Cišasil® narodu® demokracije za mariborsko oblast.
Telefon it. 276 - Cek. ražu n St. 12853 O Cene Inseratom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračalo. • Reklama-dje (nezaprte) so poštnine proste
§few» 19
tzfiiuji mm PETEK
Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Hariboru,
Durčlčeva ulica SL 4
¥ Mariboru, v petek 22. septembra 1922.
Naročnina: Mesečno D. 1-25, četrtletne Din 3.75, polletno Din. 7‘59, celoletne Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej
Leto I.

r.'“Ti'TIV.'
C:
^skl gcmeti® v SSovenlll.
Spoznavanje in medsebojno zbliževanje med posameznimi plemeni našega troimenega naroda — to je pot, M vodi do pravega, notranjega, duševnega edinstva. V tem vseskozi pravilnem spoznanju so šli lansko leto naši slovenski kmetje v Srbijo, da se spoznajo s tamošnjim! svojimi brati-selja-ki. V tem spoznanju so letos srbski ce-Ijaki iz Šumadijo v lepem številu prišli k nam v Slovenijo, da si ogledajo naše šege in običaje, način kmetovanja našega slovenskega kmeta., da spoznajo njegovo srce in njegovo dušo.
Spominjamo se še — in spominjajo se tega zlasti udeleženci lanskega izleta naših kmetovalcev v Srbijo! — s kako ljubeznijo in s kakim navdušenjem in veseljem so sprejeli srbski Seljaki naše kmete. Je to naravno, zakaj duša srbskega seljaka je skozinskoz prepojena z narodnim, jugoslovanskim dubom in s pravo, prisrčno ljubeznijo do vseh bratov iste brvi in istega jezika.
■ Naš slovenski kmet je v svojem precejšnjem delu žal še zastrupljen od avstrijskega duha, od nemške vzgoje bivšega »Štajerca« in od neslovanske vzgoje naše klerikalne politike. Še vedno bruha na dan »sovraštvo do Srbov«, ki ga klerikalno in njemu podobno časopisje še vedno zopet in zopet neti na najgrSi način.
In vendar je sprejem srbskih’ Seljakov, ki so te dni obiskali naše slovenske kraje, pokazal, da začenja tudi pri našem slovenskem kmetu prodirati ra-
PoIIfiem pregled.
Narodna skupščina bo glasom najnovejših vesti sklicana za 5. oktober. Vprašanje državnih nameščencev bo prvo na dnevnem redu.
Na bližnjem vzhodu se odigravajo zadnje dneve važni dogodki. Grki, ki so hoteli dobiti v roke lep kos turške Male Azije, so bili od Turkov popolnoma tepeni in so se morali z ogromnimi izgubami umakniti. Turki ogrožajo zopet E repo, iz katere sta jih vrgli balkanska in svetovna vojna. Hočejo zopet Carigrad in tudi Tracijo z Jedrenjem vred. Seveda so proti temu skoro vse države, zlasti tudi Anglija, in pripravljalo se te dni veliki dogodki, ker hočejo Turki napasti Dardanele in Carigrad. Med velikimi silami se vrše pogajanja, kako bi to zabranile.
Turaka grozodejstva so zadnji čas zopet na dnevnem redu. Turek pač ne more zatajiti svoje narave. Ko so turške čete premagale Grke, so zavzeli Smirno, ki jo P° večini grška in kr-ščanska in so oni del mesta, ki jo krščanski, popolnoma upepelili, nad prebivalstvom pa, zlasti armenskim, riganj ali strašne zločine. Upati je, da bodo nadaljna grozodejstva zabranilo velesile.
Kralj Aleksander se je zadnje dni mudil v Parizu in Londonu in imel važne sestanke z velikimi državniki zapadnih narodov. Kraljevemu potovanju se z ozirom na dogodke na bližnjem'vzhodu pripisuje velik pomen. Kraljevski par se vme do 28. t. m. v Beograd.
— Madžari še vedno ne mirujejo. Te dni,je bila Madžarska sprejeta v Zvezo narodom. Qb tpi piiliki je zatr-
zum, pravo spoznanje in narodno, jugoslovansko čustvovanje. Saj so bili srbski kmetovalci povsod, kamorkoli so prispeli, v Ljubljani, v Celju, v Savinjski dolini, v Mariboru, v Dravski dolini, v Slovenskih goricah, v Ormožu, v Ptuju itd., tudi od našega kmečkega ljudstva brez razlike strank prisrčno sprejeti in pozdravljeni. To moramo povdariti zlasti še z ozirom na dejstvo, ker je klerikalno časopisje izdalo parolo, da se »njihovi pristaši« sprejema srbskih kmetov naj ne udeležujejo, češ, da se jo hotel obisk srbskih Seljakov pri nas politično zlorabiti za eno stranko. Z veseljem konstatiramo, da tudi kmetje klerikalnega mišljenja tokrat niso prav dali svojim voditeljem in njihovim časopisom, ampak so bili treznejši in so kot bratje pozdravljali svoje kmečke brate iz Srbije. To se je videlo v Gornji Radgoni, na Cve-nu in drugod, kjer so bili med govorniki, ki so pozdravljali srbske seljake, tudi kmetje, ki so pristaši klerikalne stranke.
Tako je prav! Življenje gre svojo pot naprej in bo pregazilo tudi separatistične cilje naših klerikalnih mogotcev. Boljše spoznanje se poraja v ljudstvu samem in od spodaj navzgor bo prišlo prerojenje v jugoslovenskem smislu v onih strankah, kb 'danes še nočejo priznavati edinstva iz zgolj strankarsko-sebionib razlogov. Obisk srbskih seljakov v naši Sloveniji pomeni v tem naravnem zgodovinskem procesu zopet važno stopinjo naprej.
jeval madžarski zastopnik', da so Madžari povsem lojalni in miroljubni. Kako pa ta »miroljubnost« izgleda v resnici, to nam pričajo vesti o madžarskih pripravah za napad na našo mejo, ki se trdovratno vzdržujejo v naših listih. Madžari ne morejo demontirati vesti, da se njihove čete zbirajo v bližini naše meje.
— Kronanje romunskega kralja. — Kakor poročajo iz Bukarešte, je romunska vlada sedaj definitivno določila. da se vrši kronanje romunskega kralja na slovesen način v novi katedrali v Albi Juliji v Transilvaniji dne 15. oktobra ob 11. uri predpoldne. Kralj Ferdinand bo po kronanju z »amvona« (prestola) prečita! posebno proklamacijo narodu Velike Ujedinje-ne Romunije. Isto proklamacijo bo prečrtalo tudi četvero senatorjev izven mesta Alba Julija, na onem kraju, kjer so ohranjene kosti vojvode Mihajla Viteškega. Naslednjega due 16. oktobra, bo kralj s kraljico in celo vladarsko družino ob jutranjem svitu slovesno vstopil v Bukarešto, kjer bo obšel kordon županov vse Romunije, in pregledal vojsko ter s tem zaključil slovesnost kronanja. Na, kronanje je oficijelno povabljena tudi naša vlada.
Domače vesti.
— 'Akcija za Aškerčev spomenik v Ljubljani. V Ljubljani se je sestavil odbor,-ki namerava z raznimi prispevki postaviti spomenik našemu velikemu pesniku-Antonu Aškercu. V odboru se nahajajo odlični predstavit,elji našega javnega življenja. Prispevke sprejema dr. Vekoslav Kisovec, ravnatelj Slavenske banke v Ljubljani.
in objavljal prispevke našli čitafeljev.
— Vlom in tatvina. Iz Osluševcev pri Vel. nedelji smo prejeli: Tudi k nam so se pritepli izmečki človeške družbe, kterik še mirno osluševska vas do sedaj ni poznala, ter oropali trgovino g. Jos. Laha po noči od 14. na 15. t. m. Odnesli so vse razun 5 kosov bar-henta. Prav značilno pa je, da se jim špecerija ni dopadla, izvzemši eno salamo. Dosedaj še o zločincih ni sledu, vendar se pa domneva, da imajo domačini boljše nosove kakor tujci ker zadnji ne bi mogli vohati novodo-šle zaloge mauufakturnega blaga.
— Afera z izvozom železa iz Linbije. Ko je minister za šume in rude Nafaj-lović pregledoval rudnik Ljubija v Bosni, je našel tam na želez, postaji 15 vagonov, natovorjenih z železno rudo, katera je bila za 54.000 kg manj zabeležena, nego jo je v resnici bilo. Minister Naf&jlović je odredil, da se pred njim in pred komisijo nanovo vsi vagoni izmerijo. Našlo se je za 54.000 kg rude več nego je bilo zabeleženo. Komisija preiskuje zadevo, vsi uradniki so suspendirani.
— »Ibr čičen habt hier nichtg zn su-
ehen«. Tako se je izrazil naduti nem-čurski petelin Leopold Hasenbiehl iz Konjic, ki še vedno misli, da so Konjice kup nemškega gnoja, kjer lahko nemoteno prepeva, kriči in žali Slovence z raznimi absurdnimi psovka*-mi. Dne 9. julija se je udeležil tudi jezdni odsek mariborskega Sokola zleta v Konjice. Pri tej priliki so konjiški renegati med njimi posebno o-sobje tovarne renegata usnjarja Lavriča insultirali posamezne člane Sokola. ker so bili renegati vinjeni, se napadeni niso hoteli izpostaviti, da ne pride do javnih rabuk, ki bi se v nasprotnih taborih izrabljali. Že omenjeni nemčurski nadutež Leopold Hasen-bicbl, uradnik v tovarni Lavrič, je zalučal Sokolom v obraz »I. A.....r ilir«
Na zavrnitev člana Sokola (Fr. Oseta iz Maribora), da se kulturni ljudje, h katerim se prištevajo Nemci, ne poslužujejo takih izrazov in na vprašanje, zakaj žali mirne Sokole na tako nesramen način, ga je renegat zavrnil na glas vpijoč: »Ihr Čičen habt hier nichts zn suchen, wir sind auf unsern Boden.« Spodnještajerski »Čič«, član Sokola Oset, se je izognil eventualnemu kravalu in ugotovil samo identiteto predrzneža. Ko so se Sokoli in Sokoliće okrog 22. ure odpeljali, je isti nemčur vpil za njimi, in ne ozirajoč se na navzoče Sokoliće izustil pristno nemško kulturno psovko »K... vas gleda«. Ker se društvo in drugi »Čiči« niso hoteli spuščati v tožbo je zahteval br. Oset (ki je med vojno mno-go presta! radi neančurskih denuncijaciji za se in ostale »Čiče« zadoščenje pri sodišču v Konjicah, kjer se je vršila v soboto 2. t. m. zanimiva politična razprava, ki je pokazala, kako predrzni so zopet postali renegati v naših štajerskih trgih in mestih, osobito v Konjicah, kjer trška policija ničesar ne ukrene poti nemčurskim razgrajačem in izzivačem. Z ozirom na to, da je obtoženi Hasenbiehl deloma priznal svoje dejanje, je hil obsojen samo na osemdnevni zapor in dva dni se bode v zaporu postil, da ne bode drugič »Čičev« stran podil.
— Princezinja Elizabeta, sestra naše Kraljice in soproga grškega pre-Tudi naš list bo radie .volje ^prejemal etolonaelećhiika. je Kupila vile »Bela«
na, Bledu. Vila »Bela« je ena najlepših na Bledu.
— V Podovi pri Račjem je dne 9. t. m. umrl v obče priljubljeni g. Andr. Dolenc po dolgi, mučni bolezni. Bodi mu zemljica lahka!
Podova pri Račjem. Po zaslugi g. nadučitelja Juga se je ustanovila pri nas »narodna knjižnica«. V svrko nabave knjig je priredil pripravljalni odbor vrtno veselico, ki se je prav dobro obnesla. Pa mnogo smo jih pogrešali! Vsa čast tudi našim podov-skim fantom, ki so tudi mnogo k lepemu uspehu veselice pripomogli. Le tako naprej!
— Prva ruska srednja šola v Sloveniji se je otvorila. 10. t. m. in sicer gimnazija v gradu Ponoviče pri Litiji. Ruski emigranti so vzeli v najem ves grad in uredili v njem internat za 150 gojencev.
— 60. obletnica smrti vladike Antona Martina Slomška se bo po odredbi oddelka ministra slavila po vseh šolah v Sloveniji dne 24. t. m.
— Sprejemanje novincev v državno varnostno stražo. Osrednje povelj ni.š-tvo državne varnostne straže za Slovenijo sprejme več novincev v poskusno službo varnostne straže. Prosilci sa naj zglase osebno z običajnimi dokumenti v dopoldanskih urah v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 5, H. nadstr. levo.
— Konec Novačanove »Republike«. Kadi će v »Slobodni dom« javlja v svoji štev. od 10. t. m., da Novačanov list »Republika« ne more več pod, tem imenom izhajati kot priloga »Slobodnega doma« zaradi previsoke poštnine. Pač pa »Slobodni dom« prinaša pod svojo firmo razne Novačanove slovem sko-hrvatske kolobocije.
— Bakteriološke postaje so se u-stanovile v prostorih ljubljanske in celjske javne bolnice. Celjska postaja je za področje bivše Štajerske, Prekmurja in Koroške.
— Znižanje vojaške službene dobe. Vojno ministrstvo je na prošnjo prosvetnega ministrstva dovolilo, da imajo oni dijaki, ki so dovršili osem gimnazijskih razredov, ki pa niso položili mature, pravico do skrajšane dijaške vojaške dobe.
— Odlikovani sadjar. Zla zasluge na polju sadjarstva je odlikovan z zlato medaljo za državljanske zaslugo g. Fran Praprotnik, nadučitelj v p. y Mozirju.
— Invalidski shodi se vršijo v nedeljo dne 2-1. septembra 1922 pri Sv, Martinu pod Mariborom v gosulni gospe Hmer ob 8. uri zjutraj. V nedeljo dne 1. oktobra 1922 pri Sv. Barbari pod Mariborom v gostilni g. Kraner • ob 8. uri zjutraj. Vojni invalidi, vdove in sirote! Vsi na shod, ker gre za vaše interese!
— Srbski kmetovalci v ljutomerskih goricah. Dne 14. t. m. so izleteli srbski seljaki preko Špilja v Gor. Radgono, Radence, Bučečovce, Križevce in Ljutomer. Od ljudskih množic so bili povsod prisrčno sprejeti. Na Ovenu je bila ' popoldne gostom na čast konjska dirka. Na Moti so naši kmetje priredili , gostom skupen obed, v Ljutomeru pa skupno s tržani večer ju in pozdravni večer. Dragi nam srbski gostje so bili izredino vzradoščeni nad krasnim Kratkim sprejemom.
— Etbln Kristan je odložil svoj poslanski mandat. Na njegovo mesto pride Krušiš iz Trbovelj.
......... '~'\rarTTTOTTTtne	septemTn'a: istjo
''TV jjVivTfn' ifcsTO
'^ran 1, - ---------------------------------------
— Izlet srbsMh Seljakov v Dravsko "dolino je kil v sredo 13. t. m. Ljudstvo jjiih je povsod prisrčno pozdravljalo. 0-,gledali so si tovarne v Rušah in Falske naprave, kjer so bili tudi pogoščeni, Popoldne so jim Rušani priredili lepo slavnost na Novakovem vrtu. Na kolodvoru jih je velika množica slovesno sprejela, dekleta so jih obsula s cvetjem. Na slavnosti je bilo izmenjanih mnogo prisrčnih nagovorov s slovenske in srbske strani. Pevci »Glasbene Matice« iz Maribora so zapeli več pesmi. Plesalo se je tudi »kolo«, ki so ga začeli Srbi, a so vstopila tudi naša dekleta. K odhodu je množica spremljala z lampijoni srbske seljake na kolodvor. Včeraj v četrtek so odšli srbski seljaki v ljutomerske gorice.
m Občni zbor mariborske Dijaške kuhinje. Letošnji občni zbor Dijaške kuhinje v Mariboru ho prihodnjo sredo, dne 27. septembra, ob 8. uri zvečer v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Vsi p. n. udje prekoristne-ga in posebno sedaj toli potrebnega j društva so prisrčno vabljeni, da se kolikor mogoče v velikem številu udeležijo občnega zbora.
Prekmurske novice.
Veličastni shodi poslanca dr. Vek.
Kukovca.
Dne 17. t. m. so se vršili v Prekmurju trije veličastni shodi demokratske stranke. Narodni poslanec dr. Kukovec je napravil svojo drugo turnejo po Prekmurju. Dopoldanska shoda v Tišaaaovcih in Križevcih sta se morala vsled velike udeležbe vršiti pod milim nebom. Predesedoval jima je g. Josip Rožič, ki je v svojem pozdravnem govoru poživljal zborovalce k smotrenemu delu in se jim zahvalil za neomajno zaupanje v strankino vodstvo, ki hoče s svojim treznim programom doseči mir in blagostanje med narodom. Poslanec dr. Kukovec je na to v daljšem govoru očrtal položaj demokracije v državi in orisal razmere v napredni javnosti, ki je močno razcepljena. Bavil se je še posebno s socijalnim! vprašanji, za katere vlada med Prekmurci veliko zanimanje, dalje s prostim uvozom živine in gradnjo proge Murska Sobota-Ormož. Naglašal ;je, da morajo pri tej gradnji priti v prvi vrsti v poštev domači delavci in obrtniki.
Zborovalci so govorniku ves čas navdušeno pritrjevali. Na vprašanje, kaj je z mejnim prometom z Madžarsko, je g. poslanec izrazil mnenje, da bo promet kmalu odprt, ker je bila Madžarska sprejeta v Zvezo narodov in je s tem izjavila svojo pripravljenost, da hoče z nami prijateljsko sodelovati. Govorice, da izgubimo Dolnjo Lendavo in 26 drugih obmejnih občin, so navadna izmišljotina. Govornik je zato apeliral na zborovalce, naj se ne dajo begati od hujskačev in naj zaupajo v vladno politiko. Za tem se je bavil z volitvami v sreska in oblastna zastopstva in v narodno skupščino. Zborovalci so se z navdušenjem izrekli za mariborsko samoupravo, ker so overjeni, da bodo tako njihove kulturne, socialne in gospodarske težnje našle največ razumevanja. Obe zborovanji sta se vršili popolnoma mirno.
Ob 3. popoldne se je vršil shod v Rodoncih, istotako pod milim nebom. Vodil ga je domači župan. Dr. Kukovec se je pečal samo z aktualnimi vprašanji in je na vsa stavljena vprašanja temeljito odgovarjal. Resolucija notarja Kodra, v kateri se naproša g. poslanec, da naj se zavzame pri višjem šolskem svetu za željo domačinov, da bi bili po luteranskih občinah nastavljeni tudi luteranski učitelji, je bila sprejeta z viharnim ploskanjem. Dr. Kukovcu je bilo izraženo neomajno zaupanje in zahvala za njegovo dosedanje nesebično delovanje v korist Prekmurcev in za konzoli dači jo države. Pri odhodu so mu priredili zborovalci navdušene ovacije.
Iz Vidonec pri Gor. Lendavi smo sprejeli od g. Jos. Perkiča lepo zahvalno pismo na naslov narodnoga poslanca g. dr. Kukovca. G. Porkič je bil tisti, ki je na prvem shodu g. dr. Kukovca v Nuško vi dne 13. marca t. 1. ga prosil v imenu prekmurskih poljskih delavcev, naj se zavzame za to, da se
odpravi carina za žito, ki si ga ubogi delavci po težkem zaslužku za vsakdanji kruh pripeljejo iz Madžarskega. Po zaslugi poslanca dr. Kukovca se je sedaj ta carina odpravila in g. Perkič zopet v imenu ubogih poljskih delavcev izreka poslancu toplo zahvalo.
Martijanci. Že dolgo časa poslušam in opazujem, kaj se godi v naši cerkvi. Ni mi mogoče več prenašati tega. Marsikaterega vernega kristjana je že sram, da so ta hiša imenuje »božji hram«. Na koru, kjer so skupaj fantje in dekleta, se vam med službo božjo šepeče, smeje, ščiplje, burke uganja, oddavajo zaljubljena pisma itd. Tega pa naš g. župnik, ki je sicer jako strog in natančen, ne vidi ali pa noče videti in ne slišati. Za dogodke, ki se dogodijo izven cerkve, za te pa ima jako dober posluh. Tako n. pr.: V postu je par deklet malo zarajalo in zaplesalo. Ko so pa prišle k spovedi za Veliko noč, jih je pred vsemi ljudmi v cerkvi oštel in okaral, da se reve niso znale kam obrniti. Tistokrat jih ni spovedal. Ne znam, zakaj je potem spoved, ako ne zato, da se človek tam spove in obžaluje grehe, katere je napravil. — Iz tega lahko razvidite, kako so gospodje, ki se imenujejo dušni pastirji, zunaj cerkve strogi in natančni, ko so pa v cerkvi, izgine vsa njihova strogost. Mislim, da hi bilo boljše, da bi se za dogodke, ki se dogajajo v cerkvi malo bolje brigali. Marsikaj bi imel še povedati, a za sedaj je to zadosti. — Martjančan.
— Pomoč siromašnim poljskim delavcem v Prekmurju. Na svoječasno zahtevo olajšav v plaćanju carine za uvoz z delom zasluženega žita iz Madžarske je kraljev, vlada poljskim delavcem v Prekmurju obljubila 130.000 Din. Izplačilo je minister financ odložil do sprejetja rednega budžeta. Sedaj je nakazan ta znesek pokrajinski upravi v Ljubljani v razdelitev med one najrevnejše Prekmurce, ki so plačali polno carino za svoj težko prisl u-ženi kruh. V naprej je carina sploh odpravljena.	|
— Obtežitev izvoza živine v Prekmurju. Prekmurje in tudi Medžimurie sta znani po svoji živinoreji. Vsakdo se čudi, kako jo mogoče v tako razmeroma omejenem ozemlju, ki je deloma cplp.prav malo rodovitno, rediti toliko živine. Prekmurec in Meclžimurec sta izredno dobra živinorejca. Sama si pri hrani pri trgujeta, da imata le lepo živino. Na shodih preteklo nedeljo v Prekmurju čula se je pa splošna pritožba, kako je Prekmurje z obtežitve izvoza te živine tepeno. Razume se, da je tu misliti tudi na izvoz v notranjost države. Celo ljudstvo je izročeno dvema ali trem prekupcem, ki samovoljno določujejo nizke kupne cene, a oni seveda prodajajo po konkurenčnih cenah. Prodajajo Prekmurci živino najmanj za 20% ceneje nego so cene na Hrvatskem, kjer je dovolj prometnih zvez. Prodajati pa morajo, ker je vsled sušo malo krme. Posameznik, ki ne more kupčevati v velikem, vsled dragega železniškega prevoza in oddaljenosti od železnic, mora dati za ceno, ki se kupon poljubi. To ljudstvo občuti kot bridko krivico. Istotako ni za sadje nikako kupčije iz istih vzrokov. Ni pa tudi posode. Žganjekuha se posamezniku ne izplača, prekupec pa nima olajšav. To so težka gospodarska vprašanja. Prekmurce smo »osvobodili«! Moramo skrbeti tudi za njih obstanek v Izrednih razmerah. Kje je samouprava? Niti občinske ni!
— Carinarnice v Prekmurju. Ofvor-jena je sporedna carinarnica v Cankovi z oddelkom v Rogaševcih, kjer se jo carinarnica ukinila.
Ščuvanje proti naprednjakom. Pi-šjo nam iz kroga naših pristašev: V zadnjem času bruhajo prekmurske »Novine« ogenj in žveplo na pripadnike JBS v D. Lendavi. Posebno v želodcu so jim neki uradniki, kateri vrše svojo težko službo med narodom, ki ga vsako izdanje tega nrotidržavnega lističa ščuva, proti njih. Proti večini pristašev stranke so priobčile »Novine« (boljše »Norije«)! pred nekaj meseci zlagano odprto pismo na g. pokrajinskega. namestnika, katerega posledica je bila, kakor list sam priznava, blamaža. V vsaki številki ni izlepa kaj drugega kot sami perfidni zahrbtni napadi na naprednjake. Mi bi se naposled ne brigali, kaj prinaša ta
časopis, katerega razun par zaostalih! ljudi nikdo ne čita, še manj pa upošteva, ko bi ne bili že po slogu in tudi sicer dobro poučeni, da piše te in enako članke visoko izobražen gospod, ki hoče biti naprednjak, je stalno v napredni družbi in je pri tem tako klerikalno sladak in zahrbten, da mu vsi naprednjaki brezpogojno zaupajo. Treba bo naše ljudi poučiti, da vedo, s kom imajo opraviti. Ako bo treba, bomo še jasneje govorili.
Kje so cigarete? V D. Lendavi ni v trafikah dohiti cigaret že 14 dni. V hotelu »Kroni«, kavami in po gosulnah je pa »egiptovskih« dovolj — po 1 K 80 vin. komad.	..	...
Ptojske vesti.
Pristaši JDS v Ptuju se naprošajo, da si ogledajo in po možnosti popravijo volilni imenik, ki je razpololožen v našem upravništvu.	Odbor.
Sv. Lovrenc na dravskem polju. —
Našim orlom, ki so se spravili nad nas z lažjo in hujskarijo, damo kratek sokolski odgovor: Naučite poprej svoje ljudi, kako se imajo kot člani telovadne organizacije obnašati, potem šele obrekujte in psujte nas! Mi delamo mirno, brez hrupa, vztrajno, in imamo mimo zavest poštenega dela. Odbor Sokolskega društva.
Polenšak pri Ptuju. Šolarčlcu Teologije in dopisniku »Pijanega gospodarja« priporočamo, da si naroči Dr. Breznikovo slovnico, da so bojo »hudomuš-nji« naučili pisati slovenski, če se bo pridno učil slovnice, pravopisa in stilistike, se mu mogoče posreči, da bo imenovan za pisarja IV. klase. To pa se bo zgodilo šele takrat, ko bo polenski župnik minister prosvete. Pritiska krvi na možgani se pa klerikalnemu Janezu ni troha bati, ker, kakor razvidno, nadomešča njegove možgani ovsena slama.
Dopisi.
Šmartno na Pohorju. V nedeljo 24 sept. se vrši pri nas proslava prvega slov. pedagoga A. M. Slomšeka. Začetek oh % 11. uri t. j. po maši v šolskem poslopju. Na vsporedu so predavanja, deklamacije, dve igri in živa slika. — Ker je nastalo lepo jesensko vreme in so pota prav prijetna, pričakujemo obiskovalcev tudi od drugje. Na svidenje!
Šmartno na Pohorju, Pretečeni teden je umrl pri nas obče priljubljeni posestnik in gostilničar Rupert Potočnik. S svojimi pridnimi rokami si je pridobil lepo posestvo in premoženje. Tik pred smrtjo je še prodal hišo z zemljiščem, hoteč se nastaniti v mariborski okolici. Smrt mu je prekinila račune. Bil je And narodnjak in skrben oče. Bodi mu pob o rek a zemljica lahka! — Na praznik Male gospojnice 8. septembra so neznani tatovi med maso vdrli v župnišče ter odnesli za več tisoč kron vrednosti. Zlikovci so prežagali železno ograjo na oknu in prišli tako v župnikovo stanovanje in od tam imeli prost razhod po celem stanovanju ter tako prebrskali vse omare in predale. — Jesensko ATeme v zvezi z deževjem, meglo in burjo napoveduje skorajšnjo zimo. Pohorske poletne prijetnosti izginjajo in kmalu bomo osamljeni in odrezani od »civiliziranega« sveta. Je pač tako: dež za soln-cem mora priti, za veseljem žalost itd.
Konjice. Dne 11. sept. 1922 ie naš arhidijakon, nadžupnik in dekan pra-znoAral svojo sedemdesetletnico. Vršila se je običajna slovesnost, katere so so Auleležili po večini vsi duhovniki iz dekanata, gospod okrajni glavar in komisar. Drugih odličnih tržanov ni bilo videti, tudi ne nemških s katerimi se je gospod dekan pri zadnjih obč. a'O-litvah vezal. V tihi samoti in pobožnosti se goji praAP rodoljubje in ljubezen do domovine, ne pa v častihlepju, razkošnosti. Srečen in zadovoljen na svetu je le oni, ki ljubi pravico in ljubi. tudi svojega sovražnika, če je tudi njegov stan visok in če se tudi tu in tam obleče v škarlat, česar drugi ne zmorejo. — Prijatelji.
Sveta Trojica v Halozah. Malokedaj dobiš »Narodni list«, iz naše občine o-ziroma fare kaj poročil. Zato pa prosi-mo, gosp. urednik, da nam ustrežeto
ter sprejmete par vrstic. Naš novi g. župnik je komaj prišel k nam, pa že ho-: če vso faro dobiti pod svoj plašč. — Zadela nas je nesreča. Pogorela nam, je zA’onikova streha. In sedaj naj mi farani pri tej draginji kupimo bakreno streho na zvonik. Omislil si je +udi kar naenkrat nove zvonove, za katere hi se naj vršila vinska bernja. Mi pa, farani in občani občine Sv. Trojica, mn povemo, da, če bo on sam plačal, naj Arse to omišlja in dela račune, ne pa da hoče nam vse naprtiti, na pr. kar pol milijona samo za popravo zvoniko-ve strehe. Zvonove smo imeli tik pred A'ojno nove, pa so jih gospodje prodali med vojno. Ko smo opozorili župnika, naj zahteva denar od prejšnjega župni-, ka, je odgovoril, da to nič nikogar ne briga, kje je denar. Za zvonik zadostuje v tej draginji za enkrat einasta streha; brez zvonov pa smo tudi bili est let in bomo v tej draginji tudi še nekaj časa potrpeli.
Kozje. V nedeljo 17. t. m. je priredila SLS javen shod, za katerega se je bobnalo že 14 dni pp celem okraju in se ga oznanjevalo s prižnic. Kljub temu se je zbralo kvečjemu do 300 pristašev stranke. Da se ni zahvalil žegerski Vrečko Arsakemu govorniku za njegov »prepričevalen« goA-or in da ni šeatpe-terski kaplan izpodhujal najbližjih poslušalcev h kričanju ter kozjanski svetnik pritrjeval govornikom »talca je«, hi bil shod še bolj klavern. Čudili smo se pa, da se je postavil govorniški oder tik ob \diodu na sodnijo in oviraj celo dohod in da navzoči sicer tako natančni sodni predstojnik tega ni opazil. Ali morda tega ni smel videti, ket so tako ukazali v farovžu in se je temrj uklonil tudi »Sokol« kozjanske grašči. ne. Poznamo se.	- -
Obrtni vestnik.
I. Zadravec;
Obrtno vajenlštvo.
Srečna misel vodilnih! obrtniških krogov, prirediti poleg obrtne razstav? razstavo vajeniških del, daje mi prijel ten povod, da se nekolilco pobližje pečam z mladiniči, ki se oborožujo za svojo bodočnost z orožjem znanja ir sposobnosti, ponosno — polni dobrilj nad — hite v življenje: to je naš obrtni naraščaj.
Moč in spretnost, s kterima narod) in njili stanovski poklici v gospodar, skem boju medsebojno tekmuje,jo, tei meljita v predjpogojih skrbstva, s ktei rim se je mladost usposobila za živ, ljenje. Marsikak neuspeh v našem de> Jo vanju pripisovati je pomanjkljivost) vzgoje in naobrazbe.	,
Jasno je torej, da se, kakor vsaki* drugo delo, tudi obrtno delo — naučit) mora, in logično, da obstoja obrtno ATa< jeništvo že od nekdaj. Od kedaj, se n? da ugotoviti.
Učna obveznost, ki pom en j a izvršb« gotove dobe kot predpogoj za pozne j š« samostojno izvrševanje obrti, datira izza 14. stoletja in ima svoje korenin« v takozvanih, večinoma po mestih obi stoječih (in se sčasoma spopolnjujcčih) ounftih, kot nekakih predhodnikih da/, našnjih obrtnih zadrug. Predpogoji zs sprejem v učenje bili so takrat seve« da strožji kot so danes. Dočim se dane« v različnih ohrtih oh sprejemu \mjen-. cev ne dela razlik glede spola in roj* stva, pazilo se je v srednjeveški dohj strogo na to, da je bil obrtni vajene« moškega spola in zakonskega rojstva.
Zraven imenovanih pogojev zahtevala se je pripadnost h katoliški a!{ protegtanski veri, zlasti pa se je z najj večjo doslednostjo od učenja rokodel* štev odbijali Slovane, ki so pod takrat* nimi razmerami in še dolgo pozne ji veljali kot sužnji. V ogib prenapolnje-nja v eni ali drugi stroki se je sprejem učencev v dotični stroki za delj časa često tudi na več let zaprl. Od takih odredb izvzeti bili so edinole sinovi mojstrov.
Sprejem učencev izAušoval se jo na gotov svečan način. Tudi poskusne do« be bile so že tu in tam upeljane.
Učna doba je bila naravno različna* NaAradno se je zabtevlo 5 let, od kterik pa se je moglo učenca pod gotovimi o< bolnostmi v zadnjem in celo predzadnjem letu odkupiti. Tudi plača, kterfl je dobival meišteir. je bila v svoji yiso kosti različg ' r ;	' V*, '

Y majTsikSerem dzilm nas nolcdanje Organizacije — čeprav so bile iste primitivnega, rekel bi staroveškega kopita, — spominjajo na današnje zadru-
ex\ —	_
Toda, kakor vsemu na svetu, prišel ie tudi koncem 17. in v začetku 18. stoletja »eunftom« konec. Merodajnim vplivom obrtništva, ki se ni strinjalo « zaostalim sistemom svojih organizacij, posrečilo se je prevreči te naprave, ‘lledila jim je doba privilegijev in prostosti, ali kakor pravi zgodovina, loba dvornih dekretov.
Toda razsul med obrtništvom in navidezne prostosti niso blagodejno apHvale. Obrtništvo si je zopet zaželelo medsebojno vezi — svojih organizacij.
Tako je z obrtnim zakonom iz leta 1859 prišlo zopet do nekake, četudi daleko potrebam ne odgovarjajoče ureditve obrtniškega vajeništva. Omenjeni zakon ne določa sicer nobene učne dobe, vsebuje pa razna druga, za va-jeništvo važna določila, zlasti glede učnih pogodb, nadalje določbo, da mladoletni mojstri ne smejo učencev sprejemati. V zakonu od leta 1859 niso bile zadruge kot obligatne organizacije uvedene; vendar pa je bilo v istem splošno razmerje med učencem in mojstrom strogo precizirano in natančno predvideno, da je mojster odgovoren ea moralno vzgojo in strokovno naobrazbo učenčevo.
Ob pomanjkanju kontrole glede te določbe zadrug večinoma še ni bilo, a občine se niso za obrtništvo brigale — je postalo stanje za obrtno vajeništvo čim delj slabše.
Še le obrtni zakon od 15. marca 1. 1883., ki kakor znano opredeljuje obrte v vrste prostih in rokodelskih in ki za samostojno izvrševanje rokodelstva določuje gotovo učno in usposobljeno-Stno dobo, je ustvaril važne, rekel bi tiepresegljive pogoje za razvoj obrtnega vajeništva. Šele s tem zakonom so miele zadruge kot obvezne organizacije pravico, da nadzorujejo versko-nravno rzgojo učencev in vse v zakonu navedene določbe, ter sploh vse pogoje, ki Urejujejo razmere med mojstrom in učencem. Noveliran obrtni red iz leta 1897. spopolnjuje zopet bistveno določne prej imenovanega zakona. Pred reem razširja dolžnosti mojstra in učenca ter ustvarja mogočen vpliv teMienim organizacijam obrtnikov. Obrtna novela predpisuje obligaten »bisk obrtno-nadaljevalnih in strokovnih šol, nadzorovanje učencev, učne lobe, učne preskušnje, odredu je raz-nerje med učenci in pomočniki ter u-stvarja predpogoje za redno izvršijo dolžnosti tako od strani mojstra kakor 5d strani učenca.
Skrb države v pogledu na obrtno fajenstvo pride tudi s tem do izraza, la so se z imenovanim zakonom poleg jbrtnonadaljevalnih šol ustanovilo važne institucije za pospeševanje obrtnega dela, to so predvsem obrtno-zad ružni komisariat ter obrtno nadzor niš tv o, fcterih dela pa se konečno vendarle stekajo v obrtno zadrugo, v korporacijo, ki je zakonita predstaviteljiea obrtništva. Važni moment je — kterega nočem prezreti— razmerje med vajeni-5tvom in pomočništvom, ki se zlasti pri nas v mnogih slučajih zlorablja. .
Umetni fabrikaciji pomočnikov ^ je na vsak način treba zapreti ali omejiti Pot, Mi opažamo tudi pri nas v zadnjem času, da se vse preveč učencev posvečuje ključavničarstvu ali kovinskemu obrtu sploh, dočim druge stroke le s težavo najdejo učencev. Na izvedbo vajeniških skušenj moralo bi se z večjo strogostjo paziti. Učno spričevalo kot tako ne pove ničesaa-. Koliko nesposobnih je med obrtništvom, ki se, kakor hitro odeede svojih par let in si pridobe svojih potrebnih par spričeval — osaimosvoje! To so pospeševalci fu-šarstva, ki škodujejo sebi in dragim ter nas spravljajo v slab glas. Čim strožje so preskušnje učencev, tem večja je njih vestnost pri izučen ju.
Razstave vajeniških del so pravi blagoslov za naobrazbo obrtnega vaje-ništva; te razstave so enako važne za mojstra kot za učenca, kor strme za tem, da pokažejo pred javnostjo, kaj učenci znajo in kaj se jim more naučiti.
Pazno oko si lahko ustvarja primere med strokovnim znanjem posameznih učencev ter med sposobnostjo neposredno tekmujočih mojstrov*
Važne dolžnosti strokovnih: zadrug obstoje tudi v teoretični naobrazbi u-čenoev. Nam ne zadostuje danes, da kak učenec napravi čevelj ali hlače, mi rabimo naraščaj, ki bo vedel tudi s peresom ravnati, ki bo zmožen vsaj priprostoga knjigovodstva, ki bo si znal izračuniti stroške teh ali onih izdelkov, ki bo morebiti celo znal napraviti sedajnim časom primerni ofert in ki ne bo v temi lovil svojih odjemalcev. V današnjih dneh, ko stremimo za gospodarsko asociacijo, nam je zdrav pomočniški razvoj tako neobhodno potreben, kot kos vsakdanjega kruha in ravno zato nam je skrbeti za ohranit ev in ustanovitev obrtno-nadaljevalnih šol, še bolj pa za ustanovitev strokovnih šol, kar pa je edino le po večjih mestih mogoče. Tam, kjer ne eno ne drugo ni mogoče, bila bi koristna u-stanovitev nedeljskih kurzov za obrtne vajence.
Končno je še važno vprašanje vajeniških domov. Vajeniški domovi imajo nalogo, da se učenci v prostem času nadzorujejo in navajajo k noš tonemu družabnemu občevanju, k telovadbi, k pošteni igri; domovi nadome-stujejo skupnost učnega mojstra z njegovimi učenci s tem, da učencem eventualno nudijo brezplačno hranoin stanovanje. Pod vestnim dobrohotnim nadzorstvom predstavljajo vajeniški domovi najkoristnejše predpogoje za nravno vzgojo učencev in za njih telesni in duševni razvoj.
Kot skromen pripomoček za razvoj obrtnega vajeništva bodi m j dovoljeno, da te vrstice polagam našim zadrugam, našim mojstrom, pomočnikom in učencem v dobrohotno upoštevanje, kličoč krepkemu našemu slovenskemu obrtniškemu vajeništva in z njim vred celokupnemu obrtniškemu stanu:
Vivat, crcscat, floreai!
Gospodarstvo.
Mariborska obrtna rai-gfava.
Razstava vin.
Kakor se je že poročalo, so se pri komisijonelni presknšnjj in ceni vin na vinski razstavo, mariborske pokrajinske razstave od 8. do 1-7, sept. t. 1. vsa vina razvrstila v pet kategorij in sicer: 1. v navadna namizna vina; 2. v boljša namizna vina; 3. v lažja, za buteljke sposobna vina; 4. v boljša hu-teljska vina in 5. v vinske specijalitete.
Preskušnje vin posameznih kategorij so imele sledeči rezultat: Pri vinih prve kategorije (navadna namizna vuna) se je spoznalo najboljšim: številke 37, Jakoba Zabavnika, Jastrebci; 38, Cirila Zabavnika, Vodranci; 56, dekana Josipa Čižeka, Jarenina; 70, Elizabete Ledinek, Polički vrh; 82, Ignaca Supanič, Vajgen; 180, Ivana Krena, Plavč; 191, Kletarske zadruge v Mariboru; 146, Josipa Holmana, Rogatec; 157, Matija Sovinca, Mala Pristava. — Pri vinih druge kategorije (boljša namizna vina) bila so najboljša: št. 28 tvrdko Pugel & Rossmann, Maribor; 39 Filipa Pokrivača, Jastrebci; 61 Ga-špara Ganbeta, Špičnik; 71 Josipa Majer, Plavč 125 Karola Scherbaum, Maribor; 142 Florjana Gajšeka, Loka; 152 Vinar, nadzomištva v Mariboru; 172 Velikonedeljske graščine in 187 in 188 Kletarske zadruge v Mariboru. — Pri vinih tretje kategorije (lažja, za buteljke sposobna vina) so se spoznala najboljšim: št. 1 Klotara Bouvier, G. Radgona; 23 Lov-ro Petovarja, Ivanjkovci; 27 tvrdke Pugel & .Rossmann ; 32 Gjure Veljaka, Maribor; 40 Franca Zemljica, Maribor; 53 Frica Zemljiča, Ljutomer; 55 dekana Čižeka; 63 in 65 Gašparja Ganbeta; 66 Uprave Jarnin-ski dvor; 89 Janeza Vengera, Jarenina; 112 Gjure Valjaka; 116 »Vinarije« d. d. Ptuj: 124 Alojzija Scbiokera, Šmarjeta; 126 in 159 Vin. nadzom. v Mariboru; 140 Florjana Gajšeka; 144 Ivana Gajšeka, Šmarje p. Jelš. 147 Antonija Jagodič, Šmarje P. J-: 178 Adolfa Starana, Ormož in 183 Vinko ta Sto-klasa. Sv. Andraž v H. Pri vinih četrte kategorije (boljša butci.iška vina) so bila najboljša: 16 in 2o Zadruge »Ljutomerčan« pri Sv. Bolfenku; 34 Gjure Valjaka; 41 Franca Zemljiča; 60 Ivana Drozga, Ranca; 72 'Josipa Majer, Plavč; 78 Alojzija Suuaniča, Vajgen; 85, Ivana Serbineka, Verčiče;
87 Josipa Šerhinek, Plavč; 92 Mihe Brenčiča, Spuhlja; 105 in 107 štej. hranilnice, upr. v Podlehniku; 115 »Vinarije« v Ptuju; 123 Alojzija Schi-cker; 128 in 160 Vin. nadzor, v Mariboru; 129 Upr. Racerdvor; 132 in 133 Karola Scherbaum; 134 'Elize Artens, Šmarje pri Jelš.; 139 Florjana Gajšeka; 167 Roberta Košar ja, Sv. Bolfenk; 168 Jožefa Breznik, Kog; 171 Vellko-nedoljske graščine; 186 Klet. zadruge v Mariboru; 194 Franca Miheliča, Zavrće; in 29 Rudolfa Potrč, Ormož. V peto kategorijo (vinske specijalitete) spadajo, razven že objavljenih razstavljenih vin še št. 22 Lovro Petovar-ja in 151 Vin. nadzomištva v Mariboru.
Od gotove strani se čujejo glasovi proti vinski razstavi, češ, da so cene za vinske vzorce, kakor tudi za vino. ki se toči v točilnici vinarskega in sadjarskega odseka, pretirane. Naprošeni smo p. n. občinstvu sporočiti, da so cene vzorcem za navadna in boljša namizna vina iste, kakor v gostilnah (vzorci se prodajajo po 4 K, ozir. 5 K kozarec - 7 deset, litra, kar odgovarja 40 K, odnosno 50 K liter. V steklenicah pa se dobi vino že od 30 K 7 deset, ktdelika naprej — Da so vzorci od boljših vrst vina in razne vinske specijalitete kakor se jih prodaja v steklenicah in točijo tudi v točilnici in kakoršnh sploh ni nikjer dohiti, primeroma dražje, je neizogibno, ker mora odsek, ki ni dobil v to svrho od nobene strani kake podnore, z izkupičkom za Prodane vzorce, buteljke in v točilnici iztočeno vino. kriti ogromne raz-stavljalne stroške, ki bodo znašali za buteljko razstavljenega vina najmaj 50 K in za vsak liter v točilnici iztečenega vina pa okoli GO K. — Iz navedenega je razvidno, da očitek pretiravanja cen ni na mestu in priporočamo prireditev, ki je Mariboru kot središču slovenskega vinarstva v čast in ponos, s pridnim obiskom podpirati.
Vin. ravnatelj Puklavec.
Naši vrtnarji.
Vrtnarstvo je panoga našega narodnega gospodarstva, kateri je malokdo med ljudstvom posvečal večjo pažnjo,^ dasi so gospodarski strokovnjaki v neštetih člankih v raznih listih opisovali ne le poezijo vrtnarskih poslov, ampak zlasti tudi njih d o b i čk an o S n o st: Zato nas je tembolj presenetil krasno urejeni vrtnarski oddelek na letošnji razstavi, o katerem je splošna sodba obiskovalcev, da nudi najlepši vžitek skoro cele razstave. Opozoriti treba tu zlasti na izredno okusno prirejeni oddelek vinarske in sadjarske šole mariborske, kateri treba izreči vsekakor nujlepše priznanje. Posebno pozornost vzbuja tudi oddelek g. Urbaneka, ki dokazuje, do kake popolnosti more voditi sistematično vrtnarstvo v rokah človeka, ki dela z ljubeznijo na stvari. Nič manj pohvalno se nam je izreči o oddelku vrtnarskih podjetij gg. Džn-monje, Mejovška, Jemca, Požarja itd. Ne dvomimo, da je ogled vrtnarskega oddelka marsikaterega obiskovalca navdušil za umetnost in lepoto vrtnarstva, in gotovo na najlepši uspeh bo lahko kazala letošnja razstava, ako bo tekom prihodnjih let marsikje no Sloveniji videti nove lepe vrtne nasade, ki bodo tekmovali na bodočih razstavah za prvenstvo.
Naša kamnoseška industrija je že leta sem lahko s ponosom kazala na svoje izdelke. Med prvimi našimi podjetji v tem pogledu je brez dvoma kamnoseška industrijska družba v Celju, sedaj last g. R. Diebla, Izdelki, ki jih je razstavila tokrat v Mariboru, so prvovrstni in vzbujajo splošno pozornost. Dokaz temu je že dejstvo, da so vsi razstavljeni predmeti že prodani, zlasti krasni umivalnik iz lepega mramorja. Celjska kamnoseška industrijska dražba je priznana že tudi izven ožjih mej Slovenijo in je zlasti v Beogradu dobila družba že kmalu po prevratu ogromna naročila. Povdariti je pri tem zlasti še dejstvo, da izdeluje družba velik del svojih izdelkov iz našega domačega pohorskega mramorja, o katerega eksistenci marsikdo med nami niti pojma nima.
Kupčije na obrtni razstavi. Kakor izvemo, je bilo na obrtni razstavi sklenjenih mnogo kupčij. Dosedaj je znano, da svota perfektno sklenjenih kupčij aresega 6Q milijonov. Nešteto kup-
čij ni naznanjenih, v mnogih slučajih pa še niso povsem perfektne. Na vinarski razstavi se sploh ni sklepala kupčij, ker vsak kupec hoče preskusiti vino v producentovi kleti. Zato pa je imela razstava ogromen propagandni uspeh, saj je pokazala posetnikom iz drugih pokrajin, da so naša vina prvovrstna, Vinorejci so z razstavo mnogo pridobili.
—o—o
g Selniško poročilo. Dne 12. septembra se je prignalo 9 konjev, 7 bikov, 165 volov, 369 krav in 3 teleta. Skupaj 553 komadov. Povprečne cene za raz« lične živalske vrste na sejmu dne 12, 9. 1922 so bile sledeče; dobeli voli 1 kg žive teže od 31 do 36; poldebeli voli 22 do 30 plemenski voli 22 do 30; biki za klanje 22 do 35; klavne krave debele 21 do 25; plemenske krave 17 do 20; krave za klobasarje 13 do 17; molzne krave 17 do 23; breje krave 17 do 23; mlada živina 22 do 30: teleta —; svinje plemenske —; poldebeie za zakol 1 kg mrtve teže. — Dlesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg 64; n. vrste 60; meso od bikov, krav in telic 44 do 56; telečje meso I. 64; n. 60; svinjsko meso sveže 90 K.
g Izvoz Jugoslavije v prvi polovici 1922. Statistični oddelek trgovinskega ministrstva glede izvoza za julij 1922 je končal svoje delo. Za prao potevico 1922 izkazuje izvoz v vrednosti din.: 1,631.488.555, zn 471,431.573 din več ko v prvi polovici 1. 1921.
g Razširjenje tvornice. Tvornica' za poljedelske stroje in Hvalnica Ra-kusoh & Kirbisch v Celju je kupila od mesta nov svet in se bo znatno razširila.
— Tovarna vagonov v Smedere-vem. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo delavnici za popravo vagonov v Smederevem, da sme pričeti z obratvovanjem. V tej tovarni se bo popravilo mesečno lahko 66 vagonov. Pozneje se tovarna poveča, tako da bo popravljala lahko tudi lokomotive ter gradila tudi nove vagone. Sedaj je v tovarni zaposlenih 100 delav-cev.
g Cene sladkorja v Češkoslovaški iz nove kampanje se bo v maloprodaji sukala med 3.50 do 4 Kč za kg.
g Ogromne cene plugov v Srbiji. Srbsko poljoprivredno društvo v Beogradu prodaja Pluge, ki so bili dobavljeni na račun vojne odškodnine. Kmetje licitirajo pluge tako visoko, da so dosegli že cene 5 do 6090 dinarjev za plug, dočim stane plug v navadni trgovini 600 dinarjev.
g Kmetijska razstava v Zagrebu. Od 17. do 23. septembra t. 1. priredi v; Zagrebu Hrvateko-slavonsko gospodarsko društvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni konji, govedo, zelenjava, sadje in različna vina. Razstava plemensik živali bo trajala le od 17. do 19. t. m. in obeča biti najzanimivejši del. Razpisane so nagrade na najlepšega žrebca 10.000 K, plemensko kobilo 10.000 K, kakor tudi na najboljšega bika in kravo po 10.000 K. Ker bode gotovo marsikaterega našega' kmetovalca ta, razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, zanimala, se obisk najtopleje priporoča. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem1 polovično vožnje v Zagreb in nazaj. Vsak obiskovalec naj si kupi na svoji vstopni žsleznični postaji cel vozni listek do Zagreba, tega ne odda pri izhodu na kolodvoru, ker velja, ako je od gospodarskega društva na razstavi potrjen, tudi nazaj.
g Žitni trg v Novem Sadu 14. sept, Bačka pšenica 424)4 do 430 Z din1., sremski ječmen 375 din. (zaključek), baški ječmen 370 (ponudba), baški o-ves 307Z (ponudba), sremski 320 (ponudba), baška koruza 370 (ponudba), moka št. 0 625 (ponudba).
g Živinski trg v Zagrebu 14. sept, Vsled pomanjkanja krme velika ponudba. Cene padle. Navadna krava 5—6000 K, kmečki voli 36—40.000 K par, slabši 24—30.000 K par. Voli druge vrste 24 do 36 K kg žive teže, tretje vrste 18 do 22 K, krave prve vrste 28 do 30, druge 20 do 27, tretje 15 do 20 za kg žive teže. — SMnj zelo mnoga Slabše po SO K, pitane 92 do 100 K za kg žive teže.
— Vesti o slabi žetvi izmišljene. -<
Finančni minister Kumanudi je izja/ vil poročevalcu zagrebškega »Obzora« da so bile yse vesti o slabi letošnji žei>
vi izmišljene ter razširjene s strani špekulantov, da bi lažje mogli povišati cene. Letošnja žetev je prav malo ali pa skoro nič slabša od lanske.
__Prvo partijo lesenih hiš na račun
reparacij je prejelo te dni od Nemčije naše ministrstvo agrarne reforme. Poslalo jih bo kolonistom v kraje, kjer ni dovolj materijala za gradnjo nasetbe-
nih domov.	.
14 milijonov 500 tisoč zlatih kron
dobi naša država iz likvidacije avst.ro-ogrske banke. Na Dunaj je odpotovala te dni posebna komisija članov fin. ministrstva in Narodne banke, da to svoto prevzame.
— Izvoz sena iz Italije je italijanska vlada prepovedala.
— Sadna letina v Prekmurju je letos posebno dobra, zlasti jabolk in 'div. Z izvozom oz. kupčijo se žal nihče ne peča v velikem obsegu, kar je velika škoda. Veletrgovine s sadjem opozarjamo na ta bogati del nase države.
g Mariborsko seimsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. t. m. se je pripeljalo 109 svin j in 3 koze Cene so bile sledeče: Mladi prašiči . do 6 tednov po 370 do 500 K, 7 do 9 tednov 800 do 900, 3 do 4 mesece 1500 do 1000, 4 do 6 mesecev 1800 do 1000, 8 do 10 mesecev 2200 do 3000, 1 leto 5000 do 5500, koze po 000 K.
g Davek na, vozove. Od delegacije ministrstva financ v Ljubljani smo prejeli: Generalna• direkcija posrednih poreza jo drla z razpisom štev. 20.473 z dno 17. avgusta 1922. glede plač da takse na vozove na vzmeteh (fednh) sledeča nova pojasnila:	Ker morajo
biti vozovi na vzmeteh po svoji konstrukciji Mi običajni (navadni) vozovi m a vzmeteh ali pa. polfi.iakerski.vozo-■vi, je od tega tudi zavisno pobiranje takso in pobirati so mora v prvem primeru (navadni vozovi na vzmeteh)
samo prijavna taksa, v drugem primeru (polfijakerski voz) pa prijavna in letna taksa.
g 16,468.000 K monopolne takse je plačala za mesec avgust tovarna za vžigalice »Drava« v Os jeku.
g Sadna letina v Sloveniji je letos izredno bogata. Po mnenju strokovnjakov se bo lahko izvozilo do 4000 vagonov.
— Gospodarska razstava v Zagrebu. Dne 17. t. m. dopoldne je bila slovesno otvorjena razstava Gospodarskega dru štva. Razstavo je otvoril poljedelski minister Pucelj, ki je imel tudi kratek govor. Prisostvovali so tudi drugi zastopniki vlade in zagrebškega namestništva.	.	.it,,1.
HmeBI-
Žatec, 14. 9. 1922. Na kmetih živahnejše nakupovanje pri padajočih cenah — 500 — 650 ČK za 50 kg. razpoloženje tu hladno.
Nurnberg, dne 13. 9. 1922. Večji dovoz, cene nespremenjene 22.000 do 33.090 M za 50 kg.
Nurnberg, 18. 9. 1922. Mirno, po prima hmelju je veliko povpraševanje, srednji za 500 M ceneie, vlažna tržna roba se plačuje po 18.500 do 21.500 M za 50'kg.
Rama
— Strašna nezgoda je zadela nedavno vas Srnica v Hercegovini. Utrgal se je oblak in silna povodenj je razrušila sedem hiš. Štirje kmetje so utonili. Vaščani ne pomnijo tako strašne nesreče.
— Kardinali na aeroplanu, Te dni
je vršil v Loretu avijatični miting pokal »Loretanske matere Božje«, katerega sta poselila tudi kardinala poletu sta kardinala izjavila, da jima bi se rada peljala po zraku. Avijatiki
i
se
za
so njuni želji seveda ustregli in tako sta kardinala res sedla v nek aeroplan ter se zadržala v zraku 20 minut. Po poletu sta kardinala izjavisla, da jima je vožnja izredno ugajala. To sta bila pač prva kardinala, ki sta se vozila v aeroplanu.
— Peš v Ameriko. Doslej nam je bil znan samo en slučaj, da je človek hodil po vodi kakor po suhem, pa še ta spada med čudeže. Bilo je to na Genezareškem jezeru, ko je Krist pozval sv. Petra, naj pride k njemu po vodi. Sedaj pa poroča revija »Reklama Universum«, da se je nekemu Nemcu posrečilo iznajti take čevlja, s katerimi se zamore ne le hoditi, ampak tudi teči po vodi. Ako se ta iznajdba res obnese in razširi, bomo v doglednem času lahko potovali peš v Ameriko. Seveda, če se nam ne bo zdelo vseeno malo predaleč,
— Smrt sošolca kralja Petra. Dne 3. t. m. je umrl' v Franzfeldu evangel-ski duhovnik Julij pl. Meruji, nekdanji sošolec kralja Petra I. Osvoboditelja na vojaški realki v Kesegu na Madžarskem. Pokojnik se je vedno s spoštovanjem spominjal svojega sošolca Petra ter ga nameraval pozneje, ko je postal kralj, tudi poletita, česar pa radi bolehnosti ni storil.
— N&jbogate.iše mesto v Jugoslaviji. Najbogatejše mesto v Jugoslaviji je Subotica, ker ima za 32 milijard kron zemljišč ter za 20 milijard hiš. kljub temu pa Subotica še danes nima ne vodovoda ne kanalizacije.
— Novo prerokovanje o razpadu zemlje. Na kongresu britanskih učenjakov v Hullu je profesor Penke, znanj britanski androlog, podal sen-zacijonalno izjavo o nestalnosti geološko strukture zemeljske kroglo. Zemeljska skorja — pravi — že danes poka na mnogih mestih. Te razpokline postajajo vedno globje, in sicer ne sa-
S
gy
m
=ea
H
m
'm
m
M
afe1
jsirsv
trr:
I
if
n
m/
f'
H
mo v krajih, ki so daleč od "Evrope, ampak v mnogih slučajih tudi na našem kontinentu. Ako to pokanje ne neha, se razpade cel svet v tisoč malih otokov.
— Mesto, kjer je največ ločitev zakonov, je Reka. V Daliji je ločitev prepovedana. Zato prihajajo Italijani v trumah v novo »svobodno državo«, in ker ima vsak reški meščan (oz. meščanka) pravico, se ločiti, kolikor si poželi, se da ločitve željni Balvan najprej proglasiti za reškega državljana. To je izza 1. 1920. storilo 1-nOOO Dalija-uov. Seveda so poleg običajnih ločitvenih stroškov pustili v mestu še tudi sicer velike svote.
—Padanje cen.	Koraki, katere je
pod vzela naša vlada proti naraščanju draginj, bodo, kakor izgleda vendar imeli uspeh. Naša krona se je na eu-riški borzi znatno dvignila, variira sicer še in je v kurzu nestalna, toda u-pati je, da bo v prihodnjih dneh še narastki in tudi ostala na doseženi višini. To vpliva tudi že na naše cene, kakor vplivajo nanje tudi razne druge nroti-draginjske odredbe, posebno prohibitivna carina v izvozni trgovini. Padanje cen se zaenkrat onaža samo Ss v veletrgovini, prešlo pa bo v doglednem času tudi na manjšo. V veletrgovini je padel sladkor iz domačih zalog že za 2.5 din. nri kg., ameriško mast ponujajo tržaški trgovci v Ljubljani že no 26 din. kg, ameriška moka uvožena brez carine bo za 2 din. pri kg cenejša nego domača. Znatno so padle tudi cene mejni. Padec cen obuvalu in obleki se tudi pričakuje. Vendar pa gre ta proces prepočasi dalje. Treba bi bilo v v tem oziru še vse ostrejših in uspešnejših odredb.
Sirite »Narodu! Ižst‘i
prosta
rasprodala
f|[ ■ praznih vinskih sodov no-Jgf vih in rabljenih (polovnja-kov, štertinjakov in velikih JU vložnih sodov ,La£erfasser‘ JU Kuoci naj se zglase pri II \ Ivanu Helle’-, Breg pri Ptuju.	85

Msiiika	s S@ snSiiiM®¥. il©z» §8avraS«as Dis*. 3® miSslosiov.
Cavtat
€®lia
J@8sa
pmmŽMKE:
IžCorMa i€©t©r ICragil LisaMarsa
Metic©wSc
Naslov za hrmiam: JJIDBANS!€H
PrevaSf®
Sarol^vo
Split
Trlic
Zagreb
; ©©&§*© idola
gostilna
z mesarija Jp blizu Phra se da v najem. Ul .Ponudbe pod „gostilno in m.;mesarijo*, na upravo lista v Ptuju. 82
j2m@siBigas4ilirSt
ljj j mreže za plin in cilinder JU i se proda v Mariboru. Pod m! mostom št. 8.	81
m
Jtaftariksiiski ©sSsloSek.
ftfSRnml zavodi:
3AĐSAMSKA MN§£A: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FLAMEC SMSER STATE SMJIC: Cortlandt Street 82, New-York City. BANKO KUGOSLAVO DE CHiLE: Valparalso, Antofosasta, Punta
Areuas, Puerto Natalos, Porvenir.

Ovonastropna, zidana, nova ^iša
z lepim vrtom blizu Glavnega trga v Ptuju se proda vsled nakupa drugega posestva. Ponudbe pod: „Hiša 145", poštno ležeče Ptni	sJ
Sprejmem takoj
za izdelovanje novih polovnjakov.	80
IC©[a?If, sodar, Sv. Barbara pri Mariboru.
Seno, slaeno, drva, premog, iite,
firompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	65
OSET, Maribor, Aleksandr. c.57
Posestvo
{ zidano hišo, šadonosnik in njive proda Martin So-bačan, posestnik v Novi vasi štev. 14 pri Ptuju. 83

Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju
»PETO V
j izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše.
torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna*
Last Narodaeffa konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav .Špindler.