® TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII. September 1977 Št.i Zakon o združenem delu V teku so priprave za reorganizacijo Komisija za izvajanje Zakona o združenem delu je dala pobudo za razpravo o naši organiziranosti, o čemer je že razpravljal širši politični aktiv celotnega podjetja. Pri tem je bilo ugotovljeno, da smo bili med prvimi, ki smo se organizirali kot temeljne organizacije, vendar pa na tem področju še nismo imeli prakse oziroma primerov, kako delati. Leta 1973 smo na tem področju »orali ledino«, kot bi temu lahko rekli, podlaga za naše delo pa so nam bili ustavni amandmaji. Novi zakon o združenem delu pa nas je zadolžil z novimi nalogami, med drugim tudi s področja samoupravne organiziranosti. Pri sedanji oceni naše samoupravne organiziranosti smo ugotovili, da je »proizvodni del« to je TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica in TOZD Plemenitilnica popolnoma v redu organiziran in je v tem obdobju že precej dobro zaživel. Tudi TOZD Prehrana in oddih je po svoji specifičnosti pravilno organiziran. Odprto vprašanje pa ostane za Delovno skupnost Skupnih služb, kjer nam Zakon o združenem delu daje možnosti in obvezo, da izvršimo reorganizacijo. V Delovni skupnosti Skupne službe smo namreč združili delo vseh, ki niso direktno vezani na proizvodni proces. Po vsestranski obravnavi tega problema je bil na kraju sprejet predlog za izvršitev reorganizacije in sicer v tem smislu, da se iz Delovne skupnosti skupnih služb oddvoji vse energetsko vzdrževalne službe in prouči možnost, da se organizira kot temeljna organizacija. To možnost nam narekuje zakon v svojem tretjem delu (od 320. člena dalje) in na podlagi teh določil se je pristopilo k pripravam za organiziranje Temeljne organiza- cije združenega dela vzdrževalno energetskih služb. Če hočemo, da bo tudi ta TOZD lahko organizirana kot samostojna, bo morala seveda prav tako kot ostale tudi samostojno izraziti rezultat svojega dela. Okvirni pokazatelji pri obdelavi predloga so naslednji: — energija — to je elektrika se že sedaj točno beleži po posameznih odjemalcih oz. koristnikih, potrošnja pare pa je tudi znana oziroma se lahko meri; Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi...«. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. — delo vzdrževalcev se bo ovrednotilo po urah, oziroma po potrošenem času za opravljena dela po internih cenah za posamezno vrsto strokovnosti; — stroške za porabljeni material naj bi pokrival naročnik del. To je le nekaj predlogov oziroma ugotovitev iz dosedanjih razprav. V tej smeri se sedaj že pripravljajo tudi razni izračuni, ki bodo služili na razpravah na zborih delavcev. Za preostali del Delovne skupnosti skupnih služb, t. j. strokovne službe, pa bi ostale nespremenjene, delo oz. vrednotenje pa bi za bodočo Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, doprinaša razvijanju proiz- delovno skupnost slonelo na participaciji. Naj ob koncu omenimo, da strokovne službe pripravljajo tudi vrsto novih samoupravnih splošnih aktov in popravke obstoječih, katere je treba uskladiti z določili Zakona o združenem delu. Pred nami pa je še vrsta tudi drugih nalog, katere je delavski svet marca letos sprejel s programom za izvajanje zakona o združenem delu. Čaka nas torej še veliko dela, ob tem pa se moramo zavedati, da so roki za izpolnitev nalog zelo kratki in da jih bomo morali dosledno izpolniti. B. P. vodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi leta 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS V barvni kuhinji plemenitilnice I je bil pred kratkim montiran nov delovni trak firme VAN WYK, s katerim se skrajša čas priprave barvil zaradi smotrne razporeditve delovnih aparatov Praznik gasilcev 24. septembra so naši gasilci praznovali 40. obletnico ustanovitve društva (stran 2) 31. oktober — svetovni dan varčevanja 40-letnica gasilskega društva Naše gasilsko društvo Tek-stilindus praznuje letos 40. obletnico svojega obstoja. Visok delovni jubilej in dejavnost, ki jo društvo opravlja, so nas vodili, da smo dali tej slovesnosti malo širši poudarek. Programi dela in ideje ter namen gasilske organizacije se najlepše izraža v klicu NA POMOČ. Moč in plemenitost gasilstva je v njenem človekoljubnem cilju: pomoč komurkoli in kadarkoli, že pred 40. leti so stopili v vrste gasilske organizacije naši naj-starejši člani delovnega kolektiva. Vodila jih je osnovna misel, da je treba v nesreči pomagati. 40 let je doba, ki nudi dovolj spodbud in prakse za delo, tako glede preventivne dejavnosti, kot pri gašenju začetnih in razvitih požarov. Vsem, ki so pripomogli k temu visokemu stoje ob strani in se vključili v naše vrste. Ustanovitev gasilskega društva tovarne Tekstilindus so narekovale potrebe, kar dokazuje, da gasilsko društvo ni namen samemu sebi. Neposredni povod za ustanovitev društva so dali pogosti požari, ki so čestokrat zalotili tekstilce povsem nepričakovane. Če hočemo govoriti o izkušnjah protipožarne varnosti v podjetju, kakršno je naše, potem je nujno potrebno, da vsaj v okvirnih mejah spoznamo, kakšen obseg podjetje zavzema in kakšni so obrati v naši tovarni z ozirom na možnosti in nevarnosti požara. Naše podjetje ima II gasilski enoti in sicer v obratu I in obratu II. Možnosti požara so povsod, predvsem pa v predilnici, tkalnici, plemeni- Ekipe, ki so sodelovale na vaji jubileju in pomagali našim gasilcem pri njihovem delu, se najlepše zahvaljujemo. Društvo ne ocenjujemo samo po delu, nastopih, vajah itd., temveč prevdsem zaradi njegovih nalog. Kdor vsaj malo čuti, koliko skrbi in gorja so preprečili gasilci, ki so neštetokrat reševali ljudi in premoženje, predvsem pa naša delovna mesta, mora spoštovati gasilsko organizacijo ter postati njen član in prijatelj. Želimo, da bi se ravno letos zdramili tudi ostali člani kolektiva, ki še tilnici (smodilnici, kosmatil-nici), skladiščih bombaža, gotovega blaga in pomožnega materiala. Torej imamo veliko opravka z bombažem, kemikalijami in vnetljivimi tekočinami ter drugim gorljivim materialom v drugih oddelkih, kot so mizarska in pleskarska delavnica, zabo-jama, itd. Vsa ta dejstva govore, da je bilo potrebno že od začetka ukreniti vse potrebno, da se podjetje očuva pred požarom, še posebej, da se požarna služba dobro organizira v Sanitetna ekipa civilne zaščite preventivni dejavnosti, da bo tako možno vsak požar že v kali omejiti in zadušiti. Posebno pozornost se je vseskozi polagalo na to, da so delavci seznanjeni o nevarnostih požara na delovnih mestih in gašenju začetnih požarov, ter usposobljeni in poučeni pri rokovanju z gasilskimi aparati za gašenje požarov. Društvo je bilo ustanovljeno meseca maja 1937. leta v stari vratarnici bivše tovarne Jugobruna. Na pritisk zavarovalnice je moralo podjetje ustanoviti požarno varnostno službo. Pri tem je bila nabavljena leta 1942 motorna črpalka Zvon in najnujnejša gasilska oprema in orodje. Tako je prišlo do ustanovitve gasilskega društva. Med prvimi gasilci so bili določeni kot ustanovni člani dolgoletni delavci podjetja: kot inštruktor tov. Bajželj Jošt st. in poveljnik Nande Hafner st. Pozneje je bil imenovan za poveljnika najbolj vesten in zaslužen član Gros Janez, ki se je vsestransko udejstvoval v gasilski organizaciji in prizadeval za splošno požarno varnost podjetja. Za ustanovitelje gasilskega društva so bili med prvimi izvoljenimi naslednji člani: Bajželj Jošt st., Nande Hafnar st., Gros Janez, Hilčer Rudi, Trebar Jošt, Kodrič Vinko, Mazi Franc, Kristanc Janez in drugi. Za izvajanje požarne varnosti v podjetju so bili v pomoč tudi nočni čuvaji. Med okupacijo je društvo životarilo pod pritiskom okupatorja. Veliko članov se je priključilo tudi v NOB. Po osvoboditvi je društvo ponovno zaživelo in je bilo vsestransko aktivno. Nabavljen je bil gasilski orodni voz TAM in druga gasilska oprema in orodje. Z združitvijo podjetij Ti-skanine in Inteksa sta se združili tudi obe gasilski društvi v enotno gasilsko društvo podjetja Tekstilindus in sicer leta 1961. Gasilsko društvo bivše tovarne Inteks je bilo ustanovljeno šele leta 1945. Ustanovitelji društva so bili naslednji člani: Ravnikar Miro, Okoren Franc, Škofič Franc, Bolčina Jože, Kristanc Avgust, Pa-lovšnik Albin, Hribar Franc, Dolenc Franc, Janša Vinko, Fernantini Franc, Faladore Dominik, Čarman Janez in Dobnikar Peter. Gasilsko društvo je razpolagalo z motorno črpalko Rossenbauer in drugo gasilsko opremo. Za prevoz motorne črpalke in gasilskega orodja je bila izdelana prikolica, katero so s prostovoljnim delom napravili člani društva in delavci mehanične delavnice. Za glavnega poveljnika je bil izvoljen Ravnikar Miro. V obdobju od leta 1961 do 1977. leta sta bili nabavljeni 2 motorni črpalki Rossenbauer za operativni enoti obrata I in II, nadalje gasilski orodni voz Kombi in večja količina gasilskega orodja in opreme, cevi, ročnikov ter ročnih gasilskih aparatov, katere smo postopoma zamenjavali od ce in kurilnice nad termo centralo. Bilo je še nekaj manjših začetnih požarov, ki pa so bili v glavnem že v kali zadušeni, zato tudi ni bilo Reševanje oseb iz gorečega objekta preko reševalnega prta prvotnih VH na vodo z gasilskimi ročnimi apirati na CO2 in PH. To je bilo potrebno zaradi tega, ker so bili ročni gasilski aparati na vodo zastareli; gašenje požara s takim načinom je namreč predstavljalo veliko nevarnost z ozirom na električno napeljavo pri strojih. In na koncu naj še posebej poudarimo, da smo v novi predilnici montirali stabilno gasilsko instalacijo, ki je milijonske vrednosti. Priznati je treba, da je podjetje vseskozi polagalo veliko pozornost na požarno varnost in ni skoparilo s sredstvi za nabavo gasilske opreme. večje materialne škode. Naši gasilci so sodelovali tudi pri gašenju požara v tovarni IBI Kranj, ter gospodarskem poslopju na Gorenji Savi. Gasilsko društvo sodeluje in se udeležuje rednih vaj tako v podjetju, kot tudi na terenu, se pravi v občinskem merilu. Tako je sodelovalo tudi na večji vaji v Savskem logu v okviru civilne zaščite in JLA. Člani tekmovalnih desetin so dobili tekom let veliko priznanj, diplom, pokalov in pohval na tekmovanjih. Gasilsko društvo organizira redna predavanja in poučuje člane društva in ostale člane Gasilski avto z mehansko lestvijo Leta 1975 je dobilo gasilsko društvo tudi nov prapor. Pri tem je bila tudi organizirana manjša slovesnost. Prapor sta gasilskemu društvu predala predsednik delavskega sveta Ivan Mauser in predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič. To je kratek pregled zgodovine našega gasilskega društva od ustanovitve do danes. V teku 40 let so bili v obratu I naslednji večji požari: v čistilnici bombaža, na wilovu in ostrešju škrobilni-ce; v obratu II pa v predilnici, baraki odpadnega bombaža ter na ostrešju smodilni- kolektiva o pravilnem ravnanju z gasilskimi aparati in gašenju začetnih požarov. Na uvajalnih seminarjih se novo-zaposlene delavce prav tako redno poučuje o preventivni požarni varnosti. V podjetju je tudi dobro organizirana dežurna gasilska služba v prostih sobotah, nedeljah in praznikih v obeh obratih. Dežurno gasilsko službo opravljajo člani gasilskega društva. Delo gasilskega društva vodi upravni odbor društva. Sedanji predsednik društva je Franc Hribar, tajnik Alič Ivan, glavni poveljnik pa Janez Pičman. Predsednik nad- 40-letnica gasilskega društva zornega odbora je Marjan Tomažin. Na sejah upravnega odbora društva se v glavnem obravnava gasilska problematika in preventivna požarna varnost podjetja. Operativno delo vodi poveljniški kader. V obdobju od ustanovitve do danes se člani društva stalno izobražujejo. Organizirani so bili seminarji in tečaji za strojnike, izprašane gasilce, šola za podčastnike in častnike in to v okvi- ru Občinske gasilske zveze Kranj. Tako ima gasilsko društvo v svojem sestavu naslednji kader: — gasilec I. stopnje 23 članov — podčastnik 4 člani — podčastnik I. stopnje 2 člana — častnik 2 člana — častnik I. stopnje 3 člani Ostali so pripravniki in člani. Gasilsko društvo ima sedaj vpisanih 140 članov. V matični knjigi gasilskega društva pa imamo vpisane tudi naslednje zaslužne oziroma častne člane: Janko Pegam, Rudi Hilčer, Miro Ravnikar, Franc Dolenc, Franc Škofič in Matevž Ažman. V okviru 40-letnice gasilskega društva podjetja Tekstil-indus je bila 24. septembra ob 8. uri v obratu I organizirana večja gasilska vaja. Na vaji so sodelovala še sosednja gasilska društva, in sicer: Gasilsko društvo tovarne Sava, Iskra, gasilsko društvo Stražišče in Zavod za požarno in tehnično reševalno službo Kranj. Pri vaji so sodelovali tudi člani operativnih enot civilne zaščite obrata I in II. Vaja je bila uspešno izvedena. Prikazana so bila modema gasilska sredstva za gašenje razvitega požara, reševanje oseb in ponesrečencev. Tudi prikaz modernega gasilskega avtomobila in demonstracija gašenja požara s peno je bil nadvse zanimiv in poučen. Ob letošnjem jubileju gasilskega dmštva Tekstilindus smo sklenili, da bo naša nadaljnja naloga predvsem ta, da društvo še bolj organizi- Dobro pripravljeni za takojšnjo akcijo Mladinci na obisku iz pobratenega mesta Na povabilo 00 ZSMS Tek-stilitidus nas je koncem julija obiskala skupina francoskih mladincev mesta La Ciotat. Skupino so sestavljali delavci, učenci, dijaki in študentje, vadil jih je mentor gospod Canesse, za osebno sporazumevanje med njimi in nami pa je skrbel tovariš Tone Keriič, član našega kolektiva. Pri vhodu v našo delovno organizacijo, sta skupino sprejela in pozdravila predsednik sveta OO ZSMS Tekstilindus Mihael Dukarič in Jože Blaznik. Po prijetnem stisku rok in kratkem pogovoru smo skupino iz pobratenega mesta popeljali skozi naše proizvodne obrate. Zaradi kolektivnih dopustov je bil ogled sicer delno okrnjen in ni popolnoma zadovoljil gostov iz Francije. Po končanem ogledu pa je skupino v učilnici izobraževalnega centra sprejel še tehnični direktor tovariš Zvone Černe. Tovariš Černe je gostom na kratko orisal delo in življenje delavcev v Tek-stilindusu. Dialog je nato nanesel na zgodovinski razvoj našega podjetja in dudi na-splošno na razvoj tekstilne industrije v Kranju. Gosti so celoitno izvajanje tovariša Černeta z zanimanjem spremljali in v nadaljevanju pogovora postavljali tudi razna vprašanja; med drugim so se zanimali tudi za socialni položaj našega tekstilnega delavca. Po končanem pogovoru si je skupina ogledala še mladinski prostor v podmornici pod ambulanto, ki je sedaj prijetno urejen. Ob koncu obiska jih je predsednik naše mladinske organizacije povabil na šport, no srečanje, ki je bilo zaključeno s piknikom ob trim stezi. Gosti so se seveda povabilu radi odzvali in so se ga udeležili v polnem številu. Naj ob koncu pohvalimo naš mladinski aktiv, ki je po. skrbel, da je obisk in športno srečanje potekalo v najlepšem redu in v splošno zadovoaljstvo. OD v mesecu avgustu 1977 Poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v mesecu avgustu v delovni organizaciji je znašal 3.865,84 dinarjev. Po posameznih delovnih enotah oziroma TOZD pa je bil naslednji: Delovna enota Avgust 1977 TOZD Predilnica DE tkalnica I DE tkalnica II TOZD Tkalnica DE plemenitilnica I DE plemenitilnica II DE gravura TOZD Plemenitilnica TOZD Prehrana in oddih DS Skupne službe 3.430,23 dinarjev 3.508,27 dinarjev 3.506.49 dinarjev 3.507.21 dinarjev 3.779.49 dinarjev 3.673,33 dinarjev 4.413.22 dinarjev 3.809.90 dinarjev 3.944.91 dinarjev 4.553,00 dinarjev Najnižji izplačani osebni dohodek v mesecu avgustu je znašal 2.346,10 dinarjev. J. š. Ekipa prve pomoči pri vaji ramo, nadaljujemo s svojim delom še bolj pripravljeni in organizacijsko usposobljeni, da izboljšamo delovno disciplino, negujemo medsebojno tovarištvo in poskrbimo za še boljšo požarno varnost in preventivo v podjetju. Široka in bogata je zgodovina našega preteklega leta. Za vse to, kar smo gasilci naredili in kar je še pred nami, pa gre zahvala tudi tistim članom, ki danes niso več med nami, vendar pa so mnogo pripomogli k našim uspehom. Trdna vez medsebojnega tovarištva nas bo povezovala tudi vnaprej pri našem človekoljubnem delu. Obogatele s trdimi preizkušnjami in spoznanji stopamo pripravljeni v novo obdobje. Ob koncu želim vsem našim gasilcem iskrene čestitke ob visokem jubileju. Ivan Alič Razpis za sprejem otrok v novi vrtec na Planini Komisija pri VVZ Kranj razpisuje 240 prostih mest v novem vrtcu na Planini. Prijavnice za vpis otrok dobite v enoti Janina. Izpolnjene prijavnice prinesite osebno ali pošljite priporočeno od 3.10. do 31.10.1977 na naslov: Komisija za sprejem otrok, Kebetova 9, Kranj (vrtec Janina). Prijavnice za ostale vrtce za šolsko leto 1978/79 bomo sprejemali od 10.1.—10. 2.1978 v vrtcu Janina. Prijave za sprejem otrok v vrtec na Planino naj izpolnijo tudi starši tistih otrok, ki so bili letos ali prejšnja leta odklonjeni. Komisija za sprejemanje otrok pri VVZ Kranj Sodelujte v Tekstilcu! M. D. Mineva 50 let... Igralci, ki so uprizorili igro Trije vaški svetniki, člani kulturnega društva Svoboda Kranj (pred tekstilno stavko) V letošnjem in prihodnjem letu slavi naša delovna organizacija petdesetletnico svojega obstoja, to pa z ozirom na to, da sta v naši sestavi dva obrata, ki sta bila pred združitvijo popreje samostojni podjetji in nista bili ustanovljeni isto leto. V mesecu septembru je bilo predvideno, da bomo organizirali jubilejno proslavo, vendar je organizacijski odbor sklenil, da se iz določenih razlogov preloži na spomlad prihodnjega leta. Velik del priprav na proslavo je bil že v teku, tako tudi proslava 40. letnice obstoja našega gasilskega društva, ki je bila prvotno tudi mišljena, da bo prišla v sklop s proslavitvijo jubileja podjetja. Prav tako se je že pripravljala slavnostna številka našega glasila; v ta namen smo zbrali že precej dokumentarnega oz. zgodovinskega arhiva. Obiskali smo nekatere bivše sodelavce, ki so nam obudili svoje spomine na delovna leta v našem podjetju oziroma njegovih prednikih, ter posodili tudi veliko fotografij. Z ozirom na to, da je proslava sedaj prestavljena, je organizacijski odbor sklenil, da se do spomladi pripravi almanah, v katerem bo obširneje zajeta celotna zgodovina našega podjetja od obstoja do danes. Tako bomo z zbiranjem dokumentarnega gradiva seveda nadaljevali. Ne glede na to, pa smo menili, da ne bi bilo napak, če bi že sedaj del prostora v našem glasilu posvetili pripravam na proslavo in sicer tako, da bi v vsaki številki objavili spomine naših bivših sodelavcev, obenem pa bi bila to priložnost, da lahko objavimo tudi vse izposojene zgodovinske fotografije, ker v almanahu tega ne bo mogoče. Upamo, da bodo to prebrali predvsem naši upokojeni člani kolektiva, katere še posebej vabimo, da se oglase na naše uredništvo, saj jih bomo z veseljem sprejeli ali pa obiskali. Kot je že v uvodu omenjeno, smo v teku priprav na proslavo obiskali že več naših bivših sodelavcev, med njimi tudi nekaj predvojnih revolucionarjev, ki so bili zaposleni pri nas pred veliko tekstilno stavko. Med njimi Marijo Košir iz Ljubljane, Alojza Vikerja iz Maribora, Franca Pristova (glavnega delavskega zaupnika med veliko tekstilno stavko) iz Hraš pri Lescah, Janeza Koštruna in Anico Malovrhovo iz Stražišča, itd.; slednjo vam bomo tudi danes predstavili in objavili njene spomine. ANICA MALOVRH je bila rojena leta 1904. Kot 26-letno dekle se je leta 1930 zaposlila v bivši Jugobruni. Sprejeta je bila na delovno mesto pre-vijalke v tkalnici. V Jugobruni takrat predilnice še sploh ni bilo, obratovala je le tkalnica in del današnje pleme-nitilnice. Obratovodja tkalnice je bil po rodu Čeh. »Delovni pogoji so bili takrat zelo slabi,« pripoveduje Anica. »Samo sem imela veliko srečo, da sem dobila delo, za katerega sem prejela tudi takoj plačo. Tkalke, ki so se morale najprej učiti na strojih, namreč toliko časa niso dobile zaslužka, dokler se niso priučile na tkalskih strojih. Že kaj kmalu za tem, ko sem se zaposlila, sem se povezala v organizacijo napredno mislečih delavcev. Najprej sem bila eno leto namestnica delavskega zaupnika, nato pa 5 let tudi kot delavski zaupnik. Glavni delavski zaupnik je bil takrat Franc Pristov, za njim pa Tine Nadižovec. Dobro se spominjam tudi Papež Rudija, Resman Polonce ali Mance ter drugih. Delavski zaupniki smo bili med seboj dobro povezani. Dobivali smo se skupaj na sestankih, pri kulturnem društvu Svoboda, organizirali smo tudi razne izlete. Posebno na izletih je bilo prijetno, v nepozabnem spominu imam izleta na Stol in na Jesenice. Ko je izbruhnila stavka, smo bili vsi delavski zaupniki seveda prvi na »črni listi«. Po končani stavki so me na žandarmeriji zasliševali. Hoteli so izvedeti, če poznam Resman Polonco ali Manco, pa nisem hotela ničesar izdati, saj sem tako vedela, da bom v vsakem primeru ob službo. Tako je tudi bilo. Po končani stavki smo nekateri tožili Jugobruno, vendar pa smo tožbo izgubili, povrhu pa so nam vsakemu naložili, da moramo plačati po 3.000 dinarjev sodnih stroškov. To je bil za tiste čase velik denar. Sama sem odšla na delavsko zbornico v Ljubljano z zahtevo, da mi povrnejo sodne stroške in te so mi tudi povrnili. Potem sem se med prvimi zaposlila v Tominčevi zadrugi v Stražišču. Delala sem v kuhinji, pomagala pa sem tudi pri drugem delu. V Tominčevi zadrugi nas je bilo vseh skupaj zaposlenih 12, takoj na začetku pa še manj. Zaslužek je bil nizek, praktično smo delali samo za hrano, kajti vsak je moral del zaslužka prispevati za zadrugo. Sicer pa imam celo shranjenih nekaj izplačilnih listkov oziroma obračunov plače iz Tominčeve zadruge, pa boste lahko videli, kako je bilo!« Tako je zaključila pogovor Anica Malovrh, ki danes živi v Stražišču in je seveda že upokojena. Pred vojno in po vojni je ostala 13 let doma in gospodinjila, nato pa se je zaposlila v tovarni IBI, odkoder se je tudi upokojila. Kljub težkim letom, ki so za njo, pa je še vedno zelo živahna in nadvse prijetno smo se z njo pogovarjali. Za njen prispevek se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. R. S. fcranarlna stanarina ostane v izplača ianes \/g ' .vT Izplačilni listek v Tominčevi zadrugi Delavski zaupniki in namestniki med stavko 1.1936: stoje od leve: —, Novak, Resman, Pristov, Velikonja, —, Zeni, —, —; sede: —, Avbelj, Nadižovec, Štrekeij, —. ANICA MALOVRH danes Stavka v Jugobruni: v ospredju »Mačja godba«, ki je skrbela za zabavo Predstavljamo vam »DELAVSKO ENOTNOST« SMOTER: 60.000 IZVODOV BOGAT PROGRAM ZALOŽBE DE IN DRUGIH NJENIH DEJAVNOSTI Letos DELAVSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikatov Slovenije praznuje 35-let-nico izhajanja. Ob jubileju je prav, da nas spoznate, da se seznanite z našimi dejavnostmi in našimi prizadevanji, da bi glasilo slovenskih sindikatov še bolj približali članstvu. Vsi v uredništvu in tisti, ki smo kakorkoli povezani z Delavsko enotnostjo, se nenehno trudimo, da bi bil časnik predvsem glasilo tistega dela sindikalnega članstva, ki ima aktiven odnos do smotrov in nalog slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Novi vsebinski koncept, ki smo ga začeli uveljavljati pred dvema letoma, v znatni meri že odseva naša hotenja. O tem priča tudi stalno naraščanje števila bralcev in naročnikov; v dveh letih se je naklada skoraj podvojila. Danes že tiskamo 40.000 izvodov, kar se prej še ni zgodi- lo. Naša prizadevanja pa veljajo temu, da bi Delavsko enotnost prejemal vsak sindikalni aktivist, kar smo zapisali tudi v sklepih na zad- njem kongresu slovenskih sindikatov, ko naj bi dosegli naklado Delavske enotnosti 60.000 izvodov, kolikor je sindikalnih aktivistov v Sloveniji. Znano je, da že četrto leto izhaja kot priloga DE tudi »Vzajemnost«, glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Letos pa sta se ji pridružili še dve prilogi, in sicer »DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC« Zdravstvene skupnosti Slovenije in »SINDIKALNI POROČEVALEC« republiškega sveta ZSS. Naša prizadevanja pa gredo zdaj tudi v smeri, da bi po novem letu DE začela izhajati dvakrat tedensko. Tako bi postalo informiranje sindikalnega članstva še bolj aktualno in učinkovito. Ob tej priložnosti bi vam radi predstavili tudi druge naše dejavnosti. Najprej nekaj o naši založbi. Osnovna dejavnost založbe je izdajanje sindikalne literature (najbolj znana je zbirka knjižnica SINDIKATI) ter sociološke in družbene literature. Med deli, ki smo jih izdali doslej, naj omenimo HIERARHIJO, INVENTIVNO DEJAVNOST V ZDRU- ŽENEM DELU, EVROPSKO VARNOST IN SODELOVANJE in druge. Tik pred izidom iz omenjene zbirke pa so dela docentke dr. Ane Kranjc IZOBRAŽEVANJE — NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA, dr. Firdusa Džiniča VEDA O KOMUNICIRANJU in mag. oec. Lojzeta Sočana POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE. Občasno naša založba izdaja tudi druga knjižna dela. Med njimi naj omenimo najpopularnejšo foto-monografi-jo »LJUBLJANA«, ki smo jo natisnili v nakladi 20.000 izvodov, v slovenščini, angleščini in nemščini. V okvir založbe sodijo še izdaje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in pa Servis za izdajanje tovarniških glasil. Trenutno pomagamo pri izdajanju in pri urejanju že 14 tovarniškim glasilom. Ob koncu še tole: letos smo v Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani odprli prenovljeno knjigarno in prodajno galerijo. V njej je moč dobiti vso družboslovno in sociološko literaturo, ki izhaja v Jugoslaviji, vse jugoslovanske dnevnike, tednike in številne tuje časopise ter revije ter originalne slike slovenskih in jugoslovanskih samorastnikov. V knjigarni sprejmejo slike tudi v okvirjenje. Če pa želite, da vam natisnemo, ali posredujemo kakršenkoli komercialen tisk (koledarje, prospekte, razglednice, tiskovine) ali izdelke za pisarniške potrebe (mape, etuije, albume ipd.), se prav tako lahko oglasite pri nas. Tudi to je ena izmed naših dejavnosti. NAROČAJTE DELAVSKO ENOTNOST Delavsko enotnost, glasilo slovenskih sindikatov, prejema že blizu 40.000 naročnikov. Sklep zadnjega kongresa slovenskih sindikatov pa je, da naj bi bili na Delavsko enotnost naročeni vsi sindikalni funkcionarji, to je člani izvršnih in nadzornih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. Teh je v Sloveniji blizu 60.000. Pozivamo vse osnovne sindikalne organizacije, da naročijo Delavsko enotnost za vse tiste člane izvršnih in nadzornih odborov, ki še ne prejemajo glasila slovenskih sindikatov. Letna naročnina znaša 200.— din za izvod. Pri založbi Delavske enotnosti lahko naročite: I. Zbirka knjižnica SINDIKATI: Cena v din Št. 2: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV 20,— Št. 3: FINANČNO POSLOV, V SINDIKATIH 20.— Št. 6: SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU 40.— Št. 7: AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES 30.— Št. 8: LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — TEMELJNA NALOGA SINDIKATOV 30.- Št. 9: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU 40,— Št. 10: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE 20,— Pred izidom: Št. 11: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU 30,— II. DRUŽBOSLOVNA IN SOCIOLOŠKA ZBIRKA: 1. EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE 200,— 2. INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU 150.- 3. HIERARHIJA 179.— 4. NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU 100,— III. Druge knjige: 1. NAVTIKA 120.— 2. VELIKA STAVKA 95.— 3. Monografija LJUBLJANA 400.— Naročila sprejema: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. (Nadalj. iz zadnje številke) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH 32. člen Odškodnina oz. nagrada za posamezno leto izkoriščanja predloga se ugotovi tako, da se najprej ugotovi letna denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog prinaša temeljni organizaciji. Od te vrednosti se odšteje denarna vrednost uporabljenih sredstev, ki jih je temeljna oz. delovna organizacija vložila za izdelavo predloga in izvedbo izkoriščanja. Stroški izdelave predloga in začet- IMovi predpisi s področja inovacijske delavnosti ni stroški za izvedbo koriščenja se obračunavajo pri tehnični izboljšavi vsako leto v višini ene tretjine, pri izumu pa vsako leto v višini ene šestine. Na podlagi tako izračunane čiste gospodarske koristi se izračuna odškodnina oz. nagrada. Dobljeni znesek se za tem še množi z ustreznim korekturnim faktorjem. Tako izračunani znesek je odškodnina oz. nagrada, ki jo prejme avtor za dobo enega leta. 33. člen Izhodiščna odškodnina oz. nagrada se izračuna na osnovi letne čiste gospodarske koristi, po naslednji tabeli: Cista gospodarska korist % delež Dodatek do 1.000 din 50 oz. vsaj 100 din od 1.001 din do 2.000 din 45 + 50 din od 2.001 din do 3.000 din 40 + 150 din od 3.001 din do 4.000 din 35 + 300 din od 4.001 din do 5.000 din 30 + 500 din od 5.001 din do 7.500 din 25 + 750 din od 7.501 din do 10.000 din 20 + 1.150 din od 10.001 din do 25.000 din 16 + 1.550 din od 25.001 din do 50.000 din 13 + 2.300 din od 50.001 din do 100.000 din 11 + 3.300 din od 100.001 din do 250.000 din 9 + 5.300 din od 250.001 din do 500.000 din 7 + 10.300 din od 500.001 din do 750.000 din 6 + 15.300 din od 750.001 din do 1,000.000 din 5 + 22.800 din od : 1,000.001 din do 2,500.000 din 4 + 32.800 din od : 2,500.001 din do 5,000.000 din 3 + 57.800 din od ; 3,000.001 din dalje 2 + 107.800 din 34. člen Izračunana izhodiščna od- se korigira še s spodaj navedenim ustreznim korektur- škodnina po prejšnjem členu nim faktorjem, in sicer: Stopnja novosti Koristni predlog znana izvirna rešit. rešit. Tehnič. izboljš. izboljša- izvima na znana rešit. rešit. Izum 1 2 3 4 5 Stopnja delovnega področja oz. dolžnosti a) v okviru rednih del. dolžnosti — 0,10 0,20 0,30 0,80 b) v okviru svojega del. mesta oz. področja 0,30 0,40 0,50 0,70 0,90 c) v okviru drugega del. mesta oz. področja 0,40 0,50 0,60 0,80 1,00 Primer: Čista letna gospodarska korist znaša 7.000 dinarjev. 7.000 din.................................25 % = 1.750 din + dodatek.....................................= 750 din Izračunana izhodiščna odškodnina skupaj . . . 2.500 din V primeru, da prijavi izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog več soavtorjev ali avtor s sodelavci z različno stopnjo delovnega področja, se za izračun odškodnine oziroma nagrade izračuna povprečni ponderirani korekturni faktor. STOPNJA DELOVNE DOLŽNOSTI a) V okviru redne delovne dolžnosti S to stopnjo se ocenjujejo avtorji, ki so izdelali predlog v okviru svojih rednih delovnih dolžnosti oz. zadolžitev, v kolikor presegajo redno zadolžitev oz. pričakovano izvršitev poverjene delovne naloge (4. člen, 2. odstavek, tč c ter 28. člen, 2. in 3. alinea tega sporazuma). b) V okviru svojega delovnega mesta oz. področja S to stopnjo se ocenjujejo avtorji, ki so izdelali predlog v okviru svojega delovnega mesta oz. področja dela, vendar izven okvira redne delovne zadolžitve ali dobljene delovne naloge. c) V okviru drugega delovnega mesta oz. področja S to stopnjo se ocenjujejo avtorji, ki so izdelali predlog za drugo delovno mesto oz. področja dela. STOPNJE NOVOSTI: Koristni predlog: 1. Znana rešitev — k tej stopnji prištevamo uvedbo že znanih postopkov, strojev ali naprav, ki so prinešeni iz drugih TOZD, OZD ali literature. 2. Izvirna rešitev — k tej stopnji prištevamo uvedbo izvirnih rešitev na področjih, ki so navedena v 4. členu 2. odstavka tč. a) in c) tega samoupravnega sporazuma. Tehnična izboljšava: 3. Izboljšana znana rešitev — k tej stopnji prištevamo izboljšano, izpopolnjeno ali dopolnjeno že znano rešitev tehnične izboljšave. 4. Izvirna rešitev — k tej stopnji prištevamo tehnične izboljšave z izvirnimi rešitvami. Izum: 5. K tej stopnji prištevamo doslej še neznane rešitve problemov, ki morajo izpolnjevati pogoje za pridobitev patenta. (Nadaljevanje na 7. strani) Modni marketing Ženska moda za 1978 -rafinirano razkošje Šarm, ženskost in romantika v novi — lahko bi rekli športni interpretaciji, so teme v dokončno oblikovanem krojenju za jesen in zimo 1977/78. V prvi vrsti so to popoldanska, družabna in oblačila za službo ali pa veseli disco modeli, nato še večerne obleke in končno obleke za vse priložnosti. Mehke obleke kot šarmantna dnevna garderoba Zelo mehak volnen jersey, tudi angora so prednostmi materiali za aktualne dnevne obleke, ter razne priložnosti. V športni liniji so detajli romantično obarvani, npr. tiskana sedla, posamezni vezeni dali ter lahki in mehki vpeljani ali vezni pasovi. Ohlapni in čez boke viseči bluzoni vstopajo v igro, kakor tudi široki modeli skoraj brezšivnih oblik so modni doprinos. Poleg pletenih materialov se med drugim priporoča tudi mehka flanela, eta-min in babycord (drobno rebrasti žamet) za mlade. Prav tako se priporoča crep jersey in crep de chine in končno se ne sme pozabiti na žamet kot zvezdo sezone. Čipke, vezenje in mrežaste tkanine, lahkotnost in materiali, kot crep georgette, crep, in crep jersey, poleg pa taft za krila; to so 'karakteristike družabnih oblek te sezone. Važno je, da so vsi dopolnilni akcenti bolj skopi kot da jih je preveč. V tem leži tudi ves nov šarm. Poznani francoski kreator-ji kot Gigi, Colette, prinašajo romantično otroško naivne modele. Gigi je s svojo rafinirano kolekcijo na vodilnem mestu. Kolekcije, ki so sedaj na razpolago, kažejo vpliv francoske kreatorke Gigi. Zvečer vodi eleganca Bela in črna barva in zopet prosojni materiali v svetlečih modnih barvah zaokrožajo elegantno večerno modo. Mak svilen jersey, žamet, georgette in crep in slikovita fina čipka, so v ospredju. Obleke delujejo prijetno žensko in rafiniranost leži v detajlih. Modni barometer in povpraševanje na tržiščih Nova jesenska klasika je tako iskana, kot si v plasmaju le lahko želijo. Št. 1 je blazer v različnih drobnih angleških vzorcih ali UNI iz flanele in žameta. Za kombinacijo so široka plisi-rana ali zvončasta krila ter cord hlače. Dodatki, ki povezujejo baskovske kape v harmoničnih ali šali v kontrastnih barvah. Pletenje: Tudi tukaj vodi klasika — volneni in kašmir-ski puliji z V izrezom imajo prednost. Bluze: Frfotajoč crep de chine in acetatno svilene bluze dopolnjujejo z mehkobo ženskost ter moško krojenih blazer kompletov. Ta kombinacija je v aktualnosti vodilna. Ob pregledu obolevanj zadnjih 18 let so na prvem mestu po številu izgubljenih delovnih dni obolenja gibalnega aparata, prehladna obolenja, obolenja srca in ožilja, živčna in duševna obolenja, poškodbe izven dela, velika izguba delovnih dni pa gre tudi na račun nege in spremstva bolnih otrok. Bolezenski sta-lež kaže stalen in enakomeren trend naraščanja in je po podatkih zadnjih 18 let pričakovati, da se bo v dveh letih podvojil z ozirom na podatek iz leta 1960. Če pomislimo, da se ne da spremeniti in preusmeriti sedanjega toka življenja in z njim povezanih posledic, kakor tudi ne degenerativnih sprememb v telesu, ki nastajajo s procesom staranja, se zaustavimo vsaj ob misli, kako preprečiti škodljivi vpliv slabega razpoloženja na nastajanje obolenj v telesu, nesreč pri delu in izven dela, konfliktnih situacij doma in na delovnih mestih ter s tem povezan beg v bolezen. Kako se izognemo takim stanjem in kako utrdimo svoj živčni sistem, nam bo pomagal naslednji sestavek. Neuroze imajo lahko svoj vzrok že v nepravilni vzgoji. Posledica take vzgoje je lahko otročje obnašanje zrelega človeka. Kljub zdravemu razumu uporno hoče biti v sre dišču pozornosti, skuša zavzeti posebno privilegirani položaj, skratka, obnaša se čudno. Taki ljudje so nestrpni, nevzdržni, hočejo doseči hitre uspehe v življenju z minimalnim naporom, pri tem si pomagajo s pretnjami in žalitvami. Toda družba in delovni kolektiv niso starši, ki vedno in vse odpuščajo. Pretirane zahteve, egoizem in surovost najde odpor v človeški družbi. Življenjski neuspeh je lahko posledica nekih lastnosti, kot so neodločnost, slab značaj, nezaupanje v samega sebe. Dobro je, če ima človek toliko moči, da sam ali s pomočjo skupnosti popravlja defekte svoje vzgoje in svojega značaja. V nasprotnem primeru se ne more prilagoditi družbi in okolici. Neprestani neuspehi in spori v življenju pri nekaterih ljudeh povzročijo razdražljivost in jezo na ves svet, pri drugih pa pojačajo nekatere Povraševanje traja: Pletenje se še vedno močno drži kot je bilo predvideno preteklo sezono. Še bolj rafinirano in rahlo pletenje v prefinjeni barvni sestavi naravnih in pastelnih barvnih tonov prispevajo k nakupu predvsem mladih, ki hočejo imeti svojo garderobo modno oblikovano. Povpraševanje pada: »Aut« ali ven so puloverji, ki so ozki in prilegajoče se krojeni! Po »Textil Reportu« št. 8 prevedla Krista Mauser njihove lastnosti, npr. plašnost in nezaupanje v lastne moči. V človeku se ustvarja prepričanje, da je nesrečen. Značaj nervoznega človeka se poslabša še s tem, da tudi v družinskem življenju ne najde utehe. Ker se tudi proti svojim bližnjim obnaša slabo, povsem naravno naleti na enako reakcijo. Toda izvore neuroze ne smemo vedno iskati samo v neuspeli vzgoji otroka doma in v šoli. Obstaja tudi tako-imenovana konstitucionalna neuroza, ki je naslednja, poleg tega pa živčna neuravnovešenost, ki je posledica raznih bolezni — alkoholizem, itd. Vsi emocionalno napeti dogodki v življenju lahko razrahljajo zdravje še tako uravnovešenega človeka in izzovejo hitro utrujenost, razdražljivost, nespečnost, pomanjkanje teka in druge neurotične reakcije. Treba je poudariti, da živčni sistem razpolaga z veliko regenerativno zmožnostjo in sposobnostjo, da premosti take Okvare. Zato lahko človek tudi v zrelih letih še uspešno odpravi napake, ki motijo njegove odnose z najbližjo okolico, lahko sprova-ja samotreniranje, strpnost, vzdržnost in druge pozitivne lastnosti. S preprečevanjem nervoze se pospešuje jačanje živčnega sistema in psihičnega zdravja. Kako to uspemo? Začeti je treba s prvo resnico, ki jo vsi ljudje vedo, a se na žalost ne držijo. Prvi pogoj duševnega zdravja je telesno zdravje. Princip stare medicine je bil: zdrav duh v zdravem telesu. Pravilen način življenja, zmernost v vsakem pogledu, abstinenca od alkohola in kajenja, razumna menjava umskega in fizičnega dela, telesne vaje v vsaki dobi življenja, sprehodi po svežem zraku in dovolj spanja. Vsi ti faktorji tvorijo energijo, pomagajo nam, da se brez strahu srečamo z življenjskimi težavami in preprečujejo pojav živčne raz-krojenosti. Zdravstveni in higienski ukrepi pripomorejo k preprečevanju nalezljivih bolezni, v prvi vrsti angine in gripe, te bolezni ustvarjajo težke komplikacije, med njimi tudi obolenje živčnega sistema. Razen tega je znano, da so vsi procesi v organizmu v 1. draperija, inspirirana po grškem stilu za večerne modele 2. model v cvetličnem vzorcu na temnih osnovah s tiskom v 3. obleka iz žameta s čipkastimi detajli Zdravje je v veliki meri odvisno od nas somih medsebojni zvezi. Zato je ja-čanje fizičnega zdravja, športne vaje in vodne procedure, s katerimi treniramo mišice in ožilje, istočasno služijo za treniranje živčnih centrov na emocionalno sfero. Vsakdanje življenje neizbežno spremljajo emocionalne reakcije, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, veselje in žalost, jezo in strah. Negativne emocije so spremljane s spremembami kemične sestave krvi in motnjami v delovanju notranjih organov, ki polagoma lahko povzročijo oboilenja srčno-žilnega sistema ali pojav rane na želodcu, kamnov na žolčeVodu, itd. Da se prepreči pojav živčnih motenj in funkcij notranjih organov, je skritim emocijam nujen nek izhod. Tak izhod je v fizičnem delovanju (nemiren človek vedno hodi sem ter tja). Da se zmanjša napetost, je treba v raznih časovnih intervalih odpočiti živčni sistem. Najboljši je sprehod v naravo. Svež zrak in pomirjevalno delovanje narave vračajo človeku tako nujen mir in vedrino — osvobodijo pa napetosti ritma in ropota mesta. Enako deluje tudi hobby npr. gledališče, muzika, ročno delo itd. Na duševno zdravje pozitivno deluje vedro in dobro razpoloženje, pa ga je zato treba v sebi trajno vzdrževati. Neikdo bo dejal, lahko je svetovati, toda kako trajno biti dobro razpoložen? To ni lahko, toda obstajajo načini. Tu ni samo šport, sprehodi in hobby. Vzdrževanje dobrega razpoloženja mnogo pripomore sistematska vzgoja samega sebe v odnosu proti življenju in težavam, ki se pojavljajo. Vedno je treba trezno oceniti situacijo in se vprašati: ali se je treba razburjati zaradi tega, ali ni vse pretirano? Da, tudi življenjske izkušnje govore, da neugodnosti, ki so se v začetku zdele tako važne, čez nekaj časa niso več tako resne in včasih celo rečemo: »Kako sem se mogel zaradi tega tako razburiti?« Optimistični pogled na življenje je v nekem smislu tudi navada kakor mnoge druge in ga je treba oblikovati in negovati. In tako so mirno in dobro razpoloženje glavna kariera, ki preprečuje nervozo. Že stari Grki so svojim večno živim bogovom pripisovali poseben mir, od tod izraz »olimpijski mir«. Znani francoski kirurg je govoril: »Veseli ljudje, če slučajno zbolijo, hitro tudi ozdravijo in dolgo živijo.« To potrjujejo številna opazovanja: človek, ki zaupa v svoje ozdravljenje, z lahkoto premaguje vsako bolezen. V vedrem energičnem človeku je povečana aktivnost zaščitnih snovi organizma, hitreje se odvijajo regenerativni procesi. Nasprotno, mlitavost duha in depresijo spremlja zmanjšana odpornost organizma in razna nalezljiva obolenja. Dobro razpoloženje vzdržuje tudi dobronamerna duševnost in strpnost, razdajanje svoje dobrote okolici. Nasprotno pa svojstva kot so zloba in zavist, močno škodijo zdravju. Velik del sporov v družini in na delu izhaja zaradi nestrpnosti napram pomanjklji- vostim oseb iz svoje okolice. Nezadovoljstvo z drugim in njegovo obsojanje najde sovražni odziv. Tako se tvori krog medsebojnih žalitev in poškodb, ki jim je težko najti začetek in konec. A koliko se moči in duševne energije troši za spore, o katerih, če jih bolj natančno pogledamo, ne bi bilo treba niti govoriti! Poskušajte najti v sebi moči za prekinitev začaranega kroga, za pomiritev in ne čakati, da to napravi nasprotnik. Kadar kritiziramo napake drugih, moramo vedno pomisliti, če nimamo morda sami take ali celo večje. Pogosto nas najbolj dražijo pri drugih tiste napake, ki so svojstvene nam samim. Da bi dosegli dobre odnose z okolico, se moramo znati obvladati. Grob nastop in surovost si mnogi razlagajo s svojim nestrpnim značajem. Ni dvoma o tem, da se razdražljiv človek težje obvlada, toda on se mora obvladati. Znano je, da se nervozen človek, ki (Nadaljevanje s 5. strani) 35. člen Odškodnina oz. nagrada za sprejeti predlog izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga se izračuna praviloma najkasneje v roku 3 mesecev po preteku poslovnega leta, ko je znana gospodarska korist. Obračun se sestavi na podlagi knjigovodskih podatkov. Izračun odškodnine oz. nagrade izdela referent za nagrajevanje. Avtor predloga ima pravico kontrolirati pravilnost izračuna. Odbor za koordinacijo nagrajevanja je dolžan preveriti pravilnost izračuna in nato izstaviti pismeno odločbo o višini odškodnine oz. nagrade. Odločba se napiše v 4 izvodih, ki jih prejmejo: — delavski svet temeljne organizacije — avtor oz. soavtorji predloga — komisija za inventivno dejavnost in — arhiv odbora. Če se avtor predloga z izračunom odškodnine oz. nagrade ne strinja, ima pravico, da v roku 15 dni vloži ugovor na delavski svet temeljne organizacije. Z ugovorom se ravna, kot je to določeno v 22. členu tega samoupravnega sporazuma. Sklep delavskega sveta temeljne organizacije o izpxači-lu odškodnine oz. nagrade ter o odločitvi na ugovor je dokončen. Izplačilo odškodnine oz. nagrade se mora izvršiti v roku 30 dni po sprejemu sklepa na delavskem svetu temeljne organizacije. PREKLIC Podpisani Brane Homar preklicujem in obžalujem izrečene besede, ki sem jih izrekel tovarišici Nadi Tomažič. Brane Homar doma surovo ravna z ženo in otroci, povsem drugače vede na delovnem mestu. Tam se naenkrat pojavlja sposobnost obvladanja samega sebe. Povsem naravno je, da obvladovanje samega sebe ni lahko in da je treba mnogo in sistematsko delati, da se to doseže. Toda kaj storiti, ko je živčni sistem že tako omajan, da obvladanje samega sebe ni več mogoče? Če so nastopila tako močna neurotična in nervozna stanja, je nujna medicinska pomoč. Psihiatri in neuropatologi predpisujejo zdravila takoimenovane trankvilizatorje. To so preparati, ki umirjajo, zmanjšujejo vznemirjenost, razdražljivost, strah, ter izboljšujejo spanje. Poleg tega pomaga tudi takoimenovana racionalna psihoterapija, a to je zdravljenje s prepričevanjem. Često se uporablja tudi hipnoterapija, to je zdravljenje s hipnozo. 36. člen Avtor izuma ima pravico do odškodnine oz. nagrade 6 let po začetku koriščenja, avtor tehnične izboljšave 3 leta in avtor koristnega predloga 1 leto po začetku koriščenja. 37. člen Avtorju izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se sme po preteku pol leta koriščenja predloga izplačati akontacijo in to največ 75 % ocenjene odškodnine oz. nagrade za polovico leta. 38. člen Če se na obstoječih strojih in napravah z manjšimi stroški izvede koristen predlog, čigar rezultat je olajšanje dela, preprečitev možnih poškodb, delavcev in podobno, ne da pa se izračunati gospodarske koristi, se lahko v tem primeru avtorju prizna enkratna posebna nagrada. Ta nagrada znaša lahko največ: — 25 % povprečnega mesečnega dohodka v delovni organizaciji v preteklem letu — če gre za predlog, ki olajšuje delo ali preprečuje možnost lažjih poškodb, — 50 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji v preteklem letu — če gre za predlog, ki znatneje olajšuje delo ali preprečuje možnost težjih poškodb. Mnenje o možnosti nezgode pri delu in glede olajšanja dela daje odbor za varstvo pri delu. O dodelitvi nagrade odloča delavski svet temeljne organizacije na predlog odbora za koordinacijo nagrajevanja. 39. člen Zaradi pospeševanja inventivne dejavnosti v temeljni organizaciji se lahko prizna tudi enkratna nagrada v višini največ do 10 % povprečnega osebnega dohodka v delovni organizaciji v preteklem letu — in najmanj 50 dinarjev za vsak smiseln in pozitiven predlog, čeprav ni bil sprejet in izveden. Smiselnost in pozitivnost predloga oceni odbor za koordinacijo nagrajevanja, ki V zadnjem času se treniranje živčnega sistema vedno bolj uporablja. Ono normalizira delovanje vegetativnega živčnega sistema, izboljšuje spanje, odstranjuje živčne motnje. Tako treniranje predpisuje zdravnik in se spro-vaja pod njegovim nadzorstvom. Vaje izvaja bolnik samostojno doma in sicer leže in sede. Pacient se vsede, nagnje zgornji del telesa, spusti glavo, zapre oči in položi roke na kolke. Po 2 do 3 minutah, ko mišice popolnoma ohlapnejo in dihanje postane mimo, si pacient tiho govori: »Popolnoma sem miren«. Vsak stavek izgovarja mirno, brez naglice. V tem času odmora si mora predstavljati, da je vse njegovo telo težko in toplo. Ko doseže to ohlapnost ali relaksacijo, izgovarja stavek: »Miren bom v vsaki situaciji in ob vsaki priliki.« Vaja se končuje z besedami: »Popolnoma sem miren.« Nato pacient izdahne, tudi določi konkretni znesek nagrade, katerega predloži v odobritev delavskemu svetu temeljne organizacije. 40. člen Če nastopi več soavtorjev s skupnim predlogom, se odškodnina oz. nagrada izračuna tako, kot določa ta samoupravni sporazum. Znesek priznane odškodnine oz. nagrade pa se deli po enakih delih med avtorje, razen če se niso ti sami med seboj drugače sporazumeli. 41. člen V primem, da se v tej temeljni organizaciji prične koristiti izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog, ki je bil že pred tem izveden v drugi temeljni organizaciji, se avtorju prizna odškodnina oziroma nagrada po določilih tega samoupravnega sporazuma — upoštevajoč čisto gospodarsko korist, doseženo v tej temeljni organizaciji. V. OSTALE DOLOČBE 42. člen Odškodnine oz. nagrade po tem samoupravnem sporazumu se izplačajo iz sredstev temeljne organizacije, določenih z obstoječimi zakonskimi predpisi. 43. člen Obračunana odškodnina oz. nagrada po tem sporazumu se izplača avtorju kot netto znesek. 44. člen Avtor izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima dolžnost in pravico, da sodeluje pri uvajanju, izkoriščanju ali izpopolnjevanju svojega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 45. člen Pristojne strokovne službe so dolžne revidirati oz. korigirati obstoječe normative po začetku koriščenja izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 46. člen O prijavljenih in priznanih izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih se vodi posebna evidenca, iz katere morajo biti razvidni vsi po- odpre oči in vstane. Po taki vaji se človek počuti spočit in veder. Te vaje trajajo 2 do 3 minute in se izvajajo dva tedna. Po potrebi se ponavljajo. Vadi se 2 do 3-krat dnevno, npr. zjutraj in zvečer pred spanjem. Kadar so motene funkcije posameznih organov (srce, želodec, črevesje), predpiše zdravnik dodatne vaje. Razume se, da se te metode lahko uporabljajo samo v slučaju lahkih funkcionalnih motenj. Resnejša živčna obolenja se zdravijo s posebnimi metodami tudi z zdravili. Pravilno, redno, medikamentno zdravljenje in psihoterapija običajno vračajo človeku zdravje in delovno sposobnost. Vendar je treba še enkrat naglasiti: najuspešnejše se preprečuje nervoza z utrjevanjem fizičnega in psihičnega zdravja, a v prvi vrsti je v veliki meri odvisno od človeka samega. dr. M. C. membni podatki, navedeni v tem samoupravnem sporazumu. Za vodenje evidence je zadolžen referent za nagrajevanje. 47. člen Če avtor v svojem predlogu zamolči dejstva, ki imajo za posledico nepravilno opredelitev predloga po stopnji novosti, kakor tudi dajanje netočnih podatkov, ki ima za posledico nepravilno obračunano odškodnino oziroma nagrado, se smatra za težjo kršitev delovnih obveznosti in se mora v takem primeru uvesti disciplinski in odškodninski postopek. 48. člen Postopek v zvezi s prijavo predloga, ki ni bil dokončen do dneva, ko stopi ta samoupravni sporazum v veljavo, se nadaljuje in zaključi po določilih tega samoupravnega sporazuma. 49. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni po istem postopku, kot je bil sklenjen. 50. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po sprejetju in razglasitvi uporablja pa se od 1. 3. 1977 dalje. TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani: Franc Mihelčič, Saša Valentinčič, Slavka Roj ina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Novi predpisi ... ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi moje drage mame MARIJE GALIČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem adju-stirnega oddelka obrata I za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Marija Gorjanc ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu adjustrinega oddelka obrata I za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Ivanka Tomat ZAHVALA Ob izgubi drage mame se vsem sodelavcem iz skupnih služb, tkalnice in plemenitil-nice iskreno zahvaljujemo za darovane vence in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sinovi Pirc Peter, Ivan in Milan ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najtopleje zahvaljujem članom delovne enote VES II in skupnih služb v obratu II za izrečeno sožalje in poklonjeni venec. Ivanka Gale ZAHVALA Ob nenadni smrti najinega moža in očeta PETRA JUGOVIČA se zahvaljujeva vsem, ki ste nama izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi sodelavcem in 10 sindikalne organizacije plemenitilnice I za podarjene vence in za denarno pomoč. Hvala tudi za tople besede tov. Škofiču, ki jih je izrekel ob odprtem grobu. Žalujoča: žena Ivica in hčerka Mateja ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljubljene mame MARIJE KOVAČIČ se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, še posebno pa sodelavcem za poklonjeni venec. Stana Kovačič ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega moža JOŽETA RANTA se iskreno zahvaljujem vsem njegovim bivšim sodelavcem tiskarne za izrečeno sožalje, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Manca Rant ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta PETRA UZARJA se zahvaljujem sodelavcem vzdrževalnih obratov in predilnice ter družbenopolitičnim organizacijam Tekstilin-dusa za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Sašo Uzar Zahvale Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem, kakor tudi sindikatu tkalnice I, zahvaljujem za prelepa darila, katera me bodo vedno spominjala na vsa ta leta, katera smo skupaj preživeli. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspeha. Silva Karlin Sodelavcem predilnice in sindikalni organizaciji se najtopleje zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Celotnemu kolektivu želim še veliko uspehov. Marija Plemelj Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in 00 sindikata predilnice za lepa poklonjena darila. Angelca Hožič Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem v skladišču preje obrata II in nabavnemu oddelku komercialnega sektorja, ter osnovni organizaciji sindikata skupnih služb za lepa poklonjena darila. Jernej Vidmar Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam adjustirnice obrata I za lepo poklonjeno darilo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Tončka Hudolin Vsi udeleženci derbija Vsi udeleženci izleta Člani TOZD - prehrana in oddih na izletu Derbi elektrikarjev Kdor čaka, ta dočaka. Tudi mi smo odpotovali na prvi izlet in to v prelepo, zeleno Logarsko dolino. Pozdravilo nas je sončno sobotno jutro, Sapov avtobus in nasmejani šofer Jože. Prav zares, odpeljali smo se na izlet, škoda, da se izleta niso udeležili vsi zaposleni, kajti doživetja v Logarski dolini in na Okrešlju so bila nepozabna. Po kosilu smo se razdelili v dve grupi. Ena skupina je obstala pod slapom Rinke. Iz Orlovega gnezda so opazovali čudo narave in prekrasen slap. Druga skupina pa je z vriski odšla na Okrešelj. Po polurni hoji smo dosegli cilj. Ustavili smo se v koči na Okrešlju. Počitek se nam je kar prilegel. Ob štirih popoldne je bil zbor v dolini pri avtobusu. Po krajšem sprehodu po Logarski dolini smo se s pesmijo odpeljali. V Braslovčah so nam pripravili dobro večerjo. Ko smo se podprli, smo se še malo zavrteli in poveselili. Razumljivo, saj tudi pesem in ples spadata k izletu. Proti pričakovanju je izlet resnično uspel. Zadovoljni s spoznanjem, da znamo biti v našem TOZD tudi veseli, smo se v večernih urah vrnili domov. Skupina na Okrešlju Elektrikarji v obratu I praznujejo letos svoj mali jubilej — petletnico športno-rekreacijskih tekmovanj. Tako kot vsako leto, so se tudi letos zbrali po končanem in uspešno opravljenem remontu. Svoje moči in sposobnosti so merili na igrišču za mali nogomet v Struževem. Zmenili so se, da ob jubilejni petletnici odigrajo samo nogometno tekmo med STARIMI in MLADIMI. S seboj so povabili tudi vse učence — vajence in sezonske delavce. Menim, da je to s strani elektrikarjev pohvale vredna poteza, saj je zadnji čas, da se pretrga nit med zastarelimi odnosi pomočnik — vajenec. STARI so pred tekmo MLADIM podarili dudke v spomin. Imeli so tudi nevtralnega sodnika, tako da je bila vsaka naklonjenost iz- gem polčasu zamenjal enega od STARIH. Mojstrsko je zaustavil napad treh MLADIH (enega je odneslo iz igrišča v grmovje), in hitro je podal žogo na desno krilo proti Rozmanu, ta pa je odbil žogo v sredino in Srabočan je postavil končni izid tekme 3:2 za STARE. Do konca tekme je bilo še pet minut. MLADI so se trudili na vse načine, da bi rezultat izenačili. Toda z odličnimi skoki pod noge in izvrstnimi paradami je vse njihove upe pokopal golman STARIH Saj evie. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo seveda veselje Ekipa STARIH ključena. In kaj bi lahko povedali o sami tekmi? Potekala je tipično prvenstveno. In kako so padali goli? V gneči pred golom MLADIH je bil naj spretnejši Ankerst in mimogrede je bil rezultat 1:0 za STARE. Sledila je groba napaka STARIH v obrambi in že je bilo 1:1. Strelec gola je bil Gomboc. Temu je sledila hitra akcija MLADIH in rezultat se je spremenil 2:1 za MLADE. Strelec gola je bil Jenkole. Tako se je končal prvi polčas. V drugem polčasu so pričeli STARI s povsem drugo taktiko. Kmalu je bilo 2:2. Po samostojnem solo prodoru je bil strelec gola Šmid. Tekma se je bližala koncu. Tedaj pa je stopil na sceno Vlado Bajželj, ki je v dru- v taboru STARIH in potrtost v taboru MLADIH. Največ pohval zaslužita Bajželj in Sajevic, saj sta kljub težkim zlomom, kateri so ju odtrgali od delovnega mesta pred dvema letoma dokazala, da se z voljo in redno športno-rekreacijskim udejstvovanjem človek znova lahko vključi v športno življenje. »Tako, fantje, za letošnje leto smo s tekmovanjem opravili. Čestitam vsem, ne samo zmagovalni ekipi, saj se vsi lahko štejemo za zmagovalce. To smo dokazali z našo polnoštevilno udeležbo na tem tekmovanju. Še enkrat hvala vsem in na svidenje naslednje leto!« To so bile še zadnje besede mojstra elektro delavnice tovariša Pavleta Vilfana, in fantje so se z novimi doživljaji odpravili proti domu. N. S.