542
Književnost.
Ogled po bolgarski književnosti.
(Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.)
Cerkveno-politična borba je imela dobre in slabe nasledke; dobre, ker so se Bolgarji otresli neznosne grške more, slabe pa, ker je ta boj mnogo škodoval verstvu na Bolgarskem. Zaradi dolgotrajnega strastnega boja je zavednim Bolgarjem omrzela vera in cerkev, prosto ljudstvo pa je že tako bilo v verskih rečeh jako zanemarjeno. Nekateri so cerkev imeli le še za politično sredstvo,  drugi so
ni smelo  kaj  takega tiskati, tem bolj  se je pa že tiskalo v sosednih deželah.
V Belgradu je že 1. 1860.—62. Jurij Stojkov Rakovskij]) (f 1867) izdajal radikalni „Dunavski Lebed" (labud), pozneje pa (1864) v Bukareštu „Budustnošč" (bodočnost). Od leta 1866. — 69. je ravno tam izdajal J. Kasakov „Narodnost"; od 1. 1870.-—72. pa Ljuben Karavelov »Svobodo" in 1. 1873. — 74- „Nezavisimost". Bolj konservativnega značaja je bilo „ Otečestvo" (domovina) 1864 do 1 87 1. Celo dva humoristična časnika sta se pojavila: „Tupan" (boben) in „Budilnik". — Jeden izmed najboljših in  najbolj  priljubljenih časnikov je bila
*) Tako se je sam podpisaval, sicer  je pa njegovo pravo ime Sava Georgiev R.
pa postali popolni brezverci, in evropski liberalizem se je jel mogočno  širiti  v  bolgarskem slovstvu.
L. 1872. je turška vlada storila kraj cerkvenemu prepiru, ker je Bolgarjem dala samostalni eksarhat. Grški patrijarh je zaradi tega izobčil bolgarsko duhovščino in njene pristaše, toda za njegovo izobčenje se ni nikdo zmenil.
Tako se je Bolgarjem po dolgem in trdnem boju izpolnila jedna želja; sedaj je pa prišlo na vrsto politično vprašanje. V ptujih deželah so se javljali bolgarski časniki skrajno liberalnega in revolucionarnega duha.  Doma pod turško vlado se pač
»Makedonija", katero je izdajal Petko Rajčov Sla-vejkov od 1. 1867. v Carigradu. Kolikor je bilo možno pod turško vlado, obravnaval je vsa vprašanja narodnega življenja, zlasti se je trudil vzbuditi tudi macedonske Bolgare in je zato večkrat prinašal članke v macedonskem narečju in z grškimi črkami, ker macedonski Bolgarji vsled grškega pritiska niso poznavali cirilice. — Omeniti še treba dva manjša časnika Balabanova v Carigradu: „Čitalište" in Vek, in  pa   „Učilište"   B'lskova v  Bukareštu.
V tem času so se med zahodnimi Slovani snovala književna društva — „Matice" in tudi dva macedonska Bolgarja — poznejši ruski konzul Pet-kovič in menih Natanael — sta izkušala 1. 1852. v Petrogradu ustanoviti sliČno bolgarsko društvo. Pridružili so se jima hitro bogati bolgarski trgovci
Ljubljana po potresu:  Na šempeterski cesti. (A. Beer.J