizacije programa dela občin- ske skupščine in njenih organov je izluščila ugotovi- tev, da je treba strogo upoštevati prioriteto v spreje- tem programu dela. Beseda pa je na seji med drugim tekla tudi o pregledu izvajanja sklepov, sprejetih na sejah zborov SO, ki nimajo značaja odloka ali po- dobnega, kakšna je njihova realizacija. V statutu ZK je opredeljeno, da je ena izmed oblik dela ZK — aktiv. Predsedstvo je v okviru dnevnega reda zadnje seje, razpravljalo tudi o možnosti obli- kovanja aktiva ZK — delegatov skupščine. Glede na število delegatov, bi ustrezala oblika ustanovitve ak- tivov po zborih. Stališče o tem naj prinese širša raz- prava, je glasil sklep razprave. Dnevni red seje predsedstva pa je bil izčrpan s sprejemom predloga odloka o organizaciji, delu in nalogah sekretariata SO Ptuj in dogovoru o datumu in načinu sklica 29. seje zborov skupščine občine Ptuj, ki je predvidoma določen za 30. marec. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. marec 1977 — TEDNIK ,^ndikalno delo ponekod še vedno prešibko zastavljeno" Franc Klemenčic; podpredsednik občinskega sveta ZS občine Ptuj: Poročilo o delu letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata in konferenc sindikata je navrglo šte- vilne pozitivne pa tudi negativne strani delovanja sindikalnih orga- nizacij v preteklem letu. Težišče dela osnovnih organizacij sindikata, kot nam je povedal Franc Klemenčic, je bilo v letu 1976 usmerjeno k uresničevanju določil zakona o združenem delu. Letne skupščine osnovnih organi- zacij so zato v veliki večini izzve- nele v pregledu opravljenega dela s tega področja. Akcija sindikatov ne more in ne sme biti zgolj prepi- sovanje določil zakona v samo- upravne akte; njegova naloga je poleg tega še odločna bitka za do- sledno uresničevanje le-teh. Pred sindikate se postavlja tudi naloga take organiziranosti, skozi katere bodo pri delu kar najbolj učinko- viti. V analizo pregleda dela letnih skupščin osnovnih organizacij sin- dikata pa lahko z gotovostjo zapi- šemo tudi ugotovitev, da je sindi- kalno delo ponekod še prešibko zastavljeno; sindikat še vedno ne deluje v bazi; bič kritike pa zasluži tudi povezava: delavec-sindikalni funkcionar. Sindikalna organizira- nost mora izhajati iz temeljev, sprejetih na 8. kongresu ZS Slove- nije. Slišali pa smo tudi, da je po- nekod še vedno premalo članov ZK vključenih v konkretnih obli- kah dela sindikata. Značilnosti skupščin se zrcalijo v tem, da so delavci z veliko mero kritičnosti pregledali delo lastne organizacije združenega dela, na- kazali vrsto problemov določene delovne sredine, kot npr. neurejeni medsebojni odnosi, slabosti var- stva pri delu, delovna disciplina, kadrovsko problematiko, nezdravo rast izostankov z dela in podobno. Se posebej je bila glasna delavčeva beseda povsod tam, kjer so po- slovno leto zaključili z negativnim poslovnim rezultatom. Minule konference pa so opozo- rile tudi na velik problem s po- dročja dohodkovnih odnosov: na- grajevanje po delu in iz tega izvi- rajoče naloge. Sistem nagraje- vanja, kakršen je opredeljen v za- konu o združenem delu je doma danes v le redkih delovnih sredi- nah; v letošnjem letu, kot je tudi zapisano v številnih delovnih načr- tih osnovnih organizacij, naj bi mu poiskali konkretna merila. Zmotno je prepričanje, da je treba najprej sestaviti ustrezne pravilnike za de- litev po delu, šele potem iskati merila. Iskanje konkretnih meril za delitev po opravljenem delu je prioritetna naloga; šele ko jih bo- mo postavili na trdne temelje, bo možnost sestaviti pravilnike, ki bodo izhajali iz značilnosti in spe- cifičnosti dela določenih delovnih sredin. Omenili smo le glavne značilno- sti letnih skupščin. V zaključek analize dela lahko zapišemo v ru- briko uspeha: zadovoljivo. Ocena ni iz trte izvita, kajti ugotovitev, da je bilo zelo malo letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata. kjer bi lahko slišali zgolj poročilo o tem, da so razpravljali le o sindi- kalni listi, letnih dopustih in orga- nizaciji izletov itd. Za zaključek pa zapišimo besede Franca Klemenčiča, ki pravi, da mora sindikalno poslanstvo osnov- ne organizacije sindikata izhajati iz celotne problematike določene delovne organizacije, zajeti mora uresničevanje določil novega zako- na o združenem delu, skrb za delovnega človeka na delovnem mestu in izven njega; skratka zajeti mora tiste naloge, za katere je tudi poklican. MG Franc Klemenčic, podpredsednik OS ZSh občine Ptuj Folo: Kosi razpisuje po dclepu delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj z dne 23. 2. 1977 in soglasja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj - Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami z dne 26.1.1977 XIX. natečaj za prodno stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in zemljišč na območju občine Ptuj. I. 1. Stanovanjska hia z gospodarskim poslopjem Korenjak štev. 30. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 17.600.- din in za zemljišče 3.010.- din. 2. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Korenjak štev. 32. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 25.600.- din in za stavbno zemljišče 900.- din. Ohišnica se bo odmerila naknadno. 3. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Korenjak štev. 33. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 18.000.- din in stavbno zemljišče 1.220.- din. Potrebno funkcbnahio zemljišče se odmeri naknadno. 4. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Mali Okič štev. 35. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem s cisterno je 32.700.- din in za zemljišče 1^ 9,53 ha 20.100.- din. 5. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Belski vrh štev. 19. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 26.600.- din in stavbno zemljišče 6.590.- din. 6. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Turški vrh štev. 63. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in cisterno je 15.100.- din in zemljišče 2.868.- din. 7. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Brezovec štev. 20. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in cisterno je 20.600.- din, ter zemljišče 2.455.- din. 8. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Brezovec štev. 92. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 98.400.- din in za zemljišče 4.570.- din. 9. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Dežno štev. 29. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in cisterno je 27.300.- din in za zemljišče v izmeri 1,14.38 ha 12.800.-din. 10. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gorca štev. 29. Izklicna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem le 12.000.- din in za zemljišče 2.056.-din. 11. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gorca štev. 48. Izklicna cena za stanovanjaco hišo z gospodarskim poslopjem je 13.500.- din in za zemljišče 3.190.- din. 12. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gorca štev. 92. Izklicna cena za stanovanjdco hišo z gospodarskim poslopjem je 12.000.- din in za zemljišče 3.903.- din. 13. Gospodarska zgradba - preša, klet zraven hišne štev. Gorca štev. 92. IzkUcna cena za ta objekt je 14.300.- din in za zemljišče 940.- din. 14. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Gorca štev. 77. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 5.800.- din za zemljišče 630.- din. 15. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Trdobojci štev. 72 (k. o. Gruškovje-Oten). IzkUcna cena stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem je 32.000.- din in za zemljišče 11.560.- din. 16. Ruševina na stavbni parceU štev. 93 k. o. Gruškovje brez hišne številke. IzkUcna cena za ruševino 1.000.- din in zemljišče 306.- din. 17. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Trdobojci štev. 55. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 5.000.- din in za zemljišče 1.531.- din. 18. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Trdobojci štev. 59. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 18.700.- din in za zemljišče 1,440.- din. 19. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Vareja štev. 36. IzkUcna cena za stanovanj3to hišo z gospodarskim poslopjem je 29.300.- din in za zemljišče v izmeri 3.40.36 ha 110.000.- din. 20. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Krčevina pri Vurberku štev. 3. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 78.10(\- din in za zemljišče 3.135 •- din. 21. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Zg. Pristava štev. 35. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem je 82.100.- din in za zemljišče 1.560.-din. 22. Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem Strmec štev. 59. IzkUcna cena za stanovanjsko hišo z gospodardcim poslopjem je 9.300.- din in za zemljišče v izmeri 0,89.47 ha 20.852.- din. II. Interesenti za nakup stanovanjskih hiš morajo vložiti pismene ponudbe s točnim naslovom in zneskom, ki g3 nudijo za hišo in zemljišče v zaprti kuverti na naslov: KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ XIX. NATEČAJ ZA PRODAJO HIŠ do 31. 3. 1977. ni. Natečaja se lahko udeležijo vsi jugoslovanski državljani, gospodarske organizacije in društva, ki nudijo enake aU boljše pogoje od razpisanih. Stanovanjdce hiše in gospodarska poslopja se prodajajo v stanju kakršnem so, brez obveze izseUtve. Nosilci stanovanjskih pravic imajo predkupno pravico, če nudijo enako ceno in enake plačilne pogoje kot drugi najboljši ponudnik. Ob podpisu pogodbe mora ponudnik plačati 50 % izlicitirane cene, ostalih 50 % od zneska pa do konca leta 1977, kar mora biti pokrito z menico o zavarovanju plačil. ^ Cena za zemljišče se plača takoj ob podpisu pogodbe. Obresti za plačilo se določijo 6 %. Zamudne obresti pa znašajo 10 %. IV. Obenem s ponudbo morajo interesenti plačati pri SDK Ptuj na žiro račun 52400-601-10126 aU na blagajni KK Ptuj, varščino v znesk u 10 % od izkUcne cene. V. Ce interesent odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist podjetja. Ce ponudnik s svojo ponudbo ne uspe ru Ucitaciji, se mu varščina vrne. VI. Ponudba, ki ne bo imela do predpisanega roka položene varščine ne bo obravnavana po razpisu. O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni najkasneje en mesec po zaključnem natečaju. VII. Vse potrebne informacije po tem natečaju dobijo interesenti na Kmetijskem kombinatu Ptuj, Muzejski trg štev. 2, soba štev. 2. 60 let Joža Sodaija šopek spomladanskega cvetja, prijateljski stisk roke, tople besede, tisoče želja se je strnilo v eno samo besedo: „SRECN0!" V krogu številnih prijateljev, družine in sodelavcev, je znani družbeno-političen delavec, Jože Sotlar, danes direktor TOZD pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj; včeraj praznoval visok življenjski in de- lovni jubilej: 60. rojstni dan, po- vezan z desetletji aktivističnega de- la. Tisoče misli se je nabralo v tre- nutku jubileja. Kaj povedati? Be- seda za besedo, stavek za stavkom vre iz neusahljivega vira; vira, ki mu pravimo življenje. Cas je s pomočjo peresa in besede zapisal življenjski tok človeka, ki ga želimo predstaviti. Nekje je treba začeti. . . Rudarsko mesto Trbovlje, leto 1917, luč sveta je naš jubilant zagle- dal 9. marca v krogu 7-članske ru- darske družine. Otroški smeh na ustnicah mladega Jože je že zelo zgodaj zamrl, ko se je že v nežni mladosti srečeval s krutostjo in su- rovostjo ter grenkim kruhom, ki ga je tako neusmiljeno ponujal tisti čas. Osnovno šolo je končal v Trbovljah. Mladost je hitela mimo njega. §e z nedopolnjenimi 15. leti je opravljal pomožna dela pri zi- darjih pri podjetju ,,Slograd" v Trbovljah. Kljub veliki želji, da bi študiral, je moral to željo potlačiti, ker ni bilo denarja za študij. Pot ga je nato vodila v Ptuj — postal je pekovski vajenec pri Orniku. Pisa- lo se je leto 1932. Spomini na 3 leta trajajočo vajeniško dobo so trpki; tudi po izteku je še nadalje delal pri njem. Kaj kmalu se je srečal s sin- dikalnim delom ,,Ursovih sindika- tov", ki so svoj boj usmerili v uki- nitev nedeljskega dela in delno uki- nitev nočnega dela. Pri svojem sin- dikalnem delovanju se je seznanil z znanimi aktivisti, kot npr. Mila- nom Zidanškom in z drugimi. Za- radi odkritosti in zavzetosti za pra- vice delavcev, ga je zatekla odpo- ved. Vrnil se je v Trbovlje, kjer je delal na kanalizaciji okrog 4 mese- ce. Ornik ga je dal poklicati nazaj v Ptuj; znova se je zaposlil pri njem; vse do leta 1939, ko je moral k vojakom. Z besnilom druge svetovne vojne se je srečal v Stari Pazovi; okusil je nemško ujetništvo v Zemunu. Iz njegovih okov se je rešil s pobegom; Skozi vojna leta mu je čas dodelil bogato košaro bremen; ob katerim se je oblikovala močna osebnost, ki je stala hrabro napoti čez ovire časa. V dnevnik življenja iz tistih časov spada tudi taborišče Mathausen in temačnost zaporov. Leta 1945 se je vrnil v Ptuj. Znova se je zaposlil kot pekarni- ški delavec v takratni zadružni pe- karni; pozneje je postal vodja pe- karne. Iz zadružne pekarne se je oblikovala mestna pekarna. Poleg dela v pekarni pa je budno spremljal politično delo in postal tudi sam njen dosledni uresničevalec. Osrednje mesto v njegovem aktivističnem delu je imelo sindikalno delo. Vrsta priznanj so najbolj zgovo- ren dokaz njegove prisotnosti in ustvarjalnosti v družbeno-politič- nem življenju naše družbene skup- nosti: zlati znak slovenskih sindi- katov, srebrno priznanje sociali- stične zveze, najvišje odlikovanje OF Jugoslavije, razne diplome, zlati znak za športno-kulturno dej- stvovanje, plaketa mesta Ptuja. . . V vitrino, v kateri hrani vsa ta priznanja, pa bo kmalu pridal še priznanje za 30-letno zvestobo v pe- karniškem podjetju. Naj k že omenjenemu SRECNO dodamo tudi naš še MNOGO LET ZDRAVJA IN USPEŠNEGA DELA! MG 60 let Joža Sotlarja Foto: R Odbor za delovna razmerja delavcev v OZD ,,AGRO- TRANSPORT" Ptuj objavlja prosto delovno mesto: - DELAVCA V FINANČNO RAČUNSKEM SEKTORJU. Poleg splošnih zakonskih, mora kandidat izpolnjevati še na- slednje pogoje: — da ima srednjo šolsko izobrazbo — ekonoms/Tsti zdravilnih pripomočkov nikdar ne zataji. Ce namreč po uporabi tega zdravila v primernih količi- nah in primerno dolgo časa izginejo, oziroma vidno popustijo navedeni znaki, lahko zaključimo, da je ugotovitev bolezni pravilna. Naprstec — digitalis — je res zdravilna rastlina prvega reda, ki daje efektno zdravilo, kakršnega po njegovi vrednosti in zanesljivosti ne poznamo v celi dolgi vrsti najrazličnejših zdravilnih pripomočkov. Podobno delujoče, v efektu nekoliko drugačne in slabše glikozide, kakor imenujemo njihovo aktivno aiov, vsebujejo še nekatere druge rastline. Med njimi morska čebula, listi oleandrovega grma, majska šmarnica, spomladanski podlesek (adonis vernalis), tudi zobnik imenovan in še nekatere druge. Za boljše odvajanje vode pri vodenični bolezni in odpravljanje statističnih oteklin, ki se pojavljajo, ka- kor že omenjeno, predvsem okrog gležnjev, dobro delujejo čaji iz morske čebule, ruskega-kitajskega ča- ja in prava zrnata kava. Pri oslabelem delovanju srca, osebno tedaj, ko nastopajo otekline, je kpotrebno čimprej zmanjšati uživanje kuhinjske soli, ki ima lastnost, da zadržuje vodo v telesu. Današnje zdraviloznanstvo razpolaga s številnimi pripravki, ki jih bolj in zanesljiveje kot na ostalih področjih, pri zdravljenju obolelega srca s pridom uporabljamo. Večina teh zdravil sloni slej ko prej na snoveh iz omenjenih rastlin, ali pa na njih umetnih ponaredkih, ki so po svoji kemični sestavi celo bolj čisti in jih je zato lažje točneje odmerjati, delujejo pa prav tako dobro. OSLABKLO SRCK MORA OSTATI POD KALNIM NADZORSTVOM ZDRAVNIKA. Pre- prečujoče zdravljenje, s katerim bi poskušali nastop obolelosti srca preprečiti, ni umestno. Priporočljivo je primerno telesno — fizično udejstvovanje, ki pa naj ne prekorači meje zmogljivosti, katero zanesljivo nakaže močnejše zadihanje. Higijensko življenje ob primerno prikrojeni dieti zdravljenje občutno podpi- ra. 6- IZ NAŠIH KRAJEV 10. marec 1977- NOV GASILSKI DOM V TRŽCU PRI PTUJU Pred nekaj loti se je gasilcem v Tržcu porodila želja po novem, večjem in lepšem gasilskem domu. Kako tudi ne. Zgradba starega gasilskega doma je za delavno gasilsko društvo postala pre- majhna. Služila je komaj šc za shrambo gasilske opreme, o kakš- nili kulturnili in drugih prireditvah pa tu ni bilo mogoče razmišljati. Zato so si zadali vchk načrt, takrat skoraj neverjeten. Mnogi so se ustrašili odgovornosti, ki bi si jo s tem zadali in se umaknili, celo iz društva. Smela skupina gasilcev s predsednikom Francem Kirbišem na čelu pa se je lotila dela z vso resnostjo in rezultat je danes viden: novi gasilski dom v Tržcu je dograjen. Ploščad pred domom je pokrita z asfaltno plastjo. Trenut- no so v teku šc zadnja dela pri urejanju okolja. Novo zgrajena stavba že služi svojemu namenu. V njej so in še bodo našle prostor vse krajevne organizacije in društva, skratka, novozgrajeni gasUsici dom bo ob- enem tudi središče kulturnega in Eohtičnega življenja Tržca in oko- škili vasi. Pred manj kot tremi leti so položili temeljni kamen sedanjega gasilskega doma. Za nakup parcele in nabavo prvega gradbenega ma- teriala so morali prodati stari gasilski dom. Pri zavarovalnici so dobili premostitveni kredit in delo je steklo. Pomemben delež 90.000 din je prispevala tudi KS Videm pri Ptuju, nadaljnjili 40.000 din pa je prispevala požarna skupnost občine Ptuj. Na pomoč so pri- skočile tudi nekatere ptujske delovne organizacije. Pomemben vir dohodka so bile tudi nabiralne akcije. Vaščani so prispevah svoj delež v denarju ali pa v obhki darovanega krompirja, ki so ga gasilci kasneje prodah. Novi gasilski dom je bil zgrajen v pretežni meri s prostovoljnim delom. V mc^očno zgradbo je vloženih skoraj 7.000 prostovolj- nih delovnih ur, ki so jih opravili vaščani, predvsem pa aktivni člani gasilskega društva Tržeč. V notranjosti gasilskega doma, predvsem v 20 x 8 metrov veliki dvorani z odrom so potrebna še izgotovitvena dela. Le-ta bodo izvedh s pomočjo prireditev, ka- terili izkupiček so tudi doslej namenih v celoti za gradnjo doma. Ponosno se ozirajo gasilci in vaščani Tržca, Jurovc in Lancove vasi na mogočno in lepo zgradbo novega gasilskega doma, zgrjenega z njihovimi žulji. Za svoj ponos imajo razlog. Uresničili so svojo vehko željo in dosegli pomembno delovno zmago. N^^ nam bodo gasilci in vaščani u Tržca in bUžnje okolice pri tem za zgled. J.Bračič Nov gasilski d:lo za otroke je zato zelo hvaležno in odgovorno hkrati, ker predstavlja pomemben korak na poti v razvoju, k ločevanju dobrega od slabega, torej velik vzgojni moment, ki se nam bo lahko bogato obrestoval, če ga bomo začeli pravočasno in s pravo mero smisla za lepoto, tudi negovati. Kljub temu, da bo to republiško srečanje v Piuju zahtevalo nekaj finančnih sredstev, pri Zvezi kulturnih organizacij menijo, da je prav, da so prevzeli gostiteljstvo 7. srečanja lutkovnih skupin Slovenije, ki se bo začelo danes in zaključilo v soboto. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi skupščino lutkarjev Slovenije, na kateri nameravajo spregovoriti o aktualnih problemih iz dela lutkovnih skupin pri nas, ki še vedno iščejo svoje mesto in priznanje v naši družbeni skupnosti. Nastopilo bo osem najboljših slovenskih skupin, ki bodo pripravile po eno predstavo za naše šolarje in eno za ostalo občinstvo in posebno strokovno žirijo. Ptujski lutkarji, ki delujejo pri delavsko prosvetnem društvu ,,Svoboda" so na področnem srečanju v Lendavi izredno uspeli s svojo predstavo, prav tako pa sodelujejo na zaključni republiški prireditvi, kar daje organizatorju dodatno moralno osnovo, da se moramo Ptujčani dostojno pripraviti na predstavitev najboljših lutkovnih skupin Slovenije. m. šneberger 8- NAŠI DOPISNIKI 10. marec 1977 — TEDNIK Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št 29-263/72) drugega člena zakona o samoprispevku, (Uradni list SRS, št. 3-8/73) 155. in 158. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ormož in Ptuj št. 4-45/74) je zbor delegatov krajevne skupnosti Desternik na svoji seji, dne 5. marca 1977 sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije ceste Mestni vrh-Grajenščak v KS Destmik I. V krajevni dcupnosti Destrnik se razpiše referendum za naselje Placar in sicer za hišne številke: 51, 52, 53, 53/a, 54, 56, 59, 61/a, 68, 68/a, 69, 69/a, 70 in 72 ter za naselje Drstelja, za hišne številke: 10, 12, 13, 14, 15, 16, 18 , 20, 21, 22 , 23, 24, 25 , 26, 27 , 28 , 29 , 30, 31, 33, 34, 35, 36, 38, 39, 40, ter za naselje Janežovci za hišni številki: 15 in 16, za sofinanciranje modernizacije ceste Mestni vrh-Grajenščak. Pod referendum so zajete tudi vse nove hiše iz obravnavanega območja Pjacaija in Drstelje. II. S tem prispevkom bo na navedenem območju zbranih 283.860 dinarjev. Predračunska vrednost modernizacije ceste znaša 2,913.400 dinarjev. Stroški se razdelijo takole: -lokalna skupnost za ceste Ptuj 1.456.700 -krajevna skupnost Destrnik 20.000 -krajevna dcupnost Grajena 600.000 -KS Grajena z lastno udeležbo gramoza 120.000 -s samoprispevkom KS Destmik 283.860 -*bmoprispevek občanov KS Grajena 232.580 -delo občanov 196.000 III. Krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1.5. 1977 do 31. 3. 1978, po točkovnem sistemu, po katerem se točkujejo posamezni kriteriji kakor sledi: - za vsak ha zemljišča 1 točka - za vsakega zaposlenega 4 točke - za vsakega upokojenca 2 točke - za vsak avtomobil 4 točke - za vsak traktor 2 točki - za vsak moped 1 točka Vrednost točke bo znašala 580 din. Zavezanci iz I. točke tega sklepa plačajo še vsak po 500 din samoprispevka. Razliko v znesku 2100 din krije KS Destmik iz svojih sredstev. Poleg zgoraj navedenih denarnih obvez je vsak zavezanec iz I. točke tega dclepa dote ni še opraviti 50 tekočih metrov bankin. V kolikor tega ne opravi, plača za vsak neopravljeni meter nadomestilo 18 din. Zavezanca Zajko Janez iz Placarja št. 67 in Zelmajer Jurij, iz Placarja 60, izpolnita samoprispevek s tem, da brezplačno odstopita del svojih zemljišč za traso ceste. Zavezanci iz L točke tega sklepa, ob katerih zemljiščih bi potekala trasa ceste, opravijo še delo s tem, da na svoje stroške posekajo drevje ter prestavijo plotove za traso predvidene ceste. IV. Samoprispevek se plača v petih enakih obrokih po naslednjem razporedu: 1. obrok 31/5-1977 2. obrok 30/6-1977 3. obrok - 3/9-1977 4. obrok 31/12-1977 5. obrok 31/3-1978 Denar se nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Destrnik, številka: 502400-780-11027. Za zbiranje in uporabo sredstev je odgovoren svet KS Desternik. V. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v voUlni imenik KS Destrnik, iz zgoraj navedenih območij. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini, služenja vojaškega roka, zdravljenja v zdravstvneih zavodih oz. nepokretni bolniki na domu, glasovanja niso mogli udeležiti. Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. VI. Referendum bo v nedeljo, dne 27. marca 1977 od 6. do 18. ure, na glasovalnem mestu pri Vezjak Mariji, Mestni vrh 101. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: »KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK" GLASOVNICA ZA REFERENDUM DNE 27. 3. 1977, glasujem „ZA" „PROTI" uvedbo samoprispevka v denarju in delu po IIL točki tega sklepa o razpisu referenduma. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži „ZA', če se strinja z uvedbo samoprispevka, ali »PROTI", če se ne strinja z uvedbo samoprispevka." Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Destrnik. VTl. Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbeno političnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volUna komisija krajevne skupnosti. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije o ugodnem izidu referenduma zbor delegatov krajevne skupnosti Desternik. Številka: 032-21/77 Destrnik, dne 5. marca 1977 Predsednik zbora delegatov KS Destmik: Hugo ŠNEBERGER, 1. .n Na podladi 4. člena zakona o referendumu (Uradni Ust št. 29-263/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) 155. in 158. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občine Ptuj in Ormož št. 5-45/74) je zbor delegatov krajevne skupnosti Grajena na svoji seji dne 5. marca 1977 si»ejel SKLEP o razpisu referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije ceste Mestni vrh — Grajenščak na območju KS Destmik in KS Grajena. I Za del območja KS Grajena in to K. O, Grajenščak za hišne' številke od 79 do vključno 98 ter za nove hiše na tem območju in K, 0. Mestni vrh od hišne številke 97 do vključno 115 in za vse nove hiše na tem območju se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje modernizacije ceste Mestni vrh-Grajenščak. S tem prispevkom bi na tem področju zbrali 232.580 din za sofinanciranje modernizacije ceste. Predračunmodernizacije ceste znaša 2.913.400 din. Stroški se razdeUjo: - Lokalna cestna skupnost Ptuj 1.456.700 din -, KS Grajena iz samoprispevka 600.000 din - KS Destrnik ' 20.000 din - KS Grajena z udeležbo gramoza 120.000 din - KS Grajena: zbrana sredstva s tem referendumom 232.580 din - KS Destrnik: zbrana sredstva s tem referendumom 283.860 din - KS Destrnik in Grajena z delom 196.000 din II Posebni krajevni samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. maja 1977 do 31. marca 1978 po točkovnem sistemu po katerem se točkujejo posamezni kriter^i, kakor sledi: - za vsak ha zemljišča 1 točka - za vsakega zaposlenega 4 točke - za vsakega upokojenega 2 točke - za vsak avtomobil 4 točke - za vsaktraktor 2 točke - za vsak moped 1 točka Vrednost točke bo znašala 580 dinarjev. 111 Prispevek se plačuje v petih enakih obrokih po naslednjem razporedu: 1. obrok 31/5-1977 2. obrok 30/6-1977 3. obrok 30/9-1977 4. obrok 31/12-1977 31/3-1978 Denar se nakazuje na žiro račun KS Grajena štev. 52400-645-60078. IV Vsak lastnik posestva ob trasi predvidene modernizirane ceste daje prispevek še s tem, da na svoje stroške poseka sadno in gozdno drevje, plotove ob cesti pa predstavi za traso predvidene ceste. V kolikor posamezniki ne uredijo zgoraj opisanih del, se dela opravijo na njihove stroške. V Vsak dela zmožen občan zgoraj navedenega območja je dolžan, da uredi bankine v dolžini 50 m. V kolikor teh del ne izvrši, je dolžan plačati delo izvajalca za vsak tekoči meter neurejene bankine 18 dinarjev. VI Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Grajena iz zgoraj navedenih območij. Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno da so zaradi dela v tujini, služenja vojaškega roka, zdrav^enja v zdravstvenih zavodih, oz. nepokretni bolniki na domu in se glasovanja niso mogh udeležitL Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega. VII Referendum bo v nedeljo, dne 27. marca 1977 od 6. do 18. ure. Glasovalno mesto bo pri Mar^i VEZJAK, Mestni vrh 101. Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Grajena Glasovnica za referendum dne 27. marca 1977 glasujem „ZA" „PROTI" uvedbo samoprispevka v denarju in delu po 11. IV. in V. točki sklepa o razpisu referenduma za sofinanciranje pri modernizacijo in uvedbo posebnega prispevka. Vse glasovnice so overjene z žigom Krajevne skupnosti Grajena. vni Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščini družbeno-pohtičnih skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vohlna komisga krajevne skupnosti. Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti. Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije zbor delegatov krajevne skupnosti Grajena. IX Za pravilno uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Grajena. Grajena, dne 5. marca 1977 Predsednik zbora delegatov KS Grajena Bogomir VAUPOTiC L r. KRAJEVNA SKUPNOST Štev.- 376/RM-77 KIDRIČEVO Datum: 8/3-1977 Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Ur. L SRS, št 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, št 3/73), in 40. členu statuta Krajevne skupnosti Kidričevo, je zbor delegatov Krajevne skupnosti Kidričevo na svoji redni seji dne 25/2-1977 sprejel SKLEP o razpisu samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov za naselja Apače, Njiverce in Stmišče v krajevni skupnosti Kidričevo. I. V krajevni dcupnosti Kidričevo se: a) za naselje Apače na podlagi odločitev delovnih ljudi in občanov se razpise dne 27/3-1977, uvede krajevni samoprispevek (v nada^njem besedilu: samoprispevek). Samopri- spevek se uvede v denarju za sofinanciranje programa in sicer: 1. polaganje druge plasti asfalta v dolžini 5600 m, 2. vzdrževanje pokopaUšča v višini 5 %, 3. vzdrževanje cestne razsvetljave. b) za naselje Njiverce na podlagi odločitev delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 27/3-1977, uvede krajevni samoprispvek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samopri- spevek se uvede v denarju za sofinanciranje programa in sicer: 1. drugo plast asfalta in 2. asfaltiranje makadamidcili cest. c) za naselje Stmišče na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendum, dne 27/3-1977, uvede krajevni samoprispevek (v nadaljenjem besedilu samoprispevek). Samopri- spevek se uvede v denarju za sofinanciranje programa in sicer: 1. izgradnja trafo postaje 2. druga plast asfalta. U. Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer: od leta 1977 do leta 1982. IIL Samoprispevek v denarju znaša: - za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ki presegajo l.OOO.-din, po stopnji 1 % od netto osebnih dohodkov, - za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 3 % letno od katasterskega dohodka in od dohodka od gozdov (posekanega lesa), - za zavezance, ki imajo dohcxlke od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ah intelekturalnih storitev, po stopnji 2 % od bruto osebnega dohodka ali davčne osnove, - za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 0,5 % od izplačane pokojnine, - za zavezance, zaposlene v tujini, po pavšalnem znesku 600.- din. IV. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivahšče na območju krajevne skupnosti Kidričevo, v naseljih: Apače, Njiverce in Stmišče. V. S samoprispevkom bo zbranih: a) v naselju Apače 700.00.- din. S temi sredstvi bo krajevna skupnost fmancirala naloge iz sprejetega programa v našemu Apače. b) v naselju Njiverce 300.000.- din. S temi sredstvi bo krajevna skupnost fmancirala naloge iz sprejetega programa v naselju Njiverce. c) v naselju Strnišče 150.000.- din. S temi sredstvi bo krajevna skupnost fmancirala naloge iz sprejetega programa v nase|u Strnišče. VI. Samoprispevek od osebnega dohodka iz razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnine od izplačil in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti Kidričevo, ukvarjajo s kmetgstvom, obrtno aU dmgo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarico dejavnostjo in intelekturalnimi storitvami, odmerja in pobira davčna uprava Skupščine občine Ptuj v imenu krajevne skupnosti Kidričevo. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov. VIL Svet krajevne skupnosti Kidričevo je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del v tem sklepu. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska. Za zbiranje in uporabo sredstev iz krajevnega samoprispevka skrbi poseben na zboru občanov izvoren kontrolni odbor. VIIL Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. IX. Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od dohodkov, glede katerili velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih dmžinskih članov. X. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti Kidričevo. XI. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Omioz in Ptuj. Predsednik zbora delegatov Franc KLEMENČIČ, L r. TEDNIK — 10. marec 1377 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Ne le tekmovaini duh, množičnost je važna Letna skupščina TVD Partizana j2 Hajdine, ^rva po u^eli športni uitegracgi', je minila v znamenju razprav o dosedanjem delu in oročanju z letnih skupščin, ki so bile po posameznih vaških aktivih. j2 poročil predsednikov aktivov je Ijilo razbrati, da so začrtane programe uspeh dioraj v celoti reahzirati. Enoletno združeno de- lovanje ima prav gotovo določene prednosti, ki se bodo izkristali- zirale predvsem v letošrgem letu. Doslej je bio precej dela posve- čenega organizacijskim postop- kom in pa posameznim dejav- nostim, med kateruni prednjači prav gotovo nogomet. Ker pa ni šport le nogomet in ker vsi nimajo smisla za to panogo, je potrebno razmišljati o vključevanju tudi drugih sekcij, med katerimi je že sedaj precej zanimanja za tenis in streljanje. Med nalogami, ki so posebej pomembne, ne smemo prezreti prizadevanj TVD Partizana, da kar najbolj svečano proslavi 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo KPJ in 85-letnico rojstva našega voditelja. TVD Partizan Hajdina se bo še tesneje povezal tudi z osnovno šolo v H^dini, kjer imajo v vrstah mladih precej nadarjenih bodočih športnikov. Potrebno jih je vzpod- bujati in jih predvsem pravilno usmerjati, pa uspeh ne bi smel izostati Športnika je treba pričeti vzgajati od mladih nog, zato ideja o ustanovitvi aktiva na osnovni šoli gotovo ni od muh. V letošnjem letu si bo TVD Partizan poleg rednega nastopanja v občinski nogometni hgi in na vseh ostahh tekmovanjih, kijih bo organizirala TTKS Ptuj, prizadeval organizirati več nogometnili tur- nirjev, med katerimi bo tudi turnir v spomin Mirka Špoljara, sedaj že pokojnega nogometaša iz Hajdine. Vsem tistim, ki z nezaupanjem gledajo na šport, polagamo na srce misel, da šport ni le doseganje vrhunskih rezultatov in podiranje rekordov. Šport jc bil in bo ostal način za množično združevanje mladih in starih, vseh, ki jim družbeno življenje neka| pomeni. In če je pri tem se malce tekmovalnega duha, je cilj dose- žen. S. B. Cosič v Ptuju Sreda je. Pred mano sedi Krešimir Cosič, eden lajboljših jugoslovanskih košarkarjev. Kar nekam fierodno mi je pričeti pogovor z njim; a ko vidim kako prijazen je, trema nenadoma izgine in pričnem pogovor. . Veliko se govori o prvenstvu; ali je le-to regularno ali ne? Kakšno je tvoje mnenje? ,,Mislim, da lahko trdim, da je letošnje prvenstvo neregularno. Ni problem v sami jugoslovanski ko- šarki, ampak le v njeni organizaciji. Košarkarska zveza Jugoslavije ne rešuje problemov pametno, ampak so to le kompromisi. Mislim, da ne smemo med samim prvenstvom razpravljati ali je le-to regu- larno, ampak moramo to razpravljati na koncu lige." Kaj pa meniš o odstopu tov. Kristančiča? ,,Da je Kristančič odstopil sem izvedel šele danes, tako da še nimam izoblikovanega svojega mnenja. Vendar je to jasen dokaz, da nekaj škripa v organi- zaciji jugoslovanske košarke." Kaj pa tvoja Hcenca? Za kaj se boš odločil: boš treniral Brest ali igral za Zadar? ,,Moja prva dolžnost je treniranje Bresta. Rad bi pa tudi pomagal Zadru, saj je zelo slabo uvrščen na lestvici." (P. S. kasneje smo izvedeli, da je Cosičeva odločitev igranje za Zadar). Pri tožbi ustavnemu sodišču ostaneš? ,,Seveda. Trenutno mi ni glavna izpisnica. Nekaj nam mora biti jasno: v jugoslovanski košarki ne sme- jo imeti glavno besedo veliki klubi. Kajti, vsak zasto- pa svoje interese in potem močnejši zmaga..." Za reprezentanco boš še nastopil? ,,0 tem ne razmišljam, ker imam veliko proble- mov. Evropsko prvenstvo je tako in tako šele sep- tembra..." Misliš, da bo vaš obisk pripomogel k populariza- ciji košarke v ptujski občini? ,,Upam. Imeli smo v načrtu, da igramo vsak teden v raznih krajih Slovenije. Toda, ker se je moj primer zapletel, nismo utegnili. Ko se bo vse uredilo, bomo ta načrt tudi v popolnosti izvedli." Krešo, hvala za pogovor in upam, da vas v Ptuju še kdaj vidimo; tebe, Jelovca, Papiča, Bassina, Križnara, Nuhanoviča, Subotiča,... Kajti, ko smo vas danes gledali, je bil to za nas, ptujske ljubitelje košarke, res enkraten užitek. Helena Dobrijevič Zdenka Glažarjeva na prireditvi v DomavL Foto: Langerholc- Pogovor z Zdenko Glažarjevo opadaktvu »Najboljša športnica ptujske občine v letu 1977 je članica Aerokluba Ptuj Zdenka Glažarjeva \ To odločitev komisije za izbor najboljših je povedal napovedovalec na prireditvi v DomavL Sledilo je burno ploskanje prisomih kot priznanje za dosežene uspehe in vložen trud v padalstvu, edini predstavnici naše republike med najboljšimi padalkami Jugoslavije. Moram priznati, da pred to prireditvijo nisem vedel kdo je to pogumno dekle. Poznal sem jo le po rezultatih. Seveda mi poklicna radovednost ni dovoljevala, da , bi jo pustil pri miru". Razgovoru se je takoj odzvala in potekal je takole: Zdenka, najprej iskrene česti- tke! Kaj vam pomeni to priznanje oziroma naslov najboljše športni- ce? „To priznanje mi veliko pome- ni. Posebno zato, ker sem v Aeroklub Ptuj prišla iz kluba v Murski Soboti, kjer nisem imela takšnih pogojev za tekmovanja. V moj sedanji klub sem prišla pred tremi leti." Katero tekmovanje v preteklem letu je bilo za vas najuspešnejše? „MisUm, da je to državno prvenstvo, ker se edino takrat lahko pomerim s svojimi vrstni- cami, ker na repubhškem in medklubskih tekmovanjih te pri- ložnosti nimam, saj je padaUc v Sloveniji še vedno občutno pre- malo." Na tekmovanjih nastopate zato v moški ekipi Aerokluba Ptuj. Uvrstih ste se v državno reprezen- tanco za nastop na svetovnem prvenstvu. Kot vemo se svetov- nega prvenstva v Rimu niste udeležih. Zakaj? „Moška in ženska ekipa Jugo- slavije sta bih pripravljeni za nastop v Rimu, vendar se ga zaradi udeležbe predstavnikov iz Južne Afrike nismo udeležih. Ta poteza organizatorjev svetovnega prven- stva nas je zelo prizadela, saj smo se marljivo pripravljali in tovari- šica iz ekipe je celo zaradi priprav izgubila delovno mesto." O kvahtetah, ki jih mora imeti dober padalec, je Zdenka povedala naslednje: „Dober padalec mora skozi ležavno pot od šolanja do trenin- gov. Sama sem prvič skočila leta 1969, čez tri leta sem dobila dovoljenje za športneg^a padalca in šele sedaj sem se uveljavila. Torej je za to bilo potrebno kar devet let aktivnega dela po nekaj dni na teden." Katera priznanja poznate v padalstvu? „V padalstvu imamo za doseže- ne uspehe značke in sicer A, B in C značke. C značka je lahko bronasta, srebrna ali zlata. Zlata značka pa je lahko z enim, dvema in tremi diamanti Sama imam zlato značko. V letošnji sezoni imam možnost doseči pogoje za diamantni C. To so figurativni skoki in najtegi pogoj za nas padalce. Mislim, da ni discipline, ki bi mi posebno „ležala". Rada imam obe disciplini, to je figurativne skoke in ^oke na dlj. Žal pa lahko sodelujem pri skupinskih skokih le na pripravah državne ekipe, ker v klubu za to nimamo pogojev oziroma ustreznega letala." Tako je končala razgovor Zden- ka Glažarjeva. Pa še veUko uspe- hov in, nestrokovno povedano, „varnih pristankov"! 1. kotar RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM RADIO KLUBA PTUJ BOŠKOM DJURICO V tem sestavku vas želijo sezna- niti z razvojem ,,radioamate- rizma" in programsko zasnovo delovanja Radio kluba Ptuj. Raz- voj je sledil razvoju tehnike in jo na določenih področjih dopolnje- val. Boško Djurica je o zgodovin- skem razvoju delovanja radio- amaterjev dejal: ,,Vsem novostim s področja radijske in elektrotehnike so sledili tudi ljudje, ki se s tem niso po- klicno ukvarjali oziroma tisti, ki so v praktičnih poskusih našli lastno zadovoljstvo. To so bili tudi za- četki inovatorstva v elektrotehniki. S svojimi zaključki, ugotovitvami in razmišljanjem ob praktičnem delu so veliko pripomogli k razvo- ju elektrotehnike. V začetku, na primer, so največ pozornosti znanstvenih krogov pritegnili eno- smerni tok in nizke frekvence. Radioamaterjem so dali na voljo poskuse na višjih frenkvencah, ker so mislili, da je to področje neuporabno. Tako so amaterji do- kazali, da je za prenos radijskih valov najbolj primerno prav po- dročje, ki so jim ga dodelili za ,,iz- življanje", to je območje kratkih valov. S tem so si pridobili svoj sloves dobrih ,,preizkuševalcev" in inovatorjev. Ze leta 1916 so v Ameriki orga- nizirali prve skupine radioama- terjev. Te skupine so sčasoma po- stale izredno številne in aktivne po vsem svetu in vsaka družba jih nx)ra upotevati." — Kako je potekal ta razvoj pri nas? .,Tudi pri nas je ljudi zanimal ■^voj tehnike. Vendar so bili Pogoji Z3 delo radioamaterjev dru- gačni. Predaprilska Jugoslavija je njihovo delovanje prepovedala, ker se je bala vsega, kar bi lahko s pomočjo radijskih zvez prišlo čez niejo, predvsem miselnost in napredne ideje. Vendar so kljub lemu radioamaterji delovali, čep- •^v ilegalno, tudi organizirano od leta 1924 in vzpostavljali brezžične zveze z ostalimi deli sveta. Kot zgodovinsko vrednost čuvamo oddajnik, ki ga je leta 1932 izdelal eden naših tovarišev radioama- terjev iz Slovenj Gradca. Prve klu- be so ustanovili že leta 1924 v Za- grebu. Sledijo jim klubi v Ljublja- ni, Beogradu, Novem Sadu, Vinkovcih in tako naprej. Ilegalno delo je trajalo do druge svetovne vojne. Med NOB so radioamaterji s svojim znanjem in izkušnjami veli- ko pripomogli pri vzpostavitvi zvez med partizanskimi enotami in de- lovanju radijskih postaj. Po drugi svetovni vojni seje pri- čel amaterizem, kot pomembna dejavnost občanov, hitreje razvija- ti. Leta 1946 so bili radioamaterji v okviru fiskulturne zveze v nje- nem delu za tehniško kulturo. V težkih letih obnove smo že leta 1950 izdali pravilnik o radijskih postajah. To leto štejemo kot za- četek sprejemno-oddajnih naprav. Poznamo več oblik delovanja radioamaterjev. To so pogovori s pomočjo radijskih zvez na velike razdalje, tekoimenovano komuni- ciranje, za tem izdelava elektron- skih naprav. To sta osnovni obliki. V takratnih razmerah radijskih naprav in antenskih sistemov ni- smo mogli kupovati, temveč smo jih izdelovali sami. Podoben polo- žaj jc bil tudi v svetu. Kasneje seje razvila močna industrija, ki dela samo za radioamaterje. V da- našnjih razmerah brez sodobne tehnike ne gre, ker so postali po- goji za komuniciranje frekvenčno zelo zahtevni, kar je za ,,domače delo" težko dosegljivo. Ustanovili smo veUko klubov, v katere smo vključili skoraj vse občane, ki jih radioamaterizem zanima." — Tako pomagate tudi pri dvigu tehnične kuUure naših občanov!" ,,Tako je. Vsak občan, ki mu je bila ta veda neznana, je dobil možnost, da jo je lahko spoznal. Glede na hiter razvoj elektrotehni- ke je to bilo potrebno. V klube smo vključili občane od najmlajših do najstarejših." — Katere so, zraven pridobi- vanja novih članov in dvigovanja tehnične kulture, vaše usmeritve? ,,Radio klub je pri dvigu tehni- čne kulture usmerjen na področje elekiro in radijske tehnike. Znotraj tega pa imamo posebne usmeritve na področju konstruktorstva in operatorstva, kot imenujemo delo na radijskih postajah. V konstruktorstvu se lahko ukvarja- jo s Hl-Fl tehniko, gradnjo spre- jemnih in oddajnih naprav, teleko- mandami in tako naprej. Operaterji se učijo o vzpostavitvi zvez na veli- ke razdalje, spoznavajo Morsejevo abecedo, za mlade pa je zelo zani- miv takoimenovani lov na lisico, odkrivanje skritih radijskih postaj, ki ga imenujemo tudi goniometri- ranje. Od teh usmeritev ima naša družba veliko korist, ker mlade usmerjamo v bodoče poklice s po- dročja elektrotehnike, velik pomen ima naše delo tudi za splošni ljud- ski odpor in družbeno samozašči- to, vzgajamo pa tudi kadre za po- U-ebe JLA. Sodelovanje z JLA traja že vrsto let. Naš prispevek je, ker so naprave prenosne, izredno velik v primeru sovražne nevarno- sti ali elementarnih nesreč, ko so vse telefonske linije prekinjene. Pomembne pa so te naše zveze tudi za odročne kraje, kot je bilo ob referendumu za šolski prostor v naši občini, ko smo občinskemu štabu posredovali informacije iz oddaljenih krajev s pomočjo naših radijskih zvez. Naš klub ima v načrtu, da razvi- je svojo aktivnost s pomočjo sekcij , po območju celotne občine. Tako \ smo že leta 1968 ustanovili sekciji v Cirkulanah in Kidričevem. Letos ■ bomo usposobili kadre in prostore j v Gorišnici in Juršincih. Na tem delamo že dve leti. V naslednjih letih bomo razvili našo aktivnost tudi v Desterniku, na Ptujski gori in v predelu Haloz, kjer bodo za to dane možnosti. - -i. Amaterje v naš klub sprejema- mo, ne glede na republiške usmeritve, po določenem ključu. Zanimiv je po tem, da ne ločimo teoretičnega dela od praktičnega na radijskih postajah. Mlade najprej teoretično spoznamo z radioamaterizmom, organizacijo in osnovami elektro in radijske tehnike. Sem je vključeno tudi praktično delo na sestavljanju elektronskih sklopov, kot so de- tektorji, oscilatorji, tonski ojače- valci in podobno. Za tem se lahko svobodno odločijo za konstruktor- stvo ali postanejo operatorji. Ope- ratorji se morajo spoznati z Morsejevo abecedo, / mednaro- dnimi in našimi predpisi o delu na zvezah, mednarodnimi kraticami in osnovami elektro in radijske tehnike ter seveda s praktičnim delom na radijskih postajah. Ob koncu tega položijo izpit in lahko delajo na radijskih postajah. Po določenem času si pridobijo pravi- a) do samostojnega dela in lahko kupijo ali si sami zgradijo radijsko postajo za svoje potrebe. Podobno velja tudi za konsirukterje naprav. Pri nas imamo sprejemno-oddajno sekcijo ločeno od konstruktorske. Prostore za tečaje in praktično delo smo si sami usposobili pod domom Franca Krambergerja. Zanimivo pri našem delu je tudi to, da skrbimo za učni uspeh naših članov. Postavljamo pogoje, da v šoli ne smejo imeti nezadostnih ocen in uspeh ne slabši od prav dobrega. Za vključevanje v naše vrste ne postavljamo nobenih omejitev v starosti ali poklicu, ker je cilj ama- terizma prijateljstvo." O delu radioamaterjev bi lahko še veliko napisali, vendar naj bo zaenkrat dovolj. Ob koncu še to, da šteje Radio klub danes okrog 150 članov, od tega kar 30 osmo- šolcev. Ce smo vas uspeli vsaj del- no seznaniti z delom v klubu in vas to področje zanima, vas bodo v klubu prijazno sprejeli. 1. kotar Boško Djurica pri pouku, Foto- R Usposabljanje mladih radioamateijev. Foto: R v naših časopisih veliko zasledi- mo o nogometaših, rokometaših, o trenerjih, ki posvečajo veHko po- zornosti vzgoji kadrov v klubih. Tokrat vam ne mislim pisati o nogometaših ali o njihovih trener- jih, marveč o človeku, ki je prav tako izredno ,,pomemben" na nogometnih igriščih. Nekaj besed bi posvetil Jožetu Spevanu iz Kidričevega. Ta priletni možakar ne more brez nogometa in svojega Aluminija. Mlada ekipa Aluminija (povprečna starost ok- rog 19,5 let) mora namreč vedno igrati na pokošenem igrišču, kajti, če je trava previsoka že ,,prileti" kakšna pika na račun celega UO, da je trava previsoka, drugič je potrebno valjati igrišče, tretjič začrtati igrišče, poskrbeti za kurja- vo. Veliko dela pride na Jožeta, kakor ga igralci kličejo. Toda vedno je vse nared, tako igrišče, kot kopačke nogometašev, katere je treba popraviti. Ker svoje delo opravlja vestno in z velikim ve- seljem je tudi izredno priljubljen med igralci. Vsakemu poskuša ustreči, koli- kor pač zmore, pa tudi igralci mu nekako pomagajo. In to takrat, ko premagajo svojega nasprotnika, ali pa vsaj prikažejo dobro igro, kljub temu, da so poraženi. Ko Aluminij zmaga se tudi na obrazu Spevana pojavi nasmešek, ki marsikatere- mu gledalcu aLi funkcionarju pove vse. Zmaga ali pa vsaj moralna zmaga je kot nekakšna spodbuda za Jožeta samega, ki kot pravi mladenič opravlja svoje delo. Mnogo generacij Aluminija je že ..odigralo" svoje, tako članska kot ostala moštva pri Aluminiju. Toda ostal je on kot pravi navijač oz. nogometni zanesenjak NK Alumi- nija. Čeprav je bil z Aluminijem vse od druge pa vse do medob- činske lige, v kateri Aluminij sedaj tekmuje. Ostal je vzravnan in ponosen na svoj Aluminij kot tudi ostali stari Aluminijaši, tu mislim na bivše igralce, trenerje in funkcionarje, ki želijo svojemu bivšemu oz. sedanjemu klubu veli- ko uspeha na nogometnem pod- ročju. D. Klajnšek 10-ZA RAZVEDRILO 10. marec 1977 — TEDNIK HUMOR Madonca, bencin pa gor! Rečem ti, v Ptuju sploh ne znate ceniti svoje kulturne vrednote. Pojdi se solit, sinoči pa si hotel dobiti vse zastonj. Pa naj še kdo reče, da pri nas ne dvigamo neposrednega proizvajalca! Res, po tem naporu se nam bo prilegla kavica RAZLOG Kako to, da si že plešast? Zato, ker imam prekratko posteljo. Zakaj pa imaš prekratko posteljo? Zato, da imam razlog za izpadanje las. OVIRA ZA POROKO Slišal sem, da si se mislil na pustno soboto poročiti? Sem, pa ni bilo pred magistratom v Ptuju dovolje- no parkirati, zato sem zadevo preložil A rheološki glavobol? Ne, le poglabljanje v probleme. ČRNI ZAKOL Fantje, bomo počakali najetrca? Ne boš me, mrha, ti si križar pa ne Rimljan od 21. 3. do 20. 4 Tudi vas je prebudila pomlad. Toda nikar se ne prenaglite, kajti znanec vas bo razočaral. Sezite po dobri knjigi in upoštevajte nekatera navodila tudi pri delu. Ne kupujte reči, ki so nepotrebne. Vaše oči so sila občutljive. Manj napora ob sredah. Po lepo preživetem dnevu v naravi, ga povabite še k sebi. od 20. 4. do 20. 5. Odločilen za vas je bil praznik žena. Pomirite živce. Sodelav- ka vam dobro svetuje v petek. Ne pozabite na obljubo. Izpolnite jo šele v sredo, kajti potrebujete čas za premislek. Zdravnik vas potolaži. Srce vam nagaja zaradi ljubezni. Napišite mu pismo. Sledil bo odgovor in sicer že v torek. Poljub. od 21. 5. do 21. 6. Sedaj ste zadovoljni z vsem. Delo je dobro, tako novo poznanstvo. V tujini posto- pajte zelo previdno. Tudi vožnja naj bo takšna. Ne bodite nespametni, kajti de- narnica se bo tako hitro izpraznila. Več spanja vam predlaga zdravnik. V torek nadvse spodbudna pošta. Ne zamudite na zmenek. od 22. 6. do 22. 7. Delajte tudi v nedeljo. Delo je nujno. Potrpite no še malo. Obeta se vam veliko novega in zanimivega dela. V ponedeljek ravnajte po vaši logiki, ne bo vas izdala. Zdravi ste, torej brez skrbi na pot. Povabite na i/let še znanca, prijeten je in dobro bosta preživela dan. Poljub bo neroden, vendar ljubeč. Pismo. od 23. 7. do 23. 8. Zelo vas je razveselil s pozornostjo. Darilo je bilo skrbno izbrano. Pri delu ste dokazah, da je vaše delo kvahtetno. Ob koncu tedna bodite previdni pri prečkanju ceste. V šoU ste popustili, še ta teden nadomestite zamu- jeno. Povejte staršem za vaše težave. Razumeli bodo. V nedeljo napišite pismo. od 24. 8. do 23. 9. Čas vas ni povozil, kljub temu, da se prebuja pomlad. K delu vas ne bo zanesla luna ali njen zadnji krajec, temveč vaša delovna volja. Nadurno delo^ vam ne ustreza, povejte to. Šolska naloga žal ni uspela najbolje. Še je čas za dosego boljšega rezultata. Nekdo vas opazuje. Fant s temnimi lasmi. Odzovite se. Darilo. od 24. 9. do 23. 10. Previdnost je lepa čednost, zato pazite v petek, pri stroju. Vaša srečna številka je tokrat 17, vendar na ta dan nikar ne kupujte dragocenih stvari. Ko odidete z doma, zaklenite vrata. Stopite k zdravniku. V nedeljo popoldne prijeten obisk. Svetlolaska vam ponudi delo. Napišite vljudno pismo. od 24. 10. do 22. 11. Odločitev je bila prava. Stopih ste na trdna tla, ki ga tvori življenje in zemlja. Vsako jutro neslišno odidete na delo. Delo, ki ga opravljate je zanimivo, zato ne popustite v delovni vnemi. Bodite revolucionarni tudi v ljubezni. Poljubite jo odločno. Visok moški vas zasleduje. Počakaj- te ga in mu vse razložite. od 23. 11. do 21. 12. Nikoli ni prepozno. Nesrečo pri delu ne dramatizirajte tako hudo. Zgodilo se je tako nenadoma, da ste vi in vaš zakonec ostah brez sape. Kupite pohištvo. Odločitev je na mestu. Ugodite njegovi želji. V soboto popoldne jo povabite k sebi. Pogovor naj bo resen. Popolnoma vam bo zaupala. Poljubite ga. od 22. 12. do 20. 1. Riziko je potreben. Tudi pri delu in ne samo v družinskem krogu. Delovodja vas opozori na napake. Znebite se jih. Po prečuti noči se naslednji dan ne naprezajte preveč. Avto pustite doma. Ko jo srečate v torek, pazite na oliko, kajti le po tej vas ceni. Opozorite jo na nevarnost. Vaša številka je 15. od 21.1. do 19. 2. Pretekli teden niste bili uspešni. Hrabro v novi teden. Nič ne čakajte, sreča je doma v vaši hiši. Pri delu več pazljivosti. Četrtek naj bo dan odločitve. Pot vam bo koristila. Ne pozabite povabiti na izlet še zvonca in otroka. Poljubite jo in ji odgovorite na vprašanje, ki vam ga je zastavila že pred mesecem. od 20. 2. do 20. 3. Končno ste splavali iz kalnih voda. Vaše znamenje je pravzaprav kakor sonce. Tudi vi ste takšni in nikar ne bodite hladni do ljudi okrog sebe. Na delu ste po dobrem dejanju sedaj cerijeni. Vrnite se v domači kraj, mati je prijazna, toda osamljena. Ko se vrnete, jo poljubite. Rsmo in darilo. UGANKARSKI SLOVARČEK AGAR = rumenkasto bela snov iz azijskih morskih alg; iz tega posebna želatina ARIJ = duhovnik v Aleksandri]i, verski odpadnik ASINARA = otok na severo- zahodu Sardinqe, med prvo svetovno vojno taborišče za ujetnike BRIKETI = v trajno opekasto ali jajčasto obliko z dodatkom katrana kot veziva stisnjen premogov drobir ERAR = državna blagajna HAKJM = orientalski zdravnik ali učenjak HERA = prepirljiva Zevsova sestra in žena, zasčitnica zakonske zveze KOSTOLAC = rudarsko mesto v Sib|i, na izlivu Mlave v Donavo (rimski Viminatium) OTINEK = slab sadež, ki odpade, preden dozori PASET = zložljivo leseno ravnilo PEPTON = presnovek beljakovine — tvarina, ki nastane ob prebavi beljakovin s pomočjo želodčnega soka RUSH = ameriška filmska igralka, rojena v Denverju 192 7 (Barbara, ,J^repovedane stra- sti") STEN AR = gora nad dolino Vrat, s Kriških podov zelo lahko dostopna (25 01 m) ŠINKOVIC = priljubljena spUtska pevka zabavne gla*e (Maru- ska) - poročena Kalogjera VARNEV = znani britanski igralec iz TV nadaljevanke ,,V avtobusu" (Reg) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: procedura, ra- mapitek, vaje, irada, gomolj, IB, osa, adenom, gost, Madison, Errol, Ofarim, nitrolak, terikc, TT, arara, star, EJ, Edin, stisk, most, kvarnost, parter, Staal, JM, Ti, otka, eksistenca, ton, Lean, pristop, en, Ana. TEDNIK — 10. marec 1977 OGLASI IN OBJAVE-11 radijski spored RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 10. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Kaj radi poslušsqo; 14.40 En^sta šola; ^5.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezi- kovni pogovori; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 poročila; 18.05 Iz domačega oper- nega arhiva; 19.00 Radijski dnev- nik; 19.20 Obvestila; 19.35 Laliko noč, otroci; 19.45 Ansajnbel Mila- na Ferleža; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije; 22.00 PoročUa; 22.20 Srečanje z makedonskimi sklada- telji; 23.00 Poročila; 23.05 Lit^ rarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 11. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Glasbena pravljica; 14.18 Umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Poslušalci če- stitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 G'asbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio db 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Mesta prijatelji; 19.00 Radgdci dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansam- bel Fantje treh dolin; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o po- morščakih; 22.00 Poročila; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čila. SOBOTA, 12. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Glasbena mladina Slovenije; 14.25 S pesmi- jo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glas- beni intermezzo; 15.45 S knjižne- ga trga; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Dečo Žgur; 19.00 Ra- dijdci dnevnik; 19.20 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Šepeta; 20.00 Radijski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30-23.00 Oddaja za aše izseljence - vmes ob 22.00-22.20 Poročila; 23.00 Po- ročila; 23.05 S pesmi o in plesom v novi teden; 24.00 Poročila. NEDELJA, 13. MARCA: 4.30-8.00 Dobro jutro - vmes ob 5.00 Poročila; 6.00 Dnevni koledar; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Kronika: Novice, komentarji prireditve dneva; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki; 7.30 Za kmetBske proizvajalce; 8.00 Poročila; 8.07 Igra za otroke: O pastirčku, kije rad pel, Hanna Januszenska; 8.38 Skladbe za mladino; 9.00 Poroči- la; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.00 Poročila; 10.05 Prvi aplavz; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15-13.00 Poslušalci čestitajo - vmes ob 12.00-12.10 Na današnji dan; 13.00 Poročila; 13.10 Obvestila; 13.20 Reportaža; 13.45 Obisk pri orkestru Marty Gold; 14.00 Poročila; 14.05-18.50 POPOLDNE: Poro- čUa - Šport - Brez njih ni športa - Gost - Glasbeni trim - Humoreska: Dunajski potpuri, M. Orthaber - Reklame; 17.50-18.22 Zabavna radijska igra Skrivnost kote 17, Marjan Marine; 18.50 EP; 19.00 Radgski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbe- ne razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila 22.20 Skupni program JRT; 23.00 Poro- čila; 2I05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Poro- čila. PONEDELJEK, 14. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 Amater- ski zbori; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kromka; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Iz tuje glasbene folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 ObvestUa; 19.35 Laliko noč, otro- ci; 19.45 Ansambel Mihe Dovža- na; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operne aktualnosti; 22.00 Poro- čila; 22.20 Jugoslovandce popev- ke; 23.00 PoročUa; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. TOREK, 15. MARCA: 14.00 PoročUa; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in od- mevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Narava in človek: Varstvo narave - zrak; 16.00 VrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 18.05 Obiski naših soli- stov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.20 ObvestUa; 19.35 LalUco noč, otroci; 19.45 Ansambel Atga Sossa; 20.00 Slovenija v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra: Go- spoda Lubyja je strah nebes; 21.20 Zvočne kaskade; 22.00 PoročUa; 22.20 Jugoslovanska ^asba; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popev- ke; 24.00 PoročUa. SREDA, 16. MARCA: 14.00 Poročila; 14.05 Ljudska glasbena umetnost; 14.30 Poslu- šalci čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez- zo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 Loto vrtUjak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 PoročUa; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Domače in tuje zborovske izvedbe; 19.00 Radijski dnevnUc; 19.20 ObvestUa- 19.35 Laliko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Koncert iz našega itudia; 21.00 Glasbena kulturna panorama; 21.15 Šansoni; 22.00 Poročila; 22.20 S festivalov jazza; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni noktur- no; 23.15 Jugoslovanski popev- karji; 24.00 PoročUa. TV spored TV LJUBLJANA Četrtek, lO. marca: 8.00 — 9.00 — 9.30 — 10.00 — 14.00 TV v šoli; 15.00 Šolski TV: Krajina v preobrazbi; 17.10 Colargol; 17.25 Obzornik; 17.40 Mozaik; 17.45 Nočna straža — tlim; 18.35 Ne jokaj Mihi — film; 19.15 Risanka; 19.20Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Dobričine — film; 20.30 Izziv kulturi (prenos iz Ptuja); 22.00 Miniature — A. Vivaldi: Štirje letni časi — zima; 22.15 TV dnevnik. PETEK, 11. MARCA: 8.10 — 10.00— 14.10 TV v šoli; 17.05 Križem kražem; 17.15 Morda vas zanima; 17.50 Obzornik; 18.05 Tuja folklora: klasični plesi Indije; 18.35 Mozaik; 18.40 Prva pomoč; 19.00 Japonski športi: karate; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Tedenski no- tranjepolitični komentar; 20.05 P. Heriat: Boussardelovi; 21.05 Raz- gledi: Trilogija o Bombayu; 21.40 Ulice San Francisca — film; 22.30 TV dnevnik. SOBOTA, 12. MARCA: 8.00 Mala čebehca; 8.15 Vrtec na obisku; 8.30 Kukavičji Mihec, film; 9.05 Trije botri prijatelji; 9.25 Narava Japonske, film; 9.50 Dežela brez primere; 10.35 P. Heriat: Boussardelovi; 14.55 No- gomet Borac: OFK Beograd; 16.50 Košarka Jugoplastika: Partizan; 18.20 Obzornik; 18.35 Mladinski film; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Življenje na gradu — film; 21.30 Moda za vas; 21.40 TV dnevnik; 22.00 625; 22.40 Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki; NEDELJA, 13. MARCA: 7.45 Poročila; 7.50 Za nedeljsko dobro jutro; 8.20 625; 9.00 H. Faliada: Kmetje, bombe in oblast; 10.35 Raziskovalci; 11.25 Mozaik; 11.30 Ljudje in zemlja; 12.30 Poročila; POPOLDNE: Križem kražem — Morda vas zanima — Veseli tobogan: Rakek — Okrogli svet — Film: NVaterloo — Moda; . . . Poročila; 17.00 Evropsko dvoran- sko prvenstvo — San Sebastiana; 19.00 . . .; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Tedenski gospodarski komentar; 20.00 A. Marodič: Marija; 21.15 Srečanje z vzhodom; 21.45 Športni pregled; 22.45 TV dnevnik; PONEDELJEK, 14. MARCA: 8.10 — 9.30 — 10.05 — 14.10 TV v šoli; 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad; 17.05 Glasbeni cici- ban; 17.15 Narava Japonske; 17.40 Obzornik; 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju; 18.25 Mozaik; 18.30 Dogovorili smo se; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risan- ka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Propagandna odda- ja; 20.00 M. Bluwal: Umreti na soncu; 21.35 Kulturne diagonale; 22.15 Mozaik kratkega filma; 22.35 TV dnevnik. TOREK, 15. MARCA: 8.00 — 10.00 — 14.00 TVv šoli; 16.05 Šolska TV: Zemlja se spremi- nja; 17.10 V znamenju dvojčkov; 17.30 Pika Nogavička — film; 17.55 Obzornik; 18.10 Jugoslo- vanska zabavna glasba; 18.40 Mozaik; 18.45 Cas, ki živi: Jelenov žleb; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 A. J.' Cronin: Zvezde gledajo z neba; 21.25 Ohridsko poletje; 22.00 TV dnevnik. SREDA, 16. MARCA: 8.10 — 9.00 — 14.10 TV v šoli; 17.00 Deklica delfina in lisica zvi- torepka; 17.15 Ukročeno oko: Uje- mimo življenje; 17.40 Obzornik; 17.55 Ne prezrite; 18.25 Mozaik; 18.30 Glasba takšna in drugačna; 19.15 Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film: Tuja pisma; 21.30 Majhne skrivnosti ve- likih kuharskih mojstrov; 21.35 Včeraj, danes, jutri: Rak, upanje in razočaranje; 2*7*5 22.05 TV dnevnik. mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico menjam za podobno ali večje v bloku.Naslov v upravi lista. KOMBINIRAN OTROŠKI vo- ziček prodam, Kvedrova 5, stnaovnje 1. HRASTOVINO KUPIM, žagano, suho, debehne 3,4,5 cm, voz „lincer" z gumi kolesi, ter paradne sani s štiri sedeži Ponudbe na upravo Tednika ali gostilna Budina 39, Ptuj. PRODAM ŠTEDILNIK „tobi" na trdo gorivo. Ogled možen vsak dan popoldne. Anica Novak, Gregoričev dr. 11. PRODAM KOSnJO SENA, otave in otaviča, Marija Zdenko, Prečna pot 16, Rogoznica. PIAT 750, letnik 1971, registri- ran, prodani. Naslov v upravi 1000 kg SENA prodam. Franc Tekmec, Hajdoše 42. PRODAM dobro ohranjeno sobno kredenco, mizo, stole, preprogo, hladilnik, radio z gramofonom, vse skupaj za 3.000 din. Rozika Himelrajh, Groharjeva 9, Maribor. KOSILNICO BCS z obračalnUcom v zelo dobrem stanju prodam. Franc Dolenc, Lovrenc na Dr. polju 122/a. PRODAM HIŠO v Piranu ob obaU, primemo za vikend, samostojno obrt ah manjši počitniški dom. Trstenjak, Vangamelska 15, Ko- per. PRODAM SENO in vodovodno črpalko. Karohna Vindiš, Rogaška 5, Ptuj. S 1. APRILOM VZAMEM V VARSTVO več otrok v starosti od 4-6 let Naslov v upravi pod „dobro varstvo". PRODAM FL\T 750, starejši letnik. Rajko Čuš, Domava 75. GLOBOK, kombiniran otroški voziček, dobro ohranjen, ugodno prodam. Marija Kokol, Žgečeva 8, Ptuj. HISO Z NEKAJ ZEMLJE, elektrika in vodovod v hiši na lej)i legi ob cesti prodam. Ivanusa, Dravdca 2, Ptuj. LEPO VELIKO kuhinjsko kre- denco in mizo prodam. Otilija Valenko, Maistrova 4, Ptuj. PRODAM ZAPOROŽCA, malo rabljenega^ prevoženih 14.000 km. Stanislav Stalekar, Kicar 18, Ptuj. Enkrat rab^eno BRAKO PRI- KOLICO, ugodno prodam. Kved- rova 4, stanovanje 5, Ptuj. PRODAM SADIKE belega in rdečega ribiza. Martin Klemenčic, Hercegova 6, Ptuj. (Rabeljčja vas) PRODAM VEC GRADBENIH PARCEL ob asfaltni cesti. Mišic Jože, Draženci 69/a, Ptuj. PRODAM 3.000 kg sladkega sena. Stanko Zaje, Jurovci 13, Videm pri Ptuju. GRADBENO PARCELO v Ptuju aU bližnji okohci kupim. Naslov v upravi DODATNO PEC na olje EMO 6 in električni štedUnik prodam. Na- slov v upravi KVALnCIRANE MESARJE in delavca, po možnosti vojaščine proste srpejmem v redno delovno razmerje. Stanovanje in hrana zagotovljena- Mesarija Kalan, Kranj, GasUska 8. Podrobne informacije lahko dobite na upravi Tednika. 2,30 ha TRAVNIKA ob glavni cesti v PopovcUi prodam. Vpra- šate pri Elizabeti llovšek, Videm pri Ptuju. PRODAM večjo kohčino repe po ugodni ceni Slavica Zupanič, Mark ovci 28/a. PRODAM dobro ohranjen 13041 trsk i hladilnik „gorenje",po zelo ugodni ceni Ivan Vesenjak, Zelenikova l,Ptuj. kino KINO PTUJ Četrtek, lO. marca: am. barv. film ŽELEZNA PEST; PETEK, U. marca: £r. barv. vojni rUm PUSTINJSKA FRONTA; V SOBOTO, 12. in v NEDELJO, 13. MARCA: it. barv. fihii ZADNJI DNEVI POMPEJEV; V NEDELJO ob 10. uri bo am. barv. Disneyeva risanka MIKIJEV ROJSTNI DAN; TOREK, 15. in SREDO, 16. MARCA: it. barv. film DRUGO- RAZREDNI KVARTOPIRCI; V SREDO 16. marca bo ob 20. uri: am. barv. fUm ŠOLA ŽIVLJE NJA; Četrtek^ 17. marca: am. barv. film ŠOLA ŽIVLJENJA. _ Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 12. MARCA 1977: DELIKATESA - IZBIRA, Ptuj SOBOTA, 19. MARCA 1977: HRANA - IZBIRA, Ptuj RADIO PTUJ Četrtek, 10. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, 16.30 Pionirji, zdravo v OŠ Domava (11. del), 16.45 Od Drave do Vardarja, (pesmi in plesi jugoslovanskih narodov), 17.20 Novosti iz gra- mofonskih hiš, 17.35 Ekonomsko-propagandna oddaja, 17.40 Predstav- ljamo vam gasilsko društvo Tržeč, 17.50 Instrumentalna glasba. PETEK, 11. marca: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna glas- ba, vmes EPP, 16.30 Radijska univerza — o organiziranosti kmetijstva, 16.40 Filmske melodije, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes v Cirkulanah, 17.35 Prisluhnite, bUo vam je všeč. SOBOTA, 12. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna glasba, nasveti, gost oddaje, halo uredništvo, humor). NEDELJA, 13. marca: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in obvesUla, 11.20 Glasba, vmes EPP, 11.30 Iz koledarja NOB, 11.32 Iz vasi v vas Vito- marci (1. del), 12.30 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 14. marca: 16.00 Poročila in obvestUa, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva — rokomet, 16.45 Igrali vam bodo . . . 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije obravnavajo, 17.40 Zborovska glasba. TOREK, 15. marca: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o javni razpravi o kmetijstvu, 16.35 Domača zabavna glasba z napovedmi, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Delavec v kolektivu pekarne ,,Vinko Reš", 17.20 Poje vam. . . 17.35 Predstavljamo vam KK, Tozd Gozdarstvo Ptuj, 17.45 Plesni in revijski CTkestri. V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana. Iz Lovrenca na Dravskem polju, 1. marca 1977: Jožica Pepelnik, Župečja vas 10; Rozalija SmoUnger, Lovrenc 81; Jože Kramberger, Lovrenc 27; Anica Klajnšek, Zupečja vas 37; Anton Bauman, Lovrenc 29; Franc Ivančič, Lovrenc 19; Roman Tomanič, Lovrenc 22; Antonija Tomanič, Lovrenc 22; Kristina Cebek, Lovrenc 84; Manja Drevenšek, Pleterje 41; ■lože .Medved, Lovrenc 16; Martin Medved, Pleterje 16; Urška Plajnšek, Pleterje 73; Angela Belca, Pleterje 5 3; Marija Beranič, Župečja vas 11; Jožica Burjan. Lovrenc 74; Irena Hertiš, Lovrenc 23; Mirko RUitarič, Lovrenc 70; Marta Bauman, Lovrenc 91; Anton Petrovič, Pleterje 70; Hedvika Pulko, Lovrenc 21; Francka Ivančič, Lovrenc 14; Mirko Ivančič, Lovrenc 14; Oetka Smolinger, Lovrenc 90; Terezija Jurič, Lovrenc 90; Betka Galun, Lovrenc 8; Janez Medved, Župečja vas 60; MatUda Hetiš, Župečja vas; Katica Rihtarič, Lovrenc 70; Rozika Vindiš, pleterje 33; Ljudmila Zafošnik, Zupečja vas 53; Terezija Pintar. Pleterje 4; Anton Kramberger, Lovrenc 27: Ivan Avguštin, Mariborska 63; ViU Pepelnik, Župečja vas 10. IZ ZA VRČA, 3. MARCA 1977: Anica Ivančič, Turški vrh 28; Stanko Majhen, Korenjak 19; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Julika Zebcc, Hrastovec 26; Anton Hrženjak, Goričak 37; Stanko Jurgec, Hrastovec 28; Franc Belšak, Korenjak 16;Miiko Cvetko, Zavrč 9; SUvo Furman, Gorenjski vih 30; Anton Bratuša, Goričak 2; Ivan Kokot, Korenjak 16; MUan Kokot, Lovrečan 23; Viktorga Belšak, Hrastovec 49; Jožefa Kokot, Turški vrh 92; Ivan Lorbek, Pestike 1; Ivanka F^far, Turški vrh 17. Spomini brigadirja — kulturnika FRANCA ME- ŠKA, ki je dobil vstopno vizo zato, ker je rad igral na harmoniko in ker je že prej sodeloval v številnih udarniških akcijah. Zvoki njegove harmonike so izvabili na ples še tako utrujenega brigadirja. 30 let je minilo od tistili hladnih marčevskih dni, ko je Franc Meško skupaj z ostahmi brigadirji Ptuja odhajal na delovišče proge Samac-Sarajevo. Spomin, ki je bU sprva šc zelo živ, je danes že posut s praliom časa. Brigadirsko življenje in delo je sklenilo številna tovarištva, ki pa so se skozi desetletja zraliljala. Jubilej ptujske brigade je pred durmi; je ponovem most za zbhžanje minulega in iz skritih predalov spomina išče dogodke minulosti Franc Meško je med drugim povedal: „Spominjam se, da je bila v bhžini delovišča tudi šola. Nekateri brigadirji so kaj hitro navezah stike s pevskim zborom šole in skupno prirejah kulturne nastope." Njegova harmonika se je oglašala tudi po tem, ko je ptujska brigada že odšla. PokhcaU so ga v kulturno brigado, ki je bila ustanovljena v okviru vseh brigad. Naloga te brigade je bila organizacija kulturnih nastopov; z i^imi so razveseljevali brigade razsute od Samca do Zenice. V avgustu 1947. je z brigado prišel v Zagreb. Vleklo ga je k elektriki zato se je nekaj časa poskušal v tem pokhcu v novi tovarni Rade Koncar, ki je bila v tistem času še v izgradnji Z njo pa ni dolgo prijateljeval, ker so ga kmalu določili za nabavnega referenta za elektromaterial za potrebe te tovarne iz Slovenije. Že v mesecu oktobm istega leta pa je oblekel vojaško suknjo. Brigadirsko življenje je že v tistem času nosilo pečat bodoče življenjske orientacije. Številni izobraževalni krožki in tečaji v popoldanskili urah, ko so krampi in lopate počivale, so nudili poklicno izobrazbo zainteresi- ranim. Franc Meško pravi, da mu je prav brigadirsko življenje dalo temeljno spoznanje s slovenskim jezikom, ki ga je malo poznal, ker je živel 15 kt v Franciji. Učitelji ki so prav tako soddovaU v brigadi so mu v rgegovih naporih spoznati slovenski jezik iz temeljnih vej, vehko pomagah. Uspehe ptujske brigade so zapisovah v posebno .Jcroniko br^ade", žal pa se je le-ta izgubila. Ob 30. rojstnem dnevu pa bi jo naj znova po spommu zapisali bivši udeleženci - brigadirji obnove. Jubilej ji bodo zapisali še, z izletom v kraje, kjer so nekoč delah. Ponovno srečanje briga- dirjev-veteranov, če jih tako imenujemo pa naj bo priložnost, ko se bosta srečala včerajšnji in današnji brigadir in Itmenjala izkušnje brigadirskega življenja in dela. Brigadirske izkušnje Franca Meška so od včeraj, vendar tako žive in tako bogate, da so tudi današnje. Skromnost, zavzetost in navdušenost ob zavesti in visokem delovnem elanu, so odlike prvih povojnih brigadirjev, ki so neponovljive in temelj, na katerem gradi brigadir danes. MG Foto: M. OzmeiL Brigadirji, veterani akcije Šamac-Sarajevo! Ob 30. obletnici mladinske delovne akcije ŠAMAC—SARAJEVO pripravljamo enodnevni obide Bosanskega Samca, kjer so brigade takratnega dcraja Ptuj (današi^i občini Ptuj in Ormož) pričele z gradnjo mladindce proge. iC udeležbi pozivamo brigadirje iz: I. ptujske brigade — komandant Viktor Krajnc-Morala II. ptujske brigade komandant Jože Vratič m. ptuj^e brigade komandant Dušan Furlan IV. ptujske brigade — komandant Dušan Furlan V. ptujske brigade — komandant Viktor Kr^nc-Morala Razen teh brigadirjev pozivamo tudi vse brigadirje, ki so sodelovali v dru^ brigadah na progi Šamac—Sarajevo, strokovnjake tehničnih služb in ostale brigadirje, ki so sodelovali pri izgradnji mladinske proge. Obisk Bosanskega Samca bo v sd)oto, 2. aprfla 1977 z avtobusi. Odhod v Šamac bo v ranih jutranjih urah iz Ptuja s povratkom v poznih večernih urah. Vse, ki se želijo udeležiti tega srečanja vabimo, da se takoj pismeno prijavijo na naslov: OK ZSMS Ptuj, TrgMDB l/D soba 33. aU na telefon 77-736, najkasneje do 20. marca 1977. Stroške avtobusnega prevoza plača organizator. Brigadirje akc^e Samac—Sarajevo prosimo, da svoje znance brigadirje obvestijo o obisku in s tem pripomorejo k množični udeležbi. Pripravljalni odbor pri OK ZSMS Ptuj Slovenska Bistrica Ponižana u/iča in cvetoča ploščad Tabla z napisom Partizanska ulica, to je ena najprometnejših ulic v Slov. Bistrici že nekaj mesecev ,,domuje" kar prislonjena ob neurejen zid, pogosto „okrašena" z blatom, le včasih jo opere dež ali pljuski izpod avtomobilskih gum. Z iz^notjem snežne odeje se je prikazalo „cvetje". To dokazuje tudi ploščad pred obratom družbene prehrane v Slov. Bistrici K temu v precejšnji meri prispevajo tudi trgovski lokali, katerim bojda nagajivi veter odnaša neuporabno papirno embalažo na okoliške zelenice. Besedilo in slika: V. Horvat Koroški Slovenci obiskali Cirkovce Koroški Slovenci iz Glo- basnice so se odzvali vabilu socialistične zveze delovnega ljudstva Cirkovce, da sode- lujejo na prireditvi ob mednarodnem prazniku žena. V Domu krajanov seje zbralo prek 400 žena, ki so po kulturnem programu in po zakuski, z odbrimi vtisi in spomini odhajale na svoje domove. V Domu krajanov se je 5. marca zbralo prek 400 žena, ki so tako slovesno praznovale svoj praznik. Pozdravno be- sedo je imel predsednik 10 KK SZDL Cirkovce, Stane Zorič, ki je v svojem govoru poudaril pomen praznBca ter dejal, da so tudi žene krajevne skupnosti Cirkovce sodelovale pri gradnji Doma krajanov in tako tudi one prispevale delo, ki je bilo potrebno za dograditev. Poudaril je tudi, da letošnji praznik žena sodi k proslavam letošnjih jubilejev in sicer 85-letniči Titovega življenja, 40-letnici njegovega prihoda na čelo Zveze komunistov in 40-letnici slovenske komunistične par- tije ter 35 letnici ustanovitve ženske antifašistične zveze. Po nagovoru je sledila še obdaritev najstarejših krajank ter bogat kulturni nastop gostov iz Globasnice. Koroški Slovenci so se predstavili z moškim in mešanim pevskim zborom, ki so ga žene tudi navdušeno pozdravile. Na- stopil pa e tudi domači mešani pevski zbor pod taktirko Vincenta Godca. Ob koncu kulturnega pro- grama so si krajani Globasnice in Cirkovc izmenjali še spominska darila. Ob tej priložnosti je spominsko darilo sprejel tudi Anton Brglez, dolgoletni družbeni delavec in vodja folklorne skupine ,,Vinko Korže". Anton Brglez je pobudnik sodelovanja med Cirkovcami in Globasnico in je v teh dneh praznoval tudi 504etnico življenja. Čestitkam se pri- družujemo tudi mi. Koroški Slovenci so si pred nastopom ogledali tudi dve kmet^i in sicer kooperanta Ludvika Napasta in Janka Beraniča. O^edali so si hleve in proizvodnjo telet. Velja omeniti še to, da sta obisk Koroških Slovencev omogo- čila Ljubljanska banka in Kmetijska zadmga ,X)ravsko polje" iz Lovrenca. zk 7. MAREC - dan inženirskih enot JLA Inženirci, „vojaki brez poligona", v enotah JLA, so v jubilejnem letu proslav, prvič praznovali svoj dan: „Dan inženirskih enoJ JLA". Proslave so potekale v delovnem in ustvarjalnem vzdušju Inženirec danes ni samo , povezan" z mino, razstrelivom, in rušenjem; je tudi vaditelj, reševalec, pripravljen pomagati ob 'vsakem času, in upravljalec za strojem vseh vrst. v morebitni vojni vihri bi stopal enakopravno v boj proti agresorju skupaj z ostalimi rodovi JLA. Njegova vloga je izrazita tudi v mirnem ; času; prispevek je viden na vsakem koraku; sleherna mženirska \ enota pa je obenem tudi velika izobraževalna baza; vzgajaj strokovnjaka za „mimi čas" in strokovnjaka za morebitni vojni] spopad. Inženirskim enotam ob njihovem prazniku tudi nase\ iskrene čestitke. ' Partizanska enota v akciji prehoda čez reko STRAN ČRNE KRONIKE v tednu od 28. februarja do vključno 7. marca 1977 je bilo na ožjem območju ptujske občine 18 prometnih nesreč. Vzroke je iskati predvsem v izsiljevanju prednosti, nepravilnemu prehitevanju, vinje- nosti, vožnji brez vozniškega izpita ter okvari na vprežnem vozu. V nesrečah je bilo 7 oseb telesno po- škodovanih; tri lažje, štiri pa huje. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo, povzročena pa je bila večja materialna škoda, ki znaša skupaj 107.700 dinarjev. ,,GREŠNI TRAKTOR", da o voznikih ne govorimo V torek, I. marca 1977, ob 19.45 je v kraju Bišečki vrh prišlo do dveh zaporednih nesreč z istim traktorjem, le voznika sta bila raz- lična. Jožef Ornik iz Biša 60 je vozil traktor po cesti IV. reda in zapeljal na dvorišče domačije Antona Polanca iz Bišečkega vrha 58. Na dvorišču je zadel v osebni avlo Srečka Potočnika iz Jirševcev. Pri trčenju je Ornik potiskal s traktorjem osebni avtomobil 6 m in nato ustavil. Ornik je vozil brez vozniškega izpita in pod vplivom alkohola. Po trčenju je z dvorišča odpeljal Albin Ceh na svoj dom v Bišečki vrh. Tudi on je vozil traktor brez vozniškega izpita in pod vplivom alkohola. Verjetno je pozneje na domačem dvorišču prav zaradi tega zadel v svinjski hlev, kjer je tudi obstal. Pri nesrečah je nastala materialna škoda .■?.500 dinarjev. S KOLESOM PO SREDINI CE- ^IŠCA V torek, 1. marca ob 15.30 je prišlo v Zgornji Pristavi do hujše prometne nesreče, zaradi vožnje kolesarke po sredini cestišča. Franc Cebek iz Zg. Pristave je z osebnim avtomobilom vozil iz Sel proti Doleni. V Zgornji Pristavi na blagem levem ovinku je vozil po levi strani cestišča, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljala po sredini cestišča kolesarka Milica Marinič iz Sel. Ko je kolesarka to opazila je v naglici zavila na desno in celo skočila s kolesa. Voznik Cebek pa jo je kljub temu zadel v levo nogo, zaradi česar je padla v obcestni jarek. Po telesu je dobila Mariničeva hujše telesne poškodbe. ZENICA POD AVTOMOBIL V četrtek, 3. marca 1977 je prišlo na Rogozniški cesti v Ptuju do težje prornetne nesreče, v kateri je bila poškodovana 82. letna pešakinja Ivana Horvat iz Rogozniške ceste 17 v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Mirko Cernivec iz Mezgovec 65 je vozil iz smeri Dornave proti Ptuju. Na križišču Rogozniške in Vegove ulice je Horvatova prečkala cesto izven prehoda za pešce. Ko je bila že na desni strani cestišča, je opa- zila avtomobil iz nasprotne smeri, zaradi česar se je prestrašila ter Slekla nazaj. Takrat pa je pripeljal Cernivec, ki jo je ob vračanju zadel in zbil po cestišču. Zenica je dobila pri padcu hujše telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša le 500 dinarjev. —OM RODILE SO: Dragica Šulck, Kklričevo 13/a - Kristjana; Štefka Cestnik, Draženci 19 - deklico; Danica Težak, Veličane 77 - Romanco; Ana Hohnec, Kidričevo 13 ' Boš^ana; Pavla Krstič, Ptujska 2, Ormož - Uroša; Anica Vindiš, Sp. Leskovec 23 ~ dekUco; Marija Žuran, Vel Nedelja 76 - Ireno; Ljudmila Žlaus, Kidričevo 62 - Franca; Neža Horvat, Muretinci 60 - Klavdijo; Francka Rakuša, Hlaponci 14 - Jernejo; Ema Pauša, Krčevina 13 - dekhco; Juhjana Ekart, Zlatohčje 122 - deklico; Marija Mere, Belavšek 47 - dečka; Antonija Kosi, Žerovnici - dekhco; Marta Plohi Savci 55 - Hermino; Marqa Langerholc, Abramičeva 12 - Mojco; Marga Predikaka, Župečja vas 18 - dečka; Ika Podgoršek, Vrazov trg 2 - Karmeno; Julijana Simonič, Pobrežje 78 - Boštjana; Ivanka Vozhč, Zamušani 4 Andreja; Elizabeta Kostanjevec, Stojnci 149 Tanjo; Marija Slameršek, Draženska 8 - Vesno; Gordana Miloševič, Kvedrova 1 - Vesno; Berta Ceh, Krčevina ori Vurberku 72 - dečka; Marija Šori, Dolič 24 - deklico; Pavla Stočko, Pestike 29 - Gorazda; Frančiška Kova- čič, Lovrenc 128 - dekhdk; Elizabeta Cimerman, Kog 77 - dekhco; Zdenka Omeragič, Pre- šernova 18 - dekhco; Ivanka Mušič, Pobrežje 161 - Lidijo; Jožefa Boksa, Koračice 11 - deklico > POROKE: Ivan Veršič, Budina 21 in Marjana Koren, Kruhova 1; Štefan Sadi Murska Sobota, Otona Župančiča 4 in Vlasta SUvnjak, Groharjeva pot 4. UMRLI SO: Štefan Hozyan, Poštna uL 2, Ormož, roj. 1912, umri 25. febr. 1977; Antonija Horvat, Zagorci 91, roj. 1897, umria 28. febr. 1977; Anton Horvat, Vošnjakova 12, roj. 1888, umrl 2. marca 1977; Ana Kelenc, Spolenjakova 11, roj. 1916, umrla 3. marca 1977; Jožefa Zoreč, Maistrova 12, roj. 1926, umrla 2. marca 1977; Kata Tušek, Hlaponci 5, roj. 1903, umrla 4. marca 1977; Marija Horvat, Prerad 49, roj. 1904, umrla 5. marca 1977; Kail Mervar, Volkmerjeva 10, roj. 1903, umrl 6. marca 1977;Otilija Jesih, Sejanci 7. roj. 1899, umrla 5. marca 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno ir* radijSKO dejavnost RADlO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poStni predal 99. Ureja urednici odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. UredniStvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaSa 150 dinarjev, z« tujino 250 dinarjev. Žiro rafiui SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. N« podlagi zakona o ooJavčevanjf proizvodov in storj^ev v promefJ spada TEDNIK med proizvode, katere se ne plačuje temeljn' davek od pronDeta proizvodov. vreme do nede^e, 20. marca 1977 Zadnji krajec bo v soboto, 12. marca, ob 12.36 Napoved: cicrog 12. marca pričakujemo ohladitve, mrzle severne vetrove in sneg. Nato še dan, dva zamegljeno, od 18. marca dalje, bo vsaj pet dni lepo in toplejše vreme. Stari pregovor pravi: „Če je Jožef lep in jasen kmetijstvu bo prgazen". Vse kaže, da bo 19. marca res lepo vreme. Do 20. marca se je letos dan podaljšal za 3. ure in 24 minut. Leto pa se je skrajšalo za 79 dni. Alojz Cesmik