Uredništvo Je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zmaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanj« in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1	Din. V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta 1.50 D, Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 87.	Sreda 23. oktobra 1929.	Leto IV.
Ratifikacija vašingtonske konvencije.
Ko je prišla na Angleškem Delavska stranka na oblast, je postalo jasno in gotovo, da bo znano vašing-tonsko konvencijo, s katero se določno uvaja princip osemurnega delavnika, končno ratificirala. Organizirano delavstvo vsega sveta čaka nestrpno na ta zgodovinski trenutek, ker je gotovo, da bosta po Angliji ratificirali to konvencijo tudi Nemčija in Francija.
Iz Ženeve prihajajo vesti, da je tam zastopnik angleške vlade izjavil, da sedaj angleška vlada pripravlja predlog za ratifikacijo vašingtonske konvencije o osemurnem delavniku, ki ga bo najkasneje začetkom novembra predložila spodnji zbornici,
da ga sprejme. Omenjeni zastopnik se nahaja v Ženevi, kjer pri mednarodnem uradu dela pripravlja sklicanje mednarodne konference za enotno ureditev delovnega časa v premogovnikih.
Prav posebno je važno dejstvo, da tudi nemška vlada pripravlja predlog za ratifikacijo vašington. konvencije. Ta sporedna akcija Anglije in Nemčije je posledica sporazuma med delavskimi predstavniki v obeh vladah teh industrijskih držav. Na ta način bodo odpravljene vse zapreke glede zakonite mednarodne ureditve delovnega časa, za ves socialni napredek pa bo imelo najdalekosež-nejši pomen.
Zvezni svet (Landerrat) naj tvorita v bodoče po dva člana vsake deželne vlade (tudi senat Dunaja). Volilna pravica se omeji v toliko, da bodo imeU aktivno volilno pravico državljani šele po dovršenem 21. letu (doslej 20.), aktivno in pasivno volilno pravico pa po dovršenem 29. letu. Volilni red za parlament bo odpravil kandidatne liste ter uvedel volilne okraje za posamezne kandidate. Število mandatov se zniža; sedaj jih je za deželne zbore in parlament okoli 700. To se uredi s posebnim zakonom. Uvede naj se volilna dolžnost (politična spekulacija?). Izpre-raemba parlamentarnih poslovnikov, da bo obstrukcija nemogoča. Omejitev imunitete z ozirom na zlorabo, zlasti tudi glede tiskovnih prestopa kov, konči*) uvedba možnosti ljudskega sodelovanja s splošnim glasovanjem, to zlasti za volitev predsednika republike, da se s tem ojači njegova avtoriteta. Predsednika naj bi se volilo prvič v splošnem glasovanju; če bi pri tej volitvi ne dobil absolutne večine, ga voli v drugem glasovanju parlament izmed treh kandidatov, ki so dobili največ glasov. Predsednik republike naj bi imel pravico imenovati in odpuščati člane vlade, razpuščati parlament in ob posebno važnih prilikah izdati
»Plemenska" justica.
Obsodba In usmrtitev Vladimirja Gortana
»»■
ter obsodba štirih njegovih soobtožencev je nedvomno podoben dogodek kakor smo jih imeli že več v raznih državah s stališča razredne justice. Na slovesu so v tem pogledu Madžarska. Woldemaras in celo Rusija sama. Razredna justica jim je bolj alli manj odkrito sredstvo, da obdrže oblast, ki bi se jim sicer, ker je pristranska, omajala.
Slučaj Gortan je najnovejši in tudi duhovno ali moralno jako slabo utemeljen. Pri umoru Gortana in obsodbi njegovih tovarišev ni šlo za kaznovanje delikta, marveč, kakor je izjavil predsednik izjemnega sodišča še pred obravnavo, za to, da se statuira zgled, da se narodne manjšine ustrahuje, da bodo molčale in ne zagovarjale več svojih narodnih kulturnih potreb. Vrhutega dejansko ni bila dokazana nobena bistvena krivda, ker so fašistične vo-lilce hoteli le ostrašiti in so celo ranjenca, ki je bil pri dogodku ranjen, obstrelili fašisti sami. Iz vseh teh razlogov je torej ogorčenje nad zlohotno smrtno obsodbo opravičeno in zahteva po zaščiti narodnih manjšin utemeljena.
Katere izpremembe zahteva dr. Schober v
avstrijski ustavi.
sam zakonite odredbe; predsednik je tudi vrhovni poveljnik zvezne vojske. (To so pravice diktatorja!) Več svobode naj pa ima vlada ter naj bo prisiljena staviti predloge predsedniku samo, kadar ustava to zahteva. Ako bi parlament ne sprejel proračuna, bodo za to poskrbele nove določbe ustave (to je, vlada se lahko brez parlamenta!). Vso policijsko službo se podredi državni vladi. Ena glavnih zahtev je depolitizacija uprave in vojske (z drugimi besedami: krščanski socialci hočejo dobiti povsod — politični vpliv). Reforma upravnega in ustavnega sodišča; odprava porotnikov in uvedbo poklicnih sodišč s prisedniki (Schof-fengerichte). Državna kontrola nad deželami in občinami. Podreditev Dunaja državni vladi itd. — Poslovna doba predsednika republike bi znašala sedem let. — Jasno je že iz teh navedb, da je namen silno reakcionaren. Uvedba sistema, kakršnega namerava uvesti dr. Schober. pomeni občuten udarec dosedanjim svoboščinam in prehod v stanje, v katerem bi se politični mogotci narodni volji lahko smejali. V vseh modernih državah se demokracija izpopolnjuje, v Avstriji pa jo hočejo polagoma zadavljati — krščanski socialci.
Fašisti so seveda obdolžili Gortana, da je hotel Julijsko Benečijo odtrgati Italiji, kar je pa smešno, če bi bila Italija v svoji notranjosti trdna, če bi bilo italijansko prebivalstvo zadovoljno s fašističnim režimom.
Mussolini in kralj sta prošnjo za pomilostitev odklonila.
Kaj nas uči ta dogodek?
Takrat, ko je Macdonald prevzel angleško vlado, je izšel njegov volilni članek v raznih listih. V članku je Macdonald govoril tudi o krivicah, ki se godi manjšinam ter zlasti poudaril Italijo. Mussolini je takrat bljuval ogenj proti trditvi Macdonal-da, češ, da so v Italiji vsi državljani enaki. In sedaj imamo dokaz, da je prav glede Italije imel Macdonald popolnoma prav.
Tudi po jugoslovanskih mestih so se te dni vršile demonstracije bolj proti Italiji kakor proti krivici. Demonstracija proti krivici bi namreč morala biti močan apel na ostali svet, na Društvo narodov. Umor ni delo italijanskega naroda, umor je delo sistema in režima, umor je ma* ščevanje politične prepotence fašiz-
ma, za katerega dejanja so soodgovorne vse tiste države in politične stranke, ki branijo, da bi se narodno manjšinsko vprašanje definitivno rešilo. če se ne more tako, pa v področju Društva narodov. Taki dogod-j ki, naj se dogajajo kjerkoli, karak-terizirajo kulturo in pravicoljubnost vsega sveta, ker je danes že vstvar-jeno nekako občestvo med civiliziranimi državami v obliki Društva narodov.
Italijanska justica vrši svoje orgije že več let. Te orgije pa mečejo svojo senco na vse, ki so poklicani, da Italiji jasno povedo, kaj sme in kaj ne sme.
Maše za žrtvijo in zmerjanje Mussolinija tu ne pomagajo; tudi ni-
ma pomena hujskanje proti italijanskemu narodu. Zadeva je stvar diplomatov, ki že toliko let gledajo mirno umore Matteottija ali Gortana, vendar pa brez sramu obravnavajo vsa diplomatična vprašanja z njimi, ne da bi jim odločno povedali, da je počenjanje italijanskega fašizma zločinsko, krivično napram delu državljanov in sramotno za kulturni svet.
Če pravi Mussolini, da je to interna zadeva Italije, potem si naj zapomni, da nemorala in krivica, ki kričita po odpravi v svet, v današnji prosvetljeni dobi ne moreta biti več interni zadevi posamezne države ali režima, torej tudi ne Italije.
Ne ene besede za izpopolnitev delavske zakonodaje - pai pa radikalno poslabšanje.
Trgovska in obrtna zbornica v Ljub liani je imela v pondeljek plenarno sejo, na kateri je razpravljala tudi o delavski zakonodaji. Poročal je tajnik dr. Ivan Pless.
Uvodoma je govornik napravil kompliment delavskemu varstvu in gospodarskim prilikam. To se pravi: v besedah je socialna in delavska zakonodaja lepa, toda poslabšati se mora, da bo v skladu z gospodarskimi prilikami.
Nadalje je govoril, kakor posnemamo iz listov:
Iz stvarne kompetence zakona o zaščiti delavcev je izločiti rudarska in prometna podjetja. Omogočiti je podaljšanje delovnega časa v industrijskih podjetjih. Glede trgovskih in obrtnih pa naj se uzakoni 10 umi delavnik. Podaljšanje preko normalnega delovnega časa v industriji naj se dovoli, če na podaljšanje pristane nad-polovična večina delavcev. Nadurno delo se plača s 25% poviškom^ če ni drugega sporazuma med podjetjem in delavci. Določilo zakona glede omejitve poslovanja trgovin ob nedeljah na dve uri je izpreme-niti tako, da bo dovoljeno poslovati 4 ure vsem trgovinam v krajih, kjer je bilo to običajno do izdaje zakona in se izkaže potreba. Glede nadomestka za nedeljsko delo naj bo pripuščeno svobodnemu sporazumu. Določila glede dečjih zavetišč je treba črtati. Vmešavanje delavskih zaupnikov v spore često še bolj poostri napetost zaradi nepravilnega razumevanja nalog zaupnikov. Določila, ki se tičejo nalog delavskih zaupnikov je izpopolniti. Določila glede delavskih legitimacij je črtati. Ostane naj pri dosedanjih knjižicah. Kazni za kršitve naj izrekajo upravne oblasti prve stopnje.
Delokrog: inšpekcije dela je izpopolniti tako, da se pri zaščiti delojemalcev vpo-števajo v isti meri tudi interesi delodajalcev. Ovadbe za kršitve je predložiti obrtnim oblastvom, ki naj izrekajo kazni.
Glede zakona o zavarovanju delavcev je referent povdarjal, da je treba osvojiti načelo popolne stvarne in teritorijalne avtonomije nosilcev zavarovanja.
Dravska banovina je po svojem teri-torijalnem obsegu, po svoji gospodarski strukturi in po svojih socialnih prilikah primerna in zadostna podlaga, na kateri je mogoče ustvariti socialno-zavarovalno institucijo s polno stvarno in teritorijalno avtonomijo. Ta zavod naj bi izvrševal zavarovanje potom več ali manj samostojnih okrožnih zavarovalnic, ki bi obsegale več srezov z najmanj 5000 zavarovanci. Tako bi mogel dobiti najširši krog interesentov primeren vpliv na vodstvo in upravo zavarovanja, pa tudi lokalne potrebe in težnje bi našle na ta način več upoštevanja in razumevanja. Popolnoma avtonomni zavod naj bi bil sicer podvržen centrali, toda samo glede finančne kontrole in glede vodenja statistike Centrala, ki naj se ustanovi pri ministrstvu socialne politike in katero naj upravlja paritetno sestavljen odbor zastopnikov gospodarjev in delavcev,
naj bi bila tudi najširša nadzorstvena in pritožbena instanca.
Blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je v novem ustroju bolniškega zavarovanja zajamčiti obširno kompetenco, kakor jo bo imela samostojna avtonomna zavarovalnica v banovini.
Dosedanjo državno subvencijo 50.000 Din je treba primerno zvišati in porazdeliti na avtonomne zavarovalnice sorazmerno s številom članstva.
Upravo je poenostaviti; razbremerfiti je nepotrebnih formalnosti in prevelikega pisarniškega dela uradni aparat, pa tudi interesente same. Upravni stroški ne smejo presegati 10% vseh dohodkov. Uvesti je absolutno karenčno dobo 4 dni.
Pogoje za prejemanje prostovoljnih članov je poostriti. Od obveznega zavarovanja so izvzeti obrtniki-posredniki, če pripadajo kaki zadrugi ali če zaposlujejo vsaj eno pomožno moč, koja ne spada v njih družino.
Za pravico do porodniških dajatev je uvesti 12 mesečno karenčno dobo. Dečja oprema se dovoli samo ob vsakem tretjem porodu in to le v blagu. Za pravico do zobnih dajatev, v kolikor ni bolezenskih pojavov, ki vplivajo na delazmožnost zavarovanca, je uvesti enoletno karenčno dobo.
Neodtegnjeni prispevki (paragraf 35 zakona o zavarovanju delavcev) zapadejo v petih letih.
V	nezgodnem zavarovanju je sistem kapitalnega kritja nadomestiti s kombiniranim sistemom med kapitalnim in nakladalnim kritjem. Podjetja, ki obratujejo brez strojev, naj se izločijo iz nezgodnega zavarovanja. Odpraviti je 10%, 15% in 20% rente, pri polnih rentah naj se računa 75% vra-čunljivega letnega zaslužka.
Volitve v samoupravne organe delavskega zavarovanja naj se vršilo Indirektno potom gospodarskih in delavskih zbornic.
Omiliti je določilo glede posledic za ne-prijavljenje članov in kaznovanje prepustiti upravnim oblastvom, katerim ie prepu* stiti tudi odločanje o vseh sporih med interesenti in nosilci zavarovanja.
Zbornica je mnenja, da se o uvedbi starostnega zavarovanja delavcev ne more razpravljati, dokler se bolniško in nezgodno zavarovanje v smislu stavljenih zahtev ne reorganizira tako, da se omogoči izvajanje starostnega zavarovanja brez novih bremen.
To poročilo o referatu, ki je sinteza mišljenja v delodajalskih krogih, objavljamo, da čitatelji vidijo, kako hočejo podjetniki razdrapati in razcefrati delavske pridobitve. Gospodje namreč pozabljajo, da so delavci tudi državljani, da bo le enotna unificirana socijalna zakonodaja, ki Je last delavcev, uspevala. Absolutno* je naša zahteva, da je delavska zakonodaja enaka za vso držvo, ker bi drugače gospodje na oni strani samo demontirali dalje vsak po svoje.
O zadevi še izpregovorimo.
Obrov:
Letoinja bilanca KODESA.
Kdor zna bilance gospodarskih organizacij čitati, si lahko ustvari o njihovem delovanju sodbo neglede na to, kaj vodilni funkcijonarji govore in pišejo. Če je bilanca slaba, ne pomagajo ne lepi govori, ne fra-zarska pisarija. Dobra stran je pa zopet v tem, da tudi še tako velika demagogija nasprotnikov ne more ovreči pravilnega in dobrega dela
vodstva take zadruge, ki je z dobro bilanco zaključila. V gospodarstvu govore številke, ki niso suhoparne, če jih z razumevanjem čitaš.
Ko prehajam na podrobno razglabljanje postavk letošnje bilance Kodesa, naj pripomnim, da je razprava bilance zunanji simbol skupne imovine članstva. Kakor privatnemu trgovcu ni treba nikomur obrazla-
Čisto nič Vas ne stane
ako si ogledate mojo bogato zalogo vseh vrst blaga za moške in damske obleke in plašče. Letos prav posebno lepa izbira palmerstonov, dublov in velurjev. K vsakemu blagu imam tudi primerno krzno za obšivek
KI i u b zmernim c e n a m tudi na o b r o k el
L. Ornik / Maribor, Koroška c. 9
gati svojega finančnega stanja, ker je imovina njega »sveta privatna last«, tako je pri zadrugah baš nasprotno. Zadružna imovina ni last posameznika, temveč vsega članstva, temu je pa treba vse račune predložiti.
Tudi v zadrugah se je že dogodilo, da vodstvo ni polagalo važnosti na to, da bilanca svojemu članstvu razumljivo razčleni, in ga pritegne k soodločevanju. Po največkrat se je zgodilo to zato, ker vodstvo ni imelo vere, da bo članstvo težke gospodarske zamotanosti pravilno razumelo in boječ se napačnega sklepanja je predložilo bilanco v strogi knjigovodski formi, ki so jo komaj razumeli v knjigovodstvu popolnoma izvežbani ljudje, saj je. znano, da dva knjigovodja ne bilancirata po isti tehniki.
Priznam, da mora vodstvo, ki bilanco svojega podjetja javno razčlenjuje, imeti precejšnjo autoriteto nad članstvom, zlasti mora biti v pedagoškem pogledu dobro podkovano. Priznam tudi, da se članu, ki je šele prvo leto pristopil k zadrugi, ne more z istim uspehom predložiti vseh gospodarskih fines, kakor članu, ki že več let sodeluje. Zato ne namerim nikomur, če svoje nove člane polagoma in postopoma uvaja k absolutnemu odločevanju. Toda to vse le pod pogojem, če ima resen namen privesti člane do stališča absolutnih gospodarjev gospodarske edinice, ki jo upravlja.
Na drugi strani je pa zadruga, ki ne hodi po teh potih in opravi svoja članska zborovanja in občni zbor s samimi brezvsebinskimi govorancami, le žalostna karikatura zadruge, ki je zagrešila svoj glavni namen, svoje članstvo gospodarsko izvež-bati. Kdor motri delovanje zadružništva iz tega vidika, bo naše ogorčenje na občnem zboru Kodesa leta 1923 razumel in pravilno ocenil.
Ko pjihajam na razpravo letošnje bilance Kodesa, naj pripomnim, da je resnično tudi dejstvo, da je o dobrih bilancah v resnici lažje razpravljati, kakor o slabih. Letošnja bilanca Kodesa je po svoji solidnosti prvovrstna in razprava o njej, tudi če pokažemo še one strani, ki so zboljšanja še potrebne, ne more razširiti med članstvom pesimizma, ki je koncem koncev tudi škodljiv. V tej razpravi ne mislimo obravnavati vseh postavk, ki so objavljene v bilanci v zadnjem »Konzumentu«, ki je izšel te dni. Obdelati hočemo le tiste postavke, ki so se ugodno spremenile in tiste, ki se bodo Še morale.
Zaloga blaga v letošnji bilanci, ki je sestavljena koncem poslovnega leta 30. junija 1929, znaša 7,836.565 Din. Napram lanskemu letu se je zvišala zaloga za 449.000, napram predlanskemu pa za 682,000
Na teritoriju Slovenije poslujejo do sedaj štiri borze dela. in to: »Na bivši Kranjski, kot centrala« Javna borza dela, s sedežem v Ljubljani. Na bivšem Štajerskem pa podružnica »Javne borze dela« s sedežem v Mariboru in z ekspoziturama s sedežem v Celju in Murski Soboti. Znano je pa, da tvori naša Gorenjska najbolj razvito industrijsko središče, kot bivša Kranjska z Jesenicami, Radovljico, Kropo, Kamno gorico, Tržičem, Kranjem, Škofjo Loko, Goričanami in Medvodami ild. Okrog Kranja se je posebno zadnja leta osredotočila tekstilna industrija kot n. pr. »Intex«, »Jugočeška«, »Jugobrune« itd.), ki je v stalnem
Din. Visoke številke v tej postavki bodo marsikomu imponirale, z gospodarskega stališča je pa treba vedeti, da je velika zaloga lahko prav škodljivo dejstvo, če se dovolj hitro ne obrača, to se pravi, če se je sproti ne odprodaja. Če bi ostalo isto število oddajališč, kakor lansko leto, bi bil letošnji povišek zaloge slabo znamenje. Odprla so se pa v preteklem letu štiri oddajališča, in sicer v Heleni, Rožni dolini, Studencih in v Melju, zato je delno opravičilo povišanja zaloge podano. S tem pa ni rečeno, da bi Kodes z izdatno manjšo zalogo ne mogel shajati. Poslovodje nekaterih oddajališč še vedno ne vedo, da zaloga, ki mrtva leži v prodajalni, žre denar. Najcenejši obratni kapital, to so hranilne vloge, je treba vendar obrestovati po 7 in 8%, dragega pa celo po 14 in 15%. Če blago leži brez haska v prodajalni, ne zasluži obrestovania in nujno je, da mora njegove obresti doplačevati ono blago, ki je šlo, v denar. Ko se na vsakem občnem zboru in tudi na marsikaterem članskem zborovanju sliši, da bi bilo konkurenčnost naše zadruge še povečati, se malo debatantov zaveda, da ugoditev te želje ni odvisna v prvi vrsti od centrale, temveč baš od1 krajevnih faktorjev, ki bi morali gledati, da naročajo samo tako in toliko blaga, da se bo najmanj v dveh mesecih razprodalo. Špecerija se pri Kodesu razmeroma hitro obrača, toda pri naročanju manufakture in galanterije je bilo pa od strani raznih poslovodij zagrešeno že toliko napak in take napake, ki bi jih bilo treba označiti za zločin na zadružni imovini in krivca iztirati iz zadružnih vrst. Dobro bo to vprašanje tako na članskih zborovanjih, kakor na občnem zboru temeljito pre-debatirati, da se ustvari med našim članstvom zlasti med funkcijonarji podružnic enotno in odločno voljo, v prihodnjem letu temeljito razčistiti in zboljšati to panogo*
Centrali se ne more očitati, da ni vse storila, da se to vprašanje pravilno uredi. Povdariti je pa treba*, da so uspehi, ki so doseženi, prav samo njeni in da krajevni faktorji zaenkrat niso dovoljno pomagali pri tem delu. Centrala je podružnicam naročeno blago limitirala glasom posebne okrožnice. Vsaki je predpisala nabavo take količine blaga, ki ga v razmerju napram svojemu današnjemu prometu lahko proda. Povdariti je treba, da doseženi uspehi še daleč ne zadostujejo in bo centrala to svoje prizadevanje na vso moč tudi v bodoče uveljavljala. Toda centrali gre za to, da bi poslovodje delovali na tem zboljšanju iz notranjega prepričanja in ne, kakor je bilo sedaj, da so zmanjševali zalogo — v kolikor so jo — iz bojazni pred kazenskimi sankcijami.
porastu in bo tekom let zavzela še veliko večji razmah.
Spričo tega dejstva in pokazane potrebe po reguliranju delovnega trga v tem kraju, so bili storjeni od strani »Javne borze dela« v Ljubljani, kot centrale in njenih merodajnih činiteljev, vsi potrebni koraki na merodajnem mestu, kar je tudi spričo govorečih dejstev odobreno, tako, da bo ekspozitura v manjšem obsegu početkom prihodnjega leta pričela v Kranju poslovati. Ustanovitev ekspoziture »Javne borze dela« v Kranju je za naše gorenjsko delavstvo od važnosti in potrebe, kar se je tudi pokazalo.
Tokan Jaroslav.
Ijosh^
Kdo izmed Celjanov ni poznal zavednega delavskega prvoboritelja, našega starega Borštnerja. Že dolgo pred svetovno vojno je bil eden izmed glavnih maloštevilnih propaga-torjev marksističnih idej v Celju. Malo jih je bilo tedaj, pa so si znali delo lepo razdeliti, vsak po svoji sposobnosti in zmožnosti. Njega si lahko vedno srečal na cesti, bil je kolporter. Bil je med soustanovitelji pevskega zbora »Naprej«, katerega sedaj v lepem razvoju nasleduje pevski odsek »Svobode« v Celju.
K umoru Gortana. Ze med razpravo v Pulju so bili razširjeni v Pulju in celo v sodni razpravi letaki proti Mussoliniju. Naravno je to dejstvo spravilo na noge ves fašistični aparat. V zmislu razsodbe bi morali Gortana ustreliti na kraju, kjer se je vršil dogodek, zaradi katerega je bil sojen. Toda ko so Gortana pripeljali v zastrtem avtomobilu tja, je bi-
lo	tam zbranih okoli 2000 ljudi iz radovednosti, toda fašisti so se zbali in odvedli Gortana nazaj proti Pulju ter ga ustrelili nekaj kilometrov pred mestom. Po umoru so zastra-žili vse istrske ceste s karabinjeri. — Pravična kazen, oziroma pravica sploh, ne rabi takega oboroženega varstva. Zločinec pa rad vidi strahove in se zastraži, ker ima sedaj bajonete v svojih rokah.
Majhna spotika povzroči lahko velike posledice. Zločin umora v Italiji je povzročil ponovno opravičeno razburjenje tudi v naši državi, ki je soseda Italije. Proti krivicam protestirati ima pravico vsak poštenjak. Smatramo pa, da je dogodek, kakršen se je izvršil te dni v Pulju, stvar mednarodne politike, ter da posamezna država ne more imeti interesa, da se rodi iz krivice nova krivica obsežnejšega pomena. Z metodami v Italiji, ali kjerkoli imajo take metode, mora obračunati mednarodna politika. Če tega ne bo storila, bomo vedno pred novo vojno nevarnostjo. — Zakaj potem zahtevamo — svetovni mir?
Seja Jugoslovanskih mest. V nedeljo se je vršila v Splitu seja zastopnikov jugoslovanskih mest. Zastopana so bila mesta: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Sarajevo, Novi Sad, Osjek, Pančevo, Karlovec, Varaždin in Split.
Koliko kovanega denarja sprejema pošta. Pošta sprejema: za 500 D po 2 Din, za 300 Din po 1 Din, za 100 Din po 50 par ter novce do 50 par do 1 Din.
Italija utegne zatreti vse tujejezično časopisje. Z ozirom na politične razmere utegne Italija ustaviti vse tri slovanske klerikalne liste, ki izhajajo v Julijski Benečiji.
Petnajstletnica smrti Dimitrija Tucoviča. Glavna delavska zveza, delavska zbornica in centrala za izobrazbo prirede povodom petnajstletnice smrti D. Tucoviča komemo-rativno svečanost v Beogradu. V ta namen je bil izvoljen prirediteljski odbor in sicer: dr. Živko Topalovič, Negoslav Ilič, Luka Pavičevič, Milo-rad Belič, Milica^ Topalovič in Dušan Stojilkovič. Slavnost z odkritjem sohe se bo vršila v nedeljo, dne 24. novembra t. 1. v delavski zbornici. Odbor bo tudi zaprosil za znižano vožnjo po železnici. Predsednik odbora je Negoslav Ilič, tajnik Mi-lorad Belič.
Poslanec angleške delav. stranke Renald Smith se te dni mudi v Jugoslaviji. Udeležil se je mirovnega kongresa v Atenah in ker je bila ravno prilika, je rekel, da si hoče nekoliko ogledati razmere na Balkanu.
Strahovit uboj ravnatelja ljubljanske mestne vrtnarije. Vaclav Hejnic je šel proti domu. Med potjo si je ogledal še mestne nasade. Ob tej priliki je rekel delavcu, da naj prst s hlodov odstrani s krampom in ne s sekiro. Morda mu je rekel še kaj hujšega. Delavec se je pa pri tem razburil in udaril Hejnica s topo
Letos ob svojem imendanu je še povabil vse svoje stare tovariše in se z njimi razgovarjal o težkih časih, ki so bili nekdaj v izjemnem stanju v Avstriji, kako so bili takrat požrtvovalni in s kakšnim idealizmom so vztrajali zavedni delavci vsak na svojem mestu. Zadnja leta je bil nastavljen pri celjskem mestnem vodovodu. Pred kratkim si je prišel iskat leka v ljubljansko bolnico, kjer je po kratkem trpljenju podlegel svoji bolezni v pondeljek, dne 14. t. m. Usoda je tako hotela, da smo ga pokopali daleč proč od svojcev in njegovih znancev. Bodi mu zemlja na ljubljanskem polju lahka. Blag mu spomin,!
sekiro in ko je Hejnic padel, ga je udaril po glavi in vratu z ostrino sekire. tako, da je Hejnic tekom četrt ure umrl. Delavec Janez Pajk je bil v tej službi že sedem let, je nekoliko slaboumen in razburljive narave. Po umoru, ko so prihiteli ljudje, je hotel v pobesnelosti tudi te napasti s sekiro. V policijskem zaporu niso mogli od morilca dobiti nobenih izjav. — Pokojni Hejnic je bil Čeh. Sijajna olepšava mesta' Ljubljane z drevesnimi in cvetličnimi nasadi je njegovo delo. Spomladi je nameraval stopiti v pokoj.
*
Nova haaška konferenca bo koncem novembra ali začetkom decembra, da se posvetuje o avstrijskih, madžarskih in bolgarskih reparacijah ter organizaciji nameravane mednarodne reparacijske banke.
Kunschak in Heimwehr. Na nekem shodu v Linzu je govoril tudi krščansko - socijalni poslanec Kunschak, ki je odločno nastopil proti metodam Heirmvehra in povdarih da je notranje politične prilike v Avstriji mogoče ozdraviti le s sporazumom s socijalnimi demokrati, da bi pa vsak puč mogel imeti nedosledne posledice. Radi tega je heimwehrov-sko časopisje sila razburjeno in poziva krščanske socijalce. da vržejo Kunschaka čez krov ter ga obsojajo kot izdajalca državotvorne ideje in človeka, ki kaže predčasne znake ostarelosti. »N. W. Journal« pravi o Kunschaku: »Kaj nam koristijo čiste roke, če so pa rdečkasto pobarvane!« To dovolj jasno osvetljuje mentaliteto avstrijskih fašistov, obenem pa kaže, da se tudi njihove vrste krhajo.
V	Fioridsdorfu pri Dunaju so sklicali te dni Heimvvehrovci shod. Lokal so pa zasedli delavci. Šele 300' oboroženim Heimwehrovcem. katerim je prihitelo na pomoč še 1000 policistov, se je posrečilo delavce izriniti iz dvorane. Bilb je več ranjenih.
Občinske volitve na Spodnjem Avstrijskem se vrše dne 10. novembra. Združeni hišni posestniki so izdali proglas, s katerim pozivajo na skupno fronto proti marksistom. Ze vedo zakaj.
Dr. Beneš, čehoslovaški zunanji minister prorokuje za predstoječe državozborske volitve znatno ojačanje levičarskih strank. Tudi bodoča čehoslovaška vlada bo mogoča samo potom koalicije.
Delavska telovadna intemacijo-nala zaseda te dni v Pragi. Udeleženi so delegatie iz 12 držav.
Boji na mandžurski meji so se zadnji čas zopet oživili. Rusi so potopili na Amurju več kitajskih ladij s 500 mornarji.
Žitni kartel napravijo za Madžarsko. Jugoslavijo in Rumuuijo. Najprej se bo kartel napravil za koruzo, pozneje tudi za druga žita. Namen je, vzdržati konkurenčne cene. Vprašanje je, s kakšnimi po-močki.
Demonstracije proti Italiji v Bruslju. Tu so se radi obsodbe' Slovencev v Pulju vršile burne demonstracije pred italijanskim poslaništvom. Demonstranti so na poslopju razbili s kamenjem vsa okna. Policiji se je s težavo posrečilo odgnati jih. Belgijski zunanji minister Huysmans je radi tega izrekel italijanskemu poslaništvu svoje obžalovanje. Prihod-
Ustanovitev ekspoziture „Javne borze dela"
v Kranju.
Dnevne novice.
nje dni, prilikom obiska italijanske* ga prestolonaslednika Umberta v Belgiji pa napovedujejo protifašisti še hujše demonstracije, ker je kraljevič znan kot navdušen fašist. — Povodom justifikacije Vladimirja Gortana se je dvignila v protest vsa demokratična Evropa. Vodilni nemški, francoski in angleški listi so obsojali početje fašizma. Zelo lep članek je napisala tudi dunajska »Ar-beiter-Zeitung«, ki ga pa nismo mogli čitati. ker list ne sme v Jugoslavijo.
Stalin hudo bolan. Iz Moskve se poroča, da je generalni tajnik ruske komunistične stranke, Stalin, težko zbolel na živcih ter da je prepeljan v sanatorij Gorki, 30 vrst od Moskve. V Moskvi krožijo razne zelo alarmantne vesti. Stalinovemu živčnemu polomu je baje vzrok prevelik napor. Zdravniki mu nujno priporočajo najmanj dvomesečni absolutni mir.
Trocki je baje zaprosil sovjete za dovoljenje povratka v Rusijo in za zopetni sprejem v stranko. Iz Kovna se pa poroča, da se je politbiro izrekel proti, ker je mnenja, da more tako dovoljenje izdati samo kongres komunistične stranke.
Rusko letalo »Dežele sovjetov« je na svojem poletu krog sveta prispel iz Alaske v Seatle, kjer mu je bil od Amerikancev prirejen veličasten sprejem.
Kriza v angleški premogovni industriji. Cook, ki je znan voditelj angleških premogarjev, je pričel med rudarji agitacijo za uvedbo sedemurnega delavnika z grožnjo proti delavski vladi, ker še ni uvedla sedemurnega delavnika. — Pričakuje se, da se bo Macdonald po povratku iz Amerike takoj lotil vprašanja industrije. Delavska vlada more le polagoma vplivati na izpremembe v premočni industriji, dasi so zadeve delavstva nujne. Cook, ki je že prejel nezaupnico delavstva, izrablja položaj za svojo propagando.
Švedski vžigaličnl trtist namerava zakupiti monopol' vžigalic tudi v Rusiji za 25 milijonov funtov.
Kitajci so baje ujeli upornega kitajskega krščanskega generala Feng-Yu-Sianga,
Danska se torej resnično razoroži. Danski vojni minister Ras-mussen je predložil zbornici načrt o popolni razorožitvi. Dansko vojno ministrstvo se odpravi. Stroški za vojsko so znašali doslej 60' milijonov kron. Po novem načrtu pa bo treba v varnostne svrhe le še-18 milijonov. Za notranji red in mir bodo imeli Danci 1600 vojakov in 700 mornarjev.^ Vse trdnjave bodo porušili. Oborožena sila pa bo podrejena rni-♦ nistru za zunanje stvari. -** Morda zgledi le vlečejo?
Cankov obsojen na smrt. Bolgarski Macedonci so obsodili bivše1 ga predsednika vlade, Aleksandra Cankova, na smrt.
V- Belgiji so sestavili novo vlado.
V Jasparjevi vladi je pet liberalcev iri sedem konservativcev.
Herriot je tudi hud na Italijane.
V Lyonu je župan Herriot, ki se je zadnjič mudil tudi na Balkanu in je bil tudi predsednik francoske vlade. Te dni so obiskali italijanski indu-strijci Francijo. Herriot je bil povabljen na večer, ki so ga priredili1 lyonski industrijci italijanskim tovarišem. Herriot se vabilu ni odzval, zlasti, ker je bil med udeleženci tudi fašistični rimski poslanec Garlnl, Z ozirom na fašistično reakcijo Herriot kot napreden človek ni mogel ravnati drugače.
Batinanje je zopet uvedeno na Ogrskem. Ogrski parlament je 15. t. m. sprejel nov vojaški kazenski zakonik, ki je pravzaprav le nekoliko popravljen bivši c. in kr. zakon iz leta 1855, Za vojaške prestopke med vojno, za katere bi se drugače prisodilo manj kakor 10 let ječe, se bodo v prihodnje odmerjale kazni s palicami, bastonade, kakor je bilo do 1898 v madžarski armadi že v navadi, istotako kakor v carist, Rusiji. Motivira se ta odredba s tem, da je zaporna kazen preveč mila in da med vojno ni dosegla svojega namena, ker so se mnogi na ta način izogibali službi na fronti in se je z dolgimi zapori odtegovalo moštvo fronti. Nova kazen naj bi delovala hitro, da
bi se kaznovani takoj mogel zopet vrniti na izvrševanje državljanskih dolžnosti na fronti. S kakim vese* ljem bodo batinani ljudje žrtvovali svoje življenje domovini v bojih na fronti, je pa drugo vprašanje.
Ruska vlada odklanja spravne pogoje, ki jih je predložila Nemčija za poravnavo konflikta med Rusijo in Kitajsko. — Obmejni boji med Rusi in Kitajci se nadaljujejo. V kitajski vojski se je na postaji Vuhu uprlo 5000 vojakov. — Za konflikt med1 Rusijo in Kitajsko se je pričela zanimati tudi Japonska, ki je poslala vojaštvo na Kitajsko — v varstvo Japoncev.
Komunistični proces v Parizu. Po zakonu o zaščiti države so aretirali v Parizu 188 vodilnih komunistov, med njimi 32 radi špijonaže v prid Rusiji. Med aretiranci so poslanci Malvy, Cachin, Doriot in baje tudi znani pisatelj Henri Barbusse. Obtožbe so v zvezi z denuncijacija-mi bivšega ruskega poslaniškega tajnika Besedb-vskega, ki ga je sovjetska vlada radi razsipnega življenja pozvala na odgovor, a se je zatekel pod okrilje pariške policije.
Bivša avstrijska cesarica, ki se je sedaj preselila iz Španije v Belgijo, ker tam študirajo njeni otroci, je prosila konferenco za razdelitev vzhodnih reparacij za povrnitev habsburškega imetja, ki je bilo zaplenjeno v Avstriji in nasledstvenih državah. Samo imetje na ČehoslP* Vaškem je vredno sedem milijard zlatih kron. Žita pravi, da je bilo imetje zaplenjeno, ker države niso vedele, da je to privatna last.
Depolitizacije cerkve pripravljajo tudi v Rumuniji. KriiCtiška vlada pripravlja zakon, ki bo prepovedoval vmešavanje vere v politiko. Duhovščini bo tudi prepovedano, politično se udejstvovati. Zdi se nam, da bi; bila boljša svoboda za vse državljane. In če duhovnik deluje politično kot duhovnik, naj bi mu sme-
li	tudi drugi državljani — odgovarjati.
Zračni manever se je vršil te dni nad Parizom s 100' letali. Vsako letalo je imelo ertodono plinskih bomb. Obramba' je bila skoraj nemogoča. Strokovnjaki so mnenja; da bi v resnem slučaju pri takem napadu bil! ves* Pariz v pol ure popolnoma mrtev.
Zrakoplov Grof Zeppelin je te dni plul na izletu preko Balkana. Nad Beogradom je plaval pol ure. na kar je nadaljeval polet proti Sofiji.
ti tiskovni sklad je daroval Lenič EdV. iz Francije Din 10, za kar mu iskrena hvala!
Pavle Kristan.
Danes. V torek, ob 4. UH zjUtfej, je umrl v Ljubljani železniški' riCVb zor Pavle Kristan, v 53.1btu staroStli
Pavle Kristan je bil1 spoštovana osebnost v delavskem gfbtttijllj Zlasti je bil dobro poznan med1 ljubljanskim delavstvom, med katerim je deloval vneto dolga desetletja kot vnet organizator in vzgojevalec. Bil je tudi ustanovitelj Konzumnega društva za Slovenijo ter v prejšnjih letih tudi marljiv in cenjen član načelstva in nadzorstva. Slovensko, zlasti pa ljubljansko delavstvo je izgubilo z njim ehega svojih najboljših zaupnikov in sodelavcev. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo popoldne. Pavle Kristanu o-branimo lep spomin!
Vestnik „Svobode“.
»Svoboda« Šiška-Ljubljana. Podružnica »Svobode« v Šiški naznanja. da priredi tudi letos plesne vaje v hotelu Tivoli. Vrše se kot lansko leto Vsako nedejo od 3. do 7. Ure zvečer. Vse člane in članice, ki so bili lansko leto stalni obiskovalci, vljudno vabimo, da ostanejo tudi letos.
Maribor.
Zopet avtomobilska nesreča.
Pri Sv. Petru pri Mariboru se je pripetila danes ob 9. uri težka avtomobilska nesreča, in je le slučaj, da ni btl6 tudi topot smrtnih žrtev. — Znani velečebelar Kirar iz Sv. Petra je vozil kot običajno na mariborski trg s svojim tovornim avtomobilom
znamke »Ford« večjo množino strdi j v pločevinastih posodah. Pri volanu so sedeli posestnik sam. g. Kirar, soproga tamošnjega cerkovnika Fabjana ter soproga nekega mizarja Baumana. Na kraju nesreče vodi posebna cesta približno dvajset metrov višje od glavne ceste. Nad hišo posestnika Lorberja je lastnik avtomobila, ki je bil sam pri volanu, zavozil premočno vstran, da se je avto prekucnil preko cestnega nasipa ter nato prekotalil na streho za hišo g. Lorberja ležeče prekajevalnice, podrl streho ter poševno ležeč obtičal med nasipom in steno prekajevalnice; precej polomljen. K sreči so žene pri padanju avtomobila preko nasipa na streho in dalje popadle iz voza ter obležale lahko ranjene na
— travi! Samemu vozniku, g. Kirar-ju, se pa sploh ni ničesar pripetilo. Ko se je avto nehal prevračati, je zlezel izpod podrte strehe avtomobila ter najprej začudeno gledal o-krog, kod so se mu medtem spremljevalke izgubile... Te so preplašene sedele na travi, vsenaokrog so pa ležale pločevinaste posode, iz katerih ie lezla strd. Rešilni oddelek je bil takoj na kraju in odvedel' obe ženi v bolnico. Vsekakor* svojbVrSt-na avtomobilska nesreča!
Uvoznina, nova občinska davščina v Mariboru.
Ali ie uvoznina danes umestna in neizogibna davščina?
S tem vprašanjem se bo bavil mariborski občinski svet na izredni seli, kj se bo vršilk V četrtek, dne 24. oktobra 1929. Pisec teh vrstic je že zadnjič napisal svoje mnenje in to je, da je Bil čas, ko bi bila uvoznina umestna in to je bilo pred sedmimi leti. Med tem so se pa razmere v marsičem zelo spremenile. Takrat je bil Maribor eno izmed riajcenejšiH mest, če že ne najceneje. Danes je to ravno nasprotno. Res je, da je Ljubljana kljub uVoznini pri mnogih r^čeh konkurirala Mariboru v cenah. Pred sedmimi leti, ko je hotela delavska stranka uvesti uvoznino, je bila še rttočna zaščita stanovanjskih najemnikov in bili so še tudi lokali zaščiteni, vsled česar bi bili tedaj siromašni sloji mnogo lažje prenesli eventualno podraženje življenskih potrebščin kot sedaj, ko rriora marsikdo tretjino ali celo polovico zaslužka žrtvovati za stanovanje. Da bi pa mariborski trgovci hoteli te pare* ki bi jih morali odraj-tati v obliki uvoznine mestni občini, res Vžfeti ria sVoje rame, pa ni verjetno, na-sprotnb bi oni najbrž —kot vedno — riašli ugbdno priliko, da bi iz par napraVili dinarčke, to se pravi, zaokrožili navzgor in na1 ta način profitirali od uvoznine več kot pa mestna občina sama, ki bi imela gotovo od dohodka najmanj eno četrtino stroškov.
Pisec teh" vrstic'se popolnoma strinjShs predlogbm, ki ga je nčkjlo napisa! v glasilu g! dbdždpana — »Mariborskem VečernlKifit'
— z dne 19. oktobra, kjer se med drugim navaja, da je uvoznina srednjeveški davek in tedaj ni rttodereri,' da je'V n&ČrlU celo predvidetta telesna vizitaeija, da bi ta da-' vek povzročil silno šfevraštVO^nabraftr mestni občini, da bi nastalo splošno preseljevanje trgovstva za mestno mejo v okolico* dk bi se s tem dkofiča hotela okoristiti na račiin mesta ih b( imela še manj volje in-kofponratl se sedaj V mesto kot imi sedaj. Člafikar nasvetuje — škoda, da direktno ne pbve kje — da se naj pdišče drug bblj primeren vir, da se ojačijo mestrffc finance in sicer tak, ki bo zadel safno premožne sloje, ki ne bodo mogli nove davščine prevaliti na revno rftaso. Jaz in mnogi se s tern nasvetom popolnoma strinjamo in samo želimo, da bi gospodje, ki stojijo zb' »Večer-nikorrt«, in imajo v občinskem1 svetu besedo, tudi tartt to stališče zastopali. Kajti nikakor ne gre v javnosti delati eno politiko, na merodajnih mestih'pa drugo. Jaz sem že zadhjič napršal, da je treba vzeti tani,' kjer je in ne tam kjer ni. Največji del dohodkov mariborskih prebivalcev se danes steka v malhe hišnih posestnikov in pa v davčno blagajno in sicer iz najemnin. Zato je edino umestno, da se najemninski davek, ki ga plačajo hišni posestniki, poviša, saj se je bil isti pred par leti ceTo znižal. Nikakor pa ne gostaščina, ki je itak sifnd v!** soka. Tudi nezazidane' parcele- šfr vedno čakajo na obdavčenje. '
iz vseh teh in šb‘ drlfgih razlogov se naj namera uvozfjine ofrusti.	B.
Kaldrmina. Kaj je t6, kaldrmina? To je davek, ki ga pobira vsaka carinarnica in ki naj služi za napravo tšr vzdrževanje cest in ulie< ki vodijo k1'in od carinarnice. Mesti Zagreb in Ljubljana sta znali vir te davščD ne imenitho ižkoristiti ter potlakati .ali asfaltirat!1 cele1 bloke' mesta. Sittho Maribor'v tem oziru nikamor ne ptide, dasl se pri mariborski carinarnici vsako leto nabere preko dva milijona dinarjev. V Mariboru se je dbsedaj iz omenjenega vira potlakalo edino Meljsko cesto, kar je stalo nekoliko nad tri milijone dinarjev. Torej približno eno
Sfetjino vseh dohodkov. Ako bi se tudi v ariboru ceste in ulice tlakalo, bi odpadli veliki izdatki za vzdrževanje razoranih ter blatnih cest in proračun bi bil za to panogo lahko nižji.
Ponarejevalci muškatelca in amnestija. Po mestu so zadnje čase pričele krožiti vesti, da ponarejevalcem muškatelca, ki so bili pri znanem procesu obsojeni, ne bo treba zadostiti
j sodnijski kazni, ker so baje bili am-nestirani. Kakor znano, pa spadajo pod amnestijo samo oni delikti, ki so bili do 10. oktobra pravomočni oziroma zaključeni. Kaplan Hrastelj, prof. Rezman in tovariši pa so proti prvi obsodbi dvignili priziv in ker niso pravočasno istega umaknili. So s tem tudi zamudili priliko, da bi bili lahko deležni amnestije. Stari pregovor pravi, da je kes po smrti zastonj.
Četrta žrtev grozne avtomobilske nesreče. V nedeljo, dne 20. t. m. je v tukajšnji splošni bolnici preminul trgovec Vrhunc na poškodbah, katere je zadobil pri avtomobilski nesreči na dravskem mostu, o kateri smo v zadnjih številkah poročali. S smrtjo Vrhunca, ki je usodnega dne vodil avtomobil, je ta velika avtomobilska nesreča tirjala svojo četrto žrtev.
Obup vsled brezposelnosti. V Vetrinjski ulici se je v nedeljo z nožem prerezal žile na desni roki brezposelni delavec Schrumpf Stefan. Poskus samomora je izvršil vsled obupa zaradi bede, v kateri se je nahajal in ker se mu ni posrečilo, da bi dobil kakršenkoli zaslužek ozir. delo. Najbdljša priča o grozni bedi. v kateri se nahajajo brezposelni, bi pač lahko bil seznam nesreč ter samomorov, katere ima zabeležene rešilna postaja, ki nudi tem nesrečnežem navadno prvo pomoč.
Narodno gledališče v Mariboru.
Torek, 22. oktobra ob 20. uri: »Morala gospe Dulske«. Ab. A. Prerhijera.
Sreda, 23. oktobra. Zaprto, četrtek, 24. oktobra ob 20. uri: »Pohujšanje V dolini Šeittfldrjhnski'«. Ab. Č. Kup.
»Morala gospe Dulske« na mariborskem odru. Radi angažmana gospe Dragutinovi-čeve, ki je ena najboljših interpretk »gospe Dulske«, se je omenjena poljska komedija po desetih letih stavila na letošnji repertoar in se vrši prva predstava v torek, 22. t. m. za ab. A. Režira g. Skrbinšek. Naštbbijo ge. in gdč, Dragutinovičeva. Starčeva, Kraljeva, Udovičeva, Zakrajškova, Savinova, Pe-. čarjeva in gg. Skrbinšek in Rasberger.
»Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« od Ivana Cankarja se igra za delavstvo v gledališču'v soboto zvečer, dne 26. t. m. kot posebna delavska predstava, pri zelo znižani vstopnini: sedčži v ložah po 12 Bin, v parterju 10 Din, na balkonu 8 Din, na galeriji 6 Dih. stojišče v darterju 3 Din, stojišče na galeriji 2 Din. Delavci, ne zamudite te redke prilike, d!a boste imeli za mal denar izreden ifihetniški užitek fer si pravočašrtO jjfdskrbitte vstopnice v udtavi »Delavske politike« na Ruški cesti ali v obratih pri delavskih zaupnikih.
KoncOht slbvašklh Učiteljev. V petek, dne 25. okt. t! 1. se bo vršil v dvorahi »Union« velik koncert' zbO* ra slbvaških učiteljev M GeškoSl»Vaške. Ta odlični slovaški zbdr pravkar prireja koncerte po celi Jugoslaviji in se bo y petek pripeljaii v Maribor iz Ljubljane, kjer bo kon* certiral dne 24. oktobra. Na sporedu tega koncerta so zaštOpahe vse slovanske pesmi, v glavnem pa slovaške narodne in uihethe. Slovaški jezik je znan kot izredno mehek in je zelo podoben slovenščini, pesmi pa so še posebno melodijozne. Ker so nastavljene zelo nizke cene, pripo1-ročamo titdl delavstvu, da se tega' koncerta udeleži.
Bistrim
Čeravno smo se že večkrat oglasili l¥ te doline trpljenja, se nas vseeno noče slišati. Da bi se vsaj enkrat posvetilo malo več pozornosti tej inozemski tovarni, ki nas tako sramotno izkorišča. Dvomimo, da bi se našlo še ehd tova+no v državi, v kateri bi vladale podobne razmere. Zakbn p zaščiti delavcev je' tem gospodom deveta briga. Osemurnika pri nas sploh ne poznamo. Tukaj se dela leto in zimo od 6. zjutraj do 9. in 10. zvečer. Ako ženske pd končanem osemurnem delu niso voljne ostati nadalje v tovarni, pa jim mojster zagrozi, da jih bo kaznoval z odtegnitvijo 20 Din na zaslužku.
Kar se pa zaslužka tičev je boljev da nV govorimo. Res je, da je v podjetju zaposlenih nekaj izvoljencev, ki so lahko' poVserrif' zadovoljni s svojim zaslužkom. A teh je samo pir. Vprašanje je le, zakaj so baš ti’ dobro plačani, dočim morajo drugi delavci stthdati. Tudi nadure se plačujejo samo s 25 odstotki in tudi samo tistim1, ki so pri gospodi dobro zapisani. Da bi pa plačali nadure pomožnim delavcem in ženskam, o tem pa sploh ni govora. Da iztisnejo čim večji dobiček iz delavskih žuljev, so zaposleni tudi vajenci, katerim seveda ni po^ trebno nič plačati. Ker pa brez zaslužka le ne gre, so jo ti gospodje dobro pogruntali. Ker pomočniki izdelujejo vse blago v akordu, se jim zato odtegne od njih zaslužka toliko, da se da vsakemu vajencu 1 Din
na uro. Izvrstno, kaj ne?! Vprašati se pa moramo, kaj se bo tak vajenec v svojem učnem' času izučil, ko drugega ne izdelujejo kot štedilnike? In še te samo v akordu, tako da vajenec ne more sploh zasledovati poteka dela. Kolikor nam je pa znano, je sploh prepovedano nastavljati vajence v podjetju, v katerem je nastavljen navaden pomočnik za mojstra. — Za danes naj bo dovolj, zato pa prihodnjič več.
Kako deluje Fordov Sistem na zvišanje plaž
Ponudba ameriškega bogataša File-na upravnemu odboru Mednarodnega urada dela.
Iz Ženeve so poročali 4. okt.: Mednarodni urad dela je imel včeraj sejo, na kateri se je razpravljalo o ponudbi ameriškega bogataša Fi-lena, ki daje 25.000 dolarjev v svr-ho, da se ugotovi potom1 anket, kake so delavske plače v Fordovih ameriških tvornicah in v sedemnajstih evropskih glavnih mestih, in kako deluje Fordov sistem- zviševanja delavskih plač na kupno moč delavstva in s tem- tudi na zvišanje dohodkov podjetij. — Zastopnik fran-
coskih delodajalcev, Ribot, je nastopil proti tej ponudbi, češ, da bi bila to gospodarska špijonaža v prid Ameriki, ki hoče s tem povzročiti, da bi se tudi v Evropi zvišale delavske plače in bi se na ta način poslabšala njena konkurenca napram Ameriki. Tega mišljenja je bilo še več drugih delodajalskih zastopnikov. Zastopnik francoskega delavstva, Jouhaux, je pa odločno pobil te pomisleke in je bila nato ameriška por nudba z veliko večino sprejeta.
Podvizajte se in pristopite v
CANKARJEVO DRUŽBO
kdor še ni. 20 Din pošljite po čeku št. 13703, ki ga dobite za 25 para na vsaki pošti. Knjige so krasne. Koledar je lep in ima nad 100 slik. Ker Se je tiskalo samo gotovo število knjig, hitite, da ne zamudite, ker lahko zmanjkajo
Osnutek naredbe o odpiralnem in zapiral nem tasu trgovinskih in obrtnih obratoval nic v mariborski oblasti.
(Konec.)
Čl. 25.
Prav talko morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte ob tefa-le verskih praznikih, in sicer
a) ves dan:
1. na novega leta dan, 1. januarja,
2. na dan sv. Treh kraljev, 6. januarja,
3. na veliki petek v srezu murskosoboškem,
4. na dan siv. Rešnjega telesa,
5. na dan Vseh svetnikov, 1. no-vemibra,
6. na božični dan, 25. decembra;
b) popoldne:
1. na praznik sv. Jožefa, 19. marca z omejitvijo, da ta odredba ne velja za Medijimurje in Prekmurje,
2. na praznik Vnebohoda,
3. na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija,
4. na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta,
5. na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra.
Čl. 26.
Določbe v čl. 17., lit. A/l—10 a, B in C, čl. 18., 1. odstavku, čl. 21—23 veljajo analogno tudi za praznike, iz-vzemši božični dan.
Z enako izjemo je ob praznikih dovoljeno delo v pekarskih delavnicah.	#	j.
Brivske, frizerske in kosmetične obratovalnice, v katerih na nedeljo počiva delo ves dan, smejo ob sobotnih praznikih ostati odprte do 14. ure.
IV.	Obče odredbe.
Čl. 27.
Za poletni čas po tej naredbi se šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, ostali meseci se štejejo za zimski čas.
Čl. 28.
V	času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, določene za promet s strankami. Stranke, ki so v tem času že v obratovalnici, morajo biti še postrežene.
Lastniku obratovalnice in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno, bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta.
Čl. 29.
Če se opravljajo v eni in isti obratovalnici posli raznih vrst, za katere navaja ta naredba glede obratovalnega časa različne določbe, veljajo za tako obratovalnico strožji predpisi.
Isto velja tudi za primer, da je katerikoli v čl, 24. in 25. navedenih praznikov v nedeljo.
Čl. 30.
Za uporabljanje predpisov te naredbe je brez pomena, ali pripadajo obratovalnice privatnim osebam ali javnim telesom, ali je v njih paposle-no pomožno osobje ali ne.
Za trgovinske obratovalnice se smatrajo po tej narodbi tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajal-nice.
Čl. 31.
Predpisov te naredbe ni uporab-
1. na gostilne, kavarne, restavracije in hotele, za katere urejajo otvar-janje in zatvarjanje posebni predpisi upravnih olblastev;
2. na samnstalne male prodajalne tobaka (trafike), če se razun tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, kolkov, taksnih papirjev, poštnih znamk, dopisnic in razglednic, srečk razrednih loterij, časopisov in revij ne prodaja va njih nobeno drugo blago;
3. na lekarne;
4. na obratovalnice v zgradbah železniških postaj;
5. na podjetja za prevažanje oseb in javno posfrežnišitvo;
6. na dela ob prevažanju lahko kvarljiivega blaga ali živih živali;
7. na prodajo čaja, čokolade, kolačev, slaščic in sličnega blaga v bioskopih, koncertnih dvoranah, gle-
dališčih, zabaviščih in podobnih lokalih, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnino;
8. na popravljanje motornih vozil in avionov ob nenadni pokvari in na njih proskrbovanje s potrebnim materijalom;
9. na čiščenje obratovalnic, nameščanje izložb in posle ob vijši sili;
10. na delo ob inventariziranju, toda to le z dovoljenjem pristojnega porvositoipnega upravnega oblastva.
Za prodajanje na trgih ob sejmih in ob tržnem času veljajo prepisi, izdani po pristojnih oblastvih za urejanje tržnega prometa.
Čl. 32.
Določbe te naredbe se ne tičejo delovnega časa osobja v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah, ki se urejen s čl. 22. d'o 36. min. uredbe od 16. aprila 1929 Z. R. br. 4201-IV,
V.	Kazenske odredbe.
Čl. 33.
Lastniki obratovalnic, ki p roti v no predpisom te naredbe obratujejo izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od Din 50.— do 3000.—, sorazmerno z obsegom obratovalnic.
Prekrške teh predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe se smejo interesirane osebe pritožiti v 15 dneh po prioibčitvi na velikega župana mariborske oblasti, čegar odločba je izvršena.
'Vi slučaju neizterljivosti se denarna globa spremeni v zaporno kazen analogno predpisom veljavnega obrtnega zakona.
Pravica, naznaniti prekršit ev predpisov te naredbe, gre vsakemu državljanu kakor tudi zainteresiranim organizacijam in zbornicam.
Čl. 34.
Denarne kazni se stekajo v sklad za olbrtno in trgovinsko šolo pri velikem županu mariborske Oblasti.
VI, Končne odredbe.
Čl. 35.
Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«.-Istočasno zgubi veljavo naredba velikega župana mariborske oblasti od 31. julija 1928 O. br. 2060-1.
MALA NAZNANILA.|Ali ste ie krilil
 	svoje	potrebe	v	tiskovinah ■
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarlus
urar« Maribor, Slomlkov trg 5
frodnfttlvna zadruga mizarskih mojstrov
r. je« z o. at«
Maribor, Vatrlnjska ulica 1S.
Mnhlllln Lastn« Izdelava vseli vrat pohištva “Wi#lll|e8a od navadne do najflncjie izdelave, ti mehkega, trdega, kakor tudi Iz eksotičnega lesa, po aamtao zntzanih cenah, zelo solidno In dobro delo. Eno Mo garancije, ilamo pri Produktivni zaa-dr at trt mizar«, ltita mojslror, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Tvornica Štampiljk
ta prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43-
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg 1«. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev._________________________
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, L J. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radloweit, dobi po svoji volji eno Izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Gilnther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnntsches L,txiKon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se Se danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premile, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
ČITAJTE1
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽA&KA CESTA STB V. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno ln blgl|ensko urejena pekama.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vscc društva, industrijo, trgovine, pisarne itd*
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
ncicinnnnnnnnncicnnncinnnnnnncinnnci
B ..........................       |3'
3
r*
a
■u
3
3
3
3
Ali ste že preizkusili
PR0JA“ ječmenovo kavo?
si
Hi
Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
D(3(3DCU3Qi3(3(9[3(9CU3ClCU!U9CU9t3i3CU3Cl[9(3CU3
Tiska: Ljudska tiskat la d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribora.