. '-V'.'S." Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. The Lrst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays. HmtrW m ftecomd-Claas Matter, September 41, 1903, at the Post Office at Few York, N. Y., under the Act of Confren of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 89. — STEV. 89. NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1906. — V PONEDELJEK, 16. MALEGA TRAVNA, 1906. Mitchell kot optimist. Strajk premoprjev. Strajka ne bode.1 Mfichellova odredba. PREDSEDNIK PREMOGARSKE ORGANIZACIJE JE MNENJA, DA NE PRIDE DO ŠTRAJKA. —o— Odbor plačilne lestvice premogarjev iii lastnikov rovov je odpotoval iz New Yorka. MNOGO UGODNEGA NI PRIČAKOVATI. Vsi člani odbora plačilne lestvice premi»farjev, izimši predsednika John Mitchella, so vnlputovali i/. New Yorka. Niiikii zgubili vs.1 uailo. da bi se nasprotst va kedaj ubvažila. Predsednik Mitchell pa še vedno upa, da se l**lo lastniki rovov zadovoljili s posredovanjem. Zastopniki premogar-jev -*» c K I a j že mnogo svojih zahtev oiuoma preiuacilL To so storili radi tega, da jim niliče ne more w-i-lati. da >o oni zakrivili strajk, ako do tega sploh pride. Toda upati je, otem naravno mora priti do strajk a. VV ilk ethane, Pa., 14. aprila. Državna policija je pred premogovim rovom Franklin brez sodnega povelja arelovala tu premolar je, ;kteri so ob-dolženi nemili« v. J eden premogarjev je namreč metal na judicaje kamenje. # -o- GORKI JE V A SPREMLJEVALKA. Pisateljeva žena in otroka žive v Rusiji. Prijatelji ruskega pisatelja Maksim (Jorkija so se razdelili v dva tabora, kar je tako prišlo: K<> je Gorki pred dvema tedni ostavil Evropo, poročalo jt- rasojii-je. »hi prihaja semkaj s svojo /.eno. Ko sla potem "gospod in gospa Gorki" ostavila ladijo in ko so ju prijatelji pozdravili, videti je bilo na množin obrazih začudenje, dočim so Zopet drugi zmajali z ramami in medsebojno zatrjevali, da mlada ženska, ki spremlja pisatelja, ni njegova žena. Gorki je ostavil že pred tremi leti svojo soprogo in svoja dva sina, ktere je I•;) .......... dobro preskrbel. Gorkije- va spremljevalka je igralka Andrejeva. N 'ktrii ljudje s lent niso zadovoljni in «c s|»otikajo nad takim jxistopa-njem pisatelja, dočim drugi, kterih mišljenje ji* |«:vsem ameriško njegovo 1 o<"i!ev odobravajo ter jo smatrajo hvalevrednim činom. Zadnja stranka ima pri nas seveda večino, ker se Gor-kijev »in popolnoma strinja s tukajšnjimi običaji in "modo", ter časti Andrejevo istotako kakor Maksima Maksimoviča. Vlada prodaja premog. Wellington. Kova Zelandija, 14. aprila. Tukajšnja vlada je pokupila premogove rudnike in sedaj prodaja sama premog. Ukradli premog iz kapitola. Albany, N. Y., 14. aprila. Nedavno je governor Iligjrins dobil obvestilo, da so uslužbenci kapitola ukradli premog, namenjen za kurjavo v kapitolu. Nato j«' governer odredil preiskavo in izročil GO oseb državnemu pravdniku. Štrajk zidarjev v St. Lonisn. St. I/ouls, Mo., 14. aprila. Večina zidarjev tukajšnjega mesta pričelo je danes štrajkati. Pri 160 novih poslopjih zidarska dela počivajo, kajti z delom je prenehalo 2000 zidarjev. Premogarji ostavljajo Shamokin. Shamokin, I'a., 13. aprila. Iz tukaj-finjesra okraja odpotovalo je včeraj zvečer .r>00 premogarjev, kteri so uver-jeni, da je štrajk neizogiben, f^vemo-garji so odšli iskati delo v North Caroline in zapadne države. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, fte tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora -vodi.in proč it al i Mitehellovo odredbo, \ sled ktere s > p>zvani, naj se vzdržujejo vsakega protizakonitega čina. — Straže pri rovih so delodajalci ix>množili. Scrantim, Pa., IG. aprila, Takozvani 1" roekmemi " so začhsno z delom prenehali. Ti delavci odstranjujejo v rovih s.va.e, da tako omogočijo pre-me gar jem pnti do premogovih žil. Število teh š; rajkarjev znaša 3000, kteri pa nis > vsi člani unije. Wheeling, Va., 16. aprila. V Moiindsville pričakovati je nemirov, ker tamošnja Glen lvastou Coal Company ii i hotela pri poznat i novo organizirane lokalne unije. Mirno Vskrsenje. Vesti iz Rusije. POVODOM VELIKE NOČI NT NIKJER V RUSIJI PRIŠLO DO PRIČAKOVANIH IZ-G R E D O V. Car je povodom praznikov mnogo državnih uslužbencev odlikoval. KAVKAŠKI ROPARJI. Petrograd, 16. aprila. Med drugimi, ktere je car povodom Velike noči odlikoval, je tudi neuvorški generalni konzul, Nikolaj pL Lodiženskij. kteri je dobil red sv. Stanislava druzega reda. Konzul KozakoVič v San Francis-eu, dobil je red sv. Kazimira III. razreda. Tiflis. 16. aprila. V okolici Tiflisa je )rišh> do boja med dragonci in četo tartarskih roparjev. Dva roparja sta nsmrtena in štirje so ranjeni. Kozaki >o napadli pri Jevanži drugo tartar--ko četo. Štirje vodje so vjeti. Petrograd, 14. aprila. Minister notranjih zadev Durnovo je baje že odstopil. toda list "Strana" javlja, da bode dobil grofovsko čast. Ako odstopi Durnovo, potem odstopi tudi njegov svak, minister pravosodja Akimov. Moskva. 14. aprila. Znani zemstvo-ist Dimitri Sipov naznanja, da so u-stavni demokratje pri sedanjih volitvah zmagali radi tega, ker je vlada v zadnjem času brezobzirno zatirala svobodno gibanje. Šipo v je mnenja, da se s parlamentom v Rusiji ne bode ničesar doseglo radi prevelikega upli-va kmetov. Samara, 14. aprila. Dvanajst članov parlamenta izdalo je tukaj poziv, da se prične s posebno agitacijo za odpravo smrtne kazni. Odesa, 14. aprila. Gubernator je danes izjavil, da ni pričakovati za Vskrsenje protižidovskih nemirov, ker je vse za varstvo židov pripravljeno. Petrograd, 15. aprila. V minolej noči ob 12. uri vršila se je po vseh cerkvah svečana služba božja in nikjer ni prišlo do kalenja miru. Car je ostal v Carskojeum Selu, kjer so bili pri službi božji tudi člani kabineta in drugi dostojanstveniki. Za Vskrsenje je car mnogo osob odlikoval. Med drugimi je postal tudi grof Cassini carjev tajni svetovalec. Varšava, 15. aprila. Po vsej Poljske j se vrše verski prepiri med katoličani in novimi katoličani ali Marija-viti. V Lupci je napadlo 3000 katoličanov in tri osebe so bile usmrtene ter 40 ranjenih. V Lehnem so boji na dnevnem redu in tudi tam je bilo mnogo ranjenih. V Ozwairtku to si Marijaviti prilastili tamošnjo katoliško cerkev. Smola naše mornarice. Razstrelba na vojnej ladiji. NA OKLOPNICI "KEARSARGE" PRIPETILA SE JE RAZSTRELBA SMODNIKA; 6 MOŽ MRTVIH. Mnogo mornarjev je več ali manj ranjenih. — Oficijelno poročilo admirala Evansa. PRI CULEBRI. Washington, 15. aprila. Oddelku vojne mornarice se poroča o katastrofi, ktera je zopet dohitela našo vojno mornarico. Ko je bila oklop-niea Kearsarge pri strelnih vajah 1)7i-z?> Cule'ire, pripetila se je na njej razstrelila smodnika, in sieer v prvem stolpu. Poročnik John M. Hwdgims in pet mornarjev je ibilo n smrt en i h in j eden častnih ter več mornarjev je bi o več ali manj ranjenih. Nesreča se je pripetila ]*> zaključku strelnih vaj, ko so smodnik nesli zopet v skladišče. Uradno poročilo o neljubem dogodku, ktero je poslal admiral Evans, se glasi: "Caimanera, 14. aprila. Mornarie-nemu tajniku v Washington«. Dne 13. aprila popoludne oib 3:15, Iko so končali s strežnimi vajami v prednjem stolpu oklopniee Kearsarge in ko so odnašali smodnik raz krov. vneli so se tri oddelki smodnika za 13palčne topove. Ostali smodnik se ni vnel. Vzrdk razstrelili še ni znan. Poročnika Jos. W. Graemeja so prepeljali težko ranjenega na Maryland. Usmr-teni so bili poročnik Hndgins in pet mornarjev. Mornar King je smrtno ranjen. Mrtvece bodo pokopali v Guantanamo. Ladija ni poškodovana." Katastrofa se je pripetila pri at/an-tiškem brodovju, ktero je že par tednov na vajah na Karaj'bskem morju. M' rnarični tajni'k ie o katastrofi takoj sporočil predsedniku, kteri niti je n:M->ril. naj sporoči ladiji Kearsarge njegovo sožalje. Strupeni plini v rudniku. V Prescottni, Ont., Canada, se je v tpim-e'iajem rudnik ii živega srebra radi strupenih plinov onesvestilo osem rudarjev, ktere so pa še pravočasno prinesli na površje, tako da bodo okrevali . Direktna volitev zvezinih senatorjev. Washington, 13. aprila. Zbornični odbor za volitve je sprejel resolucijo, v sle d ktere naj se v nadalje volijo senatorji potom direktnega glasovanja in da se termin službovanja podaljša od dveh na štiri leta, ker nijedna stranka tekom dveh let ne more docela nastopiti s svojo upravno politiko. Radi tega predloga in sprejete resolucije bode treba zvezino ustavo preina-čiti. Povodenj preti. Pri Memphisu, Tenn., je reka Mississippi tal'io narast a, da se je bilo bati povodnji. Danes je voda pričela zopet upadati. AMERIŠKI NEZADOVOLJNEŽL Nikjer na svetu ne bodete našli bolj nezadovoljnih ljudi, kakor tukaj, ko se prične spomlad. Videti jih Amorete povsodi, ko se prepirajo in "zabavljajo" tako, da so prav neprijetni za vso okolico. In kaj je temu vzrok. Način našega življenja in naše podnebje. Na prehod od zime na spomlad marsikdo ni pripravljen. Oni niso gledali na stanje njihove krvi, ktera postane radi nečistih snovi gosta, kar provzro-či slabo prebavljanje, slabosti, kožine bolezni in pomanjšanje življenskih moči. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino sredstvo, ktero takoj pomaga, ako se ga pravočasno rabi. Pričnite takoj sedaj! Ono upliva na vse organe tako, da zdravo delujejo, odstrani vse nečiste snovi iz krvi in na^ polni žile s svežo in čisto krvjo, ktera prihaja od pravilno prebavljene hrane.« Ono je jedini kričistilec, kteri je naraven, ker deluje potom prebavljalne-ga sistema. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Novi sveti Elija. Sedaj je zamorec. NJEGOVE ČUDODELNE MOČL — SV. ELIJA SE JE POPREJ IMENOVAL WILLIAM S. CROWDT. Bil je kuhar na nekem vlaku Santa Fe železnice. — Prikazni. "RAZODENJA". Aleluja! Prerok Elija se je zopet pojavil, in sicer — živeli zamorci 1 — sedaj v oblici zamorca. Stari svetnik se namreč rad spreminja iz starodavnega gorečega biciklista, v Dowieja in končno v zamorca. Preje se je imenoval prorok z navadnim imenom William S. C rowdy in je bil kuhar na nekem vlaku Santa Fe železnice. Pred devetimi leti je pa C rowdy videl neko prikazen in tedaj je postal prorok. Takrat mu je dala prikazen sedem ključev, kteri so mu pomagali do preroštva. V petek je koralkal na čelu svojih novih zamorskih vernikov in vernic v čudnih kostumih po Plainfieldu, N. J. ■Slavii je namreč židovsko veliko noč, ktera traja ves teden. Ta teden bodo pa novi verniki slavili ves teden vsta j en je. V petek in soboto so ves dan kričali "aleluja!" in prorok Elija se je peljal pred množico na velikanskem vozu, na kterem je imel lep prestol. Tu se je neprestano klanjal na desno in levo. Oblečen je bil v izdatno preveliko rujavo obleUo, v rujave komašne, a na glavi je imel raznobarvno krono v obliki cilindra. Na rokah je imel tudi mnogo prevelike bele volnene ro-koviee. Tudi njegovi verniki so bili v rujavili oblekah in črnili togali, obrobljenih z belimi čipkami, dočim so nosili raznobarvne telovnike. Vsaka barva ima svoj pomen. Prorok Elija govori le takrat, kadar se mu poljubi, včasih pa tudi govori, ko se mu ne poljubi. On razume vse, ako se mu to poljubi. Tudi z jedno ioko ne more mahati, Iker je hroma. Toda on 'bi zamogel gibati, ak<> bi hotel — ker ima nadnaravne mot-i. In prorok Elija se je postil, kajti še le zvečer se sme jesti. Tudi njegovi verniki so se postili, da bi zamngli zvečer bolj jesti. In zvečer so vse mnogo jedli, kajti vse, kar ostane, se mora sežgati. — Ostalo ni nič. Trojno linčanje v državi Missouri, V SPRINGTIELDU, MO., SO LTN-ČARJI OBESILI TRI ZAMORCE, NAKAR SO TRUPLA SEŽGALI. Sedaj je dospela v mesto državna milica, da prepreči izgrede. 3000 UNČARJEV. (Springfield, Mo., 16. aprila. Državna milica in 200 pomožnih šerifov straži ulice tukajšnjega mesta, da prepreči izgrede drnhali, ktera je včeraj po noči n a glavnem trgu linčala tri zamorce. Ogorčenje proti zamoreem je velikansiko. Množica, ktera je štela najmanj 3 tisoč osoib, razdejala je v soboto zvečer vrata zaporov ter oprostila zamorska jetnika Dmneana in Copelanda, ktera sta bila na sumu, da sta v petek v Bolivarjti posilila neko be'.o žensko. Oba zamorca sta obesili na glavnem frgu na drogu elefertrične obločmee. Linčarji so pred linčanjem priredili obhod po mestu. Na tem potu se jim je pridružila velika množica. Malo pred polu nočjo so trupla obeh zamorcev odrezali in jih na trjru sežgali. Ob 3. uri zjutraj so odšli v ječe po zamorca William Allena, ki je na sumu, da je umoril nekega O. Ronarka in so ga na istem drogu obesili. Lin-eali so jih baš pred kipom, kteri predstavlja pravičnost. Zapori so popolnoma razdejani, kajti po linčanju so še divjali naprej in napravili za $3000 škode. Vezuv se je pomiril. Normalne razmere. PO RAZVALINAH ZASUTIH MEST IN VASI NADALJUJEJO Z ISKANJEM MRTVECEV. Ravnatelj obervatorija na Vezuvu, profesor Mattenoci, odlikovan. POLOŽAJ JE POVSODI BOLJŠI. UPOR NA PORTUGALSKEJ VOJNEJ LADIJI. Uporniki so pokazali admiralu nabite topove. Madrid, 16. aprila. Iz Portugalske se poroča, da so se tudi mornarji o-klopnice Vasco da Gama uprli. Vlačni parnik Arsen se je skušal oklopnici približati, toda uporniki so nanj streljali in je moral bežati. Jeden častnik je usmrten. 483 upornih mornarjev križarke Don Carlos so zaprli. London, 14. aprila. Na portugalskej vojnej ladiji Don Carlos v Lisbon i so se mornarji uprli. Disciplina na oklopnici je bila zelo pomanjkljiva in radi tega so nedavno poslali nove častnike, kteri so prevzeli povelje. Moštvo se je pa temu uprlo in ko v sredo niso dobili dovoljenja iti na kopno, so prijeli nekega poročnika in ga odnesli k o-graji. Drugi so pri tem kričali: "Vrzite ga v morje!" Dvema podčastnikoma se je posrečilo končno poročnika oprostiti. Poročnik je potem odveslal na kopno in se kmalo nato vrnil z admiralom Soudo do oklopniee. Toda mornarji jima niso pustili priti na ladijo ter so zagrozili, da bodo oklop-nico potopili, ako se jim ne obljubi, da ne bodo kaznovani in ako se jim ne pošlje drugih častnikov. Nato so jima mornarji pokazali nabite topove in naznanili, da so si prilastili skladišče streljiva. Oni so tudi sporočili admiralu, da bodo vsako vojno ladijo spustili v zrak, ktera bi se jim bližala in da bodo mesto bombardirali. Admiral jim je obljubil, da ne bodo kaznovani ter da se bode proti njim postopalo pravično. Šele potem so se mornarji izkrcali, toda njihova o soda ni znana. Tudi na torpedovki Tejo ao s* Mornarji uprli. VESTI IZ INOZEMSTVA. Srbski kabinet zahteva odstranitev častnikov-zarotnikov. — Rusko državno posojilo. — Nemiri v Maroku. Belgrad, 15. aprila. List "Politika" naznanja, da bode srbska vlada po Velike j noči naznanila kralju imena onih častnikov, ktere naj odslovi. Ako bi pa kralj v to ne privolil, potem ini-nisterstvo odstopi. General Atanazkovič, kteri je bil član zarote proti kralju Aleksandru Obrenoviču, je prostovoljno odstopil. Pariz. 15. aprila. Zastopniki ruske •.ra finančnega ministra in franeoski bankirji so potrdili poboje za nabavo ruskega državnega posojila. Rusija najame $400.000.000, kteri denar se izda v 5odstotnili bondih. Od te vsote nabavi Francija $230,000.000, ker so pogoji zelo ugodni. Velik del dobave denarja prevzame tudi Avstrija, kar je zelo značilno, ker dosedaj se Avstrija še ni udeležila ruskih posojil. S tem seveda Nemčija ne bode zadovoljna. — Tokio, 15. aprila. Včeraj zjutraj pripetil se je v južnih pokrajinah otoka Formoza jak potres. Tem povodom je bilo še več ljudi usmrtenih, kakor pri zadnjem potresu. (Tedaj je bilo 1014 ljudi usmrtenih in 695 ranjenih.) London, 16. aprila. Iz E1 Araisha v Maroku se poroč^, da bodo taxn v kratkem nekega sultanskega sorodnika proglasili vladarjem, na kar je pričakovati velikega upora proti vladi v Fesu. Tanger. Maroko, 16. aprila. Tukaj so se vršili včeraj veliki protižidovski izgredi. Denarje v staro domovino poiOJun*: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za % 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina Jo riteU pri tok vsotah. Doma ao mkitano raoto popolnoma izplačajo bros vinarja odbitka. Kaie denarne poiiljatve izplačaj e cJkt. poitni hranilni ara* t U. do 12. Dmaxja nam podati Jo aajpriliS-aojo do $85.00 ▼ gotovini t priporoča-M ali mUNTIMB piou. TOČ j« ni—H po DonoaMe Polil Monty Ordor ali pa W*m Tock Bank Draft. FKAXX m*WMwm 100 Onmfah Knot Ko« Tack. imiL dab at OMai, Ohk. Neapolj, 14. aprila. Iz < kolice Vezuva prihajajo trajno ugodna poročila. Tudi danes sije sije soluee v vsej krasoti in sedaj zginjevajo iz ulic zadnji sledovi bruhanja ognjenika in življenje v mestu je zopet zadobilo svoj normalen značaj. Beguni se počasi vračajo v svoja ostavljena me>ta in vasi. Povsodi je videti ljudi na delu, ko iz-boijšujejo svoje hiše in odvažajo pepel raz cest iu ulic. Iver je danes velika sobota, so cerkve polne vernikov. Vojvoda Aosta je danes obiskal francosko vojno brodovje, kterega mornarji so pomagali prebivalstvu. Vojvoda se je v imenu kralja zahvalil Franciji za sočutje iii pomoč. Franeo-siii mornarji so med seboj nabrali 3000 dolarjev za pomoč prebivalstvu okolice Vezuva. Semkaj je dospela an-irležka križarka Leviatliian, da taki izkaže sočutje Angdje napram Italiji. Neapolj, 15. aprila. V Ottajano so našli včeraj zoj>et večje število mrtve cev. Tam, v San Giuseppe in Santa Anastasia so vso okolico desiniicirali. da zabranijo razširjanje \;ake epidemije. V Torre del Greco se je včeraj podrl del tamošnjega kolodvora, toda k sreči ni bil nihče ranjen. V Pompeji je včeraj skoraj ves dan padal pepel, kar velja tudi o Ottajano in Castellamare. Iz razpok.iu, ktere so se napravile pri Ottajano, prihajajo žvepleni pari in bati se je, da se tam ne otvori zemlja. Rim, 15. aprila. Kralj Viktor Emanuel j«»delil je profesorju Matteneci-ju. ravnatelju < observatorij a na \ ezu-ru, red krone. Neapolj, 15. aprila. Beguni se zoj>et vračajo v i stavljene naje iu pričenjajo popravljati svoje hiše. Tudi prodajal nice so zopet odprte. Professor Matteneci je izdal včeraj naslednji tbuletin: <4 Instrumenti observatorija s<> primeroma mirni. Iz kraterja prihaja še pesek. Pričakujem pencil o lavi. ki se pomika proti B iscotrecase, kamo sam ne morem oditi. Vsa znamenj.; kažejo, da -e l»odo vulkan v viaVkon umiril.'' Neapolj, 16. aprila. V solx>to ponoči je Vezuv zopet metal pesek in pepel, toda količina se je kmalo pomanjšala. Vulkan je zopet v oblakih dima, tako, da ka, lji. aprila. Pri pot res if, kteri se je pripetil mlnolo so-boh> na južnem de.u ot<*ka Formoza (irlej tozadevno poročilo med vestmi iz inozemstva), bilo jt*. v kolike-danji potres je bil nmoiro jačji, nego oni dne 17. marca t. 1. Največ je prestalo mesto Kagi in hiše, ktere se pri zadnjem jx»tresa niso ]>>drle, so sedaj v razvalinah. Dcko, kakor tudi več družili mest in vasi. je deloma tudi razdejano. Oblasti poslujejo neumorno, da pomagajo tisočerim prebivalcem, kteri -o izirubili svoja domovja. ffiosinamjeip. J \ ali pa •mM« ter ac^ateQe v Ameriko vzeti, piii xa pojasnila in voine cene na: FRANK ŠAKSEK. N9 Qreaawkh St., New York, N. Y, ker tu bodel najpošteneje in najbolje portreten. Fr. Sakser je priznani zastop-nllr t—b Iv^snitnih parobrodnih druur KRETANJE PARNIKOV. Dospeli >o: £>t. Paul 14. aprila iz Southamptona s 1041 ix>tniki. Umbria 14. aprila iz Liverpoola z 932 potu ilk i. Blueeher 15. apr. iz Hamburga s 1921> potniki. Gneisenau 15. apr. iz Bremena s 1085 potnilki. Celtic 15. aprila iz Liverpoola z 26S8 potniki. Columbia 15. apr. iz Glasgowa s 1306 potnBki. Caq>athia 15. aprila iz Reke. La Champagne 15. aprila iz Havre s 1175 potniki. D«gpeti imajo: Prinz Oscar iz Genove. St. Paul iz Southamptona. Carpathia iz IJeike. Moltke iz Genove. Zeeland iz Antwerpena. Marianne iz Reke. Armenian iz Liverpoola. Nieu Amsterdam iz Rotterdama^ Kaiser Wilhe.wi II. iz Bremena.. Odpluli so: Roda 16. aprila v Havre. Odpluli bodo: Kaiser Wilhelm der Grosse 17. aprila v Bremen. Majestic 18. aprila v Liverpool. Noordam 18. aprila v Rotterdam. La Champagne 19. aprila v Havre. Blueeher 19. aprila v Hamburg. Prinz Oscar 19. aprila v Genovo. Seydlitz 19. apriia v Bremen. Celtic 20. aprila v Liverpool. St. Paul 21. aprila v Southampton. Weimar 21. aprila v Genovo. Umbria 21. aprila v Liverpool. Colt*nbia 21. aprila v Glasgow. Zeeland 21 .aprilia v Antwerpen. Pennsylvania 21. v Hamburg. Erny 21. aprila v Trst. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-Ameriki "GLAS NARODA* slovenskih d'-lavcev v Ameriki. iLTednik: Editor ZMAGOSLAV VALTAVEC Publisher FRANK SAKSER, J09 Greenwich Street, New York City- ji A leto velja list za Ameriko ... $3.00 « pol J-ta............. 1.50 Sa Evropo, za vse leto.......4.50 " " pol leta.......2.50 ** " ** četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve | _____Številki. _ XiLAS NARODA' .*haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. "GLAS NAkOOA^ ("Voice ot the People") «iobwerni«e vršila, je te dni razprava, pri 'kterej je bila American Fc- j deration of I^abor zakopana po dveh odvetnikih, k t era sta nastopila proti > ninim |x>ve!jem, ktera so izdali lažni Sodna ]K»V4*lja bi se morula pravza- nire. !>.•«» v>lu/.lHM!ee\ pa ni lastnina delodajalcev. V tem smislu tudi ni Jja proti onim ljudem. kteri prete s j liakim /!iK'i:i in ali pa prestopkom. I*ix>ti tatovom in -ličnim ljudem naravno ni jed no ~«dišče ne hode izdalo sodne prejiovedi in povelja. Ako J čtrajkujoči delavci kr>ijo zakon, tre-1 ba jih je iznx'iti kazenskemu sodniku, | kteri postopa proti njim zakonitim po- Napredek zrakoplov- stva. —o- (V novejšem času je zrakoplovstvo v toliko napredovalo, da zamoremo v primarno kratlkej dobi pričakovati praktičnih uspehov. Po vseh mestih Zjedinjenih držav se up ta no vi j a jo tale zvani aero-ktubi, kterih namen je j zrakoplov izpopolniti tako, da bode | končno stopila tudi ta iznajdba v vr-sto prometnih sredstev. Zrakoplov ima toraj veliko bodočnost in inverjeiii smo, da pride končno tudi čas, ko se bodo tega sredstva posluževali i — tatovi. Priti v drugo, tretje, deseto ali trideseto nadstropje, je težavna stvar. V to svrho morajo tatovi rabiti deloma -topnice, deloma pa tudi lestve. Oni, ki noolicijo in zasledovanja se jim ni bati. Odprava plena, ktera je vedno v zvezi z raznimi potežkočami, je s pomočjo zrakoplava povsem lahka. V kratkem bodo tudi pričeli izdelovati tako velike zralkoplave, da bodo z njimi lalijko odnes'i iželezne blagajne. Dosedaj je bilo vedno neprijetno, ko so morali tatovi najeti vozove, na kte-re -i> blagajne naložili. Zrakoplav pa bode sam dvignil blagajno, ne da bi se bilo treba pri tem kaj mučiti. Vsekatko bode pa treba zrakoplave izdelovati iz takega blaga, kterega ne bi ,U* mog, če prestreliti. kajti pripetiti se zamore. da se kak policaj prezgo-daj probndi in prične streljati na ha on. . 1'verjeui smo, da bode unija tatov končno pristopila k aenoJklubu, kajti' doi/nost tatov je, da novi šport z vsemi močrni podpirajo. Kazim tega tudi ne smemo pozabiti, lov>;\a zelo ugoden trustn za plin. Tatovi, kterih poklic je oni isti, kakor t nista za plin, morajo že radi tega podpirati plinov tniKt vedno po principa: roka i\A «luik proti onim, ki -o gn-ili proti trm prep.vedini, sumarično ]x»stopati in jih kaznovati. Dasiravno zfiinorejo nepristranski l>ostavodajalei te argumente uvideti na prvi pogled, pa kongres z ozirom na to tiaravno ne lxtile ničesar storil, kar bi bilo v ot. \' » hi bik> dam - v k< ngresu f>0 zastopnikov de.avsviii organizacij, \*>-fem '»i tu.ii v Belej hiši viadalo drugo mnenj t-. Minolu je že 'JO let, ko so nevvvor-A-i republikanci ponudili Samuel (iompersii, predse.!niku imenovane fe-deracije, mesto za ilržavncga senatorja. Takrat je mpeis odklonil, ker mu je Central Lalmr 1'nion talko ukazala. Danes jepa (rompers sam u videl ono, kar >it delavci tekom zadnjih dvajset let zamudili. Ako ld svoje glasovanje delavci drugače uporabili. jtotecn l)i jim danes ne bilo treba v Washington!! moledovati za razne svoje pravice. Ustanovitev novih ruskih konzulatov v Avstro-Ogrski. INtrograds.ri dnevnik "Slovo" je priobčil serijo člankov v potrebi reorganizacije ruskih konzulatov v inozemstvu iz j>eresa znanega ruskega publicista V (iorlova, ki je bil svoje ~ameznimi političnimi i litičnimi strankami tako napeti, da se med njimi iiiikdar in v nobeni zadevi ne more priti do skupnega nastopanja. Ti ljudje se zelo radi poka-/.ujejo kot neki "posredovalci" in znaujevalci miru, sloge in edin-st v a. Sr'oskLm optimistom ne more iti v glavo, zakaj se je razdelila močna radikalna stranka na dva. sUoraj enaka dela, ko so vendar j>olitična naee.a e:iega in drugega dela v glavnem iden-ti-.ia. Optimisti so postali žalostni — in to je razumljivo — ali obenem so dali na delo, ki je že v svojem začetku obsojeno na to, da ne bode imelo nobenega uteha. V eni in drugi grupi radikalne stranke je nekaj ljudi, Iki se na vso moč trudijo, da bi radikalno stranko zopet ujedi-:ii!i. ali ves mjihov dosedanji trud je bii brezuspešen, a 'brezuspešen ostane tudi nadalje, ker so ti, ki na ujedinje-nju delajo, vse manj znatni in brez-vplivni člani v obeh grupah radikalne stranke. Vodstva radikalnih grup sta se odločno izjavila proti temu, da bi se o ujedinjenju dogovarjali ljudje, tki nimajo od vodstev strank nobenega pooblastila za tako delo. O ujedinjenju radikalne stranke se danes ne more več govoriti in ako bodo optimisti še nadalje delovali v tej smeri, dosegli bodo rnekaj popolnoma nasprotnega svoji lepi nameri, ustvarili l>twlo tretjo radikalno fralkeijo v nadi, da se okoli te ''neutralne" radikalne frakcije s časom zberejo vsi ra-dikalci, kakor so mladi radukalci računali pri svoj: secesiji, da uničijo zmerne radikalce. Je pač tako. Ako se neka stranka razdeli na dva ai več delov, je to jasno znamenje, da ljudje, 'ki so prvotno stranko sestavljali, niso spadali skupaj, a kar ne sj>ada skupaj — naj gre narazn. Najbolje je, seveda, da ljudje, ki se strinjajo vsaj v glavnih principih, delujejo skupno in da delajo medsebojno kompromise, ker enih misli v vsalkem vprašanju ae more biti večje število ljudi, ali ako se že razcepijo, potem se na- adno zelo težko zopet ujfdinijo. Radikalna stranka v Srbiji je razde jena na dva dela, ki sta približno enako močna. Sled tema dvema frakcijama najbrže niikdar več ne pride do popolnega jedinstva — med njima ostiine boj, a vsaka spravna akcija bi mogla imeti edine ta žiJosten rezultat, da bi ustvarila novo frakcijo, a to je popolnoma nepotrebno, kakor-je bila nepotrebna tudi razdelitev na dve frakciji. • « * V nedeljo 25. sušca j« bila na Svečan način otvorjena jugoslavjam&ka čitakuca v Belgradu. Ob enajsti uri pred pol u*lnem so se zbrali v klubovih in čitafnišikili prostorih povabljeni gostje, ki so povabilu mnogoštevilno sledili, ker so bili prostori natlačeno polni. Tu so bili: naučni minister Ljuba Stojanovič, srbski diplomatieni agent v Sofiji Sveta Simič, bolgarski diplomatieni agent v Belgradu Dimitrije liizov, belgradski župan Kosta Gla-vinič z mnogimi občinskimi svetniki. Bilo je tudi lepo števiio dam in neko-li!ko častnikov — podpolkovnik Vuka-sovie, Slovenec, je prišel, razume se tudi in bil je izredno vesel. Ljuba Nešič, pravnik, je v kratkih in jedrnatih besedah podal pregled dosedanjega delovanja v smeri zbliževanja in medsebojnega upoznavanja med Jugoslavjani. Pripominjam, da je med srbskimi vseučilišcniki, ki so začeli propagirati jugoslavjansko idejo, bii Ljuba Nešič jeden najagilnej-ših, a ob strani sta mu kot enalko agil-na in vztrajna vedno stala Ljuba Jo-vanovič, urednik "Slovenskega Juga" in Kosta Jovanovič. Na tej trojici v glavnem tudi sedaj sloni čitalnica in klub "Slovanski Jug". Za Ljubo Nešičem je govoril gimna-zijalni profesor Pera Jankovič, ki je v svojem obsežnem in temeljitem govora razvil delavni program kluba in čitalnice "Slov. Jug". Pera Jan'ko-vič je tudi zel o agilen odbornik jugoslovanskega kluba in stoji v vrstak mlajših članov, ki so voditelji cele akcije, dokler so starejši člani, kot ne saano visoko izobraženi, nego tudi iz-kusni ljudje, samo svetovalci mladine. Se predpoludnem je prišlo mnogo brzojavnih pozdravov iz celega slavjanskega juga — največ iz Srbije, a |H>tem iz Bolgarske. Iz Zagreba m doš.la nobena brzojavka, pač pa je tvoritev čitalnice brzojavno pozdravil dr. Josip Snxxllaka iz Splita v Dalmaciji. Posebno lep vtis je naredil brzojaven pozdrav ljubljanskega župana v srbskem jeziku, 'ki se glasi slovenski: Iv otvoritvi čitalnice moje naji-ikresiejše čestitke in prisotnikom i venski pozdrav. V naši slogi naša -ila. Župan Ivan Hribar. V čitalnici stoji pub iku na razpo-l:'go 110 jugoslavjanstkih listov in lepo število ruskih, čeških, rumunskih in francoskih. Istega dne popoludne je bila v dvo-lani hotela "Kolarac" svečana proslava tega znamenitega dne. Tudi tukaj se je zbrala najodličnejša belgrad-ska publika, med ktero sta bila zopet srbdki diplbmat, agent v Sofiji in bol-galski diplomat, agent v Belgradu. Dekorativni slikar, Dalmatinec In-chiosti-i, ki z velikim uspehom izvaja dekorativno slikarstvo narodne sloge jugoslavjanske, je govoril o narodnem slogu v dekorativnem slikarstvu.. Predavanje je bilo zelo interesantno in poučno. Inchiostri z vso vnemo deluje na tem. da se ustvari enoten jugo-slavjanski dekorativen -ti.. Skoda je, da se na tem dosedaj še skoraj nič dejalo ni. Vsa.j meni je znan je.lini Inchiostri. ki v tej smeri dela, a dela tudi z velikim uspehom. On je dekoriral že mnogo dvoran po čelom slavjanskem jugu in njegovvo delo naredi povsod na človeška zeelo prijeten vtis. Sedaj dekorira dvorano srbske "Narodne banke", a skupno z njim izvršuje figurativen del nadarjen slikar Paško Vučetič, tudi Dalmatinec. Zašel sem preda.eč. Druga točka na programu proslave sta bili dve slovenski narodni pesmi: "Bom šel na planince" ki "Potukan ples". Pel je močan mešan zbor zbor "Beogradskog pevačkog družtva", in sicer tako dobro, kakor more peti glasovito to diiir žtvo, ki je triumfalno potovalo po Nemčiji in še po nekterih drugih državah. To družtvo se pridno vadi, z ljubeznijo goji pesem in zato ga povsod radi poslušajo. Jeden oddelek družtva je bil tudi v Ljuibljani pri odkritju Prešernovega spomenika in je na vrtu "Narodnega doma" zapel nekoliko lepili zboroy. Lepe pesmi in vzorno izvajanje — ni čuda, da je slovenska pesem naredila na poslušalce tak vtis, da se je morala druga pesem (Potrkan ples) ponoviti. Jaz sem bil ponosen, ker so mi vsi rekli, da so slovenske pesmi zelo lepe. MožJki zbor istega družtva je pel potem koračnico iz Zajčeve opere " Zrinjski", ravnotako v splošno za-dovoljuost. Meni so posebno ugajale macedonske narodne pesmi srbske, ki jih je pel mešan zbor "Beogradskog pevačkog družtva". Te melodijo naredijo na eloveUa neizbrisen vtis. Sedaj so svečane kakor eerkvena pesem, a potem razposajeno vesele, kakor one slovenske, ki jih poje fant, ko gre zvečer !k ljubici v vas. "Beogradsko pevačko družtvo" je lahko tudi na ta svoj nastop ponosno. Vmes, med pevskimi točkami, ste bili dve deklamaeiji, ena hrvatska in ena bolgarsika- In jugos'avjanska čitalnica je otvorjena. Vivat, creseat, floreat ona in — druge, ki naj se še ustanovljajo! ŽIVIJO gospod doktor LEONARD L ANDE S ! Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleueeni gospodine! Kako sam ja sretan, što sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o ida sam i s tom osječao, da ne čutim ništa. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Yam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. J ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Jonngston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonarda Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. ' Doktor LEONARD LANDES je na snamenitejši sedaj v New Torku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne mežke in ženske bolezni ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam. da se obrnete n» doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov • Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. jn ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop! V občinski zastop šabački je bilo • pri poslednjih volitvah izvoljenih tudi šest soeijalni.il demokratov. Ko so pri prvi seji morali občinski svetniki priseči, so izjavili socijalni demokrati, DRAMA V PLAUENU. Dne 2-5. marca se je vršila v Plaueu na Nemškem-strašna drama v Gaess- da so oni republikanci in zato ne bi < mtzei"strasse v hiši št. 10 v drugem bilo potrebno prisegati kralju, a vero smatrajo za zasebno stvar posameznika in zato nima Bog čisto nič skupnega z državo. Ali ker hočejo socijalni demofcrati tudi praktično delati na izvršitvi svojega programa, a k sejam občinskega sveta po zakonu ne morejo prisostvovati, dokler pred duhovnikom ne prisežejo zvestobe kralju, pristanejo, da izvršijo to formalnost, ker takointaiklo hočejo spoštovati ustavo in zakone, ali o kralju in o Boogu .si pridržijo svoje prepričanje. Potem so socijalni demokrati prisegli z drugimi občinskimi svetniki vred, ali ni->.> hoteli poljubiti križa in evangelija. Duiio^i'k, ki je ceremonijo izvrševal, je petesm napisal, da se dotieniki ne smejo smatrati za občinske svetnike, ker niso pravilno prisegli, kar pa ni istina, ker zakon ne predpisuje poljubljanje križa in evangelija, nego samo prisego foot tako. Občinski svetniki d'rugih strank so na strani svojih tovarišev, soeijainih demokratov, a to stališče zavzema tudi višja oblast, ki o stvari odločuje in klerikalni prota dobi — dolg nos. Ta slučaj je interesanten po tem, ker se iz njega vidi, kolika politična svoboda vlada v Srbiji. Socijalni de-mc.krati javno v seji občinskega zastopa izjavljajo, da prisegajo kralju zvestobo zato, ker forma, tako zahteva, ali oni pri vsem tem ostanejo dosledni republikanci in nihče jim tega ne zameri, ikler v Srbiji se spt>štuje vsako po itično prepričanje. Z druge strani je stvar poučna zato, ker se vidi, da bi tudi nekteri srbski duhovniki radi vodili nekako "klerikalno" politiko — pa se jim vse smeje! Srb pravi duhovniku: ti lepo mašuj, ublia j a j, krsti in pokopavaj — tukaj si duhovnik in jaz te j.>osluša.m, a drugače se v moje zadeve ne vmešavaj. Xi istina, da je pravoslavna duhovščina proti-klerikalna! O, ona bi si rada priborila večji vpliv v narodu, a narod srb- Poslednjikrat sem poročal o bolgarskem posojilu 400 milijonov levov in sem rekel, da se gotovo tudi ta denar uporabi za oboroženje. To ne stoji nadstropju. Ob U6. uri zjutraj so čuli bližnji sosedje več strelov in ko so prišli prestrašeni gledat, so videli, da strelja nekdo iz okna navedene hiše. Tovarniški delavec Ernest Thos, star 27 let, ki se je bil delati naveličal in se ločil od žene in otroka, je prišel ob y26. zjutraj !k svoji ženi, ki je stanovala s svojim otrokom vred pri materi, in zahteval od nje denarja. Soproga mu je prošnjo odbila. Thos jo je pričel surovo zmerjati. Takoj je vstala iz postelje tudi mati in mlajša 19 je t na hči, obe sta se nagloma obleki L Thos je nato vzel iz zabojčka, ki ga je bil prinesel seboj in kjer se je nahajalo šest samokresov, jednega izmed teh v mke in večkrat zaporedoma ustrelil na ženo in njeno mater. Mati je padla takoj po tleh, ženo pa, ki je poskušala močno ranjena zbežati, je Thos pobil s sekiro na tla; 191etna sestra Ana je zbežala medtem v izbo, ki jeibila poleg in prosila vsa obupana pri oknu za pomoč. Na cesti se je bi a zbrala velika množica ljudi, tki so hrabrili deklico, naj skoči dol, nekteri so ji zopet odsvetovali. V tem je prihitelo pod okno četvero hrabrih mož, reklo deklici skočiti na cesto in ji obljubilo jo post reči. Ko je Thos to opazil, je streljal neprenehoma na hrabro četverico. Krotrlja je zadela v pt.-i gostilničarja Keichelta, d se je takoj zvrnil. V istem hipu je zakričala vsa množica, zakaj iz okna v dragem nadstropju se je bila spustila 191etna Ana. Spodaj stoječi trije možje so jo varno j>otregH. Hrabri možje so nato odnesli težko ranjenega tovariša v bolnico. Medtem je streljal divjak še vedno besno na vse strani. Ko so se bili hrabri rešilci iz nevarnega kraja skoraj umaknili, je bil zadet med njimi v vrat krojač Petersohn in je pal takoj po tleh. Težko ranjenega so takoj odnesli. Krog/je so zadele tudi še štiri druge osobe, kterim je prišlo v pomoč sanitetno družtvo. Streljanje je trajalo takrat že pol ure; več kot 200tkra.t je bil Thos že ustrelil. Cesta je bila zaprta in tudi cestna železnica ni vozila po njej. Z okna dol pa so kakor sem ravnolkja'r zvedel, nego bode; pokali streli neprenehoma. Stanoval- to konverzijsko posojilo, s ktrim se poplačajo prejšnja nektera posojila, ki so sklenjena pod manj ugodnimi poooji. Slično financijelno operaeijo — samo v manjem stilu« — je nameravala izvesti lansko leto srbska vlada pod N. Pašičem, ali je padJa, predno je svoj načrt mogla izvesti. • * » Četovanje je omejeno na minimum. Od časa do časa prihajajo vesti o matt jih konfliktih, ki so pa popolnoma brezpomembni, ali zato je kulturno delo intenizivnejše. Srbi odpirajo vedno nove šole po določenem načrtu. Te dni je srbska občina Resna v bi- či nasproti stoječih hiš so se umaknili v razne prostore, zakaj zverinski delavec- je streljal tudi v nasprotna okna in tako v stanovanja. Nič manj, ka-•kor 23 oken pri nasprotnih stanovanjih je bilo od strelov razdrobljenih. Ali grozovitosti še ni bilo konec! Vsalk. poizkus hiši se približati je bil v zvezi s smrtno nevarnostjo. Pomagati si ni vedel nihče. Grozno je bilo za oči, ko je držal morilec v eni roki enoletnega svojega otroka, v drugi revolver. Ljudje so mislili takoj, da misli morilec vreči dete na ulico, z revolverjem pa ustreliti tistega, ki bi prišel otroka post reči. Poveljnik toljskem (monastirskem) vilajetu do- ■ ^elka za prenašanje bolnikov se je bila od turške vlade dovoljenje, da j ma]loma tako ohrabril, da se je zavil otvori srbdkio šolo, razume se, na svoje stroške. To dovoljenje je občina že zdavnaj iskala, a ga je dobi:a še le sedaj, ker turška vlada nič kaj preveč rada ne podeljuje dovoljenja za otvoritev novih šol, četudi že obstoječe šole uživajo dosti veliko svobodo. Nacijo-nalen čut se bolj goji v macedonskih šolalr, kaiko-r v slovenskih šolah v Avstriji. V tem oziru je Turčija tole-rantnejša od Avstrije. Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se ogjasi pri njem. Slovensko katoliško 0= podp. društvo n svete Barbare Xa Zjedln]ene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. dn© 31. Januarja 1902 v državi Penn«y»v»-^1, -O-O- 0DB0RNIKI: Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml.. Box 547, Porert City Pi Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rum, »i L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28. Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Tm. PRANK SUNK, P. O., Lnzerns, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Fa. ^ JOHN SKODLAR. P. 0., Forest City, Pa. •ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, P* "J ,e Podajo I. tajnika: Ivan Telban, P. O Box fC7 P City, Pa. ' * Drnitvsno glasilo j« "GLAS NARODA". zdhamSe DR. JI. E. THOM PSOIV. 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti zji malo denarja popolno postrežbo in zdrav I je in samo tukaj govori se Slovensko. M i trosimo denarje samo za i.obra zdravila 1CENT v kar Vas . velja nabava imenika raznovrstnih naših bicikijev. v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bicikli po nujnižjit-i ccr»ah, nego jih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nain le na jednej dopisnici "pošli-te mi Vaš cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo. Kaz-tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nego jih ie mogoče kupili pri prodajalcih. Ali raztolmučimo kako pošljemo vsiomur povsodi NA POSKl'S brez jednega centa deposita in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO P0SKU-SNJ0. \ so to txidete izvedeli ako nam piSete dopisnico. r Ml ti m dokažemo, da Vam zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikijev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera jamči za kolesa. Vi zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto, ako se ponudi za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO, nam vse-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije. Stopala, zuvorc, držal«, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za popravo in vse drugo se prodaja pii nas za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikl ev. Zah evajte naše kataloge. Ne čakajte, temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kupiti bicikel al i gonila dokler ne poznate nove in izborne ponudbe. Vse to velja le jedno dopisnico. Pišite sedaj. MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL. Rojakom v posteljno odejo, skočil pod okno in dete srečno postregel. Thos je ustre.il ves razdivjan petkrat za njim, a ga ni nobenkrat zadel. Vee policajev je prišlo v hišo, kjer je divjal morilec od druge strani, a v stanovanje jim ni 'bilo moaroee, ker je Thos na nje streljal ^kozi vrata. Ob pol osmih, torej dve tiri po začetku divjega razsa-jamja, se je pričelo iz oken Thosove sra stanovanoja kaditi. Navzoči so ta-kj vedeli, da je morilec zažjral. Polil je posteljno opravo s petrolejem, da je tembolj gorelo. Na pozorišee je prišla takoj požarna hramba in tudi vojaštvo. Ognjegasci so prišli iz pod- -32r.an;am, d.i j. za tnrnosnji oiuaj moj T edini pooblaščeni zastopnik za vse posie^ JAKOB 2521BUELQVI3G, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od jf.7. do AS. ure, trr ob sobot ih 8. ure zvečer. . j,.. » t>-J.. Hrtirik: Sakser, strešja sosednje hiše na podstrešje hiše št. 10, zavrtali v Thosovo stanovanje v stropu iufcnjo in spravili skozi njo v stanovanje velike množine vode. Morilee je stre.jal proti luikaiji v stropu, a ko je samokres nanovo polnil, je ustrelil nanj policaj Buchholz in morilec Thos se je zrušil po tleh. Zdaj še le je bilo mogoče priti v stanovanje, ktere ga vrata so bila vsa založena. Po sobi je bilo vse razmetano in inapol sežgano. Truplo žene Thosove je bilo skoro napol zgorelo, mati ]>a je ležala še živa, a smrtnonevarno ranjena pod posteljo. Morilec sani je stokal težko ranjen v kotu. Izkazalo se je, da je tudi vase dva'.-crat ustrelil. Prenesli so ga v bolnico; ko so morilca prenes.i v bolnico, je bil gostilničar Reichelt že mrtev. V sobi so našli tri zavoje s 143 pa-tronami, skupno 350 patron je morilec izstrelil. Sledovi krogelj so se poznali po vseh nasprotnih hišah. Policija pravi, da je zato pustila morilcu tako dolgo živeti, ker je -mislila, da je blazen. Ali zdaj j^ dovolj vzrokov, ki potrjujejo misel, da je Thos vse to storil pri polni zavesti in namenoma. Oglašajo se tudi ljudje, kterim je Thos pravil, da se bode usmrtil sam, a prej da še priredi "lov (ja ljudi",ikokoršnega št* ni bilo. Malo je npa.uja, da hi se Tho> zavedel, ker je smrtnone vara o {»oškodovan, radi če-^ar «u ni bi o mogoče še zaslišali. Kje je MATIJA STAUIHAf I)oma je iz Dolnjega Suhora na Dolenjskem. Preti tremi leti bival je nekje v S an Franciscu, Cal. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: George Stariba, 48—21 Blackberry St., Pittsburg, Pa. (16-18—4) Kje je MIHA FILIP? Doma je iz Zapodja, 1'ara Dragu tuš na Dolenjskem. Preti 4. ieti je bival nekje v državi Michigan. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Filip, Canojisburg, Washington Co., Pa. (16-1S—4) NAZNANILO. Rojakom v Johnstownn, Pa., in oko. lici priporočamo našega zastopnika g, Fran Gabrenja, 519V2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več le« v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". m Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UHADNIKi: Predsednik; MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mini. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. # MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Ho-apital, Chicago, 111. ..^j^^it^^'ffllMSi. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in dn^e 1 iistine na glavnega tajnika: GEORGE L. liROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve ledi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritvžbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika j>orotnega i.dbora: JAI^OB ZABUKOVEC, 4824 RlarkUerrv 6t- Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančn^podatki vsake pritožba.* I B »isi^iiMUj Društveno flaailo j«: 41 GLAS NARODA". da Djordje Skopljanče, načelnik srbskih čet v kosovskem vilajetu. Umoril ga je zavratno iz zasede četnik iz nje-:_'ove čete. ki so ga drugi eetniki takoj ubili. Iz pisem, ki smo jih prinašali iz Macedonije, je našim bralcem znano ime tega najvišjega junaka srbskega v maeedonskih borbah. Bil je nenavadno hraber, a svoje veliko junaštvo je pokazal v 19 krvavih bojih s Turki, kterim je bil strah in trepet. Med Turki je bil -poznan kot pravo strašilo za nje pod imenom "Kapetan Djordje". Imel je navadno srečo v bojih in nikdar ni bil niti ranjen; a sojeno mu je bilo, da pogine orl brata. — Proslavil se je v bitki na Petraljiei 13. jun. 1005, a poslednji krvav boj s Turki je imel 12. sept. 3905 na Guli-u;i< ki višini, o čemur smo prinesli pori »rilo. Xa Petraljiei je bil on načelnik čete in je edini ostal živ, vsi ostali so poginili, tudi 2 vojvode Brana SlaviSki in Bogdan Jugovič, oba nadporočnika srbske pehote. V tej borbi je poginilo nad 200 Turkov. meezen maeedonskih kristjanov, ki jih je ščitil vse enako, najsi so se zvali Srbi ali Bolgari, ta junak je prenehal živeti, a njegova iZ'_ruba se bo silno hitro frsvetila. Žalost za njim je tem večja, ker je bil umorjen zavratno in ne ori moči, da je Groharja vkle-nil in peljal v žandarmerijsko pisarno, od tam so ga orožniki odvedli v kranjskogorski zapor. Grobar je bil radi Koritnika nedavno 4 mesece zaprt, ker je že enkrat Koritnika napadel, radi tejra se je hotel nad Korit-nikom maščevati in izrazil se je baje večkrat pred pričami, da mora ubiti policaja Koritnika. t i rob ar Matija je rojen 1. 187"» v Mavčičah, oženjen in PRIMORSKE NOVICE. Podaljšanje vipavske železnice. Govori se o podaljšanju vipavske-#elez-Tiice iz Ajdovščine do Vida pri Vipavi. T'roira Ihj dolga 12 km. Načrt je napravljen tako, da jo bo mogoče podaljšati do Razdrtega in Postojne. Ker je nastavljal zanjke in lovil v tujem lovu. je bil obsojen ITletni Jak. Spesot iz Zagraja na tri tedne ostrega zapora 8 pofetom. Usmrtil se je v Trstu kurator evangel j*k<* občine Herman lleine, šef tvrdke Behr in dr. Sel je v neki gozdiček v tržaški okolici, si tam prerezal vrat in se potem na bližnje drevo obesil. Našli so ga mrtvega. Star je bil 40 let in x' je preti štirimi meseci oženil. Vzrok je nevrastenija. ŠTAJERSKE NOVICE. Samoumor dveh zaljubljencev. Dne 30. marca so dognali identiteto obeh trupel, ki so jih našli pri Sv. Lovrencu javil neki gospod iz Znaima, češ, da potuje samo na kratek Čas na Dunaj. Dan pozneje je odšla tudi kancelistka. Potem se ni čulo ničesar več o obeh. Imela sta se rada, a upanja na združenje ni bilo. Iz žalosti nad tem in obupan ja sta se usmrtila. HRVATSKE NOVICE. Za madjarsko-hrvatsko-srbski sporazum. Nedavno so bila, kakor poročajo z Reke zaključena preliminarna posvetovanja hrvatskih in srbskih delegatov iz Hrvatske in Dalmacije. De-le-jatje so storili odločilne sklepe za sestanek z madjarskimi delegati za dan 28. t. m. Nov kandidat za djakovsko stoiico. Z Reke poročajo, .da ho škofom dja-ko\ -kim imenovan reški opat Ignacij Martinee, ki je tudi poslanec v hrvat-5kem saboru. BALKANSKE NOVICE. Belgrad, 28. marca. Od srbsko-tur-ške meje brzojavljajo, da je v humano vsk i kazi padel slavni srbski vojvo- RAZNOTEROSTL Število dijakov na avstrijskih vseučiliščih. Naučno ministerstvo je izdalo statistični izkaz dijakov, ki obiskujejo avstrijska vseučilišča v tekočem polletju. Na dunajskem vseučilišču je bilo 7837 dijakov. Skupno število vseh dijakov avstrijskih vseučilišč znaša 22.749. Ženskih slušateljic je bilo na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih 1323. Nemški prestolonaslednik in prestolonaslednik in prestolgnaslednica v Vatikanu. Kakor javljajo iz Rima, je pruski diplomatični zastopnik pri Vatikanu Rothenham nradno naznanil sv. stoliei. da prideta v kratkem v Rim nemški prestolonaslednik in njegova soproga ter da,obiščeta papeža. Policaji — ponarejalci denarja. V Mislowieah na Poljskem je bila prijeta neka žena. ki je plačevala s ponarejenim denarjem. Žena je bila doma iz SosuoTvic, kjer so nato prijeli tolpe ponarejalcev, enega policijskega nad-stražnika, policaja, ključavničarja, trgovca in dve ženi. Stavko raznašalcev časopisov imajo v Belgradu. Stavkajo raznašalci vseh časopisov v Belgradu. Praška škofija šteje po najnovejšem šematizmu 2,062X83 katolikov. V področju nadškofije biva še 54.235 lu-teranov, 50.493 Židov in 718 brezvercev. V 407 dušno-pastirskih postajah je v rabi jezik češki, v 190 nemški in v 11 po večini nemški. Razun tega šteje nadškofijto v grofiji Glatz v pruski Šleziji 164.129 katolikov. Danski kralj — častni admiral nemške flote. Nemški cesar ja imenoval danskega kralja Friderika častnim admiralom nemške flote. Kralj Friderik je pa nemškemu cesarju podalil častni znak Danebrogskega reda. Eksplozija v stolnici. Iz Bruselja poročajo dne 20. marca: Vsled pokvarjenih plinovih cevi je v stolnici Saint Sauveur v Brugesu nastala eksplozija, ki je dvignila 20 do 100 kilogramov težke grobne plošče ter razdejala granitne okraske kora. Škoda na umetninah je velika. Ciganski kongres. Kakor javljajo iz Sofije, vršil se bo v kratkem tam kongres ciganov. Cigani bodo zahtevali med drugim tudi volilno pravico. Maroko zavzema velikanski prostor 812.300 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev ima Maroko nad 12 milijonov, ki so skoraj vsi mohamedanske vere in govore arabski jezik. Prebivalstvo se bavi največ s poljedelstvom. Mnogo žita se vsako leto izvozi v Špansko, Portugalsko in Francosko, istotako tudi mnogo goved in drobnice. Nova zima. Iz Severne Češke prihajajo poročila o novem snegu. Temperatura je povsod pod ničlo. Nečloveška mati. Iz Poznanja poročajo: V Chojnici so aretirali neko deklo, ktera je svojega novorojenega o-troka vrgla svinjam. Dva milijona za francosko cerkev. Rimski listi poročajo, da je neka u-gledna oseba stavila papežu na razpolago za francoske cerkve dva milijona frankov. Sodi se, da se za to osebo skriva bivša francoska cesarica Evge-nija. Čudna bolezen. Pred nekoliko časa se je v Konštanci na Badenskem dogodil nastopni čudni slučaj. Enajstletna hčerka nekega gostilničarja je dobila influence. Tresla jo je mrzlica, v glavi se jej je vrtelo in bila je silno žejna. Prosila je, naj jej dajo kake pijače in ko jej je dekla prinesla čašo vina, je izpila v enem dušku, rekši: sedaj je dobro, sedaj bom pa mogla zaspati. — Takoj nato je zaspala in ni se mogla prebuditi cele štiri dni. Ves ta čas so jej bili udje kakor odmrli, le dihanje in utripanje srca je še kazalo, da živi. Poskušali so na razne načine, da bi jo prebudili, ali vse zastonj. Po štirih dneh se je deklica sama probudila ter vstala povsem zdrava. — Novost v brzojavni službi. Ogrsko ministerstvo za trgovino se bavi z osnovo, ki stremi za tem, da se omogoči čim hitreje od pošiljanje brzojavk na vsakem kraju. Gre namreč za to, da bo možno brzojavke metati v poštne skrinjice, kakor navadna pisma. V to svr-ho bodo prirejene posebne tiskovine z znamkami ]>o potrebi. Ta reforma bo zlasti praktična za potnike, ki bodo mogli odpošiljati brzojavke tudi na o-nih postajah, kjer to ni bilo možno doslej. kjer so se vlaki ustavljali le za kratek čas. t Kako nastanejo požari. Pariški sta-tistični urad je objavil teh dni nekoliko zanimivih številk o postanku požarov. Po teh podatkih je bilo v minulem letu v Parizu provzročenili 148 jMkžarov vsled padca petrolejske sve-tiljke, 25 požarov vsled eksplodiranja svetiljke, 23 vsled neprevidnega sušenja perila pri ognju, ki se je vsled tega unelo. 93 požarov je nastalo vsled zgrešenega kurjenja ali radi nečistosti dimnika, 8 vsled užigalic. V 5G slučajih ni bilo možno konstatovati vzrok požara. železnica in alkohol. Na Nemškem se je osnovala zveza železniških uslužbencev, ki so sovražniki alkohola. Take zveze se snujejo tudi v Avstriji in Švici. Najvstrajnejši razširjevalec te ideje je zdravnik dr. Aladar Bekesz, ki je imel nedavno v dunajskem društvu proti pijančevanju zanimivo predavanje o predmetu "alkohol in železnica". Dokazoval je veliko odgovornost železniških uslužbencev in da se polovica vseh nesreč zgodi na železnicah zgodi vsled pijanosti uslužbencev. V Avstriji je vseh železniških u-službencev 200.000, in tem se je leta 1905 zaupalo v prevažanje 178 milijonov ljudij in za 121 milijonov blaga. Govornik je priporočal železniškim u-pravam, naj podpirajo protialkoholno gibanje med svojimi uslužbenci s sledečim: 1. Od novih uslužbencev naj se pri vsprejemu zahteva popolna abstinenca ; 2. takim se naj daje nagrada; 3. naj imajo prednost pri napredovanju v službi; 4. od bolniških blagajn naj dobivajo večji prispevek kot pivci i. t. d. Vc jaška disciplina. Za časa admirala Nelsona je izdal neki polkovnik povelje, da morajo iz zdravstvenih (»-irov istočasno vsi vojaki preobleči sveža srajce. Ukaz se je izvršil pri vseh stotnijah razun ene. Poveljnik te stotnije je izjavil polkovniku, da pri njegovej stotniji ima vsak vojak le po eno srajco. Polkovnik se je za hip zamislil, potem pa odločno zapovedal: "Ukaz se mora izvršiti! Naj pa vojaki zamenjajo srajce med seboj!" Premoženje v smet ju. Iz pariškega smetja se lahko vsak dan nabere približno 15.000 kg kovinskih škatljic od konserv, iz berolinskega smetja okoli lb.000 kg, iz varšavskega kakih 300. Za 10.000 kg* takih škatljic se dobi 1400 K. Lahko si izračunamo, kak kapital se v Parizu na samih takih škat-ljicali izmeče v letu na smetišče. VABILO. Vsim cenjenim rojakom v Brookh7-nu, New Yorku in okolici tem potom prijazno naznanjamo, da priredi naše Slovensko podporno družtvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. svojo PETO LETNO VESELICO dne 21. aprila 1.1. v Liederkranz Hali, vogal Manhattan Avenue in Meserole Street, Brooklyn, N. Y. Začetek točno ob ^49. uri zvečer. Vljudno vabimo torej vse cenjene rojake, da se teiste v obilnem številu udeležiti blagovolijo. Za točno postrežbo in dobro zabavo skrbi društveni odbor. (16, 18, 20 4) POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: S AIL O O N. :— Na razpolaga imam tudi lepo keg ijišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Proda jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse preikomorske črte po izvirnih cejiab Pošiljam denaxje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvez^ sem z banko Frank Sakser v New Yorku. Svoji k svojimi Z velespoštovanjem JOSIP K0KPAR3 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI, POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDLAENDER & OLIVEN CO., Shreveport, La. F. O. Box 502. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj! Ali Di bolezen najveejil nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,, Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Citajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod! Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da hi še kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu bodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor! Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 R.Road St. McKeesportjPa. Velespoštovani Profesor! Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo telo bolelo. Jaz sedaj-tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me prana kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen inam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba inmršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj ostajam vaša hvaležna Spoštovani g. Profesor ! Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-cujem, da se mi bolezen ze dolgo ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoje padavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančič, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. I. 1 Vam naznanjam o bolezni mojega detata, katero je po vaših drugih zdravilih popolnoma ozdravilo, nolienih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box S7, Forest City, Pa. Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času. Zfitoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Tse vase bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. .Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do z. popoludne. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOTVA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska sro-stilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kamL Pogovorite se z mennj lnhko po du inače; telefon štev. 2213—M Iown 'Phone. Občeval ni jezik: slovensko, hrval 'alio, slovaško ali nemško. Za mii'iarobrnjen obisk se ceaj. rt-jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne. (15-1—16-7 06, pon, sred. pet) VABILO na VESELICO ktero priredi slovensko podporno družtvo Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. J. v South Lorainu, Ohio, dne 28, aprila v dvorani g. Zevnika, na vogalu Globe Street in 10. Avenue. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ker je bila zadnn veseliea dne 24. februarja zadržana vsled smrti našega sobrata, v.judno vabimo vse cenjene rojalke in rojakinje, kakor tudi bližna družtva, tukaj in iz okolice, da se mnogoštevilno udeležijc Vsako družtvo 7. n?jmnnj 10 ridi in dmžtve-nimi znaki je vstopnine prosto. Vstopnina 2oc.? ženske proste. Za dobro postrežbo skrbel bode (14-17—4) ODBOR. Cuy. Phone Cent. 1619 bell Phone: South 1<3 THE STANDARD BREWING 00,1 nsjboilsv vrsto piv*. 13^ Trains St. i iJIev-eftkncJ- O. S ' i —Mflc;1^ ^ JI JM. i1. > Kje je IVAN STEKLE? Doma je iz Janezovega brda na Kranjskem. Prišedši v Zjodiujene države, naselil se je nekje v Milwaukee, Wis. Njegova mati, vdova s štirmi otroci želi o njem kaj slišati. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj «-a blagovoli naznaniti: "Glasu Naroda", 109 Greenwich St., New York. (13-16—4) PROŠNJA. Neki rojak iz Pennsylvanije, ki je sedaj brez posla, bi rad odpotoval v Minneisoto in dobil tamkaj kako de^o bodisi že v premojrokopu ali »kakej tovarni. Radi tega prosimo cenjene rojake naročnike, da nam blagovolijo naznaniti, kje ravno bi se dobilo kaj dela za dotienika. UpravniŠtvo "Glasa Naroda". (13-16—4) Starcevič cigarete CENJENIM ROJAKOM PO AMERIKI! Pregledal sem svoje knjige ter iznašel, da mi dolguje mnogo od Vas, kte-rih sedaj ni vee na Calumetu, Mich., lepo svotico okroglih $3800. Ne glede na to svoto, ktera je za navadnega trgovca izredno velika, pač pa na poštenost Slovencev in Hrvatov, poživljam vse one rojaike, ki so bivali tu na Caluimetu ter odšli, ne da bi plačali meni svoj dolg, da to storijo čim hitreje jim je možno, ter da mi, že ne vsega na enkrat, vsaj v mesečnih obrokih plačajo, za kar jim bodem hvaležen. Jaz sem in ostanem vedno mnenja, da so Slovenci in Hrvati PO-ŠT EN J ANKI, kteri so si svesti svojih dolžnosti in hočejo plačati ono, kar so drugemu ostali dolžni. To je prvi poziv v teku mojega 141etnega trgovskega poslovanja in se nadejam, da bode imel uspeh. Spoštovanjem MIKE SUNTCH, 421 7th St., Calumet, Mieb. (24-3—24-4 tv>n rieO ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! za $3.00. Mi prodajamo 5 fantov starokraj-jovskega tobaka z« pipo ali 3 fante bosaasko-avstrij skega ali tnrškega to baka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja. Za |3.00 pošljemo 500 Starcevič cigaret, narejene iz najboljšega staro krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (ko pone), ktere naj razdeli med svoji prijatelje in naj jim pokaže naš to bak. Zato prejme dotionik od na-zlato aro In verižico, ali akatljo za ci garete ali tobak z napisom: "Živil Slovenci v Ameriki!" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East .'8th St* New York. H. T V^i casopisi slave tovarno ur New Yoik Watch Co., ker so uvideli, da naši rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po ceni UKE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovarniške) ceni. Dobro pozlačeno uro s tremi pokrivali, 15 kamni in jamčenoza 1"» let, dobro poza če no verižico in lep pritan z lepim kamnom. Vse to velja le $4.(X). Kadi zahvalnih pisem, ktere dobivamo od naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo še HHJO ur posebej in sicer se boljših, tako, da narr. bode vsakdo hvaležen. Zato rojaki, kteri še nimate ure naročite jih takoj, ker samo New York Watch Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar. Nadalje imamo tudi garantirane prave srebrne s tremi pokrovi, 15 kamni, jamčene za žo let. Veljajo samo Na vsakej uri je urezano "Spomin iz Amerike". Pri naročilu pošljite $1 v naprej, a ostanek plačate na ekspresu. Naš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY, 447 E.[87th street, INew York. NAZNANILO. Družtvo sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., bode razposlalo vsem krajevn im družtvom J. S. K. Jednote' sreoke za zlato uro; cena jedni je 25c. Čisti dobičeik. je namenjen u podporo bolnih bratov označenega družtva, kte-rih število je tako narast!o, da je družtvo v nevarnem finančnem položaju. Tajniki krajevnih družtev so vljudno prošeni, srečke po možnosti pri driMžtvenih sejah prodajati. (13-16—4) ODBOR. Izpadanje las. Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in pit šavost je "CRESCENT", Pospešuje rast las, brk, brade ii obrvi ter daje žonskim lasem lep b!e sek in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike šk? tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si obranite lepe in goste lase'* zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje z& 10c. poštnih znamk. P. FRANK, 829 East 33rd St, New York City Rojaki, naročajte Be na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! i Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na JVIartin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, «la iinam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kiabase, rebra, jezike, šunke itd. G-ovoriin v vst'h slovanskih -__«-»-■■». *».*-----,— obilni obisk. Katol. Jednota. Mrtva srca« (Povest, spisal dr. Ivan Tavčar.) (Nadaljevanje.) Vsak hode rad pripoznal, da je bilo to vprašanje kočljivo in da se je mladi mož nahajal v stiskah, ki jih je tembolj občutil, ker je tedaj že občudoval, v vsakem obziru občudoval nasprotnico svojo krasno. Notranjega u-verjenja žarovitost ji je plapolela po obrazu, da je vsa njena podoba sprejela nekako vzorno lepoto, ki je Bogomira popolnoma omamila. Ni ji vedel odgovoriti, zatorej se je še bolj razvnela in še enkrat vprašala: "Pa trdite, če se upate!" Posamezne besede so ji takorekoč sikale izmed zob, da so se komaj cule. "Smešna, krivična, nepotrebna institucija. grofica," odgovori Bogomir nato, "tega l>i nikdar trditi ne hotel! Piramide eirijW-anske, ki se na meji puščave dvigajo proti vedno jasnemu nebu, ki pa ji h je nekdaj sezidal tlačen in trpeč rod. kdo bi trdil, da so smešne, nepotrebne! Veličastni ostanki so starodavnih časov! Tn svete naše bazilike in stolpovi božjih hramov, kdaj s<> se že sezidali! Ali kdo bi dejal, da so nepotrebni ostanki srednjega veka ! Veličastni spomeniki so, ki še sedaj navdušujejo človeški rod! Nikdar bi torej ne trdil, da je plemstvo smešna institucija! Naravno je pa. da sedaj, k<> je omika svojina vsemu rodu, ne more imeti tistih vplivov, kakor nekdaj, ko so se plemiči po omiki razlikovali in odlikovali od družili stanov. "Vaše mnenje je zatorej" — in tu zopet požene konja — "da je tako imenovani olikani in omikani kmet tiste vrednosti in cene, kakor irrof, če-gar predniki so v križarskih vojskah s svojo krvjo ]x>jili Palestine pekoče ravnine." "V istini ne vidim bistvenega razločka!" - " Ha ! Vi govorite za olikanega kmeta. Za Botra, pustite me v miru s kmetom in njega omika! Kar ste pričeli omiko nositi med kmete, se je rod iz-premenil in je hudobnejši, pregrešnej-ši. Samo po tuji lasti hlepi, in da nismo pazili, odnesli so nam že davno polovico soteske graščine. Moj oče, «*rof Anton, ve o tem mnogo pripovedovati, častiti gospod moj Lesovej! V Soteski pod graščino ob pečini smo imeli nekdaj star trs. S širokim svojim vejevjem se je raztezal po skalinah navziror in proti jeseni je vse viselo modrega grozdja na njem. Zasadil ga je bil grof Abdon Maksimilijan, slavnega spomina! Ko ga je nekdaj sam cesar počastil z obiskom svojim (Abdon Maksimilijan je bil vpliven, zelo vpliven mož na dvom!) je utrgal z veličastno svojo roko grozd s teira trsa. V vedni spomin so <;a imenovali potem cesarski trs. fjrof Anton pripoveduje, da je tedaj, v tistih groznih časih, ko smo še imeli tlako (prosim Vas, nikar ne omedlite pri tej besedi) leto za letom dozoreval sad na starem tem prijatelju naše stare obitelji. In pili so vino njegovo v spomin tisteca dne, ko je bival prevzvišeni cesar }K» 1 streho soteško! In pili so d Lesove j, bodete pač trdili: to je malenkost! A rečem Vam, lo je pomenljivo, zelo pomenljivo za čase, v kterih živimo! Tako je povsod, v gozdu, na polju in v gorici. Niti praprot v logu, niti klas na polju, niti grozd na trsu ni varen, da bi ga ne odnesla tuja roka! Oče moj, grof Anton je premehak, zategadelj pa čuvam jaz, da ne ugonobi last naše obitelji. Zategadelj sva danes tu, ker tudi Vi, gospod lesovej, ste posegli (in upam, da nevede!) po naši zemlji, ki jo je braniti sveta moja dolžnost. Vendar, čemu bi dalje govorila, saj s svojimi nazori tako nikdar se ne strinjala ne bodeva! Sicer sva pa na mestu!" lies, dospela sta na prostor, kjer so višavski delavci že bili posekali nekoliko hrastov. Na tleh so ležali ti stari velikani jn po zelenem vejevju so klestili a sekirami, da so iveri letele na okrog. Peli in žvižgali so in niti v delu niso ponehali težaki, ugledavši gospodično. Vedeli so, da bode prepir zavoljo meje. S svojim prepričanjem so stali na strani svojega gospodarja; zalo se jim ni videlo potrebno, ponehati v delu zavoljo te ženske, ki je tako ni ljubi! nihče, še družina v Soteski ne! Kontesa je obstala na mali višini, od koder so se videla posekana drevesa in tudi mesta, kjer so stala prej. Hipoma (da Bogomir niti opaziti ni mogel.kje ga je vzela), se ji je prikazal obris iz katastra v nežni ročici; na vratu svojega konja ga je razprostrla ter z rožnatim prstom pričela kazati mejno črto. "Sedaj vidite sami!" je izpregovo-rila zmagonosno. "Ti posekani hrasti so stali v ravni vrsti!" "Res je, grofica!" "A tu na obrisu je mejna črta kriva, saj vidite! To je mesto, kjer sto-tjiva, in to je mejna črta! In ta je odločno kriva! Saj vidite!" "Res je, grofica!" '' Saj vidite, da so posekani hrasti stali na soteski zemlji?" "Res je, grofica!" "Torej pripoznate svojo krivdo?" Bogomir ni videl ničesar, nego li beli prstek, ki je plula ž njim po papirju! Ali skesano je pritrdil: "Res je, grofica!'' "Dobro! Ravno prav, da prihaja moj oči.:, g-rof Anton! Ž njim lehko u-| redite vse! Zna se, da hrasti ne smejo Vaši ostati!" Po gozdni poti je prijezdila tedaj dolga, koščena oseba grofa Antona. Nekoliko začuden je bil, opazivši hčer v družbi tujega človeka. Kontesa mu je takoj razložila stvar ter mu z veliko slovesnostjo predstavila mladega soseda. Potem pa oba zapusti, češ, da sedaj lehko sama vse opravita. Ko je oddirjala in se skrila v zeleni gozd, izpregovori grof Anton skoraj šaljivo: "Torej ste res voljni hčeri moji na ljubo pri poznati mejo, kakor Vam jo je ravnokar izkazala? Ped zemlje je in nekoliko ubogih hrastov!" 1' Čemu ne?" odgovori Bogomir lehkodušno. "Hraste prodajva in tisti denar dohodi cerkev v Iiakoveu, če Vam je prav tako, gospod Lesovej!" "Cisto, kakor želite, ekscelenca ! " "Vidim, da ste mehak sosed in da je /. Vami lehko izhajati! Ali sedaj je še nekaj!" Bil je malo v zadregi. "Kontesa mi bode tičala ves mesec na vratu, če z Vami ne sklenem kaj pismenega!" "Vse podpišem ..." "Veste kaj. gospod Lesovej. Soteska ni daleč odtod. Pojdiva tja in pod-pišiva kaj površnega, da bodem metal pesek v oči svoji hčeri. Bodite umerjeni, da mi do vse stvari ni prav nič. A kontesa mi drugače da miru!" 11 Kakor ukazujete, ekscelenca !'' OSEMNAJSTO POGLAVJE. Nekoliko streljajev pod železniško postajo Grčavo, o kteri se je govorilo v prvem poglavju, se dviguje na strmi pečini Soteski grad. Globoko pod njim se vije nam znana Rakovška dolina in modra reka po njej. Od nekdanjega starega grada je ostal samo širok stolp, tičeč tik propada. Gledal je ta stolp pač še tiste čase, ko so spodaj v dolu turške čete napajale svoje konje v zeleni vodi, in cul je tudi obilokrat razljučenih Osmanov rjovenje, ki so brezuspešno naskakovali skalino, kjer so imeli varno zavetje spoznavalci sv. vere! Historičnega pomena je to seli-šče soteških grofov. V starem stolpu ti kažejo še sedaj sobo, v kteri je spal nesrečni Kacijanar, in pripoveduje se tudi. da se je tu nekaj časa skrival sloveč slovenski reformator. Učakal in prebil je ta stolp stotere nesrečne nso slovenskega rodu Ni čudo torej. da se mu jeklenih časov jekleni zob pozna na vseh oglih. V zidu so se napravile razpoke široke in dolge: v njih pa gnezdijo vrabiči in od njih irnezd visi stara umazana slama po t;"i. nesnažni steni navzdol. Na omenjeni stolp se naslanja novi. v čveteroogelniku zidani grad, s prostornim dvoriščem, visokimi sobami in z zračnimi mostovži. Tu sem je pripeljal grof Anton svojega soseda tisto jutro. Pred grajskimi hlevi, ki tiče skriti v gozdu, sta oddala konja ter peš korakala potem med vrtovi proti graščini. Stopivšemu na dvori še se je zdelo Bogomiru, kakor bi žive duše ne bilo v poslopju: vladala je znana smrtna tiliota. ki navadno vlada po aristokratskih dvorcih. Od nekod je pridrl črn pes in skakal okoli grofa, a ni se upal zalajati, da ne bi motil splošnega miru. Grajski oskrbnik se odlušči nekje pri steni ter pribiti s sklonjenim telesom. Zgoraj na mostovžu pa zapoje zvon v znamenje, da je hišni gospodar prestopil prag svojega gradu. Vstopijo v pisarno k oskrbniku. Tu se je napravilo pismo, kratko in po-j vršno, ki sta ga grof in Bogomir slovesno podpisala. Po končanem tem o-pravku se je hotel Bogomir posloviti; ali grof Anton ga je povabil, da bi stopil ž njim v gorenje prostore. Bogomir se izgovarja s svojo slabo ob-I lako. Oni pa je odgovoril z veliko Iju-beznjivostjo : "Kaj hočete! Saj smo na kmetih! Tn pri kontesi se bodete vendar poslovili!" Vdati se je moral. Po širokih stopnicah odkorakata navzgor po mehki pogrinjači, da se ni čul korak. Ves čas je govoril grof priljudno; povpraševal ga je posebno vestno, če ima obilo divjačine po višavskih gozdih in če je kaj prida prepelic ali jerebic. Močno se začudi, čuvši, da Bogomir niti lovec ni in da nikjer puške v roke ne vzame. Na hodniku jima pride kontesa Lina naproti. Če je bila poprej na konju videti ponosna in nekako nedosegljiva, se je videla pa sedaj Bogomiru mile j- Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitre* ga ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj zi*bornimi vspe-hi v slučajih renniatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in stičnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, Hamel, IIL ^^P. Na vsaki steklenici je 4 I Anaša varnostna znamka >jr "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER&CO. 215 Pearl St., New York. NA PRODAJ je v Suhorju pri Metliki v Belokrajni lepa nova hiša s pripadajočimi njivami in vrtom, ležeča tik državne ceste ravno pod cerkvijo, mimo ktere bode spomlad narejena nova cesta na državno cesto. Lepa prilika za podjetne ljudi. Vrednost skupno okoli 12,000 kron avstrijske veljave. Pogodbe po dogovoru. Natančnosti izveste pri lastniku: JAKOB PETROVČIČ, trgovec, Austria. Trebno, Dolenjsko. (12-17—4) JOHN VENZEL, 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj* in popravljenje harmonik. Delo na pravim na t zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpež no in dobro. Cene trivrstnih od $2* do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vratnim je od &4o do ša, ker je nosila domačo, krajšo obleko. — "Kako je kneginji?" vpraša grof skrbno. "Nisem še bila pri njej, kar sem prišla iz gozda!" Takoj se obrne grof k Bogomiru in reče z važnim in pomenljivim glasom: "Seznaniti Vas hočem z materjo rajne svoje grofice, s kneginjo Teansko. Radostilo jo bode, videti Vas!" (Dalje prihodnjič.) Kje je SIMON KLOBUČAR? Doma je iz Vinice na Dolenjskem. Pred 5. leti bival je v Arden, Washington County, Pa., Za njegov naslov bi rad zvedel Jurij Žalec iz Gornjih Zilj, sedaj bivajoč v Canonsbrargu, Pa. Ker mu imam nekaj važnega od doma poročati, zato prosim, naj se mi oglasi. Moj naslov je: George C. Schultz, 35 North Jefferson Ave., Canonsburg, Pa. (16-13—4) Kje je ANTON STEKLE? Doma je iz Podleža. Pred 3. leti je prišel v Ameriko, v državo Minnesoto. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: John Ausec, 1239 E. 54. St., N. E., Cleveland, Ohio. (14-17-4) NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da se in se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. iMoj SALOON se nahaja pod it. 409 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-I komu najboljšo postrežbo zago-I tavljam. s S speštovanjem ? JOSIP SCHARABON, ^ J 409 W. Michigan St., & ^ DULUTM, MINN. ^J Spominjajte se jb raznib prti!** naše prekorisine dražbe r» Ciril* u Metoda ▼ Ljurtjanil Mal položi da domu aa oltar I (v a Cenik: lcnjlg, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSEfi JA, 10« O&EEH WICH STREET, NEW YORK. * # IM>.RAVIVA fSL KALIFORNIJSKA VINA & NA PRODAJ. j3 Dobro črno vino po 50 do 50 ct. g al cul s posodo vred. Jsf' Dobro belo vino od 6u do 70 ct, galon s pogodi, vred. Izvrstna tropavica -»d $1 50 do $3 galon s posodo ved. j* Manj nege lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko J*-ličine ne morem razpošiljati. Js Zajedno z naročilom naj rt na- Jn. ročmki dopošljejo denar, ni,..ro- Jjjf ma Mon;y Ordei. Spoštovanjem Nik. Radovich, vfc 594 Vermont St, San Francisco, CaL * • Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v II'... *»■'». oa tudi rojakom po Z jed. aztavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicaio, III., bliža 19. ulice, kjer točim prist no uležano Atlas-pivo, izvrstni «rL:akey. vina in dišeče smodke 90 pri meal na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in Urrcina miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, IIL A » A Šk A Domače podjetje, Vsak Slovenec sli Hmt pije naj v korist svojega ndrarja *'Tri glav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelatič gren- dico". ktero je vse narejeno iz pristnih seliftč in pravega vina. £Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", ^068 W. 18th St^ CHICAOO, ILL. >>>ltf ti w w MOLITVENE KNJIGE: Vrtec nebeški, slonokost, $1.50, Vrtec nebeški, 60e. Jezus i i Marija, slonokost $1.50. KTjuč nebeških vrat, slonokost $1.50. Skrbi za dušo, šagTki in zlata obr. $1.00. Skrbi za dušo, Sno vezane, $2.00. Dušna paša (umrli škof Baraga), fino vezana $1.75, v rudeči obrezi $1. Mali duhovni zaklad, v platno vez. zlata obreza 80 ct. Sveta Ura, fino vezana, Saprin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00. Rajski glasovi, platno, čarobno svetilnico, slikano, 10 centov. Andrej Hofer, 20e. Avstrijski junaki, vezano 90c. Admiral Tegethof, 20c. Aškerc "Mučeniki", elegantno vezano $1.25. Ave Marija, 10c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, zanimiva pov., 15c. x>erač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. Uurska vojska. 30e. Božični darovi, 20o Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska. 30e Cesar MiiH"11'1']*" L ce«a nehibu ski. 20c. Ca? je zlato. 30e oetrto berilo za slovenske iole. 50e Draga, cmorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven^ko-nemški besednjak vezan, 90e. Draga nemška slovnic*, rezana, 50f, Darinka. 20o. Doma in na tajam, 20«. Dve čndapolni pravljici, 20t. Deteljica, 25e. Eno leto med Indijanci, 20c. Bvstahija. 15e. Evangelij, 5(ic.. Erazem Predjamakl 15c. General Laudou. HOc. rrolica beračica. «»d 1—reifk 6.50. lolobček in kanarček. 15e 'Jeorge Stefenson. <>ee železnic, ^»i* OoKdovnik. T. in Fl del. vsak ^Oe Godcevski katekizem, i 5c Grundriss der slov. Spracbe, prof Sket, vezano $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15c Hirlanda, 20c Hildegarda. Hitri računar, 4<»c. Hubad, pripovedke, L, IL in m. del, vsak po 20 c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40«. Izidor, pobožni kmet. 25e. Izdajalca domovine. 20e Jaromil. 20e. Kneipp, domači zdravnik, vezan, S0c. Knez Orni Jurij, "20c. Kako je zginil gozd. 20e. Krvna osveta, 15c. Krištof Sctamid, 100 pripovedk. 3fi«- Krištof Kolumb, 20e. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40e. Lažnjivi kljukec, 20c. Leban, sto beril. 20e. Mali vitez. I., IL, HL d«L $2-56. Mladi samotar, 15e. Mati Božja s Bledu. I5e. Mali katekisem. 15c. Marija, hči polkova, SO«. Marjetica, 50c- Mala pesmarica, 30e. Materina žrtev, 50c. Mirko Poitenjakovii Ste. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gootač, 20e. May, Kry, 20c. Mlinarjev Janša. 40«. Hesgoda na Pslavaan, 20e. Narodna UUlokeka. f nMs Nedolžnost, pregsnisna, SOe. Hal cesar Prsne Joisf L, 20e. KRASNE VELIKONOČNE Navodilo za spisov anje raznih pue*. 80 centov. NenJčiaa brez nčatelja, 40c. Nesrecnica, 3Qc. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Na indijskih otokih. 30e. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, L in XL de vsak 20e. Oče naš, povest, 50e. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško) povesti 70c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem. 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična pe sem, 50c. Podobice svete, razne male 3e. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohiaansc, 20c. Prva nemška vadnica, 35e. Pred nevihto, novela, 20e. Pregovori, 30c. F: i Vrbovčevem Qrogi, 20c. -red turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, 50e. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20e. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20e. fiocni tlorf -nemški slovar, broš.. 40, Bočni slov.-angležki besednjak, nevi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz 1-3 $3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20e. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorske, 3c. t, narodna noša, 3e. n ljubljanske, 3c Robinzon, 50 e. Spisovuik ljnbavnih in senitovan^skD pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30o. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15e. Skozi širno Indijo. 40e. Slovenski saljivec. I. in knjir. vsaka 20e. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki. 20e. Srečolovec, 20c. enilja, 15c. Spiaje Lie. Stoletna p.*atika. &)v. Spominski listi, 25< . Sv. Notburjra 2»e. Sv. Genovtfa, 20c. .Sita, uiala Hindostanka '»V S prestola oa morišče 2«»e : Ste.'OHleoet Spisi c ljudskih šolah i Strelec, 2«>« j Šaljivi Jaka ! -u n d^i. je.m« «.,. j 2<»o. »tiri povesti 2<)c. Šaljivi Slovenec, 75c. j Timotej in Filomena, 20<• i Tisoč in ena noc 51 zveekov. $6.50 Tiun Ling. 20c. I Vosčalna knjižica za vse prilike. ^ V gorskem zakotju, 20e. Venček pri povesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekisem, 30e. V delu je rešitev. 30e. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem. 40c V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c. Veliki Janežičov nemško-slovenski be sednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih držav, 25e Zemljevid celega sveta, 25e. Zemljevid rusko-japonske vojne, Kranjske dežele, 20e. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Z ognjem in mečem. It. 41 do 56, v* skupaj $2.50. Zlata vas. 20c. Zgodovinske povesti, (Vrhovee), L, U 1H., vsak zvezek, 40c. Zemljevid Evrope 25c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, S0s Zirovnik, narodne pesmi a nape vi, 1 in U., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. Zeninova skrivnost. 25c. 60 malih povesti. 20e. Opomba. Naročilom je pridejati do nar. Knjige poiŠjamo poitnin' prost«. Zmaj iz Bosne, 50c. Žirovnik, Nar. pesmi s napevi, TTT. zvez., 60c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Rusko-japonska vojna, 5 zvez. 50c. RAZGLEDNICE PO 3 CENTI KOMAD; CARPATHIA ULTGNIA CUNARD LINE PARNiK! PLJLUEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. fiBNm IMAJO JAKO OBSEŽEN TOKBIT PROSTOR mSOTV ZA dETANJIC FOTHIKOV TRETaEU* HAZBKDr odpluje iz New Vorka ilne 24. aprila. odpluje iz" >Tew Yorka due 8. maja. odpluje iz Xew Vorka dne 22. ninja. CTLTONIA, SLAV0K1A m PAN NOMA so parmla na dva vi->aka Ti parniJti so napravljeni po li&jnovojšem kroja in zeio prikiadiL sa tretj? razred. JEDILA eo dobra i a potpikom trikrat na pc. »»s.1 poBtr«žena ^ Vožnja ustke prodajajo poo&ladčcja agent jo In The Cunard Steamship Co., Ltd., W Broadwfcf, Sew York, 126 State St,- Boston, 6? Dearoora St, Cfflicayv THE FOREST BIT! BREW! SLATUNIA Jedina Ceško-Slavjanska profitruslna pivovarna družba ====== v Clevelandu, O. __ Yari iz najboljšega amerika!iskep:a sladu in iz i m port i-ranega češkega hmela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše piro poskusi, ne bo zahteval drn-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnslorega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union S5f reet? nasproti Wheatland in Homewood St. ■ IVlatej Bečko, kolektor. = ♦ Comoagnie Generale Transatlantic |Francoska parobrodna družba.] DIREKTNA ČRTA DO HAYRE. PARIZA. ŠVICE, 1N0MCSTA IN LJU8UANL POSTNI PARMK. SO: "La Lorraine" na dva vijaka.................. 12,0i)0 ton, konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, .................. 12.<- „ 2T»,'i,, ,, "La Touraine" „ ,, „ ................. 10, !-j,'jih> ,, „ "L'Aquitair.e" „ „ „ .................. ] „ S,(KK> ., „ "La Champagne" ............................. 8,«Mh) ,, k t "La Gascosne"................................ 8.«»H» ', 5>,uhj Glavna mm- 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki od pin j ejo v d seda j naprej vedno oh četrtkih o?) 10. ni dopolndneiz pristanišča št. Nortli Itiver, ob SIcrton St,N.l. La Ctinapačne iO«t> "LA SAVOIE 24. maja 1006. "LA S A V i.; i K 20. aj»n a U»titi *L.\ l'liOVKNTR ;n. maja 1906. * LA 1'UUV'KNCE *i maja lilOH *LA LOUKAINE 7. junija 1900. M.A I.OlfKAlXK 10 T.aja I9'lh *LA TOl'RA INC 14. junija 1906. •LA TOURA1NK 17 rr.aja ll»«»i. *LA SAVOiF. 21. junija 1906. Parnika z 2vczdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gast'ojme 14. aprila 1906. La Ga-seognie 12. maja 1906. La liretaifue 21. aj>rila 1906. La Bretagne 19. maja 1906. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. VV, Kozminski, genemliii agent za zj.|»a«l, TI Dearborn St., Chicago, III. AUSTEB-AMEBIC1K LINE Regularni potni parniki "FRANCESCA" odpluje 21. aprila. "SOFIA HOHENBERG" odpluje 9. maja. "GIULIA" odpluje 15. maja. "GEORGIA" odpluje 29. maja. voaljo;m«d New Vorkom, Trstom In Reko. U KOMADOV 30 CENTOV. Najpripravnejša in najcenejša paroDroona črta v Ljubljano m sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubj ljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnlk, ko od doma gredoj