ZADRU G AR
Gasilo »Na&avEiaSfse zadruge uslužbencem drž* železnic v Sloveniji" v Llubllani Vil
Izhaja vsakega prvega v mesecu. — Naročnina letno za nečlane Din IS'—. = Posamezna številka
stane Din 1'50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VII.
^ _______________.
V smislu čl. 34 uredbe in čl. 37 zadružnih pravil, in sklepa upravnega odbora, se bo vršil
na cvetno nedeljo, dne 28. marca 1926.
Dnevni red, čas in kraj občnega zbora, razglasimo v prihodnji številki.
Volitve delegatov za občni zbor so razpisane na
nedeljo, dne 14. februarja 1926.
Glej razpis na drugem mestu.
Upravni odbor.
Kaj Je boljše?
V času, ko se objavlja oz. ne objavlja bilance, ko se napoveduje odnosno izplačuje takozvane dividende, se sprašujejo ljudje. Kaj je boljše? Pri državni ali pri južni. V toliko opevani zadrugi ali v takozvani Gospodarski poslovalnici drž. žel.? Med letom. se je primerjalo cene, zdaj se pozabi na to in se primierja odstotke. Potem se spet domislijo na vplačani delež BOO Din, od katerega pričakujejo še nekaj več kot tam, kjer ni deleža.
Če bi hotel primerjati inaterijelni efekt, bi moral preračunati prodajne cene z ozirom na kvaliteto, in konečni efekt v čistem dobičku. Tu bi moral imeti popolne podatke na razpolago, da bi nepristranski sodnik sodil.
Toda ne smemo prezreti nekaj. Kaj je Gospodarska poslovalnica sedaj, kaj bo po 1. aprilu 1926? Kdo zna difinirati, kaj je sedaj? Kdo uganiti kako se bo rešilo vprašanje likvidacije te poslovalnice?
Pustimo naše prilike, da bi kdo ne rekel, agitira, piše iz sovraštva.
Kako je V Sarajevu? Tam so imeli državno ustanovo, aprovizacijo, in nobene zadruge. Nekaj je boljše kot nič, in na vsak
način so imeli ljudje več koristi od aprovi-zaeije, kot od zadruge, ker slednje sploh ni bilo. Pa niso razpisali plebiscita med nekaj in nič, med obstoječo aprovizacijo in med zamišljeno zadrugo. Čitali smo, da se pripravljajo, da se preosnuje aparat aprovi-zacije v zadrugo. Plačali bodo po 200 Din deleža. Zakaj so si prebrali? Ali so Bosanci tako zreli, tako res demokratični, da si bodo zbirali odbor, ki bo odgovarjal tudi kon-zumentu? Ali tako radi jamčijo. Plačujejo delež? S člov eškega stališča je popolnoma naravno in odpustljivo, da oni, ki ima oblast v rokah, jo drži. In če ima v rokah oblast in denar, kontrolo nad samim seboj — to je še bolj privlačno. Kljub temu se v Sarajevu prizadevajo ustvariti iz sedajne državme ustanove (privatno zadrugo. — Zakaj?
Sarajevčani so si že morali zračunati in proučiti situacijo, da jim kaže preje seči po zadrugi in pustiti pravno obliko dela direkcije. Ni nami znano ali jih vodi pri tem idealizem, ali pa jim je do tega, da vedo s sigurnostjo, pod kateri zakon, spadajo in pod katerega ne spadajo.
Kar nas zanima, je to, da oni sami opuščajo sistem aprovizacije. Drug slučaj: Dne 26. januarja se bo iz sedanje personalne kuhinje direkcije Zagreb osnovala zadruga, in sicer po nalogu min. saobra-čaja zato. da se neha prerekanje, kdo je lastnik, kdo je podjetnik in zastopnik podjetja. Zato da ne bo več one Špane, državno podjetje, privatno podjetje. In zato, da se upravlja kuhinja po principu samouprave.
Pri presojanju tega vprašanja moti pri nas maso, pa tudi odločujoče faktorje dejstvo, da sploh že obstoja nab. zadruga. Primerja se cene, uspeh, vodilne osebnosti itd.
Vprašanje zadruge ali aprovizacije pa se ne sime presojati s stališča že obstoječih aparatov. To je politično vprašanje, pravno vprašanje, kulturno vprašanje.
Mlanca.
Dolgo mečkajo bi rekli ljudje, drugod jo imajo narejeno v enem tednu. Pa ni drugače. Pravilna bilanca zahteva mnogo dela.
Kot merilo za vrednost zaloge blaga dne 31. decembra se mora vzeti nakupna cena, in to ni lahko določiti po kakovosti in izvozu blaga, če je človek natančen. Sklep kredihiih računov, deležev itd. je delo par dni. Največ se zavleče bilanca radi inkon-tacije medsebojnega poslovanja in salda z vsemi firmami, s katerimi smo imeli posla. Najde se še marsikatera postavka, pogreška, ki se ob priliki inkontancije uredi. S tem se prepreči, da se naknadno ne pojavljajo neporavnani računi.
številko, ki ljudi največ zanima, povemo tedaj lahko šele v glavnem. Je nekaj čez 750.000 Din čistega dobička, ali skoro 7 odstotkov od prometa. Ako ne bo treba plačati poslovnega davka, je 100.000 Din več ali ca 8 odstotkov čistega dobička. Vprašanje poslovnega davka še namreč ni rešeno.
Dne 80. decembra 1925 se je začela uradna revizija zadruge od zadružnega revizorja, njegova bilanca se mora vjemati z našo. Delilo se bo pač tedaj povračilo v smislu pravil na občnem zboru.
l>rolt£kll*LOl*OlllO
cjltoanje.
Dopis iz Gor. Radgone. Z veseljem sem pozdravil alkoholno vprašanje, ki ste ga načeli v zadnji številki Zadrugarja«. Dovoljujem si radi tega i jaz izraziti o tem moje skromno mnenje.
Ni moj namen spuščati se v podrobnosti te pereče, naš narod razjedajoče rane, niti nimam namena s tem komurkoli delati krivice. Toda roko na srce, ter si odkrito priznajmo, da je baš naš stan oni, ki je o vseh kvarnih posledicah alkohola očividno premalo poučen. Bodi le mimogrede omenjeno, da je precejšen del železniških nesreč kriv ravno alkohol. Koliko gorja povzroča isti v posameznih družinah v najraz-novrstnejših in dostikrat najbrutalnejših oblikah. Marsikateri železničar proklinja bedo in vse one dozdevne faktorje, ki so isto povzročili, ali ne pride mu na misel, da je on sam največji povzročitelj vse mi-zerje, kajti dokler imamo denarja za raz-
metavanje po gostilnah in beznicah, bi ga mogli imeti v prvi vrsti tudi za hrane in obleko, ter dobrobit družine.
Zahtevati od človeka, kojega edino veselje je zavživanje dozdevnih okrepčil, naj se temu odpove, predno smo mu predočili vse zlo, ki iz tega zavživanja izvira, smatram za neumestno.
Zato naj bi bil naš namen, priobčeva-inje od strokovnjakov-zdravnikov pisanih člankov, vzgajati naše zadrugarje. Vzvišeni smoter glasila >Zadrugar bo s tem šele izpopolnjen.
Šele takrat, ko bodo ljudje poučeni o vseh kvarnih vplivih alkohola, se bo od njih upravičeno lahko pričakovalo, da se istemu odpovejo.
Stari pregovor se res glasi: Pijanec se takrat spreobrne, kadar se v jamo zvrne!
Da pa se da pri takem kaj doseči, naj navedem resničen konkreten slučaj.
Imam znanca-sotovariša, ki je potrošil polovico mesečne plače na pijači, neoziraje se na nadvse mizerne družinske razmere v katerih je živel. Začel sem mu pred nekaj meseci posojevati protialkoholni list, ki ga je v prostem času, ko ni imel več denarja za popivanje, rad prebiral. Prejela se ga je že marsikatera pametna beseda. Ni postal tudi sedaj še popoln abstinent, vendar je razlika med prej in sedaj velikanska. Začel je skrbeti zopet za družino, v hiši je zavladalo veselje, a obiski gostiln postajajo vedno redkejši.
Iz navedenega se da sklepati, da se da marsikoga še spraviti iz napačne na pravo pot, kar bo v korist ne le njemu samemu njegovi družini, temveč bo tudi v ponos in in njegovi družini, temveč bo tudi v ponos in vzpodbudo onemu, ki ga je k temu navajal, v našem slučaju — Zadrugar.
Pozabiti ne smemo, da, ko preženemo iz naših vrst, to vse obsodbe vredno razvado — popivanje, bodo naše težnje na merodajnih mestih našle več razumevanja in manj argumentacij za odklonitev istih, kakor doslej.	J. W.
Organizacija
nase zadruge.
Ko je bila ustanovljena »Nabavljalna zadruga« za' uslužbence in vpokojence državnih železnic v Ljubljani, se je morala boriti v začetku z velikimi težkočami, ker ni večina železničarjev znala prav cenili njenega velikega pomena za zboljšanje njih gmotnega položaja. Vstrajnost, zmožnost in vestnost upravnega odbora, ki je upravljal zadrugo tekom let, pa je sčasoma prelomila nezaupanje, v njo. Priglašalo se je čim dalje več članov — tako da jih šteje zadruga danes že okrog 1400.
Vsporedno z naraščanjem števila članov pa se je seveda množilo tudi delo v zadrugi, množila se je količina blaga, tako da so postali dosedanji prostori premajhni in število osobja za brezhibno poslovanje premalo. Vsled tega se množe pritožbe članov glede slabe postrežbe. Za časa večjega navala delajo uslužbenci hitro in posledica je, da se zgode pri tej hitrici napake, priman-kljaji itd. kar je neprijetno za upravo, kakor za člane.
Vsled zakonite, reelne podlage, na kateri je zadruga osnovana, je pričakovati na-daljnega prirastka članov. Ker pa upravni odbor s temi prostori in s tolikimi uslužbenci že pri sedanjem številu članov ne more upravljati zadruge v splošno zadovoljnost, bo treba vsekakor iskati izhoda iz te zagate.
Na tri načine, mislimo, bi se dala rešiti sedanja kriza.
Prvi način bi bil, da bi se omejilo število članov in bi se novi ne sprejemali. Ta način je neizvedljiv, ker nasprotuje pravilom in zakonu in se vsled tega sploh ne more vzeti v pretres.
Drugi način bi bil, da se povečajo dosedanji prostori oziroma, da se postavi lastna večja stavba. Ta načrt zasleduje, kakor slišimo, upravni odbor. Proti temu načrtu pa imajo vnanji člani razne upravičene pomisleke in bo težko doseči, kakor se čaje, od teh pritrditev za ta načrt.
Končni način bi bil ta, da ustanovi zadruga v večjih krajih svoje podružnice, katerim bi ipripadali člani določenih prog. Te podružnice naj bi bile kolikortoliko samostojne — svojo centralo pa naj bi imele v Ljubljanski zadrugi. S tem bi se zadruga v Ljubljani znatno razbremenila, tako glede prostorov, kakor zaposlenga osobja. Olajšana bi bila tudi nabava blaga, posebno članstvu v oddaljenih krajih, ki iimlajo neugodne prometne zveze. Prostori in upravno osobje za podružnice bi se lahko dobilo — torej bi tehničnih ovir za izpeljavo tega načrta ne bilo. Ta načrt bi bil, kakor se čuje, članom najbolj simpatičen.
Te glavne misli sem napisal, da člani začno razmišljati, kako bi se dala čimbolj izvesti organizacija in poglobitev zadruge. Po mojem mnenju bi bilo dobro, da se. skličejo sestanki v večjih središčih, da člani sklepalo o posameznih načinih še pred letošnjim občnim: zborom.
Za Gorenjsko nai bi se ustanovila zadruga s sedežem na Jesenicah, h kateri bi pripadali člani od Radovljice do Rob. Bistrice in Kranjske Gore. — Štravs Anton, član zadruge Jesenice.
(Opomba.) Veseli nas, da se člani zanimajo tudi za to pereče vprašanje. Nočemo prejudicirati nikakega predloga, vendar
smatramo za umestno pripomniti, da se v smislu gorenjega dopisa stvar pretresa na sestankih, ki so zamišljeni v smislu današnjega razglasa na posameznih voliščih, po izvršenih volitvah delegatov. — Uredništvo.
dos«s~
delecj£iL~
tom m članstvu.
V	današnji številki prilagamo glasovnico vsem članom za volitev delegatov za občni zbor zadruge, ki si jo naj člani ob črti odrežejo.
Doslej izvoljeni delegati in namestniki, ki jih prinašamo v razglasu posameznih volišč imajo dolžnost, da vse potrebno ukrenejo za volitve v smislu navodil v razglasu.
Medsebojno si naj določijo glavnega delegata, kot predsednika za predpriprave in za predsednika volišča in sestanka.
Ako bi delegati iz katerihkoli upravičenih razlogov (bolezen, prestavitev) ne mogli vršiti svoje funkcije, potem je njih dolžnost, da poskrbe za tozadevni nadomestek, ki ga je vzeti izmed članstva.
Pri tej priliki apeliramo na postajena-čelnike, prometnike, prožne nadz. člane zadruge, da gredo delegatom s svojimi izkustvi in nasveti čimbolje na roko, tako glede lokala za volišča, kakor tudi glede volitev in sestanka po volitvah.
V	slučaju bolezni ali odsotnosti delegatov, jih pa enostavno pozivamo, da skrbe v interesu zadružništva, da se volitve izvrše in da prevzamejo vse dolžnosti eventuelno odsotnih delegatov.
' Delegati naj skrbe, da se izvrše volitve v največjem redu, ter skrbe, da bodo vsi člani o času volitev in sestanka poučeni. Ukreniti morajo vse, če le mogoče v sporazumu članstva.
Imenik vseh članov, ki imajo pravico voliti, bo zadružna pisarna pravočasno dostavila delegatom po pošti.
Delegati, ki fungirajo obenem kot zaupniki, morajo nositi skrb, da se pri volitvah in pobirajiu glasovnic ne bo vršila prav nikaka zloraba ali nasilje. Članstvo mora imeti v tem oziru popolno svobodo, da voli delegata po svoji svobodni vesti.
Preprečiti se mora, da bi kedo smatral te volitve za teror.
Delegati nosijo tudi skrb, da pravočasno zahtevajo govornika za sestanek, ako članstvo to želi.
Tovariši zadrugarji! Izvolite si delegate v osebah, ki jim zaupate in o katerih ste prepričani, da bodo delali v Vašo korist in v korist in razmah — prepotrebnega zadružništva. — Upravni odbor.
volitev delecj oio v-
Upravni odbor razpisuje v smislu čl. 38 zadružnih pravil, volitev delegatov za glavno skupščino zadruge, ki se imajo vršiti v nedeljo dne 14. februarja t. 1.
Upravni odbor je sklenil tudi letos več železniških postaj združiti v eno volišče, upoštevajoč število in stanovanja članstva.
Volišča so razdeljena sledeče:
MARIBORSKA OBLAST.
I.	Volišče:
Sedež volišča: Celje. K temu volišču spadajo postaje: Petrovče, Žalec, St. Peter v Sav. dolini, Polzela in Zadanimost: 43 članov, voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Jelen Franc vlakovodja in namestnik Ojstriž Blaž sprevodnik.
II.	Volišče:
Sedež volišča: Velenje. K temu volišču spadajo postaje: Rečica, Pesje, Šoštanj: 39 članov, voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Mulej Štefan in Špendl Rudolf, ter namestnika Šemrov Josip in Nedolv Franc.
III.	Volišče:
Sedež volišča: Otiški vrh. K temu volišču spadajo postaje:	Mislinje, Dovže, Gor. Dolič,
Turiška vas. Slov. Gradec, Sv. Jedert, Dravograd in Vuzenica: 33 članov, voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljeni delegat:
tov. Slana Ivan in namestnik Rutnik Franc.
LJUBLJANSKA OBLAST.
Gorenjske proge.
L Volišče:
Sedež volišča: Boh. Bistrica. K temu volišču spada postaja: Nomenj: 50 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Ajdič Gustav in Deutschman Maks, ter namestnika: Žigman Franc in Rijavec Josip.
II.	Volišče:
Sedež volišča: Bled. K temu volišču spadajo postaje: Boh. Bela, Soteska, Dobrava: 45 članov voli dva delegata in dva namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata:	tov.
Krivec .Martin prometnik in Stare Valentin kretnik, ter namestnika: Gabrijelčič Miha in Ravnik Ivan.
III.	Volišče:
Sedež volišča: Jesenice. K temu volišču spadajo postaje: Javornik, Hrušica in Koroška Bela: 118 članov voli 3 delegate in 3 namestnike: Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Veber Anton, Polajnar Josip in Kveder Ivan, ter namestniki: Janša Vinko, Feldin Herman, Jug Alojzij in Mateja Josip.
IV Volišče:
Sedež volišča: Kranjska gora. K temu volišču spadajo postaje: Dovje in Mojstrana. 55 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Peterman Alojzij in Košir Ivan, ter namestnika Rabič Gregor in Hribar Andrej.
V.	Volišče:
Sedež volišča: Lesce. K temu volišču spadajo postaje: Breznica, Žirovnica, Radovljica in Begunje: 43 članov voli 2 delegata in 2 namestnika:	Volitve vodita doslej izvoljena dele-
gata: tov. Vovk Franc II in Kralj Franc prog. nadz., ter Kosmač Josip in Lešnik Tomaž.
VI.	Volišče.
Sedež volišča: Kranj. K temu volišču spadajo postaje: Tržič, Podnart, Naklo: 34 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Konjedič Lovro, prog. nadz. in Boškovič Oton, stroj, v p., ter namestnika: Lombar Ivan in Marvin Alojzij.
VIL Volišče.
Sedež volišča: Škofjaloka. 31 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljeni delegat:	tov. Porenta Franc in
namestnik Sešek Miha.
VIII.	Volišče.
Sedež volišča: Medvode. 26 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: tov. Fertin Leopold.
IX.	Volišče.
Sedež volišča: Vižmarje. K temu volišču spada postaja Dravlje. 47 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Rihar Ivan, prometnik in Gabrovšek Alojzij, ter namestnik Leskovšek Rado, čin. v p.
X.	Volišče.
Sedež volišča: Kamnik. K tema volišču spadajo postaje Jarše in Holmec. 26 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljeni delegat tov. Medved Janko, post. načelnik, ter namestnik Lipicar Alojzij.
Glasovnico In odtrgati! Drugačna glasovnica ni veljavna.
VV/WV\/\/\/N/\/\/\/'	T* W VVZ \) I	.	7
Glasovnica	Cl št
za volitev delegatov, ki se vrši dne 14. februarja 1926.
V smislu čl. 33. Uredbe oz. čl. 38 pravil, volim za občni zbor „Nabavljalne zadruge" sledeče delegate oz. namestnike:
Delesat:	Namestnik:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Datum:
Podpis volilca:
Opomba: Na vsakih začetih 30 članov enega okrožja se voli po en delegat in njega namestnik. V štev. 2. „Zadrugarja“ so objavljena okrožja in tudi število delegatov, ki odpadejo na dotično okrožje.
Naj se vpiše toliko delegatov oz. namestnikov, kot določeno.
Glasovnice se preda dne 14. februarja direktno ev. inderektno na zborovanju Vašega volišča.
XI.	Volišče.
Sedež volišča: Tržili. K temu volišču spadajo postaje: Domžale in Ježica. 87 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljeni delegat: tov. Vrečko Mihael, čin. 11. ter namestnik Mušič Peter, nadstrokov-nik.
DOLENJSKE PROGE.
I.	Volišče.
Sedež volišča: Grosuplje. K temu volišču spadajo postaje: Šmarje, Škofjaloka in Cu-šperk. 41 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Pompe Rudolf in Gruden Franc, ter namestnika: Babnik Anton in Bizjak Franc.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Kočevje. K temu volišču spadajo postaje: Stara cerkev, Ribnica, Ortnek, Velike Lašče in Dobrepolje. 52 članov voli 2 delegata in 2 namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata:	tov. Gril Alojzij,
stroj, in Kovačič Ivan. ter namestnika: Ličen Alfonz in Zaplati! Joško.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Trebnje. K temu volišču spadajo postaje: Višnja Gora, Vel. Loka, Mirna. Stična, St. Vid pri Stični, Radohova vas, St. Janž, Ponikve in Mokronog: 20 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi zaupnik tov. Ljubič Josip, vlakovodja.
IV.	Volišče.
Sedež volišča: Novo mesto. K temu volišču spadajo postaje:	Mirna peč, Kandija in
Straža Toplice. 18!) članov voli o delegatov in 5 namestnikov. Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Skuk Josip, Jelenc Franc, Urbič Josip, Lojk Viktor in Modic Maks, ter namest-
niki : Vovk Franc, Ipavec Andrej, Plevnik Valentin, Mrak Peter in Črvenka Anton.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Uršna sela. K temu volišču spadajo postaje: Birčna vas, Rožnidol. 22 elanov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: tov. Molan Albin in namestnik: Petsche Josip.
VI.	Volišče.
Sedež volišča: Črnomelj. K temu volišču spadajo postaje: Semič, Metlika, Gradac v B. Kr. Bubnjarci in Kamanje. 29 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: tov. Rožanc Miha. post. nač., ter namestnik: Vvbiralik Josip.
LJUBLJANA MESTO.
L Volišče.
Sedež volišča: Kurilnica Ljubljana II. K temu volišču spada še Kurilnica Ljubljana L 104 člani volijo 6 delegatov in 6 namestnikov. Volitve vodijo zaupniki, ki se določijo na pred-sestanku, katerega skliče pravočasno podpredsednik zadruge tov. Rupnik Franjo.
II. Volišče.
Sedež volišča Ljubljana gorenjski kolodvor. K temu volišču spadajo postaje: Ljubljana gl. kolodvor, Ljubljana Dol. kol. in vsi v Ljubljani stanujoči upokojenci in vdove. 178 članov voli 6 delegatov in 6 namestnikov. Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: tov. Feldin Hinko, Gorše Franc, Pavšič Franc, Glavač Ivan, ter namestniki: Legat Jožef, Ozebel; Ivan, Stalovskv Avg., Tavčar Martin in Karič Franc.
Sestanek članov tega volišča se sklicuje na dan 1-1. februarja t. 1. ob 9. uri v čakalni-
ci Ljubljana Gorenjski kolodvor. Voditelj tov. Feldin Hinko.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Ljubljana gorenjski kolodvor. K temu volišču spadajo: Progovna sekcija gorenjskih in dolenjskih prog, Progovna sekcija glavne proge, Signalna delavnica in Mostovna delavnica. 28 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi doslej izvoljeni delegat: tov. Jermolj Josip, prog. uadz. .0
IV.	Volišče.
Sedež volišča: Direkcija drž. žel. v Ljubljani: K temu volišču spadajo tudi člani kontrole prihoda« direkcije Zagreb, ki stanujejo v Ljubljani: 109 članov voli 4 delegate in 4 nam. Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati: iov. Orel Ivan, Keršič Frane, Cvetko Franjo. Dev Edvard, Muravec Matija, Haslakijevič in Bratina Ludovik. Volitev novih delegatu; se vrši na sedežu volišča, kamor bo v ta namen sklican sestanek- članov.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Zalog. 11 članov voli 1 delegata in 1 namestnika. Volitve vodi tov. Škerjanc Ivan, prožn. nadz.
Vsi člani, ki stanujejo med postajami, spadajo v ono volišče, v katerega okolišu stanujejo. Vsa nadaljna detajlna pojasnila glede volitev se nahajajo na zadnji strani priložene glasovnice.
Izjemno se za volišča I. in IV. Kurilnica Ljubljana 1. in 11. in Direkcija državnih železnic, dovoljuje izvesti volitve delegatov že v soboto dne 18. februarja t. 1. od 18. oziroma 14. ure dalje, ker v teh dveh voliščih delo dne 14. februarja počiva. — Upravni odbor..
Glasovnico ivt odirgjati! Orugačna glasovnica ni veljavna.
Navodila volilcem.
Kdor ne more iz katerihkoli vzrokov osebno na sedež volišča, kjer se vrši po volitvah sestanek zadrugarjev članov, lahko odda izpolnjeno in podpisano glasovnico svojemu tovarišu članu, ki se volitev osebno udeleži.
Nepodpisane glasovnice niso veljavne.
Voljen sme biti vsak član zadrugar in člani nadzornega odbora Člani upravnega odbora zadruge, se teh volitev ne udeleže, ter zastopajo na občnem zboru le vsak svoj glas.
Člani si na volišču izvolijo skrutinatorje izmed sebe, ki morajo sešteti glasove in ugotoviti izid volitev, ter naznaniti navzočemu članstvu.
Skrutinatorji zbero nato, ko so sestavili zapisnik o izidu volitev, gbsovnice v ovoj, ter jih pošljejo s pismenim poročilom vred upravnemu odboru v Ljubljano.
Na sedežu volišča se vrši po volitvah sestanek članov zadrugarjev, na katerem bodo delegati govorili o pomenu, važnosti in cilju zadružništva. Vrši se tudi prosta debata.
Ako pa posamezna volišča žele za ta sestanek govornika iz Ljubljane, bo upravni odbor tej želji takoj ustregel, ako bo pravočasno vsaj 3 dni pred volitvami naznanjeno upravnemu odboru.
Izrečno se pripominja, da bo upravni odbor odposlal le onim voliščem govornika, ki to izrečno žele ali zahtevajo.
Volitve in sestanek se vrše na vsakem volišču v čakalnici 111. razr.
Kjer pa to ne bi bilo mogoče, ali da članstvu ta lokal ne bi ugajal, imajo doslej izvoljeni delegati dolžnost, da preskrbijo drug lokal in članstvo o tem obveste.
Vsakega člana dolžnost je, da voli! Vsako neopravičeno izostajanje od volitev je smatrati za nezadrugarski čin.
Volitve na vseh voliščih morajo biti izvšene dne 14. februarja do 12. ure.
Čas volitev si določijo člani v sporazumu z doslej izvoljenimi delegati in namestniki.
Upravni odbor.
Volitev
delegatov.
V smislu člena 38 zadružnih pravil, morejo članstvo zastopati na glavni skupščini delegati ali njih namestniki, ki si jih članstvo izvoli do konca meseca februarja vsa kega leta v posameznih volilnih okoliših.
Kot volilni akoliš se smatra posamezna službena mesta sporazumno s prizadetim članstvom. Sporazumno s prizadetim članstvom, pa določi lahko upravni odbor volilni okoliš po krajevnih razmerah.
Ker od strani doslej izvoljenih delega-. tov, glede volilnih okolišev ni prišel nikak spreminjevalni predlog, ostanejo volilni okoliši taki, kakor so bili lansko leto, v kolikor upravni odbor ni smatral za potrebno, z ozirom na porast članov, spremeniti volišča v Ljubljani in ustanoviti nova volišča.
X£kdruLŽnl
vestoiic.
Upravni odbor je sklenil, da naš Za-drugarc prinaša vsako redno četrtletje celotni cenik, vse ostale mesece pa samo izvleček cen najvažnejših predmetov. Vsled tega prinašamo danes celoten cenik vseh predmetov, ki jih ima zadruga v zalogi, mesto v januarju, ki bi ga mogli prinesti v smsiiu naknadnega oklepa uprav n. odbora.
Drugi celotni cenik izide 1. maja
Poziv.
Vse novo pristopivše člane zadruge, ki še niso vplačali celotnega zadružnega deleža, tem potom pozivamo, da ostanek čim-preje vplačajo.
Upravni odbor je takim članom v smislu zadružnih pravil podaljšal rok za vplačilo za dva meseca.
V smislu sklepa morajo biti do konca mesca marca t. 1. za vse oe člane, ki so že eno leto člani zadruge, deleži popolnoma poravnani. Člane, ki do tega roka ne vplačajo celotnega deleža, se smatra za izsto-pivše, ter zapade v smislu zadružnih pravil, del že uplačanega meleža v korist rezervnemu fondu. § 9 zadružnih pravil.
Iz uprave lista.
Ker smo priložili današnji številki glasovnico za volitev delegatov, pozivamo vse članstvo, ki bi te številke eventuelno ne Prejeli, da jo takoj reklamirajo na najbližji Pošti ali v pisarni Nab. zadruge, ker se posebne glasovnice ne bodo tiskale. Zaujpniki naj skrbe, da bodo vsi člani prejeli list. — Uprava lista.
Udajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«.
Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
ZADRUGAH , dne 25.	januarja	1926.
Cenik živil.		
Mlevski izdelki.		
Moka pecivna o gg	kg	5 20
Moka mehka		■5 —
Moka krušna	if	3 50
Moka ajdova	„	6-50
Moka ržena	*>	3’50
Moka koruzna	rt	2'60
Moka krmilna	v	2 —
Zdrob pšenični	Jf	6*—-
Zdrob koruzni	yy	3'60
Otrobi pšenični	yy	P50
Otrobi koruzni	ji	yy	1 —
Testenine.		
Makaroni pekatete	kg	11 —
Makaroni domači	yy	9 —
Polži pekatete	n	H’
Polži domači	yy	9-—
Rezanci domači	v	9 —
Špageti domači	»	9 —
Fidelini domači	yy	9'—
Zrnje.		
Riž L vrste	kg	8 50
Riž II. vrste	„	7 —
Koruza v zrnci stara	yy	230
Kaša prosena	yy	5-50
Ješprenj domači	yy	5-50
Ješprenček za juho	yy	8 —
Fižol koks	yy	4’—
Fižol nizki	yy	—*—
Leča	yy	6 —
Grah	rt		*	
Sladkor.		
Sladkor v kockah	kg	14 50
Sladkor sipa	yy	12 80
Sladkorčki (bomboni)	yy	25'—
Kava		
Kava surova L vrste	kg	52'—
Kava surova II. vrste	yy	44'—
Kava žgana	yy	56'—
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	15'—
Kava žitna	yy	8'50
Kava vidrova	„	13 —
Kava Enrilo	yy	6'—
Kava kolinska	yy	20'—
Kava figova	yy	26 —
Kava	»	—•—
Cikorija Franck	yy	21 —
Drugi predmeti		
Mast domača	kg	25 —
Mast amerikanska	yy	—'—
Slaniki	kom.	2, 2*5(
Sol debela	kg	4'—
Sol drobna	kg	4'50
Čaj v dozah	doza	25 —
Čaj v zavitkih	zavit.	15 —
Čaj v zavitkih	yt	7, 3
Kakao na kg	kg	34 —
Kakao v zavitkih	zavit.	18, 10
Paradižniki a % kg	doza	10 —
Paradižniki a 14	yy	5—
Marmelada	kg	22 —
Čokolada a	tabl.	13 —
Čokolada a Vk	»	5'—
Čokolada a ‘A,-,	yy	2 50
Čokolada z lešniki	yt	4-—
Čokolada	kg	3 50
Rožičeva moka	yy	6 —
Marmelada v dozah	doza	24, 12
Delikatese.		
Polenovka suha	kg	26 —
Slanina prekajena	yy	25 —
Slanina papricirana	yy	30'—
Salame ogerske	yy	100'—
Salame krakovske	yy	40 —
Salame navadne	komad	18 —
Kranjske klobase	kg	4-50
Prekajeno meso L	yy	27 —
Ocvirki	yy	12'—
Reberce	yy	28, 25
Svinjski parklji, glava	yy	10 —
Sardine velike	škatle	9 —
Sardine male	yy	7'—
Med cvetlični	kg	24, 18
Sir na pol ementalski	yy	38 —
Sir trapistovski	yy	26-—
Maggi velike	steki.	22'—
Maggi male	yy	9 —
Maggi na drobno	d kg	1'50
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	yy	6‘—
Juhan na drobno	dkg	1 —
Gorčica (ženf)	kozarec	9*—
Keksi v škatli	škatla	6'—
Keksi v zavitkih a 1 kg	zavitek	5, 2
Sir Parmazan	kg	75'—
Maslo čajno	10 dkg	50'—
Sadje.		
Češplje suhe bosanske	kg	8'50
Češplje suhe domače	yy	—•—
Hruške suhe domače	yy	9 —
Kostanj	yy	9'—
Orehi celi	yy	—•—
Rožiči	yy	6'—
Fige	yy	10 —
Mandelni dalmat.	yy	68 —
Rozine fine	yy	38 —
Limone	komad	1, 0'75
Pomaranče	yy	—•—
Limonadni prašek	zavit.	—•—
Tekočine.		
Kis dvojno močan	liter	4 —
Olje namizno fino	yy	20 —
Olje namizno bučno Olje olivno Konjak a V2 1 Rum a V2 1 Rum
Žganje hrušovec a V2 1 Žganje borovničar a I Tropinovec a V2 1 Brinjevec a V2 1 Slivovka a V2 1 Malinovec a V2 1 Mineralna voda a IV2 1 Vino dalmat. črno I. vrste Vino dalmat. črno dezertno
Vino dalmat črno II. vrste Vino dalmat. črno Vino dalmat. belo Vino dalmat. belo a 1.
Vino dalmat belo suho grozdje Vino dalmat. belo a 1
Dišave.
Poper cel vel.
Poper cel mali Cimet cel in mlet veliki Cimet cel in mlet mali Klinčki (žbice)
Dišave cele in mlete vel. Dišave cele in mlete mal. Lavorjevo zrnje (lorber) Janež Kumna
Muškatovi orehi Vanilija v kosih Vaniljni sladkor Žefran
Paprika mleta velik Papirka mleta mali Pecilni prašek Poper mlet vel.
Poper mlet mali
Potrebščine za perilo.
Milo Schicht Milo Zlatorog Milo terpentinevo Milo Gazela Milo toaletno »Apolo«
Milo toaletno »Elidac Milo toaletno Speick Milo toaletno viola Soda za pranje Plavilo Boraks
Pralni prašek Škrob rižev Škrob rižev Tri« soda
Milo za čiščenje obleke Prah za čiščenje obleke
liter	26'—
D	23
steki.	—•—
	38'—
»	—
M	24' -
»	26'
»	— “T-
	24
»	24
D	16
>7	7 50
lit.		'
steki.		'	
lit.	9'
steki.	18 —
lit.	—•—
steki.	— —
lit.	10 —
steki.	•20 —
zavitek	2-50
»	1 25
y>	3 —
yy	P50
'if.	2'50
n	2'50
yy	P25
yy	2'50
yy	2-50
yy	250
komad	0'50
	3 —
zav.	0'60
yy	—•80
n	3 —
yy	1'50
yy	F1-
yy	3'50
	1'75
kg	16'50
))	15 —
yy	17'50
yy	13-50
komad	7-—
yy	7-—
yy	6'—
yy	4-—
kg	1 80
zavitek	2-50
yy	250
yy	2'50
yy	2 —
škatla	4-—
yy	3'50
kom.	4 —
zavitek	14'—
Polrebščine za čevlje.
Krema Dilber vel.	škatla	5'—
Krema Dliber mala	»	
Krema Luks	yy	5'—
Krema Svetlin mala	. yy	—
Mast vazelina	yy	5 50
Mast Jelka vel.	doza	4-50
Mast Jelka mala	yy	2 70
Borsin za podplate	yy	—■—
Krtače za blato	komad	4'—
Krtače za mazati	yy	1-50
Krtače za svetliti	yy	9 50
Čistilo belo	škatla	2-70
Vrvice za čevlje dolge	par	2 —
Vrvice za čevlje kratke	„	V75, 1'50	
Vrvice za čevlje kratke	yy	P25
Koton	yy	18 —
Platno modro za prepasn.	) y	20 —
Klot črni	■yy •	50, 44
Molin zelen za srajce	> y	14 50
Flanela zelena za srajce	yy	16-
Gradi za žimanice	)}	48, 64, 78
Barhent modri	yy	20 —
Barhent beli	yy	20 —
Barhent za obleke	55	20, 25, 27
Barhent za perilo Tiskanine za damske	5)	20, 13
obleke JSukno in štoii za moške	yy	18 •
obleke	n	250 —
Podlaga za obleke	yy	25‘56, 27-51
Mizni prti in servijete	garnit.	230 —
Druge potrebščine.
Kalodont za zobe	tuba	8"- -•
Krtače za zobe	kom.	12, 11,8
Krtače za obleke	yy	16"—
Krtače za ribati	y»	5, 2-30
Omela velika	yy	14 —
Omela mala	yy	12 —
Metle rižove vel.	yy	12 —
Metle rižove male	>>	10 —
Jelka čistilo za parkete	siekl.	24 —
Jelka čistilo za parkete	!>	13 — .
Sidol (čistilo)	tuba	550
Smirkov papir	pola	1-50
Tepači veliki	kom.	17 50
Tepači srednji	>y	14—
Tepači mali	yy	8'—
Sveče velike	paket	9 —
Sveče velike	kom.	P50
Sveče male	paket	9—
Sveče male	kom.	1 50
Vžigalice	paket	10
Vžigalice	skati.	P—
Zobotrebci	zvezek	0 50
Črnilo	steki.	3 —
Svinčniki	kom.	1-20, 110
Barva za piruhe	zav.	—.—
Omeli za parkete	komad	30 —
Klej za lepiti posodo	tuba	8' —
Manufaktura.
Pravo domače platno	m 52
Platno domačei za rjuhe	„	30, 50
Platno Wassertuch za rjuhe	„	33-
Platno belo gold. Gatte	„	54, 42
Kotonina rjava	„	H'50
Madapolan amerikan.	„	13-
Šifon	,	26-50,20, 16
Cefir	„ 21,19,17,16
Oksford	„	14'-
Obrisače na meter	„	12, 14, 18
Obrisače za kuhinje	„	9, 12, 15
Modro platno za srajce	„ 22'-
Trdo platno za krojače	„ 11'-
Gradi za perilo beli	„	22'50
Barvani tisk	rn 16-50, 17-50
Pletenine in galanterija.
Rokavice	par	48. 38
Nogavice ženske	” (	20—42
Nogavice ženske	-	
Nogavice možke	|	11—18
Nogavice moške	„ (	
Nogavice dolge otroške	,, od 13-50	
Nogavice kratke otroške	„ do 25 —	
Srajce možke	kom.	54 —
Srajce otroške triko	38, 42	
Elastik	>>	1 —
Spodnje hlače gradi triko	) y	24, 32
Robci moški	>5	6 —
Robci otroški	>5	4 —
Naramnice	y j	17 —
Majice sokolske	štBV.	>>	38, 44
Sukanec (cvirn) beli 10-16	valjček	5-—
Sukanec (cvirn) beli 20-30	y y	3'75
Sukanec (cvirn) črni 40-50	yy	3 —
Sukanec (cvirn) črni	yy	—'—
Igle varnostne	duc.	—•—
Šivanke	) 1	P50
Traki beli in črni	m 1, 0'50	
Obutev.		
Čevlji moški	par 220, 235	
Čevlji moški	yy	250 —
Čevlji otroški	yy	—
Čevlji ženski visoki	„	275'—
Čevlji ženski nizki	„	220, 230	
Sandali veliki	yy	
Sandali srednji	yy	. —•—
Sandali mali	yy	
Kuhinjska posoda.		
Lonci emajlirani V2—6 1	kom.	‘12
Kastrole emailir. V2—6 1	yy	1/3 O
Ponve emailir.	yy	
Zajemalke emajlirane	yy	> 0
Pokrivače	yy	CL
Razno. Ribe morske sveže, vsako sredo		
Kruh dnevno svež	kg	4'—
Tu navedene cene niso obvezne.