izbajx vsako nedeljo. Teksta il'-.l za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokva-****** jine v srbohrvaškem nafečju. ******
! UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
: KONGRESNI TRG ŠTEV. 31. TELEFON ŠT. 174.
t
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej Jugoslaviji n v inozemstvo. Naročnina za stalne prejemnike letno K 24'—-. Inserati po posebnem ceniku.
ŠTEV. 3.
DVE S3. JANUARJA 1921.
IM
LETO III.
Vsebina 3. š evilke:	Članki:	Kletarski tečaji. — Kaj tare našo gostilniško in kavarniško obrt? — Kdo zasluži pri prodaji
živil? — Zakaj moremo razpošiljati „Jugoslovansko borzo“ zastonj? — NARODNO GOSPODARSTVU. — Iz malega raste veliko. (Povesi. - Dalje.) - Politični pregled. - Razne vesti. - Cene zadnjega tedna. - Novoustanovljena podjetja.
JUGOSLAVENSKO-ŠVICARSKA;
INDUSTRIJA :
CRIJEVA
Preporuča svoje veliko skladište
čistih svinjskihseitlinga
u kolutima po 100 metara domačih te istih sortiranih kinez-kih u promjeru (kaliber) po 26,
28 i 30 mm. Izvolite pospješiti sa. naručbama, dok zaliha traje.
U ZAGREBU (preje J. Paveš.č), Na kanalu 48.
Bukova drva
meterska, približno 50 vagonov, se od meseca februarja naprej oddajo od gorenjske postajef. Naslov v upravi našega lista.
„CHOCÖLAT IMPERIAL“
Vodstvo tovarne čokolade in likerjev od trapistov, Rajhenburg ob Savi, priporoča svoje proizvode v različnih oblikah.
glavna zaloga
M. Trebar - LJubiiana
Sv. Petra cesta 6.	Telet. 539.
Kletarski tečaji.
Državno vinarsko hadzomištvo za Kranjsko v Novem mestu vabi na udeležbo pri kletarskih tečajih, ki jih bo prirejal višji vinarski nadzornik H. Skalicky, s sledečim pozivom:
V primeru z drugimi bolj naprednimi vinorodnimi deželami je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji.
Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da prideljujejo dobro, okusno, čisto in stanotitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati.
Kaj pomaga gospodarju vinogradniku še take lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti take pijače, kakršno se dandanes po svetu zahteva?
Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina- med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega" kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodnö potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se'>. nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgmrsnejša pijača!
Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu izučiti, priredi višji vinarski nadzornik B. SkaKcky vri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev.
Kdor sc .nVsIi l^itcrega teh tečajev udeležiti, naj se zglasi takoj pri državnem vinarskem nad-/drstvu v Novem mestu.
Ker je število udeležencev za vsak tečaj , omejeno, se K treba, komur je na stvari ležeče, ;čim prej zglasili;
Vsak. kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega .vabila vsaj. en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
Kaj tare h&šo gostilniško in kavarniško obrt?
Na prvem kongresu jugoslov. gostilničarstva v Beogradu v dneh 15., 16, iti 17. nov. pretečenega leta se je razpravljalo o obdavčenju gostil-iKČarstva, o delu abstinentskih druž.b, o izenačenju obrtnega zakona, točarinsldh in vinskih zakonih, strokovni šoli, o upeljavt enotnih jedilnih listov in o njihovi pravi terminologiji, o ustanovitvi posebne gostilniške komore in obrtne banke itd. Kongresu je prisostvovalo nad 2000 udeležencev iz vseh dežela naše države.
Iz poročila delegata za Slovenijo na kongresu v zadevi točenja žganih pijač posnemamo
LEllIHlIllin MM
in opekarna z vodno silo
zemljiščem, zgradbami, ob železniški postaji, se ngodno proda. Ilovica za strešno in zidno opeko je preizkušena in brez konkurence. Lesa v izobilju. — Dopise pod Š. M. V. na upravo lista.
Friziranje vd«n OJ 3,-?t M.
:: dam in::
OLGA SMERKOL
začasno
mani cura
LJUBLJANA, Nunska ulica 19/11.
*
IjuMjaiiska kartonažna tovarna in papirna industrija
dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. - Lepenka, ovojni in pisalni papir v veliki množini. :::
Čitajte naš tedniki
Od kakovosti ustne vode je odvisno
ZDRAVJE
ZOB
zato zavračajte vse potvorbe in plagijate ter zahtevajte v drogerijah
I
EDINO
ODol
Stran 2.
JU0 0SLOVANSKA BORZA
Štev. 3
Slamnu hartiju Nirnberšku robu
prodaje rm veliko
pakob S. Konforti,
Beograd, Kralja Petra ulica 40.
Milan Pugelj: Naša leta.
Znani pripovednik Pugelj je izdal v samozaložbi pod gorenjim naslovom izbor svojih novel. Knjigä obsega nad 11 tiskanih pol ter stane kupljena pri avtorju 28 kron, z ovojem in poštnino 1 K 50 v več. Naroča se pri pisatelju, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 7 II. f
Kdor oglašuje, ta napreduje
cevi
v premeru po 4/4 in 5/4 cele oddaja, dokler traja zaloga, mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Ra zborček Šmartno pri Litiji.
par zanimivih statističnih podatkov. Delegat je skušal doprinesti dokaze, da se je pitje po vojni v Sloveniji rapidno zmanjšalo in navajal v to svrho sledeči primer: V enem samem okrajnem glavarstvu, to je v ljubljanski okolici, se je prostovoljno odglasilo in izbrisalo v enem letu 60 gostilniških koncesij, na novo pa se ni ustanovilo nobene gostilne.
V Ljubljani, v mestu samem, je bilo v teku enega leta opuščenih 6 nekdaj cvetočih obratov, že preje opuščenih in neizvrševanih koncesij pa se je desetero proglasilo ugaslim, torej v letih 1919 in 1920 se je šestnajst obratov opustilo, čeprav se je prebivalstvo v Ljubljani od leta 1918 pomnožilo od 50.000 na 80.000 prebivalcev.
Poročevalec je napadal v prvi vrsti pokrajinsko vlado vsled prepovedi točenja žganih pijač, ki ležijo v vrednosti mnogih stotisoč kron po kleteh in postajajo vsled dolge investicije kapitala vsak dan dražje, ki pa jih je vlada navzlic prepovedi točenja obremenila z visokim troša-rinskim davkom. Naravno da so se mnogi gostilničarji temu uprli.
Na kongresu je bila sprejeta rezolucija ministrstvu notranjih zadev z nujno prošnjo, da ukaže urediti točarinske razmere v Sloveniji tako, kakor- jih predpisuje naredba ministrstva z dne 15. septembra 1919.
Mi sc v marsičem ne moremo strinjati z nazori in mnenji, predlogi in rezolucijami, ki smo jih čitali v detaljnih poročilih kongresa gostilničar stva v Beogradu. Imeti moramo vedno pred očmi, da ni javnost tu radi enega stanu. Navzlic temu stojimo trdno na strani gostilničarske strokovne organizacije, kadar se bori proti nared-bam, ki so obrtništvu samemu v večjo škodo kakor pa občinstvu v korist. Pohvaliti moramo v prvi vrsti delo na izenačenju obrtnega zakona za celo državo, izdelavi točarinskih In vinskih zakonov in želimo tej veliki organizaciji pri svojem delu obilo uspeha.
ra
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani priporoča svojto veliko zalogo špecerijskega blaga. deželnih:pridelkov, modre galice in žvepla, nadalje stekla, poljedelskih strojev vsth vrst, najboljših vin in vseh na praški način izdelanih mesnih izdelkov.
„Jugoslovanska borza“ se pošilja brezplačno, ker se vzdržuje iz dohodkov inseratov, kateri pa imajo vsled tega veliko večji uspeh, ki niso navezani le na krog plačujočih naročnikov.
V vsaki množin kupi
LHIIL
oddaja
piistno zajamčeni, čisti
eni ffirnež eno olje
ene tropine
„Montanistische Rundschau* .Tagt. Montan-Berichtb* „Petroleum“
„D,e Rohölindustrie“
„Tügl. Berichte Über die Petro'eumindustrie“ „Zeit chritt für Eis- und Kälte-Industrie“
„Be'g-'u Hüttenmännisches Jahrbuch“
„Jahrbuch d. Techn. Zeitschriften Literatur“
lahko naročite v
Kranjska tovarna lanenega olja
ZaH 8 lup.
Britof pri Krjju.
Anončni ekspedicij Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Ferdo Paar :: Varaždin
trgovina željeza, kuhinjskog namještaja, gospodarskih strojeva, svakovrsnog alata te drvene robe, kao: slavinenega za ormare, dvžke, čepove i.t.d. i.t.d.
Kdo zasluži pri prodaji živil?
Pod tem naslovom je prinesel sicer bolj ponižna v nemškem jeziku pisani „Genossenschafter“ agrarnim interesom prilagojeno kalkulacijo, ki bi naj pokazala, kdo zasluži danes pri prodaji živil. Kalkulacija premalo upošteva prerazlične vrste produkcijskih stroškov v industriji in zapiše razliko med prodajno ceno poljedelskega in tovarniškega izdelka takoj na račun dobička. Navzlic omenjeni napaki kalkulacija ni izgubila toliko na zanimivosti izvedbe kolikor na vrednosti. Upošteva se v prvi vrsti mleko, kruh, krompir, sladkor in vino.
Hektar polja da pridelek 3000 kg sena v vrednosti 7500 kron (kg a 2.50 K). Če porabi kmet to seno doma, mu zadostuje za prehrano ene glave za pol leta. Pri tem dobi 1100 litrov mleka ä 5 K v skupni vrednosti 5500 K. Radi tega rajši proda seno.
Hektar pšeničnega, polja da ca 1500 kg pšenice in 3000 kg slame. Pri prodajni ceni 12 K za pšenico in 50 h za slamo da skupno vrednost 19.500 K. Iz te količine bi bilo v najboljšem 'slu-čuje mogoče izmleti 1000 kg moke ä 18 kron in 500 kg posebej moke najslabše vrste ä 4 krone, skupno 20.000 K. Iz teh 1000 kg moke pa napravi
„OST- EXPORT“
Organ für den :::: Waren - Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo ::	::	::	::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,
izhaja v Berlina.
Mopstvo: Ancnčna ekspedicija AL. MATELIČ, Ljubljana,
Kongresni trg 3.
REKLAMNE ZNAMKE IN ETIKETE ZA OVOJNINO
v modernem slogu oskrbi
„Motna“ Ljnbljana, Kongresni Irg 3
Cinkovo pločevino
cink (v blokih), cinkov prah predaja v poljubnih množinah
Državna cinkarna CELJE.
Majajo se poiiajoaa mi E a a 0
iz litega železa, mufne cevi iz litega železa odtočne cevi, litoželezni odlitki (Fittinge), litoželezni oblikovalni kosi raznih dimenzij, bočni vodni premikalci (Flaschen-Wasserschieber) £0, 80 in 100 mm in drugo gradivo za instalacije, kleparsko in instalacijsko orodje v maihnih množinah. Oddajo se tudi generalnemu kupcu. Dopisi se pros jo na
Ed. Moda ^Maribor, MarjevaJnlitaJtev. k.

M
Z
es
M
>u
z
o
H
Z
<
a
3 O
e >
ŠQ
L. •»
D) *2

»a
Na debelo!
Raliinjsko posodo
„etagere“
elegantne garniture z napisi, prima eksportno b ago čeho-slovaškega izvora, nudi po tovarniških cenah veletrgovina z železnino
Ivo Andrasehitz Maribor.
Najflnejge ultramarlnovo v krogljlcah in prahu
plavilo
SAMO ENGROS NUDI E TlIVII« f'olio lastna Izdelovalnlca r» ■ Uriil| V»eijt5
Stran 3.
Stey. 3.
JUOOS LOVANS K A BOR Z A
Nezlomljivi glavniki
elegantni, lahki kot pero, nezgorljivl. Konkurenčne cene!
- Bogata izbira barv.
Predno kupite drugje, zahtevajte v Vašem lastnem interesu najprvo neobvezno ponudbo pri
Leipzig. Kammfabrik Ktias&Co.
Leipzig-Eu., Schiebestraße 13 (Deutschland).
Karbid in krasne karbidne namizne in rudokopne svetiljke po tovarniški ceni v glavni zalogi Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg št. 4.		Delavnica za glasbene instrumente Brata Bauiartner, Celje, Gosposka ulita 38 Edina izdelovalnica glasbeeih instrumentov v Jugoslaviji.
Coma tora io traosmisB nalove 11 ssxssssa ml visi razpošilja tovarna gonilnih jermen Schultz & Kaplan, Fulda (Deutschland). Istotam se sprejmejo tudi izvežbani zastopniki.		
Maajša vila oa ležali pol ure od Ptuja ob glavni cesti, hlevi, mlad Sadovnik, njiva na prodaj. Dopisi se prosijo pod ,Jap‘ na upravo lista.		Kdor išče oskrbnika, gozdarja, zastopnika v lesni stroki, pohištvom itd., naj sporoči svoj naslov upravi lista.
pek skoro 2000 kg žemelj. Beli kruh stane 25 K za kg (25 žemelj tehta 1 kg), skupni iznos pridelka enega ha v obliki žemelj 50.000 K.
Hektar krompirja da 125 stotov ä 200 kron, skupno 25.000 K. Iz te količine se more izdelati 1500 litrov alkohola in 125 litrov ostankov, ki zadostujejo za prehrano ene 'krave 6 mesecev. 1500 litrov alkohola'ä 40 K — 60.000 K in ostanki — 1100 1 mleka 5500 K, skupno 65.500 K. Če bi se iz tega špirita napravil liker v množini 3000 litrov ä 100 K, bi skupna vrednost iznašala 300.000 K.
Hektar sladkorne repe da 250 stotov sladkorne repe in 80 stotov listov. S temi moremo prehraniti kravo pol leta — 1100 1 mleka — 5 tisoč 500 K. Sladkorna repa prodana sladkorni tovarni kg ä 1.20 K, skupno 30.000 + 5500 — 35 tisoč 500 K. Fabrikant pridobi 4000 kg sladkorja, 500 kg melase in 80 stotov sladkor, zrezkov v vrednosti 5500 K. Cena sladkorju iznaša Ca 20 K, melasa kg 4 K, skupno 80.000 + 2000 + 5500 — 87.500 K. Pri nadaljnem proizvajanju slaščic, čokolade itd narastejo po poročevalčevem mnenju prodajne cene od 87.500 na 400.000 K.
Pri kalkulaciji vina dobimo za producirano množino vina na 1 ha vinograda In odpadkov, potem žganja Itd. iznos 46.500 K. Če izdelamo Iz omenjenih množin petiotska vina, bi jih mogli prodati za 110.000 K än pri produkciji šumečih vin bi se mogli, prejemki zvišati celo na 1 milijon kron.
Zdi se nam ,da so vzete cene nekaterim agrarnim izdelkom prenizko, nekaterim fabrikatom pa previsoko. Poleg prejšnje moramo omeniti še to napako.
mmtmaaammKammMtavamm
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Inserati v „Jugoslovanski borzi“ imajo vedno najboljši uspeh ter zaležejo najmanj toliko, kakor da bi oglaševali v dveh drugih listih.
Zakaj moremo razpošiljati „Jugoslovansko borzo“ zastonj?
Velepodjetje išče
KNJIGOVODJO
KORESPONDENTA
(slovensko, hrvatsko, nemško)
BLAGAJNIKA
za takoj, nastop. Upoštevajo se le prvovrstne samostoj. moči.*) Sprejme se tudi proti dobri plači perfektna steno-grafinja in strojepiska. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo željene plače pod „SAH“ na upravo.
*) Prednost absolventi trg. akademij, samci.
Proda se odmah:
u vrlo dobrom stanju, shodna mjesto omnibusa;
ioiaD-ii ?a pfrimav sh°dna za
. h.u.vuh_uwiu gpedjtgra ih za preva-
ganje	.
1 PtMa za	j
..........; 2 ormara-ledenice te još
više stvari za pekarnice. Naslov n upravi.
Kakor je vsem našim cenjenim čitateljem in inserentom znano, je „Jugoslovanska Borza« v prvi vrsti inseratm in reklamni list, ki ima namen zbližati kupca in prodajalca, oferenta in povpraševalca. potom uspešne reklame. Da je list v verigi našega gospodarskega organizma v veliki meri potreben, je jasen dokaz, da izhaja že tretje leto v veliki nakladi zaenkrat samo v slovenskem in hrvaškem narečju in latinici. List se vzdržuje in razvija v prvi vrsti iz inseratnih dohodkov. Radi tega se čuti uprava lista dolžno, da napravi vse mogoče, da najde za oferenta kupca in za kupca primernega prodajalca. Da se more to iskanje vršiti kar najuspešneje, je v ogromno korist našim inserentom, da se list pošilja zastonj po vseh zemljah jugoslovanske države. Uprava stoji radi tega neomajno na stališču, podprta z mnogimi dokazi, da je najboljši list za inseriranje oni, ki se nudi kakor plakat zastonj kupujočemu in prodajajočemu občinstvu. Naravno, da je samo na ta način mogoče, prekoračiti naklado vseh dnigih listov, ki jih je treba dobro plačevati in ki, še tako dobri, ne morejo vsled svoje visoke cene pokazati svojega inse-rata kar največ ljudem. Uredništvo še je potrudilo, da izbere samo boljši materijal za list. Iz prošlega tedna sestavljene gospodarske vesti, že mnogo priznano p odlično povest, cene, nabave, različne Informacije Itd. nudi list zastonj. Tudi
Niže cijene, dok trnje sadania zalih«!
vrlo rastezljive marke SOKOL, bolje od gumijevih! - Cijena po komadu njem. M — 45, — 50, —55, — (JO; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno nadoknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!): cijena po paru 10 mm široke počinjene M V40, pom.jedene M V5Ö, posrebrene M 2i0, počrnjene M 1-70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši MV- za poštarinu.
Traže se prodavači i zastupnici I Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0.84.
Memeler Strasse 76/1. v.
b bt kavčuka lemu. SITÄH .«t LMBLJÄM a
Trgovina z urami in zlatnino F. ČUDKN, Ljubljana, Freier-fi( va ul. 1.
lepilna sredstva
(Klebstoffe) za kartonažne tovarne, plakaterske zavode, litografije, tovarne kuvert, etiket in zavitkov
v vsaki množini na prodaj.
Naročil^ nasloviti na
ANONČNO EKSPEDICIJO AL MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Karbidne gorllce
na debelo in na drobno priporoča po tovarniški ceni
A. SUCHY, KRANJ.
Zastopniki se iščejo.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
i z r a d j u j e Tvornica dn enih čavlja,
Ivan Sennig mi., Tacen pod Šmarno goro pri Ljoprani.
Vsakovrstne
Slamnate torbice (ce arje) pred« prclnl-e i vse različne slamnate Izdelke priporora gospodom trgovcem in cen lenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
tvornica slamnatih n volnenih klobukov v Stobu, poSia Dumžile pri Ljubljani.
K'11 rti m maI° posestvo s hišo kje na
MrM ■** Dolenj. ali Sp. Sta jerskem, v kateri bi se nahajala trgovina ali gostilna s 5—10 oralov zemljišča. Ponudbe z navedbo cene na Fr. Primc ml.t Tominje 3 p. Ilirska Bistrica Julijska Benečija.
Predalu se:
(irhlaiiie pile
sa bencin-motorom 6HP
jedna željezna stružnica
(Drehbank), 1 komplet.
slolatia taiioniia.
lil. Inmažin:: Ljubljana
Pred Prnlaml
Štora d. z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna 1.1. d.
OieiiBi I» iieslo
(Fichtenlohe)
B.Kamenšek, Dobrna pri Celju.
Albert Matije dć
odpremničtvo.
Zagreb, Gajeva ul. 55. Telefon 22-73.
l/ubllana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
Prodajemo jednu kompletnu i intaktnu
o kretnlcu
(Drehscheibe) 4 m. duga, koja se može i podužiti. — Pogledati se može kod
Čakovačko skladište d. d. u Čakovcu.
j UMETlt-PLAKATE' IPEKLAMNE-RI/BE-ICVTIUTKE'VAR/rV-[ZHAHKE'IMEHA-Dl' PLOHE' MODERNO-
ovojnino-etikete
.KLIŠEJ E-0/KRBl^( f
A 1,0 MA
UUBUANA.
KOHG^RE/NI-TRG^
oni, ki ne plačajo 24 K letno za pošteno, bodo prejemali list, čeprav ne redno. Za to ta poštena ni nobena naročnina in list radi. tega nima nobenih naročnikov.
Padec ceru na svetovnem trgu.
»Frankfurter Zeitung« prinaša zanimivo grafično -predstavo padanja cen biaga na stveu-v.nu , trgu v letu 1920., ki jo tukaj posnemamo tudi m . O indeksnih številkah smo že pisali ;v preteče umri lotu. Indeksne številke so povprečne cene "sega blaga, računane na dosti raaftKoe načmv.
Vsota a.nerilkamsktii cen v različnem času različnega blaga (bombaž, kava, pšenica, -koruza, oves, rž, ma d loj, baker, svinec, cink, srebro, petrolej, sladkor, s nravni cin, jeklo in železo itd.) •la amenikantske, vsota angleških cen angleške in vsota nemških cen da nemške indeksne številke, Padanje in rast teh številk, torej padanje in rast draginje v najpotrebnejših produktih je narisano v .zg-jraj postaivljenem diagramu tako, da pomenijo izvlečena črta nemške cene v veliki trgovini, črta, ki je punktirana, angleške In tretja (— . — . —) amerikanske cene.
Mesec januar je vzet za izhodišče tako, da sc takratno stanje cen vzame za 100% .in vsako n-aidaljno padanje ali vstajanje meri procentualno od teh 100%.
Diagram kaže, da se je draginja v Nemčiji v toku pretečenega leta poostrila za nad 50%, cene blagu so se torej soraamemo zvišale za pokmeo in še vedno počasi rastejo. Temu ie krivo vedimo slabše stanje, vedno novo padanje matrike, ki se je je vedno več, ker je postajala manj vredna, zahtevalo za blago. Padec matrike je bil posebno januarja meseca tako velik, da je paraliziral vsako reakcijo padanja cen na svetovnem trgu, ki bi bil gotovo z uiisjnosttao gospodarskih zakonov morala nastopiti tudi v Nemčiji in pavtzračiiiti -tudi tukaj znižanje cen.
Nasproitno kaže angleška in annemi-kanska črta vedno globlje padanje. Amerikanska ie poleti in sedaj na zimo padala in dosegla decembra pretečenega leta 64%, kar znači da so se cene zni žale za več kakor ‘/s.
V Angliji so cene povprečno padle za 10% v prim eni s cenami meseca januarja in v primor: z onimi od meseca maja, ko je črta dosegla
110%, za 20 odstotkov.
V vašem lastnem interesu Je, da inserirate v „Jugo-I slovanski borzi“, ki Je raz
I
širjena po vsej Jugoslaviji.

v lesnoindustrijskem podjetju, veleposestvu, vinski veletrgovini, zdravilišču, lečilišču ali hotelu išče 35 let star pri va’ni k, oženjen, brez otrok, s primernim kapitalom, katerega bi vložil lahko kot kavcijo ali delež. Obvlada vsa kontorska dela je zmožen popolnoma slovenskega, srbo-hrvatsk ga,nemškega in madjarskiga jezika. Športnik reprezent osebnost
Dopise se prosi pod G. B.V. na upravo lista.
i; Domača tvrdka. Solidne cene.
I Ljubljana
: Prešernova ulica 9.
■ Hajnovejši kroji. Točna postrežba. ;
«	s.
I «■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■Bi
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zalogavsa-kovrstnega blaga za moške obleke, puvršnike in suknje, dalje
vata
za krojače v kosih in na metre.
PRODA SE
sa stoječim Diesel-motorom 12 P. S., di-namostrojevi, akumulatorom i svima aparatima, što so potrebni za pogon. — Pobliže obavesti daje
Samostan franjevaca u Mariboru.
i Soja lina lađe
j za prodati Korkholz ili guba ?
i u velik komädima Odgovor na Pavao Kola-j rić, mlin na turbine, Drnje.
Klobuke, moške in žen-ske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v naj modernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
raztnfložDjE strojno I mino pisanje (risbe, note) potem oelz-raOljive, dakle nikada oado-liestka potrebne stakl. ploite
iatinmite cieali i uzorka razoovnoiipa tlita
ilavno zastopstvo za tijelo kraljevioo %
68AIE STEf. to
I
8
Narodno gospodarstvo.
DOMAČA TRGOVINA.
Italija In naša lesna trgovina.
Vsi gospodarski krogi naše države, v prvi vrsti številni lesni producenti, trgovci in indu- 1 strljci so komaj čakali, da se urede politične in gospodarske razmere z Italijo, da bi mogli razviti v kar največji, mori svoje delo. Navzlic ne-številnim težkočam, ki so se in sc še vedno pojavljajo v lesni produkciji, trgovini in industriji, se je ta velika veja našega narodnega gospodarstva vsled solidnosti naših podjetij in moči našega kapitala mogla izogniti večjim krizam in prestati težak preizkuševalen čas brez močnejših potresov in slabih posledic. Navztic pasivnemu držanju Italije, ki nam je zaprla vrata za Izvoz v lastni hiši, smo razvijali trgovino in našli kupcev dovoli v zapadnih državah. Izvažali smo po ovinkih ,in dragih potih, ki so v zadnjem času skoro uničili našo konkurenco na svetovnem trgu. Pregovori v Santa Margherlta so' vsaj malo ventilirali vprašanje prostih luk, od novih trgovinskih pogajanj z Italijo pričakujemo novega, stalnega uspeha. Na Sušak z Brajdico polagajo lesni produktivni, trgovski in Industrijalci krogi j slej kot prej kar največjo važnost in ostajajo optimisti že za prvo pomlad.
Ta optimizem je opravičljiv samo pod tem | pogojem, da postanemo delavni v kar največji | meri. Na ta način bi mogli vsaj deloma popraviti izgube na nacijonalnem in političnem polju. V nasprotnem slučaju bomo padli v odvisnost reških t-govcev, katera odvisnost bo za nas. ravno tako težka, kakor so težki nepovoljno sklenjeni politični ugovori rapallskega sporazuma.
Sušak z luko nam bi za prvo silo In v času razvoja našega lesnega gospodarstva skoro zadoščal. To nam je edina tolažba v časih, ki se še nahajajo prtd popolnim obračunom z Italijo.
črna kava — 10 kroni Kakor poroča „Jugoslavenski Lloyd“, se zdi, da bo Osijek pol^g Skopila seveda najdražje mesto v Jugoslaviji. Tamkajšnji kavarnarjf nameravajo namreč dvig-
niti ceno eni čmi kavi na 10 kron. Kavamarji stojijo na stališču, da je črna kava luksus in kdor jo hoče piti, ta naj jo plača. Eden osiječki list pa predlaga, da naj se vpelje vstopnina za kavarne. Česa bo še vsega po svetu.
Tr. ovina z žitom in moko v Vojvodini. Prometna kriza traje še naprej, radi tega trgovina stoji navzlic velikim količinam žita in moke, ki se nahaja v Vojvodini. Do 30 km se rabijo vsled ; »manjkanja vagonov navadni vozovi.
IZVOZNA IN UVOZNA TRGOVINA.
Nemški eksport v zemlje bivše avstro-osrske monarhije. Organi nemške težke industrije opozarjajo nemške industrijce, ki zadnji čas ekspor-t/ajo svoje blago v Čchosiovaško. da je Čeho-slovaška republika dovoljno industrijalno razvita in da bo sama svoje blago izvažala. Čehoslo-vaška ima sama tri petine vse industrije prejšnje : vstro-ogrske države. Radi tega naj sc nemški indastrijalni krogi ne brigajo toliko za izvoz v Čchosiovaško, temveč naj gledajo, da si osvoje nastale nasledstvene države, v katerih je preje prevladovala češka industrija. Nemčija, ki ceneje producira od Čehoslovaške, bi mogla ceneje prodajati v teh zemljah svoje produkte. K temu pristavljamo, da imajo v marsičem organi težke nemške industrije prav, posebno kar se tiče vmesne češke trgovine, na drugi strani pa bo naša ^lržava s carinsko močjo skušala preje pomoči razvoju češke industrije, ker nas vežejo s Čchosiovaško poleg mnogih historičkih in nacijo-nalnih momdntov tolike, gospodarske vezi, da vsega tega ni moči prezreti. V bodočnosti bo seveda naš konflikt z Italijo in pomoč drugih držav igrala pri tem veliko vlogo.
PROMET.
Izhod na morje.
Z rapallsko pogodbo je naši državi pripadel ; večji desi vzhodnega Jadrana s pristanišči: S T, ; M-ockorrič, G raž in Šibenik. V članku ->Naše 'mor- j '•e . v St, 38 je uredništvo v obrisih'označilo naše i-riitido na morje. Vsekakor moramo zahtevati, da |
se naša vlada ne iz katerikolih političnih raztegov (kakor je načrt Motkovič-Opnzen), temveč to čisto državnih "n gospodarskih poireb resno in trezno, lati tega vprašanja. Danes Slovenija in Hrvatska nimata izhoda na morije. Ako tudi nam pripadeta Baraš in Delta, nista b&sraCemo pristanišče. Svoječasmio ju biiio baroško pristanišče zgrajeno samo zato, da razbremenil ruško pristanišče mi lesnem tikspontu. Kakor znano, more \ tej luki pristati komaj pet ramikoiv, kar je že danes premalo za izvoz iz Slov unije, Hrvatske, Slavom!:, Bačke iti zapadne Bosne, akoravimo vsi ti krall-Jugoslavije' gravč-drti'o k hrvatskomu Primorju,
: ruj na Reko, c k ro ma Baroš m Delto. Vsi "smo soglasni v tem. da bo treba tu zanikati rokavu /e -santo radi kvakareuve s svobodno ruško dr-ž:»V'.). Ne sme se - pv.-abiti, da na Baroš gravSKn-j > tuJii deli d nagib držav, kakor n. ;>c. Madžarska, del Avstrije in ako se bodo sklenile ugodne trgovske pogodbe», tudi vsa Avstrija in ČeškosHovašk-i. Za češkoslovaško blago je Jadransko morje celo glavni izhod, kur severaonemSco morje In Hamburg ne bosta zolo vlekla nase češke industrije, k: bo z nemškimi fczdeikd koetkuriraia v NemSjU
Razen Baroša, tako bo pripadal nam, moramo iiauresineiiše vpoštevati pristanišče Split, s kaštelanskim zalivom, kun' je to -pristanišče veliko, naravno, ter so dani vsi pogoji, da se bo razvilo in da bo moglo sprejeti tudi več sto parnikov i.i mnogo jademic. Razen tega je pa tu mnogo prost ca za skladišča tod. Klima je krasna, okolica lepa in zdrava. V neposredni bližini bi ostalo današnje mestno pristaneš če der pristanišče in doline oitdka- Brača. Samo nekaj manjka i Ni železn'-•-ke zveze! Danes je Si-dit zveasan s Sibmikom in Kninom, ker bi se spojila liska ždleznica Zagreb-Gospič-Knin, .ki se gradi že mnogo let. Akoraviio manjka samo še par kilometrov do končne izvršitve, že dve leti nismo mogli nadaljevati dela in govori se celo, da je vlada ustavila graditev' tc želez nice in da je dala materijal prepeljati na drug kraj. (Vsekakor’• je to težko verjeti!) Druga, železniška zveza spaja Split s Sinjem v Dalmac,-
Iz malega raste veliko,
Prosto po nemški trgovski oovsti ..Vom Stitt znm Handelsherrn“ od Fr. W. Stern-a.
(Dalje)
■ Gospod Prinčič je odšel v pisarno svojega šefa, da sc ž njim še pogovori o nekaterih raznih zadevah, naši mladi prijatelji so pa zaključevali svoje današnje delo z rastočo radovednostjo, kako se bo razvila levantska trgovina.
Prthodnčo nedeljo so brli naši prijatelji ob d-pinen-ioTri uri zbran-i. Eden izmed gospodov je •«rcskrbel velik zemljevid Balkana, Pomaknili so svoje stodce bližje m se inatievedno zagledali v reke in pogorja, narisana na karti.
»Puttovarije, ki ga bomo napravili po Balkanu« ic začel 'prokurist, »me- bo trajalo tako dolgo kakce v resnici, navzlic temu nam bo dalo mnogo vpogleda v vas promet zemlja, ki jih mislimo pniltegniri v svoj delokrog. Od začetka pa mora slediti nekdtfko uvoda. Če hočemo dobiti : zveže s. katcco-koli tdh naših dežela, moramo vedeti v prvi vrsti, katero industrijo ima že in katere NJr-cmoe 1 cirodmcira.' Na ta način ugotovimo, kateri produkti so važni -za izvoz in kateri pri iwobu za te kraje.
Na vsak način konzumira dežela, ki je rev- j na na' industriji, mnogo več od industrijalnih In j sicer gospodarsko lepo razvitih kraljev. Radtteg.i ! 4e banatski promet kar najbolj važen za zapadnoga trgovca ali eksporterja, ker manjka skoro ; vsaka Industrija .v Levant: in potrebo je treba ! kriti edino z uvozom. Se one (tfve male na- |
stavke industrijskega razvoa v sredini Balkana • v .Ala-cedoirliji in Jtižni Srbiji je pokončala vojska, Gotovo bo preteklo še 'par let, da pridemo v teh krajih na predvojne raizmore.
čeprav je konkurenca, posebno francoskega, grškega in italijanskega blaga dosti velika, se da navzlic temu. napraviti dwolj' dobičkaiiiv/u'i kupčlii, če postopamo v trgovini s temi kraji' i veliko .previdnostjo m ppznatustvom teh kv.r-vv.
V pnvi \-ns-ti si. je treba pr'.dobiti zanesljivih in -dobrih zastopnikov, ki si obtičaCmo z dobro provizijo služijo: svoj kruh. Ne škodi obenem stopiti v zvezo s kakšnim dobrim birojem, ki nas informira o vsem važnem, kar se pripeli v gospodarskem življenju v teh deželah. Levant-ske dežele iščejo namreč vedno kreditov in tudi mi jih bomo morali d a'alti • v voäii ali man!»! meri.
Poskušali bomo seveda povsod s kasa - pogoji pnotl izročitvi dokumentov iprodroti, ali vsaj najti pri bančnih zavodih primeren dclkreiderc .za naše levantinske papirje.
Največ uspeha seveda pričakujem od naših kupčij, ki bodo merile na izvoz, to je v lav razu sinovftn te teh krajev na zapaidinoewoipcjska tržišča. Importna kupčija v Levanti je običajno združena z izvozom iz Levante. Z eno bosodo, mi bomo deJali takozvane izamcmjalne kupčije in za poplačan je odposlanih produktov bomo iskiili garancij v blagu, ki pride v poštev pri Izvozu.
Pri taki trgovini ni treba bog v e kakšnega strdkuvnoga znanlja v blagoznanstvu, kakor na primer v velikih trgovinah, ki se sipecijalteirajo
tla gotovo branžo. Nakup blaga za izvoz v Lv vauti se navadno vrši potom eksportnih agentur, ki imajo nalogo, da vežejo domačega producenta z Lksporterjem, prodaja uvoženega blaga na drugi strani se \rši večji del potom koanisijonar-iev, ki prodajajo, blago, potom javnih dražb atikcij — imenovanih ali pa direktniim potom iu-teresentom.
Pri tem moramo vedeti za prave vire, m katere se bomo obračali in na drugi strani z j uajbdljše trge, kjer se da blago spraviti v premet.	.
Pri uvozu b'a c: moramo biti natančno Informirani o željah iainkajšnjega različnega prebtom • 9tva. Po možnosti tnu bomo skušali dati nove inicijative, mu budi:! zanj nove, naše evropejske potrebe, pri tem seveda bomo marali, v kvaliteti blaga stati na isti . višini z našimi .konkurenti.
To je približen okvir našega dela z Levant». Od začetka bo treba seveda mnogo pisariti, zadovoljiti se-bomo' morali tudi z «nastjšhni naročil! in odpošiljati bo treba tudi tako blago, piri katerem -se ne da mnogo zaslužiti. Ko ipa se enkrat nahajamo v trgovski strugi 'in bo vsa kuc-či!a io:o tekla, bomo lažje izbirali bolj dobtökaiKxsnc predmete in samo večja naročila. Kakor rečen-o bomo rabili v prstih mesecih mnogo pomožnih sredstev, da pridemo do čilija. Vzgoja zastopniškega materijala bo veljala mnogo, mnogo truda. Vcjina flngovcev, ki na s:\xiijem potu razvoja omaga, pade že pri tem delu, pri vsbvarjanju svojlih stalnih sotrudnikov — zastopnikov. Mi ,'.d tega dela ne strašimo, tudi če bo trajalo da.je
ii. To je 'Uzkotima železnica, ker .pa «Te samo do Siiva, pomen1! to, da Kre do pod Dinarske pian'-ne, torej do bosenske meje. To je vsa zveza srednje in severne Dalmacije z motraenositgo naše prostrane in velike države! To je današnji »izhod« na inonje. Iz Tmoitskega in Bugojna mora prebivalstvo na Vozovih v Hercegovino do Čapljine. Bosna, ki tudli, pa še kako gravitira k morju, čepi v zapečku. Ganiti se moramo že radi tega, ker so tu tudi strategičnl razlogi. Niitmost zafiteva energično v vsakem pogledu, da se tu lotimo dela, najsmotrencjše potrebe, ker čemu nam bo sicer morje, ako ne spojimo svoje notranjosti s tem toliko opevanim sinjim monljem?
Pri tem posebno opozanjam na načrte društva rnžettknjev in arhitektov v Splitu in na knjižice ter načrte Inž. P. Senčamoviča.
Ne mislim nadaljevati in odvzemati listu prostor, ne zato, kakor da bi to ne bilo va/žn-o, temveč najbolj radi tega, ker se o tej potrebi prše *e skoro 40 let in posebno temeljito iy tej svobodni er,l našega naroda po zedimjen.m v veliki in bogati Jugoslaviji.	A-g).
TAPJNA. PAVKI IN MONOPOLI- ‘
Dohodninski davek. Obdavčene!, ki v letu 1Q20 še niso biU obdavčeni z davkom na dohodnino III. razreda, a k tej vrsti davka pripadajo tudi oni, ki imajo kakšno dohodstveno podjetje, čigar prihod spada pod dohodninsko obdavčenje III. razreda, morajo izkazati do 20. jamivarja 1021. leta svoj prihod iz podjetja ali kakšnega drugega koristonosnega posla. Izkazati je treba one dohodke, ki odpadejo na čas od začetka poslovanja. V nasprotnem slučaju bi bili kaznovani z globo 1000 K. V mesecu jan. 1921 še morajo izkazati dohodki privatnih in javnih nameščencev, ki so podvrženi pod dohodninski davek 4. razreda. pri mestnem davčnem uradu. Kot temelj se remije plača, ki je večja kot 80 K. Od izkaza dohodkov so izvzeti uradniki podjetij, ki so obvezana javno polagati svoje račune. Njihova beriva izkazujejo podjetja.
časa. kalfcor pa si to sedaj predstavljamo. Poraba oolzvednvatnrh agentur mora biti dalekosežna. Obračali se bomo poleg .tega še največ na nam ž,e znane trgovce, večje posestnike, agenture, gospodarske organizacije, trgovske In obrtne zbornice na različne redakcije trgovskih in drugih strokovnih■ Ustav, ki so se že začeti pojavljati v glavnih mestih Srbije in Macedonije.
Gotovo je, da se da tam zdolalj iepifh kupčij dovoli napraviti, treba je samo, kakor smo že zgoraj rekli, gotove previdnosti. Ljudi je. ki se pritožujejo čez tngovi.no onih krajev, si morajo samo samim sebi prtprsati krivdo, ker niso znal! izbrati pravih, zanestjivh zastopnikov.
Ko sliši te mnogokrat med domačim občinstvom krožeče govorice o pol ud iv jih ljudeh, zamazanih, ušivih, ki samo ropalo m požigajo, ko dajete pripovedovati o žhijensfci nevarnosti potujočega trgovca, seveda ne smete vsega verjeti. Po celi Hrvaški in Sloveti bi se pripoveduje, da živi čuden narod v teh naših krajih. To vse izvira iz nevednost! in dela samo sramoto našim ljudem, ki si domišljuje, da stojijo bogvekotiko višje nhd Mačedonci.
Moram Vam pa reči že sedaj, da se mace-dortslkl Srbin in Amavt. ki živi ipo poljanah, kakor Kosovo polje na primer ati Metohija, nosita tako čedno, kakor naši kmetje. Vsled poljskega dela je seveda zamazan, ali v soboto oziroma nedeljo ga vidiš v čisti obleki s srbsko šajkačo ali belo amavtsko čepico na glavi, umitega, ostriženega in obritega, da bi po svoij snažnosti ne delal nobenemu narodu na svetu sramote. M'
Davek na obresti glavnic in na rente. Do 20.
januarja se bodo morali izkazati dohodki od obresti na glavnice in rente. Predmet je vsako imetje, ki se ga ne dotakne niti posredno niti neposredno zemljiški, hišni, dohodninski ter rudarski davek in ne dotakne dohodninski davek podjetij, ki so obvezane na javno polaganje računov. Davek na obresti in rente se ima razpisati od obrestnega in rentnega dohodka, dobljenega v prošlem letu. Radi tega se ima naznačiti pod dohodek, podvržen za leto 1921. oni iz leta 1920. ,
Monopol za izvajanje električne struje v Rusiji. »Moming Post« javlja iz Curiha, da je sovjetska vlada podelila nekemu Hugi Stinu pravo monopolizacije električne struje v celi državi.
DROBNE GOSPODARSKE VESTI.
Izjava angleškega trgovinskega ministra.
Angleški trgovinski minister je izjavil somrdniku lista »Daily Gratphio«, da bodo Angleži kreditirati Avstriji, Romuniji, Poljski, Bolgariji in Češkoslovaški. nikakor pa ne Nemčiji in Rusiji O Jugoslaviji se angleški minister pri tem ni izdavil.
Japonska vlada gradi veliko pristanišče > Toklju. Japonska, ta nova protivnica Amerike !u Anglije na morju, je nanravila velikopotezen načrt o zgraditvi novega, velikega tokijskega pristanišča., Odo bo trajalo 20 let in bo stalo 350 miiUkxnov jenov. Mislimo, da bi M čas, da bi tudi mi že kad pričeli, n. pr. v Splitu.
Politični pregled.
V času, ko se malo dela a mnogo zabavlja -'m propada, nam mora energija uajsibo katerekoli vlade samo imponirati. Pašič, ki mu je bila sreča mila sestaviti prvo voljeno vlado h radikalne energično postopal posebno v pogajanjih z različnimi manjšimi štrankainL Pričakujemo od vi v mirsllmanske stranke, je po zadnjih vesteh precei de, da sama začne po ustvaritvi dovolj močne parlamentarne večine delati im ji potem moramo
bomo morali še v mairsičem korigirati svoj? mnenja o teh naših krajih.
Po vseh krajih, posebno v bližini albanskih moja, sc nahaja polno vojaštva, ki vzdržuje red in mir. Resnica je, da kar se varnosti tiče, še ni poskrfbijeno v dovoljni meri., Vendar se bo tudi temu odpomoglo. Ob cestah, kjer so večje -naselbine bolj oddaljene se gradijo žandarmerijske postaje in v teku doglednega časa, se bo vojaštvo nahajalo samo še po mestih itn orožni št vo bo lahko samo vzdržalo red in mir. Torej kar se osebne varnosti tiče je vse drugo res kakor fantastične pravljice naših, tako malo podjetnih ljudi.
V trgovskem oziru, kar se kredita, tiče, še bomo zaenkrat mogli zanesti samo na srbskega trgovca, ki je pošten in varčen človek, na turške in grške zastopnike, ki so si že prisvojili dovolj naše kulture. Seveda bo treba paziti pri tem, da jim ne bomo naenkrat zaupali -po mnogo tisoč dlmarjeiv. ker pač civilizacija šq ni dosegla one v naših krajih. Od začetka bomo, dokler ne spoznamo ljudi, s katerimi bomo delali, zaupal! samo po par sto dinarjev. Večjim zavodom in bančnim podjetjem nasproti se bomo morati seveda tako obnašati, kakor v naši ožji domovini.
Naj bo toliko za uvod našega potovanja po Levartih Sedaj pa -nastopimo pot od Beograda proti Nišu in Skoplju, prelepi prestol iti Maikedo-domokratske. zemljoradniiške -in skoro gotovo tudi niji ob Vardarju.
(Dalje prih.)
dati pravo, da se obrne na one, ki malo delajo a mnogo .zabavljajo. Santo na ta načni bo ohranila — -in tega je dolžna — vlada sama sebi in vsem bodočim vladam katerekoli stranke potrebni rešpekt, ki ga v današnjem družabnem življenju za dosego glavnega cilja — sreče človeka — nujno potrebujemo.
Razne vesti.
Ne drži. Angleški državnik Josip Ghambc -lam ji držal nekega dne v nekem škotskem seht govor, s katerim je branil zaščitno carino. Njegov govor je neprestano prekinjal neki udeleženec shoda, ki se je nahajal v bližini tribune. Stvar se je odigrala približno sledeče: Chamberlain : bombaž raste — udeleženec:	Ne drži!. —
Železo raste ... Ni točno! . . Cement raste . . Ne drži. Končno je Chamberlaina zapustila potrpežljivost, okrenti se je k motilcu in mu rekel: Jako dobro, prijatelj, ko pravite, da vse to ne . drži. AH jaz vam 'bom povedal še take stvari iz gospodarskega življenja, da vam bodo šli lasje pokonci. Slušatelj se je mirno dvignil s svojega sedeža, snel klobuk z glave in reke!: Tudi to ne drži! Bil je namreč popolnoma plešast.
Cene zadnjega tedna.
DOMAČI TRG.
Vojvodina: Cena pšenici iranko postaja 950 — 980 K. Povpraševanje je precej živo. Enako -? povprašuje po rži, ki stoji na 800—830 K. Oves 280 K. Ječmen 520— 530 K 60 kg. Koruza 350 -380 K. Stara koruza, ki se kupuje največ za 'inozemstvo, prva vrsta 350—380 K. Druga vrsta ie mnogo cenejša. Moka 0 stane 14.50—14.80, krušna moka in moka za kuhanje 13-50—13.80. Poseje staneöo 2.80—3 K. Amerika trna blaga dosti za izvoz, ali ker stoji dolar veliko previsoko, moraše cene, če naj pride do izvoza, nanovo pasti.
SVETOVNI TRG.
Iz tržišča zlata In srebra. Koncem pretečenega leta je prišla na londonski trg večja množina zlata, ki je bila kupljena vsa za nyujorikd trg. Lokalna zaloga na londonskem trgu je jako mai-hin Trg }e dosti občutljiv, ker je vznemirjen vsl-ed neobičajnih bančnih špekulacij in vsled nestalnosti tečaja liver šterlinga.	_ _
Položaj na srebrnem trgu je karafctenznran največ z operacijami s kitajskimi menicami.
Depresija na sladkornem svetovnem trgu. Izgledi za češki trg sladkorja se nli&t- prav nič izboljšali. Stara styar je, da nihče ne kupuje, kadar cene padajo. Pred kratkim časom se je razširjala vest, da bo 5000 ton kupljenega kubanskega sladkorja znižala občutno cene. Teh 5000 ton je bilo že dostikrat kupljenih, pa vendar to ni pravi vzrok ,padajoče tendence. Prati vzroki nazadovanja cen ležijo mnogo globlje, v prvi vrsti v splošnem gospodarskem položaju. Nedostatna fin and jal na sredstva onemogočajo vsako vplivanje na tržišče, da se utrdi in nihče noče kupovati več, kakor rabi za vsakdanjo potrebo. Pri tem pa so zaloge silno narasle. Amerikanski trg sladkorja se je nekoliko Izboljšal, ali sladkor iz Jave je vedno cenejši. Letošnja produkcija sladkorja je za 1000 milijonov ton na celem svetu večja od prometnega leta 19!9 in 1920. Od tega poviška odpade več kod polovico na Evropo, v kateri so več kot preteklo leto producirale sledeče države Nemčija, Češkoslovaška, Francija, Belgija, Halondija in Španska.
Berlinski trg. 7.—14. januarja. Z ožinam na slabše stanje tujih deivftz na berlinski bonzi — dolar je padel od 73b8 na 677/8 — je trgovina nekoliko zastal«. Vsled številnih ponudb in istočasni rezehviranasti kanzumentav je bila kupčija Slaba Cena zlata v kosih je padla od 4000 mark na 2000 mark za kilogram; cena srebra ,pa od 1260 ma’'k na 1220 mark. Elektrolitni baker se je prodajal 2071 mark za kg in surovi cink po 620 mark, medtem, ko je stal preje 650 mark. Na produktnem trgu je bilo padanje cen najmočnejše. Viktorij grah 180 mark, malo blago 160 mark. Koruza je padla od 166 na 158 mark za takotšnje blago tn ('d 16:1 na 156 za januar-tebraarsko blago. Samo laneno seme se je držalo na vtišini 220 na 230 mark. Zvišanje cen je opažati na lesnem trgu, posebno za bukovino, ki se je plačevala od 500 -755 mark. Živahno je popraševanje tudi po drugih vrstah. Za čevljarske izdelke je malo interesa, tem večje pa- za usnje. Cene so se malo spremenile. Na trgu kož že čvrsta tendenca. .Živahno je bilo povpraševanje posebno po telečjih kožah, ki so tekom zadnjega tedna .poskočile na 15 mark. Zelo negotov je b2 trg za kožmioviuo. Toplo vreme zadnjih tednov je neugodno vplivalo na pr», dajo kožuhovine. To se je tembolj občutilo, zaradi malega povpraševanja na amerikanskem trgu kar je povzročilo novo padanje cen. Vkljub temu se položaj na trgu ne smatra neugodnim. Cen' bombaža so se po padanju zadnjih tednov zooe-t okrepčale. Mii Meadleen Goad Color and Steapte se trguje sedaj po 28 mark za ktiogram, medtem ko se je plačevalo še prejšnji teden po 275 mark.
Prirodu, popularni časopis hrv. prirodoslovnoga društva, broj 1., ima ovaj sadržaj: M. Urbani, Kemoterapija. — E. S. Thompson, Jača od smrti. • — E. Mach, Obide tekućine. — K. Zeble, Osvit kulture. — O. Kučura, Nebesni metar i obitelj Sunca. — Pabircl. -- Razgovori. S pet grana prirodne nauke po listić u ovom se broju zabavno 1 počno izmjenjuje tako, da se sav broj prečita s najvećom nasladom. Neopazice naučimo kako je otkriven znameniti salvarzan, zašto je kapljica okrugla, koje su razmjere u Sunčevu vustavr, divimo se radu pračovjeka iz naše Krapine 1 supk menrka mu, potrese nas nenadmašiva ljubav majke li.c. No to nije sve, jer u pabrrcdma ima cela hrpa vanredno zaninfijivih i aktuelnih čiančaća, kao o najvećoj radiotelegrafskoj postaji, električnim brodovima, vaniliji u krumjpinu, požarima j zemlja itd. Uvažimo li, da je sve napisano na lak i svakome razumljiv način, da je ovaj bro(j urešen s 12 -slika, to moramo Prirodu svakome naj toplije preporučiti. Jednaku korist imat će od ttjt neuk i učen, od risao i djače, pa stoga treba da se svatko pretplati na ovaj naš jedini prirodjački časopis. Pretplata za 1921 40 K, za dijake 32 K, a članarina lirv. pnirodotflorvuiega društva 60 K. šal’v se Prirodi, I'emetrova ulica 1, Zagreb.
Pri naročilih se blagovolite sklicavati na „Jugoslovansko borzo“.
ISamo
Novo ustanovljena podjetja.
Narodne Novine br. 295, od 29. XII. 1920.
Ferdo Prugovečki, trgovina mješovitom ro bom. — Visoko.
Gospodarsko društvo kao zadruga u Jabu-
četi, zadruga z ograničenom odgovornosti. ’— Jabučeta.
Mlca Bresslauer, kitnićarska radnja i trgovina mješovitim robom. — Brod na Savi.
Josip Griinhut, tvornica za mehaničku izradbu drva. — Osijek.
Aifred Mogan, trgovina mirodijskim, kolonijalnim, kratkom i niirnberškom robon. — Vinkovci.
Rudolf Ws idi i drug u Brodu na Savi, izvoz uvoz. — Brod na Savi.
Suhomesnata i mlinska Industrija d. d. sa sjedlštom u Sidu, proizvodnja suhomesnate robe i mliva, — Sid.
Naredne Novine br. 293, od 27. XII. 1920.
Golubovaćkl ugljeitik »Jelena« d. d. sa sjedištem u Zagrebu. — Zagreb.
Ivana Antolič, trgovina manufakturne i* sitne robe. — Zagreb.
F. Kocian 1 drugovi k. d., trgovina domaćeg i inozemnog vina na veliko, trgovina mješovite robe na veliko i malo. — Zagreb.,
Salanom Ackerhalt, trgovina muškim šeširima 1 vojničkim proprietetama. — Osijek I.
Fachat 1 drug, trgovina sa kratkom, galanterijskem i pomodnom robom. — Osijek.
Antun Gottfried, trgovina staklarske i porculanske robe. — Vukovar.
Leopold Guttman, trgovina sirovom i izrad-jenim kožom te zemaljskim proizvodima. — Vukovar.
»Narodne Novine« br. 296, od 30. XII. 1920.
Jugoslavenski Kremenezky zavodi za žarulje i elektriku d. d. — Zagreb.
Stjepan Rehak, trgovina mješovitom robom. — Bistra.
Gottlieb Hauser, agentumi i komisionalni posao. — Zagreb.
Mak so Gomse, trgovina prekomorske robe na veliko. — Zagreb.
Jakob Kaufmann, trgovina manufakture, platnene i galanterijske robe te tkanina. — Zagreb.
DOPISE SPREJEMA IN PISMENA POJASNILA DAJE ANONCNA EKSPEDICIJA AL. MATELIČ LJUBLJANA V NASLEDNJIH ZADEVAH:
Kolektivni oglas Anončne ekspedicije AL Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
1	Kompletna spalnica za eno in za dve osebi, 1 obeda i.'a (..»Utiran furnir, skoro novo) na prodaj, ervtl. tudi v posameznih kosih.
2	Plemenski Janci (Bergamaska) na prodaj.
3	lahke vožnje za trgovsko blago se prevzame za LjiuMauo.
4	Kupi se: a) hiša v Ljubljani, b) pisalni stroj, c) decimalna vaga, 200 do 250 kg, d) pisalna miza, e) telefonski aparat, i) steklenice za fina vina in olja.
5	Vinski sodi se prodajo.
6	Kipar sprejme službo oz. prevzame vsa dela ki spadajo v njegovo stroko.
7	Osnutke modernih razglednic za bodočo velik on oč in binkošti, oskrbi umetnik.
8	L otad se išče v Ljubljani (sredini mesta), posestnik bi se cvtl. lahko udeležil kot družabnih dobro idole obrti.
9	Špecerijske stelaže se kupijo.
10	Za prodaju lanenog ulja 1 firnisa tražimo u Srbiji : Hrvatskoj sveze s solidnim firmama. Predaju se zastupstva.
11	Bllard za karambol in keglje s k egi in kroglami na prodaj.
12	2t).i‘(K) zabojev v velikosti do 20 X 23 X 23 in 25 < 23 X 23 cm takoj na razipotago.
13	Registrirna blaga na na prodali za 6000 K.
14	Steklena stena za predeilitev pisarne, lepo Izdelana se proda.
15	Vpeljana agentura z manufakturnim blagom išče za povečanje družabnika z 1 mil. K.
16	Lastnik trgovskih prostorov išče kot d niža! mika izkušenega trgovca z nekaj kapitalom.
17	Zastupnike u Beogradu traži tvornica u Sloveniji.
18	Panometer se proda.
KOLESA 63cw MOTOCIKLE VSO OPREMO
NUDlSSKlADIiiA
J.
iiiaaDMici
LJUBLJANA
(lOSPOSVBTSKA 14 VEGOVA UL. ŠT. ■
Inserati v „Jugoslovanski borzi“ imajo najboljši uspeh!
ili“ [i I [olim
las more popolnoma zadovoljiti 1
I

Ročni menjalnik
8 zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIßER & KWAYSSER
d. z o. z.
Wien XIII2 AL, Linzerstraese 16
APARATI
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki In ponudbe brezplačno.

Iščem kompanjona (-ko)
v svrho ustanovitve prvovrstnega elegantnega
öamstega liliMega ia manllieistega ialoaa
v IJnbljanl.
Oni, ki imajo lokal v sredini mesta, prednost. Točne ponudbe pod „Elite“ na upravo lista
Stavbišče ob kolodvoru
(gramozni svet) pripravno za zgradbo tovarne na prodaj.
Dopise pod „Lob“ na upravo lista.
ötmie mite
se sprejemajo
v popravilo.
Na-ilov v upravi „J B.“
Veličan Bežter Ljubljana,
Aleksandrova ulica 5. Umetniški in reklamni posnetki.
h
Inserate
za vse
I
tuzemske in inozemske časopise
sprejema
Anončna expedieija AL Matelič,
Ljubljana, Kongresni trg 3.
m
l'Proöeiaiii parestroj ^
I stoječi, »posve dobar, i 6HP, sposoban za svaki I pogon, cijena umjerena, j Ponude Aurel Jurič, Hum na Sutli.
Manufakturo
in obleke domačega izdelka nudi Josip Olnp, I Ljubljana, Stari trg.
čajitelflip ameriH« pisali sini
ÜNDERWOOD
dobije se odmah kod
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod vekkib narml*aba popast.
Kreda mastnec,
(Cali carbonic. pur.) (Federweiss)
v večji množini na prodaj. Vzorci na željo. — Dopisi na poštni predal 26. Ljubljana.


■
Äv-r
sprejema v popravilo (vuškanizacijo) vse vrste avtoplaščev in zračme» — Knpuje vsako množino gumijevih odpadkov, zračnic, plaščev i. t. d. po najvišji ceni. Informacije daje tvornica „VULKAN“ v Kranju, oziroma IMPORTNA IN EKSPORTNA DRUŽBA „ATLANTA“ V LJUBLJANI,
TV O EM I CA	CIGALETOVA ULICA 1.
GUMIJEVIH IZDELKOV

DRUŽBA Z OMEJ. ZAV. V KRANJU


'X:' ■ I