Okolje energetika in transport ^ ZBIRKA REPUBLIKA SLOVENIJA ^__^ BROŠURE M STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Okolje, energetika in transport v številkah Okolje, energetika in transport v številkah Avtorice mag. Mojca Žitnik, mag. Teja Rutar, mag. Mojca Zlobec, Špela Gale Fotografije na naslovnici: okolje: Du{an Jože Dimc; energetika: Alenka Mihorič, SOKOL, ARSO; transport: Du{an Jože Dimc Tisk tiskarna Littera picta d. o. o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 54 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 311:628.4(497.4) 311:620.9(497.4) 311:656(497.4) OKOLJE, energetika in transport v številkah / [avtorice Mojca Žitnik ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2011 ISBN 978-961-239-239-0 1. Žitnik, Mojca, 1970259452672 Tiskano na recikliranem papirju. Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 450 izvodih Uvodna beseda Pred vami je druga publikacija iz niza okoljskih brošur, v kateri smo strnili osnovne podatke in informacije iz okoljskih statistik (okolje, energetika in transport). Okoljski podatki so podlaga za dolo~anje številnih kazalnikov, od kazalnikov zelene rasti do kazalnikov blaginje in trajnostnega razvoja. So tudi osnova za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje evropske okoljske politike, še posebej 6. okoljskega akcijskega programa, ki velja v obdobju 2002-2012. Ti podatki so potrebni tudi za spremljanje energetskih in transportnih trendov, ki morajo zadostiti ciljem strategije EU 2020, predvsem z vidika izpustov toplogrednih plinov in uvajanja energije iz obnovljivih virov. V brošuri prikazujemo podatke o koli~inah naravnih virov, s katerimi razpolagamo, in merila za kakovost okolja, v katerem živimo, ter hkrati tudi pritiske, s katerimi ljudje vplivamo na okolje. Podatke in informacije smo povezali v statisti~no zgodbo, v kateri se jasno in enostavno napisani komentarji prepletajo z grafi~nimi in tabelari~nimi prikazi. Na ta na~in si prizadevamo, da bi naši uporabniki posredovane podatke in informacije ~im bolje razumeli in jih koristno uporabili - zlasti za lažje razumevanje in boljše poznavanje trenutnega okoljskega, energetskega in transportnega stanja v Sloveniji in Evropski uniji. Prijazno vas vabimo, da se lotite raziskovanja naše nove publikacije z naslovom Okolje, energetika in transport v številkah in da jo ~im bolje uporabite. VuA IA LwAo Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO 1. OKOLJE V ŠTEVILKAH.................................................... 7 ZRAK................................................................... 8 Toplogredni plini.............................................................. 8 VODA..................................................................................................................................11 Črpanje in poraba vode iz javnega vodovoda........................................................................11 Izpusti odpadnih voda................................................................................................................14 Vodovodno in kanalizacijsko omrežje......................................................................................16 VARSTVO OKOLJA............................................................................................................19 Investicije in izdatki....................................................................................................................19 ODPADKI............................................................................................................................22 Odpadki, problem današnjega časa........................................................................................22 Komunalni odpadki......................................................................................................................25 GOZD..................................................................................................................................27 Večnamenska vloga gozdov......................................................................................................27 Gozd - skladišče ogljika..............................................................................................................29 2. ENERGETIKA V ŠTEVILKAH............................................................................................31 Proizvodnja energije....................................................................................................................32 Proizvodnja električne energije..................................................................................................34 Poraba energije............................................................................................................................36 Poraba energije v prometu ........................................................................................................38 Cene električne energije ............................................................................................................40 Obnovljivi viri energije................................................................................................................43 3. TRANSPORT V ŠTEVILKAH..............................................................................................45 Cestna vozila................................................................................................................................46 Prevoz in promet..........................................................................................................................48 Cestnoprometne nesreče............................................................................................................52 4. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE ................................................................55 5. STATISTIČNI ZNAMENJI, KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE..........................................58 6. VIRI IN LITERATURA........................................................................................................59 OKOLJE IN VPLIVI NANJ Na evropski in svetovni ravni se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo pobude, ki v ospredje zanimanja postavljajo blaginjo in trajnostni razvoj. Okoljska, socialna, gospodarska, politična in druga vprašanja so med seboj pogosto povezana, zato jih ne moremo in ne smemo obravnavati posamično. Za blaginjo človeštva ni dovolj samo hitra gospodarska rast. Vedno bolj se zavedamo pomembnosti planetarnega ekosistema: oskrbuje nas s surovinami in z energijo, sprejema odpadke in izpuste škodljivih snovi, nudi nam ekosistemske storitve in je prostor za bivanje in različne dejavnosti. Okolje, energetika in transport so med seboj povezani V pričujoči publikaciji predstavljamo tri področja, ki se med seboj močno prepletajo - okolje, energetiko in transport. Med okoljskimi podatki predstavljamo podatke, ki prikazujejo stanje naših voda in zraka ter vlaganja (investicije) v varstvo okolja, pa tudi podatke o odpadkih in o ravnanju z njimi in posebej tudi nekaj izbranih podatkov v zvezi z gozdom, ker je gozd zelo pomemben del okolja. Celovito pa prikazujemo tudi podatke s področja energetike in transporta, saj ti dve gospodarski področji močno vplivata na okolje in na stanje okolja. Nosilne sposobnosti okolja so že presežene S povečevanjem števila prebivalstva in z vse večjo potrošnjo surovin ter energije človeštvo močno posega v ekosisteme. Dvig materialne blaginje vpliva na slabšanje kakovosti okolja in izčrpava naravne vire. Nosilne sposobnosti okolja so tako že presežene, in to velja tudi za slovenski prostor. Slovenija je v zadnjem desetletju doživela številne spremembe, ki so večinoma posledice tranzicije, prestrukturiranja gospodarskega in družbenega sistema ter vstopa v Evropsko unijo. Ob pospešenem razvoju gospodarstva in potrošniške družbe so se povečali tudi pritiski na okolje. Spopadamo se s številnimi obsežnimi in zapletenimi okoljskimi težavami, med katere sodijo: onesnaževanje zraka in voda, nastajanje in odlaganje odpadkov, nesmotrno izkoriščanje naravnih virov, izguba biotske raznovrstnosti, posledice podnebnih sprememb itd. Energija poganja svet Energetika se obravnava v številnih povezavah, na primer v zvezi z zagotavljanjem oskrbe z energijo, v zvezi s konkurenčnostjo, pa tudi v zvezi z vplivi na okolje. Energetski sektor močno vpliva na razvoj gospodarstva in na kakovost življenja, hkrati pa ima številne negativne vplive na okolje, predvsem zaradi izpustov toplogrednih plinov, zaradi izkoriščanja neobnovljivih virov energije in zaradi umeščanja energetskih objektov v prostor. Rešitve se kažejo v celostnem načrtovanju, v učinkovitem ravnanju z energijo in v rabi obnovljivih virov energije. Transport omogoča večjo mobilnost ljudi in blaga Tudi pri transportu se pojavlja dilema glede razmerja med njegovimi pozitivnimi in negativnimi vplivi. Poleg vseh njegovih prednosti (visoka raven dostopnosti in mobilnosti), namreč povzroča številne negativne učinke, kot so: onesnaženje zraka, izpusti toplogrednih plinov in z njim povezane podnebne spremembe, poraba fosilnih virov energije, hrup, prometne nesreče itd. - Slovenija Grafikon 1: Izpusti toplogrednih plinov, Slovenija Cg ekvivalenta C02 (1.000) 25 20 15 10 1986 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 izpusti toplogrednih plinov kjotski cilj ©surs Vir: ARSO ■ Po Kjotskem protokolu bi Slovenija morala v obdobju od 2008 do 2012 zmanjšati koli~ino izpustov toplogrednih plinov v povprečju za 8 % glede na izhodiščne količine izpustov iz leta 1986. Tabela 1: Izpusti toplogrednih plinov po virih, Slovenija Izpusti toplogrednih plinov so v letu 2009 izraziteje upadli. ■ V letu 2009, ki že sodi v ciljno obdobje, je bila količina izpustov toplogrednih plinov kljub občutnemu zmanjšanju še vedno za skoraj 4 % večja od postavljenega cilja. ■ V opazovanem obdobju je količina izpustov toplogrednih plinov precej nihala, v zadnjem desetletju pa se je celo povečevala. Prvič so izpusti občutneje upadli v letu 2009, in sicer za skoraj 10 % glede na predhodno leto - najverjetneje je bil ta upad posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu. ■ V letu 2009 je največ izpustov toplogrednih plinov izviralo iz sektorja energetika, kar 82 %. Največ izpustov v tem sektorju je nastalo pri porabi fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije. Druga največja količina izpustov je izvirala iz kmetijstva, nekaj več kot 10 %; pri industrijskih procesih so nastali nekaj več kot 4 % vseh izpustov; z odlagališč odpadkov in iz uporabe topil in drugih proizvodov pa so izvirali nekaj več kot 3 % izpustov. Gg ekvivalenta CO, 1986 1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 Izpusti skupaj 20.228 18.478 18.458 18.822 20.237 20.455 20.567 21.286 19.338 uporaba goriv v sektorju energetika 16.072 14.400 14.848 14.954 16.194 16.337 16.433 17.474 15.886 kmetijstvo 2.218 2.140 2.046 2.137 2.006 2.023 2.078 1.965 1.996 industrijski procesi 1.289 1.292 962 1.005 1.281 1.322 1.322 1.200 841 uporaba topil in drugih proizvodov + odpadki 649 646 602 726 756 773 734 647 615 OKOLJE V ŠTEVILKAH ZRAK - Toplogredni plini 9 - Slovenija Grafikon 2: Izpusti toplogrednih plinov po vrstah teh plinov, Slovenija, 2009 Grafikon 3: Izpusti toplogrednih plinov v sektorju energetika, Slovenija 1% 6% □ ogljikov dioksid C02 brez odbitkov I I metan CH„ ■ didušikov oksid N,0 I I drugo1 1) Delno fluorirani ogljikovodiki HFCs, popolno fluorirani ogljikovodiki PFCs, žveplov heksafluorid SF6. Vir: ARSO ■ Leta 2009 so izpusti toplogrednih plinov vsebovali 83 % ogljikovega dioksida, nekaj več kot 10 % metana, 6 % didušikovega oksida, preostali odstotek pa so bili fluorirani ogljikovodiki, popolno fluorirani ogljikovodiki ter žveplov heksafluorid. Od izhodiščnega leta 1986 do leta 2008 se je količina izpustov ogljikovega dioksida povečala za več kot 10 %, nato se je v letu 2009 glede na leto 2008 zmanjšala skoraj za 12 %. Največja količina izpustov ogljikovega dioksida (CO2) nastane pri uporabi fosilnih goriv za proizvodnjo energije. 1986 1990 1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 -proizvodnja energije promet esuns -proizvodnje dejavnosti in gradbeništvo — drugi sektorji ■ Količine izpustov toplogrednih plinov v sektorju energetika so bile v posameznih dejavnostih zelo različne. Največ jih je nastalo s porabo fosilnih goriv v proizvodnji energije, okoli 40 % vseh izpustov. Druga največja količina izpustov teh plinov je nastala s porabo fosilnih goriv v prometu; količina izpustov v tej dejavnosti je od izhodiščnega leta naprej naraščala in v letu 2008 skoraj dosegla količino izpustov iz proizvodnje energije, v letu 2009 pa je (zaradi gospodarske krize) upadla, in sicer za nekaj manj kot 14 %. Izpusti toplogrednih plinov, ki so nastali s porabo goriv v proizvodnih dejavnostih in v gradbeništvu, so se od izhodiščnega leta naprej zniževali; v letu 2009 pa je bilo v teh dejavnostih proizvedenih nekaj več kot 12 % vseh izpustov. Vir: ARSO - EU- Karta 1: Izpusti toplogrednih plinov, EU-27, 2008 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 28. 7. 201 1) Slovenija je po količini izpustov toplogrednih plinov na prebivalca tik nad povpre~jem EU-27. ■ Najve~ izpustov toplogrednih plinov na prebivalca je proizvedel Luksemburg (ti so ustrezali ve~ kot 26 tonam ekvivalenta CO2 na prebivalca), sledili sta mu Estonija in Irska (vsaka z nekaj ve~ kot 15 tonami ekvivalenta CO2 na prebivalca), njima pa Češka republika in Finska (vsaka z nekaj ve~ kot 13 tonami ekvivalenta CO2 na prebivalca). Slovenija se je (z nekaj ve~ kot 10 tonami ekvivalenta CO2 na prebivalca) uvrstila tik nad povprečje EU-27. Najmanj izpustov toplogrednih plinov na prebivalca so proizvedli v Latviji (5 ton ekvivalent CO2 na prebivalca). ■ Skupna količina izpustov toplogrednih plinov v EU precej niha. Izpusti toplogrednih plinov, ki so bili na območju EU-27 proizvedeni v letu 2008, so ustrezali skoraj 5.000 milijonom ton ekvivalenta CO2. Med državami članicami EU je največ izpustov toplogrednih plinov proizvedla Nemčija (več kot 19 %), sledile so Združeno kraljestvo (nekaj manj kot 13 %), Italija in Francija (vsaka po 11 %) ter Španija in Poljska (vsaka po 8 %). Slovenija se je z 0,4 % izpustov toplogrednih plinov uvrstila med manjše proizvajalke teh plinov. - Slovenija Karta 2: Načrpana voda, statistične regije, Slovenija, 2010 količina v 1.000 m ] 4.999 ali manj □ 5.000-9.999 □ 10.000- 19.999 ■ 20.000 ali več G na prebivalca v m3 Količina načrpane vode v okviru javnega vodovoda, se zmanjšuje. ■ Od leta 2002 do leta 2010 se je količina vode, ki je bila načrpana za javni vodovod, tj. za javno oskrbo z vodo, zmanjšala za več kot 11 %. Leta 2010 je bilo načrpanih nekaj več kot 166 milijonov m3 vode ali približno 81 m3 na prebivalca. Največ vode za javni vodovod se na~rpa iz podzemnih voda. ■ V letu 2010 je bilo v Sloveniji največ vode za javno oskrbo z vodo načrpane iz podzemne vode (več kot 62 %), iz tekočih voda pa le okoli 2 % (to je glede na kakovost tekočih voda v Sloveniji razumljivo); sicer je bilo v letu 2010 načrpane za javni vodovod nekoliko več vode kot v letu 2009 (za malo manj kot 1 %). ■ Največ vode za javni vodovod so načrpali v osrednjeslovenski statistični regiji (več kot 29 %), najmanj pa v zasavski (nekoliko več kot 1 % vse za javni vodovod načrpane vode). Vir: SURS 12 VODA - Črpanje vode in poraba vode iz javnega vodovoda OKOLJE V ŠTEVILKAH - Slovenija Grafikon 4: Voda, dobavljena porabnikom iz javnega vodovoda, Slovenija, 2010 2% 19% □ voda, dobavljena gospodinjstvom izguba □ voda, dobavljena dejavnostim I I dobavljena, 1—1 neobračunana voda Poraba vode v gospodinjstvih se od leta 2008 zmanjšuje. ■ Tudi v letu 2010 je bilo največ vode iz javnega vodovoda dobavljene gospodinjstvom, 51 %. 2 % vode nista bila obračunana; to je voda, ki se uporablja za ulične hidrante in za gasilske namene. Kar 28 % te vode pa se je izgubilo v omrežju, in sicer zaradi dotrajanega vodovodnega sistema. Grafikon 5: Voda, dobavljena porabnikom iz javnega vodovoda, Slovenija mio. m 100 80 60 40 20 _L _L 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 — voda, dob. gospodin. — voda, dobavljena dejavnostim izguba dobavljena, neobračunana voda o surs ■ Gospodinjstva so v letu 2010 porabila nekoliko manj kot 85 milijonov m3 vode iz javnega vodovoda ali 41,2 m3 vode na prebivalca. To je za 5 % manj kot v letu 2008 in za 44 % manj kot v letu 1995, ko je bila poraba vode v gospodinjstvih največja v zadnjih petnajstih letih. ■ Tudi količina vode iz javnega vodovoda, ki se dobavlja dejavnostim, se zmanjšuje. Izgube vode v omrežju pa se vztrajno povečujejo. Povečevanje izgub vode je posledica zastarelih in dotrajanih vodovodnih sistemov. V letu 2010 je izguba vode znašala 47 milijonov m3. Vir: SURS Vir: SURS - EU- Karta 3: Poraba vode iz javnega vodovoda, EU-27, 20091) 1) Podatki za Ciper, Italijo, Španijo, Češko republiko in Nizozemsko se nanašajo na 2008; podatki za Grčijo, Irsko, Latvijo, Nemčijo, Slovaško, Švedsko in Združeno kraljestvo se nanašajo na 2007; podatek za Francijo se nanaša na 2001. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 28. 7. 201 1) Največ vode na prebivalca porabijo Irci. ■ V zadnjih letih je bilo v državah članicah EU v povprečju porabljenih okoli 70 m3 vode na prebivalca v enem letu. ■ Največ vode na prebivalca v enem letu so porabili na Irskem (141 m3), najmanj pa v Litvi (le 30 m3). ■ Slovenija se je z 58 m3 vse porabljene vode (v gospodinjstvih in industriji) na prebivalca na leto uvrstila pod povprečje EU-27. 14 VODA - Izpusti odpadnih voda OKOLJE V ŠTEVILKAH - Slovenija Grafikon 6: Izpust odpadnih voda, Slovenija mio. m 200- 160120- 80. 40. t 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 : □ prečiščene odpadne vode ■ neprečiščene odpadne vode Vir: SURS Tabela 2: Odpadne vode po mestu izpusta, Slovenija ■ Koli~ina odpadnih voda, ki odteka po javnih kanalizacijskih sistemih, naraš~a. V letu 2010 je tako po javnih kanalizacijskih sistemih odteklo 173 milijonov m3 odpadne vode razli~nega izvora. ■ Tudi koli~ina pre~iš~ene odpadne vode je vsako leto ve~ja. V letu 2010 je bilo pre~iš~enih skoraj 127 milijonov m3 odpadne vode ali ve~ kot 73 % vse odpadne vode. Količina prečiščene odpadne vode narašča. ■ Najve~ odpadne vode je bilo leta 2010 izpuš~ene v površinske vode, kar 92 % ali skoraj 160 milijonov m3, in ve~ kot 79 % te vode je bilo pre~iš~ene. Približno 13 milijonov m3 odpadne vode je bilo izpuš~ena v podtalnice; ta pa ve~inoma ni bila pre~iš~ena. 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Odpadne vode skupaj nepre~iš~ene pre~iš~ene 40.625 84.796 33.313 94.831 66.019 77.280 44.818 104.134 38.806 114.975 41.664 114.351 52.509 115.968 46.416 126.910 v podtalnice neprečiščene pre~iš~ene 3.886 2.062 4.048 956 3.827 455 11.384 452 4.790 549 13.219 894 12.412 648 13.347 702 v površinske vode Vir: SURS neprečiščene prečiščene 36.739 82.734 29.265 93.875 62.192 76.825 33.434 103.682 34.016 114.426 28.445 113.457 40.097 115.320 33.069 126.208 1.000 m OKOLJE V ŠTEVILKAH VODA - Izpusti odpadnih voda 15 - Slovenija - Grafikon 7: Odpadne vode po viru nastanka, Slovenija, 2010 I I iz gospodinjstev 15% 1-1 ^ iz predelovalnih dejavnosti ^ iz drugih dejavnosti ^ iz rudarstva □ iz kmetijstva, gradbeništva in oskrbe z električno energijo gsurs Vir: SURS ■ Največ odpadne vode je leta 2010 nastalo v gospodinjstvih, kar 71 %, najmanj pa v kmetijstvu, gradbeništvu in v oskrbi z električno energijo, manj kot odstotek. S primarnim ~is~enjem se pre~is~uje ~edalje manj odpadne vode, s sekundarnim in terciarnim ~is~enjem pa čedalje več. Tabela 3: Odpadne vode po stopnjah čiščenja, Slovenija 1000 m3 2003 2006 2007 2008 2009 2010 Čiščenje odpadnih voda, skupaj 84.796 104.134 114.975 114.351 115.968 126.910 primarno čiščenje 61.122 31.386 18.641 8.801 4.116 3.299 sekundarno čiščenje 23.512 54.600 70.146 81.331 82.795 89.675 terciarno čiščenje 162 18.148 26.188 24.219 29.057 33.936 Vir: SURS ■ Odpadno vodo lahko čistimo po treh postopkih: s postopki primarnega čiščenja - ti so lahko mehanski ali kemični - se odstrani le manjši del organskih obremenitev; s postopki sekundarnega čiščenja - ti so večinoma biološki - se odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi; s postopki terciarnega čiščenja pa se poleg organskih obremenitev odstrani tudi pretežni del obremenitve s hranili. ■ V zadnjih letih se s postopki primarnega čiščenja prečiščuje čedalje manj vode; v letu 2010 sta bila po tem postopku prečiščena le nekaj več kot 2 % odpadne vode. Čedalje več pa se je prečisti s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2003 povečala za 381 % ali s 23 milijonov m3 (v letu 2003) na skoraj 90 milijonov m3 (v letu 2010). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2003 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2010 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih že več kot 26 % (skoraj tretjina) odpadne vode ali 34 milijonov m3 odpadne vode. 16 VODA - Vodovodno in kanalizacijsko omrežje OKOLJE V ŠTEVILKAH - Slovenija Tabela 4: Dolžina vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, Slovenija ki 1995 2000 2005 2007 2008 2009 2010 Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje Vir: SURS 13.433 16.164 18.503 19.550 20.779 20.895 21.082 4.275 5.247 5.496 6.241 6.673 7.215 7.560 Grafikon 8: Priključki na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, Slovenija število priključkov (1.000) 600 450 300 150 1995 2000 - vodovod 2005 2006 2007 kanalizacija Vodovodno in tudi kanalizacijsko omrežje v Sloveniji sta vsako leto daljši. ■ Vodovodno omrežje se je v zadnjih petnajstih letih podaljšalo za več kot 7.500 km ali za 57 %. Temu ustrezno se je povečalo tudi število priključkov na vodovodno omrežje, za 41 %. ■ Tudi kanalizacijsko omrežje v Sloveniji se daljša. Gradijo ga v večjih in tudi v manjših občinah. V zadnjih petnajstih letih se je dolžina kanalizacijskega omrežja povečala za več kot polovico ali za več kot 3.000 km. Od leta 1995-2010 se je povečalo tudi število priključkov na kanalizacijsko omrežje, in sicer za 84 % ali za več kot 240.000 priključkov. OKOLJE V ŠTEVILKAH VODA - Vodovodno in kanalizacijsko omrežje 17 EU-27 Karta 4: Prebivalci s priključkom na kanalizacijsko omrežje, EU-271', 20 092) Delež prebivalcev s priključkom na kanalizacijsko omrežje je v starih državah članicah (EU-15) večji kot v novih. ■ Odstotek prebivalcev s priključkom na vodovodno omrežje je bil v letu 2009 v skoraj vseh državah članicah EU-27, razen v Romuniji in Litvi, višji od 80 %, odstotek prebivalcev s priključkom na kanalizacijsko omrežje pa je bil veliko nižji; gibal se je med 30 in 99 %. ■ Na Nizozemskem, v Luksemburgu, v Belgiji, v Italiji ter na Cipru in na Malti so bila v letu 2009 s priključkom na vodovod opremljena vsa gospodinjstva oz. vsi prebivalci (100-odstotno). V Sloveniji je to v letu 2009 veljalo za 91 % prebivalcev. ■ V Španiji, Avstriji, Luksemburgu, Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem je kanalizacijsko omrežje v letu 2009 uporabljalo več kot 90 % prebivalcev, v Romuniji, Bolgariji, na Cipru in na Malti pa manj kot polovica prebivalcev. Slovenija se je z 52-odstotnim deležem prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje uvrstila v spodnjo polovico držav članic EU-27. 1) Podatek, ki se nanaša na Združeno kraljestvo, velja samo za Anglijo in Wales. 2) Podatki za Portugalsko, Belgijo, Dansko, Španijo, Češko republiko in Avstrijo se nanašajo na 2008; podatki za Slovaško, Latvijo in Nemčijo se nanašajo na 2007; podatka za Madžarsko in Švedsko se nanašata na 2006; podatka za Ciper in Irsko se nanašata na 2005; podatek za Francijo se nanaša na 2004; podatek za Luksemburg se nanaša na 2003; podatek za Finsko se nanaša na 2002; podatek za Italijo se nanaša na 1999. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 28. 7. 201 1) - Slovenija - Tabela 5: Sredstva za investicije v varstvo okolja po namenih, Slovenija mio. EUR 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Investicije skupaj 173 212 249 192 252 292 271 347 333 v varstvo zraka in klime 54 41 48 48 60 83 69 99 75 v upravljanje odpadnih voda 71 116 114 70 107 110 78 90 160 v ravnanje z odpadki 18 38 49 37 37 57 84 71 56 v varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda 14 8 18 17 29 13 12 28 19 v varstvo pred hrupom in vibracijami 11 4 13 14 10 15 18 37 17 v drugo 4 5 6 6 8 12 10 21 7 Grafikon 9: Sredstva za investicije v varstvo okolja, statistične regije, Slovenija, 2009 15 30 Savinjska Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška Spodnjeposavska Gorenjska Goriška Podravska Koroška Pomurska Zasavska Notranjsko-kraška 45 =l= 60 =l= mio. EUR 75 90 ■ Sredstva za investicije v varstvo okolja so v letu 2009 znašala 333 milijonov EUR ali 0,94 % bruto domačega proizvoda. Od 2001 do 2009 so se povečale za več kot 92 %. ■ V letu 2009 je bilo največ sredstev za investicije v varstvo okolja (skoraj polovica) vloženih v upravljanje odpadnih voda, v letu 2008 pa je bil glavni del teh sredstev uporabljen za investicije v varstvo zraka in klime. Investicije v varstvo okolja naraš~ajo. ■ Med statističnimi regijami sta v letu 2009 največ sredstev v varstvo okolja vložili savinjska (več kot 78 milijonov EUR) in osrednjeslovenska (več kot 71 milijonov EUR), najmanj pa notranjsko-kraška (manj kot 3 milijone EUR) in zasavska statistična regija (nekaj več kot 3 milijone EUR). Vir: SURS 20 VARSTVO OKOLJA - Investicije in izdatki OKOLJE V ŠTEVILKAH - Slovenija - Karta 5: Tekoči izdatki za varstvo okolja, statistične regije, Slovenija, 2009 znesek v milijonih EUR □ 9,9 ali manj □ 10,0-19,9 □ 20,0-49,9 □ 50,0-99,9 | 100,0 ali več Največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja je porabljen za ravnanje z odpadki. ■ V celotni strukturi tekočih izdatkov za varstvo okolja je bil v letu 2009 največji delež izdatkov porabljen za ravnanje z odpadki, in sicer nekaj več kot 32 % (ali več kot 108 milijonov EUR); za upravljanje odpadnih voda je bilo porabljenih nekaj več kot 15 % tekočih izdatkov (ali nekaj nad 51 milijonov EUR), za varstvo zraka in klime pa nekaj več kot 8 % (ali nekaj nad 27 milijonov EUR). ■ Med statističnimi regijami je v letu 2009 največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja porabila osrednjeslovenska regija (več kot 29 %); večina teh izdatkov je bila porabljena za ravnanje z odpadki. V notranjsko-kraški in zasavski statistični regiji pa so za varstvo okolja porabili manj kot po odstotek tekočih izdatkov. Vir: SURS EU-27 Grafikon 10: Sredstva za investicije v varstvo okolja, EU-271*, 2009 Slovenija Malta8 Litva Poljska Romunija Nizozemska Bolgarija Italija" Češka republika4' Španija4' Francija5' Madžarska61 Estonija Portugalska" Belgija4' Združeno kraljestvo Finska" Nemčija® Danska"" Ciper® Luksemburg"™ Latvija" Avstrija" Slovaška" Švedska" I I javni sektor industrija 1) Za Irsko in Grčijo ni podatka. 2) Ni podatka o investicijah v varstvo okolja v industriji. 3) 1999. 4) 2008. 5) 2004. 6) 2006. 7) 2002. 8) 2007. 9) 2005. 10) 2003. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 28. 7. 201 1) Slovenija je po višini vlaganj v varstvo okolja v javnem sektorju glede na celoten BDP na prvem mestu. ■ Države članice EU-27 se po višini investicij v varstvo okolja glede na delež, ki ga te predstavljajo v celotnem BDP, zelo razlikujejo. Zelo se razlikujejo tudi po deležu investicij, ki jih za ta namen porabijo v industriji, in po deležu investicij, ki jih za ta namen porabijo v javnem sektorju. Le v Romuniji, Španiji, na Madžarskem in v Nemčiji so bile investicije v varstvo okolja v industriji in v javnem sektorju primerljive. V Sloveniji, v Litvi, na Nizozemskem, v Italiji in v Franciji so več sredstev v varstvo okolja vlagali v javnem sektorju. V preostalih državah članicah EU pa so bile investicije v varstvo okolja višje v industriji. ■ Po podatkih Eurostata je bil v letu 2009 delež investicij v varstvo okolja v industriji glede na celotni BDP največji v Bolgariji (0,57 %), potem v Estoniji (0,46 %), na Poljskem (0,38 %), v Sloveniji (0,34 %) in na Slovaškem ter v Romuniji (po 0,31 %), najmanjši pa v Franciji, na Nizozemskem ter v Nemčiji in Avstriji (v vsaki manj kot 0,1 %). ■ Investicije v varstvo okolja v javnem sektorju so se gibale nekoliko drugače: tu sta v varstvo okolja vložili največ sredstev (glede na celoten BDP) Slovenija (0,53 %) in Malta (0,52 %), najmanj pa Švedska in Slovaška (po 0,03 %), potem pa Avstrija Latvija in Luksemburg (po 0,04 %). - Slovenija Karta 6: Odpadki, statistične regije, Slovenija, 2010 količina v 1.000 tonah ] 149 ali manj □ 150 - 299 □ 300-599 □ 600-1.199 ■ 1.200 ali več V zadnjem ~asu proizvedemo manj odpadkov. ■ V letu 2010 smo v Sloveniji ustvarili 6,6 milijona ton odpadkov. Do leta 2008 se je količina odpadkov povečevala, po letu 2008 pa se je gospodarska kriza začela poznati tudi na tem področju, saj se je trend obrnil in so se količine odpadkov začele zmanjševati. V letu 2010 je namreč nastalo za 2 % manj odpadkov kot v letu 2007, in to predvsem zaradi manjše količine odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (približno za 3 % glede na leto 2007). ■ Komunalni odpadki so v Sloveniji v letu 2010 predstavljali približno 13 % vseh odpadkov. Preostalih 87 % odpadkov so bili industrijski odpadki; med te štejemo gradbene odpadke, odpadke iz posameznih proizvodnih dejavnosti, odpadke iz kmetijstva, odpadke iz storitvenih dejavnosti in druge. Vir: SURS OKOLJE V ŠTEVILKAH ODPADKI - Odpadki, problem današnjega časa 23 - Slovenija - Tabela 6: Odpadki - vsi in nevarni, Slovenija 1.000 t 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Odpadki skupaj 6.814 6.514 6.897 7.036 7.034 6.760 6.604 od tega nevarni odpadki 110 128 103 106 154 99 106 Vir: SURS ■ Delež nevarnih odpadkov med vsemi odpadki, ki so nastali v letu 2010, je znašal nekaj manj kot 2 % ali približno 106.000 ton (to je za nekaj manj kot 7 % več, kot je bilo takih odpadkov v letu 2009). Nevarnih komunalnih odpadkov pa zadnja leta nastane okoli 3.500 ton na leto. Grafikon 11: Ravnanje z odpadki, Slovenija mio. ton predelava izvoz -odstranjevanje -uvoz osurs Količina odloženih odpadkov se zmanjšuje. ■ Od leta 2006 dalje se količina odpadkov, ki se odstranjujejo tako, da se odlagajo, zmanjšuje; v letu 2010 se je glede na leto 2006 zmanjšala za več kot tretjino. ■ Tudi količina odpadkov, ki se izvozijo, v zadnjih letih upada; količina uvoženih odpadkov pa niha, a je vsa leta večja od količine izvoženih odpadkov. Uvažamo predvsem ločeno zbrane frakcije, namenjene za predelavo. Čedalje več odpadkov se reciklira in ponovno uporabi. ■ V Sloveniji se od leta 2002 dalje predela okoli 60 % odpadkov (v tem podatku so upoštevani odpadki, ki nastanejo v Sloveniji, in tudi tisti, ki jih uvozimo iz tujine z namenom, da bi jih predelali). Delež predelanih odpadkov med posameznimi leti nekoliko niha, a ostaja približno enak. V letu 2010 je bilo predelanih 65 % vseh odpadkov. Delež odpadkov, ki se predelajo s sežigom kot enim izmed postopkov predelave odpadkov, se je od leta 2002 do leta 2010 zmanjšal s skoraj 8 % na približno 4 %. ■ Najpomembnejši postopek predelave odpadkov je vsekakor re-ciklaža odpadkov. Od leta 2002 do leta 2010 se je delež odpadkov, ki se reciklirajo, povečal za več kot 60 %. V letu 2010 smo v Sloveniji reciklirali največ, več kot 80 % kovinskih in papirnih odpadkov, najmanj, le okoli 8 % pa odpadkov iz tekstila; plastičnih odpadkov smo reciklirali več kot polovico, steklenih odpadkov in odpadkov iz lesa pa okoli40%. EU-27 Grafikon 12: Predelani odpadki, EU-27, 2008 20 40 =L= Danska Poljska Nemčija Nizozemska Slovenija Avstrija Francija Luksemburg Češka republika Italija Španija Belgija Irska Latvija Združeno kraljestvo Ciper Finska Slovaška Madžarska Estonija Portugalska Litva Švedska Grčija Romunija Malta Bolgarija 60 =L= % med odpadki 80 100 V EU-27 se predela čedalje več odpadkov. ■ Leta 2008 je v državah članicah EU-27 nastalo okoli 2.613 milijonov ton odpadkov, od tega največ (v vsaki preko 300 milijonov ton) v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu. ■ V letu 2008 je bilo v državah članicah EU-27 predelanih 1.175 milijonov ton odpadkov ali 45 % vseh odpadkov. ■ Največ odpadkov so predelali na Danskem, kar 90 %; sledile so Poljska (79 %), Nemčija (75 %) in Nizozemska (70 %). Najmanj odpadkov je bilo predelanih v Bolgariji, le 1 %, potem na Malti (3 %), v Romuniji (5 %) in v Grčiji (8 %). ■ Slovenija se je s 67-odstotnim deležem predelanih odpadkov uvrstila visoko nad povprečje EU-27; v vseh državah članicah EU skupaj je bilo namreč predelanih povprečno 43 % odpadkov. OKOLJE V ŠTEVILKAH ODPADKI - Komunalni odpadki 25 - Slovenija Tabela 7: Komunalni odpadki - vsi in nevarni, Slovenija kg/prebivalca 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Komunalni odpadki skupaj 417 42 2 431 439 453 449 422 od tega nevarni 0,5 0,5 0,7 1,4 1,5 1,8 1,7 Vir: SURS ■ V letu 2010 je Slovenija odložila 64 % komunalnih odpadkov, kar je za 11 % manj kot v letu 2009 in za 23 % manj kot leta 2006, ko je bila količina odloženih komunalnih odpadkov najvišja. Delež odloženih komunalnih odpadkov upada. Grafikon 13: Komunalni odpadki - nastali in odloženi, Slovenija 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I I nastali I I odloženi esuF Koli~ina komunalnih odpadkov se zmanjšuje. ■ V letu 2010 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 422 kg komunalnih odpadkov na leto ali 1,7 kg na dan. V letu 2008 je bila količina komunalnih odpadkov na prebivalca najvišja, za 14 % več kot v letu 2002 in za 6 % več kot v letu 2010. ■ Nevarnih komunalnih odpadkov je med vsemi komunalnimi odpadki malo manj kot 1 %. Grafikon 14: Ločeno zbrani komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, Slovenija 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 - odpadna embalaža - ločeno zbrane frakcije odpadki z vrtov in parkov esuns Vir: SURS ■ Količine odpadne embalaže in odpadkov z vrtov in iz parkov v zadnjih letih močno naraščajo, obenem pa se zmanjšujejo količine ločeno zbranih frakcij. Med komunalnimi odpadki je bilo v letu 2010 še vedno največ mešanih komunalnih odpadkov, več kot 75 %. 26 ODPADKI - Komunalni odpadki OKOLJE V ŠTEVILKAH - EU-27 - Karta 7: Reciklirani komunalni odpadki, EU-27, 2009 V večini držav članic EU-27 se še vedno reciklira razmeroma malo komunalnih odpadkov. ■ Količina komunalnih odpadkov na prebivalca na leto je na območju držav članic EU-27 precej visoka; v letu 2009 je namreč vsak prebivalec EU-27 proizvedel povprečno 512 kg komunalnih odpadkov. ■ V večini držav članic EU-27 se še vedno največja količina komunalnih odpadkov odloži in v večini teh držav bi se moralo predelati (reciklirati in ponovno uporabiti) več teh odpadkov. V zadnjih letih se količina (odstotek) recikliranih komunalnih odpadkov v državah članicah EU-27 povečuje. ■ V letu 2009 so največ komunalnih odpadkov reciklirali v Nemčiji, kar 47 % vseh. Slovenija se je z 38 % recikliranih komunalnih odpadkov uvrstila na drugo mesto. Zelo malo, manj kot 10 %, komunalnih odpadkov so reciklirali v Latviji (7 %), na Malti (4 %), v Litvi in na Slovaškem (po 3 %), v Češki republiki (2 %) in v Romuniji (1 %) ter v Bolgariji (celo manj kot 0,5 %). OKOLJE V ŠTEVILKAH GOZD - Večnamenska vloga gozdov 27 - Slovenija Tabela 8: Površina gozdov, Slovenija 1.000 ha 2000 2005 2006 2007 2008 2009 Gozdovi skupaj1' 1.134 1.169 1.174 1.183 1.185 1.186 gospodarski gozdovi 1.062 1.060 1.064 1.074 1.075 1.077 varovalni gozdovi in gozdni rezervati 73 110 110 110 110 109 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vira: MKGP, ZGS ■ Osnovna vloga gozdov je gospodarska, zato so gospodarski gozdovi v Sloveniji v obdobju 2000-2009 prevladovali. Površina gospodarskih gozdov se je od leta 2000 do 2009 počasi povečevala in v letu 2009 je znašala več kot 1 milijon hektarjev. ■ Varovalni gozdovi in gozdni rezervati so pomembni zaradi svoje varovalne vloge in zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. V letu 2009 je njihova skupna površina znašala okoli 109.000 hektarjev ali skoraj 37.000 hektarjev več kot leta 2000. Površina varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov se je povečala. Grafikon 15: Gospodarski gozdovi, varovalni gozdovi in gozdni rezervati, Slovenija 2000 2009 O □ gospodarski gozdovi ^H varovalni gozdovi in gozdni rezervati Vira: MKGP, ZGS Povečanje deleža varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov kaže na vse večji okoljski pomen gozdov. ■ Gospodarski gozdovi so v obdobju 2000-2009 zavzemali največji delež, in sicer je ta v celotnem obdobju znašal nad 90 %; med 2000 in 2004 je znašal 94 %, potem pa se je zmanjšal in v 2009 obsegal 91 %. ■ Delež varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov se je od leta 2000 do leta 2009 povečal s 6 % na nekaj več kot 9 %. 28 GOZD - Večnamenska vloga gozdov OKOLJE V ŠTEVILKAH EU-27 Tabela 9: Površine gozdov po funkcijah, EU-27, 2010 Zavarovane Zavarovane kopne površine gozdne za ohranjanje biotske površine11 raznovrstnosti21 EU-2731 20.356 58.609 Italija 3.265 4.306 Nemčija 2.754 3.457 Španija 2.499 12.351 Finska 1.925 4.309 Romunija 1.746 3.148 Švedska 1.435 5.696 Slovaška 1.104 574 Češka republika 740 785 Portugalska 700 1.601 Avstrija 659 898 Latvija 610 729 Litva 433 908 Madžarska 424 1.397 Bolgarija 313 3.284 Francija 313 4.672 Slovenija 241 636 Estonija 213 757 Belgija 209 307 Poljska 187 3.440 Grčija 164 2.147 Združeno kraljestvo 145 1.666 Ciper 95 75 Nizozemska 83 349 Irska 58 755 Danska 40 317 Malta 0 4 Luksemburg 40 ... ni podatka 1) Gozdne površine, prvotno namenjene za varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih ter kulturnih virov v okviru zavarovanih območij. 2) Evropska direktiva o habitatih. 3) Vsota razpoložljivih podatkov po državah. Vira: Eurostat, FAO (Global FRA, 2010) Slovenija spada med države z manjšimi površinami zavarovanih gozdov. ■ Po podatkih Eurostata je bilo leta 2010 v Evropski uniji okrog 20 milijonov hektarjev gozdov (ali 13 % celotne površine EU-27) v zavarovanih območjih. ■ Najobsežnejše zavarovane gozdne površine so v letu 2010 imele Italija, Nemčija in Španija; Slovenija se je z 241.000 hektarji uvrstila med države z manj obsežnimi zavarovanimi gozdnimi površinami. ■ Kopne površine, ki so v Evropski direktivi o habitatih določene za ohranjanje biotske raznovrstnosti, so v EU-27 leta 2010 obsegale skoraj 59 milijonov hektarjev, v Sloveniji pa 636.000 hektarjev (to je 1 % vseh evropskih zavarovanih kopnih površin). 1.000 ha OKOLJE V ŠTEVILKAH GOZD - Skladišče ogljika 29 - Slovenija - Tabela 10: Letni prirastek in lesna zaloga, Slovenija Grafikon 16: Neizkoriščenost poseka lesa, Slovenija Lesna zaloga Letni prirastek Lesna zaloga Letni prirastek (mio. m3) (m3/ha) 2000 263 6,9 232 6,1 2001 268 6,9 234 6,1 2002 277 7,1 241 6,2 2003 286 7,3 247 6,3 2004 294 7,4 252 6,4 2005 301 7,6 257 6,5 2006 308 7,7 262 6,5 2007 318 7,8 269 6,6 2008 322 7,9 272 6,6 2009 328 8,0 276 6,7 Vir: ZGS Lesne zaloge in letni prirastek se povečujejo. ■ Lesna zaloga v Sloveniji je leta 2009 znašala skoraj 328 milijonov kubičnih metrov (276 m3/ha) ali skoraj 25 % več kot leta 2000 (263 milijonov kubičnih metrov). Slovenija se je po količini lesne zaloge uvrščala na visoko mesto med državami članicami EU-27 z največjo lesno zalogo. ■ Letni prirastek lesa v Sloveniji se je v opazovanem obdobju povečeval, in leta 2009 je znašal 8 milijonov kubičnih metrov ali 1 milijon kubičnih metrov več kot v letu 2000. Leta 2009 je letni prirastek znašal 6,7 kubičnega metra na hektar gozda ali 10 % več kot leta 2000. % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 gsurs Vira: SURS, ZGS ■ Delež neizkoriščenega poseka lesa se je v opazovanem obdobju 2000-2009 gibal v povprečju okoli 60 %; v letu 2009 je ostalo neizkoriščenih skoraj 58 % poseka lesa, leta 2006 pa 51 %; v tem letu je bila stopnja intenzivnosti poseka v Sloveniji največja (stopnja intenzivnosti poseka izraža razmerje med posekom in prirastkom lesa). ■ Razmeroma visok delež neizkoriščenega poseka lesa odraža strateško prednost slovenskih gozdov kot vira za skladiščenje ogljika. Slovenski gozdovi so pomemben vir ponorov ogljika in blažilci klimatskih sprememb. 30 GOZD - Skladišče ogljika OKOLJE V ŠTEVILKAH EU-27 Grafikon 17: Zaloge ogljika v živi gozdni biomasi, EU-27, 2010 300 600 900 mio. ton ogljika 1.200 1.500 Nemčija Švedska Francija Poljska Finska Romunija Italija Španija Avstrija Češka republika Latvija Slovaška Bolgarija Slovenija Estonija Litva Madžarska Združeno kraljestvo Portugalska Grčija Belgija Danska Nizozemska Irska Luksemburg Ciper Malta Vir: FAO (Global FRA, 2010) Največje zaloge ogljika v živi gozdni biomasi so uskladiščene v Nemčiji. ■ Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bile v letu 2010 največje zaloge ogljika v živi gozdni biomasi uskladiščene v Nemčiji, v Švedski in v Franciji (v vsaki več kot 1 milijarda ton). Skupaj je bilo v teh državah leta 2010 uskladiščenih skoraj 4 milijarde ton ogljika ali več kot tretjina (39 %) vseh zalog ogljika v živi gozdni biomasi. ■ Slovenski gozdovi so leta 2010 v živi gozdni biomasi skladiščili skoraj 180 milijonov ton ogljika ali malo manj kot 2 % vseh zalog v EU-27 (skoraj 10 milijard ton). Približno enako količino ogljika v živi gozdni biomasi kot slovenski gozdovi so leta 2010 skladiščili gozdovi v Estoniji (165 milijonov ton). ►^JS "Smo k?t kmetje zakupniki, ki za gorivo sekamo ograjo okoli svoje hiše, ko bi lahko uporabljali neizčrpne, energijske vire Narave - sonce, veter in plimovanje. ...Jaz bi vložil denar v sonce in sončno energijo. Kakšen vir moči! Upam, da nam ne bo potrebno čakati, da bo nafte in premoga zmanjkalo, preden se spopademo s tem." Thomas Edison - Slovenija - Tabela 11: Domača proizvodnja energije, Slovenija 1.000 toe Leto Proizvodnja skupaj 2000 3.151 2001 3.210 2002 3.321 2003 3.289 2004 3.460 2005 3.495 2006 3.445 2007 3.455 2008 3.672 2009 3.659 2010 3.755 Vir: SURS ■ Leta 2010 je domača proizvodnja energije znašala skoraj 3,8 milijona ton ekvivalenta nafte (toe) ali za 19 % več kot v letu 2000 in za skoraj 3 % več kot v letu 2009. Skupna proizvodnja energije v Sloveniji se povečuje. Grafikon 18: Domača proizvodnja energije po energetskih virih, Slovenija mio. toe 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 jedrska energija — obnovljivi viri energije in odpadki trdna goriva — hidroenergija esuns Vir: SURS ■ Po letu 2000 je med energetskimi viri prevladovala jedrska energija. Njena proizvodnja se je v obdobju 2000-2010 povečala z okoli 1,2 milijona toe na skoraj 1,5 milijona toe ali za skoraj 19 %. V tem obdobju se je povečala tudi proizvodnja drugih energetskih virov: trdnih goriv za okoli 7 %, hidroenergije za okoli 22 %, obnovljivih virov energije pa za več kot 47 %. ■ V strukturi domače proizvodnje energije je tudi v letu 2010 - enako kot v zadnjih desetih letih - predstavljala največji delež jedrska energija, več kot 39 %. Trdna goriva so predstavljala približno 32 %, obnovljivi viri energije in odpadki 18 % ter hidroenergija skoraj 11 % vse energije, proizvedene v Sloveniji. EU-27 Grafikon 19: Proizvodnja primarne energije, EU-27, 2009 40 80 Združeno kraljestvo Francija Nemčija Poljska Nizozemska Češka republika Švedska Estonija Romunija Italija Danska Finska Belgija Avstrija Madžarska Grčija Bolgarija Slovaška Portugalska Estonija Litva Slovenija Latvija Irska Luksemburg Ciper Malta 120 —I— Grafikon 20: Proizvodnja primarne energije po energetskih virih, EU-27, 2009 160 i i _12% 28% / \ 18% I I jedrska energija I I obnovljivi viri energije 22 _____^20 % |_| trdna goriva I I plin I 1 nafta in naftni proizvodi osurs Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 17. 8. 2011) ■ V strukturi proizvodnje primarne energije je leta 2009 predstavljala največji delež jedrska energija, 28 %; obnovljivi viri energije so predstavljali 22 %, trdna goriva 20 %, plin 18 % ter nafta in naftni proizvodi 12 %. V proizvodnji primarne energije v EU-27 prevladuje jedrska energija. ■ Leta 2009 so vse države članice EU-27 skupaj proizvedle več kot 800 milijonov toe primarne energije. Več kot polovico te energije so skupaj proizvedle tri države: največ Združeno kraljestvo (156 milijonov toe oz. 19 %) ter Francija in Nemčija (vsaka sta proizvedli okoli 16 % celotne primarne energije v EU-27). Najmanj primarne energije so proizvedli na Cipru (0,1 milijona toe oz. 0,01 %); na Malti pa je sploh niso proizvajali. Slovenija se je z 0,4-odstotnim deležem uvrstila med najmanjše proizvajalke primarne energije v EU-27. 34 Proizvodnja električne energije ENERGETIKA V ŠTEVILKAH - Slovenija - Tabela 12: Proizvodnja električne energije na generatorju po načinih proizvodnje, Slovenija GWh 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Proizvodnja skupaj 13.624 14.466 14.600 13.821 15.272 15.117 15.115 15.043 16.398 16.401 16.433 hidroelektrarne 3.834 3.796 3.313 2.957 4.095 3.461 3.591 3.266 4.018 4.713 4.696 termoelektrarne 5.029 5.413 5.759 5.657 5.718 5.772 5.975 6.082 6.107 5.945 6.067 jedrska elektrarna 4.761 5.257 5.528 5.207 5.459 5.884 5.548 5.695 6.273 5.739 5.657 sončne elektrarne - - - - 0 0 0 0 1 4 13 - ni pojava Vir: SURS ■ Proizvodnja električne energije v Sloveniji se povečuje. Leta 2010 smo je proizvedli več kot 16.000 GWh ali za 0,2 % več kot v letu 2009 in kar za okoli 21 % več kot v letu 2000. ■ Leta 2010 je bilo več kot 6.000 GWh (ali skoraj 37 %) električne energije proizvedene v termoelektrarnah, več kot 5.600 GWh (34 %) v jedrski elektrarni, skoraj 4.700 GWh (29 %) pa v hidroelektrarnah. Delež v sončnih elektrarnah proizvedene električne energije je znašal le 0,1 % (13 GWh), vendar je bila proizvedena količina kar za 225 % večja kot v letu 2009. Skupna proizvodnja energije v Sloveniji se povečuje. ■ V letu 2010 je bilo največ električne energije proizvedene iz jedrske energije, in sicer več kot 34 %; iz hidroenergije je bilo pridobljenih skoraj 29 %, iz lignita 26 %, iz drugih virov pa okoli 11 % električne energije. Grafikon 21: Proizvodnja električne energije na generatorju po virih energije, Slovenija 1.000 GWh 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 jedrska energija - hidroenergija -zemeljski plin - lignit - rjavi premog - drugo osurs ENERGETIKA V ŠTEVILKAH Proizvodnja električne energije 35 EU-27 Grafikon 22: Proizvodnja električne energije po načinih proizvodnje, EU-27, 2009 20 40 60 80 Malta Ciper Estonija Poljska Nizozemska Grčija Irska Danska Italija Združeno kraljestvo Portugalska Nemčija Luksemburg Češka republika Španija Madžarska Bolgarija Romunija Finska Belgija Latvija Slovenija Avstrija Slovaška Litva Švedska Francija 100 _I JZ □ termoelektrarne ■ hidroelektrarne jedrske elektrarne | | obnovljivi viri energije EU-27 V EU-27 se več kot polovico električne energije proizvede v termoelektrarnah. Leta 2009 je bilo v državah članicah EU skupno proizvedene okoli 3.200 TWh električne energije. Večina električne energije je bila proizvedena v termoelektrarnah (1.800 TWh oz. skoraj 55 %), 890 TWh (28 %) v jedrskih elektrarnah, 390 TWh (12 %) v hidroelektrarnah, okoli 150 TWh (5 %) pa iz drugih obnovljivih virov energije. V 18 državah članicah EU je bila več kot polovica električne energije proizvedena v termoelektrarnah. Na Malti in Cipru so za proizvodnjo električne energije uporabljali samo termoelektrarne. V Franciji, Litvi, Slovaški in Belgiji so več kot polovico električne energije proizvedli v jedrskih elektrarnah. V Avstriji in Latviji pa so največji del električne energije pridobili v hidroelektrarnah (v vsaki približno 60 %). Največji delež električne energije iz obnovljivih virov (brez hidroelektrarn) je pridobila Danska (18 %); sledili sta ji Španija (15 %) in Irska (10 %). - Slovenija Tabela 13: Končna poraba energije po sektorjih, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Poraba skupaj 4.561 energetski sektor 18 predelovalne dejavnosti in gradbeništvo 1.396 promet 1.309 gospodinjstva 1.125 ostala poraba 597 neenergetska raba 117 Vir. SURS 4.691 4.677 4.862 5.000 5.094 19 16 17 17 16 1.277 1.238 1.515 1.536 1.645 1.360 1.387 1.405 1.452 1.543 1.131 1.163 1.250 1.232 1.186 783 767 518 564 494 122 106 158 197 210 5.143 5.103 5.436 4.934 5.077 17 18 17 16 19 1.698 1.604 1.485 1.219 1.277 1.626 1.836 2.149 1.862 1.859 1.157 1.048 1.115 1.211 1.276 458 394 519 518 542 187 202 152 109 104 Grafikon 23: Končna poraba energije po energetskih virih, Slovenija, 2010 I I nafta in naftni proizvodi I I električna energija I I zemeljski plin I I obnovljivi viri energije I I toplota | trdna goriva o surs Vir: SURS ■ Leta 2010 je bilo v Sloveniji porabljenih okoli 5 milijonov toe energije ali skoraj 3 % več kot leta 2009 in okoli 11 % več kot leta 2000. ■ Leta 2010 je bilo največ energije porabljene v prometu, skoraj 37 %; po okoli 25 % energije je bilo porabljene v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu ter v gospodinjstvih. V drugih sektorjih je bilo porabljenih okoli 13 % energije. Končna poraba energije v Sloveniji narašča. ■ V strukturi porabljene energije so skoraj polovico predstavljali nafta in naftni proizvodi, okoli 49 %; električna energija je predstavljala 20 %, zemeljski plin 14 %, obnovljivi viri energije 12 %, toplotna energija 4 %, trdna goriva pa 1 %. EU-27 Grafikon 24: Končna poraba energije po sektorjih, EU-27, 2009 20 Luksemburg Malta Ciper Grčija Španija Portugalska Irska Združeno kraljestvo Slovenija Danska Italija Litva Bolgarija Avstrija Francija Belgija Nizozemska Madžarska Nemčija Poljska Češka republika Švedska Estonija Latvija Romunija Slovaška Finska 40 60 80 100 I I promet industrija I I gospodinjstva I I storitve kmetijstvo in gozdarstvo I drugo EU-27 Največji končni porabnik energije v EU-27 je promet. V EU-27 je bilo leta 2009 porabljenih okoli 1.100 milijonov toe energije. Največ energije je bilo porabljene v Nemčiji (213 milijonov toe), potem v Franciji (155 milijonov toe), v Združenem kraljestvu (137 milijonov toe) in v Italiji (121 milijonov toe). Najmanj energije so porabili na Malti (0,443 milijonov toe). Struktura končne porabe energije v EU-27 je bila leta 2009 taka: največji delež energije je bil porabljen v prometu, 33 %; v gospodinjstvih je bilo porabljenih 27 % energije, v industriji 24 %, v sektorju, ki vključuje storitve, 13 %, v kmetijstvu in gozdarstvu pa 2 %. Promet je bil leta 2009 največji končni porabnik energije v 17 državah članicah EU. V Latviji, Romuniji, Estoniji, Madžarski, Poljski in Nemčiji so bila to gospodinjstva, na Finskem, Slovaškem, Švedskem in v Češki republiki pa industrija. 38 Poraba energije v prometu ENERGETIKA V ŠTEVILKAH - Slovenija - Tabela 14: Končna poraba energije v prometu, Slovenija 1.000 toe Leto Poraba skupaj 2000 1.309 2001 1.360 2002 1.387 2003 1.405 2004 1.452 2005 1.543 2006 1.626 2007 1.836 2008 2.149 2009 1.862 2010 1.859 Vir: SURS ■ Leta 2010 je bilo v prometu porabljenih skoraj 1,9 milijona toe energije; to je sicer za 42 % več kot leta 2000, a tudi za okoli 0,2 % manj kot leta 2009. Poraba energije v prometu se v zadnjih letih zmanjšuje; prevladuje dizelsko gorivo. Grafikon 25: Končna poraba energije v prometu po gorivih, Slovenija — neosvinčen motorni bencin 95 — dizelsko gorivo drugo esuns Vir: SURS ■ Do leta 2003 se je v prometu porabilo največ neosvinčenega motornega bencina 95, leta 2004 ga je prehitelo dizelsko gorivo. V letu 2009 se je poraba večine goriv zmanjšala. Poraba neosvinčenega motornega bencina 95 in 98 ter kerozina se je še naprej zmanjševala tudi v letu 2010. Poraba dizla in biogoriv je ostala približno enaka kot prejšnje leto (2009), poraba električne energije in utekočinjenega naftnega plina pa se je povečala. ■ Struktura porabe goriv v prometu je bila v letu 2010 taka: dizelsko gorivo je predstavljalo skoraj 64 % vse porabe goriv v prometu, neosvinčen motorni bencin 95 skoraj 29 %, neosvinčen motorni bencin 98 okoli 3 %, tekoča biogoriva 1,6 %, kerozin 1,4 %, električna energija 0,8 %, utekočinjeni naftni plin pa 0,3 %. ENERGETIKA V ŠTEVILKAH Poraba energije v prometu 39 EU-27 Grafikon 26: Končna poraba energije v prometu po gorivih, EU-27, 2009 20 40 60 80 100 2 % 2 % . EU-27 Luksemburg Malta Ciper Grčija Španija Portugalska Irska Združeno kraljestvo Slovenija Danska Italija Litva Bolgarija Avstrija Francija Belgija Nizozemska Madžarska Nemčija Poljska Češka republika Švedska Estonija Latvija Romunija Slovaška Finska I I plin/dizelsko gorivo I I kerozin I I ©nergifa3 IZZI motorni bencin CZI biogoriva drugo V EU-27 v prometu prevladujeta plin in dizelsko gorivo. ■ Leta 2009 so države članice EU-27 porabile v prometu, največjem porabniku energije, okoli 370 milijonov toe goriv. Največ goriv so porabili v Nemčiji, Združenem kraljestvu, Franciji in Italiji, najmanj na Malti. ■ V prometu je bilo med vsemi gorivi, ki so bila porabljena v tej dejavnosti, porabljenega največ plina in dizelskega goriva, in sicer 52 %; delež motornega bencina je znašal 27 %, delež kerozina pa 14 %; delež biogoriv v porabi goriva v prometu je predstavljal 3 %, električna energija pa 2 %. ■ Delež porabe biogoriv v prometu je bil v letu 2009 največji na Slovaškem, in sicer je znašal približno 8 %. V Estoniji in na Malti pa biogoriv sploh niso uporabljali v prometu. 40 Cene električne energije ENERGETIKA V ŠTEVILKAH - Slovenija Tabela 15: Cene električne energije1)2), Slovenija EUR/100 kWh VII-XII 2007 I-VI 2008 VII-XII 2008 I-VI 2009 VII-XII 2009 I-VI 2010 VII-XII 2010 I-VI 2011 Industrija Gospodinjstva 10,92 11,16 11,18 11,47 11,82 11,56 12,35 13,46 11,55 13,41 11,92 14,01 1) Vključen DDV. 2) Prikazani so podatki za standardni porabniški skupini, ki imata porabo 2.500 do 5.000 kWh (Dc - gospodinjstva) in 500 do 2.000 MWh (Ic -Vir: SURS Grafikon 27: Struktura cen električne energije1)2), Slovenija gospodinjstva industrija 12,06 14,26 industrija). 11,85 14,41 % 100. 80. 60. 40- 20- » » Ol ffl CO CO cn <7! ■ Cena električne energije za gospodinjstva je bila v Sloveniji v obdobju od 2. polletja 2007 do 1. polletja 2011 večinoma višja od cene električne energije za industrijo. Ta je bila višja le v 2. polletju 2008. ■ Cene električne energije so se med letoma 2007 in 2011 večinoma povečevale. Cena električne energije za gospodinjstva se je povečala za 29 %, cena za industrijo pa za skoraj 9 %. Cene elektri~ne energije se stalno pove~ujejo. I I energija □ omrežnina □ dodatki in prispevki ®surs 1) Brez DDV. 2) Prikazani so podatki za standardni porabniški skupini, ki imata porabo 2.500 do 5.000 kWh (Dc - gospodinjstva) in 500 do 2.000 MWh (Ic - industrija). Vir: SURS ■ Ceno električne energije sestavljajo: cena energije, omrežnina, dodatki k omrežnini, trošarina, od 1. 2. 2010 prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in davek na dodano vrednost. ■ Med posameznimi postavkami v ceni električne energije so se v opazovanem obdobju najbolj povečali dodatki in prispevki. ENERGETIKA V ŠTEVILKAH Cene električne energije 41 - EU-27 Grafikon 28: Cene električne energije1), EU-27, 2. polletje 2010 EUR/kWh 0,25 0,3 Danska Nemčija Ciper Belgija Švedska Avstrija21 Italija" Irska Španija Luksemburg EU-27 Malta Nizozemska Portugalska Slovaška Madžarska United Kingdom Slovenija Češka republika Poljska Finska Francija Litva Grčija Romunija Latvija Estonija Bolgarija I I gospodinjstva industrija 1) Prikazani so podatki za standardni porabniški skupini, ki imata porabo 2.500 do 5.000 kWh (Dc - gospodinjstva) in 500 do 2.000 MWh (Ic - industrija). 2) Podatek o ceni električne energije za industrijo velja za 2. polletje 2008. 3) Začasni podatek. V EU-27 plačujejo gospodinjstva večinoma višjo ceno električne energije kot industrija. ■ V državah članicah EU-27 so bile v 2. polletju 2010 cene električne energije za gospodinjstva večinoma višje od cen električne energije za industrijo. Gospodinjstva so plačevala nižjo ceno kot industrija le na Malti, v Litvi in v Latviji. ■ Razmerja med cenami električne energije za obe skupini porabnikov po državah so zelo različna. Razlika med cenama je največja na Švedskem; cena električne energije za gospodinjstva je namreč tam kar za skoraj 87 % višja od cene za industrijo. ■ Najvišjo ceno električne energije so gospodinjstva plačevala na Danskem, najnižjo v Bolgariji; cena električne energije za industrijo pa je bila najvišja na Cipru, najnižja pa prav tako v Bolgariji. ■ V Sloveniji je cena električne energije za industrijo v 2. polletju 2010 znašala 95 % povprečja EU-27, cena električne energije za gospodinjstva pa 83 % povprečja EU-27. ENERGETIKA V ŠTEVILKAH Obnovljivi viri energije 43 - Slovenija - Tabela 16: Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, Slovenija 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Proizvodnja skupaj 3.414 3.080 4.218 3.575 3.701 3.377 4.307 4.905 4.926 hidroelektrarne 3.313 2.957 4.095 3.461 3.591 3.266 4.018 4.713 4.696 les in druga trdna biomasa 84 98 92 82 76 63 232 120 120 drugi obnovljivi viri energije 18 24 30 32 35 49 57 73 110 Grafikon 29: Električna energija iz obnovljivih virov, Slovenija % v bruto porabi električne energije 50 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 ■ Leta 2010 je bilo v Sloveniji proizvedene iz obnovljivih virov približno 4.900 GWh električne energije ali skoraj 44 % več kot leta 2002 in 0,4 % več kot v letu 2009. ■ Daleč največ električne energije iz obnovljivih virov se v Sloveniji proizvede v hidroelektrarnah; leta 2010 kar 95 %. Malo več kot 2 % električne energije se proizvede iz lesa in iz druge trdne biomase, prav tako malo več kot 2 % pa iz drugih obnovljivih virov (fotovoltaika, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini). Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov se počasi, a vztrajno povečuje. ■ Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije je leta 2010 znašal 34,4 % ali za 2,7 odstotne točke več kot leta 2000. Vir: SURS Vir: SURS 44 Obnovljivi viri energije ENERGETIKA V ŠTEVILKAH - EU- Karta 8: Električna energija iz obnovljivih virov v končni porabi električne energije, EU-27, 2008 Vir: Eurostat (Energy, transport and environment indicators, 2011) Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 se povečuje. ■ V EU-27 je bilo v letu 2008 proizvedenih iz obnovljivih virov 567 TWh električne energije ali 45 % več kot v letu 1998. ■ Prva med državami članicami EU-27 po deležu električne energije iz obnovljivih virov v končni porabi električne energije je bila leta 2008 Avstrija (62 %). Slovenija je bila na petem mestu (29,1 %) in precej nad povprečjem EU-27 (16,7 %). ■ Največ električne energije iz obnovljivih virov je bilo leta 2008 proizvedene v Nemčiji (95 TWh), potem na Švedskem (82 TWh) in v Franciji (76 TWh). Slovenija se je (s 4,3 TWh) uvrstila med manjše proizvajalke. Najmanj električne energije iz obnovljivih virov je bilo proizvedene na Cipru (manj kot 0,02 TWh), na Malti pa tovrstne električne energije sploh niso proizvajali. Tabela 17: Cestna vozila, Slovenija, 31. 12. - Slovenija 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Cestna vozila kolesa z motorjem in motorna kolesa1) 11.217 48.671 osebni avtomobili in specialni osebni avtomobili 868.905 964.781 avtobusi 2.255 2.255 tovorna motorna vozila 56.992 69.878 tovorna priklopna vozila 12.474 17.804 53.193 71.493 985.567 1.020.127 2.277 2.330 73.638 81.518 19.197 21.740 81.996 1.051.836 2.378 88.437 24.018 88.428 1.065.927 2.394 88.457 23.636 91.008 1.068.932 2.400 89.219 23.762 1) Obvezna registracija koles z motorjem od aprila 2002. Prelom v časovni vrsti konec leta 2007 zaradi neodjavljanja motorjev čez zimo. Vira: SURS, MNZ Grafikon 30: Osebni avtomobili na dan 31. 12. in njihova povprečna starost, Slovenija število (mio.) 1,2-, 0,6- 0,3. leta -12 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 nova vozila | | stara vozila — povprečna starost »s ■ Število vseh vrst registriranih cestnih vozil se iz leta v leto večinoma povečuje. V letu 2010 se je glede na leto 2009 najbolj povečalo število registriranih koles z motorjem in motornih koles, za skoraj 3 %; število tovornih motornih vozil se je povečalo za 0,9 %, število tovornih priklopnih vozil za 0,5 %, število osebnih vozil za 0,3 % in število avtobusov prav tako za 0,3 %. ■ Delež registriranih novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili se je v obdobju 2001-2010 gibal okrog 6 %. Največji je bil v letu 2008 (6,8 % ali 71.037 osebnih avtomobilov), najmanjši pa v letu 2009 (5,4 % ali 57.391 osebnih avtomobilov). Povprečna starost osebnih vozil se povečuje. ■ V letu 2001 so bili v Sloveniji registrirani osebni avtomobili v povprečju stari 6,9 leta, v letu 2010 pa že 8,2 leta. EU-27 Grafikon 31: Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, EU-271) Luksemburg21 Italija Ciper Malta" Avstrija Finska Slovenija Nemčija Litva Belgija Francija*0 Španija Danska3W Švedska Nizozemska Združeno kraljestvo Irska" Poljska Češka republika Estonija Latvija Bolgarija Madžarska Slovaška Romunija Grčija"" □ 2009 □ 2004 e 1) Za Portugalsko ni podatka. 2) 2008 namesto 2009. 3) Za 2004 ni podatka. 4) 2007 namesto 2009. 5) 2003 namesto 2004. 6) Za 2009 ni podatka. Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 29. 9. 201 1) Največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev imajo v Luksemburgu, najmanj pa v Romuniji. ■ Število registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo v letu 2009 v vseh državah članicah Evropske unije večje kot v letu 2004, razen v Nemčiji in v Združenem kraljestvu. ■ V obdobju 2004-2009 se je število registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev izraziteje povečalo predvsem v državah vzhodne Evrope, med temi pa zlasti na Poljskem (za 38 % ali s 314 na 433) in v Latviji (za 35 % ali z 296 na 400). ■ Med državami članicami Evropske unije sta po zadnjih podatkih imeli največ (nad 600) registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev Luksemburg (678) in Italija (606). Več kot 500 na 1.000 prebivalcev so jih imele še: Ciper, Malta, Avstrija, Finska, Slovenija, Nemčija in Litva. ■ Najmanj registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je v letu 2009 imela Romunija (197 ali manj kot en osebni avtomobil na 5 prebivalcev). ■ Slovenija je v letu 2004 imela 468 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev, v letu 2009 jih je imela 517, v letu 2010 pa 518 na 1.000 prebivalcev. - Slovenija Grafikon 32: Kopenski blagovni prevoz, Slovenija mio. tkm 20.000-, 16.000- 12.000- 8.000- 4.000- 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 □ železniški prevoz □ cestni prevoz 0SURS Vir: SURS Tabela 18: Kopenski blagovni prevoz, Slovenija, 2010 Tone (1.000) Tonski kilometri (mio.) Kopenski prevoz skupaj 96.626 19.215 Cestni prevoz skupaj 81.026 15.931 notranji prevoz 59.737 2.288 mednarodni prevoz 21.289 13.643 Železniški prevoz skupaj 15.600 3.284 notranji prevoz 3.520 617 mednarodni prevoz 12.080 2.666 V zadnjih letih je bilo po cestah prepeljanega 5-krat več blaga kot po železnici. ■ Podatki zadnjih desetih let kažejo, da je kopenski blagovni prevoz v Sloveniji začel po letu 2003 naraščati, in to predvsem zaradi cestnega prevoza. V letu 2008 je dosegel najvišjo točko (19.781 milijonov tonskih kilometrov), potem je v letu 2009 upadel (za 12 % glede na prejšnje leto), v letu 2010 pa je bil zabeležen ponovni dvig (za 11 % glede na leto 2009). ■ V železniškem in v cestnem blagovnem prevozu je bilo v letu 2010 prepeljanih 96,6 milijona ton blaga in opravljenih 19,2 milijona tonskih kilometrov. V cestnem prevozu je bilo prepeljanih 84 % vsega blaga in opravljenih 83 % vseh tonskih kilometrov. ■ Cestna tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, so glavni del blaga prepeljala znotraj državnih meja oz. v notranjem prevozu, in sicer 74 % blaga (ali okoli 60 milijonov ton). Tonskih kilometrov pa so opravila več v mednarodnem cestnem prevozu, saj so razdalje pri tem prevozu bistveno daljše kot pri notranjem; v mednarodnem cestnem prevozu je bilo tako opravljenih 86 % vseh tonskih kilometrov (13,6 milijarde tonskih kilometrov). ■ Pri železniškem prevozu pa je bilo prepeljanega več blaga in opravljenih več tonskih kilometrov v mednarodnem prevozu kot v notranjem prevozu (12 milijonov ton blaga ali 77 % in 2,6 milijarde tonskih kilometrov ali 81 %). - Slovenija Grafikon 33: Cestni blagovni prevoz po državah nalaganja in razlaganja blaga1), Slovenija, 2010 Italija 349 Avstrija 19% Nemčija 14% Hrvaška 8 % Madžarska 6 % Francija 5 % druge države 14 Grafikon 34: Železniški blagovni prevoz po državah nalaganja in razlaganja blaga1), Slovenija, 2010 1) Mednarodni prevoz zajema prevoz blaga, naloženega na vozilo v Sloveniji in razloženega v tujini, ter prevoz blaga, naloženega na vozilo v tujini in razloženega v Sloveniji. Vir: SURS 1) Mednarodni prevoz zajema prevoz blaga, naloženega na vozilo v Sloveniji in razloženega v tujini, ter prevoz blaga, naloženega na vozilo v tujini in razloženega v Sloveniji. Vir: SURS ■ V mednarodnem blagovnem prevozu med Slovenijo in drugimi državami je bilo v letu 2010 po cestah prepeljanih 14,1 milijona ton blaga, po železnici pa 9,2 milijona ton blaga. ■ Slovenska tovorna vozila so v letu 2010 prepeljala največ blaga med Slovenijo in Italijo (kar tretjino), potem med Slovenijo in Avstrijo (19 %), med Slovenijo in Nemčijo (14 %), med Slovenijo in Hrvaško (8 %), med Slovenijo in Madžarsko (6 %), med Slovenijo in Francijo (5 %). Po cestah se prepelje največ blaga med Slovenijo in Italijo, po železnici pa med Slovenijo in Avstrijo. ■ V železniškem prevozu je bila v istem letu več kot polovica blaga (53 %) prepeljana med Slovenijo in Avstrijo, 13 % blaga je bilo prepeljanega med Slovenijo in Madžarsko, 12 % pa med Slovenijo in Slovaško. Nekoliko manj blaga je bilo prepeljanega med Slovenijo in naslednjimi državami: Nemčijo (6 %), Češko republiko (5 %), Hrvaško (3 %) in Italijo (manj kot 2 %). - Slovenija Grafikon 35: Soodvisnost med javnim potniškim prevozom in osebnimi avtomobili, Slovenija število potnikov (mio.) 80 60 40 20 število osebnih avtomobilov (mio.) 1,2 0,6 0,3 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 cestni javni prevoz železniški prevoz registrirani osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb Vira: SURS, MNZ ■ Število prepeljanih potnikov v javnem cestnem prevozu se je v zadnjih desetih letih precej zmanjšalo. V letu 2010 je bilo prepeljanih pol manj potnikov kot v letu 2001 (34,8 milijona potnikov). ■ Hkrati z upadanjem javnega potniškega prevoza pa narašča število registriranih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb. Konec leta 2009 je bilo takih vozil v Sloveniji že čez milijon (1.003.183), konec leta 2010 pa 1.006.615 ali 22 % več kot leta 2001. Javni potniški prevoz upada, število osebnih avtomobilov narašča. ■ Po železnici je bilo v obravnavanem obdobju 2001-2010 prepeljanih največ potnikov v letu 2008, in sicer 16,7 milijona ali 15 % več kot v letu 2001. V letu 2009 je bilo prepeljanih za skoraj 2 % manj potnikov kot v letu 2008 (ali 16,3 milijona), v letu 2010 pa za skoraj 3 % manj (ali 16,2 milijona), hkrati pa za 13 % oziroma 12 % več kot v letu 2001. - Slovenija Besedni oblak 11): Letališki potniški promet glede na prihode in odhode letal po državah, Letališče Jožeta Pučnika, Ljubljana, 2010 Turčija Qr^jašV|Ca „ Nemčija Srbija ,„„ J Ruska federacija "Združeno kraljestvo Avstrija Republika Makedonija n—.U1L -, Francija ČeSkd Republika Tunizija Etipt 1) Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle. Vir: SURS V letu 2010 se je število potnikov na Letališču Jožeta Pučnika zmanjšalo. ■ V letu 2010 je na Letališče Jožeta Pučnika, naše največje letališče, prispelo in s tega letališča odpotovalo 1.382.341 potnikov ali za 3 % manj kot prejšnje leto. Z rednimi prevozi je potovalo 84 % vseh potnikov. ■ Letala, ki so letela med ljubljanskim letališčem in drugimi državami članicami Evropske unije, so največ potnikov prepeljala na letališča in z letališč v Nemčiji (14 %), v Združenem kraljestvu (9 %), v Franciji (8 %), v Grčiji (5 %), v Belgiji (5 %) in v Avstriji (4 %). ■ Letala, ki so letela med Slovenijo in državami zunaj Evropske unije, pa so največ potnikov prepeljala z letališč in na letališča v Turčiji (11 %), v Srbiji (8 %), potem v Švici (5 %), v Republiki Makedoniji (5 %), v Ruski federaciji (3 %) in v Egiptu (3 %). ■ Največ potnikov je z ljubljanskega letališča odpotovalo in na to letališče prispelo v letu 2008, skoraj 1.648.980. Tabela 19: Letališki potniški promet glede na redne in posebne prevoze, Letališče Jožeta Pučnika, Ljubljana število potnikov 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Letališki promet skupaj 1.217.167 1.327.333 1.504.446 1.648.977 1.423.391 1.382.341 redni prevoz 978.281 1.102.902 1.235.888 1.383.503 1.182.774 1.161.068 posebni prevoz 238.886 224.431 268.558 265.474 240.617 221.273 Vir: SURS - Slovenija Grafikon 36: Cestnoprometne nesreče in smrtne žrtve, Slovenija število cestnoprometnih nesreč (1.000) 60 število smrtnih žrtev 300 200 100 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 - cestnoprometne nesreče - smrtne žrtve osurs Vira: SURS, MNZ ■ Cilj evropske in tudi slovenske prometne politike je zmanjševanje števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Po tragičnem letu 2007, v katerem je v Sloveniji za posledicami prometnih nesreč umrlo 293 ljudi, se število smrtnih žrtev na naših cestah zmanjšuje. V letu 2009 je za posledicami prometnih nesreč umrlo 171 ljudi, v letu 2010 pa 138. ■ V obdobju 2003-2010 se je na slovenskih cestah zgodilo največ nesreč v letu 2004, in sicer 43.000. V letu 2009 se jih je zgodilo več kot pol manj kot v letu 2004. Žal se je nato v letu 2010 zgodilo nekoliko več nesreč kot v letu 2009 (za 4 %). Grafikon 37: Cestnoprometne nesreče in osebni avtomobili, Slovenija število cestnoprometnih nesreč (1.000) 80 60 40 20 število osebnih avtomobilov (mio.) 1,2 0,9 0,6 0,3 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 — cestnoprometne nesreče - osebni avtomobili ©surs Vira: SURS, MNZ ■ Primerjava števila prometnih nesreč s številom registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji pokaže, da se kljub vse večjemu številu »jeklenih konjičkov« (v letu 2010 jih je bilo 17 % več kot v letu 2003), število nesreč zmanjšuje (v letu 2010 jih je bilo 48 % manj kot leta 2003). Število smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah po letu 2007 upada. TRANSPORT V ŠTEVILKAH Cestnoprometne nesreče 53 - Slovenija Karta 9: Cestnoprometne nesreče in smrtne žrtve, statistične regije, Slovenija, 2010 V letu 2010 je bilo najve~ cestnoprometnih nesre~ v podravski statisti~ni regiji, najve~ smrtnih žrtev pa v osrednjeslovenski statisti~ni regiji. število cestnoprometnih nesreč na 1.000 registriranih osebnih avtomobilov v regiji □ 14,9 ali manj □ 15,0-19,9 □ 20,0-24,9 ■ 25,0 ali več I število smrtnih žrtev ■ V letu 2010 je imela največ cestnoprometnih nesreč na 1.000 registriranih osebnih avtomobilov podravska statistična regija (28), sledili sta osrednjeslovenska in obalno-kraška (vsaka 21). ■ Najmanj prometnih nesreč na 1.000 registriranih osebnih avtomobilov sta imeli zasavska (11) in goriška statistična regija (13). ■ V letu 2010 je za posledicami cestnoprometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 138 oseb, od tega največ v osrednje-slovenski (33), potem v podravski (18) in v gorenjski statistični regiji (18). ■ Najmanj smrtnih žrtev v prometnih nesrečah je bilo v zasavski (2) ter v notranjsko-kraški (3) in v koroški statistični regiji (4). Vira: SURS, MNZ EU-27 Grafikon 38: Število smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah na 100.000 prebivalcev, EU-27 10 15 20 Litva Latvija Poljska Grčija Bolgarija Romunija Slovenija Ciper Češka republika Madžarska Slovaška Estonija Portugalska Avstrija Italija Belgija Španija Luksemburg Francija Danska Irska Finska Nemčija Združeno kraljestvo Švedska Nizozemska Malta □ 2008 □ 2003 Vir: Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat, 29. 9. 201 1) 25 _i V letu 2008 so države vzhodne Evrope imele več smrtnih žrtev zaradi prometnih nesreč kot druge evropske države. ■ Trend smrtnih žrtev v prometnih nesrečah se je med letoma 2003 in 2008 tako kot v Sloveniji zmanjševal tudi v drugih državah članicah Evropske unije. V letu 2008 je v vseh teh državah, zaradi prometnih nesreč, skupaj umrlo 38.875 oseb ali 23 % manj kot v letu 2003. Število smrtnih žrtev je bilo v letu 2008 manjše kot v letu 2003 tudi v vsaki posamezni državi članici Evropske unije, razen v Romuniji in Bolgariji. ■ Največ smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah na 100.000 prebivalcev so v letu 2008 imele države v vzhodni Evropi: Litva 15, Latvija, Poljska, Grčija in Bolgarija pa vsaka 14. Prav toliko smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev je imela tudi Romunija (14). ■ Najmanj smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah na 100.000 prebivalcev so v letu 2008 imele Malta, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo (vsaka 4) ter Nemčija (5). ■ Slovenija se je po številu smrtnih žrtev v cestnoprometnih nesrečah na 100.000 prebivalcev uvrstila v zgornji del lestvice; v letu 2008 smo imeli 11 smrtnih žrtev na 100.000 prebivalcev ali eno manj kot v letu 2003 (12). 4. METODOLOŠKA POJASNILA IN DEFINICIJE ZRAK Izpust je izpust plinastih delcev ali topnih odpadnih snovi iz virov onesnaženja v zrak. Toplogredni plini so plini v ozračju, ki zadržujejo toplotno sevanje Zemlje: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC), žveplov heksafluorid (SF6). VODA Vodni vir je vir vode, iz katerega se zajema voda za preskrbo prebivalstva ali za tehnološki proces in za hlajenje v podjetjih. Vodni viri so: podzemna voda izdatnejših vodonosnikov, izviri podzemne vode, izviri podzemne vode s površinskim dotokom, tekoče vode, naravna jezera, umetni zbiralniki vode, meteorne vode in umetne bogatitve. Sveža voda je voda, ki je prevzeta iz virov v naravnem stanju ali pa je pred uporabo obdelana (koagulacija, filtracija, dezinfekcija). Odpadna (onesnažena) voda je voda, ki zaradi kakovosti, količine ali časa nima več neposredne vrednosti za namen, za katerega je bila uporabljena oz. proizvedena. Odpadna voda se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska/tehnološka ali padavinska odpadna voda. Kanalizacija je omrežje med seboj povezanih kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter naprav za odvajanje odpadne vode iz stavb in padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, s katero se zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode. Čistilne naprave so lahko komunalne, industrijske ali neodvisne. INVESTICIJE V VARSTVO OKOLJA Investicije v varstvo okolja v industriji so vsa sredstva za investicije v varstvo okolja iz področij dejavnosti C, D, E po nomenklaturi NACE Rev. 2. Investicije na koncu proizvodnega postopka so namenjene novim načinom, tehnologijam, postopkom ali opremi za zbiranje in odstranjevanje onesnaženosti ali onesnaževal (npr. emisij v zrak, izcednih voda pri odlaganju odpadkov), ravnanju z onesnaževali in njihovemu odlaganju ter za redno opazovanje in meritve stopnje onesnaženosti (predvsem na koncu proizvodnega procesa - na iztoku ali izhodu, kot npr. emisijski filtri, naprave za čiščenje odpadnih voda, zbiranje odpadkov in ravnanje z njimi). Investicije med proizvodnim postopkom so namenjene novim tehnologijam ali izboljšavi starih tehnologij, postopkov ali opreme, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo količine onesnaženosti, povzročene med proizvodnim procesom, in z njimi povezanih izpustov onesnaževal (zmanjševanje vpliva na okolje). ODPADKI Odpadek je vsaka snov ali vsak predmet, razvrščena v eno izmed skupin odpadkov, določenih v Klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže oz. namerava ali mora zavreči. Med odpadke ne spadajo snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak, in snovi, ki se odvajajo z odpadnimi vodami neposredno v vode ali v kanalizacijo. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. Nevarni odpadki so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Med nevarne odpadke štejemo npr. odpadna olja, okside, soli, kisline, luge, koncentrate, odpadke organskih topil, barve, lake, smole, agrokemijske in farmacevtske preparate, specialne odpadke iz bolnišnic ter druge nevarne odpadke organskega in anorganskega izvora. Nevarni odpadki so po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) razvrščeni v Klasifikacijski seznam odpadkov po skupinah odpadkov skupaj z drugimi odpadki in so označeni z zvezdico ob klasifikacijski številki odpadka. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo zaradi njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končnemu ravnanju z odpadki, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem različne postopke odstranjevanja odpadkov in odlaganje odpadkov. GOZD Gozd je po Zakonu o gozdovih zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali z drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda. Gozd po tem zakonu so tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v prostorskem delu gozdno-gospodarskega načrta. Celotna definicija je opredeljena v Zakonu o gozdovih. Gospodarski gozdovi (definicija Eurostata) so gozdovi, namenjeni za proizvodnjo lesa, za katero ni pravnih, ekonomskih ali okoljskih omejitev, ki bi vplivale na oskrbo z lesom. Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. Gozdni rezervati so gozdovi s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo. To so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter kulturne dediščine. ENERGETIKA Biogoriva so tekoča ali plinasta goriva za promet, pridobljena iz biomase. Med biogoriva se po Direktivi 2003/30/ES o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza, štejejo najmanj naslednji proizvodi: bioetanol, biodizel, bioplin, biometanol, biodimetileter, bio-ETBE (etil-terciarni-butileter), bio-MTBE (metil-terciarni-butileter), sintetična biogoriva, biovodik in čisto rastlinsko olje. Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto porabi električne energije je razmerje med količino električne energije proizvedene iz obnovljivih virov in bruto porabo električne energije. Bruto poraba električne energije je enako proizvedena električna energija plus uvoz minus izvoz električne energije. Pri neenergetski rabi energije se energenti uporabljajo kot surovine, in ne kot gorivo in se v procesu ne pretvarjajo v drugo obliko goriva. Tona ekvivalenta nafte (toe) je enota, ki izraža količino sproščene toplote pri zgorevanju ene tone nafte. Toe je računska enota, ki se uporablja v glavnem za prikazovanje porabe energije v energijskih bilancah. 1000 toe = 41,868 TJ TRANSPORT Prevoz je prevažanje potnikov ali blaga na določeni razdalji, torej od vstopa oz. nakladanja do izstopa oz. razkladanja. Prikazuje se kot število prepeljanih potnikov oziroma kot količina prepeljanega blaga. Promet je gibanje, premikanje vozil, potnikov in blaga. Prikazuje se kot število prispelih in odpotovalih potnikov oziroma kot količina prispelega in odpremljenega blaga - na postajališča in s postajališč (na železniške, avtobusne postaje, v pristanišča, na letališča, v skladišča (blago) in z železniških, avtobusnih postaj, iz pristanišč, z letališč, iz skladišč (blago)). Tonski kilometri (tkm) so seštevki zmnožkov količine blaga in razdalj, na katerih je bilo to blago prepeljano. En tonski kilometer predstavlja prevoz ene tone blaga na razdalji enega kilometra. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji, in število prebivalcev na dan 31. 12. Specialni osebni avtomobili niso vključeni. Povprečna starost osebnih avtomobilov. Upošteva se število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni. Letališki potniški promet na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana se prikazuje glede na državo prihoda oziroma odhoda letal. Redni prevoz je prevoz, ki poteka v skladu z vnaprej objavljenim voznim redom ali ki je tako reden in pogost, da lahko tvori prepoznavno sistematično serijo letov. Posebni prevoz je prevoz, ki ni opredeljen kot redni prevoz (npr. čarterski ali dodatni leti). Smrtna žrtev v prometni nesreči je vsaka oseba, ki je umrla neposredno v nesreči ali za posledicami te nesreče v 30-ih dneh. 5. STATISTIČNI ZNAMENJI, OKRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ... ni podatka % odstotek - ni pojava EUR evro Gg gigagram ARSO Agencija za okolje RS Gg ekvivalenta CO2 gigagram ekvivalenta ogljikovega BDP bruto domači proizvod GWh gigavatna ura DDV davek na dodano vrednost ha hektar EU Evropska unija kg kilogram EU-15 15 držav članic Evropske unije km kilometer EU-27 27 držav članic Evropske unije kWh kilovatna ura Eurostat Statistični urad Evropske unije MWh megavatna ura FAO Organizacija za prehrano in kmetijstvo m3 kubični meter GURS Geodetska uprava Republike Slovenije m3/ha kubični meter na hektar MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mio. milijon MNZ Ministrstvo za notranje zadeve t tona SURS Statistični urad Republike Slovenije tkm tonski kilometer ZGS Zavod za gozdove Slovenije toe tona ekvivalenta nafte TWh teravatna ura 6. VIRI IN LITERATURA Energy, transport and environment indicators, 2009 edition. (2010). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Energy, transport and environment indicators. 2010 edition. (2011). Luxembourg: Publications Office of the European Union. Environment. Statistics Database, Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 28. 07. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/environment/data/database Energy. Statistics Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 17. 08. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/energy/data/database Transport. Statistics Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 29. 09. 2011 s spletne strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/transport/data/database Forestry in the EU and the world. A Statistical portrait 2011 edition. (2011). Luxembourg: Publication Office of the European Union. Okolje in naravni viri. Okolje. Odpadki. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 06. 10. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Okolje in naravni viri. Okolje. Vode. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 03. 08. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Okolje in naravni viri. Okolje. Zrak. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 09. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Okolje in naravni viri. Energetika. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 06. 09. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp Ekonomsko področje. Transport. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 29. 09. 2011 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/2005, 56/2007, 29/2009) Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/1993, 13/1998, 67/2002, 110/2007) Prve objave, SURS • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr • http://www.stat.si/novica_pr kazi.aspx?id=4263 kazi.aspx?id=4243 kazi.aspx?id=4244 kazi.aspx?id=4188 kazi.aspx?id=4097 kazi.aspx?id=4057 kazi.aspx?id=4238 kazi.aspx?id=4151 kazi.aspx?id=4051 Kako do statističnih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 54 04 telefaks: (01] 241 53 44 telefonski odzivnik: (01] 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01] 241 52 84 telefaks: (01] 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v informacijskem središ~u poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30