cJUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto V! • številka 5 • cena 350 SiT • 26. maj2004
Občlne	SaVLNISKE ZGODBE
Jutri o prostorskem planu	Čarodeji čarali in očarali
	str. 5 str. 24
SMLlANSa
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC
- Trgovina tel.:	03/713 34 50
03/713 34 52
-faks:	03/713 34 54
-	Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBUCIJA PLINA d . o . o .
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Prvič evropske volitve
Slovenci kar pogosto hodimo na volišča. Poleg državnozborskih in lokalnih volitev imamo vsako leto kakšen referendum, nazadnje pa so bila volišča odprta za člane Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki so volili svoje predstavnike v organe zbornice. Od letos
bomo Slovenci volili tudi svoje poslance v evropski parlament, v katerem je kar 732 članov, med njimi bo tudi 7 Slovencev.
Volitve bodo potekale v vseh državah Evropske unije med Ì0. in 13. junijem, v Sloveniji v nedeljo, 13. junija. Rok za oddajo kandidatur se
Volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice
5TTD=y\R
pvc okna in vrata
ŠTORE, tel. 03/780 55 80
www.stoparlbdesign.si
Imamo kar iščete, naredimo kakor želite !
kotih*
m
Komi*
i k orni K
GRADNJE IN SUKOPICSKARSTVO
Igor KOTNIK, up.
Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail
igor.kotnik@siol.net
SUKOPieSKfìfìSKfì IN ZIDRRSHfì D€lfì KOMPL6TN6 FINfillZfìCUÉ OI3J6KTOV
TÒPUÒTN6 IN KlflSlČN€ FftSfìD€ i/ed/ccčM/žuo xe (x/ /eta if) 65
d/l/cofi/e
je že iztekel, svoje liste kandidatov pa so vložile politične stranke: Nova Slovenija, Liberalna demokracija Slovenije, Demokratska stranka Slovenija, Slovenska demokratska stranka, Slovenska ljudska stranka, Združena lista socialnih demokratov, Stranka mladih Slovenije in Zeleni Slovenije, Slovenska nacionalna stranka, Stranka slovenskega naroda, Slovenija je naša, Stranka ekoloških gibanj, Glas žensk Slovenije in Nacionalna stranka dela. Na listah ni nobenega kandidata iz Spodnje Savinjske doline. Stranke pozivajo vse državljane, naj se volitev udeležijo in izberejo poslanca, ki jih bo zastopal v evropskem parlamentu.
Zelo nizka je bila volilna udeležba na volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice, od 172.959 volilnih upravičencev v državi jih je volilo le 12,7 %. V celjski volilni enoti je bila udeležba 13,35-odstotna, na območju žalske izpostave pa 15,07-odstotna (3-517 volilnih upravičencev). V odbor žalske izpostave sta bila izvoljena dva kandidata Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS (32,05 %) in po en kandidat Društva SKZ Slovenske kmečke zveze (31,2 %), Kmečkega društva Nova Slovenija (19,02 %) in Kmečke Uste - Društva za razvoj kmetijstva in podeželja (17,74 %). Predsednik zbornice pa ostaja Peter Vrisk.
K. H., foto: T. T.
Minister Kopač v Žalcu
Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač bo v petek na obisku v Žalcu. Odprl bo Energetsko svetovalno pisarno, zatem pa še center za kosovne odpadke na dvorišču Surovine Žalec.
Priložnostna slovesnost ob odprtju pisarne, ki ima sedež v žalski občinski stavbi, se bo pričela ob 9-uri, pri Surovini pa ob 10. uri. Več o delu Energerske svetovalne pisarne pa na strani 2.
K. R.
Mednarodni
festival
harmonikarjev
Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Andreja Turšnek, se zadnja leta udeležuje mednaordnih harmonikarskih tekmovanj in festivalov, kakršni so v Puli in v Italiji. Na njih dosega vrhunske rezultate. Letos pa se je žalska glasbena šola na pobudo Andreje Turnšek odločila, da tudi sama organizira mednarodni festival.
Žalec bo gostil akademski harmonikarski orkeser iz Pule, ki je eden najboljših na svetu, in vrhunski orkester iz Trbiža iz Italije. 25. junija bodo italijanski in žalski harmonikarji nastopih v Laškem, 26. junija pa vsi trije orkestri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Koncert, ki bo prvi tak v Sloveniji, se bo pričel ob 20. uri.
K. R.
BIROTEHNIKA ŽALEC Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec Tel.: 03/571 69 90
SERVIS - PRODAJA
kopirnih, pisalnih, rač. stroj«; tiskalnikov, telefaksov, register blagajn in uničevalcev dokumentov.
Pokličite: 041 688 311 ali 041 361 897
Pa smo v Evropski uniji. Že skoraj mesec dni in nič pretresljivega se nam še ni zgodilo. Navala tujcev k nam ni, na nekdanjih meddržavnih mejah se še ustavljamo, tudi cekini niso začeli-padati z neba. Glede podražitev pa - težko bi trdili, da je vse posledica Evrope.
Pravzaprav je dobro, da ne občutimo prelomnosti časa, ki ga bo zgodovina zagotovo zapisala kot enega najpomembnejših za slovenski narod. Razmeroma mimo in varno življenje nam otežujejo le ne najboljše gospodarske razmere, ki se odražajo v vse večjem številu družin v socialni stiski. Morda se bo politika zdaj bolj posvetila temu, ko je tako imenovano evropsko vprašanje rešeno.
Le s čim bo Slovenija očarala Evropo, so se spraševali tudi učenci osnovne šole Vransko, ki so tako kot na mnogih drugih šolah na temo Evropske unije pripravili poseben projekt, s katerega je tudi zgornja fotografija. Učenci so uživali, idej so imeli veliko in prav je tako. Saj na mladih še vedno svet stoji...
maj2004
Občina Žalec
Energetska svetovalna pisarna odpira vrata
Ta petek, 28. maja, bo ob 9. uri priložnostna slovesnost, s katero bodo odprli Energetsko svetovalno pisarno. Pisarna bo delovala v okviru projekta Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter AURE -Energetsko svetovanje za občane EN SVET. Trak bo poleg župana prerezal minister za okolje dr. Janez Kopač. Sledilo bo odprtje zbirnega centra za kosovne odpadke na dvorišču Surovine Žalec.
Kot je povedal župan Lojze
Posedel, želi občina Žalec stopati po poti trajnostnega razvoja: “Zavedamo se, da je to celovit pojem in proces, ki zadeva vse vidike našega življenja in dela. Za njegovo uresničevanje pa si moramo prizadevati vsi - občani, občanke, podjetja in institucije. Energetska svetovalna pisarna je locirana v občinski stavbi v i lici Savinjske čete 5. Energetska pisarna je namenjena osveščanju in izobraževanju občanov, gospodinjstev, uprave, gospodarstva, pomoči strankam pri pridobivanju kreditov in nepovratnih sredstev, pomoči občin-
skim strokovnim službam pri oblikovanju energetske zasnove in izvajanju posameznih akcij učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter dolgoročni krepitvi aktivnosti na tem področju.” Energetska pisarna (soba številka 39, v drugem nadstropju) bo odprta ob petkih med 15.30 in 17. uro (tel.: 713 64 23 ah 041 663 395).
Stranke se za obisk predhodno najavijo v tajništvu oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora po telefonu 713 64 40.
K.R.
HJ
OBČINA ŽALEC
5. JUNIJ - SVETOVNI DAN VARSTVA OKOLJA
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 1972 ob konferenci o okolju v Stockholmu in ustanovitvi Programa združenih narodov za okolje za svetovni dan varstva okolja razglasila 5. junij. Svetovni dan varstva okolja lahko praznujemo in obeležimo na različne načine, vsem pa naj bo skupno opozarjanje na okoljske probleme in spodbujanje dejavnosti, ki lahko pomagajo k njihovemu reševanju. Vsakič je izpostavljena druga tema. Letošnje leto je ta dan namenjen vodam. Tudi v naši občini temu pomembnemu delu okolja posvečamo veliko pozornosti.
Občina Žalec je ena izmed redkih v Sloveniji, ki je pripravila in sprejela program varstva okolja in ga tudi že izpolnjuje. Program smo zastavili po načelih trajnostnega razvoja. Usmerjen je v izboljšanje okolja ter večjo kvaliteto življenja posameznika. To pravzaprav ni program, ampak proces stalnih izboljšav. Ko bomo izpolnili zastavljene cilje, bomo ponovno preverili stanje in si zastavili nove. Uspehe lahko dosežemo le, če bomo pri tem sodelovali vsi prebivalci. V ta namen vam namenjamo zgibanko in vam čestitamo ob dnevu varstva okolja.
ŽUPAN
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Za bolj zeleno okolje
Potrebno tudi preverjanje znanja cestnih predpisov
Ena od nalog lokalne skupnosti je tudi varnost udeležencev v cestnem prometu. V občini Žalec je bilo na področju preventive v zvezi z varnostjo v cestnem prometu že veliko narejenega, kljub temu pa ne moremo biti zadovoljni, vse dokler se na cestah in ulicah dogajajo prometne nezgode s hudo poškodovanimi udeleženci in celo smrtnim izidom. To je bilo izhodišče novinarske konference, ki sta jo pripravila občina Žalec in njen svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Poleg občinskih strokovnih delavcev in članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta na novinarski konferenci sodelovala tudi predstavnika policije in avtošole. Udeležencem konference je najprej spregovoril direktor občinske uprave Stojan Praprotnik in povedal, da je prizadevanje občine v sodelovanju s policisti, SPV, avtošolami in drugimi usmerjeno predvsem v osveščanje javnosti in odpravljanje najpogostejših vzrokov za prometne nezgode.
Po besedah pomočnika komandirja Policijske postaje Žalec Borisa Verdnika se je lani na
Posadili
lipo
Tildi v najmanjši in najmlajši KS žalske občine v Levcu so veselo praznovali vstop Slovenije v EU.
območju policijske postaje zgodilo 812 prometnih nezgod, v katerih je bilo 9 mrtvih, 31 hudo, 271 pa lahko telesno poškodovanih. Tolikšno število prometnih nezgod je tudi posledica dejstva, da potekajo na tem območju glavne prometnice in da je promet zelo gost. Samo na območju občine Žalec se je lani zgodilo 487 prometnih nezgod, v katerih je umrlo 6 ljudi, največ nesreč se je zgodilo na območju MS Žalec (125) in KS Petrovče (105), kjer so lani umrli kar štirje ljudje. Tildi Šempeter in Vinska Gora beležita veliko prometnih nezgod, v katerih pa lani ni bilo smrtnih žrtev. En človek je umrl na Ponikvi. Po mnenju policije je še vedno najbolj problematična državna cesta prvega reda Arja vas Velenje, kjer se je lani na območju žalske občine zgodilo 112 prometnih nezgod z eno smrtno žrtvijo, dvema hudo in 43 lahko poškodovanih. Kar nekaj prometnih nesreč je bilo v tudi v samem mestu Žalec in na cesti proti Grižam, precej problematična pa je tudi glavna cesta Arja vas Levec, kjer je bilo lani 46 prometnih nezgod z dvema mrtvima. Kljub temu, da je promet vedno bolj gost, pa se število prometnih nezgod bistveno ne povečuje, je še povedal Boris Verdnik.
Turistično kulturno društvo Levec je v sodelovanju s KS pripravilo več športnih tekmovanj, na zelenici ob krožišču pa so posadili lipo (na sliki). Zbranim sta spregovorila predsednik KS Levec Marjan Knez in predsednica T TK društva Milen Kotnik. Ob kresu so se veselo razpoloženi zadržali do jutranjih ur.
Na novinarski konferenci so sodelovali tudi vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataša Gaber Sivka, ki je psregovorila o raziskovalnih nalogah v šolah in vrtcih na temo varnosti v prometu, ravnateljica Vrtcev Žalec Mara Mohorko je predstavila zgibanko z risbicami otrok, predstavnik avtošole Milan Čadej pa je predstavil svoje ugotovitve o posebnem izboraževanju, ki sta ga svet za preventivo in avtošola Čadej pripravila za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Rezultati testov niso bdi spodbudni, zato je avtošola pripravljena ponuditi možnost dodatnih tečajev za imetnike vozniških dovoljenj. Poudaril je tudi, da bi morah v šolah uvesti predmet o cestno-prometnih predpisih.
K R.
KULTURNO DRUŠTVO GODBA LIBOJE
vabi
NA SREČANJE GODB NA PIHALA
ob 70. letnici Godbe Liboje,
ki bo v soboto, 19. junija 2004, na rokometnem igrišču POŠ Liboje.
Program:
ob 16. uri: parada pihalnih orkestrov, ob 17. uri: koncertni del, ob 20. uri: zabava in druženje.
Sodelujejo:
• Godba Zabukovica,
• Pihalni orkester TT Prebold,
•	Pihalni orkester občine Š-entilj: Paloma - Ceršak,
•	Godba Eggenberg iz Gradca,
Avstrija in • Godba Liboje. Prireditev bo povezovala Greta Kokot Rajkovič.
V primeru slabega vremena bo prireditev v Gasilskem domu Kasaze-Liboje.
Vstop prost!
T. T.
V teh pomladanskih dneh v Žalcu in drugod po občini še bolj intenzivno kot doslej urejajo zelenice in sadijo drevesa. Žalec se je namreč letos vključil v tekmovanje evropskih mest Entente florale.
K sajenju dreves urejanju zelenci pa pozivajo tudi druge občine, da bi Savinjska dolina na evropsko komisijo, ki naj bi prišla na ocenjevanje prve dni juilja, naredila čim boljši vtis. S tem pa seveda obeležujejo tudi svetovni dan okolja, ki je 5. junija.
K. R., foto: T. T.
ga piva. Člani EBC so nacionalna združenja vseh evropskih držav, proizvajalk piva (22). Združenje slovenskih pivovarn, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, je postalo član EBC-ja leta 1996.
Na delovnem sestanku analizne komisije EBC so se poleg evropskih pivovarjev srečah tudi člani ameriškega in japonskega pivovarskega združenja. Ob obisku v Žalcu, kjer so si ogledah Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, so jih pozdravih direktor inštituta dr. Darko Simončič, generalni sekretar Mednarodnega hmeljarskega združenja Martin Pavlovič, direktorica Hmezada
V okviru Evropskega pivovarskega združenja (EBC) deluje odbor za analizne met-
odbora v Sloveniji, pa tudi njihov obisk na žalskem inštitutu.
Pivovarji v Žalcu
ode. Odbor je v mesecu maju v Ljubljani pripravil sestanek. Iz Slovenije je članica tega delovnega telesa Majda Virant, vodja oddelka za pivovarstvo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je organizirala prvi sestanek
Evropsko pivovarsko združenje (EBC), ki ima sedež v Zoetervvoudu na Nizozemskem, je bilo ustanovljeno leta 1946 s ciljem nadaljnjega razvoja znanosti in tehnologije pivovarske industrije s posebnim poudarkom na nadzoru kakovosti od surovin za proizvodnjo piva do same-
Export-importa Martina Zupančič, direktor občinske uprave Stojan Praprotnik in hmeljarski starešina Milan Lesjak s princeso Meto Podbregar. Igrali so vrbenski harmonikarji.
K R., foto: T. T.
Občina Žalec
maj2004
S tradicijo v nove čase
V pozdrav Evropski uniji so tudi v mestu Žalec in celotni občini pripravili vrsto prireditev. Osrednje dogajanje je bilo zadnji dan aprila pri obramb-
nem stolpu, kjer so bile postavljene informacijske stojnice, odprta je bila filatelistična razstava s predstavitvijo priložnostnega poštnega žiga in pisemske ovojnice, posadili pa so tudi cepič najstarejše trte na svetu in dvignili zastavo Evropske unije.
Zbrane je najprej pozdravil župan Lojze Posedel in med drugim povedal, da je le v nas samih odgovor na vprašanje, kaj nam bo prinesla Evropska unija: “Če bomo znali izkoristiti vse priložnosti, če bomo premagali majhnost in nestrpnost, ki nam jo vsiljujejo drugi, potem lahko uspemo tudi v Evropski uniji. Slovenski narod je velik, z bogato tradi-
cijo in znanjem, ki si je sam priboril samostojnost in se zavestno vključil med druge evropske narode.”
Za simbolično povezavo z Novo Gorico, kjer je potekala osrednja državna slovesnost v počastitev vstopa Slovenije v EU, in kot simbol miru
so proti Gorici poleteli golobi, ki jih je v Žalec pripeljal predsednik društva za vzrejo poštnih golobov Burja iz
Vipave Ivo Jamšek.
Predsednik društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič je v svojem nagovoru pojasnil razlog za praznovanje, povezano s trto in vinom. Savinjska dolina je sicer znana predvsem po hmelju, vendar je bila nekoč vinorodna dolina, dokler trsev ni pomorila trtna uš. Savinjski vinogradniki obujajo tradicijo, pri vzgoji vin pa so vse bolj uspešni. Pri ocenjeva-
nju vin letnika 2003 so imeli kar 23 vrhunskih vin, 35 pa jih je prejelo srebrne diplome. Kot simbol obnov-
ljene tradicije bo potomec več kot 400 let stare trte z mariborskega lenta, ki ga je mesto Maribor podarilo občini Žalec v znak sodelovanja in prijateljstva med mesti in narodi. Županu je trto izročila vinska kraljica Urška Orešič, v zemljo pa jo je vsadil njen skrbnik in odslej mestni viničar Bogomir Rotovnik. Trto je blagoslovil žalski župnik pater Viktor Arh.
V kulturnem programu so nastopih harmonikarji DU Vrbje ter moški pevski zbor, ljudske pevke in folklorna skupina s Ponikve, prireditev pa je povezovala Jožica Ocvirk. Ob
koncu je župan razvil in dvignil evropsko zastavo. Za priložnostno pogostitev so poskrbele članice Društva podeželskih žena občine Žalec.
Večerne ure pred začetkom polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji sta v občini Žalec zaznamovali kresovanji na Šentjun-gerti in Homu ter koncert za mlade v Športnem centru. V nedeljo, 2. maja, so pripravili še slovesnost ob dvigovanju novih zvonov v zvonik žalske cerkve (več o tem na strani 25).
K. R., foto: T. T.

Potomka 400 let stare, a še vedno mlade in vitalne trte z mariborskega lenta raste odslej tudi ob obrambnem stolpu v Žalcu. V rokah jo drži mestni viničar Bogomir Rotovnik
Evropi in oživljeni vinogradniški tradiciji na čast so nazdravili (od desne) predsednik društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, Bogomir Rotovnik, vinska kraljica Urška Orešič, župan Lojze Posedel in pater Viktor Arh
Zveza
upokojencev ima novo vodstvo
V prostorih DU Griže je pred časom potekala 4. skupščina Zveze društev upokojencev občine Žalec. Štiri leta je zvezo uspešno vodil Anton Gros, v prihodnje pa bo njegovo delo nadaljeval Ivan Jelen, ki so ga kot predsednika soglasno potrdili na omenjeni skupščini. Podpredsednik bo Jože Glinšek, tajnik Heinz Bartlma in blagajnik Anka Brečko. V upravnem odboru bodo, tako kot doslej, vsi predsedniki DU občine Žalec ter predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Marija Masnec.
Začetek volilne skupščine so s pet-
lETOVVNJE 2 0 04 RAZPIS ZA VZGOJITEIJA NA LETOVANJU
Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja r a z p i s za delo vzgojitelja na letovanju 2004.
1.	Baška, otok Krk: 30. junij do 10. julij 2004
2.	Punat, otrok Krk: 29. julij do 8. avgust in 12. avgust do 22. avgust 2004
3.	Savudrija: 10. julij do 20. julij 2004
Kandidati morajo imeti zaključeno najmanj srednjo šolo in osnovna znanja iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 11. junija 2004 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom “Letovanje - vzgojitelji 2004”.
jem pospremili pevci kvinteta Grmada iz Celja. S prisrčnim pozdravom in s poročilom o delu zveze je skupščino, ki jo je vodil mag. Ivan Glušič, nadaljeval predsednik Anton Gros. Iz poročila je razvidno, da je v zvezo trenutno včlanjenih 3368 upokojencev, od tega 1298 moških in 2070 žensk, ki so člani desetih društev, kolikor jih deluje na območju občine Žalec. V minulem štiriletnem obdobju je zveza sodelovala pri organizaciji srečanja upokojencev - invalidov in simpatizerjev stranke DeSUS v Novem Celju, bila je organizator predavanja o drogah po šolah in drugih ustanovah, sodelovala je pri vsakoletnem srečanju upokojencev Slovenije in organizirala srečanje upokojencev občine Žalec v Grižah.
Zveza je bila delovna tudi na področ- Posebno aktivna je bila tudi komisija
Novi predsednik Zveze DU občine Žalec Ivan jelen med podajanjem svoje vizije delovanja zveze v prihodnje
ju športa in raznih tekmovanjih, kar je bilo razvidno iz poročila predsednika komisije Martina Štormana.
za stanovanjske zadeve upokojencev, o čemer je poročala predsednica komisije Minka Viri.
Šempetra» letos na Otočcu
Prireditev Srečanje Šem-petrov združuje kraje s tem imenom. Prvič je bila organizirana v letu 2001 v Šempetru na Dolenjskem, in sicer v
v Savinjski dolini, Sv. Peter iz občine Piran in Šempeter -Otočec) ter Špeter iz Italije.
Letos so se Šempetrčani zbrali v Šempetru - Otočec. Iz Šempetra v
Šempetri, združeni na pohodu v cerkev sv. Petra
Šempetru - Otočec. Do letošnjega leta je prireditev združevala krajane in občane Šempetra v Savinjski dolini, Šempetra pri Gorici in Šempetra iz Otočca. Letošnje srečanje, ki je bilo že četrto po vrsti, pa je bilo srečanje sedmih Šempet-rov. Od tega so trije Šempetri občine (Šempeter - Vrtojba, Bistrica ob Sotli, Pivka), trije krajevne skupnosti (Šempeter
Savinjski dolini sta se na Dolenjsko odpeljala dva avtobusa, nekaj pa se jih je odpeljalo s svojimi avtomobili. Po prihodu in prisrčnem sprejemu letošnjih gostiteljev so si nekateri ogledah turistične, kulturne in zgodovinske znamenitosti Otočca - Šempetra. Za vnete športnike in tiste, ki so se odrekli spoznavanju krajevnih znamenitosti, pa so bile organizirane športne aktivnosti. Sledil je zbor vseh Šempetrčanov, Šempetranov in
Šempetrcev pri osnovni šoh, kjer jih je pričakala Mestna godba Novo mesto. Odpravili so se na skupen pohod proti staremu delu Otočca -Šentpetru, do župnijske cerkve sv. Petra, kjer je bila kulturna prireditev s predstavitvijo kraja, njenih znamenitosti in fare. Pohod je spremljalo potrkavanje šempetrskih zvonov, pritrkovalci pa so se nato predstavih tudi z igranjem na manjše zvonove v cerkvi. Sledila je pokušnja raznih dobrot ob Petrovem vrtcu, prvem katoliškem vrtcu v Sloveniji, nato pa srečanje z domačimi gasilci PGD Otočec, ki so organizirali krajše gasilsko tekmovanje, poskrbeli pa so tudi za izmenjavo priložnostnih spominskih daril med gasilskimi društvi iz Šempetrov. Žal vreme organizatorjem in njihovim gostom ni bilo naklonjeno.
Na osrednji prireditvi, ki se je začela ob 18. uri v prostorih OŠ Otočec, so nastopih učenci domače šole, otroci vrtca Marjetica iz Lešnice in Ramplači, ki igrajo ob spremljavi harmonike na razna kmečka orodja. Sporazum o medsebojnem prijateljskem sodelovanju in druženju istoimenskih krajev so leta 2002 podpisali v Šempetru v Savinjski dolini prvi
Na skupščini so potrdili sklep o vključitvi zveze v Pokrajinsko zvezo DU Celje. Precej besed je bilo izrečenih tudi v razpravi oziroma s strani gostov, ki so pohvalili delo zveze, hkrati pa so predstavih svoja videnja delovanja društev upokojencev. V imenu Pokrajinske zveze DU Celje je zbranim spregovoril Emil Pepeljnjak ter poudaril smisel združevanja. 0 potrebi po boljšem sodelovanju med DU in stranko DeSUS, o bhžnjih evropskih in državnozborskih volitvah in pokojninski ter zdravstveni reformi je spregovoril predsednik območnega odbora stranke Ervin Janežič. S spremembo pravil o zdravstvenem zavarovanju, s primanjkljajem v zdravstveni blagajni in z drugimi tovrstnimi problemi je zbrane
seznanil Stane Skok, precej tehtnih besed je k povedanemu dodala tudi Pavhna Glušič, članica predsedstva ZDU Slovenije. Ob zaključku razprave je čestitke za uspešno delo zveze in njenemu dosedanjemu predsedniku Antonu Grosu izrekel župan Lojze Posedel.
Po sprejetju programa, ki ga je že decembra pripravilo staro vodstvo, z nekaterimi predlogi pa dopolnil novi predsednik Ivan Jelen, so nekaterim zaslužnim članom podehh plakete Zveze DU občine Žalec. Plakete so prejeh Jože Planinšek iz DU Šempeter, Pavhna Glušič iz DU Vrbje, Ivan Nareks iz DU Velika Pirešica in Galicija, Edi Fras iz DU Gotovlje in Ernest Ramšak iz DU Žalec.
D. Naraglav
Voditelja in vseh sedem predstavnikov Šempetrov pred podpisom sporazuma
trije Šempetri, letos pa so na odru ob prisotnosti predsednika KS Šempeter v Savinjski dohni Jožeta Randla, predsednika krajevnega odbora Šempeter	pri Gorici Marjana
Veliščeka	in	predsednika KS
Šempeter - Otočec Mirka Zupančiča sporazum podpisali županja Bruna Dorbolo iz Špetra v Benečiji, predsednik trške skupnosti Pivka -Šempeter na Krasu Matjaž Vilhar, predsednik KS Sveti Peter nad Dragonjo Marjan Guzič in župan Bistrice ob Sodi za Šempeter pod Svetimi gorami Jožef Pregrad.
Podpisu sporazuma je sledila še slovesna predaja zastavice letošnjega glavnega organizatorja Mirka Zupančiča predsedniku KS Šempeter v Savinjski dolini Jožetu
Randlu, ki bo glavni organizator srečanja prihodnje leto. Vsi predstavniki Šempetrov in občin so na dvorišču šole nato družno posadili lipo prijateljstva, otroci pa so v zrak spustih balone. V imenu občine Žalec sta pri sajenju lipe sodelovala župan Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl. Sledilo je druženje s kulinarično in pivsko ponudbo, za katero so poskrbeli vsi Šempetri. Na srečanju so se uspešno predstavila različna društva, iz Savinjske dohne TD Šempeter, etnolško društvo Hmeljarska vas Šempeter in gostinec Zvone Štorman s sodelavci.
Za zabavo in ples so skrbeh Mladi Dolenjci, ob vstopu Slovenije v EU pa so pripravili vehk ognjemet.
D. Naraglav
maj2004
Občine
Praznik občine Vransko
V občini Vransko praznujejo občinski praznik v spomin na 14. maj 1868, ko je cesarski dekret tedanjo vas Vransko povzdignil v deželno knežji trg. Osrednja prireditev ob prazniku je bila slavnostna seja občinskega sveta v dvorani Kulturnega doma Vransko. Seje so se kot gostje udeležili tudi taborski župan Vilko Jazbinšek, preboldski župan Vinko Debelak in vodja žalske upravne enote Marjan Žohar.
Slavnostni govornik župan Vranskega Franc Sušnik je spregovoril o pomenu praznovanja in o dose-
ženih uspehih, med katere je na prvo mesto uvrstil sprejeti lokacijski načrt za Park tehnične kulture s poligonom vame vožnje Čeplje, ki je pravna osnova za razvoj in izgradnjo največjega kompleksa stavbnih zemljišč, katerih namembnost so opredelili v prostorskorazvojnih načrtih za obrtno in stanovanjsko dejavnost v Čep-ljah in Borodeh. Nadalje so opravili javno razpravo za zazidalni načrt za stanovanjsko območje po Zavrteh, ki bo omogočila 25 stanovanjskih objektov na atraktivni lokaciji na severnem prisojnem pobočju od trga Vransko. Posebno pozornost so namenih 980 metrom izgradnje
Letošnji nagrajenci
kanalizacije in pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo celotne kanalizacije v trgu Vransko, ki se bo nadaljevala skupaj z izgradnjo toplovoda. Precej denarja so vložili tudi v
javno vodovodno omrežje pri izgradnji skupinskih in individualnih vodovodnih sistemov, in sicer za izgradnjo vodovodne povezave Šentjošt -Jeronim, ki predstavlja zadovoljivo rešitev oskrbe s pitno vodo za širšo območje Klanc in Klokočovca. V
Taborčani
praznovali
Konec meseca in prva dneva v maju so občinski praznik nadvse slovesno praznovali v občini Tabor. V tednu dni se je zvrstilo veliko športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Še posebno slovesno je bilo na slavnostni seji občinskega
sveta, na kateri so podelili tudi letošnja občinska priznanja, in 1. maja, ko so praznovanje sklenili s tradicionalnim Šentjurskim sejmom, izobešanjem evropske zastave in praznovanjem 105-letnice PGD Kapla - Pondor.
Slavnostno sejo so uvodoma tudi letos polepšali zeleni Jurij, praporščaki s prapori društev in organizacij, Savinjski registi in Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor.
Zbranim je spregovoril župan občine Tabor Vilko Jazbinšek. Poudaril je pomen tokratnega praznovanja, ki je združeno z vstopom Slovenije v EU, hkrati pa postregel tudi z nekaterimi informacijami in prizadevanji sedanjega vodstva občine, katerega krona bo zagotovo izgradnja prizidka osnovne šole, s katero naj bi pričeli ob zaključku tega šolskega leta.
Župan je v nadaljevanju slavnostne seje priznanje občine podelil Francu Uranjeku, PGD Kapla-Pondor in MePZ Pevskega društva Tabor. Zlate plakete pa so prej eh Dani Topovšek,
Ivan Zorenč in Milan Blatnik. Vilko Jazbinšek je tokrat podelil tudi tri priznanja župana, ki so jih prejeli Sabina Bec, Milan Kasesnik in Ivan Topovšek. Listino častnega občana so posmrtno podelili Alojzu Raku, ki je s svojim aktivnim delom na raznih področjih pustil neizbrisen pečat kraju pod Krvavico.
Slovesnost so sklenili s koncertom kvarteta Akord in njihovo gostjo, sopranistko Andrejo Zakonjšek.
D. N.
Župan Vilko Jazbinšek izroča priznanje športnici Sabini Bec.
Kmalu poletje
V občini Prebold se že pripravljajo na poletno sezono. Za počitniško delo so razpisali več prostih mest v občinski upravi in Turističnem informacijskem centru (TIC), v predprodaji pa so tudi že letne vstopnice za kopališče v Preboldu.
Za počitniško delo v občinski upravi bodo po enega dijaka oziroma študenta zaposlili v treh terminih (od 5. do 23- julija, od 26. julija do 13. avgusta in od 16. avgusta do 3. septembra. Zaposlili bodo samo redne študente oziroma dijake višjih letnikov, ki naj bi imeli izkušnje s pis-
arniškim poslovanjem. Za počitniško delo v TIC-u bodo zaposlili dijake oziroma študente v terminih po 14 dni, in sicer od 15- junija do 15. septembra. Od kandidatov pričakujejo izkušnje s področja turizma, komunikativnost, znanje tujih jezikov, zaželen pa je tudi izpit turističnega vodnika. V vseh primerih bodo imeli prednost kandidati s stalnim prebivališčem v občini Prebold. Nagrada za delo bo 500 tolarjev na uro, vloge pa pričakujejo najkasneje do 15. junija.
Z letnim kopališčem v Preboldu bo tudi letos upravljalo Športno-kul-turno-turistično društvo Žvajga Extreme. Letna vstopnica za otroke do 14. leta starosti stane 8.500 tolarjev, samo še ta petek od 13.15 do 14. ure pa jo je v avli šole mogoče kupiti za 5.500 tolarjev (potrebujete tudi fotografijo).	K. R.
Zaključen osnovni tečaj za gasilce
V sredo, 28. aprila 2004, je bil s slovesno podelitvijo spričeval v gasilskem domu v Braslovčah zaključen OSNOVNI TEČAJ ZA GASILCE. Tečaja se je udeležilo 28 gasilcev pripravnikov v starosti najmanj 16 let. Tečaj je obsegal 70 ur, od tega 30 teorije in 40 ur prakse. Tečaj je uspešno zaključilo 2$ udeležencev iz PGD Braslovče, Gomilsko, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor in Griže. Podelitve se je poleg poveljnikov gasilskih društev in predavateljev udeležil tudi župan Marko Balant in vsem tečajni-
kom čestital za opravljen tečaj.
Kljub opravljenemu tečaju pa ostajajo omenjeni gasilci še vedno pripravniki in ne smejo izvajati operativnih nalog ob intervencijah (gašenje, reševanje), temveč samo določena pomožna dela. Vsak član postane gasilec operativec, ki lahko izvaja naloge gašenja in reševanja šele, ko uspešno zaključi osnovni in nadaljevalni tečaj v skupnem obsegu 155 ur. Tečaje gasilci poleg ostalih aktivnosti opravljajo v svojem prostem času.
Po programu Gasilske zveze Žalec bo nadaljevalni tečaj za gasilce organiziran v jesenskem času.
Sabina Sorčan
Več kot 50 starih avtomobilov
V občini Braslovče so med akcijo zbiranja kosovnih odpadkov nabrali za 960 kubičnih metrov kosovnih
Stroški za odvoz železa in deponiranje kosovnih odpadkov znašajo 2,3 mihjone tolarjev, Javne naprave Celje pa, glede na število gospodinj-
Z odlagališča kosovnih odpadkov v Parižljah
odpadkov in 20 kamionov starega železja. Med odpadki je bilo kar 50 iztrošenih avtomobilov.
štev, zagotavljajo odvoz za 587 kubičnih metrov teh odpadkov. Razliko mora iz sredstev proračuna pokriti občina.	T. Tavčar
občini namenjajo veliko pozornosti tudi kulturi, športni dejavnosti in gasilstvu, veselijo pa se tudi izgradnje doma za starejše občane, ki ga gradi Župnija Vransko.
V nadaljevanju so podelili letošnja priznanja občine. Priznanja sta prejela Franc Goropevšek in Športno društvo Tana, plakete občine pa Franc Dolinšek, vokalni sekstet Vrane, Mešani pevski zbor Vransko in Suzana Felicijan - Bratuš. V kultur-
nem programu je nastopil Mešani pevski zbor Vransko, ki ga vodi Franc Lesjak in ki letos slavi 10-letni-co delovanja.
V okviru praznovanja so se s kolesi podah na Čreto, se igrah z Vetrom v laseh, pripravili srečanje domačih pevskih zborov in turnir v malem nogometu, se nasmejali ob komedijo RodU se je oče, praznovanje pa bodo zaključili z dnevom Ekošole in zaključno prireditvijo pevskih zborov.
T. Tavčar
Občina Braslovče Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel.: 03 703 84 00, Fax: 03 703 84 10 E-mail: obcina@braslovce.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni Ust RS, št. 110/2002 in 8/2003, 58/03-ZZK) občina Braslovče sklicuje
2. PROSTORSKO KONFERENCO ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZN ŠMATEVŽ
ki bo v sredo, 2. 6. 2004,
ob 20. uri v sejni sobi KS Gomdlsko - Dom Krajanov Gomilsko.
Na prostorski konferenci bodo predstavljene spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Šmatevž.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočU, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov.
Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo predloge na predstavljeno pobudo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Šmatevž v pisni ah ustni obliki na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference ah predhodno poslati na naslov Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ah drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo.
Gradivo je na vpogled na Občini Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče, v času uradnih ur.
Župan občine Braslovče Marko Balant
OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29,
3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00 Faks: (03) 703 84 10
Občina Braslovče na podlagi 10. člena zakona o športu (Ur. list RS št. 22/98) objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov športa v občini Braslovče za leto 2004.
1.	Na razpisu lahko sodelujejo športna društva, športna zveza, šola, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za izvajanje športnih dejavnosti. Športna društva imajo prednost pred ostalimi izvajalci programov športa. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:
•	da imajo sedež v občini Braslovče,
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto,
•	da imajo organizirano redno vadbo,
•	da redno dostavljajo športni zvezi poročila o realizaciji programov.
2.	Iz proračunskih sredstev v višini 5.080.000 sit se bodo, v skladu z letnim programom športa občine Braslovče, v letu 2004 sofinancirali naslednji programi:
•	programi interesne športne vzgoje predšolskih otrok (Zlati sonček in Naučimo se plavati),
•	programi interesne športne vzgoje šoloobveznih otrok (80-umi programi redne vadbe),
•	programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami,
•	programi kakovostnega športa (320-umi programi redne vadbe, priprave na državno prvenstvo),
•	programi vrhunskega športa (1200-umi programi redne vadbe),
•	programi športne rekreacije (80-umi programi redne vadbe, športne prireditve v organizaciji športnih društev, športne prireditve v organizaciji športne zveze),
•	delovanje športnih društev in zveze.
3.	Programi, ki se sofinancirajo v okviru posameznih vsebin, se prijavijo na predpisanih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko dvignejo na sedežu občine Braslovče v času uradnih ur.
4.	Prijave se oddajo osebno ah pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29,3314 Braslovče.
Na kuverti mora biti vidno označeno "JAVNI RAZPIS - ŠPORT'.
5.	Rok za prijavo na razpis je 10. junij 2004.
6.	Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po poteku rob za prijavo na razpis.
ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Marko Balant
Občine
maj 2004
Minister Kopač v Preboldu
Prvi petek v maju je občino Prebold obiskal minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki je ta dan skupaj z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Vladom Dimovskim uradoval v celjski ministrski pisarni. Po obisku v Preboldu se je v Velenju udeležil predstavitve knjige Gajin kotiček dr. Marte Svetina.
V Preboldu se je minister Kopač sestal z županom Vinkom Debelakom, s podžupanoma Borisom Kupcem in Francijem Škra-bejem ter občinskim svetnikom Janijem Laznikom. Obisk je bil tudi strankarske narave, saj so vsi omenjeni člani LDS-a. Minister Kopač je s sabo prinesel s strani ministrstva potrjen Prostorski plan občine Prebold, ki bo omogočal dogovorjene posege v prostor in s tem potreben razvoj občine Prebold.
Ob obisku je župan Vinko Debelak seznanil gosta z dogajanji v občini in njenimi investicijami, ki so prav v obdobju zadnjega leta in vse do leta 2007 usmerjene v izgradnjo kanalizacije. Poleg tega je opozoril tudi na težko gospodarsko situacijo v občini.
Ministra Kopača je povprašal za mnenje o zasebnem kapitalu, ki bi ga bili zainteresirani pripravljeni vlagati v kanalizacijo in druge dejavnosti, če bi jim bilo mogoče podeliti koncesijo. Minister je ob tem opozoril, da je
sicer zasebni kapital za občino zelo dobrodošel kot kredit, ne morejo pa investitorji postati tudi lastniki. Kot dober vzorec za naložbe zasebnega kapitala je navedel občino Ljutomer, kjer so podjetja vložila svoj kapital v izgradnjo čistilne naprave, vendar je lastnik le-te občina. Povsem obratno
je v občini Laško, kjer zaradi slabe pogodbe med občino in investitorji potrošniki plačujejo mnogo več za obratovanje čistilne naprave kot v Celju.
Minister se je skupaj z udeleženci
sestanka odpravil v Dolenjo vas, kjer je trenutno tudi največje gradbišče cesta skozi vas. Srečanje so zaključil v gostišču Filijalka, kjer so spregovorili tudi o strankarskih zadevah in trenutnih razmerah v vladi in parlamentu.
D. N.
Minister Janez Kopač s sodelavkama in Gregorjem Vovkom - Petrovskim v pogovoru z županom Vinkom Debelakom in podžupanoma
Jutri o prostorskem planu
Svetniki občine Prebold se bodo jutri sestali na 17. redni seji občinskega sveta, ki bo imela predvidoma 16 točk. Med drugim bodo potrjevali zaključni račun občine za leto 2003 in rebalans letošnjega proračuna, v drugi obravnavi pa bo že težko pričakovani odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Prebold, prav tako pa tudi lokalni program kulture za obdobje 2004-2007 in predlog programa varnosti v cestnem prometu za leto 2004. Zadnji četrtek v aprilu so na 16. redni seji med drugim sprejeli strategijo vodooskrbe v občini za obdobje 2004-2014.
Kot je povedal direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, ima občina Prebold za zagotavljanje normalne oskrbe z vodo na obstoječih javnih vodovodih dovolj virov pitne vode. Cevovodi pa so že dosegli pričakovano amortizacijsko dobo, zato bo nujno potrebno pričeti z intenzivno obnovo oziroma rekonstrukcijo. V komunalnem podjetju opozarjajo, da približno 40 % izgub vode nastane na hišnih priključkih, ki niso last občine. V občini je trenutno 915 priključkov. V skladu z veljavnim odlokom o
oskrbi z vodo je obnova hišnih priključkov vezana izključno na interes posameznikov, zato upravljalec javnega vodovodnega omrežja predlaga uvedbo sistemskega vira, ki bo namenjen samo za obnove teh priključkov (to je tako imenovana prik-ljučnina). Vrednost letošnjih investicij v obnovo dela odseka vodovoda v Matkah in Kaplji vasi ter izgradnja povezovalnega vodovoda Matke -Sveti Lovrenc je ocenjena na 29 milijonov tolarjev, za dolgoročne ukrepe pa naj bi do leta 2014 zagotovili 217,9 milijona tolarjev.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli programske zasnove Gaja, ki je razdeljen na štiri območja: prvo bo namenjeno organiziranemu letovanju oz. kampu, na drugem območju, ki ga že uporabljajo upokojenci, bodo balinišče in igrišče za odbojko ter dve hišici za upokojence in mlade, območje bo namenjeno tudi večjim prireditvam. Tretje območje je letno kopališče, na četrtem pa bo več igrišč. 0 pogodbi za najem kampa, ki naj bi jo občina sklenila s samostojnim podjetnikom Petrom Remšakom iz Gornjega Grada, bodo svetniki odločali na jutrišnji seji.
Preboldski občinski svet je na aprilski seji določil pogoje za pridobivanje proračunskih sredstev za področje kmetijstva, v 30-dnevno
javno razpravo je bil dan predlog odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, obravnavali pa so tudi zaključne račune javnih zavodov, katerih soustanovitelj je preboldska občina. Niso se strinjali s tem, da se zaposlenim v UPI - Ljudski univerzi Žalec prizna dodatna uspešnost v višini do 20 %, v sklepu pa so zapisah, naj ta sredstva UPI raje nameni za nižanje cen svojih storitev ali razširitvi ponudbe programov.
Soglašali so s pravilnikom o enkratnem prispevku za novorojence, ki ga družina prejme v obliki bonov, in sprejeli sklep, da občina kot plačnik storitev za kritje drobnih osebnih potreb posameznemu upravičencu do institucionalnega varstva zagotovi v lem 2004 dobrih 9 tisoč tolarjev na mesec, ki jih je le-ta dolžan nameniti za plačilo premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, razlika do omenjenega zneska pa predstavlja dejansko njegovo žepnino.
Sprejeli so tudi sklep, da v interesu pacientov z območja občine Prebold predlagajo Zdravstvenemu domu Žalec razširitev specialistične okulistične dejavnosti za območje preboldske občine vsaj enkrat tedensko.
K. R.
Delovno v Evropo
Dom pod Reško planino, ki je priljubljeno zbirališče ljubiteljev planin in narave, je bil dan pred uradnim vstopom v Evropsko unijo prizorišče delovne akcije preboldskih planincev in Marijarečanov.
Okoli doma so postavili novo ograjo, ob brunarici Športnega druš-
Predstavniki Športnega društva Marija Reka in Planinskega društva Prebold po izobešanju evropske zastave
Predstavili rezultate okoljskih prizadevanj
starše in ostale udeležence v prometu. Poleg tega so v prizadevanju z ohranjanje narave nastale raziskovalne naloge o zavarovanem območju Ložnice, o zgodovini zimskega športa na območju občine Polzela ter o pešpoteh naših babic in
Zanimiva razstava bo odprta do konca tega tedna.
Minuli petek so na Osnovni šoli Polzela praznovali zaključek projekta Ekošole in vrtca. Skupaj z vrtcem in podružnično šolo Andraž so predstavili del rezultatov okoljskega prizadevanja.
Osrednja tema projekta so bili odnosi, o katerih so spregovorili že ob tednu otroka in na šolskem parlamentu. Gre za medvrstniške odnose, odnose do starejših, okolja, narave in odnosa v prometu. Posebno zadnjemu so namenih veliko pozornosti. Uredili so prometni režim v okolici šole, v sodelovanju z občino Polzela
in Policijsko postajo Žalec pa izdali zgibanko Otroci za varnost v prometu. Njen namen je osvestiti učence,
dedkov.
Najmlajši v vrtcu so ob projektu Malteški vitezi na gradu Komenda spoznavali bogato zgodovino domačega kraja. Na zaključnem dnevu ekošole in vrtca so se predstavih vsi pevski zbori vrtca in šole, otroški ansambel pa je zapel himno ekošole. Praznovanje so obogatili s priložnostnim glasilom, sklenili pa s tradicionalno predstavitvijo plesne dejavnosti šole in vrtca. Kot je dejala v svojem nagovoru ravnateljica Valerija Pukl, ki je bila tudi idejni vodja celotne prireditve, je kaj takega mogoče pripraviti le v sožitju vseh v zavodu in občini.
T. Tavčar
Med nastopom mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Mija Novak.
Ihdi polzelski učenci radi berejo
Na Osnovni šoli Polzela zaključujejo vsakoletni projekt vzpodbujanja branja, ki se vključuje v vseslovensko prizadevanje za dvigovanje kulture branja. Za uvod v bralno sezono tega šolskega leta so septembra lani povabili v goste priljubljenega mladinskega pisatelja Bogdana Novaka, ki je s svojim zanimivim pripovedovanjem vzpodbudil marsikaterega učenca, da je segel po knjigah iz zbirke njegovih
pustolovskih del za mladino Zvesti prijatelji.
Med šolskim letom so k branju učence spodbujale razredne učiteljice in učiteljice slovenščine, v bralnem klubu pa so se nad branjem navduševali učenci s posebnimi potrebami. Zahtevnejše bralce, tekmovalce za Cankarjevo priznanje iz slovenščine, je obiskala pisateljica Maja Novak.
Na zaključni prireditvi v dvorani Kulturnega doma na Polzeh, so se s programom predstavili učenci osmih
in devetih razredov pod vodstvom mentoric Mojce Cestnik in Mije Novak. Mentorica bralne značke Alja Bratuša in ravnateljica Valerija Pukl sta 189 učenkam in učencem predmetne stopnje podelili bralna priznanja. Med njimi je bilo kar 45 učencev devetega razreda, ki so za osemletno zvestobo branju prejeli dve knjigi, ki jih je letos prvič podelila bralna značka Slovenije.
Učenci od prvega do petega razreda si bodo skupaj s tekmovalci za predšolsko bralno značko iz vrtca 8. junija ogledah plesno predstavo v izvedbi mladih plesalcev osnovne šole Polzela, ki jih vodi Majda Pur. Najmlajše bo razveselil tudi obisk priznanega pravljičarja Janeza Bitenca, ki bo prvošolcem podehl bralna priznanja in knjižna darila.
T. T.
V Evropo z asfaltom
Na cesti skozi Dolenjo vas so zadnji dan v aprilu položili grobo asfaltno prevleko in tako po dolgih tednih dela na kanalizacijskem vodu, vodovodu in izgradnji pločnika omogočili normalnejši promet v tem delu občine Prebold.
Toda dela s tem še zdaleč niso zaključena, saj nadaljujejo z izgradnjo pločnika v spodnjem delu vasi,
tva pa pripravili kres, ki je zvečer zagorel v čast prvemu maju in zgodovinskemu trenutku vstopa Slovenije v družbo evropskih narodov. Še pred tem so predstavniki Planinskega društva Prebold in Športnega društva Marija Reka na planinski dom družno izobesih evropsko zastavo.
D. N.
prav tako pa bo potrebno dokončati dela v zgornjem delu vasi. Po programu se bo kmalu začela izgradnja
kanalizacije tudi v ostalih vaseh občine. Ta naj bi bila končana do leta 2007.	D. N.
TERMO SGD J.©.©.
•	Izdelava toplotno izolacijskih fasad po ■
avstrijskem sistemu	turnt?**
•	Izdelava zunanjih in notranjih < po zelo ugodnih cenah
•	Plačilo na obroke
•	Garancija na izvedbo dela
V DEVETO VAS
maj2004
Po DOLINI
Novo gasilsko vozilo za 105 let delovanja PGD Kapla - Pondorje pomembna pridobitev za zagotavljanje požarne varnosti v občini Tabor.
Novo
gasilsko
vozilo
Ob tradicionalnem Šentjurskem sejmu, ki je bil letos zaradi vstopa Slovenije v EU prestavljen za teden dni, in v sklopu praznika občine Tabor so svoj 105-letni jubilej zaokrožili tudi gasilci PGD Kapla -Pondor. Na ta dan so predali namenu tudi svoje novo gasilsko vozilo TVECO 65-C.
Praznovanje, združeno s slovesnim izobešanjem evropske zastave, so pričeli s parado. Na čelu so bili konjeniki z občinsko, državno in evropsko zastavo, v paradi pa so sodelovali še gasilska mladina iz Občinskega poveljstva Tabor, godba na pihala TT Prebold, gasilke in gasilci iz OP Tabor, OP Vransko, OP
Braslovče in OP Žalec, gasilska vozila OP Tabor in lastniki motorjev in avtomobilov oldtajmerjev pod vodstvom Branka Lesjaka. Parado je vodil poveljnik Občinskega poveljstva Tabor Ivan Derča, ki je ob prihodu na prireditveni prostor predal raport članu predsedstva GZ Slovenije Franciju Naraksu. Savinjski rogisti so zaigrali slovensko himno, nato pa je spregovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je tudi uradno odprl Šentjurski sejem. V nadaljevanju je šestim gasilcem, predstavnikom vseh treh društev OP Tabor, izročil evropsko zastavo. Razprto zastavo so odnesli k
drogu, kjer jo je ob igranju evropske himne župan Vilko Jazbinšek slovesno dvignil, da je zaplapolala skupaj z državno in občinsko.
Sledila je gasilska slovesnost ob 105-letnici društva. Gasilce in navzoče je najprej pozdravil in nagovoril predsednik PGD Kapla - Pondor Srečko Pustoslemšek. Po pozdravu je na kratko spregovoril o delovanju društva skozi zgodovino, ob zaključku pa izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali izpolniti željo po novem avtomobilu. V nadaljevanju so svoj pečat slovesnosti dah tudi župan Vilko Jazbinšek, član predsedstva
GZS Franci Naraks in predsednik GZ Žalec Franci Skok. Ob tej priložnosti so bila podeljena društvena priznanja ter priznanja in odlikovanja Gasilske zveze Slovenije. Slednja je podelil predstavnik GZS Franci Naraks, prejeli pa so jih Martina Pustoslemšek, Milena Derča, nižji gasilski častnik Marjan Kos, gasilski častnik Milan Pustoslemšek in višji gasilski častnik Ivan Derča.
Ključe novega vozila je s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen gasilstva in dobre opremljenosti, poveljniku Milanu Pustoslemšku predal župan Vilko Jazbinšek, nato pa sta jih sprejela šoferja Ivi Hrastovec in Jože Stiplovšek. Avtomobil sta blagoslovila župnika Leopold Selčan in Danilo Jesenik. Prijetno druženje številnih obiskovalcev sejma in gasilske slovesnosti se je nadaljevalo z Modrijani, ansamblom Braneta Klavžarja, Vitezi polk in valčkov, Navihankami, Iskricami in skupino Hazard.
D. Naraglav
Tokrat v Marija Reki
Sv. Florjan v Braslovčah
Gasilci Gasilske zveze Prebold obeležujejo zavetnika gasilcev sv. Florjana že vse od svoje ustanovitve pred petimi leti. Pred tem so ga častili tudi v okviru Gasilske zveze Žalec oziroma gasilskega sektorja Prebold. Letos je praznovanje v čast
Maševal je preboldski župnik Franc Serec, velik prijatelj gasilcev. Ob tej priložnosti so se spomnili vseh umrlih gasilcev. Po končanem obredu so se podali do planinskega doma pod Reško planino, kjer so z družabnim srečanjem zaokrožili letošnje praznovanje. V paradi, ki jo je vodil poveljnik PGD
sv. Florjanu pripravilo PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, in sicer prvič v Marija Reki.
V paradi, na čelu katere je igrala pihalna godba Tekstilne tovarne Prebold, so se gasilci podah v Marijino cerkev pod Reško planino, kjer je sledila slovesna maša.
Prebold Darko Kranjc, je sodelovalo več kot 100 gasilcev, med njimi tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je gasilec že od malih nog.
D. N.
v povorki in odkorakali s kipom sv. Florjana proti cerkvi, kjer jih je pričakal domači župnik gospod Tone Krašovec. Z blagoslovom jih je povabil k sveti maši, ki jo je sooblikoval kaplan in domačin gospod Milan Jezernik iz Rima. Gasilci in domačini so zelo ponosni nanj, saj je leta 1996 v celoti pokril stroške za fresko sv. Florjana na gasilskem domu. Župnik se je gasilcem zahvalil za minulo delo in jim zaželel še veliko uspehov. Slovesnost je polepšalo ubrano petje mladinskega cerkvenega zbora pod vodstvom Elizabete Kos. Po maši so članice društva vse krajane postregle s pecivom.	Sonja Jelen
oran * éftmmta“ KODRIH, «. p,	
Rimsko cesto 35. 3311 S€MPCT€fl. teb 03/ 700 OÓ 30	
Delovni čas: pon. - pet od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure.	
vi j Obiščite nos ir	PR6GL6DI VIDA Zfl OČfllfl IN KONTRKTNC L€Č€ •	SMDfl, 23. 6. 2004 •	SflCDfl 30. 6. 2004 T«Ls 700 06 30 NAROČIT« SCI VCIIKR IZBIRA SONČNIH OČRl PO UGODNIH CCNRH - 9.900 sit + darilo 12 let z vami in za vos Optika Simona videli boste bolje! OMIKA
Praznovanje na Ponikvi
Tudi krajani Ponikve so se v začetku maja veselili skupaj s pridnimi gasilci prostovoljnega gasilskega društva Ponikva pri Žalcu, da obeležijo praznovanje sv. Florjana - zavetnika gasilcev.
Praznovanje se je začelo pred gasilskim domom. Mladina in člani društva so se v velikem številu zbrali
Gasilci sedmih prostovljnih društev iz občine Braslovče so s skupno sveto mašo, ki jo je v braslovški župnijski cerkvi bral župnik Jože Zidanšek, počastili svojega zavetnika sv. Florjana.
Prav letos mineva 1700 let od njegove smrti, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi župnik, ko je govoril o
življenju in mučeništvu tega svetnika. Gasilci so ga že davno sprejeli za svojega zaščitnika, saj po ljudskem verovanju varuje pred ognjem in naravnimi nesrečami. Dandanašnji njegova podoba krasi pročelja gasilskih domov, radi pa ga upodabljajo tudi na priznanjih, diplomah in značkah.
T. Tavčar
Florjan, za varuha izbran
4. maja je minilo 1700 let od mučeniške smrti svetega Florjana. Evropskemu zaznamovanju 1700-letnice Florjanove smrti se slovenski gasilci pridružujemo z mnogimi prireditvami. V muzeju gasilstva Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah v tem času prvič predstavljajo ljudsko ustvarjalnost in bogato dediščino, tesno povezano s Florjanovim likom. Največ razstavnih eksponatov so prispevali slovenske župnije in gasilska društva iz vse Slovenije.
Obletnico njegove smrti smo počastili tudi gasilci v občini Žalec. V župnijski cerkvi svetega Pankracija smo pripravili sveto mašo za pokojne gasilke in gasilce. Maše so se udeležila PGD Kasaze Liboje, Griže in Zabukovica iz OP Žalec, ki sodijo v župnijo Griže. Spremljajoče praznovanje je potekalo po programu, ki ga je kot organizator in gostitelj pripravilo PGD Kasaze Liboje.
Zbirno mesto je bilo pri gasilskem domu v Grižah. Vodja ešalona Mihael Ramšak, poveljnik PGD Kasaze Liboje, je sklical zbor po Pravilih gasilske službe,
nato pa je ešalon slovesno odšel proti župnijski cerkvi v Grižah, kjer je sledila sveta maša, ki jo je opravil gospod župnik Jože Planinc. Anton Mlinarič, predsednik PGD Kasaze Liboje, je prisotne lepo pozdravil in v kratkem nagovoru podal namen in pomen prireditve, to je počastitev svetega Florjana in spomin na rajne gasilke in gasilce.
Po programu je sledilo branje imen umrlih gasilk in gasdcev, nato pa postavitev nosilcev sveč na grobove pokojnih. Prenos ognja iz velikonočne sveče na nagrobne je opravil gospod župnik. Ob zaključku slovesne maše se je predsednik PGD Kasaze Liboje Anton Mlinarič zahvalil gospodu župniku za opravljen obred, vse gasilce in navzoče pa je povabil na pogostitev pred cerkev.
Podobne slovesnosti so pripravili tudi gasilci drugih gasilskih društev v občinskem poveljstvu Žalec, in sicer na Ponikvi PGD Ponikva, v Petrovčah gasilci iz Levca za gasilska društva sektorja 2, v Žalcu žalski gasilci za PGD Žalec, Vrbje in Ložnica in v Šempetru domači gasilci za PGD Šempeter in PIGD Aero Šempeter.
Franci Čretnik
KLJUČAVNIČARSTVO
Šeiče pri Preboldu S, 3312 PREBOLD
-Izdelava in montaža raznih ključavničarskih del -kovinske konstrukcije -kovinski nastreški pri stanovanjskih hiSah -kovinska dvoriščna vrata
Počastili sv. Florjana
Tudi polzelski gasilci že vrsto let praznujejo ob godu svojega zavetnika sv. Florjana, ki ščiti tudi pred ognjem in naravnimi nesrečami. Prav na njegov god je bila v Seneku v cerkvici,
Polzela, Andraž, Ločica ob Savinji in PIGD Tovarne nogavic in Garanta. Pred mašo je navzoče pozdravil predsednik PGD Polzela Ivi Kotnik. Dejal je, da so se ponovno zbrali z namenom, da se zahvalijo sv.
Med pozdravnim govorom Ivija Kotnika
posvečeni temu svetniku, slovesna sveta maša, ki jo je daroval pomožni škof dr. Anton Stres ob somaševanju dekana Jožeta Kovačeca in domskega kurata Janeza Bračuna.
Maše so se udeležili gasilci PGD
Florjanu in Bogu za vztrajnost, energijo in modrost, za vse, kar gasilce na njihovi poti spremlja in vzpodbuja, da vztrajajo in plemenitijo poslanstvo, ki je zelo odgovorno, po drugi strani pa jih navdaja z lepimi občutki, ko pomagajo ob klicu v sili.
T. Tavčar
Gasilski memorial Boruta Lebarja
Gasilsko društvo Matke je tudi letos organiziralo memo-rialno gasilsko tekmovanje v spomin na aktivnega nekdanjega člana Boruta Lebarja, ki se je tragično ponesrečil na delovnem mestu pred trinaj-
mesto pa članice PGD Kaplja vas.
Na podelitvi pokalov in priznanj je zbranim najprej spregovoril predsednik Gasilskega društva Matke Franci Pražnikar. Na kratko je predstavil Boruta Lebarja, ki bi bil prav na dan tekmovanja star 35 let.
Ivan Lebar med podelitvijo pokala predstavniku PGD Braslovče
stimi leti. Na prostoru športnega centra Matke se je zbralo 14 moških in S ženskih gasilskih desetin, tudi iz žalske gasilske zveze in od drugod.
Desetine so se pomerile v hitrostni suhi vaji - tridelnem napadu. Najuspešnejša pri moških je bila članska desetina Braslovče L, na drugo mesto se je uvrstila desetina iz Letuša, tretje mesto pa je pripadlo domači ekipi Matke 1. Pri ženskih desetinah so bile najboljše članice iz Andraža, na drugo mesto so se uvrstile članice PGD Groblja, na tretje
Gasilce sta nato nagovorila še predsednik GZ Prebold Jože Veber in podžupan občine Prebold Franc Škrabe. Pokale v ženski konkurenci je desetinam podelila Jožica Leber, moškim desetinam pa Ivan Leber. Podeljena sta bila tudi oba prehodna pokala, ki bosta leto dni krasila vitrine gasilskih domov v Braslovčah in Andražu. Ob zaključku so se domačim gasilcem in vsem tekmovalcem zahvalili starši Boruta Lebarja, gasilska delegacija pa je na njegov grob odnesla šopek rož.
D. Naraglav
IVA
d. o. o.
PRODAJA REZERVNIH DEl.OV LA AVTOMOBILE, KOM RUF.. MOTORJE IN KOLESA.
Delovni čas:	od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure.
sobota od 8. do 12. ure.
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11
Po DOLINI
maj2004
EU prinaša prednosti mladim
Mladim so spregovorili tudi vsi trije kandidati za evropske poslance in jih pozvali, naj zaupajo vase in svojo prihodnost, Alojz Petrle in Janez Vasle pa sta jim pri tem še namignila, naj poskrbijo tudi za
Aleksander Reberšek med poročanjem o delu regijskega odbora
Savinjsko-šaleški regijski odbor Mlade Slovenije (to je podmladek stranke N.Si) je eden največjih in najbolj delovnih odborov. Šteje preko sto članov. Odbor je pred dnevi v občinski sejni dvorani v Žalcu pripravil tretjo regijsko konferenco. Poleg članov so se konference udeležili kar trije kandidati za evropske poslance, in sicer nosilec liste Alojz Petrle, predsednik Mlade Slovenije Jernej Pavlin in dr. Janez Vasle.
Po kratki prestavitvi regijskega odbora s pomočjo računalnika je o
delu odbora poročal predsednik odbora Aleksander Reberšek. Lani so posebno pozornost posvečali vstopu Slovenije v Nato in EU, izvedb pa so tudi številne projekte, delavnice in izobraževanja.
večjo rodnost Slovencev. Jernej Pavlin je v nadaljevanju konference spregovoril o prednostih, ki jih vstop Slovenije prinaša mladi generaciji.
K. R., foto: T. T.
Predstavili evropske države
nije v Evropski uniji. Osnovnošolci so na asfalt risali na temo Prijateljstvo in sožitje, pred žalskim obrambnim stolpom, kjer je bila osrednja slovesnost v počastitev vstopa v ED, pa so mladi liberalni demokrati postavili stojnico.
Na stojnici so predstavih posamezne evropske države, združene v Evropsko unijo. Z zastavami in promocijskim gradivom so predstavih tako stare kot nove članice in ugotovili, da Žalčani niso prehrano zainteresirani za spoznavanje evropskih držav ah pa o njih vedo že dovolj.
K. R., foto: T. T.
Tudi v EU na mladih svet mladih na zadnji dan pred pol-
stoji so poimenovali dejavnost nopravnim članstvom Slove-
ITVE
RABE ZEMLJIŠČ,
PREMIČNINE
N ITVE NEPREMIČNIN
MŠI ŽIUI
11710-38-10 3t/305-814
03/ 570 11 5: 03/ 570 1 iati: josef@l
ivar.net
fotografije dokumentov v
ob
Stranka potrebuje prizadevne člane
Skupno srečanje pod zastavami
Občinski odbor Nove Slovenije Žalec je pred dnevi v Grižah pripravil letno konferenco, na kateri je bil osrednji gost predsednik stranke dr. Andrej Bajuk.
0 delu v preteklem letu in načrtih občinskega odbora za letos je govoril predsednik odbora Drago Podgorelec, ki je povedal, da so bili v lanskem letu nekohko manj aktivni, zato pa jih letos čaka vehko trdega dela, zlasti zaradi evropskih in državnozborskih vohtev. Med drugim so ob dnevu družine že izvedb tradicionalno srečanje družin na Gori Oljki, 30. maja (ne 6. junija) pa se bodo udeležili zbora stranke v Trebnjem. Avgusta lani so nameravali skupaj s SDS pripraviti pohod na Mrzhco, vendar za shod niso dobili dovoljenja Upravne enote Trbovlje. Stranka spremlja tudi delo žalskega
Deveti maj je praznik Evrope in dan zmage nad fašizmom in Hitlerjevo koalicijo. Slovenci smo prvič ta praznik Evrope praznovali tudi kot polnoprav-
občinskega sveta, v katerem ima dva svetnika. Občinski odbor je med botri novih zvonov v žalski cerkvi. Delo odbora je pohvalil tudi pred-
or Andrej Bajuk
sednik stranke dr. Andrej Bajuk in zaprosil za nadaljnjo podporo pri volitvah in pri morebitnem ponovnem zbiranju podpisov za referendum. Vse je pozval, da se udeležijo vohtev v evropski parlament, nato pa
ni člani velike evropske družine. Svoj prispevek so k praznovanju dali tudi v Območni organizaciji ZLSD Spodnje Savinjske doline. Glavni orga-
je spregovoril o aktualnih dogajanjih v državi, kakršna je davčna reforma. Znižanja davkov ni realno pričakovati, je med drugim povedal dr. Bajuk,
saj bi se morala prej bistveno znižati javna poraba. Edina dolgoročna rešitev je vehko hitrejša gospodarska rast, zato je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da je bila lanska gospodar-stka rast najnižja v času samostojnosti Slovenije.
nizator družinskega pohoda na Šentjungert je bila svetniška skupina ZLSD Občinskega sveta občine Žalec.
Pohoda, ki ga je vodil Ivo Lindič, se je udeležilo več kot 120 pohodnikov, med njimi je bila najstarejša 81-letna Nežika Ribič iz Zabukovice, ki je tudi absolutna rekorderka med ženskimi obiskovalci Bukovice, saj se nanjo letno povzpne tudi po 1800-krat, kar je v povprečju petkrat na dan. Ob sorazmerno lepem vremenu se je z Gore, kakor rečejo Šentjunge-rtu, ponujal čudovit pogled na celjsko kotlino in Savinjsko dolino ter
Tradicionalno prvomajsko praznovanje pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, ki ga v sodelovanju s PGD Grajska vas že vrsto let organizirajo Svobodni sindikati, je bilo letos pospremljeno z dvigom evropske zastave. Pri tem so sodelovali tudi vsi predstavniki političnih strank, ki imajo svoje svetnike v občinskem svetu občine Braslovče. Po predhodnem nagovoru je zastavo EU ob igranju evropske himne preboldskih godbenikov na drog izobesil župan občine Braslovče Marko Balant.
Zbranim je dobrodošhco zaželel predstavnik domačega gasilskega
hribovje, ki ju obdaja.
Vsi pohodniki smo bili na cilju deležni golaža in krepke pijače iz nahrbtnikov občinskih svetnikov ZLSD. K prijetnemu počutju so svoje prispevali tudi harmonikar ansambla Izvir in dežurno osebje planinskega doma na čelu z Janezom Podpečanom, ki je vehk ljubitelj planin.
Glede na vehko število pohodnikov bodo svetniki ZLSD pohod organizirah tudi prihodnje leto.
D. N.
društva Toni Vesolak. Za njim pa je spregovoril predsednik sindikata SKEI v šempetrskem SIP-u Mirko Hirci. V svojem govoru je poudaril poslanstvo sindikatov Slovenije v zaščiti zaposlenih in vseh tistih, ki jim delo pomeni vrednoto.
“Borimo se za ohranjanje delovnih mest, dostojne plače, odpiranje zaposlitvenih možnosti in za spoštovanje temeljnih pravic iz delovne zakonodaje. Kako smo uspešni, lahko vsak pogleda iz svojega položaja in gotovo delavci v tekstilni industriji gledajo drugače na dosežke naših pogajanj kot kovinarji ah delavci v kemiji. Vendar vsi živimo v istem okolju in izborih moramo to, da bomo lahko z delom tudi preživeli. Toda tudi dogovor o zvišanju minimalne plače, ki je bil podpisan konec aprila, ne zagotavlja vseh naših želja, toda v tripartitnih pogajanjih je prišlo vsaj do določenega napredka. Gotovo vehko razmišljamo o prijaznosti naše vlade do dela, kajti včasih imamo občutek, da smo na razhčnih bregovih in da siti ne razume lačnega. V Sloveniji so nastale prevehke socialne razlike in če
smo res socialna država, je zadnji čas, da to uvidi in uresniči tudi naša politika...” je med drugim dejal Mirko Hirci. V svojem govoru je nekaj besed namenil tudi Evropi in položaju delavstva. Dejal je, da delavstvo v veliki Evropi izgublja bitko s
Letošnji osrednji govornik Mirko Hirci iz SIP-a
kapitalom, kar se odraža Uidi na plačah in odnosu kapitala do delavstva.
Srečanje pri Šmiglovi zidanici je dokazalo, da ljudje praznik dela radi izkoristijo za stik z naravo in njenimi lepotami, hkrati pa je ta praznik Uidi priložnost za obuditev spomina na dogodke v Chicagu in pogled na sedanji družbeni trenutek, v katerem delavci niso v zavidljivem socialnem položaju.
D. N.
m
Šlandrov trg 41, Žalec
K. R.
Pohod ob dnevu Evrope in dnevu zmage
Zaključek na Gori je bil v znamenju Eirope in okusnega golaža.
TRENUTNO NAJ BO SESTAVU IVE PANELNE MREŽNI PANELI
dolžina panelov 2,6 m višina po izbiri
traino zaščiteni proti rjavenju cenovno Izredno ugodni za okrasno in uporabno ograjevanje hiš, vrtov, vikendov...
V
d.o.o. LOČICA 65/D, 33
OGRAJ
H VELIK
maj2004
Osrednje teme
Zaključen natečaj, okrogla miza o prehrani otrok
Žalske lekarne so v okviru preventivnega zdravstvenega projekta Prebudimo pomlad v sebi, ki ga izvajajo v sklopu programov Ministrstva za zdravje RS za varovanje in krepitev zdravja, pripravile zaključno prireditev likovnega in literarnega natečaja ter predstavitev raziskovalnih nalog na temo zdravega načina življenja. V sejni sobi žalske občine je potekala okrogla miza na temo prehrane otrok in mladine. S tem se počasi izteka dveletni projekt, v sklopu katerega so izvedli tudi tretji rekreativni pohod na Sv. Jedert, to soboto (29. maja) pa bodo v sodelovanju z ZKŠT Žalec pripravili test hoje na 2 kilometra.
Raziskovalne naloge so pripravili učenci sodelujočih osnovnih šol savinjske regije. Uporaba kemije v
zelo dobre, da je bilo vanje vloženega veliko truda in da so učenci prišli do mnogih zanimivih ugotovitev. Mladi raziskovalci, njihovi mentorji in ravnatelji šol so prejeli knjižne nagrade in priznanja.
Na natečaj je prispelo tudi 150 likovnih del iz šestih osnovnih šol in enega vrtca. Tretjina jih je bilo izbranih za razstavo, ki je bila na ogled v avli žalskega kulturnega doma, 12 pa jih bo natisnjenih na koledarju, ki ga bodo izdale Žalske lekarne. Prav tako bo na koledarju 12 besedil učencev. Besedila so bila izbrana izmed 26 prispevkov, ki so prispeli na literarni natečaj.
Na okrogli mizi na temo zdrave prehrane otrok in mladine so organizacijo šolske prehrane in prehrane otrok v vrtcih predstavile Irena Kraljič iz vrtcev občine Žalec, Milena Kos z Zavoda za šolske storitvene dejavnosti Petka Žalec, organizatorka prehrane za šole s Petke Lidija
kuhinji, Ali jemo zdravo, Zdravilne rastline včeraj - danes - jutri, Kako zaščitimo rastline brez kemije, Kje in kako raste zdrava hrana, je le nekaj najbolj udarnih naslovov nalog, ki jih je pregledala tričlanska komisija. Predsednik komisije doc. dr Martin Pavlovič je povedal, da so bile naloge
Pišek, mag. Damjana Podkrajšek z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je govorila o izredno slabih prehranskih navadah srednješolcev, ter mag. Mojca Jevšnik z Visoke šole za zdravstveno varstvo Ljubljana.
Vrtci občine Žalec imajo svojega organizatorja prehrane, ki skrbi za
O rejnikih po novem zakonu odloča ministrstvo
Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji matični družini in so bili nameščeni v rejniško družino. Lani januarja je bil sprejet Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati rejnik oziroma rejnica, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, njeno financiranje in druga vprašanja, povezana s tem. Vsak, ki se želi ukvarjati z rejništvom, mora pridobiti posebno dovoljenje. Za tiste, ki so se že pred sprejetjem novega zakona ukvarjali z rejništvom, pa je Center za socialno delo Žalec v sejni sobi žalske občine pripravil sloves-
no podelitev, na katero so poleg rejnic povabili tudi župane.
Po pozdravu direktorice Centra za socialno delo Žalec mag. Irene Pražnikar je o rejništvu na območju Spodnje Savinjske doline predstavila strokovna delavka centra Lidija Golavšek. Z območja Upravne enote Žalec je v rejništvu trenutno 30 otrok, starih od enega do 18 let, od tega jih je pet pri rejnicah v Kamniku, Celju in Velenju. Iz občine Žalec je v rejništvu 19 otrok, iz občine Polzela 2, iz občine Prebold 6, iz občine Braslovče 2, iz občine Vransko pa en otrok. V žalski občini je sicer 15 rejnic, v polzelski 5, v braslovški 2, v Preboldski pa ena. Zanimivo pa je, da so od tega samo 4 poklicne rejnice, ostalo so sorodnice otrok. Po besedah Lidije Golavšek
Javna tribuna o drogah
11 enot na različnih lokacijah, hrano pa pripravljajo v centralni kuhinji. Zavod Petka je v Sloveniji zaenkrat edini tovrstni zavod, ki ga je ustanovilo pet šol (OŠ Petrovče, I. OŠ Žalec, II. OŠ Žalec, OŠ Šempeter in Glasbena šola Risto Savin Žalec) in zanje skrbi za prehrano, čiščenje in računovodstvo. S tem so stroški manjši, lažje spremljajo številne predpise s tega področja, organizator prehrane pa skrbi za pravilno prehrano učencev vseh šol.
Tovrstna organizacija je pritegnila pozornost tudi ravnateljice OŠ ob Dravinji Anice Vehovar, saj je na tak način ravnatelj razrešen velikega dela odgovornosti. Ravnateljica vrtca Slovenske Konjice Marija Primožič je povedala, da se Uidi pri njih trudijo zdravo prehranjevati, najbolj pa pogrešajo navodila, katera hrana (tudi t. i. zdrava) je najbolj primerna za določeno starost otrok. Omenila je, da ob vstopu Slovenije v EU ne pričakuje boljših razmer glede ponudbe zdrave hrane. Med prisotnimi je bilo slišati mnenje po večji centralizaciji s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport na področju organizacije prehrane tako v vrtcih kot osnovnih šolah.
Udeleženci okrogle mize so v razpravi izpostavili precej problemov v zvezi z organizacijo prehrane otrok in mladine, kot so zastarele prehranske smernice, potreba po drugačnem financiranju šolske prehrane, pri normativih upoštevanje daljšega časa priprave zdrave hrane in potreba po spremembi normativov za organizatorja šolske prehrane. Poudarili so, da tudi pri navajanju otrok na zdravo hrano ne gre pretiravati, zlasti če taka hrana ne izhaja iz našega okolja, in da je ves trud v vrtcih in šolah zaman, če pri tem ni podpore staršev in če se nato v srednjih šolah ves prehranski sistem otrok poruši.
Na okrogli mizi so se seznanili Uidi z odgovori ministrstva za šolstvo znanost in šport na vnaprej poslana vprašanja. Ministrstvo je med drugim povedalo, da zaenkrat ne razmišlja o uvedbi bonov za prehrano za srednješolce.	K. R.
zaenkrat" uspevajo* pokrivat’ "potrebe po rejniških družinah. Če bi se želel kdo ukvarjati s to dejavnostjo, lahko informacije o tem dobi pri Lidiji Golavšek na žalskem centru za socialno delo.
Po novem mora kandidat ali kandidatka pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Če meni, da
Ponavadi nas spoznanje, da ima naš otrok, partner ali družinski član težave z drogo, zadene kot strela z jasnega. Spremenjeno vedenje skušamo vedno najprej pripisati puberteti, težavam v službi, obdobju depresije ... V času pubertete, za katero je najtežje najti vzrok, se otrok staršem oddalji, najde si svojo družbo, ki mu je zdaj bolj pomembna kot vse drugo, postane uporniški, kljubovalen in sporazumevanja z domačinu je vse manj. Kako naj torej vemo, da morda le ne gre samo za puberteto ali težavno obdobje? To je le eno od vprašanj, ki je bilo izpostavljeno na javni tribuni - okrogli mizi na UPI-ju oziroma Svetovalnem središču Ljudske univerze v Žalcu.
Okroglo mizo je vodila Mihaela Anclin, kot gostje oziroma strokovni delavci s področja zasvojenosti pa so na okrogli mizi sodelovali Nuša Konec Juričič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Vida Vozlič z Zavoda VIR Celje, Nataša Dernovšček iz društva UP iz Ljubljane in Natalija Zupančič iz žalske Želve. Poleg omenjenih se je javne tribune udeležilo še nekaj drugih poznavalcev tovrstne problematike, posebno zanimivo pa si je bilo ogledati nekatere pripomočke in razne vzorce značilnih drog, ki se pojavljajo v našem proštom. Z njimi je udeležence seznanil predstavnik policijske postaje Žalec Roman Ocvirk.
Odgovor na vprašanje, kako prepoznati uživalca, je, da uživalec spre-
opravi obisk na domu, se pogovori z vsemi družinskimi člani, opravi se psihološki preizkus, po potrebi pridobi še kakšno mnenje, nato pa se na osnovi vsega izda ocena. Vloge z mnenjem centra obravnava posebna komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Če komisija poda pozitivno oceno, se kandidati vključijo v krajše izobraževanje, po zaključku pa pridobijo dovoljenje. Prav tako je moral center za vse “stare” rejnike komisiji poslati poročila, na osnovi katerih so dobili dovoljenja, odslej pa bodo vloge obravnavah vsako leto enkrat.
Rejnik lahko opravlja to dejavnost
minja svoje navade, svoj bioritem in počasi opušča disciplino. Ponavadi najprej izgubi vse zanimanje za zunajšolske dejavnosti, učni uspeh upada, začne izostajati od pouka, lahko celo opusti šolanje. Uživalec vstaja pozno, poležava, nato izgine od doma in ga ni do večera ah dlje. Njegova prehrana je neredna in nez-
drava. Spremeni higienske navade in se po navadi tudi povsem zanemari. Lahko postane grob, nestrpen in celo napadalen, so med dragim povedali na javni tribuni.
Slabša udeležba od pričakovane je pokazala, da je problematika drog na nek način še vedno tabu tema. Starši se ne zavedajo dovolj tovrstnega problema. Tako kot za marsikaj drugega velja tudi za zasvojenost neka stereotipna miselnost: “Nam se pa to ah kaj takšnega ne more zgoditi.” Takšno mnenje je zelo zmotno, saj se to lahko zgodi vsakomur, kjer
dejavnosti in ni v delovnem razmerju, ni družbenik zasebne dražbe ah zavoda ah ne opravlja druge dejavnosti kot edini oziroma glavni poklic. Poklicni rejnik mora imeti istočasno nameščene tri rejence, razen če gre za rejence s posebnimi potrebami.
Oskrbnina oziroma povračilo stroškov za oskrbo rejenca je sestavljena iz materialnih stroškov in otroškega dodatka, od začetka tega leta skupaj mesečno 75.560,00 tolarjev. Materialni stroški se lahko zvišajo, če gre za otroka s posebnimi potrebami ah za izredne stroške, povezane z izobraževanjem, interesnimi dejavnostmi, zdravstveno oskr-
koh in kakor koli. Najpomembneje je že v začetni fazi preprečiti odvisnost, pri čemer imajo največjo vlogo prav starši, ki poznajo svojega otroka in lahko hitro opazijo njegove spremenjene navade in postopke. Kot so povedali gostje, je težko priti do resnice. V večini primerov je zasliševanje in spraševanje zasvojenca nepotrebno izgubljanje živcev in energije. Zasvojenec navadno zanika svoje stanje, pa četudi imamo za to očitne dokaze. Zna odlično lagati ter spretno manipulirati in za vsak naš
argument bo imel prepričljiv odgovor. To ni več otrok, partner ah svojec, ki smo ga nekoč poznah. Lahko obljubi tisoč stvari in tisti trenutek misli povsem iskreno, a na koncu se vsa njegova volja podredi fizični potrebi po drogi.
Gostje so s sabo prinesli vehko gradiva o problematiki drog in zasvojenosti. Gradivo je na voljo v prostorih Svetovalnega središča na UPI Ljudski univerzi.
D. Naraglav
24 tisoč tolarjev, do česar pa niso upravičeni rejniki sorodniki. Poklicnim rejnikom se plačujejo tudi davki in prispevki za socialno varnost.
Dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti sta rejnicam izročila mag. Irena Pražnikar in župan občine, iz katere je rejnik. Vabilu sta se odzvala župana občine Prebold Vinko Debelak in občine Žalec Lojze Posedel ter podžupan občine Polzela Stanko Novak. Slovesnosti se je udeležila tudi strokovna delavka žalskega centra za socialno delo, ki je v preteklosti precej časa delala na področju rejništva. Za prijetnejše razpoloženje sta poskrbela kitarski trio in duet harmonik žalske glasbene šole.
K. R.
Merjenje
osteoporoze
Občina Polzela, Društvo upokojencev in Društvo za pomoč pri odkrivanju osteoporoze Polzela organizirajo za občanke Polzele, stare nad 50 let in še niso bile pregledane, na ultrazvočno meritev osteoporoze v petnici.
Na brezplačno meritev, ki bo 18. junija v mah dvorani Kulturnega doma na Polzeh, se je treba prijaviti pri Društvu upokojencev Polzela.
T. T.
Na podelitev dovoljenj za izvajanje rejniške dejavnosti v Žalec je prišlo 16 rejnic, ki so se jim pridružili strokovni delavci Centra za socialno delo Žalec in žalske občine ter župana občin Žalec in Prebold ter podžupan občine Polzela.
izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje
zakon, vlogo odda na pristojnem	mdi kot edini Poldic- če izPoln'uie	bo otroka in Podobno' Reinik Pre-
centra za socialno delo, ki nato	splošne P°8°>e za izva>anie te	(me za svoje delo na vsakega otroka
Roman Ocvirk s Policijske postaje Žalec med prikazom nekaterih drog
Osrednje teme
maj2004
Kaj brez gradbenih dovoljenj
Na podlagi 6. in 8. člena Zakona o gradini objektov ZGO-1 (Uradni Ust RS, št. 110/02) in 26., 27. in 30. člena Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), Občina Žalec seznanja vse občane z vrstami del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, za katera ni potrebno imeti gradbenega dovoljenja in s katerimi lahko pričnete brez pridobitve lokacijske informacije.
DELA, ZA KATERA NI POTREBNO IMETI GRADBENEGA DOVOLJENJA IN S KATERIMI LAHKO PRIČNETE BREZ PRIDOBITVE LOKACIJSKE INFORMACIJE OB UPOŠTEVANJU POSEBNIH POGOJEV, SO:
I. DELA ZA LASTNE POTREBE
1. Izvedba inštalacijskih del in namestitev naprav v stanovanjskih stavbah in drugih objektih, ki se jih lahko gradi v lastni režiji, če so bile inštalacije in naprave dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene in druge proizvode oziroma imajo pridobljen ustrezen certifikat in se jih postavlja v posameznih stanovanjih oziroma poslovnih prostorih oziroma znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja, oziroma se jih postavlja na takšen objekt, lahko pa nidi v skupnih prostorih in na zunanjem zidu stanovanj oziroma poslovnih prostorov, ki so v etažni lastnini, če takšen
zid ne meji na javno površino oziroma če zid meji na javno površino, da je pridobljeno soglasje upravljavca takšne površine, in sicer:
-	namestitev agregata za proizvodnjo električne energije do moči 50 kW,
-	namestitev naprave za ogrevanje na trda, plinska ah tekoča goriva do moči 50 kW,
-	namestitev naprave za izkoriščanje geote-rmike in hidrotermike do moči 50 kW,
-	namestitev sončnega zbiralnika ah sončnih ceUc, namenjenih za proizvajanje energije, vključno električne, na površino strehe ah fasade,
-	namestitev toplotne črpalke do moči 50 kW,
-	namestitev vetrnice za pridobivanje električne energije z višino stebra do 5 m nad terenom in do moči 50 kW,
-	izvedba vrtine za geosondo,
-	namestitev hišne TV-antene, če višina droga ne presega 3,5 m,
-	montaža klima naprave do moči 30 kW in
-	izvedba notranje plinske, električne, vodovodne, kanahzacijske, toplovodne in telefonske inštalacije ter inštalacije kabel-sko-razdehlnega sistema.
2. Izvedba obrtnih del, s katerimi se obnovi prostore v objektu in njegova zunanjščina ter uredi okoUca objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu, če je bil objekt zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, in sicer:
-	obnova poslovnega prostora, vključno s spremembo rabe, oziroma obnova stanovanja, kot je prepleskanje sten in stropa,
popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobne izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, če se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta,
-	obnova fasade in strehe, če se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, vefikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta;
-	dakovanje oziroma drugačna utrditev dvorišča,
-	zgraditev klančine ob vstopu v stavbo z namenom odprave grajenih oziroma komunikacijskih ovir,
-	posodobitev vhodnih vrat v ograji oziroma nadomestitev klasičnih vratnih kril z drsnimi ah njihova drugačna avtomatizacija,
-	postavitev pesjaka oziroma pasje ute,
-	ureditev odvodnjavanja dvorišča in
-	ureditev vrta, kamor sodi saditev okrasnega drevja ter grmovnic, ureditev gredic za sajenje vrtnin in okrasnih rastlin, postavitev skalnjaka, okrasnega bazenčka oziroma vodnjaka, postavitev komposta in izvedba drugih del, ki sodijo med vrtnarjenje, vključno z odkopavanjem in nasipavanjem zemljišč do višine oziroma globine 0,3 m z namenom ureditve gredic in vrtnih oziroma parkovnih poh, postavitev klopi in druge vrtne opreme.
3.	Ograditev okohce objekta, če je potrebno, ker objekt zaradi neustreznega vzdrže-
Odsluženi avtomobili v razgradnjo
S 3. majem letos je v Sloveniji začel operativno delovati nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je skladen z določili Uredbe o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi vozili (Ur 1. RS, št. 18/03, 32/04). Bistvena novost je, da zadnji lastnik izrabljenega motornega vozila le-tega ne more odjaviti iz prometa, ne da bi poskrbel za njegovo razgradnjo. Plačilo stroškov razgradnje bo do polne vzpostavitve sistema plačevala država. V praksi to pomeni, da lastnik izrabljenega motornega vozila pred odjavo iz prometa vozilo dostavi na prevzemno mesto, od koder ga pooblaščeni predelovalec
odpelje do centra za predelavo, kjer poskrbi za njegovo predelavo.
Kdaj je motorno vozilo izrabljeno?
Izrabljeno motorno vozilo je vozilo, ki je namenjeno prevozu potnikov z največ osmimi sedeži ali prevozu blaga z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone in se ne uporablja več v cestnem prometu, ker je dotrajano in neprimerno za varno vožnjo, če je poškodovano do te mere, da popravilo in vožnja nista mogoča (npr. v prometni nesreči) ali v primeru, da se zadnji lastnik odloči, da je vozilo zanj odpadek.
Obveznosti za lastnika izrabljenega motornega vozila
Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga lastniku izrabljenega motornega vozila, da pred odjavo iz prometa dostavi vozilo na prevzemno mesto, kjer z osebnim dokumentom
in prometnim dovoljenjem izkaže lastništvo. Lastnik na prevzemnem mestu prejme položnico za plačilo stroškov razgradnje in potrdilo o razgradnji.
S 1. majem 2004 lastniku še ni bilo treba plačati stroškov razgradnje izrabljenega vozila. Te stroške začasno (predvidoma dva meseca oziroma do polne vzpostavitve sistema) plačuje država. Stroški razgradnje znašajo 21,10 SIT brez DDV na kilogram teže vozila. Teža vozila je navedena v prometnem dovoljenju ali v uradnih evidencah.
Stroške razgradnje bo lastnik motornega vozila plačal za motoma vozila, ki so bila dana na trg pred 1. marcem 2003, pri motornih vozilih, ki so bila dana na trg po 1. marcu 2003, so stroški razgradnje že vključeni v ceno vozila.
Lastnik ob odjavi vozila iz prometa
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDj\JO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
vanja ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okohco.
II.	DELA V ZVEZI S SPLOŠNO RABO NARAVNIH DOBRIN
Dela v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin so redna kmečka, gozdarska, lovsko gojitvena in ribiška opravila, med katera sodijo:
1.	postavitev tipske kmečke opreme:
-	brajda,
-	klopotec,
-	koli, količki in žične opore za potrebe vinogradništva in sadjarstva do višine 2 m oziroma do višine 3 m, če gre za potrebe hmeljarstva oziroma se postavlja hmeljska
žičnica,
-	količki, žične opore in ograje za potrebe paše živine do višine 1,2 m,
-	lesen plot z lesami, če je namenjen planšarstvu in njegova višina ne presega 1,2 m,
-	kurnik, zajčnik in drug podoben objekt za rejo malih Živah, če tlorisna površina ne presega 15 m2, višina, merjeno od terena do vrha konstrukcije, pa ne presega 2,5 m in se ga postavlja v neposredni bližini kmetije oziroma znotraj območja, na katerem stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije,
-	premični čebelnjak z razložljivimi panji, če tlorisna površina ne presega 15 m2, njegova višina, merjeno od terena do vrha postavljenih panjev vključno z njihovim prekritjem, pa ne presega 2,5 m in je pred njegovo postavitvijo pridobljeno soglasje pristojne kmetijske svetovalne službe, če se ga postavlja na kmetijsko zemljišče, oziroma je pridobljeno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, če se ga postavlja v gozd;
2.	odkopavanje in nasipavanje kmetijskih
na prijavno/odjavni službi upravne enote predloži naslednje dokumente: prometno dovoljenje, registrsko tablico, potrdilo o razgradnji in (morebitno) dokazilo o plačilu storitve.
Določeni so začasni izvajalci javne službe
Za začasno opravljanje gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili je Vlada RS določila štiri izvajalce, ki bodo storitve opravljah na dodeljenih območjih upravnih enot. Za Upravno enoto Žalec so določeni naslednji izvajalci:
•	Konzorcij KARBON, čiste tehnologije, d. o. o., Velenje, Partizanska cesta 78, Velenje,
•	HTZ Higiena, tehnika in zaščita, invalidsko podjetje, d. o. o., Velenje, Partizanska cesta 78, Velenje, in
zemljišč do višine oziroma globine 1,5 m, če je namenjeno agromelioracijam oziroma je potrebno zaradi osuševanja, namakanja, izboljšanja kmetijske proizvodnje oziroma gojenja ah izkoriščanja in rabe gozda in če so takšna dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo;
3.	vzdrževanje in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih sistemov ter apnenje in založno gnojenje kmetijskih zemljišč;
4.	saditev plantažnega sadnega in drugega drevja, vključno s pogozdovanjem in poseki gozda, saditev vinske trte, hmelja, grmovnic, plantažnih rož in drugih rastlin, pod pogojem, da se takšna dela izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo in gozdarstvo;
5.	postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lov-skogojitvenim načrtom;
6.	izvedba varstvenih del z namenom, da se preprečijo ah omejijo motnje pri rabi kmetijskih zemljišč in ohranjanju gozda ter narave, med katera sodijo:
-	ograditev njive ah druge vrste kmetijskega zemljišča, če je potrebna zaradi zaščite pridelka ah živine pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem, ah zaradi znanstveno-raziskoval-nih proučevanj,
-	ograditev posameznih delov gozda, razen oborov za gojenje divjadi, če je potrebna zaradi zaščite mladja ah varstva gozda pred divjadjo za čas, ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi varstva naravnih znamenitosti oziroma redkosti ah zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj,
-	krčenje drevesne zarasti in grmičevja zaradi preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč,
•	AVTOPREVOZNIŠTVO Zdenko Berlot, s. p., Podkraj pri Velenju 29/b, Velenje.
Prevzemno mesto, določeno znotraj območja občine Žalec, je na prostoru podjetja SUROVINA, d. d., enota Žalec, tel.: 571 82 27.
Bližnja prevzemna mesta so:
•	HTZ, d. o. o., Velenje, Partizanska cesta 78, Velenje in
•	AVTO Škoberne Alojz, s. p., PE Gaji 42A, p. Celje.
Ostale informacije glede novega sistema so na voljo na spletni strani ah Mateja Simčič, Služba za odnose z javnostmi, tel.: 01 478 73 45,.
Pripravila Simona Bolarič, višja svetovalka za komunalni nadzor občine Žalec
-	polaganje kontrolnih podrtih dreves in izvajanje drugih del v gozdu zaradi preprečevanja množenja podlubnikov in drugih škodljivih insektov,
-	sanitarne sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ah zaradi naravnih ujm podrtega drevja,
-	izvedba požarnih poti in presek v gozdu zaradi preprečevanja požarov in
-	označitev zavarovanih območij v naravi, vključno z njihovo ograditvijo, če je takšna ograditev predvidena z načrtom upravljanja zavarovanega območja.
POSEBNI POGOJI ZA DEU IZ I. IN II. TOČKE
Če se nameravajo izvesti navedena dela na objektu, ki je varovan na podlagi predpisov, ki urejajo kulturno dediščino, je potrebno pred začetkom del pridobiti kultumovars-tvene pogoje.
Če se nameravajo izvesti navedena dela na območju, ki je varovano na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, je potrebno takšna dela izvesti v skladu s pravih ravnanja, ki jih določa akt o varovanju takšnega območja.
Če se nameravajo izvesti navedena dela na objektu oziroma zemljišču, ki leži v varovalnem pasu ah na varovanem območju, je treba pred začetkom teh del pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma službe.
V kolikor bi se investicijska vzdrževalna dela (t. j. izvedba popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtnih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave) izvajala na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o kulturni dediščini, ali na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino, je potrebno pred začetkom takšnih del pridobiti tudi lokacijsko informacijo.
ODDELEK ZA VARSTVO OKOIJA IN UREJANJE PROSTORA OBČINE ŽALEC Vodja oddelka Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. kmet.
CENITVE
nepremičnin in premičnin za vse namene.
Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20,
041 649 234
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
..	KATASTER KOM. NAPRAV,
4.	ft-	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
id -	INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE!
Preverite!
❖
MIŠINI IM INOVODJ
D I S 1 IM li U ( MANIN A «I o -,
maj2004
Podjetništvo
Zlati jubilej SIP-a
SIP strojna industrija Šempeter v Savinjski dolini je v začetku meseca na avtopoligo-nu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob Savinji pripravila tradicionalno prireditev SIP z roko v roki s kmetijstvom, obenem pa so proslavili tudi 50-letnico svojega obstoja.
Kot je v tovarniškem glasilu zapisal generalni direktor Bojan Voh, so praznovanja običajno mejniki, ob katerih se oziramo v preteklost. Še bolj kot v preteklost pa se je potrebno obrniti v prihodnost z iskanjem rešitev poslovanja. GlobaUzacija sveta namreč prinaša večjo dinamiko sprememb, ki od zaposlenih zahteva zavedanje, da se ob vsaki nalogi borijo za svoje delovno mesto in delovno mesto sodelavca. Ključni koraki, kot so močan razvoj, prodaja pod lastno blagovno znamko in poprodajne aktivnosti, so jih pripeljale do sedanjega nivoja, ki za okobco in delavce SIP-a, teh je trenutno 480, ni slab, vendar je zavedanje o potrebah po nenehnih izboljšavah zagotovilo za nadaljnje uspehe. Leto 2004 naj bi
bilo prelomno, saj so si zastavili cilje povečati dobiček in kakovost, izboljšati pretočnost in povečati produktivnosti. Doseganje tovrstnih ciljev je povezano z investicijami, ki bodo v jesenskem času močno spremenile podobo in organizacijo posameznih služb. Komercialni direktor SIP-a Andrej Korošec pravi, da je bila za hitro rastjo tovarne tudi prodaja. Glavni del prodaje je bil usmerjen na področje Jugoslavije, tovarna pa je proizvajala tudi komponente za tuje proizvajalce, s čimer si je pridobila izkušnje in znanje v proizvodnji. Prvi prodor na trgu izven države z lastno blagovno znamko se je zgodil med leti 1980 in 1990. Z razpadom Jugoslavije pa izgubili so svoj največji trg in odločiti so se morali, ah delo v tovarni zmanjšati na minimum ah pa se dokončno utrditi na evropskem trgu. Odločili so se za drugo in uspeli. Danes so prepoznavni, obdobje hitre rasti prodaje se bo nekoliko umirilo, po lanski suši v kmetijstvu jim je ostalo veliko izdelkov, trg pa je po lanskih političnih razpravah o novi kmetijski politiki tudi nekoliko zmeden in kmetje so
zmanjšali investicije. 85 odstotkov izdelkov izvozijo na trg EU, tako da so s konkurenco že sedaj dobro spoznani.
Na prireditvi SIP z roko v roki s kmetijstvom so pripravili okroglo mizo Delovanje in strojna opremljenost slovenskih živinorejcev po vstopu Slovenije v EU, na kateri so sodelovali strokovnjaki s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbora evropskega združenja za kmetijsko mehanizacijo in drugi. Ugotovili so, da teži EU k večanju kmetij, zato se bo moral temu prilagoditi tudi SIP, ki sedaj proizvaja kmetijske stroje za manjše in srednje velike kmetije. Tildi v bodoče nameravajo delati v tej smeri, saj obstajajo na področju strojev največjih delovnih zmogljivosti, do delovne širine 15 m, veliki svetovni proizvajalci, v majhnih in srednjih kmetijah pa v SIP-u vidijo tržno nišo zase. Na predstavitvi so predstavih celotni proizvodni program, posebno pozornost pa so namenih izboljšavam, novostim in orodju iz dodatnega programa. Letos so iskali tudi najstarejši svoj še delujoči stroj. Obračalnik Sonce iz leta 1962 je predstavil Jože Boršič iz Šentjurja pri Celju.
T.T.
Inšpektorji znova v Žalcu
Mesarstvo Čas v Žalcu je vzorčni primer dobrega predelovalnega obrata, saj so jih doslej obiskale že različne delegacije iz Slovenije in tudi tujine.
tno delavnico priskrbel TAEX, so soglašali, da gre za lepo urejen obrat in da so zagotovljeni vsi pogoji, ki jih predpisuje trenutno veljavna evropska zakonodaja na področju predelave
rjem veterinarske uprave Slovenije pokažemo način ocenjevanja, kriterije, ki se pri tem upoštevajo, in način našega ocenjevanja pri oceni nekega obrata za proizvodnjo živil živalskega obrata," je med drugim povedal Matjaž Guček z Veterinarske uprave Celje, ki je delegacijo tudi vodil. Dejal je, da so bik inšpektorji z videnim zelo zadovoljni.	D. N.
Slovenija in Makedonija zainteresirani za sodelovanje
Pokrajinski podjetniški forum, ki je bil ustanovljen junija lani v Žalcu in ima trenutno že okoli 170 članov, je pred dnevi organiziral prvo mednarodno srečanje. Na dvodnevnem strokovnem srečanju na Rogli se je zbralo okoli 160 makedonskih in slovenskih gospodarstvenikov, ki sta se jim pridružila tudi slovenski minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in makedonski minister Stevčo Jakimovski.
Ministra sta se zavzela za povečanje trgovinske menjave med Slovenijo in Makedonijo. Po njunem
skim in svetovnim integracijam, pri čemer bo makedonskemu gospodarstvu nudila potrebno tehnično in ostalo pomoč. Slovenija si bo v Evropski uniji prizadevala za čim prejšnjo vključitev Makedonije v to organizacijo. Minister Jakimovski je slovenskim investitorjem zagotovil, da Makedonijo odlikuje pohtična, varnostna in makroekonomska stabilnost.
Poleg obeh ministrov so udeležence srečanja pozdravih predsednik državnega sveta Janez Sušnik, makedonski veleposlanik v Sloveniji Iljaz Sabriu, predsednik Pokrajinskega podjetniškega foruma Matjaž Pavčič, župan občine Zreče
Tretji z leve makedonski minister Stevčo Jakimovski, ob njem minister dr. Matej Lahovnik.
prepričanju odpoved sporazuma o prosti trgovini med državama, ki je bila posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ne more in ne sme biti ovira za nadaljnjo krepitev sodelovanja med državama. Po besedah dr. Mateja Lahovnika Slovenija podpira približevanje Makedonije evrop-
Košir in predsednik zreškega Uniorja Gorazd Korošec. Sledila so predavanja makedonskih strokovnjakov, ki so predstavih spremembe v zunanji trgovini po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, zlasti pa možnost investiranja v Makdoniji, makedonski davčni sistem in davčne olajšave za
investitorje. Govorih so tudi o prostorskem in regijskem razvoju v Makedonije glede na izkušnje v Sloveniji ter o možnostih sodelovanja držav na področju regionalnega razvoja in razvijanju konkurenčne sposobnosti malih in srednjevehkih podjetij s pomočjo industrijskih grozdov.
Ena od spremljevalnih prireditev je bilo tudi srečanje Zveze ženskih organizacij Makedonije (OWOM), katere predsednica je Mirjana Dimovska, in Pokrajinskega kluba za enake možnosti Devana, ki ima sedež v Celju in ga kot predsednica vodi Darinka Knapič. Ena od ugotovitev srečanja je, da so ženske v Makedoniji v zadnjih desetih letih naredile vehko več za svojo enakopravnejšo zastopanost v gospodarstvu in politiki kot v Sloveniji. OWOM kot krovna zveza povezuje številne nevladne ženske organizacije v trdno mrežo, ki dobro sodeluje tudi z ženskami, ki se ukvarjajo s politiko, in lobira za določene zakonske rešitve, sodeluje pa tudi z mednarodnimi organizacijami. Ustanoviti so klub parlamentark, v katerem je 32 članic od 120-članskega makedonskega parlamenta, kar pomeni 17-odstotno zastopanost žensk v parlamentu, medtem ko je v Sloveniji trenutno le 13 odstotkov poslank v parlamentu. Makedonke so si zastavile cilj - najmanj 30 odstotkov parlamentark, saj je to število, ki zagotavlja vpliv na odločitve parlamenta.
K. R.
Inšpektorji med ogledovanjem prostorov mesarstva Čas
Lani je bil obrat deležen tudi ocenjevanja inšpektorjev Evropske unije, ki so bili z videnim zelo zadovoljni in so lastniku Ervinu Času izrekli priznanje za delo in urejenost predelovalnega obrata. Enakega mnenja sta bila pred nedavnim tudi evropska inšpektorja iz Nizozemske in Nemčije.
Tokratni obisk je bil organiziran v okviru delavnice TAEX-a, organa evropske komisije, ki ima med drugim tudi to nalogo, da zagotavlja tehnično pomoč pri izmenjavi informacij. V okviru tovrstne delavnice si je več kot trideset veterinarskih inšpektorjev skupaj z inšpektorjema Ate Jesmom iz Nizozemske in Diethrom Schrockom iz Nemčije z zanimanjem ogledalo obrat predelave Mesarstva Čas. Tako slovenski inšpektorji kot tudi inšpektorja EU, ki ju je za tovrs-
živil živalskega izvora.
“Mesarstvo Čas smo danes obiskati predvsem z namenom, da inšpekto-
Že druga nagrada
Žalsko podjetje Mikropis Holding je pred dnevi na svetovni konferenci v Dallasu že drugo leto zapored prejelo nagrado za izjemne dosežke pri prodaji IBM-ove računalniške opreme.
Podjetje, ki že 18 let zastopa in prodaja strojno in programsko opremo mnogih priznanih svetovnih proizvajalcev, je še posebej uspešno pri razvoju programskih rešitev za potrebe trgovine, turizma, bančništva, prometa in tudi zabavne industrije.	K. R.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVICA obvešča:
JAVNI RAZPISI V TERU Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR, ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja
Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR, ukrep 1.2.: Spodbujanje razvoja turističnih destinaci
Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju 2004 in 2005
Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2004.
Ministrstvo za informacijsko družbo
Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podehtev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004 Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK, d. o. o. Rok
za oddajo prijave je do 31.11. 2004.
Pospeševalni center za malo gospodarstvo
Javni poziv k oddaji vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajati svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerskega svetovanja Javni poziv k oddaji vlog za splošne podjetniške svetovalce generaliste v programu vavčerskega svetovanja
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR, ukrep 1.4. gospodarska infrastruktura in javne storitve, instrument: Projekti razvoja raziskovalne infrastrukture centrov odličnosti
Javni razpis za izbiro raziskovalno-razvojnih projektov ciljnega raziskovalnega programa “Konkurenčnost Slovenije 2001- 2006” v letu 2004
Javni razpis za sofinanciranje skupnih	slovensko-francoskih
znanstvenotehnoloških projektov v okviru programa povezanih dejavnosti PROTEUS v letih 2005 do 2006
Javni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združenj v svetu za leto 2004
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije
Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike za leto 2004 Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike za leto 2004 Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb
Javni razpis za sofinanciranje študij
izvedljivosti za projekte daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v letu 2004
Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja Javni razpis za dolgoročne kredite s premijami v lem 2004 Javni razpis za poroštva za dolgoročne kredite s premijami v letu 2004
Javna agencija RS za regionalni razvoj
Javni razpis za dodehtev sredstev za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih.
Vse podrobnejše informacije dobite v Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
_____JOŽE-LILJANA STROŽER, s.P.	£ vami
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel : 03/714 01 00. Faks: 03/714 01 01, GSM: 041<690 023, 041,608 312
20 le
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA In ostalih kritin ter tesarska dela.
AVTO HIŠA
t&t&t
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
PRODAJA VOZIL PRENOS LASTNIŠTVA ODKUP VOZIL
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET
’ MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO ■ VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
Podjetništvo
maj2004
Dokončen pokop ali vendarle še
rešitev?
ali takoj pričeti s splošno stavko ali posoja denarja še zdaleč ni rešitev za nadaljevati z delom do 27. maja, ko podjetje, saj bi za normalno poslo-
Razočarani delavci ob odhodu iz tovarne
Golding klub za izbor aževan je in druženje
Vsi, ki v teh dneh spremljajo dogodke v Tekstilni tovarni Prebold, imajo vse manj upanja v rešitev podjetja. Zaposleni so se odločili agonijo končati z opozorilno stavko, ki naj bi jo pričeli prejšnji torek, če direktor Mitja Ribarič ne bi zagotovil 65 odstotkov februarske plače in 35 odstotkov plače za marec. Ker pa se to ni zgodilo, je del zaposlenih začel s spontano stavko že isti dan popoldne. Direktor je obvestil sindikaliste, da bodo banke šele v torek, 25. maja, sporočile, ali bodo tekstilni tovarni posodile denar za plače ali ne. Sicer pa podjetje dolguje delavcem poleg predlanskega in lanskega regresa več kot dve plači in pol.
Na zboru delavcev so razmišljali,
NEPREMIČNINE
prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo.
Hql, d. o. o., Parižlje 15
BIRO ZA CENITVE TER
MENEDŽMENT NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 041 649234, 710 03 60, 705 0320 (od 8.30 do 9.30)
naj bi prejeli obljubljeno plačo. Odločili so se, da dajo upravi še eno možnost. Toda vsi se zavedajo, da
Razvojna agencija Savinja vabi na
strokovno delavnico
“Osnove ocenjevanja konkurenčnosti izdelkov in podjetij na trgih razvitih držav”
15. 6. 2004 ob 16. uri
na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec. Prijave na tel. 713 68 62.
vanje potrebovali okrog 650 milijonov tolarjev, res pa jim je država obljubila okoli 300 milijonov tolarjev državne pomoči.
Po več kot dveh letih potrpljenja in zategovanja pasu, ki je še posebno boleč za družine, katerih sta v tovarni zaposlena oba zakonca, je delavcem TT Prebold vendarle prekipelo. Če so z nastopom novega direktorja Mitja Ribariča še verjeli v ureditev razmer, sedaj tega ne verjame skoraj nihče več. Kljub temu dejstvu so še vedno pripravljeni počakati morda na kakšen čudež, ki bo pomagal izvleči vse bolj pogrezajoči se voz iz globokega blata in ohraniti tovarno, ki je kar 160 let zagotavljala delo in kruh mnogim generacijam.
Morda bo k temu pripomogel tudi pritisk z organizirano stavko na upravo in na državo. Stavkovni odbor so minulo sredo delavci že ustanovili, če jutri ne bo obljubljene plače, pa se bo začela generalna stavka. Kaj bi le ta prinesla, v tem trenutku ni mogoče reči. Po najbolj črnem scenariju bo sledil stečaj podjetja.
D. Naraglav
OBČINA ŽALEC KOMISIJA ZA INOVACIJE
vabi na okroglo mizo INOVACIJE, OSNOVA ZA KONKURENČNOST NA GLOBALNEM TRGU ki bo v torek 15. 6. 2004 ob 11.00 v sejni sobi Občine Žalec Vabljeni inovatorji, gospodarstveniki, predstavniki podjetniškega podpornega okolja in vsi, ki se zavedajo razvojnega pomena inovativnosti!
Na območju Spodnje Savinjske doline že več kot deset let uspešno deluje Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec. Predsednica društva je Irena Mužič, direktorica sektorja splošnih poslov v Banki Celje. V kratkem pogovoru je za Utrip predstavila delo društva, ob koncu pa dodala tudi informacijo o prenovi poslovalnice Banke Celje v središču Žalca.
Kakšen je pravzaprav namen povezovanja direktorjev in strokovnjakov v društvih oziroma klubih podjetnikov?
“Poudarek je zagotovo na interesnem in prostovoljnem združevanju. Registrirani smo po zakonu o društvih, kar pomeni, da delujemo transparentno in imamo urejene akte, na osnovi katerih delamo. Naš klub ima bogato tradicijo, ustanovl-
Irena Mužič, predsednica Golding kluba Žalec
jen je bil že leta 1991. V prvih treh letih je klub deloval kot klub direktorjev bivše žalske občine, nato se je preimenoval v društvo menedžerjev in v letu 1996 dobil ime Golding klub. Imamo svoja pravila, svoj kodeks obnašanja, v katerem je zelo podrobno zapisano, kaj želimo od svojih članov in kakšni naj bi bili naši odnosi v klubu in izven kluba, tudi v poslovnem svetu.”
Lahko navedete kakšno kratko pravilo o primernem vedenju menedžerja?
“V kodeksu imamo zapisano, da je eno od pomembnih načel reševanje osebnih in poslovnih sporov z vzajemnim popuščanjem in prilagajanjem. To je odraz neke strpnosti, ki naj bi bila prisotna v poslovnem svetu, kadar seveda gre za korekten odnos dveh partnerjev, ki se bosta še srečala in še poslovno sodelovala.”
Koliko članov šteje društvo in kje imate sedež?
“Danes je v društvo včlanjenih čez 80 članov, nove člane pa v skladu s pravih oziroma statutom sprejemamo na upravnem odboru. Novega člana vedno sprejmemo na osnovi priporočila že enega od sedanjih članov, in to samo v primeru, kadar to upravni odbor potrdi soglasno. Sedež društva je v prostorih Bergmannove vile poleg občinske stavbe, kjer se srečujemo vsako zadnjo sredo v mesecu, tako da imamo sejo upravnega odbora enkrat na mesec. Na upravnem odboru se operativno realizira zastavljen načrt, ki ga sprejme skupščina, letos smo imeli skupščino 25. marca. Članstvo se nam povečuje in redko kdo se odloči za izstop iz društva, kar na
nek način kaže, da v veliki meri zadovoljujemo potrebe po druženju in vsem, kar od nas pričakuje članstvo. Poudarila bi, da politično nismo opredeljeni in da gre za povsem interesno združenje. Če je kateri od članov politično angažiran, tega ne prinaša v samo društvo. Moram reči, da v našem društvu vlada izrazita strpnost do drugačnih mnenj.” Klubov podjetnikov je v Sloveniji kar nekaj. Kakšen je vaš delovni program?
“Kot rada rečem, imamo železni repertoar. Nekaj let smo ga skušah spreminjati in prilagajati, potem pa smo ugotovili, da akcije, prireditve in drugi dogodki, ki jih organiziramo in ki privabijo določeno število članov, pač niso nujno potrebni sprememb. Vsako leto pripravimo najmanj dve strokovni posvetovanji ah izobraževanji, v letošnjem letu smo dve strokovni srečanji že imeli, kar ne pomeni, da ne bomo pripravili še kakšnega. V septembru že načrtujemo izobraževanje za članstvo in tudi tema je že dorečena. Potem imamo vsaj dva dogodka na leto, ki kažeta na povezovanje s sorodnimi klubi. Kar pogosto se povezujemo s Pokrajinskim podjetniškim forumom, želeh smo se povezovati tudi z ostalimi klubi menedžerjev, vendar to ostaja bolj na vodstvenem povezovanju. Vsako leto pripravimo tudi izlet v tujino z gospodarskim povezovanjem, izlet z ogledom domače proizvodnje, tako kot vsi klubi pa imamo tudi nekaj družabno-kul-turnih prireditev. Poleg že tradicionalnega teniškega turnirja organiziramo golf turnir. Še posebej bi rada izpostavila humanitarno akcijo, ki jo vsako leto organiziramo običajno pred novim letom in za podporo katero se skupaj dogovorimo na upravnem odboru.”
Na vaša srečanja vedno povabite ugledne strokovnjake, gostili ste že predsednika vlade, nazadnje tudi nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Kako vam to uspe?
“Zagotovo je to rezultat tega, da imamo tudi člani kluba ugled in tako laže dobimo tako pomembne goste. Seveda pa je poleg tega potrebno nekaj iznajdljivosti in vztrajnosti.” Kako pa komentirate dejstvo, da je gospodarstvo še vedno bolj domena moških in da vas je malo žensk na najvišjih položajih v podjetjih? Ali se vam osebno to zdi pomembno vprašanje?
“Zagotovo priznavam, da je ženskam v moškem svetu malo težje uspeti, in to predvsem zaradi družinskih obveznosti in drugačnih obveznosti, kot jih imajo moški. Vendar pa je dejstvo, da to okolje, v katerem delam in živim jaz, ne deluje tako, da ne bi želeh imeti žensk na vodilnih položajih. Dokaz za to je, da sem predsednica kluba že drugi mandat. Je pa res, da je potrebno nekaj časa, da je potrebno nekaj narediti in morda je krivda tudi malo na ženskah samih.”
V Banki Celje ste direktorica sektorja splošnih poslov. Banka prav ta čas obnavalja svojo
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije
razpis za podehtev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA 2004
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 30.
septembra 2004 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije v letih 2003 in 2004
z
navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	shke, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije. Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31. oktobra 2004.
Vse informacije ter Pravilnik o podeljevanju nagrad dobite na Razvojni agenciji Savinja,
tel.: 03/713 68 60.
poslovalnico na Savinjski cesti v Žalcu. Kakšne novosti se obetajo na tej lokaciji in kdaj bo poslovalnica ponovno odprla svoja
vrata?
“V sklopu naših prenov je letos prišel na vrsto Žalec. Naše poslovalnice prilagajamo novim in sodobnejšim tržnim razmeram pa tudi dejstvu, da so naše stranke vedno bolj zahtevne. Prenova poslovalnice na Savinjski cesti bo zaključena nekje proti koncu junija. Našim strankam, ki so fizične osebe, bo nudila dosti več individualne obravnave in intimnosti. To pomeni, da bodo pred okenci naši komitentje oziroma stranke urejali zgolj transakcije, ki so vezane na gotovino. Vse ostale transakcije, ki zahtevajo pogovor z bančnim delavcem, tudi kakšen nasvet, bodo urejali v posebej za to urejenih pisarnah, dosti bolj prijazno za naše stranke. Načrtujemo, da bi bila obnova zaključena do dneva državnosti, naša enota na Hmeljarski ulici pa bo postala specializirana izključno za samostojne podjetnike in pravne osebe. Tako bomo dosegli višjo raven naših storitev. Posebej bi še rada poudarila, da je velika pridobitev tudi dnevno-nočni trezor na Hmeljarski uhci. Tako bosta dnevno-nočni trezor in bankomat na Savinjski cesti, prav tako pa nov dnevno-nočni trezor za oddajo gotovine 24 ur na dan in bankomat tudi na Hmeljarski uhci. Ob tej priložnost naj se zahvalim vsem našim strankam za potrpljenje v času prenove, ker so z razmevanjem sprejele dejstvo, da naši delavci trenutno delajo v bistveno slabših pogojih.”
K. R.
Mesarstvo - gostinstvo - gradbeništvo
VALAND - 3215 Loče, tel.: 758 07 01, GSM: 041 664 330
Amovski gozd - novozgrajeno naselje
V najem dajemo 19 atraktivnih lokalov!
Ne zamudite priložnosti - pokličite nas!
(tik ob izvozu z avtoceste Arja vas Žalec) Naselje primerno za:
*	predstavništva podjetij
*	specializirane prodajalne (npr. motorji)
*	pube (pivnice)
*	mirnejše servisne storitve ...
Kar je obrtna cona Trzin, to bo kmalu predstavljal Arnovski gozd.
ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o.
POSLOVNA ENOTA ŽALEC, Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC
Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-maihsz-atrij@siol.net, www.sz-atrij.si
PRODAMO:
•	garsonjero v Preboldu 4 nadst/4 v izmeri 27 m2, cena 5.500.000,00 SIT;
•	dvostanovanjsko starejšo hišo v centru Braslovč (potrebna obnove), cena 18.000.000,00 SIT;
•	4ss v Žalcu v bloku, 5 nadst/6 (duplex) z uporabno površino cca 200 m2, cena 25.000.000,00 SIT;
•	4ss v Celju - Glazija 3 nadst/4 (duplex) z uporabno površino 137 m2, cena 1029 EUR/ m2;
•	1 ss v Slovenskih Konjicah v izmeri 49 m2 (mansarda), cena 750 EUR/m2;
•	kmetijo v okolici Laškega (cca 7km izven) z veliko gozda in pašni kov, cena 22.000.000,00 SIT.
ODDAMO:
•	2,5 ss + gostinski lokal v okolici Šempetra v Savinjski Dolini. Cena po dogovoru;
•	poslovni prostor, primeren za živilsko dejavnost v Žalcu v izmeri 40m2, cena najema 250 EUR;
•	2,5 sstanovanje v okolici Šmartnega ob Dreti (v stanovanjski hiši), cena najema 50.000,00 SIT.
maj2004
Informacije
N Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Slovenija je naša
glas ljudstva
00 VSi - Žalec Šlandrov trg 26 SI - 3310 Žalec
Tel: 03 710 33 16 Fax: 03 710 33 17 E-mail : zalec@nsi.si
LISTA NOTE SLOVENIJE
LOJZE PETERLE - JP0SLXEC V DZ IN OPAZOVALEC V EVROPSKEM
parlamenti:
MILKA NOVAK - ŽUPANJA MORAVČ
ANTON KOKALJ - GLAV NI TAJNIK NOVE SLOVENIJE
DR. ALENKA ŠVERC - PROFESOR NA FAKULTETI
JANEZ VASLE - ZDRAV NIK PEDIATER
MARUŠA M. NOVAK - PODJETNICA
JERNEJ PAV LIN - PREDSEDNIK MLADE SLOVENIJE
VAŠ GLAS ZA NOVO SLOVENIJO JE GLAS Z V EV ROPSKO Lil DSKO STRANKO
N AJVEČJO POSLANSKO SKUPINO V EVROPSKEM PARLAMENTU.
NA VOLILNEM LISTIČU OBKROŽITE ŠT. 2
Limberk - Griže
KUD Svoboda Griže, ZKŠT Žalec
Nove
priložnosti
turizma
“Vedno več turistov, ki prihajajo v našo deželo, se ne zanima le za stare in uveljavljene turistične kraje. Mnogi si želijo spoznati utrip dežele skozi obiske na vasi, njihovo ponudbo, njihove navade, kulturno in naravno dediščino, njihove naravne vrednote in seveda s stiki s prebivalci, ki v sebi nosijo mnoge elemente gostoljubnosti, znanja, poznavanja slovenske stvarnosti in vsega, kar poudarja njihovo krajevno identiteto. V tem smislu bo današnji posvet pomenil korak naprej tudi k iskanju novih rešitev in novih možnosti vključevanja in pospeševanja turističnega
odpirajo nove možnosti. Ilirizem je na podeželju absolutna in nesporno potrebna dejavnost in tudi druge dejavnosti od kmetijstva naprej se bodo v večji ali manjši meri med sabo prelivale, dopolnjevale še bolj kot doslej. Prav v tem je tudi večna-menskost kmetijstva ali dejavnosti v nekem prostoru. Pri tem bo izjemno pomembno, kakšne bodo odločitve in ukrepi, ki jih bo naša država opredeljevala v sklepni finančni misli. Slovenija ima vse možnosti, da ostane neto prejemnica, vendar samo ona bo odločala, kako bo prejeti denar razdelila. Mislim, da mora biti turizem na podeželju eden od prioritet, hrasti se ne zadovoljujejo več le z dobrim hotelom in njegovo ponudbo, ampak želijo aktivno preživljanje prostega časa, tradicijo, prvinskost, spoznavanje življenja, navad, kulture... Veliko je neizkoriščenih možnosti v slovenskem prostoru. Prepričan sem, da jih bo Slovenija znala izkoristiti," je med drugim dejal Franci But.
V nadaljevanju posveta je Danica Jezovšek -Korent z Razvojne agencije Savinja spregovorila o gostinskoturističnem grozdu Zeleno kolo oziroma o temi Povezovanje kot osnova za razvoj turizma na podeželju. Predstavniki turističnih društev s
Predstavniki TD s podeželja med poslušanjem razlage turistične vodnice Mateje Jazbec
dogajanja na podeželju.” S temi besedami je udeležence 8. srečanja predstavnikov turističnih društev s podeželja v Žalcu nagovoril predsednik 'hiristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Posvet je tudi letos organizirala hiristična zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Žalec, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Zvezo turističnih društev občine Žalec, Razvojno agencijo Savinja Žalec in v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo. Za prijeten mod so poskrbeli folklorni plesalci Podružnične OŠ Trje, nato pa so si udeleženci srečanja ogledali promocijski film s prikazom prireditve Obiranje hmelja na star način. Dobrodošlico je vsem prisotnim zaželel žalski župan Lojze Posedel in povedal. da v občini dajejo velik poudarek turistični dejavnosti, kar zgovorno kaže tudi mreža turističnih društev, ki delujejo v krajevnih skupnostih. Mesto Žalec se je letos vključilo v tekmovanje Entente florale.
V nadaljevanju je zbranim spregovoril Franc But, ki je kot bivši kmetijski minister udeležence seznanil s turizmom na podeželju kot razvojno priložnostjo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. “Sloveniji se z vstopom v EU tudi na tem področju
podeželja so nato predstavili nekatere svoje projekte - primere dobrih praks. TD Briše je predstavilo delovanje društva, TD Solčava je spregovorilo o svojem kraju, tradiciji in sobodajalstvu, primer zglednega sodelovanja med TD in gostilno Vidigar je predstavilo TD Mlinše, predsednik TD Skurša -Sečovlje Denis Golja je predstavil projekt Po poteh dediščine brez meja, hiristična zveza Spodnje Savinjske doline oziroma TD Braslovče in TD Gomilsko pa sta predstavili projekt Od kašče do kašče. Ob zaključku predstavitev je Vanja Hazel s Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo spregovorila o podeželskih razvojnih jedrih kot inkubatorjih podjetništva na podeželju.
V odmoru so se udeleženci posvetovanja zbrali v avli dvorane, kjer so se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravile članice društva Kmečkih žena iz Ponikve. Srečanje se je nadaljevalo in zaključilo z razpravo. Vprašanja so se nanašala na to, kako povečad trženje, kako prenesti izkušnje, da bi lahko tudi v vseh drugih okoljih povečali nivo znanja in si tako zagotovili višja sredstva. Kako se naučiti tržiti, da ne bi bila društva zgolj v vlogi prostovoljnih organizatorjev prireditev z velikim številom ur brezplačnega deli
Kot je v neformalnem pogovoru ob koncu srečanja dejala Danica Jezovšek - Korent, je turizem
dejavnost, ki je izrazito integralna in kjer moramo vsi združiti svoje moči. Takšni posveti so zato nadvse pomembna priložnost za vse, ki želijo širiti svoja znanja in izkušnje ter jih prenašati v svoje okolje. “Vsi se učimo in na ta način boljše delamo in povečujemo obseg turizma. Upam, da nam bo to uspevalo tudi v prihodnje, saj so na podeželju, zlasti v okoljih, kjer ni nekih izrazitih nosilcev turistične dejavnosti, ravno TD in vsi akterji (razvojne agencije, zavod za kulturo, šport in turizem, občina ...) tisti, ki lahko poženejo kolo turizma naprej. Če se bomo druži, če se bomo nauči delati in izvajati kakovostne projekte in seveda
tudi povečevati trženje, potem bomo uspeli,” je dejala Korentova in dodala: “Veseli smo, da je srečanje tudi letos dobro uspelo, z zadovoljstvom smo izmenjali številna mnenja, marsikaj slišali, spoznali, predvsem pa smo veseli, da je bila letošnja udeležba bistveno boljša kot zadnja leta, kar kaže na to, da interes za tovrstno izmenjavo mnenj in dvigovanje znanja narašča,”
Popoldanski del srečanja je bil namenjen predvsem medsebojnemu druženju in spoznavanju znamenitosti in zanimivosti Žala
D. Naraglav
Napočil je čas za moderno, neodvisno, sredinsko usmerjeno politično silo, ki jo bodo odlikovale demokratičnost, solidarnost, strpnost in usmerjenost v prihodnost
NAŠI NAJPOMEMBNEJŠI CILJI IN VREDNOTE SO:
Osrednji cilj neodvisne sredinske stranke SJN je približati politiko kot možnost soodločanja o skupnih zadevah vsem državljankam in državljanom.
Članice in člani SJN verjamemo, da je nastopil čas, da postaneta tako politika kakor država glas ljudstva - torej, od ljudi za ljudi. Smo namreč priče trendu naraščajočega odpora do politike in političnih strank v Sloveniji. Prav zaradi negativnega prizvoka, ki ga zlasti med mladimi ima politika, je opaziti vedno večji uspeh neodvisnih list in pobud, ki nastopajo kot protiutež dnevni politiki.
Politika in strankarski aparat ne smeta obvladovati življenja državljanov. Politične odločitve morajo biti omejene zgolj na učinkovito delovanje državne uprave in nikakor ne smejo posegati na področja stroke.
Poslanstvo politika je zastopati interese državljank in državljanov, sooblikovati konsenz o zadevah, ki so skupnega interesa ter nadzirati, ah strokovno postavljen sistem služi ljudstvu.
V središču vseh aktivnosti stranke SJN je vedno posameznik- človek kot absolutna vrednota z osebnim dostojanstvom in z vsemi pravicami in svoboščinami, ki mu pripadajo.
Na družino gledamo kot na temeljno celico človekovega bivanja v družbi. Je tudi najmanjša celica demokracije in nekakšen odraz stanja v družbi. Prav skozi pripadnost družim in skozi vzgojo odgovornih in sposobnih posameznikov se nanje prenašajo temeljne vrednote in usmeritve družbe.
Zaradi ohranitve družine kot posebne vrednote ji moramo zagotoviti avtonomnost, gmotno neodvisnost ter nedotakljivost. To bomo dosegli z ustreznimi ukrepi na področju socialne varnosti, varstva otrok in izobraževanja, mladinske politike in stanovanjske politike. Prav učinkovita in pravična stanovanjska politika je po mnenju SJN izredno pomembna za kakovostno družinsko politiko.
Med izzivi družinske politike je iskanje alternativnih rešitev, ki bodo staršem pomagali usklajevati družinske in delovne obveznosti in zahteve. Posebno skrb pa je potrebno namenjati otrokom, ki naj živijo v zdravem, spodbudnem in pozitivno naravnanem okolju.
Kakor zapoveduje ustava, so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ah drugo prepričanje. Zakoni in predpisi morajo biti enaki za vse. Predvsem pa jih je potrebno v praksi izvajati in uveljavljati za vse enako.
LISTA SJN ZA VOLITVE POSLANCEV V EVROPSKI PARLAMENT 2004 JE SLEDEČA Dr. Alji Brglezi na evropski listi sledijo: mednarodno priznani strokovnjak na področju biotehnologije in univerzitetni profesor dr Peter Raspor, strokovnjakinja na področju veterine mag. Barbara Strmole, vodja krškega mladinskega centra Robi Ostrelič, brezposelna delavka Dagmar Trafela, nogometni reprezentant Mladen Rudonja ter predsednik SJN in koprski župan Boris Popovič
Iz gradiva stranke povzel Franc Rančigaj, član sveta SJN iz Sav. doline
sobota, 5.6., ob 21.uri Rock Žur nedelja, 6.6., ob 11.uri MÌS - mas
zbiranje in urejanje informacij ter oblikovanje lokalne baze podatkov. Da bodo naše informacije o možnostih prenočevanja, gostinski ponudbi in vseh drugih aktivnostih, s katerimi si bodo obiskovalci lahko popestrili bivanje pri nas, čim natančneje in zanje koristneje, vabi-
riale, v kolikor z njimi razpolagajo. Predvsem naj nas sproti obveščajo o vseh dogodkih in aktivnostih, ki jih izvajajo, saj bomo s posredovanjem aktualnih informacij v druge informacijske mreže in medije in z vključitvijo v naše programe zagotovo pripomogli k večji obveščenosti potencialnih gostov in s tem Uidi k večjemu obisku.”
Vrata TlC-a bodo odprta od 9- do 19. ure v dneh od ponedeljka do petka ter od 9. do 14. ure ob sobotah. Prijazna informatorja, Katja Fajič in Rok Cehner, se bosta z veseljem odzvala na klic na telefonsko številko 710 04 34 ali na elektronski naslov zksttic@siol.net.
V Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je 8. maja 2004 potekal Ustanovni kongres stranke Aktivna Slovenija - AS.
Naš predsednik je v nagovoru ustanovnih članov povedal: “Želim biti predsednik stranke, ki se ne bo spraševala, kje so bili starši njenih članov med 2. svetovno vojno, kakšne spolne usmeritve je kdo, kje kdo preživlja nedeljske dopoldneve. Smo odprta stranka. Vendar nismo ustanovljeni zaradi samozadovoljevanja, temveč oplajanja. Ne želimo članov, ki bi se stranki priključili zaradi zadovoljevanja lastnih interesov. Želimo oploditi zamisli našega programskega sveta, od katerih bodo imeli koristi vsi državljani Slovenije. Ne želimo, da se nam zgodi to, kar se je zgodilo vladajočim strankam, ki se jim je prilepilo ogromno članstva, katerih glavni namen je bil v tem tranzicijskem času obogateti. In prav zaradi njih, zaradi takšnih tisoč ljudi, izginja srednji sloj in milijon ljudi vse težje živi.“
gramska izhodišča Aktivne Slovenije so naslednja: demokratična pravna država, socialna pravičnost, znanje in kultura za prihodnost, trajnostni razvoj, izzivi globalizacije, odgovorna mednarodna politika. Predvidevamo, da se bodo lokalni odbori naše stranke, ki jih je po naših podatkih že 78, ustanavljali v naslednjem mesecu, zato vse zainteresirane prebivalce občine Žalec ter Savinjske doline naprošamo, da se včlanijo v stranko Aktivna Slovenija. Vse podatke v zvezi z včlanitvijo lahko dobite na spletni strani www.AktivnaSlovenija.com ali na telefonski številki 040 606 272 (Primož Salesin). V Žalcu imamo zelo perspektivno ekipo, ki verjame, da bo s svojim znanjem ter delom doprinesla novo svežino v našo občino. Naša stranka ni obremenjena s preteklostjo in je pripravljena na konstruktivno delo s katero koli stranko v naši državi. Takšno stališče ima tudi lokalni odbor v Žalcu. Občino Žalec vidimo kot občino, ki naj bi temeljila na trdnem okolju - prijaznem gospodarstvu (lahka industrija, turizem), izobraževanju (še večja
Na posnetku od leve proti desni: Mateja Jazbec - tiskovna predstavnica. Vito Reiaj - podpredsednik. Igor Šemberger - poslanec in podpredsednik, Franci Kek - predsednik Aktime Slovenije, Alenka Padežnik - podpredsednica. Aleksander Zidanšek - pred. prog. sveta, Peter Golob - pred. sveta stranke in Tadej Slapnik - glavni tajnik stranke.
Stranka je zelo moderno sestavljena in v njej ima zelo veliko težo programski svet, ki bo podajal jasne smernice, po katerih se bo stranka lahko odločala ali podala mnenje o vsaki aktualni problematiki. Svet vodi dr. .Aleksander Zidanšek z Inštituta Jožef Stefan, v svetu pa so dr. Milko Poštrak, mag. Marko Glažar, mag. Josip Tavčar, na področju ekologije pa bo kot nečlan programskemu svetu pomagal dr. Dušan Plut. Temeljna pro-
roga UPI-ja ), razvoju ekološkega kmetijstva (namakalni sistem) ter na prijaznem družbenem življenju za vse generacije (mladinski center, urejena igrišča, varna hiša za Savinjsko dolino, več denarne pomoči različnim društvom). NAJ BO NAŠA OBČINA KOT TUDI SAVINJSKA DOLINA ZNANA PO SVOJI LEPOTI. PRIJAZNOSTI, USPEŠNOSTI TER PESTREM KULTURNEM DRUŽBENEM ŽIVLJENJU.
Primož Salesin
Turistični informacijski center tudi v Žalcu
skov ter organizirah lokalno vodniško mrežo. Osnovno dejavnost bodo kmalu
dopolnili s prodajo spominkov, razglednic, turistične literature in vstopnic za kulturne, zabavne, športne in druge prireditve. V prihodnosti vidijo nadgradnjo dejavnosti TlC-a še s kakšno zanimivo dodatno ponudbo, na primer z računalniškim kotičkom, kjer bi obiskovalcem omogočili dostop do medmrežja in elektronske pošte, in ponudbo najema koles (rent-a-bike).	mo vse ponudnike k sodelovanju.
Vodja TlC-a je Majda Potočnik, ki Posredujejo naj nam čim več podatkov o pravi: “Med našimi prvimi nalogami je svoji ponudbi in dostavijo tiskane mate-
V okviru Zavoda za kulturo, šport in turizem začenja v mesecu maju v Žalcu s svojim delovanjem Drastični informacijski center - TIC. V TIC-u, ki je v pritličju Savinove hiše na Šlandrovem trgu 25, bodo domačim in tujim obiskovalcem posredovah informacije o turistični
ponudbi Žalca in žalske občine pa Uidi širše okolice. Na voljo bodo informacije o prireditvah, dogodkih in raznovrstnih aktivnostih, povezanih s turizmom. Oblikovali bodo računalniško bazo podatkov in skrbeh za vključevanje v regionalne in nacionalne turisUčne informacijske mreže. Pripravili in ponujali bodo programe eno- in večdnevnih obi-
Aktivna
Slovenija
Aktivna Slovenija
Politične stranke
maj2004
V	preteklih dveh mesecih je bilo sklicanih kar nekaj občnih zborov društev upokojencev v občini. 15. aprila smo v Grižah pripravili tudi občni zbor Zveze društev upokojencev.
Občni zbori so bili po vsebini zelo kakovostni, prisrčni pa so bili tudi prispevki nastopajočih -predšolskih in osnovnošolskih otrok.
Zanimive so bile Uidi razprave, največkrat v skupinah, po končanem uradnem delu, saj se vse vrh okoli materialnih, socialnih in zdravstvenih zadev. Vprašanj je toliko, da bi bilo prav, kot se je razpravljalo na prvi seji novoizvoljenega 10 Zveze društev upokojencev, da bi vnesli v delo društev Uidi več predavanj in izobraževanj z aktualnimi zakonskimi in tekočimi zadevami, pa mi seznanitev s spremembami, ki nastajajo pri pokojninah. Pomembne pa so mi pravice iz zdravstvenega zavarovanja in spremembe le-teh.
V	zelo kratkem sestavku bom poskušal navesti nekaj skopi podatkov glede zadnje usklaitve pokojnin, vprašanje vdovskih pokojni i koliko lahko upokojenec zasluži, da ne bo prizadet glede znižanja pokojine.
Čeprav je bila povprečna bruto m neto plača zaposlenih lam višja za 7,5 % kot leto poprej, je bila najnižja pokojnina višja le za 5,5 % (mi pri vseh ostalih kategorijah), kar pomeni, da po “fantazijski" forniti usklaitve glede na plače m inflacijo verjetno vsakoletno zaostajamo pri pokojninah.
Od prvega februarja 2004 znaša najnižja pokojninska osnova 98.658 SIT, najvišja pokojninska osnova pa 394.632 SIT. Starostna oziroma družinska pokojnina (kmečka) znaša 41.927 SIT. zajamčena starostna pokojnina 34.530 SIT, državna pokojnina pa 32.853 SIT.
Dodatek za pomoč in postrežbo se izplačuje le najbolj prizadetim v višim 81.953 SIT, za drugo kategorijo 57.367 SIT in za tretjo 28.683 SIT.
Vse usklaitve pokojnin imajo na dan 1. februarja 2004 za posleico le 1,8 milijarde tolarjev višje odhodke zavoda (ZPIZ) v lem 2004. Primerjamo ta znesek s kakšnim 'nepotrebnim referendumom!
Poleg vdovskih pokojnin je po zakonu poznan mi pojem del vdovske pokojnine. Pravico do izplačila dela vdovske pokojine pridobi vsak preživet zakonec ali z njim izenačena oseba, ki
DeSUS
ima poleg pravice do vdovske mi pravico do lastne pokojnine oz. če je to ugodneje, se poleg lastne pokojnine izplačuje del vdovske pokojine.
V lem 2004 pa je meja za izplačilo lastne in dela vdovske pokojine 102.524 SIT. To pomeni, če lastna pokojnina upravičenca dosega ah presega ta znesek, izplačilo dela vdovske pokojine torej i mogoč.
Že v osnovnem zakonu iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 2000 je v 183. členu zapisano, če bodo upokojenci z dohodki (mimo pokojnin) presegli 55 odstotkov povprečne mesečne miimalne plače, bo to povzročdo zižanje pokojnin v drugem lem po prejetem dohodku. Tega večina upokojencev ne ve.
Do tovrstnih znižanj v lem 2000 i prišlo, ker je bil začetek uporabe navedenih določb odložen do 1.1.2004. To pomern, da. bodo z znižanji pričeli v lem 2004 in da bodo eventualni dodati dohodki upokojencev, prejetih v tem lem, vplivali na zižanje pokojnin v lem 2006. To velja za upokojence do dopolnjenih 63 let starosti, s čimer želijo, da bi zaposlei ostali čim dalj časa aktivi. Ali je to prav? Delno je, saj bi bilo težko gledati ob številih brezposelnih "pomembne upokojence", kako služijo. Prizadene pa tudi revne upokojence, ki bi si radi kaj uradno zaslužiti, pa jim je to preprečeno. Izvzeti so dohodki po avtorskih pogodbah, kjer moramo biti zelo previdi. Nihče ne bo nadzoroval “vran”, ki zaslužijo poleg visokih redih plač na desetine milijonov na osnovi avtorskih pogodb.
Do zmanjšanja pokojnin ne bo prišlo, če bodo dodatni dohodki do višine 55 % povprečne mesečne miimalne plače za določeno koledarsko leto. Na začetku leta je znašalo teh 55 % 6I.316 SIT bruto, se bo pa ta znesek med letom spreminjal.
Ervin Janežič
EVROPSKE
VOLITVE
Za nami je prvi maj, letos prav gotovo najpomembnejši dan v slovenskem letopisu. Že prav kmalu, 13. junija, pa nas čakajo prve volitve, odkar smo del evropske skupnosti, hkrati pa so to tudi evropske volitve, torej volitve v evropski parlament. Resda so bile maja tudi volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice, vendar le za njene člane. Morda o tem le beseda; žalostno je, da je bila volilna udeležba tako nizka, saj bi se moral vsak zavedati, da so volitve zaradi volivcev in zaradi kandidatov. Enako je tudi z volitvami v evropski parlament. Ne volimo zato, da bo nekdo za lastno zabavo sedel v Bruslju, pač pa da bo tam odgovorno zastopal interese in potrebe slovenskih državljanov.
Že v prejšnji številki Utripa smo vam obljubili, da vam bomo predstavili listo kandidatov Slovenske ljudske stranke. Nosilec naše kandidatne liste je Franc But. Nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zelo primeren kandidat za evropskega poslanca, saj je nenazadnje aktivno in uspešno sodeloval v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Evropska ljudska stranka je ena naj-
močnejših strank v Evropi, kar pomeni, da ljudska stranka nasploh dosega velik kredo med volivci. Ostali kandidati z naše liste so: Bojan Šrot, Nataša Kavaš Puc, Andrej Umek, Nada Skuk, Berta Jereb in predsednik Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik. Zaenkrat je pri republiški volilni komisiji vloženih trinajst Ust, ki jih mora komisija še preveriti in potrditi, po voUtvah pa bo v evropski parlament sedlo sedem poslancev iz Slovenije.
Slovenska ljudska stranka se je v svojem programu posvetila željam in predvsem potrebam svojih voUvcev. Prav njena ljudskost, ki jo nosi že v samem imenu, hkrati pa tudi v svoji strukturi, ji namreč omogoča celovit vpogled v vsakodnevno problematiko slovenskega življenja. Trudimo se razumeti in tudi razumemo vsakdanje težave "malih”, navadnih ljudi, saj prav takšni ljudje sestavljamo njeno jedro, iz katerega raste program stranke. Program, usmerjen v boljši in lepši jutri za vse, ne le za tiste, ki so že na zeleni veji. Vabimo vas, da se volitev udeležite in oddate svoj glas Slovenski ljudski stranki, ki vas bo v skupnosti evropskih narodov zastopala dostojanstveno, pošteno in za vaše največje dobro.
Ivan Jošt
Slovenija je vstopila v Evropsko unijo in s tem so seveda nastale tudi obveznosti, ki jih Slovenija mora opravljati. Ena izmed teh obveznosti je sodelovanje v evropskem parlamentu.
V Stranki mladih Slovenije se več kot zavedamo te obveznosti in smo se zato skrbno in natančno lotili izbire primernih kandidatov za bližajoče se vohtve. Prav tako smo skrbno in natančno pripravdi program delovanja in sicer skupaj z Evropsko zeleno stranko, s katero Stranka mladih Slovenije sodeluje kot opazovalka.
Kandidati, s katerimi bo Stranka mladih Slovenije skupaj z Zelenimi Slovenije nastopila na volitvah na Usti STRANKA MLADIH SLOVENIJE + ZELENI SLOVENIJE so:
1	mag. Alenka Paulin je članica številnih nevladnih organizacij (Amnesty International, Greenpeace, Društvo za podporo Tibetu, Društvo za zaščito živaU, so ustanoviteljica Društva za kulturo strpnosti), in avtorica več člankov o vprašanjih pravic družbenih manjših, pravic žensk, strpnosti, pravic živaU.
2	Bogomir Vnučec, poslanec državnega zbora je dolgoletni, konstruktivni poUtik (“najglasnejši” poslanec). Odlikuje ga tudi bogato znanje iz mednarodnega področja, saj je član stalne Delegacije Republike Slovenije v Skupščini zahodnoevropske unije.
3	Melita Cimerman, članica Zelenih Slovenije, predsednica Andragoškega društva Slovenije,
predsednica Esperantskega društva Maribor in članica drugih slovenskih in mednarodnih združenj. Osrednji izzivi evropske poUUke so po njenem mnenju: zagotavljanje miru, stabilna in socialno pravična Evropa in rešitev ekoloških problemov.
4	Borut Ambrožič, podpredsednik Mestnega odbora SMS Maribor. Bil je pobudnik in ustanovitelj t.i. Komisije za mladinska vprašanja. Končuje magistrski študij Delovnega prava ter Pravnega varstva okolja.
5	Vanja Režonja je članica sveta SMS in občinska svetnica občine Turnišče. Zaposlena je kot svetovalka in zastopnik na področju razširitve v EP v poslanski skupini Zelenih. Je vodja osme volilne enote v SMS, pobudnica in predsednica Skupine za enake možnosti v SMS. Pravi, da razmišlja globalno in deluje lokalno.
6	Miha Jazbinšek, najbolj prepoznaven član Zelenih, nekdanji minister, mestni svetnik v MO Ljubljana. Legendami glasbenik.
7	Dominik S. Čemjak, predsednik Stranke mladih Slovenije, ki je dokazal, da so mladi s stranko največja perspektiva v Sloveniji in združeni Evropi.
Več o programu in kandidatih lahko preberete na spletnem naslovu Danijel Novak LO SMS Žalec
Vrednote na rešetu
V prihodnjih nekaj tednih in v nedeljo 13. junija, bo volja volivcev in volivk pokazala, ali so usmeritve Združene liste socialnih demokratov, njena ravnanja in konkretni rezultati dela njenih poslancev in poslank ter ministrov in ministrice v sozvočju s problemi ljudi. Pa čeprav gre za volitve poslancev in poslank iz Slovenije v evropski parlament. Združena lista je s svojo listo v sestavi: Aurelio Juri, Majda Potrata, Feri Horvat, Lidija Mavretič, Franci Križanič, Andreja Rihter in Borut Pahor pokazala resnost, saj je na listo postavila kompetentne osebnosti, ki lahko zastopajo tako Združeno listo, kot tudi Slovenijo v evropskem parlamentu. Marsikdo se sprašuje, zakaj predsednik kandidira na zadnjem mestu, ko pa vendar vemo, da bosta izvoljena le prva dva. Borut Pahor ve, da je dovolj močna osebnost, ki bo pripomogel k izvolitvi istočasno pa ve, da ga potrebujemo kot nosilca liste na državnozborskih volitvah v septembru. Iz tega vidika je njegovo ravnanje upravičeno. Tako kot vas je Borut Pahor na obisku v Žalcu pozval, da se volitev udeležite in volite za naše kandidate, tako vas tudi v predsedstvu ZLSD Spodnje Savinjske doline pozivamo, da pokažete pripadnost socialdemokratski ideji in da “damo vse od sebe” za veselje 13. junija in še večje 4. oktobra letos.
Zelo blizu so namreč že naslednje volitve, ko bomo jeseni voliti poslanke in poslance v Državni zbor republike Slovenije. V ZLSD Spodnje Savinjske doline se intenzivno pripravljamo na te volitve. Opraviti smo razgovore s številnimi evidentiranimi kandidati, ki bodo kandidirali v volilni enoti 5 (volilni okraj 4 in volilni okraj 5). Že sama širina evidentiranih kandidatov kaže. da imamo
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
dobre in zaupanja vredne sodelavce, ki si zaslužijo kandidirati za to pomembno delo. V preteklih letih so ti sodelavci pokazati s svojim delom, da so resnično predani delu.
Tako imamo v Spodnji Savinjski dolini iz vrst Združene tiste socialnih demokratov dva podžupana, načelnika IJE, svetnike v vsaki občini in mnogo drugih na vodilnih mestih v gospodarstvu in negospodarstvu.
Res je, da bo izbirni postopek znotraj Združene liste socialnih demokratov v Spodnji Savinjski dolini privedel le do dveh najboljših kandidatov, ki se bosta na jesenskih volitvah uspešno pomerila s kandidati drugih strank. Vendar to ne pomeni, da si spoštovanja ne zaslužijo tudi vsi tisti, ki so v izbirnem postopku izpadli. Veseli smo, da imamo možnost velike izbire.
Še bolj pa nas veseli, da imamo veliko podporo, ne samo v članstvu, temveč tudi med simpatizerji, kar se kaže tudi v odzivu na naše aktivnosti.
Dan Evrope smo skupaj s somišljeniki praznovati na pohodu na Šentjungert. Skupaj smo obeležiti dan zmage nad fašizmom, ki si ga je Evropa vzela za svoj dan. V lepem dnevu se nas je zbralo precejšne število, ki je uživalo v naravi in medsebojni izmenjavi mnenj.
Pred nami je še veliko aktivnosti, ki jih bomo izpeljati z veseljem. Z njimi želimo javnosti pokazati pomembnost in odgovornost edine socialdemokratske stranke v Sloveniji za uveljavljanje naših vrednot in ciljev tako v Spodnji Savinjski dolini, kot tudi v Sloveniji.
Roman Virant predsednik OO ZLSD Spodnje Savinjske doline
UTRIP MAJ
Izteka se prvi mesec polnopravnega članstva Slovenije v EU. Na prvi pogled sicer nič posebnega, vendar precej stvari dobiva drugačno podobo. Seveda je samo od nas samih odvisno, kakšen ugled bomo uživali, zato je še kako pomembno, s čim in kako se bomo predstavljati v tej veliki skupnosti. Imamo dovolj prepoznavnih in izvirnih posebnosti, s katerimi se smemo postavljati, le pokazati jih moramo in ponosni moramo biti nanje. Lipicanci, Planica, Idrijska čipka, štiriglasna slovenska pesem, kurent, kranjska čebela, cviček, potica, da naštejem samo peščico naših izvirnih posebnosti.
13. junija bomo Slovenke in Slovenci odšli na volišča in izvoliti svojih sedem poslancev, ki bodo zastopali Slovenijo v evropskem parlamentu v petletnem mandatu. Listo SDS sestavljajo: dr. Miha Brejc, dr. Romana Jordan Cizelj, Barbara Medved Špiletič, Matjaž Šinkovec, dr. Peter Verlič, Alenka Jeraj in dr. Milan Orožen Adamič. Voliti bomo tako, da obkrožimo kandidata, ki mu namenjamo glas, ali tisto kandidatov. V prvem primeru gre za preferenčni glas, kar pomeni da smo nakloniti svoj glas določenemu kandidatu, istočasno pa tudi listi, kateri kandidat pripada. Lista SDS bo vpisana pod številko).
Mesec maj so v svetovni politični sferi zaznamovale novice o krutih ravnanjih z iraškimi zaporniki, pa o eksplozijah v Izraelu, kjer prav tako nasilje obvladuje dnevno dogajanje. Na drugi strani je slovenska nacionalna TV doživela svoj Baško s katastrofalno uvrstitvijo evrovizijske popevke, zapleta se na Trdinovem vrhu. prav tako pa tudi z napisom Naš Tito na Sabotinu, ki nam nikakor ne more biti v ponos, vsaj v El' ne. V Sloveniji smo doživeli teptanje demokracije, ko je bil poslancem opozicije omejen čas za razpravo na seji, ki je bila sklicana na njihovo
SDS
pobudo, obravnavati pa naj bi korupcijo, ktien-tetizem in uspešnost izbranih “posvečenih” podjetij. Zadeva je prešla vse meje, saj se je točka dnevnega reda končala z obstrukcijo opozicije, ki ni imela prav nobene možnosti predstaviti vseh argumentov. Vendar nekaj pa se premih. Evropa je tu, z njo pa bodo začeli prihajati drugačni vzorci demokracije.
Pretresljiva novica je prišla tudi iz Ivančne Gorice, kjer so prekipele neurejene razmere do romskega vprašanja. Od leta 199 L ko smo v Ustavo RS v 65. člen zapisali, da romsko vprašanje ureja zakon, tega zakona še do danes nikjer ni. Več kot očitno je greh pripisati vladi, ki tega ni uredila, kljub obvezi citirane ustavne določbe. Samo upamo lahko, da bodo omenjeni dogodki vzpodbuditi vlado, da končno uredi tako pomembno stvar, kot je vprašanje romske skupnosti v Sloveniji.
Zadnja sobota v maju, natančneje 29. maja bodo v Žalcu leme športne igre SDS. Prireditev ima predvsem družaben značaj, s pridihom športa, dobre volje in malce tekmovalnosti. Ekipe občinskih odborov iz vse Slovenije se
bodo pomerile v malem nogometu, košarki, tenisu, namiznem tenisu, odbojki in šahu. Kraj dogajanja bodo športna igrišča v Žalcu in telovadnica Osnovne šole. Poskrbljeno pa bo tudi za nekatere zanimivosti, zato pridite, oglejte si in uživajte, zanesljivo boste našli nekaj, kar Vas bo pritegnilo. Začetek in predstavitev ekip bo ob 10 uri pred športnim centrom. Tekmovanja se bodo pričela ob 10.30 in bodo predvidoma končana do 13.30.
Za OO SDS Januš Rasienicz
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Občinski odbor Žalec
Člani in simpatizerji LDS, vabimo vas na
dr žabno športni piknik rbje,
ki bo v soboto maja na športnem i rišč v rbj od do re ali no omet, odbojka na mivki, pikado, balinanje , otroške delavnice in presenečenja rezplačne jedi z žara in lasba
CO
CD
E
M
CO .2
>0
O
cc e
ra •£• > ” ga
"53 's
co
> £ O š i— 5
J* .E O
se željne zabave vabimo na
Dr Žabno prireditev v športni park rbje, ob ri abavala vas bosta ansambel očna izmena s pevko atalijo erboten a rano in pijačo bo poskrbljeno stop je prost abljeni
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
maj2004
Po DOLINI
Udeleženci letošnjega tekmovanja Kaj veš o prometu
Savinji je potekalo 36. občinsko in 6. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Na njem je nastopilo 42 učencev petih osnovnih šol Spodnje
tnih kategorijah v reševanju posebnih testnih pol z vprašanji o cestnoprometnih predpisih, opremi kolesa in o etiki v prometu ter v ocenjevalni vožnji na prometnih površinah z gor-
Alešem Grdjanom in Antonom Ramšakom z OŠ Braslovče. Ekipno je v mlajši skupini zmagala ekipa OŠ Šempeter, v starejši skupini pa se je zmage veselila ekipa OŠ Braslovče.
T. Tavčar
Dvanajst deklet med plesom enega od evropskih narodov
Zaplesali med zvezde
Na Osnovni šoli Šempeter so poznani po uspešnih projektih, ki jih predstavijo širši javnosti v pomladnem času. Prejšnja leta so odkrivali življenje Rimljanov, raziskovali življenje v Šempetru, običaje in igro otrok v starih časih in danes ter se ukvarjali z raziskovanjem vode in kamna. Letos so
največ berejo učenci na razredni stopnji. Na POŠ v Letušu in na Gomilskem so priznanja prejeli kar vsi učenci, na POŠ Trnava in na matični OŠ Braslovče kar 90 odstotkov vseh učencev. Nekaj manj jih bere na predmetni stopnji, in sicer 78 odstotkov. Zlatih bralnih znač-karjev, ki so bili knjigi zvesti vseh osem let, je 28, vseh učencev osmega razreda pa je 42.	T. Tavčar
pozornost namenili plesu in z njim povezali vstop Slovenije v Eli, projekt pa so predstavili tudi sokrajanom.
V plesni projekt Zaplešimo tja med zvezde so bili vključeni učenci
osnovne šole, svoj delež pa so prireditvi dah tudi člani folklorne skupine Grifon Šempeter. Kot sta povedala voditelja prireditve Neja in Peter, ples ne pozna meja. Tako kot glasba je svetovni jezik in lahko povezuje različne narode. Vsak narod ima svoje značilnosti in posebnosti, ki se kažejo tudi v njihovem plesu in glasbi. Ples lahko druži in bogati različne narode. O spoznavanju, svobodi in odprtosti govori zadnji stavek Beethovnove devete simfonije Oda radosti, ki je hvalnica miru in simbolizira občutek za skupnost. Evropska himna Oda radosti je na parketu šempetrske telovadnice zaživela v plesu in petju. Občinstvu so se predstavile šolske plesne skupine, posebno nalogo pa so imela dekleta - zve-
zde, ki so predstavile splet plesov evropskih narodov. Latinsko-ameri-ške plese so odplesali devetošolci, ki so znanje osvajali pod vodstvom plesne šole Poglej me.
Zbrane je najprej pozdravila ravnateljica Ivica Čretnik, nato pa je zbranim spregovorila predstojnica Zavoda za šolstvo, Organizacijska enota Celje, Marinka Marovt in vsem ustvarjalcem projekta iskreno čestitala. Ob zaključku prireditve so učenka šole Nežika Zagoričnik s predstavniki vseh oddelčnih skupnosti, ravnateljica Ivica Čretnik in predsednik Krajevne skupnosti Šempeter Jože Randl pred šolo v spomin na vstop Slovenije v družbo evropskih narodov posadili lipo kot simbol slovenstva.	D. N.
skimi kolesi s čelado in spretnostni vožnji na avtopoligonu.
V mlajši skupini (5. in 6. razred) je zmagal Nejc Šenica z OŠ Šempeter pred Nejcem Potočnikom z OŠ Griže, tretje mesto pa sta si delila Grega Gostečnik z OŠ Braslovče in Blaž Jan z OŠ Šempeter. V starejši skupini (7. in 8. razred) je zmagal Aleš Ločičnik z OŠ Šempeter pred
Bralna značka s Ferijem Lainščkom
V Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu je minuli mesec potekalo zanimivo srečanje s pisateljem, pesnikom in dramatikom Ferijem
bralnih značk. Na prvi prireditvi so bralne značke podelili 365 bralcem od 1. do 4. razreda, na drugi pa 255 bralcem od 5. do 8.
Voditelja Žan Borštner in Andreja Hrastovec v pogovoru s Ferijem Lainščkom in Vesno Radovanovič
Lainščkom, ki ga je I. OŠ Žalec razreda.
povabila na podelitev letošnjih Na začetku prijetnega druženja so si
učenci z gostom Ferijem Lainščkom ogledah predstavo z naslovom Odpri oči, ki so jo pripravili učenci šole v režiji Jaše Kocelija in je navdušila pisatelja. Koreografija je delo osmošolke Katre Petriček, za glasbo je poskrbel Jaša Koceli, scena je bila v rokah likovne pedagoginje Neh Šuler, kostume sta izbrali učiteljici Zdenka Virant in Katja Selčan, za luč in zvok pa je poskrbel Črt Birsa.
Po predstavi sta mlada voditelja Andreja Hrastovec in Žan Borštner na oder povabila gosta in njegovo pomočnico Vesno Radovanovič, ki je Lainškova dela predstavila v izvirnem narečju s posameznimi odlomki. Sledila je slovesna razdehtev priznanj bralne značke. Na odru je Feri Lainščak segel v roke in čestital tudi 55 osmošolcem dobitnikom zlate bralne značke.
D. Naragiav
Bronaste možoretke
vrnile z bronasto medaljo in pokalom za 3- mesto.
Čestitke mažoretkam in zahvala vsem, ki nam kakor koli pomagate in
Bralne značke za mlade bralce
Kaj veš o prometu
Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina v Ločici ob
Savinjske doline.
Pred pričetkom tekmovanja je tekmovalce pozdravil predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec Iztok Božič in poudaril, da je namen tekmovanja osnovnošolce seznaniti s cestnoprometnimi predpisi, s pravih vožnje in z obnašanjem v prometu. Učenci so tekmovali v dveh staros-
8. in 9. maja so se mažoretke Tki) Levec prvič udeležile tekmovalnega dela državnega prvenstva, ki ga organizira Mažoretna in twirling zveza Slovenije. 4. odprto državno prvenstvo je potekalo v Logatcu.
Deklice so nastopile v kategoriji “Parada - klasika” - JUNIOR. Tekmovalni nastop sestavlja 3 minute klasične parade in do 5 minut figurative; ocena obeh nastopov se sešteje in predstavlja zaključno oceno in uvrstitev. Ponosne smo, da smo se po
dveh letih delovanja in prvem tako nas podpirate pri našem delu. pomembnem tekmovanju domov	L. K.
Na OŠ Braslovče mladi radi segajo po knjigah. Pred kratkim so pripravili tudi prireditev ob podelitvi bralnih značk.
Ob tej priložnosti je bila med učenci razredne stopnje Anja Štefan, pisateljica, pesnica, pripovedovalka ljudskih
Podelitve bralnih priznanj za predmetno stopnjo pa se je udeležil Ivan Sivec, pisatelj, pesnik, radijski urednik in magister etnoloških znanosti. Gosta je pozdravil ravnatelj šole Emiljan Ribič in čestital bralnim značkarjem in učiteljicam, ki skrbijo in vzpodbujajo
Ivan Sivec podeljuje bralna priznanja.
pravljic, raziskovalka slovenskega ljudskega izročila in dobra pevka. S pesmijo in ugankami je učence popeljala v svet pravljic, kjer je vse dobro nagrajeno, vse slabo pa kaznovano. Učenci 1. razreda devetletke so pod vodstvom učiteljic Anite Rojnik in Irene Stanko pripravili igrico Pikapolonica in pikice, učenci s POŠ Letuš pod vodstvom učiteljice Romane Kladnik in s POŠ Gomilsko z učiteljico Ireno Sorčan pa so se predstavih s pesmimi.
mlade k branju. Zahvalil se je tudi Mladinski knjigi, ki je bila sponzor gosta. V kulturnem programu so se predstavih osmošolci pod vodstvom Tatjane Jelen in strnili prebrana dela v zanimivih utrinkih. Pod vodstvom likovnice Jolande Petek so pripravili razstavo, ki je bila poustvarjanje Sivčevih najbolj branih del. Nato je imel besedo gost, ki je predstavil svoja dela in ob koncu podehl priznanja.
Bralno priznanje je letos osvojilo 343 od 410 učencev. Ugotovili so, da
ercator
^TU/Mno 'j
1&-I
OTERIJA
LOVENIJE
bar PETKA
TRGOVSKI CENTER LEVEC PRIPOROČA IZBOR IZVIRNIH DARIL ZA BIRMO IN OBHAJILO
•	FOTO ALBUMI, MLADINSKA POSTELJNINA, IGRAČE ...
•	IZDELAVA NAREZKOV PO NAROČILU ZA VAŠE GOSTE TER SLADKA PRESENEČENJA
•	PISALNE MIZE, SVETILKE IN PISARNIŠKI STOLI, MLADINSKE SOBE TEMPO, MAVRICA
•	PODARITE PAPIGO NIMFA ALI ZLATO RIBICO
•	DO 20 % POPUST NA DOLOČENA MODNA IN ELEGANTNA OBLAČILA
•	10 % AKCIJSKI POPUST ZA ROLERJE, PLANINSKO IN ŠPORTNO OBUTEV
•	IZDELAVA PRIKUPNIH BIRMANSKIH NAPRSTNIKOV IN CVETLIČNIH ARANŽMAJEV
•	SKUPAJ Z VOŠČILNICO LAHKO PODARITE SREČO - SREČKO ČEBELICA
•	PO USPEŠNEM NAKUPU SE OKREPČAJTE NA VRTU OKREPČEVALNICE
VABLJENI V MERCATORJEV TRGOVSKI CENTER LEVEC
Prevajanje in jezikovno izobraževanje Andrea Švab, s. p. Polzela 57/e, 3313 Polzela Tel.: 03 70 50 777
VABLJENI V POLETNE TEČAJE TUJIH JEZIKOV!
Nudimo vam:
•	priprave na popravni izpit, poklicno maturo in maniro,
•	uvajalne tečaje nemškega jezika za vse, ki se boste z njim prvič srečali v srednji šoli,
•	zabavno angleščino in nemščino za učence in dijake,
•	individualne ure za odrasle,
•	veliko znanja in zabave za malo denarja!
Za informacije pokličite na jezikovno šolo AS (tel.: 03/70 50 777, Andrea) ali pošljite e-mail na: andrea.svab@siol.net.
Ne pozabite, JEZIKOVNA ŠOLA AS JE VEDNO TU ZA VAS!
Savinjske doline
f0 DOLINI
maj2004
15\
Podeželske žene zborovale
Članice Društva podeželskih žena občine Prebold s svojimi dobrotami popestrijo marsikakšno prireditev. Da so postale nepogrešljive v občini, je na
njihovem letošnjem občnem zboru dejal tudi župan občine Prebold Vinko Debelak.
Župan se je ob tej priložnosti članicam zahvalil za njihovo dosedanje
Danica Uplaznik med podeljevanjem priznanj
M Evropo preko Kamnika in Homa
Planinsko društvo Zabu-kovica je zadnji dan v mesecu aprilu organiziralo pohod na Kamnik, kjer so namenu predali obnovljeni bivak. Pohoda se je udeležilo več kot sto planincev. Na slovesnosti je zbranim spregovoril predsednik PD Zabukovica Jože Jančič. S Kamnika se je karavana planincev podala še na Hom.
govoril tudi na Homu: “Živeli in ustvarjali bomo v precej večji skupnosti. Iskreno upam, da nam bo velika družina, h katere omizju se bomo čez nekaj trenutkov priključili, dobra mah, dobra gospodinja in ne nazadnje tudi dobra ljubica. Zbrisane bodo državne meje, kakšne pa bodo narodnostne meje, bo odvisno od nas samih. Sami bomo morali negovati in čuvati našo kulturno
Jože Jančič med razvijanjem evropske zastave na Homu
Nekaj minut pred polnočjo so izobesili evropsko zastavo in nato zgodovinski dogodek kronali z ognjemetom.
Le nekaj mesecev od slovesnosti predaje obnovljenega bivaka na Gozdniku so na predvečer vstopa Slovenije v družbo evropskih narodov planinci PD Zabukovica tako slavili še eno delovno zmago. Zasluge za to ima zlasti Florjan Šon in njegova ekipa, ki si je zadala nalogo, da do 1. maja in vstopa Slovenije v EU obnovi tudi bivak na Kamniku, preko katerega poteka Savinjska planinska pot. Bivak je trideset let dobro služil svojemu namenu. Popolnoma obnovljen bo prijetno zatočišče planincem na njihovi poh tudi v prihodnje, kar je med drugim v svojem govoru poudaril Jože Jančič. Slednji je množici planincev in drugim obiskovalcem spre-
dediščino, naš jezik, našo identiteto, svoj jaz ... Pred mesecem dni smo poštah člani velikega obrambnega sistema, nocoj postajamo člani velikega ekonomskega sistema. Srčno žehm vsem, predvsem pa mladim, da bi vam prihodnost prinesla vse najlepše, predvsem pa materialno in duhovno blaginjo. Globoko v srcu čutim, da jutrišnja združena Evropa resnično postaja nekaj lepega, veli-častnejšega, da so pričakovanja vseh tistih, ki so verjeti v ideje ene močne evropske države brez tiranije, brez prevlade, brez prelivanja krvi, končno tudi uresničene. To je nov veter, ki je zavel čez širna polja, čez visoke gore, od severa proti jugu, od zahoda proti vzhodu. Naj široko zajame jadra in da poleta predvsem mladim, kajti čas, ki prihaja, bo njihov, bo vaš. Mladi se boste srečevati z drugi-
delo in zatrdil, da bodo tudi v bodoče skrbeh za nemoteno delovanje preboldske tržnice, na kateri so podeželske žene, članice društva, redno prisotne.
V minulem letu je bilo društvo zelo aktivno. Izpeljalo je kar nekaj odmevnih prireditev, in sicer prireditev ob dnevu žena, vehkonočno tržnico, srečanje podeželskih žena Savinjske doline in okohce na Homu, pripravilo božično-novoletno tržnico, žive jashce na Homu in poskrbelo za ponoven prihod dedka Mraza v Matke. Ob vsem tem so se tudi izobraževale in pripravile kuharske in pekovske tečaje.
Na zboru so njihovo delo pohvalili tudi gasilci in športniki Matk, predstavnice društev podeželskih žena sosednjih občin, knjižničarka preboldske knjižnice Nuša Dvoršek, predstavnica občinske uprave občine Prebold Metka Šribar in Andreja Žolnir iz Kmetijske svetovalne službe. Ob zaključku občnega zbora je predsednica društva Danica Uplaznik članicam podelila društvena priznanja, predsednica pa je priznanje prejela iz rok župana Vinka Debelaka.
D. N.
mi evropskimi kulturami, navadami in jeziki. Mladi boste ambasadorji, zato je prav, da se kar največ naučite, predvsem pa, da se naučite ljubiti domovino - očetnjavo, da se učite in ohranite, kot naši predniki, materni jezik.”
Jože Jančič je zastavo predal predsedniku savinjskega meddruštvenega odbora PD Jožem Kodretu, ki jo je v spremstvu najmlajših planincev ponesel do planinskega doma, kjer je zavihrala skupaj s slovensko in planinsko zastavo. Sledil je polnočni ognjemet, o zgodovinskem dogodku pa so na Homu in Šentjungertu z medsebojno radijsko zvezo ves večer poročati tudi radioamaterji žalskega kluba.
D. Naraglav
Nova pridobitev v RC Ruše
Rekreacijski center Ruše, ki ga je na podarjenem zemljišču Zorana Razborška že pred leti uredilo Društvo upokojencev Petrovče, je bil v minulih ted-
dela, hkrati pa so pridobili tudi nove pokrite sedežne površine.
Ob izgradnji rekreacijskega centra pred štirimi leti so poskrbeti na
konstrukcije, ki jo je bilo potrebno povsem obnoviti, in vsemi drugimi potrebnimi deti so pridobiti dodatnih 32 pokritih sedežnih kapacitet. V brunarici lahko pod streho sedaj sedi več kot 130 oseb.
Poleg nove pridobitve so na delovnih akcijah izvršiti premaze na žlebovih in obstoječih sedežnih kapacitetah, ob plesišču so sanirati in urediti betonsko steno ter postaviti ustrezno ograjo, ob prehodu
Upokojenci med svojim delom v RC Ruše
nih prizorišče delovnih akcij. Upokojenci so pod vodstvom predsednika Ivana Glušiča izvajali razna vzdrževalna
prostem pod streho za približno 70 sedežnih kapacitet. Ob raznih srečanjih je bilo sedežev pod streho premalo. S postavitvijo podarjene
Slovenije v EU pa so v svojem rekreacijskem centru posaditi tudi tri tipe, ki bodo spominjale na ta zgodovinski dogodek.
D. N.
Po novi poti
Člani Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče, ki letos praznujejo 20-letnico delovanja, so na svojo pobudo in željo številnih krajanov na novo uredili pešpot k cerkvi sv. Janeza in Pavla na Dobrovlje.
Za obnovo poti, ki vodi od Cimperška v Podvrhu mimo Hlasteja in Strojanška preko Bukovja do sv. Janeza in Pavla, so organizirati več
Planinci so po opravljenem blagoslovu pripravili družabno srečanje v naravi.
delovnih akcij in opraviti l60 prostovoljnih delovnih ur. Pot je na nekaterih ključnih mestih označena z rumenimi smernimi tablami. Slovesno
blagoslovitev pešpoti je v nedeljo, 9-maja, opravil in daroval braslovški župnik Jože Zidanšek.
T. T.
Postavljanje hmeljevk v Lokah
ekipe. Vsaka ekipa je morala naredi- stila ekipa Gotovelj, na tretje pa ti deset lukenj z železnim drogom, ekipa iz Šempetra. Tekmovati sta tudi ošiliti hmeljevke in jih postaviti. ženski ekipi domačink. Pri tekmova-
Etnološko društvo Hmeljar ska vas Šempeter daje velik poudarek ohranjanju kulturne dediščine. Trudijo se oživljati nekdanja kmečka opravila in pripravljati hrano, ki so jo jedli ob takšnih priložnostih. Še poseben poudarek dajejo hmeljarstvu, ki je in še daje pečat Spodnji Savinjski dolini.
V ta namen je bila ob studencu pitne vode Ločanke nad jamo Pekel že pred tremi leti s hmeljem zasajena
Tečaj
kuhanja
Turistično društvo Polzela je za svoje članice pripravilo dvodnevni kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 20 žensk.
Pod vodstvom Barbare Mraz -Cokan so udeleženke tečaja prvi dan pripravljale sirove in druge brezmesne jedi, drugi dan pa kosilo s predjedjo, prilogami, mesne jedi in sladi-
njiva, ki jo obdelujejo na star način. Hmelj navijajo na lesene kole -hmeljevke. Ko hmelj dozori, ga tudi oberejo in pripravijo prikaz življenja, ko so dolino napolnile obiralke in obiralci hmelja iz raznih krajev Slovenije in nekdanje skupne države Jugoslavije.
Letos so na Jelenovi njivi nad jamo Pekel že pripraviti zanimivo prireditev s tekmovanjem in družabnim nedeljskim popoldnevom. Najprej so se v hitrostnem in kakovostnem postavljanju hmeljevk pomerile
Tečajnice ob zaključku tečaja
ce. Tečajnice so se ob prijetnem druženju, polnem smeha in veselega
Zmagovalne ekipe in najboljši posamezniki s podžupanom Jankom Kosom in predsednikom KS Šempeter Jožetom Randlom
nju posameznikov, vsak tekmovalec je moral postaviti pet drogov, je bil najuspešnejši Jože Kolenc, na drugo mesto se je uvrstil Janko Kuder, na tretje pa Sašo Žolnir. Pri ženskah sta si prvo mesto deliti Majda Kričej in Marica Vodovnik, tretja pa je bila Terezija Jelen.
Prireditev, ki jo je vodil Franc Brdnik, se je nadaljevala z družabnim popoldnevom. Za glasbo je skrbel mladi ansambel Presenečenje iz Šentilja pri Velenju. Za vse so pripraviti brezplačno okusno kislo juho in jabolčnik. Zmagovalnim ekipam in posameznikom sta predsednica društva Nevenka Jelen in podžupan občine Žalec Janko Kos podelila tudi priznanja in nagrade.
D. Naraglav
Najuspešnejša je bila ekipa domačinov iz Lok, na drugo mesto se je uvr-
vzdušja, kljub kuharskim izkušnjam iz domačih gospodinjstev veliko naučile.	T. Tavčar
maj2004
Po DOLINI
Majina obleka v Ekvador
Lepotnih tekmovanj po svetu je veliko. Tovrstna tekmovanja pa niso le izjemne priložnosti za lepa dekleta, ampak tudi za modne oblikovalce in stiliste. Savinjčani imamo dobre modne oblikovalke, v zadnjem času pa najbolj izstopata Diana Kotnik Lavtižar iz Levca, ki je zmagala na natečaju za najmat-urantsko obleko, in Maja Štamol, oblikovalka večerne obleke, ki jo bo na svetovnem lepotnem tekmovanju za Miss Universe 2004 nosila slovenska predstavnica Sabina Remar.
Maja se poleg redne službe ukvarja tudi z modnim oblikovanjem. Dosegla je že kar nekaj pomembnih uspehov. Leta 1997 in 1998 je bila finalistka natečaja Ona in slovenski modni oblikovalci za mis Slovenije, leto pozneje je sodelovala na razstavi Srečanje v sklopu
čipkarskega festivala v Idriji, dvakrat je bila med organizatorji in udeleženci na razstavi večernih
oblek na ljubljanskem sejmu mode, mnogi pa jo poznajo tudi kot soorga-nizatorico prireditve Vilinska noč v dvorcu Novo Celje leta 2002 in po lanski dobrodelni razstavi torbic v Žalcu. Vrhunec njene kariere je zagotovo zmaga na natečaju za izbor večerne obleke za Miss Universe 2004.
Organizatorji so na natečaj povabili 12 modnih kreatorjev, obleke so fotografirali in jih objavili na Planem. Z glasovanjem preko medmrežja so prišle v ožji izbor tri obleke, izmed katerih je zmagovalno izbrala žirija. “Glede na njene mere sem izdelala obleko in ker nisem imela časa za pot v Ljubljano, je obleko tja odnesla kar moja prijateljica, tudi oblikovalka, Stanka Blatnik. Sabina jo je oblekla kot zadnjo in čeprav je bila menda že precej naveličana, so te fotografije najbolj uspele. Tudi stilistka Slavka Pajk je povedala, da moja obleka Sabini zelo pristoji. Ko sva se končno srečah, je bila Sabina navdušena nad obleko.”
Sabina Remer je ta čas že v Ekvadorju, finalni večer tekmovanja Miss Universe, ki bo 1. junija, si
bomo lahko ogledah tudi po televiziji. Če bo le mogoče, naj bi se 21. junija Sabina Remer udeležila tudi prireditve v Novem Celju. Maja Štamol bo namreč ponovno organizirala glasbeno-umetniški večer, povezan z modo, “Na kresno noč”.
In kaj Maja Štamol meni o svojem zadnjem uspehu v svetu mode? “Sem v obdobju, ko se mi poklicno in zasebno odpirajo nove poti, dogajajo se mi lepe spremembe, katerih krona je ta zmaga. Zdi se mi, da se to ne more ponoviti dvakrat, zato mi zelo vehko pomeni, še posebej, ker se ne ukvarjam poklicno z modo. Zagotovo se mi odpirajo nova vrata, s tem pa so poplačana tudi leta dela, truda in predvsem vztrajnosti.”
K.R.
Vabljeni na promocijski koncert ob izidu prve zgoščenke in kasete pevke ASP ROPOTAR iz Šempetra,
ki bo to nedeljo, 30. 5., ob 18. uri v kinodvorani Šempeter.
Kot gostje bodo nastopih: Rok Kosmač, Slepi potnik, Vitezi polk in valčkov, Šerbi s skupino Zaka pa ne, Bratje Dobrovnik, Ta pravi muzikanti, Mateja Jan, Nataša Madjar, Nataša Hanžekovič, humorist Klobasekov Pepi in voditelj Sebastjan Kamenik.
Maja Štamol (levo) ob Sabini Remer v zmagovalni obleki
Koronarni klub Savinjske doline
Vse več je bolnikov, ki imajo težave s srcem in ožiljem. Njim in tudi tistim, ki želijo preventivno delovati in zmanjšati tveganje za tovrstna obolenja, pomagajo med drugim v koronarnih klubih, ki jih običajno vodijo ljudje, ki se s takšnimi bolniki srečujejo pri svojem
ustanovljen pred dobrim letom dni. Klub je vključen v Zvezo koronarnih društev Slovenije, ki je tudi njihov glavni financer. Sicer pa klub pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi preko FIHO -loterijskih sredstev, namenjenih za humanitarno dejavnost.
sproščajoče vaje. Vaje vodita predsednica kluba Milica Podobnik in podpredsednica Barbara Podsedenšek.
Prednost dajejo predvsem dihalnim vajam in temu primernemu razgibavanju telesa. Nadvse pomembno pa je tudi sproščanje. Zelo radi hodijo na skupne sprehode, še posebno v času šolskih počitnic, ko ni tedenskih vaj. Veseh so kakšnega izleta, piknika in vseh aktivnostih, povezanih z bivanjem in medsebojnim druženjem v naravi. Prav družabnost, ki je v klubu ne manjka, prispeva k temu, da vsaj malo pozabijo na vsakdanje zdravstvene težave in zaživijo bolj polno, seveda v skladu z zdravstvenimi možnostmi.
“Vaje, ki jih izvajamo, so nekakšna osnova vadbenega programa za koronarne bolnike, poudarek pri le-teh je na dihanju in na sproščanju. Pri tem so seveda upoštevane sposobnosti posameznega srčnega bolnika," nam je povedala vaditeljica Barbara Podsedenšek. O delovanju organizacije in kako se počutijo v klubu pa povprašali tri udeleženke oziroma udeležence tokratnega rekreativnega druženja.
Miha Randl iz Šempetra: “Zelo sem vesel, da imamo bolniki srca in ožilja svojo organizacijo, kjer se družimo, izmenjujemo svoje poglede in izkušnje, se rekreiramo in na tak način vzdržujemo vsaj minimalno telesno zmogljivost. Na vaje hodiva z ženo, tako da drug drugega na nek način k temu tudi spodbujava. Zelo prijetni so tudi naši izleti in pikniki. Ta oblika združevanja je za nas še kako pomembna." Podobnega mnenja je tudi Lidija Oman: “Pravzaprav ob teh druženjih kar malo pozabimo na naše zdravstvene težave. Sicer pa mislim, da so za nas vaje, kot jih izvajamo tudi danes, zelo
pomembne za naše zdravje in kako-vostnejše življe-‘‘	nje. Mislim, da
I delim mnenje z
^mi, če jih ne bi ■j	tt.	bilo več, bi jih
5!	I zagotovo pogre-
pBL	šah. Ne nazadnje
^ I je za boljše počutje velikega pomena tudi samo druženje." Med starejšimi članicami koronarnega kluba je Cilka Gačnik: "Odkrito rečeno bi druženje v klubu zelo pogrešala, če ga naenkrat ne bi bilo več. Zelo sem se navezala nanj in na naše prijazne vaditeljice, ki veliko svojega časa posvetijo našim zdravstvenim težavam. Naši predsednici Milici in Barbari, ki je danes z nami,	in vsem, ki pomagajo, da naš
klub uspešno deluje, lahko izrečem v imenu vseh nas vehko zahvalo. Naj bo tako tudi v prihodnje.”
Barbara Podsedenšek pa je ob koncu dejala: “Smo klub, ki deluje šele kratek čas, zato si želimo, da bi se nam pridružilo čim več bolnikov s tovrstnimi težavami. Prisrčno so vabljeni tudi tisti, ki imajo že opraviti z dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, holesterol in podobno, ah pa se s preventivo želijo temu izogniti. Pridružite se nam lahko na naših vajah vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure na n. OŠ Žalec. Poskrbeli pa bomo tudi za dežurstvo v Bergmannovi vik ob občinski stavbi. Sicer pa lahko informacije o nas dobite tudi pri tajnici našega kluba Jožici Ocvirk v Domu D. slovenskega tabora v Žalcu.”
D. Naraglav
Skupina članic in članov med rekreativno vadbo v prostorih 11. OŠ Žalec
delu v zdravstvenih ustanovah. Takšnih klubov je v Sloveniji že več kot deset. Med najmlajšimi je Koronarni klub Savinjske doline žalec, ki jebi^
V žalski klub je trenutno včlanjenih nekaj nad 40 članov. Dobivajo se dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, v prostorih D. Osnovne šole jjer potekajo rekreativne^ in

Čc nočete, da vas slaba volja prežene iz kopalk in vam pokvari zaslužene dopustniške dni, obiščite SPA Center v Celju.
Šeiečsfc, db vai t tomafcMm TB.Ut» bvaortikf nosrocroo sarnoanes in
Pričakujemo vas.
JLiifrJ..I'll.
TURISTICNO-KULTURNO DRUŠTVO lEVEC
objavlja razpis za
kandidatke na izboru za “Smaragdno kraljico” - Žalec 2004.
Izbor v sklopu projekta “Entente florale" ob soorganizaciji ZKŠT Žalec in Občine Žalec bo v soboto, 3- julija, ob 20. uri pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu.
Na izboru se proglasi zmagovalko in dve spremljevalki.
Zmagovalka dobi:
-	lento in uradni naziv “Smaragdna kraljica” 2004,
-	unikatno krono Zlatarne, d. d., Celje,
-	unikatno kreacijo modne oblikovalke Diane Kotnik -Lavtižar,
-	potovanje v Benetke turistične agencije Palma, d. o. o., Celje.
Praktične nagrade za vse tri zmagovalke prispevajo: Cvetličarna in darilni butik M&B Žalec, Levec, Polzela, Banka Celje d. d.,
Lunarosa, d. o. o., trgovina Sisley Celje, Saga, d. o. o., Kranj, Kopitarna Sevnica, Caffe tropic, d. o. o., Žalec, Salobir, d. o. o. Levec.
Na razpis se lahko prijavijo dekleta, stare najmanj 16 in največ 25 let, in imajo smisel za tovrstno nastopanje. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo, pošljite najkasneje do 15. junija 2004 na naslov Turistično-kultumo društvo Levec, Levec 25, 3301 Petrovče tel. 041 504 981.
PROGRAM PRIREDITEV X. GA1IŠKIH DNEYOV 2004	
Termin/prireditev/kraj	Organizator/Info
SOBOTA, 5. 6. 2004 OB 9.00 UKOVNO-HPABSKA DELAVNICA (POŠ Trje) OB 7.30 POHOD PRIJATELJSTVA (ZD Galicija - Vrhovšek - Šentjungert)	KO RK Gal.-031 481 373
NEDELJA, 6. 6. 2004 OB 8.30 POHOD PO OBRONKIH KS GALICIJA (start pri POŠ Trje)	PS Galicija
SOBOTA, 12. 6. 2004 OB 18.00 ŽIVIMO ZDRAVO, DELOVNO IN DRUŽABNO	KO RK Gal.-031 481 373
OB 15.00 ŠAH (vGDPemovo) NEDELJA, 13. 6. 2004	ŠD Hofrein - 041 912 543
OB 9.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU (Zavrh) OB 19.00 GLEDALIŠKA SKUPINA GALICIJA VABI NA OGLED KOMEDIJE	ŠD Hoffein - 041 401 062
...TAT, KI NE MORE... (zadnja predstava v zadružnem domu Galicija) KD Galicija - 041 882 970	
SOBOTA, 19. 6. 2004 OB 16.00 KOŠARKA V TROJKAH (Vel. Pirešica)	ŠD Hofrein-070 720 464
NEDELJA, 20. 6. 2004 OB 8.30 KOLESARJENJE (stari pri POŠ Trje)	TD Galicija - 031 243 725
OB 15.00 STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO (Hramše) ČETRTEK, 24. 6. 2004	ŠD Hofrein-041 675 727
OB 18.00 TEK NA GORO (start pri POŠ Trje)	ŠD Hofrein- 03 1 535 420
OB 20.00 KRESNA NOČ NA GORI	PS Gabcija
PETEK, 25. 6. 2004 OB 10.00 NAMIZNI TENIS (telovadnica Trje) OB 15.00 SREČANJE .ANSAMBLOV V ZAVRHU SOBOTA, 26. 6. 2004 OB 4.00 KOŠNJA PO STARI NAVADI (Šentjungert)	ŠD Hofrein-041 344 044 PGD Zavrh
	PS Gabcija
OB 8.00 ODPRTI TENIS UTOR (ŠC Žalec)	TK Trje 2000
NEDE1JA, 27. 6. 2004 OB 10.00 ODBOJKA (DOM NINE POKORN)	ŠD Hofrein - 041 401 062
SOBOTA, 3. 7. 2004 OB 16.00 ZAKLJUČEK GALIŠKIH DNEVOV (Velika Pirešica): •	prihod abrahamovcev •	uradni zaključek galiških dnevov •	zabava z ansamblom Petra Finka	PGD Vel. Pirešica
Vi sano uživajte
I Mi vaše počitnice jemlj^n^resno
POTEPUHOVA POTEPANJA z zagotovljenimi odhodi JEZERO MA6GIORE-60ROMEJSK1 OTOKI 28.-29.5.33.200 SIT GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT - bus, polpenzion BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na Murano LEPOTE RENA 24.-27.6.49.900 SIT-bus; v ceni vožnja z ladjo po Renu LUCIANO PAVAROm-Pula/Arena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 SIT/7 dni POTEPUHOVO POLETJE 2004: Jadran: Poreč od 23.200, Krk od 32.400, Rab od 28.300, Pag-app od 40.500, Ugljan od 27.900, Vodice od 24.300, Vis od 28.300,.. Sredozemlje: Grčija, Turčija, Tunizija,.. .Egipt... KATALOG E VAM POŠLJEMO NA DOM e-mail: potenuh@siol.net. www.mlHlolinar^i plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 031713 2300,03,7132301; fax: 037132308
Napovednik
maj2004
OBČINA ŽALEC
OBČINA POLZELA
Torek, 1. junij,
meddruštveni šahovski turnir; mala dvorana KUD Polzela;
(Matija Vošnjak, 572 20 50).
Torek, 1. junij,
turnir trojk v malem nogometu; športno igrišče Savinja 2000;
(Jože Možina, 570 1989).
Četrtek, 3. junij, ob 16. uri
lunohod - ščipohod v Ptuj; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli.
Nedelja, 6. junij, ob 9. uri
ekipni šahovski turnir;
Dom krajanov v Andražu;
(Evgen Tominšek, 041 783 739).
Nedelja, 6. junij, ob 11.30
srečanje starejših krajanov;
Dom krajanov Andraž;
(Anton Mešič, 572 03 03).
Sobota, 12. junij, in nedelja,
13.	junij, ob 5- uri
pohod po slovenski transverzalni poti
od Ankarana do Nanosa; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli;
(Zoran Štok, 041 754 778).
Nedelja, 13. junij, ob 8. uri
družinski izlet s kolesi; zbirališče na športnem igrišču;
(Vili Pižom, 041 783 734).
Torek, 15. junij,
odprto prvenstvo v tenisu - Polzela 2004;
teniško igrišče;
(Ivi Kapitler, 041 783 092).
Petek, 18. junij, ob 17. uri
Šola Andraž se predstavi; športno igrišče;
(Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Sobota, 19. junij, ob 9. uri
Kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov;
Stirt pri Občini Polzela;
(Alenka Žnidar, 703 32 20 in Franjo Pustoslemšek, 031 650 410).
Četrtek, 24. junij, ob 19. uri
Kresna noč na Gora Oljko; odhod izpred društva upokojencev; (Stane Štorman, 572 01 20).
Četrtek, 24. junij, ob 21. uri
ob kresni noči na Goro Oljko;
(Vili Pižom, 041 783 734).
Četrtek, 24. junij, ob 21. uri
18.	nočni pohod skozi kresno noč na Goro Oljko;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli;
(Bernard Palir, 041 813 909).
Petek, 25. junij, ob 20. uri
srečanje članov ob dnevu državnosti; igrišče Andraž;
(Vili Pižorn, 041 783 734, in Simon Ograjenšek, 031 393 499).
KINO ŽALEC
ART PROGRAM:
Sobota, 20. junij, ob 20.00:
DEKLETA S KOLEDARJA
REDNI FILMSKI
PROGRAM:
6. 6. ob 18.00: PETER PAN ob 20.00: ZAPRI GOBEC
13.6.	ob 18.00: TROJA ob 20.00: TROJA
20.6.	ob 18.00: MAČEK V KLOBUKU ob 20.00: STARA SPELJI SE
27.6.	ob 18.00: IN PRIŠLA JE POLY ob 20.00: POŠAST
Sobota, 29. maj, ob 20. uri
koncert MoPZ Petrovče z gosti; dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah;
KD Petrovče.
Četrtek, 3. junij, ob 20. uri
spominski večer in razstava Adija Arzenška;
avla dvorca Novo Celje;
ZKŠT Žalec, KD Petrovče, družina .Arzenšek.
Sobota, 5. junij, ob 9. uri
9. likovno - kiparska delavnica;
POŠ Trje;
KD Galicija, JSKD OI Žalec, POŠ Trje.
Sobota, 12. junij ob 20. uri
jubilejni koncert MePZ A-Cappella ob 10. obletnici zbora; dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah;
KD Petrovče.
Torek, 15. junij, ob 18. uri
otvoritev spominske plošče pesniku Francetu Oniču na hiši železniške postaje v Petrovčah;
KD Petrovče.
Četrtek, 17. junij ob 19- uri
otvoritev razstave likovnih del NATAŠE JAN;
Savinov likovni salon Žalec;
ZKŠT Žalec.
Četrtek, 17. junij, ob 20. uri
recitalharmonik Glasbene šole Risto Savin Žalec;
avla Doma II. slovenskega tabora Žalec;
Glasbena šola Risto Savin Žalec.
Petek, 18. junij, ob 21. uri
Poletni večeri v atriju^ koncert Tolkalne zasedbe GŠ Žalec; atrij Savinove hiše v Žalcu;
ZKŠT Žalec.
Sobota, 19. junij, ob 16. uri
SREČANJE GODB NA PIHALA ob 70. letnici Godbe Liboje; rokometno igrišče pri POŠ Liboje;
KD Godba Liboje.
Četrtek, 24. junij
proslava ob dnevu državnosti pri Obrambnem stolpu v Žalcu.
Petek, 25. junij, ob 21. uri
poletni večeri v atriju: koncert Rok Weber tria iz Ljubljane; atrij Savinove hiše v Žalcu;
ZKŠT Žalec.
Sobota, 26. junij, ob 20. uri
mednarodni festival harmonikarskih orkestrov (Italija, Hrvaška, Slovenija);
dvorana Doma H. slovenskega tabora Žalec;
Glasbena šola RS Žalec.
ŠPORTNE PRIREDITVI
Petek, 4. junij, ob 18. uri
St. dečki - NK Žalec : MU Šentjur; ŠC Žalec;
NK Žalec.
Sobota, 5. junij, ob 7.30 uri
Pohod prijateljstva;
ZD Galicija-Vrhovšek-Šentjungert; KO RK Galicija.
Sobota, 5. junij, ob 15. uri
turnir v namiznem tenisu; dvorana KZ Gotovlje;
ŠRD Borut Gotovlje.
Nedelja, 6. junij, ob 10. uri
tenis turnir - mešani pari Šempeter - Tenis AS Zuža;
Tenis klub Trje.
Nedelja, 6. junij, ob 8.30 uri
pohod po obrobju KS Galicija; start: POŠ Trje;
PD Žalec.
Petek, 11. junij, ob 16. uri
nogometni turnir osnovnošolcev; Gotovlje;
ŠRD Borut Gotovlje.
Sobota, 12. junij, ob 10. uri
kolesarski vzpon Letuš - Dobrovlje; Letuš;
Kolesarski klub Žalec.
Sobota, 12. junij, ob 16. uri
šahovski turnir;
Gasilski dom Pemovo;
ŠD Hofrein.
Sobota, 12. junij, ob 16. uri
turnir v odbojki na mivki in ulični
košarki
Šempeter;
TVD Partizan Šempeter.
Sobota, 12. junij, ob 20. uri
nogometni turnir pod reflektorji; Griže;
TVD Partizan Griže.
Sobota, 12. junij, ob 10. uri
turnir v odbojki na mivki - deklice do 15 let;
Šempeter; ŽOK Spodnja Savinjska.
Sobota, 12. junij, ob 15. uri
Štormanov memorial v šahu Gotovlje;
ŠD Borut Gotovlje.
Sobota, 12. junij, ob 9. uri
teniški turnir mešanih parov;
ŠC Žalec;
Teniška akademija Žalec.
Nedelja, 13. junij, ob 10. uri
nogometni turnir za vse;
Gotovlje;
ŠRD Borut Gotovlje.
Sreda, 16. junij, ob 16. uri
Liga trobojev 2/2;
Žalec;
Atletski klub Žalec.
Sobota, 19. junij, ob 15. uri
turnir v odbojki na mivki za osnovnošolce,
Šempeter;
TVD Partizan Šempeter.
Sobota, 19. junij, ob 16. uri
turnir trojk v košarki;
Velika Pirešica;
ŠD Hofrein.
Sobota, 19. junij, ob 17. uri
turnir trojk v košarki;
Gotovlje;
ŠD Borut Gotovlje.
Nedelja, 20. junij, ob 9- uri
turnir v malem nogometu;
Zavrh;
ŠD Hofrein.
Nedelja, 20. junij, ob 8.30 uri
kolesarjenje;
Start pri POŠ Trje;
ŠD Hofrein.
Nedelja, 20. junij, ob 15. uri
tekmovanje v streljanju z zračno puško;
Hram še;
ŠD Hofrein.
Nedelja, 20. junij
turnir v odbojih na mivki za srednješolce;
Šempeter;
TVD Partizan Šempeter.
Ponedeljek, 21. junij, ob 21. uri
KRESNIČNA NOČ; dvorec Novo Celje;
ZKŠT Žalec.
Sobota, 24. junij, ob 16.30
ekipno šahovsko prvenstvo; dvorana Šempeter;
Šahovsko društvo Savinjčan.
Četrtek, 24. junij, ob 18. uri
tek na Goro;
POŠ TRJE - Kunigunda;
Športno društvo Hofrein.
Četrtek, 24. junij, ob 21. uri
proslava ob dnevu državnosti pri obrambnem stolpu v Žalcu.
Petek, 25. junij, od 16. ure naprej
nogometni maraton - 24 ur nogometa; Griže;
TVD Partizan Griže.
Petek, 25. junij, ob 9. uri
tenis turnir posameznikov ob Dnevu državnosti;
Petrovče;
Športno društvo Petrovče.
Petek, 25. junij, ob 10. uri
turnir v namiznem tenisu; telovadnica POŠ Trje;
ŠD Hofrein.
Petek, 25. junij, ob 15. uri
Dan “D" - strelsko tekmovanje;
Liboje;
Strelsko društvo Liboje.
Petek, 25. junij, ob 21. uri
poletni večeri v atriju: koncert Rok Weber tria iz Ljubljane; atrij Savinove hiše v Žalcu;
ZKŠT Žalec.
Sobota, 26. junij, ob 8. uri
odprti turnir v tenisu;
ŠC Žalec;
TK Trje.
Sobota, 26. junij, ob 16. uri
turnir v odbojki na mivki;
Šempeter;
TVD Partizan Šempeter.
Ponedeljek, 28. junij - 27. avgust,
ZAJADRAJMO V POLETJE; začetek 3- počitniške atletske šole;
ŠC Žalec - Atletski klub Žalec.
Ponedeljek, 28. junij - sreda,
30. junij,
ZAJADRAJMO V POLETJE; brezplačna mini teniška šola;
ŠC Žalec - Teniška akademija Žalec.
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 12. junij, ob 9. uri
košarka moški; igrišče Letuš;
prijave 1 uro pred tekmovanjem; ŠD Letuš;
(Sandi Dobnik, 051 355 653).
Sobota, 12. junij, od 15. ure dalje
spust po vrvi čez Savinjo;
(kraj - Kulturni dom Letuš); prijave na cilju spusta;
Jamarsko društvo Bakla Letuš.
Sobota, 12. junij, ob 16. uri
nogometna tekma KO Letuš ekipa duhovnikov PAX;
KO Letuš.
Sobota, 12. junij, ob I6.uri
šah moški (ekipno po 4 člani); telovadnica Trnava; prijave eno uro pred pričetkom; ŠD Trnava;
(Bojan Strnad, 041 340 728).
Sobota, 12. junij, ob 16. uri
šah moški (šoloobvezni otroci -ekipno po 4 člani); telovadnica Trnava; prijave eno uro pred začetkom;
ŠD Trnava;
(Bojan Strnad, 041 728).
Sobota, 19- junij, ob 9- uri
kolesarjenje (Polzelani in Braslovčam);
start na parkirišču Občine Polzela; (dolžina poti cca 25 km, cilj: domačija Turnšek (Cimperškovi);
TD Polzela in ŠZ Braslovče.
Sobota, 19. junij, ob 9. uri
nogomet dečki (do 12 in 15 let); travnato igrišče Gomilsko;
MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC
Torek, 8. junija, ob 19. uri
predstavitev knjige Nataše Perger VIDNE IN NEVIDNE POTI
prijave en dan pred tekmovanjem; (Milivoj Tekavc, 041 683 688);
ŠD Gomilsko.
Sobota, 19- junij, ob 9. uri
nogomet člani; travnato igrišče Gomilsko; prijave en dan pred tekmovanjem; ŠD Gomilsko;
(Milivoj Tekavc, 041 683 688).
Sobota, 19. junij, ob 10. uri
košarka - turnir trojk; igrišče DTV Partizan Braslovče; prijave eno uro pred tekmovanjem; DTV Partizan Braslovče;
(Sandi Holc, 041 815 643).
Sobota, 19. junij, ob 18. uri
Grajski bicikl Žovnek 2004; (hribovska kolesarska dirka); start in cilj: jezero Braslovče;
TD Braslovče;
(Boštjan Kragl, 041 402 386).
Sobota, 26. junij, ob 15. uri
streljanje - moški in ženske z zračno puško;
Društvo TV Partizan Braslovč; prijave eno uro pred tekmovanjem; Strelska družina Braslovče;
(Franc Kralj, tel.: 570 90 58).
Sobota, 26. junij, ob 10. uri
odbojka ženske;
igrišče DTV Partizan Braslovče;
DTV Partizan Braslovče;
(A. Brinovec, 041 531 336).
Sobota, 26. junij, ob 10. uri
odbojka moški;
igrišče DTV Partizan Braslovče;
DTV Partizan Braslovče;
(A. Brinovec, 041 531 336).
Sobota, 26. junij, ob IO. uri
odbojka na mivki - šoloobvezni otroci;
igrišče DTV Partizan Braslovče;
DTV Partizan Braslovče;
(A. Brinovec, 041 531 336).
Nedelja, 13. junij,
kolesarska tura na kopanje (mladinski odsek);
(info: Maja Kumer, 031 340 988).
Sobota, 19. junij do nedelje
20.	junija
Dobrča, Begunščica, Stol (2236); (info: Franci Kumer, 041 771 134).
Četrtek, 24. junij,
iskanje skritega zaklada Šentjungert (mladinski odsek);
(info: Maja Kumer, 031 340 988).
Sobota, 26. junij do sobote, 3. julij
tabor mladih planincev Lokve;
(info: Natalija Marovt, 041 327 631).
Petek, 4. junij, ob 20. uri
glasbeni večer ob odprtju kavarne v Garnem šport hotelu Prebold; Gami šport hotel Prebold;
(703 40 60).
Sobota, 5. junij, ob 9. uri
9. srečanje generacij v malem nogometu;
športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas;
(Niko Vihar, 041 783 378).
Nedelja, 6. junij, ob 9- uri
tekmovanje mladine GZ Prebold; športni park Latkova vas;
GZ Prebold;
(Branko Verk, 041 783 207).
Sobota, 12. junij, ob 9. uri
kolesarjenje po cestah občine Prebold;
Prebold;
Partizan Prebold;
(Zlatko Bezjak, 031 201 609).
Sobota, 12. junij, ob 21. uri
nočni pohod na Golavo;
Prebold;
LD Prebold;
(Zlatko Bezjak, 031 201 609).
Nedelja. 13. junij, ob 8. uri
tekma riDičev za pokal občine
Prebold;
ribnik Preserje;
Ribiška družina Prebold;
(Milomir Radelič, 031 531 947).
Petek, 18. junij, ob 17. uri
odprtje kampa Gaj Prebold;
Gaj Prebold;
(Peter Remšak, 041 767 849).
Sobota, 19- junij, ob 9- uri
Marija Reka - kolesarski vzpon; Marija Reka;
športno društvo Marija Reka; (Andrej Zagožen, 041 685 063).
Sobota, 19- junij, ob 12. uri
Marija Reka - športne igre na športnem igrišču;
Marij Reka;
športno društvo Marija Reka; (Andrej Zagožen, 041 685 063).
Sobota, 19. junij, ob 17. uri
Marija Reka - 8. srečanje ljudskih pevcev in godcev - POJEMO IN GODEMO;
šotor pred planinskim domom Marija Reka;
kulturno društvo Marija Reka;
(Cita Galič, 041 650 712).
Nedelja, 20. junij, ob 14. uri
Marija Reka - srečanje šolarjev in učiteljev marijareške šole, sv. maša in ogled etnološke zbirke; kulturno društvo Marija Reka;
(Cita Galič, 041 650 712).
Nedelja, 20. junij, ob 16. uri
Marija Reka - 2. festival domačih ansamblov za VELIKO NAGRADO SAVINJSKE DOLINE; šotor pred planinskim domom v Marija Reki;
kulturno društvo Marija Reka;
(Cita Galič, 041 650 712).
Nedelja, 20. junij, ob 8. uri
tekmovanje GZ Prebold (člani, veterani);
športni park Latkova vas;
GZ Prebold;
(Branko Verk, 041 785 207).
Sreda, 23. junij, ob 20. uri
predstavitev avtobiografije JOSIPA VIDICA, nadučitelja v Preboldu, (mag. Branko Goropevšek, prof. Marjan Pušavec); preddverje dvorane Prebold; knjižnica Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 24. junij, ob 19. 30
proslava ob 80-letnici Lovske družine Prebold; dvorana Prebold;
LD Prebold;
(Vladimir Skok, 572 46 17).
Petek, 25. junij, ob 20. uri
slavnostna seja ob občinskem
prazniku občine Prebold od dnevu
državnosti;
dvorana Prebold;
občina Prebold, (703 60 00).
Sobota, 26. junij, ob 14. uri
spust po Savinji z doma narejenimi plovili, nogometni turnir generacij in družabno srečanje;
Šešče;
KO Šešče in PGD Šešče;
(Zvone Babič, 031 631 781).
Sobota, 26. junij, ob 20. uri
’’HURA, POČITNICE” - koncert za mlade;
kamp Gaj Prebold;
kamp Gaj Prebold in knjižnica
Prebold;
(Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Nedelja, 27. junij
Tončkov pohod v Marija Reko;
PD Prebold;
(Dušan Vedenik, 041 752 899).
	
	Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni.
maj2004
Kultura
Vse je res, tudi če ni
Književnik Miloš Mikeln se je s kar nekaj svojimi deli zapisal v slovensko literarno zgodovino. Časnik Delo je med literarne mejnike 20. stoletja uvrstilo kar dva njegova romana, in sicer roman z naslovom Kako se je naša dolina privadila svobodi ter Veliki voz, roman Poročnik z Vipote pa je bil nominiran za nagrado kresnik. Roman ali romančič, kot pravi sam, Kako se je naša dolina privadila svobodi je pred dnevi doživel že tretji ponatis. Kot svoj prvi založniški projekt ga je izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec.
Milož Mikeln je v Petrovčah podpisal veliko knjig
Predstavitev ponatisa je potekala v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah, kjer se je z Milošem Mikelnom pogovarjala prof. Marija Končina. Kljub petkovi dopoldanski uri je število obiskovalcev prijetno presenetilo avtorja, saj so mu poleg nekdanjih sokrajanov prisluhnili učenci bralnih krožkov osnovnih šol. Za uvod je ob spremljavi harmonikarja Fonzija Lesjaka nekaj partizanskih pesmi zapel Dušan Banko, nato pa so oživeli spomini, ne le na prehojeno literarno pot Miloša Mikelna, ampak tudi na Petrovče in Savinjsko dolino v času njegovega otroštva.
Miloš - pravzaprav Alojz Mikeln se je rodil leta 1930 v Celju, kjer so bili v Mohorjevi družbi zaposleni njegovi
starši. Osnovno šolo in prvi razred takratne gimnazije je obiskoval v Celju, nato tudi nemško meščansko šolo in gimnazijo, od leta 1944 pa je živel v Petrovčah (do leta 1948, nato pa se je vedno rad vračal na dom svojih staršev). Študiral je primerjalno književnost in režijo na gledališki akademiji v Ljubljani, leta 1949 pa je začel objavljati v Študentskem listu, Tribuni in Besedi. Od takrat je njegovo literarno ime Miloš. Bil je režiser v Prešernovem gledališču v Kranju, odgovorni urednik pri Gorenjskem glasu, tri leta je bil odgovorni in glavni urednik Ljubljanskega Dnevnika. Bil je urednik pri Delu in Naših razgledih ter direktor Mestnega gledališča v Ljubljani, Cankarjeve založbe in Pavlihe. V letih pred upokojitvijo je bil samostojni pisatelj. Je avtor treh dram, mnogih komedij (npr. Petra Šeme pozna poroka), satiričnih kabaretov, političnih in mladinskih iger, satirične proze in že omenjenih romanov. Napisal je celo Stalinovo biografijo. Bil je tudi predsednik slovenskega PEN-a.
Roman Kako se je naša dolina privadila svobodi je prvič izšel leta 1973, nastajal je torej v letih, ko je bilo mogoče na sicer težke povojne čase že gledati s humorjem. Ker to ni bilo zlobno norčevanje, je knjiga takoj postala uspešnica, čeprav je imela tudi nekaj nasprotnikov. Poleg časa je razpoznaven tudi kraj dogajanja, liki so povzeti po resničnih osebah, vendar so njihove značilnosti ponekod pomešane, marsikaj je dodano, vse pa izhaja iz resničnega življenja. Miloš Mikeln tudi tokrat Petrovčanom ni povedal za vse junake romana: ’’Vse je res, kar je tu notri, Uidi tisto, kar je izmišljeno, ker je dobro izmišljeno.”
Tretji ponatis je finančno podprla občina Žalec. Župan Lojze Posedel pa je na tiskovni konferenci povedal, da želijo s tem širši javnosti še bolj približati dela slovenskih in zlasti savinjskih pisateljev. Posebnost te izdaje je tudi akvarel na naslovnici, ki predstavlja hmeljnik na vzhodnem robu Petrovč in je delo akademskega slikarja Cvetka Ščuke.
K. R., foto: T. T.
Pihalni
orkester navdušil
Mala telovadnica OŠ Polzela je bila prizorišče koncerta Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec.
Orkester, ki šteje 50 članov in ga vodi prof. Dejan Podbregar, je bil ustanovljen leta 1980 in je uspešno deloval do leta 1997, nato pa ponovno zaživel leta 2000. Orkester sestavljajo učenci glasbene šole in tisti, ki so glasbeno šolo že zaključili in z veseljem sodelujejo. Številni nastopi in vsakolet-
ni dobro obiskan koncert dokazujejo, da dobro delajo, saj je druženje in skupinsko muziciranje ter ustvarjanje motivacija, ki jih spreminja v velike prijatelje. Zasluge za to ima njihov umetniški vodja, ki je v progam orkestra vključil pestro in zanimivo zbirko skladb klasičnega in zabavnega značaja. Tildi na tokratnem koncertu so se predstavili s številnimi skladbami priznanih avtorjev in ponovno
Mladinski pihalni orkester v soju evropskih zvezd med nastopom
Prizor iz veseloigre Gostilna na vasi
Večer smeha
Koncert pevskih zborov
V dvorani Doma II. slovenskega tabora so pripravili zaključni koncert zborov I. OŠ Žalec, podružnične šole Gotovlje in Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec. Ob spremljavi Gregorja Delee na klavirju in Vilija Kotnika na sin-tesajzerju je nastopilo pet zborov.
Otroška pevska zbora Gotovlje in
zbor Kobulka ter mladinski pevski zbor vodi zborovodkinja Zdenka Markovič, Male Orffove instrumentaliste in Kraguljčke Ksenja Kuzma, Mešani planinski pevski zbor pa Metka Berg. Vezno besedilo je pripravila Lidija Koceli. V vlogi povezovalcev so nastopili Nejc Šporin, Eva Posedel in Lidija Koceli, scena pa je bila v rokah Neli Šuler.
T. Tavčar
Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc daje pomemben utrip kraju tudi na kulturnem področju. Predvsem so člani društva poznani kot izvrstni organizatorji vsakoletne etno-grafsko-kulturne in turistične prireditve Tekmovanje koscev, Štangarjev in grabljic. Vsako leto pa poskrbijo tudi za novost na gledališkem področju, ki sega v čas pred II. svetovno vojno, ko je v Sv. Lovrencu delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet.
Letos so v Dvorani Prebold pripravili prireditev Večer smeha. Občinstvu se je najprej predstavila mladinska gledališka skupina, ki je zaigrala skeč Pri šolski uri. Sledil je nastop gostov iz Majšperka, ki so se predstavih s kratko komedijo TKMDU-ČENČE. Predstavitev je bila nekaj posebnega; celotno dogajanje se je odvijalo v TV-studiu,
prispevki novinarjev na terenu pa so bili posneti in predvajani na platnu. Kot zadnji so se občinstvu predstavih že uigrani gledališčniki iz Sv. Lovrenca in zaigrah veseloigro Gostilna na vasi. Režija je bila ob pomoči celotne skupine v rokah Andreje Kumer, na odru pa so zaigrah Ivan Pilko v vlogi gostilničarja Gašperja, Andreja Lah v vlogi njegove žene Tilke, Branka Kumer v vlogi služkinje Francke, Gregor Štrakl v vlogi nočnega čuvaja Robija, Metka Natek se je preizkusila v vlogi učiteljice Zinke, Marko Natek v vlogi snubca Mihe, David Pilko je zaigral pivca Fraklja, Igor Natek je nastopil v vlogi soseda Pepija, Andreja Kumer pa je zaigrala v vlogi sosede Lize.
Večer, poln smeha, bo marsikomu ostal še dolgo v prijetnem spominu.
D. N.
Bogat likovni svet učencev
Konj, ki so ga izdelali polzelski učenci devetletke.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu se vsako leto z razstavo svojih del predstavijo učenci osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Na letošnji razstavi, ki je na ogled še do tega petka, sodeluje 210 učencev z osnovnih šol Braslovče, Griže, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko -Tabor ter I. in II. OŠ Žalec.
Tokrat sta razstavo pripravili likovni pedagoginji Marija Zagoričnik z OŠ Vransko-Tabor in Breda Tekavc z OŠ Prebold. Ob odprtju razstave je Marija Zagoričnik povedala, da sta imeli težko delo: ’’Likovna dela kažejo na neusahljiv vir otroške ustvarjalnosti. Pri pripravi razstave sva upoštevali, da so zastopana vsa likovna področja.” Čeprav so ob uvedbi devedetke in predmeta likovno snovanje kot le
izbirnega predmeta mnogi menih, da bo to slabo za likovno vzgojo otrok, pa je Marija Zagoričnik povedala, da pri tem predmetu bolj poglobljeno in dalj časa delajo na posameznem projektu, kar se odraža tudi v končnih izdelkih učencev. Eden izmed takih izdelkov, ki je na razstavi vzbudil vehko pozornosti, je skulptura konja, ki so jo izdelali polzelski učenci. Sploh se lahko nekatera dela že kosajo z izdelki odraslih likovnih ustvarjalcev. Razveseljivo je, da vehko kakovostnih del prihaja z razredne stopnje in podružničnih šol, seveda pa pri tem ne gre prezreti, da za vsem tem stojijo prizadevni mentorji.
Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel in podelil zahvale sodelujočim učencem in mentorjem, za priložnostni kulturni progam pa so poskrbeli učenci OŠ Vransko-Tabor.
K. R.
Prvi je nastopil otroški pevski zbor POŠ Gotovlje pod vodstvom Zdenke Markovič
Čipke s
pridihom davnine
V času med prvomajskimi prazniki je bila v razstavnem prostoru ob Rimski nekropoli na ogled zanimiva razstava čipk domačinke Helene Kočič. Motive zanje pripravlja njen mož Branislav, ki se ukvarja s pirografico - vžigalnim slikanjem in s slikanjem na platno.
Zakonca Kočič sta se že večkrat predstavila s svojimi izdelki. Ljudje pa spoznavajo našo dohno tudi po njuni savinjski čipki, ki je uradno registrirana. Helena se s klekljanjem čipk
ukvarja dobra tri leta. Glede na to, da živi v Šempetru, kjer je znamenita Rimska nekropola, sta se z možem posvetila izdelovanju čipk z motivi, ki krasijo rimske nagrobnike. Izdelala sta motive Grifona in raznih okrasnih rozet, ki so jih obiskovalci razstave lahko videli že na tokratni razstavi.
Kot je povedala Helena Kočič, bosta z možem mitologijo na čipkah upodabljala in razvijala še naprej, saj bodo čipke prodajni spominek Turističnega društva Šempeter.
D. N.
Helena Kočič med svojimi čipkami
Polzelani Polzelanom
Kultumo-umetniško društvo Polzela in občina Polzela tudi letos organizirata tradicionalno prireditev Polzelani Polzelanom, ki bo 3- julija v parku Šenek. K sodelovanju vabijo vse, ki se žehjo na tej prireditvi s čimer koli
predstaviti. Če se torej kdo ukvarja z glasbo, plesom, recitiranjem, pisanjem pesmi in če se žeh predstaviti sokra-janom, mora poklicati Matjaža Jeršiča na tel. 041 724 977.
T. T.
Napolnite življenje z glasbo!
Obiščite 4 brezplačna srečanja, se sprostite in kaj novega naučite. Prvo srečanje bo 21. junija 2004. Dodatne informacije in prijave: UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 65)
Kultura
maj2004
Sredi zvezd in zvezdnega prahu
Zmagovalka festivala EV BIT iz Velenja s Sanjo Mlinar
Iddi letos so se v Žalcu zbrale skupine, ki prepevajo vokalno zabavno glasbo. Festival vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd je lani prvič zaživel na pobudo Matjaža Kača in vokalne skupine Cantemus, ki deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Žalec. Festival so tudi letos organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Žalec, KlID Žalec z VS Cantemus in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Finalni večer sta snemala Televizija Slovenija in Radio Slovenija.
Prvi večer je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu nastopilo enajst vokalnih skupin, kot gosta na finalnem večeru pa tudi vokalna skupina Perpetuum Jazzile in New Swing Quartet. Prvi večer so se predstavih: VS Corona iz Dolenji Boštanjega z umetniškim vodjem Romano Pokorn, VS Cantate domino iz Kočevja z umetniškim vodjem Francem Štefaničem, VS Triglavski zvonovi KUD J. Rabič Mojstrana pod vodstvom Leone Gomboc, Oktet Raskovec z Vrhnike z umetniškim vodjem Primožem
Malavašičem, VS Orfej KUD Orfej Ljutomer pod vodstvom Ane Gnezda, VS Bit Velenje z umetniškim vodjem Sanjo Mlinar, VS Vokalissimo Ljubljana z umetniškim vodjem Samom Križajem, VS Pavza KUD Šmartin pod vodstvom Rahaele Šinigoj, Nonet Brda Dobrovo z umetniškim vodjem Radovanom Kokošarjem, VS Dust KUD Vladko Mohorič Zreče z umetniškim vodjem Samom Ivačičem in žalska VS Cantemus z Matjažem Kačem.
’’Vokalna zabavna glasba je v svetu precej razširjena, pri nas pa se šele uveljavlja. Ker je VS Cantemus ena izmed skupin, ki goji to zvrst glasbe, smo se odločili izvesti festival in s tem spodbuditi druge vokalne skupine k širjenju zabavne vokalne glasbe. Glede na uspeh prvega festivala sploh nismo dvomih o izvedbi drugega in sedaj, ko je leta za nami, sem še toliko bolj vesel, saj je potrdil pravilnost naše odločitve, s svojo odmevnostjo in doživljanjem obiskovalcev in nastopajočih pa je poplačal tudi ves naš trud, ki smo ga vložili v organizacijo prireditve,” je med drugim dejal Matjaž Kač in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešnosti glasbenega projekta.
Festivala vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd se lahko, kot pravijo zapisana pravila, udeležijo pevske skupine iz Slovenije in slovenske skupine iz tujine. Sodelujejo lahko odrasle pevske skupine v mešani, ženski ah moški zasedbi, ki imajo najmanj 4 in največ 12 pevk in/ali pevcev. Pevci smejo v skupini sodelovati le ljubiteljsko, njihov vodja pa je lahko poklicni glasbenik. Skladbe oziroma aranžmaji morajo biti pop-džez zvrsti, vsaka skupina pa lahko nastopa s tremi pesmimi po lastni presoji v skupnem trajanju največ 10 minut. Obvezno mora biti med pesmimi vsaj ena s slovensko obdelavo, skladbe pa se izvajajo izključno brez spremljave na profesionalno ozvočenje.
Festival je vodila pevka Irena Vrčkovnik. Pevske skupine je ocenjevala tričlanska žirija, ki ji je predsedoval skladatelj in aranžer zabavne glasbe Tomaž Kozlevčar, član New Swing Quarteta, v komisiji sta sodelovala še skladatelj zabavne glasbe Jure Robežnik, ki je letos praznoval 70-let-nico svojega življenja, in kitarist Primož Grašič, ki ima za sabo bogato glasbeno pot.
Drugi večer je v dvorani Doma II. slovenskega doma nastopilo 8 vokalnih skupin, ki so si vstopnico za nastop v finalu pridobile prvi večer. S svojimi nastopi so navduševale občinstvo in žirijo. Ocenjevalna komisija je bila najbolj navdušena nad VS BIT iz Velenja, VS DUST iz Zreč in VS CANTEMUS. Podobno je nastope ocenila tudi publika, ki pa je največ glasov dodelila VS DUST, drugo in tretje mesto pa sta zasedla BIT in CANTEMUS. Za najboljšo priredbo pesmi slovenskega izvora (M. Sepeta Zemlja pleše) je priznanje prejel Samo Ivačič. Za najbolj čvrst zvok je priznanje prejela VS BIT, za najbolj sproščen odrski nastop pa VS DUST. Zmagovalka festivala je torej po oceni žirije VS BIT, ki jo sestavljajo študentje in profesorji glasbe. Z delovanjem so pričeli jeseni 2003 in se prvikrat predstavih na likovni razstavi v Šoštanju januarja letos. Z zmago na festivalu so si prislužili 10-minutni portret skupine na Televiziji Slovenija.
Po končanem uradnem delu tekmovanja in pred razglasitvijo rezultatov pa je dvorana skoraj ponorela. Najprej ob nastopu gostujoče skupine Perpetuum Jazzile, ki jo vodi umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, nato pa še ob nastopu New Swing Quarteta. Ob koncu so si zagotovili: Na svidenje Sredi zvezd v maju 2005.
D. Naraglav
Matjaž Kač med zahvalnim govorom, ob njem od leve Tomaž Kozlevčar, Irena Vrčkovnik, Jure Robežnik in Lojze Posedel
Kultura je tudi komunikacija med ljudmi
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je kar nekaj časa deloval brez programskega direktorja za področje kulture, pred dnevi pa je bila na to mesto imenovana Lidija Koceli, profesorica slovenščine na žalski šoli, ki nastopa in vodi kulturne ter druge prireditve, sodi pa tudi med strastne planince. Skrb za razvoj kulture ji pomeni nov izziv. Izhaja iz temeljnega poslanstva zavoda na področju kulture, to je zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin z različnih področij ljubiteljske kulture v občini z nadgradnjo kulturnih dobrin, ki jih ustvarjajo poklicne kulturne ustanove in posamezniki.
"Programskega direktorja vidim kot koordinatorja med vsemi nosilci kulturne dejavnosti v občini, ki delo načrtuje, ga spremlja, spodbuja, organizira in tudi izvaja. Zavod je v lem dni delovanja postal razpoznaven v svojem okolju kot vsakdanji spremljevalec življenja mnogih občanov; društva so s sodelovanjem zavoda v življenju in delu društev zelo zadovoljna, kot se je izkazalo na pravkar minulem občnem zboru Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Kot programska direktorica bom skupaj s svojim sodelavcem Urošem Govekom skrbela za to, da bodo uspešna društva imela možnost svoje programe predstavljati v dvorani Doma II. slovenskega tabora in drugod na prireditvah občinskega značaja. Vzpodbujala bom ustanavljanje novih sekcij, zlasti pa bo moje prizadevanje usmerjeno v delo z mladi-
mi na vseh področjih kulture. Način dela in okvirni program se ne bo spreminjal, vse načeto se bo v enakih okvirih nadaljevalo. Vse utečene dejavnosti in abonmaji (gledališki, glasbeni abonma klasične glasbe, abonma narodnozabavne glasbe), kinopredstave, razstave v Savinovem salonu, kulturne prireditve v Domu, Savinovi hiši in dvorcu Novo Celje bomo izvajali v začrtanem obsegu, ki ga bomo kakovostno nadgrajevali v
Lidija Koceli, nova programska direktorica za kulturo
zadovoljstvo občanov," je povedala Lidija Koceh in dodala: "Razpis za sofinanciranje občinskih kulturnih projektov je bil sicer zaključen, vendar pa vemo, da se ustvarjalnost s koncem razpisa ne neha, jn ker dela ne želimo omejiti oz. zajeziti v določen okvir, vabim ustvarjalce vseh starostnih skupin z najrazličnejših področij umetnosti in kulture, da nam pošljete svoje ideje, programe, kulturne projekte, ki bi jih radi predstavih oz. izvajali v tem kulturnem prostoru.”
Glede na svoje dosedanje delo z mladimi je pričakovati, da bo nova programska direktorica za kulturo mladim posvečala posebno pozornost. “Po vstopu v srednješolske programe se le manjši odstotek mladih vključi v kulturne dejavnosti v novih šolskih okoljih, večina pa nekako zaspi, tako v lastni kulturni dejavnosti kot v sprejemanju kulture, ki jo nudi okolje. Mlade redkokdaj srečujemo na proslavah, na odprtjih razstav, predstavitvah knjig ipd. Nekateri se vrnejo kot odrasli uživalci kulture, nekateri poiščejo kulturna društva, v katerih udejanjajo svoje potrebe in talente, mnogo pa se jih na poteh življenja izgubi. Če pa bodo srednješolci in študentje imeli možnosti za svojo ustvarjalnost in njeno predstavitev v domačem okolju, se bodo vedno vračah - bodisi kot uspešni umetniki bodisi kot ustvarjalci v kulturnih društvih ah obiskovalci kulturnih prireditev,” je prepričana Lidija Koceh.
In še eno področje jo posebej zanima: "Najmanj možnosti za svoj razvoj in predstavitev ima v občini literarna dejavnost, ki ji nameravam posvetiti velik del svojega časa, organizirati delavnice ustvarjalnega pisanja, vzpodbuditi ustanovitev društva književnikov, omogočiti fiteramim ustvarjalcem vseh starosti priložnosti za objavo (letni almanah, literarni časopis oz. revija...).”
Kultura pa je zelo širok pojem: "Za osnovno kulturno potrebo človeka imam tudi potrebo po dobrih medsebojnih odnosih, torej kulturo misli in medsebojnega sporazumevanja. Danes so kakovostni medčloveški odnosi potreb-
ni bolj kot kdaj koli. Nevarno je, da bi v nemirnem utripu življenja, ki ga živimo, poštah tekmovalni tujci, med katerimi obstajata nenehna napetost in manipulacija. Ne znamo poslušati in se pogovarjati, samo govorimo. Komunikacija, ki temelji le na besednih igrah navidezne resničnosti, kaj hitro vodi v nesporazume. Komunikacija, ki pa izvira iz odgovora drugega človeka, potem ko je ta pazljivo poslušal, je bolj učinkovita, uspešna in prijetna. V šolah ni nobenega predmeta, ki bi otroke učil, kako živeti, kako dovolj ceniti sebe in druge, da bi postal resnično uspešen človek na svoj račun in v svoje zadovoljstvo. Otrok se v šoh že zgodaj nauči, da je najbolj pomembno znanje in da brez znanja ne moreš uspeh. Samo znanje, povezano z grobo tekmovalnostjo, pa še ne naredi človeka, zlasti ne samozavestnega, a čutečega in občutljivega človeka, ki ga ne bo zlomila prva sapica. Zato moramo tudi hi narediti prve korake. V svojo ponudbo bomo dodah kakovostna predavanja in delavnice s področij, kot so novi načini komunikacije, čustvena inteligenca, skrita moč osebnosti, osebna rast, kultura mish, zmanjšanje stresa in strahu, prijateljstvo-sočutje-radost,” je še povedala Lidija Koceh
K. R., foto: D. N.
V prejšnji številki Utripa smo objavili razpis za sofinanciranje občinskih kulturnih projektov. Vse kulturne ustvarjalce obveščamo, da je razpis podaljšan oz. odprt do porabe sredstev.
Mare Cestnik (desno) med pogovorom s profesorjem Matjanom Pušavcem
Samotarjeva oblačila Mareta Cestnika
Mare Cestnik že dolgo ni več neznanec v pisateljskih krogih, kakor tudi ne med ljubitelji popotništva, narave in lepe slovenske besede. Za sabo ima že šest napisanih knjig, vrsto dolgih potovanj in mnogo ujetih trenutkov v fotografski objektiv. Njegovo življenje je povezano z večnim iskanjem, doživljanjem sveta, svobodo gibanja, z lepimi pa tudi manj lepimi trenutki, majhnimi in velikimi izzivi. V Medobčinski matični knjižnici v Žalcu se je na predstavitvi njegove zadnje knjige Samotarjeva oblačila ali Poletje ima velike oči z njim pogovarjal profesor Marjan Pušavec.
Delovala sta zelo usklajeno, brez dlake na jeziku, neposredno in prepričljivo. Marjan Pušavec je seveda zelo natančno prebral Maretovo knjigo in iz nje izbrskal najbolj tankočutne in v hterami jezik zavite mish avtorja. Razkril je dokaj intimna avtorjeva doživetja, ki v nekem trenutku razkrivajo, da je avtorja v Novo Zelandijo vodila tudi ljubezen, ki se je porodila na enem od prejšnjih potepanj po svetu.
Kako spremeniti potovanje v smisel iskanja in spoznavanja ter povišati potopisje v enakopravno družbo leposlovnih zvrsti, je v pisavi Mareta Cestnika že od vsega začetka njegove pisateljske poti. Kakšnih barv in okusa sta majhna tihomorska dežehca Karibi,
je predstavil v svoji knjigi Hiša za goste, ki je izšla že pred desetimi leti. Kakšna je skozi literarno-popotniške oči velika Kitajska, je povedal v knjigi Nasmej se mi s poševnimi očmi, ki je izšla leta 1998. Knjiga Samotarjeva oblačila, ki je letos izšla pri Prešernovi družbi, pa je potopis - pripoved o tem, kako sta se srečala samotni pešec in samotna otoška dežela, svetla in prostrana Aotearoa (Nova Zelandija) in kako se je razvijal njun bolj poetično kot informativno poudarjen ljubezenski odnos.
Za spodbujanje bralskega teka je ob predstavitvi knjige obiskovalce presenetila tudi priložnostna razstava popotniških fotografij s podobami z nedavnega potovanja po Indokini.
Večer z Maretom Cestnikom je bil zelo prijeten. "Zelo sem vesel, da sem danes med svojimi Savinjčani, prijatelji, znanci, da je ob meni hčerka Lucija, še posebno pa mi je v veselje, ker mi je uspelo napisati knjigo, ki je takšna, kot sem jo želel. Se pravi združiti potopis z literaturo. Moji potopisi niso informativni v smislu turističnih priročnikov, ampak so nekakšna pesem, hvalnica potovanju in deželi, v kateri se gibljem. Nova Zelandija je tega zagotovo vredna,” je dejal Mare Cestnik, ki sedaj živi v vasi nad Baško grapo na Tolminskem, kjer ustvarja v mirnem in svobodnem okolju, ki je po njegovem pomemben pogoj za literarno ustvarjanje.
D. Naraglav
Večer šansonov
Miha Alujevič in Elda Viler s pianistko Brino Zupančič med nastopom v Preboldu
DPD Svoboda Prebold je ponovno poskrbela za prijeten kulturni dogodek. Na preboldskem odru so se predstavili pianistka Brina Zupančič, dramski igralec, režiser in šansonjer Miha Alujevič in velika dama slovenske popevke Elda Viler.
Večer je vodila predsednica DPD Svobode Prebold Milena Sedminek. Na odru je najprej razvnemal poslušalce Miha Alujevič, ki je ob spremljavi
pianistke Brine Zupančič postregel z bogatim izborom ameriških, francoskih in slovenskih šansonov ter z zimzelenimi melodijami slovenske popevke. Dve pesmi je zapel s svojo gostjo Eldo Viler, ki je skupaj z njim dvignila obiskovalce tako rekoč na noge. Z Miho Alujevičem, ki se je pokazal kot izjemen interpret, je nastopila prvič, najbrž pa se bo njuno sodelovanje po čudovitem nastopu v Preboldu nadaljevalo.
D. N.
maj 2004
Sport
Posnetek po velikem uspehu v Fotexovi dvorani
KK Žalec ekipni prvak
Na letošnjem ekipnem prvenstvu v karateju v Oplotnici je nastopilo 42 ekip iz 21 slovenskih klubov. V konkurenci članov je zmagala ekipa Karate kluba Žalec, v kateri so nastopili Matjaž Končina, Mladen Stojnič, Luka Marič in Marko Stopar.
Najprej so premagali ekipo Ljutomera s 3:0, nato ekipo Športnega društva Nova Gorica prav tako s 3 : 0, v finalu pa so se pomerili z ekipo lanskih podprvakov
Karate kluba Tike iz Trbovelj in jo prav tako premagali s 3 :0.
Športne borbe članice: 1. Karate klub Zmaj 1, 2. Karate klub Zmaj 2, 3. Shotokan karate klub Grosuplje.
Športne borbe člani: 1. Karate klub Žalec, 2. Karate klub Tika Trbovlje, 3. Športno društvo Nova Gorica in Karate klub Oplotnica.
12. in 13. junija bo zmagovalna ekipa Žalca v ekipnih borbah nastopila na 2. evropskem prvenstvu regij v Bratislavi.	c M
Žalske mladinke osvojile BALATON CUP
V Vezspremu na Madžarskem so ponovno organizirali veliko rokometno tekmovanje mlajših kategorij. Na tekmovanju je sodelovalo kar 57 ekip iz šestih držav (Madžarske, Nemčije, Avstrije, Švice, Bosne in Hercegovine ter Slovenije). Iz Slovenije je na neuradno evropsko prvenstvo, kot ga radi poimenujejo domačini, odpotovalo pet ekip, in sicer 3 moške ekipe Celja Pivovarne
Laško in dve ženski RK Žalec. Vsem petim ekipam se je uspelo uvrstiti v sklepni del tekmovanja in prav vse ekipe so dobile medalje.
Najuspešnejše so bile žalske mladinke, pri fantih pa celjski kadeti, ki se jim je uspelo zavihteti na sam vrh. Celjski mladinci in starejši dečki so zasedli 2. mesto, žalski podmladek pa se je veselil 3. mesta. Žalčanke niso nasprotnicam prepustile niti ene zmage, le mlaj-
šim se je v polfinalu zgodil spodrsljaj in jim omogočil nastop v finalu. Vseeno pa so dekleta na igrišču pokazala neverjetno željo, enotnost in nenazadnje velik potencial, ki že pred tekmovanjem ni bil sporen. Zmagala je ekipa in ne posameznica, čeprav bi lahko izpostavili odlično vratarko Natjo Pavlič, ki je bila izbrana tudi za najboljšo vratarko finala. Dekleta se zavedajo, da so k uspehu pripomogli tudi navijači. Največ zaslug za uspeh pa je potrebno pripisati trenerjema, Alešu Anžiču in Danilu Kovačiču, ter seveda strokovnemu vodstvu.	„	..
Hana Kadivnik
mladih tekmovalcev iz šempetrskega kluba in kar trem je uspelo osvojiti medaljo. Zlato za prvo mesto v kategoriji 4 od 8 do 9 let je prejela Ana Hočevar, srebro in bron pa sta prejeli njeni klubski kolegici Nika Artelj in Tjaša Jurkovič. Prav v tej starostni kate-
Peta obletnica kluba
Ju jitsu klub Aljesan Šempeter praznuje letos peto obletnico delovanja. Ob 5-letnem jubileju se z naslovom državni prvak v ju jitsu borbah lahko pohvalijo Grega Habjan, Luka Melanšek, Barbara Stipovšek, Tadej Kostanjšek in Katja Topovšek. Slednja bo od 28.-30. maja kot reprezentantka zastopala barve Slovenije v Mariboru, kjer se bo odvijalo tekmovanje evropskega pokala (Euro cup pokal Slovenije) v ju jitsu borbah s tekmovalci iz vseh evropskih držav.
V minulih petih letih so člani Ju jitsu kluba Aljesan, ki ga vodi Aleksander Jelen, mojster ju jitsa 3. dan, osvojili 41 zlatih, 45 srebrnih in 34 bronastih medalj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. K temu pa velja prišteti še 7 ekipnih pokalov.
Nadvse uspešno so nastopali 8. maja letos tudi na tekmovanju v ju jitsu katah za mladino do 15 let v Gornjem Gradu. Med 64 tekmovalci je bilo tudi 7
goriji je pri dečkih Gašper Ferme osvojil 4. mesto, 6. mesto pa sta si delila Tim Štojs in Maj Skok.
Svoj jubilej bodo letos obeležili s tradicionalnim javnim prikazom ju jitsu tehnike 19- junija pred telovadnico kluba oziroma športnega centra MAT v Šempetru. Sicer pa bo šempetrski klub pod vodstvom Aleksandra Jelena tudi letos, v času od 16. 8. do 21. 8., organiziral poletno šolo ju jitsa v Šport hotelu na Pokljuki. Precej delovno in
Tekmovalci Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter s trenerjem kadetov Rokom Šustrom, trenerjem mladincev in članov Primožem Muhovičem in glavnim trenerjem in predsednikom kluba Aleksandrom Jelenom (na posnetku manjkajo Anamarija Ločičnik, Sabina Predovnik, Luka Hribernik, Marko Cokan in Paulina Veronek)
S sprejema v dvorani PGD Kapla - Pondor
Evropski bron za Sabino
V Sofiji v Bolgariji je pred dnevi potekalo 10. mladinsko in 19. člansko evropsko prvenstvo v taekwondoju, ki se ga je udeležilo 350 tekmovalk in tekmovalcev iz 27 držav. Med njimi je bila tudi reprezentanca Slovenije pod vodstvom trenerja reprezentance Simona Jana iz braslovškega kluba.
Iz taekweando kluba Sun Braslovče je Slovenijo zastopala Sabina Bec v kategoriji mladink do 48 kg, ki je osvojila bronasto medaljo in tako dosegla svoj do sedaj največji uspeh. Kot je povedal njen trener Simon Jan, je to zanjo in za klub Sun Braslovče izjemen uspeh. Poleg naslova državne prvakinje, zmag na mednarodnih tekmovanjih je sedaj
svojo izjemno bogato športno kariero kronala tudi z evropskim bronom.
Ob prihodu domov so se bronaste medalje veselili tudi članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Kapla -Pondor, ki so Sabini v dvorani doma pripravili prisrčen sprejem. Sprejema so se udeležbi tudi krajani Kaple, Pondorja ter prijatelji, člani kluba Sun Braslovče in taborski župan Vili Jazbinšek.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik gasilcev Srečko Pustoslemšek, ki ni skrival navdušenja nad tem, da imajo med svojimi člani vrhunsko športnico. Župan je Sabini čestital in ji zaželel še veliko športne sreče in veliko uspehov.
T. Tavčar
Trener Matjaž Cede in tekmovalec Aleš Grdjan
Pokal
Postojnske
jame
Postojnski karate klub je pod okriljem Karate zveze Slovenije in občine Postojna organiziral letos že 3. mednarodni pokal Postojnske jame. Tekmovanja se je udeležilo 440 tekmovalcev iz 54 klubov iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Češke in Slovenije.
Pod vodstvom trenerja Matjaža Čedeta so se turnirja udeležili tudi tekmovalci Karate sekcije Trnava. V izredno močni konkurenci se je do četrtfinala uspelo prebiti Neži Justinek in Suzani Ocepek.
Odlično se je tokrat v svoji kategoriji, 46 tekmovalcev, izkazal Aleš Grdjan, ki je šestkrat zapored premagal svoje nasprotnike in na koncu osvojil 3. mesto in bronasto medaljo. Aleksandru Kranjcu se ni uspelo uvrstiti v finalne boje.
M. Č.
naporno bo tudi jeseni, saj jih čaka še pet tekmovanj, od tega mednarodno tekmovanje v mesecu oktobru, novembra pa bo klub v vlogi organizatorja ekipnega državnega prvenstva za kadete in mladince.
Aleksander Jelen je povedal, da bodo tudi v prihodnje veliko truda vlagali v vzgojo mladih in jih tako čim bolj poskušali odtegniti pastem ulice. Izrekel je zahvalo vsem, ki jim pri tem pomagajo, posebno zahvalo pa je namenil podjetju VIVA pisala, d. o. o., iz
Orientacija na Homu
Mladinski odsek Planinskega društva Zabukovica je v soboto, 3. aprila 2004, pripravil 4. tekmo Savinjske orientacijske lige. Tekmovanja se je v lepem vremenu udeležilo 31 ekip. Tekmovalo je kar 126 tekmovalcev. Orientacijsko tekmovanje je potekalo na področju Griž, Pongraca in Homa, kjer je bil tudi cilj. V kategoriji A je med desetimi ekipami zmagala ekipa PD Polzela 1 (mladi planinci do 6. razreda), v kategoriji B (7, 8. razred) je med šestimi ekipami zmagala ekipa PD Braslovče 1, v kategoriji C (mladinci) je med šestimi ekipami zmagala ekipa PD Žalec 1, v kategoriji D (člani) je med tremi ekipami zmagala ekipa
PD Zabukovica, v kategoriji E (veterani) pa je med petimi ekipami zmagala ekipa PD Polzela 1. Tekmovanja se je udeležila tudi družina Žohar iz PD Žalec, ki je v kategoriji F (družine) kot edina tekmovalna ekipa osvojila prvo mesto.
Zahtevnost in dolžina poti sta bili odvisni od kategorije. Orientacija je potekala po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja. Tekmovalce je na poti čakalo tudi nekaj praktičnih vaj in vprašanj, za ekipe C in D kategorije je bilo potrebno tudi popolno znanje orientacije z uporabo topografske karte in kompasa.
Lilijana Jančič
Jubilej braslovških planincev
Letošnji občni zbor je bil za Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče jubilejni, saj letos praznujejo 20-letnico delovanja. Mladinski odsek društva je pred pričetkom občnega zbora predstavil delo ob 20-letnid društva, zapeli pa so tudi Dobroveljski fantje.
Kot je v nadaljevanju povedal predsednik društva Martin Slemenšek, šteje društvo 332 članov in je eno večjih v Savinjski dolini. V teh letih je društvo pripravilo vrsto pohodov, izletov in drugih akcij. Posebno delavni so vodniški in mladinski odsek, markacisti, orientacisti in mladi planinci na razredni in predmetni stopnji braslovške osnovne šole.
Ob jubileju so izdali zbornik. Podatke
je zbrala in uredila Natalija Marovt in med drugim v uvodniku zapisala: ”V zborniku je zajet pregled delovanja društva, ki ga na nekaj straneh papirja nikakor ni mogoče predstaviti podrobno. Zavedem se, da v njem manjka za koga pomemben podatek ali dogodek, saj vsak izmed nas doživlja dogajanje v planinskem društvu drugače. Trudila sem se, da bi zajela čimveč različnih področij delovanja v različnih časovnih obdobjih, zato upam, da bo vsak bralec pričajočega zbornika našel v njem delček sobe. Če se v njem še ne najde, le poskrbi za to, da se bo našel v naslednjem zborniku in postal del bogate zgodovine Planinskega društva Dobrovlje Braslovče. Prepričana sem, da si bo vodstvo društva, seveda z mentoricami v šoli, z izleti, poho-
di, izobraževanji, urejanjem poti ter z drugimi aktivnostmi v naravi, še naprej prizadevalo zadovoljiti čim širši krog ljubiteljev narave. Tako bo lahko ob 30-let-nid izdalo še obsežnejši zbornik, pred-
vsem pa bo živelo s še več zadovoljnimi planinci. Biti aktiven član PD Dobrovlje Braslovče je namreč preprosto lepo.” Na slovesnosti so podelili priznanja, delo društva pa sta med drugimi pohvalila tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in braslovški župan Marko Balant.
T. Tavčar
Med govorom predsednika PD Dobrovlje Braslovče Martim Slemenška
Sport
maj2004
Športnik občine Žalec Nejc Podkrajšek je podelil medalje v teku na 50 m. (Od leve proti desni: Branko Klajžar iz Žalca, Duši Založnik iz Črne na Koroškem in Matej Strnad iz Dobrne)
Olimpiada poguma in optimizma
Dom Nine Pokorn z Grmovja je letos organiziral 11. regijske igre specialne olimpijade Slovenije za celjsko-koroško regijo. Igre, na katerih so vsi tekmovalci tudi zmagovalci, so potekale na atletskem stadionu in v telovadnici 1. OŠ Žalec. Tekmovanja se je udeležilo 189 varovancev dnevnovarstvenih centrov, zavodov za usposabljanje, osnovnih šol s prilagojenim programom in posebnih varstvenih centrov.
Pomerili so se v tekih na 50, 100, 200 in 400 metrov, v metu žogice in suvanju krogle, v skoku v daljino z mesta, namiznem tenisu in elementih košarke. Pred začetkom tekmovanj je bila slovesnost s prihodom ekip in dvigom olimpijske zastave, pred katero so izrekli olimpijsko zaobljubo: ' Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu.” Nato so nekaj besed spre-govorib direktorica Doma Nine Pokom Zdenka Ferlež, vodja specialne olimpiade za celjsko-koroško regijo Janko Praprotnik, Tomaž Jereb iz Sožitja Slovenija in žalski župan Lojze Posedel. Nastopih so Vaški orkester iz Hramš, skupina Be-pop, ki je dokončno pregnala oblake z neba, in navijaška skupina OŠ Polzela. Na tekmovanju so nastopajoči pokazali dobro znanje in zmogljivost, predvsem pa izredno voljo, veselje in optimizem, ki so ga prenesli Uidi na številne gledalce.
Najboljše rezultate so v teku na 50 m dosegh Zlatko Kopušar (VDC Maksi Žalec), Ernest Cajner (CVD Golovec), Duši Založnik (CUDV Črna na Koroškem), Simona Golež (VDC Zmajček Šentjur) in Nataša Golob (VDC Slovenj Gradce); v teku na 100 m Boštjan Jeršič, Danilo Doberšek (oba VDC Zmanjček Šentjur), Rok Prašnikar (ZUV Dobrna), Špela Krajnc (CUDV Črna na Koroškem) in Mateja Pušnik (VDC Muc Braslovče) ; v teku na 200 m Simon Špegel (VDC Slovenj Gradec), Luka Čevnik (ZUV Dobrna) in Danica Krajnc (VDC Muta); v teku na 400 m Mateja Pušnik (VDC Muc Braslovče); v suvanju krogle Robi Ojsteršek (VDC Zmajček Šentjur); v metu žogice Stanko Lovec, Drago Verdnik, Jože Beber (vsi VDC Sl. Konjice), Peter Vilč, Janez Prohinar (oba VDC Muc Braslovče), Venči Zazjal (CVD Golovec), Lidija Grosek (VDC Zmajček Šentjur), Vesna Križnik (CUDV Črna na Koroškem), Breda Hohler (VDC Sl. Konjice) in Lilijana Cestnik (CVD Golovec); v skoku v daljino z mesta Danijel Krajšek (ZUVD Dobrna), Marjan Jančič (CVD Golovec) in Gabriela Lampret (ZUV Dobrna); v namiznem tenisu Sebastjan Jakop, Helena Stojkovič (oba CVD Golovec); v elementih košarke Gregor Špacapan, Klemen Razboršek (oba VDC Maksi Žalec), Roman Čolig (VDC Muc Braslovče), Tina Rihtar (CVD Golovec) in Fida FUs (ZUV Dobrna).
T. Tavčar
Tretje odličje Petre
Na 53. evropskem prvenstvu v judu v Bukarešti so se dobro uvrstili tudi slovenski tekmovalci. Že prvi dan tekmovanja se je izkazala članica celjskega kluba Sankaku in varovanka klubskega trenerja in selektorja ženske reprezentance Marjana Fabjana Petra Nareks, ki je nastopila v kategoriji do 52 kg in osvojila bronasto medaljo. Leta 2002 je v Mariboru prav tako osvojila bron, v Dusseldorfu pa si je lani priborila srebro.
Medalje se je zelo veselila, čeprav je bila nekoliko razočarana, saj si je po bronu in srebru želela še zlato. Kljub temu je dokazala, da sodi v sam evropski vrh ženskih borilnih športov. Z medaljo si je zagotovila tudi nastop na olimpijadi v Atenah. Nareksova je na poti do tretjega mesta najprej premagala Španko Crrascoso, v četrtfinalu je izgubila z dobitnico zlate medalje
Petra Nareks
Romunko Aluasovo, v repasažu pa je prepričljivo	premagala Finko
Sondbergovo	in Azerbajdžanko
Abbarovo. Medaljo si je priborila tudi z zmago nad Nizozemko Natascho van Gurp.
T. T.
nostjo osvojile 9- mesto. Škoda je le, da se po prvem delu niso uvrstile v boj za uvrstitev od 1. do 8. mesta, kjer je zmagala ekipa Polja.
Kot pravi vodstvo ekipe, so bila dekleta zelo složna, v veliko pomoč jim je bila tudi publika, ki jih je v velikem številu spremljala tako doma kot v gosteh. Ekipo RK Savinjska so sestavljale: Hana Kadivnik, Damjana Futač,
Maja Korun, Tjaša Verdev, Lea Stergar, Biljana Čulibrk, Alja Pristovšek, Manja Rančigaj, Tanja Hočevar, Patricija Antolin, Urška Veber, Maša Ribič in Klavdija Krivec. V prvem delu tekmovanja so v ekipi nastopile tudi Neli Irman, Barbara Bobinac, Natja Pavlič in Valentina Zumberi. Vseh pet je bilo v dragem delu prvenstva vključenih v prvo člansko A ekipo, ki jo je vodil
trener Igor Razgor.
Med odmevne uspehe ekipe RK Savinjska sodi tudi osvojeno 1. mesto na močnem mednarodnem turnirju v Vespremu na Madžarskem. Vsi rezultati so dokaz dobrega dela v klubu, ki pa se žal mora nenehno spopadati s kroničnim pomanjkanjem denarja. Kako bo v sezoni 2004/2005, je zaenkrat še nemogoče povedati kaj več. Vsekakor pa brez sprememb v vodstvu kluba, pri trenerju in igralkah najbrž ne bo šlo.
D. Naraglav
Del ekipe RK Savinjska z vodstvom po zadnji tekmi v domači dvorani, kjer so prepričljivo zmagale proti Sevničankam
Žalčanke dosegle željeni cilj
Ženski rokometni klub Žalec je sezono 2003/2004 končal zelo uspešno. V pokalnem prvenstvu so Žalčanke zasedle tretje mesto, za Krimom in Piranom, v državnem prvenstvu pa so pristale na drugem mestu, takoj za Krimom. Igralke in vodstvo so z doseženimi rezultati več kot zadovoljni. Zadovoljstvo klubu prinašajo tudi ostale sekcije.
Ekipa RK Savinjska nastopa v 1. B državni ligi predvsem z namenom, da mlajše igralke pridobijo čim več izkušenj za igranje v prvi ekipi. Zaradi rezultatskih ambicij zanje v prvi ekipi ne bi bilo dovolj priložnosti za nastop v igri. V ekipi, ki je nastopala pod imenom RK Savinjska, je igralo 16 igralk. Ekipo vodi trener Aleš Anžič, tehnični vodja je Brane Veršnak, v funkciji fizioterapevtke pa se trudi Jolanda Stergar. V prvem delu prvenstva so v konkurenci petih ekip (Polje, Zagorje, Branik, Planina in Kranj) odigrale 8 tekem. Od tega so tri zmagale, dve odigrale neodločeno ter trikrat izgubile. Tako so osvojile tretje mesto v skupim in se uvrstile v drugi del tekmovanja za doigravanje od 9- do 17. mesta v I. B figi. V tem delu so, po prvem porazu s Savo Kranj, nanizale kar 15 zmag zapored in z veliko pred-
Strelci Juteksa v prvi ligi
Letošnje tekmovalno obdobje je za športne strelce z zračnim orožjem končano. Bilo je zelo naporno, vendar najuspešnejše po osamosvojitvi. Žalski strelci se lahko pohvalimo kar z nekaj naslovi.
Naše pionirke in pionirji so osvojili šolsko državno prvenstvo 2004. Zmagale so ekipno pionirke in posebej pionirji in v seštevku točk osvojili državni naslov z novim rekordom. Za pionirke so nastopile Andreja Hrastovec, Karmen Toplak, Ajda Hribar; za pionirje pa Jan Vodovnik, Matic Melanšek in David Skončnik.
V državni ligi za mlade so zgoraj našteti pionirji v 7. kolih (vsak mesec eno kolo) v skupnem seštevku osvojenih točk na koncu zmagah, pionirke pa so v skupnem seštevku pristale na drugem mestu. Posamezno se je na
odlično drugo mesto uvrstil Jan Vodovnik. V konkurenci je nastopalo 22. ekip pionirjev in 8. ekip pionirk.
V višji kategoriji - mladinci je v zadnjem, 7. kolu ekipa premagala najmočnejše konkurente in v skupnem seštevku zmagala. Naša najboljša mladinka Polona Bitenc, ki je trenutno z reprezentanco na mednarodni tekmi v Nemčiji, pa je posamezno osvojila ligaški naslov, saj je zmagala vseh sedem kol. Prav tako je med mladinci posamezno zmagal Uroš Vogrinc. Omenjena mladinca sta že od decembra lani člana mladinske državne reprezentance, na kar smo v društvu izredno ponosni. V elošo mladincev so bili poleg Polone in Uroša še Marko Karlovčec, Dušan Gračner in David Stranjšak.
Največji uspeh je dosegla 1. ekipa SD JUTEKS v tekmovanju v II. državni ligi -
SEVER. Zaradi velikega števila ekip se II. liga deh na sever in jug. V vsaki ligi tekmuje 12 ekip. Že v začetku tekmovalne sezone smo si zastavili cilj preboj v I. ligo. Po četrtem kolu se je izkazalo, da se vse lahko uresniči. Zato smo na naslednjih tekmah nastopih bolj odločno. Nobene zmage nismo želeli prepustiti našim največjim konkurentom SD Gornja Radgona, ki imajo v svoji ekipi zelo dobrega Avstrijca. Na zadnji, 7. tekmi nismo zmagah, smo pa imeh iz prejšnjih zmag veliko prednost v točkah in dosegh zas-
tavljeni cilj, tekmovati v I. državni ligi, kjer tekmuje 12 najboljših ekip iz Slovenije in v glavnem vsi reprezentanti vseh kategorij, med njimi tudi naš častni član Rajmond Debevec.
Štirinajstletna želja se nam je uresničila. Veseli smo uspeha, nismo pa veseh dejstva, da bomo kljub večkrat javno izrečenim obljubam po boljših pogojih za naše uspešno delo morah delovati še vedno v starem zatohlem BUNKERJU.
Predsednik in trener Janko Melanšek
Aleš Zlovar, Uroš Vogtinec in Polona Bitenc
Tekmovanje za Pokal v Gotovljah
Konjeniški klub Gotovlje in Konjeniška zveza Slovenije sta pripravila prvo tekmo Pokala Slovenije v preskakovanju ovir. Nastopilo je več kot 180 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov, tekmovanje pa je potekalo dva dni.
Največje presenečenje je 17-letna mladinkajanža Lenssi iz Velike Polane, ki je startala v članski konkurenci. Njen nastop je bil brezhiben, saj je edina tudi baraž odjahala brez napak.
Med mladinci je po pričakovanjih zmagal Gašper Kolar Ganymed Žalec.
Izven konkurence je zmagal A. Kučar iz Gotovelj. Kljub temu, da je tekmovanje motil dež, so prireditev domači konjeniški delavci uspešno pripeljali do konca.
T. T.
S tekme v Gotovljah
Dve medalji
Prve dni maja so v Bosni in Hercegovini v okviru specialne olimpijade potekale Igre prijateljstva. Med slovenskimi tekmovalci sta se iger udeležila tudi Mateja Pušnik, varovanka VDC MUC iz Preserij, in varovanec VDC Velenje - enota Žalec.
Mateja Pušnik, ki ima 21 let, je v teku na 100 osvojila tretje mesto, v teku na 400 metrov pa se je veselila drugega mesta.
K. R., foto: T. T.
maj 2004
Pisma bralcev / NASVET!
Pisma bralcev
ODGOVOR BRALCU
A mislil sem, da sem nepremagljiv, zrušil me je režim, dotolkel heroin. Sedaj sem družbeni invalid. Sam... v lastnem dreku premagljiv...
To je samo del pisanja ljudi, ki iščejo pomoč.
Pojdimo po vrsti, gospod Šmid.
Ko boste brali naše odgovore na Vaša zastavljena vprašanja, bo Slovenija že več kot dvajset dni v EU, na katero je marsikdo ponosen.
Unijo smo člani društva že zdavnaj, veliko pred Vami začutili na lastni koži. Kot brezposelni, odvisni, bolni ... Poskušali bomo odgovoriti na vprašanja in upamo, da nas boste razumeli. Ko bo čas za Vaše prebujanje, pojdite v knjižnico in si privoščite knjigo o odvisnosti, saj predvidevamo, da o tem problemu zelo malo veste.
Člani Društva staršev za pomoč mladini so že konec 1.2002 spremenili svoj program iz preprostega razloga. Ker
nas niste razumeli. Ker ste nam naredili škodo. Ne osebno Vi, gospod Šmid, pač pa skupnost kot takšna. Kdo ve, zakaj in v čigavo korist? Mogoče v korist tistih, ki s povzročeno vehko škodo niso osebno, neposredno povezani in se nanjo niso odzvali. Ah so se? Mi o tem ne vemo ničesar, saj pisno nismo bili obveščeni. Zopet pisarniška zmota? Ah je bila povzročena škoda povod, da se nam občinska proračunska sredstva ne dodeljujejo več? Kot sami ugotavljate, imamo tudi mi veliko vprašanj, pa zato ne iščemo javnih odgovorov.
Menimo, da nismo pravi naslov za Vaše zastavljeno vprašanje: "Katera stranka podpira drogiranje?” Mogoče vse stranke? Mogoče posamezniki iz teh strank? Tisti, ki vidijo v tem korist? Ki imajo korist?
Nas ne podpira nobena stranka. Če bi imeli podporo katere izmed strank, potem bi zagotovo kdo izmed predstavnikov strank v občinskem svetu že pred leti opozoril, da nas ni na seznamu zakonitih prejemnikov občinskega proračuna.
Torej, financiramo se sami. Vse, kar naredimo, naredimo v korist društva in
ljudi okoli nas.
Biti glasen? Zakaj? Bolečina, ki so jo starši občutili pred leti, je bila dovolj glasna. Bolečina je še vedno tako glasna, toda pri drugih. In nismo zaspali. Še kako smo budni! Aktivnosti ni treba medijsko izpostavljati, če ugotoviš, da si cilj dobro zastavil in da so uspehi vidni med člani, kar je najpomembneje. Na ta način zaščitimo vse tiste, ki jim odmevnost lahko vzame službo, položaj. Mladostniki so tako ah tako zaznamovani.
Skrb za ” male manekene” naj vam ne naredi razjede na želodcu. Ah veste, kohko otrok se je že rodilo in kohko se jih še bo z abstinenčno krizo? Kohko jih je že in kohko jih še bo okuženih z virusom HIV? Brez pretiranih skrbi! Njih ne bo zmanjkalo, še več jih bo. In ugotavljamo, da je to žalostno spoznanje. Kaj pa Vi? Videne plakate "grozljive in neokusne”, kot jih je nekoč označil tedaj nestrankarski kandidat, so plod realnosti. Zaradi strahu pred to realnostjo si marsikdo zatiska oči. To bomo morali sprejeti, kakor smo EU in kakor sprejemamo takšne in drugačne zakone.
Evropa ni skupek isto mislečih, naprednih, kar nam potrdi tudi zastava EU, na kateri je le dvanajst zvezdic. V kateri zvezdici hči Slovenija? Je ni ah bodo krog razširili?
Predlagamo, da se naredi velika zastava, na kateri bo možno izpisati vsa imena odvisnikov od nedovoljenih drog, alkohola, tabletomana. Bila bi tako velika, da bi jo EU predlagala v Ginessovo knjigo rekordov.
V občini je vehko strank, še enkrat tohko podmladkov teh strank. Tohko ljudi, ki delajo za dobro občanov, a Mladinskega centra še vedno nimamo. So niti v pravih rokah? Marionete se premikajo samo v predelu glave, ki odkimavajo in z roko dvigujejo težko prisluženo sejnino. Danes je že vehko strankarsko obarvanih pirhov. Te ljudi vprašajte, zakaj gneča v parku.
Popačenko golazen interpretiramo kot mrčes. Nismo čisto prepričani, da tako glasno brenči v tem vašem videnju. Pokličite nas na 051 219 538, dogovorite se za srečanje z nami.
Z vsem spoštovanjem do Vas in enako mislečim
Društvo staršev za pomoč mladini
Alkoholizem in zdravljenje
To je bila ena izmed letošnjih tem Šole zdravega življenja, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec oziroma Društva za osebnostno zorenje in pomoč v stiski. Šolo zdravega življenja vodi dipl. soc. del. Bojan Jereb ob pomoči mag. Irene Potočnik, dipl. soc. delavke na Centru za socialno delo Žalec. V Žalec sta povabila Pavla Omana iz Ljubljane, zdravljenega alkoholika, ki je že 27 let član ATS pri dr. Janezu Ruglju. Člani Šole zdravega življenja so se z njim srečali v prostorih Bergmannove vile, kjer se dobivajo dvakrat mesečno v popoldanskem času, enkrat mesečno ob sobotah ali nedeljah pa se odpravijo na planinski pohod.
Srečanje s Pavlom Omanom je bilo za udeležence tokratne Šole zdravega življenja zelo zanimivo, saj je gost na podlagi lastnih izkušenj predstavil problem alkoholizma in možnosti alkoholika, da se iztrga iz tega jeklene-
ga oklepa, ki načenja njegovo zdravje, uničuje zakon, družino in družbo kot celoto. Pavel Oman je bil kar nekaj časa alkoholik, pred 27 leti, ko je dopolnil 46 let, pa je na podlagi hčerine reakcije sprejel odločitev, da konča s takšnim načinom življenja. Pomoč je našel pri dr. Janezu Ruglju in alkohol zamenjal za aktivno športno življenje, s tekom. Za sabo ima 16 maratonov na 42 kilometrov in drugih tekov. Uidi sedaj se pri svojih 73 letih še udeležuje maratonov, vendar na krajše, 21 km dolge proge.
’’Vsak, ki se želi izviti iz objema alkohola, mora preprosto in brezkompromisno nehati piti. Pri tem obstajata samo dve možnosti: ah nehati ah nadaljevati in sebe in druge spravljati v pogubo. Prenehati s pitjem je podobno, kot odpovedati se drugim razvadam. Problem je v tem, da jih večina tega noče štorih, saj je takrat, ko so pod vplivom alkohola, vse drugače, lepše kot morda v realnem svetu. Pri takšni ah drugačni odločitvi igrata predvsem pomembno vlogo dve besedi: hočeš ah
nočeš. K pozitivni odločitvi največkrat pripomore zdravnikova beseda oziroma bolezen in z njo strah za lastno življenje,” je med drugim povedal Pavel Oman ter dodal, da je najboljši terapevt za zdravljenje alkoholne odvisnosti šport, še posebno tek, kjer se človek naužije pravilne doze kisika.
Pavel Oman je spregovoril udeležencem tudi o medsebojni povezanosti alkohola in nikotina. Dejstvo je, da alkohol širi žile, nikotin pa jih oži. Gre za začaran krog. Po cigareti vedno prija požirek pijače, po požirku prija cigareta. Podobno je tudi s kavo, vendar ta ni tohko strupena. Gre torej za nekakšno soodvisnost. Nenehno oženje in širjenje žil pa je zelo nezdravo in slej ko prej privede do zdravstvenih zapletov.
D. Naraglav
Magistra Irena Potočnik in njen gost 73-letni Pavel Oman
ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO
O motnjah erekcije
Erektilna disfunkcija (motnje erekcije) je stalna nezmožnost moškega, da doseže in/ali ohrani zadostno erekcijo za zadovoljivo spolno aktivnost. Vehko moških se je v svojem življenju že srečalo z občasnimi motnjami erekcije. Za mnoge pa postane to pogosta težava, ki tare več kot sto milijonov moških po celem svetu. Zmožnost erekcije ni povezana z orgazmom in ejakulacijo, zato ne pomeni, da je moški z erektilno disfunkcijo neploden. Erektilna disfunkcija je pri večini moških ozdravljiva. Nekoč so napačno mislili, da je erektilna disfunkcija posledica duševnega stanja ali neizogibna posledica staranja. Danes vemo, da je le tretjina vseh primerov povezanih s psihičnimi težavami in da je večina primerov erektilne disfunkcije povezana z različnimi bolezenskimi stanji organizma, saj je kar v 70 % primerov prisotna kakšna telesna motnja.
Najpogostejši dejavniki tveganja so:
•	bolezenska stanja, ki povzročijo, da kri ne priteka v zadostni količini v spolni ud: visok krvni tlak in posledično ateroskleroza, povišan holesterol, sladkorna bolezen in poapnenje arterij;
•	prizadetost živca kot posledica poškodbe ah bolezni, zaradi česar je prekinjena povezava med živčnim sistemom in spolnim udom, npr.: poškodba hrbtenjače, multipla skleroza, kap, operacija prostate ah debelega črevesa;
•	anksioznost, stres, depresija;
•	obolenje ledvic ah jeter;
•	hormonsko neravnovesje (pomanjkanje testosterona);
•	kajenje, čezmerno uživanje alkohola in jemanje mamil.
Tudi nekatera zdravila lahko s svojimi stranskimi učinki povzročijo erektilno disfunkcijo, npr.: diuretiki (zdravila za odvajanje vode), zdravila za zniževanje povišanega krvnega tlaka, zdravila za zniževanje holesterola, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, antidepresivi, nes-teroidna protivnetna zdravila, zdravila proti epilepsiji in nekatera zdravila za zdravljenje raka. Če predvidevate, da so vaša zdravila vzrok motn-
jam erekcije, ne smete samovoljno prenehati z jemanjem zdravil. O tem se vedno pogovorite s svojim zdravnikom.
Ko zdravnik ugotovi vzrok, ima na razpolago različne možnosti za zdravljenje impotence. Med najbolj preproste spadajo izogibanje škodljivim vplivom (nikotin, alkohol) in stresu, zdrav način življenja ter ukvarjanje s športom. V težjih primerih pridejo v poštev tudi drugi ukrepi. Pogosto pomagajo injekcije s spodbujevalno snovjo za ožilje, ki si jih moški sam vbrizga pred odnosom, da povzroči erekcijo. Ena od možnosti je tudi uporaba vakuumske črpalke, uporaba različnih tablet, operativni poseg, pogovor s psihoterapevtom, zadnja možnost pa je vstavitev proteze za penis.
Vsak organski razlog za dolgotrajno moteno erekcijo izzove tudi psihične motnje in postane kroničen, zato lahko pri skoraj 50 % pacientov odkrijemo organske in duševne vzroke. Motnja erekcije pripelje moškega v začaran krog strahu pred odpovedjo in željo po izpolnitvi zahteve, da se pri naslednjem odnosu izkaže (prisila uspeha) , kar vse le še poslabša. Beg pred neuspehom lahko slednjič pripelje do izogibanja vsem spolnim aktivnostim. Vendar pa vse to ne prizadene samo moškega, ampak tudi njegovo partnerko, včasih tudi celo družino. Nemalokrat je vzrok drugim problemom, na primer alkoholizmu. Brez odkritega pogovora takšna partnerstva pretrpijo hudo škodo in se pogosto končajo. Nerešen problem in občutek krivde pa se prenese v naslednje razmerje.
Uspešnost zdravljenja je nekje 97-98 %, vendar pa je največja težava v tem, da večina bolnikov ne obišče zdravnika, čeprav bi jim le-ta lahko pomagal. Mnogim je nerodno, da bi se pogovorih o pomanjkljivi spolni zmožnosti, vendar pa je občutek sramu odveč. Premagajte strah in se soočite s problemom, saj boste le tako lahko poiskali zadovoljivo rešitev.
Romana Sevčnikar, mag.
ALKOHOLIZEM PRI ŽENSKAH
(5. del)
Gostečnik navaja: “Kjer pije oče, je hudo, kjer pije mati, četudi samo občasno, pa je pravi polom.’’ Povsod po svetu je alkoholizmu vdanih manj žensk kot moških. Statistika navaja, da pride v Sloveniji ena alkoholičarka na 8-9 alkoholikov. Glavni razlog je najbrž ta, da ljudje mnogo bolj obsojajo pijano žensko kot moškega. Moški večinoma pijejo skupaj z drugimi in se kažejo vinjeni tudi v javnosti, ženske pa pijejo same in na skrivaj. Pijejo največ zvečer, ko drugi zaspijo, ali pa kadar so same doma. Mnogo bolj kot alkoholiki se počutijo krive in zavržene alkoholičarke.
Običajen potek alkoholne bolezni in njeni vzroki pri ženskah
Alkoholičarki navadno uspe za kar
nekaj časa pred možem prikriti svoje popivanje. Čustveno oddaljevanje od moža in otrok poteka postopno in skoraj neopazno. Tako mož sploh ne pomisli, da je njegova žena odvisna od alkohola. Sorazmerno dolgo časa še zadovoljivo opravljajo gospodinjska dela in skrbijo za otroke.
Glavobol, živčna izčrpanost, išias, klimakterične težave so vsakdanji izgovori za prikrivanje alkoholne zasvojenosti. Svoj alkoholizem poskušajo skriti tako, da se “naredijo" telesno bolne. Hodijo k zdravniku in jemljejo najrazličnejša zdravila. Njihov alkoholizem se pogosto kombinira s tabletomanijo. Če se na primer zvečer preveč opijejo, zjutraj ostanejo “bolne” in so deležne nege, pozornosti in skrbi za svoje “posebne bolezni".
Vzroki za alkoholizem pri ženskah so lahko podobni kot pri moških, pogosto pa opažamo kot vzrok osamljenost, negotovost vase, nizko samospoštovanje, nagnjenost k potrtosti, “živčnosti”. Nezadovoljne so s svojimi partnerskimi odnosi, velikokrat imajo občutek, da družini niso potrebne, še zlasti v poznih štiri-
desetih letih, ko otroci odhajajo, mož pa jo zanemarja oziroma je ločena, vdova ali samska. V mnogih primerih se žena navadi na alkohol ob možu ah pa ne zna drugače rešiti ponižanja zaradi moževega alkoholizma, kot da začne segati po alkoholu.
Mah alkoholičarka in njeni otroci
Gostečnik v svoji knjigi Srečal sem svojo družino II poudarja, da bodo prazniki vedno zaviti v žalost, kjer pije žena in mati. Ne samo da ne bo potice in da bo vse zelo na hitro skuhano, ampak bo ona vse dni v postelji. Ko končno vstane, je nemirna in išče steklenice, ki so jih poskrili. Ko znova ugotovijo, da je v svoji iznajdljivosti imela več skrivališč, minejo praznični dnevi v sporih, nemiru in velikem razočaranju. Otroci kar odhajajo in prihajajo in samo prestrašeno sprašujoče gledajo, kaj se bo še zgodilo. To jih navdaja z velikim nemirom in grozo. Potem se mati in žena ponavadi spet umiri, postane vsa nežna in polna občutij krivde z velikimi obljubami, kako bo poslej vse drugače, kako se bo prihodnjič potrudila.
Težko je verjeti, da bo nehala piti
brez strokovne pomoči. Njen alkoholizem namreč še zdaleč ni več samo grda razvada, ampak gre že za kemično zasvojenost. Njen organizem za preživetje nujno potrebuje alkohol, čeprav minejo tedni in včasih meseci, ko ne pije. Pri tem nihče ne ve, zakaj pije, kaj jo v življenju tako grozovito muči, da se je odločila za to pot reševanja svojih problemov. Kaj je njena bolečina, ki ji preprečuje, da bi zaživela zavestno in zdravo življenje.
Dejstvo je, da je lahko še v tako globoki omami, vsi problemi ostajajo nerazrešeni oziroma se z alkoholom samo še poglabljajo in dobijo še večje razsežnosti.
Odvisnost od alkohola je izključno njen problem s katerim se bo morala soočiti. V tej zasvojenosti se kaže njen strah pred življenjem, njena bolečina, njeni nerazrešeni strahovi in groze iz mladosti. Njuni zakonski spori, nerazumevanje, razočaranje, bolečine, verjetno vzdržujejo njeno pitje. Njeno bolestno ljubosumje, ki ga alkoholizem samo še podpira ima svoj izvor v strahu in grozi pred tem, da bi moža izgubila, čeprav s svojim ljubo-
sumjem naredi vse, da bi mož res obupan odšel. Obenem je tudi pokazatelj njunega razrvanega odnosa, ki je verjetno v krizi, tudi kadar ona ne pije. Mož ji je sicer lahko popolnoma zvest, žena pa misli in čuti drugače in jo to strahovito boli. Živi v stalnem strahu, da bo izgubila nekoga, ki ga ljubi.
Ih so otroci, ki se nemočni ozirajo nanju, kričijo od bolečine in zaman iščejo pomoč od njiju. Ni si težko predstavljati, kako osramočeni so, kakšen nemir in predvsem bolečina kljuje v njihovih mladih srcih, ko se nebogljeno skrivajo po stanovanju, zlasti med njunim velikimi prepiri in potem potihoma opazujejo mater, kdaj se bo prebudila. Čutijo, da so povsem odveč in krivi, da je njihova mati zasvojena. Če bi jih namreč imela rada, bi bila z njimi in za njih. Če ni tako je gotovo z njimi nekaj zelo narobe. Le kaj se dogaja v njihovih otroških mislih in čutenjih.
Verjetno tudi moževe osebne bolečine nihče ne razume. Nihče ne dojame moževega razočaranja, ko mu žena pred njegovimi očmi odhaja v zasvojenost.
Zdravljenje alkoholičark
Na splošno zdravimo žene alkoholičarke tako kot moške, torej v skladu z načeli skupinskega družinskega zdravljenja (glej članek objavljen v Utripu marec 2004). Mož se mora soočiti z ženinim alkoholizmom in odločno, brez ovinkarjenja, brez obtoževanja poiskati strokovno pomoč, saj je njegova žena bolnik, ki nujno potrebuje pomoč, potrebujejo pa jo tudi on sam in njuni otroci.
Pri zdravljenju mora predvsem sodelovati mož, preko njega pa tudi drugi družinski člani. Vključiti se mora v program, ki omogoča družinsko zdravljenje, saj so pri alkoholizmu enega družinskega člana prizadeti, bolni vsi člani družine in je pri zdravljenju nujen poudarek na poglabljanju njihovih čustvenih vezi, na ustvarjanju razumevanja in ljubezni.
Naslednjič: Alkoholizem med mladimi mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Mladi
maj2004
Mladi športni novinarji poročajo
Nejc Superger odličen v motokrosu
Nejc Šuperger obiskuje 2. razred osnovne šole na Ponikvi. Doma je iz Studenc in v prostem času rad sede na motor. Je eden boljših motokrosistov v Sloveniji v svoji starostni kategoriji, kar dokazujejo tudi njegovi rezultati na državnem in evropskem prvenstvu.
Zelo zanimiv šport si je izbral za svoj hobi. Bralce bo zagotovo zanimalo, kaj je botrovalo tvoji izbiri?
sicer 2-krat tedensko, tekme pa so običajno ob sobotah. Treniram v klubu MC Gajser team in imam seveda svojega trenerja, ki me spremlja na vseh tekmovanjih.
Kako je s strahom? Kdaj in od kje se prikrade?
Strah me ni nikoli. Morda me bo v Bolgariji, kjer je zelo strma proga in je še ne poznam. Tekmovanj se v bistvu udeležujem že od vsega začetka. Najbolj je strah mojo mamico, ko smo vsi na štartni liniji in se prerivamo, zato starta nikoh ne gleda. Vseeno pa bi rada poskusila, kako je na motorju.
Tvoji najboljši dosežki?
Na evropskem prvenstvu, ki je bilo v Sloveniji v Slovenskih Konjicah, sem
Nad tem športom me je navdušil oče, saj je tudi sam navdušen motorist. Velikokrat sva si skupaj ogledala tekme v motokrosu in potem se je pri mojih petih letih začelo -najprej za hec, potem pa tudi čisto zares.
Kako pa je z motorjem? Ali imaš res že čisto svojega?
Da, seveda in ta, ki ga vozim sedaj, je že moj tretji motor. Na začetku sem vozil Yamaho in KTB, sedaj imam 65 ccm R1 motor, na katerem bom sedel do enajstega leta.
Kje potekajo treningi in kdaj so tekmovanja?
Treninge imamo v Poljčanah, in
dosegel 24. mesto od 32 tekmovalcev in 7. mesto med slovenskimi tekmovalci. Moj najboljši rezultat pa je 3. mesto v državi, v kategoriji 500 ccm R1 otroci 4-8 let.
Ah nam zaupaš še nekaj podatkov o opremi?
Pri motokrosu potrebujemo čelado, ščitnike za komolce, kolena, hrbtenico in posebno trde škornje, s katerimi naredimo na startu hnijo. Enkrat sem že padel na startu in si zvil roko. Kljub temu pa sem tekmo nadaljeval in šele na koncu dobil longeto.
Hvala in še v bodoče tako pogumno naprej.
Ana Rijavec, I. OŠ Žalec
Državno prvenstvo v ritmični gimnastiki
V	soboto, 15. maja, je v telovadnici OŠ Petrovče potekalo finalno državno tekmovanje v ritmični gimnastiki za osnovne šole. Tekmovanja se je udeležilo 38 ekip iz 28 šol. 274 tekmovalk je predstavilo točko z rekviziti in glasbo po lastni izbiri. Vsaka točka je bila po svoje zanimiva. Vsa dekleta so se potrudila in svojo točko odlično izvedla.
V	obeh kategorijah (mlajša in starejša dekleta) smo sodelovale tudi domačinke in v hudi konkurenci zasedle 7. mesto.
V	kategoriji mlajših učenk, kjer je sodelovalo 18 ekip, so bili rezultati
naslednji: 1. mesto OŠ prof. dr. J. Plemlja (Bled), 2. mesto OŠ M. Pečarja (Ljubljana), 3- mesto OŠ P. Voranca (Ljubljana).
V kategoriji starejših učenk je tekmovalo 19 ekip. 1. mesto je pripadlo OŠ prof. dr. J. Plemlja (Bled), 2. mesto so osvojila dekleta OŠ F. S. Finžgarja (Lesce), 3- mesta pa so se veselila dekleta OŠ M. Pečarja (Ljubljana).
Vse ostale zanimivosti in podrobnosti najdete na elektronskem naslovu www.sportmladih.net
Alja G., Alja R., Andreja B., OŠ Petrovče
Končan pokal SPRINTKO
Konec meseca marca je v telovadnici 1. OŠ Žalec potekal zadnji 5. troboj za 1. zimski atletski pokal Sprintko, ki ga je organizirala Atletska šola Sprintko pod okriljem Atletskega kluba Žalec. Tako kot na ostalih trobojih smo tudi tokrat tekmovali v skoku, metu in teku. Pomerili smo se v metu
težke žoge, teku na 240 m z ovirami in skoku v daljino. Vsi troboji s pričetkom meseca novembra 2003 in koncem marca 2004 so potekali zadnjo sredo v mesecu. Pokala se je udeležilo 62 tekmovalcev, starih od 6 do 15 let.
Vsi sodelujoči so se dobro izkazali in dosegh odlične rezultate. Podehtev medalj za najboljše iz vsake kategorije in priznanj za vse sodelujoče je bila 7. aprila v telovadnici OŠ Žalec.
Ana Rijavec, I. OŠ Žalec
Medobčinsko posamično osnovnošolsko atletsko prvenstvo Žalec, 6. 5. 2004
Čeprav nam mesec maj krojijo deževne plohe, pa je bilo to majsko popoldne čudovito za izpeljavo atletskega tekmovanja.
Soorganizatorji tekmovanja (ZKŠT Žalec, AK Žalec in L OŠ Žalec) so bih zadovoljni z udeležbo, saj se je za čim boljše uvrstitve in s tem za uvrstitev v finale področnega prvenstva potegovalo več kot 340 učenk in učencev osmih osnovnih šol: Petrovče, 1. OŠ
Žalec, Šempeter, Griže, Braslovče, Prebold, Rimske Toplice in Laško.
Na področno prvenstvo se je uvrstilo več kot 80 mladih adetinj in atletov, kar je dovolj zgovoren dokaz, da se za razvoj atletike v Savinjski dolini ni bati.
Več o tem in o področnem prvenstvu v Celju pa v naslednji številki Utripa.
ZKŠT Žalec
Vse, kar vidim, hočem znati
Obiskali so nas trije težki invalidi: Peter Planinšek iz Petrovč, Angela Medved iz Hotinje vasi in Benjamin Žnidaršič iz Postojne. Srečanje je potekalo v šolski knjižnici, ki je premajhna za vse, ki smo želeli spoznati zanimive goste.
Na začetku pogovora smo bih nekoliko zadržani, a smo kmalu uvideli, da so tudi naši gostje samo ljudje. Izvedeli smo vehko. Peter je priklenjen na invalidski voziček, odkar je pred štirimi leti doživel prometno nesrečo. Ni se zgodila po njegovi krivdi, a je bila zanj usodna. Iz tega se lahko naučimo, da ni dovolj zgolj lastna previdnost, ampak morajo biti previdni tudi ljudje okrog tebe. Peter pravi, da se še ni povsem sprijaznil z usodo.Vsem bralcem pa bi rad sporočil, naj bodo previdni tako pri skokih v vodo kot pri vožnji z motorjem, saj nikoh ne veš, kaj se lahko zgodi. Poškodbe hrbtenice imajo hude posledice.
Gospa Angela Medved že od rojstva ne more uporabljati rok, zato vsa dela opravlja z nogami. Ko jo je nekdo vprašal, kateri moto jo vodi skozi življenje, je odgovorila: “Vse, kar vidim, hočem znah!” Prav osupnili smo, ko nam je pokazala, kako piše, šiva, plete ... z nogami. Pri sedeminpetdesetih letih je začela tudi slikah in danes je članica mednarodnega združenja umetnikov, ki ustvarjajo z nogami ah z ush.
Risanje z ush je posebnost gospoda Žnidaršiča. Pred devetnajshmi leti je padel s češnje in postal tetraplegik.Tako kot Peter ne more uporabljah niti rok niti nog. Toda njegovo življenje je bolj pestro kot življenje marsikakšnega zdravega človeka.
Benjamin vodi svoje podjetje -žago za razrez lesa, po nesreči je izdal tri pesniške zbirke, zadnja leta pa se je posvetil slikarstvu. Je zelo
uspešen in ga poznajo že v evropskih prestolnicah. “Ko bom umiral, nočem spoznah, da nisem živel!” Živeti moramo polno in iskati
Slikanje z usti
In kaj so ob obisku invalidov povedali učenci?
Spoznala sem, da so invalidi zelo prijazni ljudje. Da znajo risah z ush ah z nogami, pa še kar ne morem verjeti. Ko sem poskusila sama, se mi je takoj ustavilo, kajh čopič je bil pretežak, da bi ga mogla držah v ushh. Kljub temu sem ustvarjala skupaj z gospodom Benjaminom; on z ush, jaz z roko. Podoba iz narave. Sliko smo poklonih Petru in njegovi družini.
Ines Šalamun
Zelo sem vesela, da smo pripravili to srečanje. Učenci so pokazali vehko mero zanimanja in so se lahko vehko naučili. Istočasno smo se srečah z invalidnostjo in umetnostjo. Angela in Benjamin sta odlična slikarja in odlična človeka. Angelo sem obiskala tudi na njenem domu. Vsem gostom sem čestitala za njihov pogum in pozitivno razmišljanje.
Romana Žagar
Duh invalidnost je del življenja, čeprav se vehko ljudi srečanju z invalidom raje izogne. Ah pogleda stran. To ni potrebno. Raje se spoznajmo z njimi, jim pomagajmo in se učimo od njih.
Neli Gor
Kaj mi pomeni šport?
Že od otroštva imam zelo rad šport V športu sem se razvijal fizično pa tudi psihično. Vedno bolj sem ljubil to dejavnost in tako sem se že kot otrok odločil, da se ji bom predal.
Moji starši niso imeli veliko denarja, ampak mogoče je tudi to pripomoglo k temu, da sem danes tak, kakršen pač sem. Živeli smo v bloku, ki je bil hudo natrpan še z drugimi družinami. Naše stanovanje je bilo majhno, zato sem se odločil, da bom vehko časa preživel zunaj, na zraku. Pri šestih lehh sem začel trenirah nogomet. Pri desetih lehh pa sem se tej dejavnosti moral odpovedati zaradi selitve, ki se je bližala. Še danes ne vem, zakaj, vendar sem takrat spoznal, da se športu ne morem odreči. Vztrajal sem, da bi treniral nogomet in da bi se lahko v Celje vozil z avtobusom ... Vendar ne. Moral sem zaključiti proh svoji volji. To je bil zame prvi trenutek v življenju, ki me je močno prizadel.
Včasih sem se tudi zapiral v svojo sobo. Kujal sem se in se spraševal, zakaj mora bih ta svet tako krut. Velikokrat je za ta šport preteklo tudi nekaj solz. Navsezadnje pa sem dvojček (po horoskopu), za katere je zelo značilno, da radi spreminjajo voljo zelo iznenada in v popolnoma nasprotne smeri. To dejstvo pa me je tudi rešilo iz zagate, saj sem čez teden dni zvedel, da se lahko vpišem na trening košarke. Čez en teden
sem že pridno treniral. Tako sem se začel posvečati novemu športu, dokler si nisem zlomil prsta na roki. Sprva sem bil mirne volje, saj ni bilo nič hujšega, kasneje pa sem spoznal, da sem postal dobesedno odvisen od športa. V meni se je nenehno nabirala odvečna energija, ponoči nisem mogel spah ... še nikoh prej nisem spoznal, kohko mi košarka zares pomeni. Poprej sem jo igral le za zabavo. Takrat sem spoznal, da hočem nekaj poštah. Zakaj bi se boril brez cilja? Od tistega zlomljenega prsta sem moral za nekaj časa zaključiti z igranjem košarke. Šel sem skozi huda obdobja, saj sem imel veliko zlomov in tudi bolezni niso preveč počivale. V meni pa se je vedno bolj kopičila želja, da bi lahko zašel na igrišče in imel nekaj časa zase in tako ostal srečen.
Zdaj ko imam že nekaj znanja, pa se sploh ne morem odreči športu. Zavrgel bi ves trud, ki sem ga vložil v naporne treninge, in vse moje sanje bi šle v nič. Vem tudi, da ne bi zdržal napetosti čustvenega pritiska, ki bi bil v zraku, in bi samo čakal, da se sprosti ob obisku stare telovadnice. Šport je postal zame nekaj samoumevnega Dokazano je tudi, da je gibanje zelo zdravo za telo. Vse nas nekaj veseli. Pri meni je to šport in na svetu bi se najkasneje odrekel prav njemu. Čuhm potrebo, da se moje telo sprosti v znoju, ki ga oddajam, ko se trudim izboljšati svoje športno znanje. Najbolj se seveda bojim morebitnih poškodb, saj mi lahko preprečijo igranje košarke tudi za več mesecev. Vendar pa nikoh ne veš, kdaj se h bo kaj zgodilo, pa tudi takrat, ko še posebej paziš, se mnogokrat ne izteče vse
najbolje. Ob tem se držim svojega načela, da moraš uživah, dokler lahko. Šport bi rad izkusil tako v bolečini kot tudi v dobri strani, ki je seveda želim bih deležen mnogo več. Kasneje bi rad živel od športa, vendar to sedaj ni vprašanje želje, temveč je odvisno od znanja in nadarjenosti, ki ga pokažeš skozi leta učenja.
V športu uživam. Po šoh, ko si mislim, da je bil to spet še en zelo dolgočasen dan, me trening venomer preseneča. O športu lahko povem le to, da ga ljubim.
Blaž Hrastnik, 9- a OŠ Polzela
Žoga in copat
Na igrišču sta se v lepi nedelji srečala žoga in copat. Žoga se je prikotalila do copata: ’’Kako si danes, copat?" "Kar dobro, saj vidiš, da sem lepo očiščen,” odgovori copat. ’’Mene pa danes boli glava, ker sem bila na svetovnem prvenstvu v nogometu”, potarna žoga, ’’zato te prosim, da med tekmo ne brcaš preveč vame." "Dich me nismo danes najbolje zavezane,” stokajo vezalke. In začela se je tekma. "Joj, kako si udaril po meni,” zacvili žoga. "Saj sem dal gol.” Čez nekaj časa copat zastoka: "Poglej, kako grdo sem se raztrgal." Žoga pa mu odgovori: "Kdor ne uboga, ga tepe nadloga."
Mitja Slatinjek, 7.a 9-Ietke OŠ Prebold
Mi v Evropi
Pomen vstopa Slovenije v Evropsko unijo, zvezo enako-prav-nih narodov, se zavedajo tudi učenci in učitelji na OŠ Vransko - Tabor. Zato so se odločiU za projekt ”MI V EVROPI”.
Ideja je padla pri uri zgodovine. Deset učencev 8. a razreda je idejo vzelo za svojo in delo je steklo. Bilo ga je ogromno: zbrati je bilo treba material za razstavo, urediti učilnico, pripraviti program za več kot 400 učencev in učiteljev naše šole. "Garanje je trajalo kar dva tedna. Medtem je mentorica Barbara Ramšak zbolela, a je kljub bolezni sodelovala z nami, nam pomagala, svetovala ... Brez nje pač ne gre. Na srečo nam je na pomoč priskočila
še naša specialna pedagoginja Petra Petrovič Pražnikar. Priskrbela je obleko za Evropo, spekla kolač. Gospa Zlatka Avžner nam je priskrbela modre majice z vencem iz 12 rumenih zvezd. Predstava se je začela.
Ves dopoldan so se skozi našo Evropsko učilnico sprehajali mah in "veliki” otroci. Prisluhnili so evropski himni, "pogovoru” Evrope s Slovenijo,
na LCD projektorju smo vrteli fotografije glavnih mest in drugih zanimivosti Evrope, ogledah so si razstavo s slovensko kulinariko (kolač in kranjske klobase), igrah so človek ne jezi se po Evropi, odrasli pa so izpolnili anketo. Bilo je zelo zabavno. Nismo jih preveč obremenjevali s podatki, saj bodo sami živeli v EU, zato jo mora vsak po svoje spoznah. Upamo, da bo življenje v družbi evropskih narodov srečno in zadovoljno.
V	imenu župana občine Vransko nas je obiskal g. Vlado Rančigaj, podžupan občine Vransko: "Iz srca česhtam učencem in mentorjem. To je projekt, ki bi ga moral videti vsak Vranšan! Všeč mi je predvsem, da je to ideja in delo otrok, seveda ob spremljavi mentorjev.” G. župan nam je poslal prijazno pismo.
V	projektu so sodelovali: Dna Mak, Kaja Ribič, Patricija Slakan, Sandra Hrastovec, Darja Ljubič, Tea Goropevšek, Anja Križnik, Žiga Laznik, Lavra Strojanšek, Lucija Hrastovec, Mateja Šalamon, Sara Nemivšek in Jernej Lesjak.
Barbara Ramšak in Petra Petrovič Pražnikar
IJUBEZEN
Kaj je sploh ljubezen?
Je to lepa melodija, ki v srcih nam razbija?
Je to plamen sveče, ki greje nas ljubeče?
Je morda kresnica noči, ki s svetlobo zaslepi vse oči?
Morda'
Ampak kako veš, kdaj te doled, če ne vidiš je z očmi?
Ko bo čas, prišla bo nepričakovano, se h usedla v telo, začutil boš samo toplino omamno in takoj boš vedel, da je to to!
Sandra Jeromel, 9. c Osnovna šola Polzela
maj2004
Savinjske zgodbe
Zlatoporočenca Stergar
Tinka in Miha Stergar iz Prebolda prvega maja nista praznovala le praznika dela in vstopa Slovenije v Evropsko unijo, pač pa sta slavila tudi zlato obletnico poroke. Ta veseli dogodek sta praznovala med sorodniki in prijatelji v Garnem šport hotelu v Preboldu, kjer sta obred civilne poroke opravila župan občine Prebold Vinko Debelak in matičar Henrik Krajnc. Zlatoporočno mašo pa je v domači župnijski cerkvi bral župnik Franc Serec.
Tinka in Miha praznujeta letos tudi 80-letnici rojstva. Tinka se je rodila v Bistrici ob Sotli, takratnem Sv. Petru pod Svetimi gorami. Bila je prva izmed štirih otrok in že zgodaj je spoznala, kako trdo je kmečko delo. Novembra leta 1941 je bila družina izseljena v nemško taborišče, od koder so se vsi po velikem pomanjkanju in mnogih ponižanjih vendarle srečno vrnili domov, kjer jih je čakal izropan dom. Leta I947 se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je spoznala Miho. Iddi Miha je imel težko mladost. Rodil se je v Marija Reki kot sedmi otrok v
Pepelčevi družini. Pri osmih letih je ostal brez očeta. Po osnovni šoli se je izučil za mizarja, ko pa se je začela vojna, je bil mobiliziran v nemško vojsko. V Rusiji je bil ranjen, zato so ga poslali domov na bolniški dopust. Že prvo noč doma je izkoristil za odhod v partizane. Na Dolenjskem je bil ponovno ranjen.
Po poroki leta 1954 sta si postavila prijeten dom. Miha se je ukvarjal z mizarstvom, bil pa je tudi zelo spreten in iskan mesar. V času kolin je bil večji del zdoma. Njegova velika ljubezen je bila in je še vedno petje. Je tudi član
pevskega zbora Svobode in cerkvenega pevskega zbora. Tinka je skrbela za dom in je znana po tem, da pri njej nikoli ne manjka raznih dobrot. O Tinki in Mihu veliko pove misel, zapisana na vabilu na zlato poroko: ”So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi, so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti.” Iddi zlati jubilej skupnega življenja je lahko čas novega začetka. Če pa je to življenje tako skladno in razumevajoče, kot je njuno, ga je vredno nadaljevati.
T. Tavčar
Župan občine Braslovče izroča zlatoporočencema darilo.
Zlati maj Vere in Ernesta
Vera in Ernest Cestnik iz Matk sta na majsko sončno soboto pred 50 leti prvič drug drugemu nadela zlata prstana in si obljubila zvestobo, medsebojno pomoč, spoštovanje in ljubezen v dobrem in slabem. Zlato obletnico poroke sta te dni praznovala v krogu svojih najdražjih, s prijatelji in znanci.
Zlatoporočenca Vera in Ernest Cestnik
Obred civilne poroke je v preboldskem hotelu s pomočjo matičarja Henrika Krajnca opravil preboldski župan Vinko Debelak, cerkvenega pa v župnijski cerkvi domači župnik Franc Serec.
Slavljenca sta se rodila v Matkah, tedaj Sveti Magdaleni, Ernest leta 1928 v kmečki družini kot osmi izmed devetih otrok, Vera pa kot edinka tri leta pozneje v rudarsko-kmečki druži-
ni. Osnovno šola sta obiskovala v Preboldu. Tildi njuno življenje je zaznamovala vojna, obiskovati sta morala nemški pouk. Ernest je bil kljub svoji mladosti nekaj mesecev v partizanih, Vera pa je bila kurirka. Čeprav sta bila sovaščana, sta se pobliže spoznala šele po koncu vojne in kmalu je vzklila obojestranska ljubezen, ki je prvo večjo preizkušnjo prestala že na začetku, ko je moral Ernest na triletno služenje vojaškega roka. Po poroki sta nekaj časa živela na Verinem domu, potem pa sta si zgradila svojega. Ernest se je izučil za elektromonterja in bil do upokojitve zaposlen pri Elektru Celje v Šempetru. Vera je gospodinjila, skrbela za red v hiši, za vrt in polje ter za vzgojo dveh hčera.
Kot pravita, se njuno življenje v zadnjih letih ni kaj dosti spremenilo. Zdravje jima dobro služi, še vedno obdelujeta vrt, polje in trto, veselita se pridelka, s katerim rada pogostita prijatelje, sorodnike in znance. Življenje ju je naučilo, da je sreča sestavljena iz majhnih radosti, ki se dogajajo vsak dan. Njune vrline so delavnost, strpnost, ponižnost, skromnost, poštenost, nesebičnost, gostoljubnost in pravo prijateljstvo. Dan začneta z dobro voljo, ki ohranja stara prijateljstva in privlači nova. Vsi, ki so praznovali z njima, so jima zaželeli še veliko srečnih skupnih let. Najglasnejša pri tem sta bila njuna 16-letna vnukinja Urška in 6-letni vnuk Luc.
T. Tavčar
Harmonikarska družina Ferme (od leve: 18-letni sin Anže, oče Gotard, mama Zdenka, 15-letna hči Monika in 13-letni sin Kristjan)
Glasbena družina iz Limove
Čarodeji čarali in očarali
Harmonika je nepogrešljiv glasbeni rekvizit narodnozabavnih ansamblov. Če se v en glas zlije skupaj več harmonik, je doživljanje tovrstne glasbe še toliko lepše. Pri Fermetovih v Limovcah v občini Vransko smo na dan svetega Gotarda, ki godu-je 5. maja, lahko prisluhnili ubranemu igranju domačih.
Ta dan je bil presenečenje za mamo Zdenko, ki edina pri hiši ne igra harmonike. V želji, da bi tudi njo pritegnili v domači harmonikarski orkester, so ji za obletnico poroke na dan svetega Gotarda podarili harmoniko. Mož Gotard, poznan proizvajalec stolov, je velik ljubitelj narave, lovec in veseljak. Na dan obletnice poroke je povabil na dom svoje prijatelje, poročni priči,
učitelja harmonike Robija Stoparja in harmonikarja ter izdelovalca lesenih harmonik Viktorja Bregarja. V čast mami so zaigrah njeni otroci 13-letni Kristjan, 15-letna Monika, 18-letni Anže, njihov učitelj Robi Stopar, Viktor Bregar in glava družine Gotard Ferme. Harmoniko je za nekaj trenutkov vzela v roke tudi mama Zdenka, ki pa je bila še vedno pod vtisom presenečenja.
Družina Gotarda Fermeta je oborožena s harmonikami, kdaj bo z njimi zaigrala tudi mama Zdenka je še vprašanje, saj pretiranega navdušenja nad tovrstnim učenjem ni pokazala. Najbrž pa jo bodo lastna harmonika in njeni otroci le prepričah, da se jim pridruži in z njimi zaigra na kakšni prireditvi.
D. Naraglav
Čarodejstvo že od nekdaj zabava ljudem tudi biti čarodej je zabavno in prijetno. V naši dolini imamo svojega čarodeja, ki na mnogih prireditvah zabava tako otroke kot starejše. Jani Jošovc se s čarodejstvom ukvarja že 28 let. Njegova zasluga je, da smo Savinjčani 8. maja v dvorani Doma II. slovenskega tabora doživeli čarovniški šov.
Na mednarodno srečanje čarodejev so ljubitelji tovrstne umetnosti prišli iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. To je bilo prvo tovrstno srečanje v Savinjski dolini. Poleg glavnega organizatorja Janija Jošovca sta pri organizaciji srečanja in predstave sodelovala tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter klub čarodejev Magic studio Maribor, ki je edini tovrstni klub v Sloveniji.
Simfonija z vrvicami. K stopnjevanju napetosti je svoje dodal Avgustino, čarodej s Ptuja, ki je prikazal vročo točko - požiranje ognja, zelo rad pa prereže tudi svojo asistentko - ženo Marijo. ”Le kam se je skrila?” so se spraševali gledalci v dvorani.
Christof Felix iz Beljaka je s pomočjo sestre Silvije prav tako navdušil občinstvo. Prepletal in zapletal je kitajske obroče, na koncu pa iz ust potegnil verigo gorečih majhnih žarnic. Ob tem se je marsikomu tudi posvetilo, da je bolje uživati v predstavi, kot pa ugibati, kje je skrivnost čarovnije.
Navdušil in do solz je nasmejal občinstvo tudi Albin Polak - Binč. Predstavil se je v vlogi dirigenta, violinista, kavboja, Napoleona, bikoborca, motorista, sumoborca in na koncu še v vlogi Binč Ladna. Christian Ronach iz
Glavni akterji velikega čarovniškega sova v Žalcu s Sabino in Janijem jošovcem (skrajno desno)
Po končani poroki so nazdravili.
Zlata Antonija in Franc Kruleč
Petdeset let je dolga doba, še posebej, če jo dva preživita v zakonski zvezi. Ni jih veliko, ki bi imeli to srečo.
Med njimi sta Antonija in Franc Kruleč iz Galicije.
Svojo zakonsko zvezo sta te dni potrdila v petrovski baziliki, kjer je zlatoporočno mašo bral župnik pater Ivan Arzenšek, civilni obred, ki sta ga opravila matičarka Maja Korošec in poročevalec, žalski župan Lojze Posedel, pa so pripravili v gostišču Cizej v Studencih.
Franc Kruleč se je rodil leta 1925 kot drugi izmed šestih otrok na hribovski kmetiji v Hramšah, kjer je preživel svoje otroštvo in mladost. Pomagal je staršem pri delu, šel skozi tegobe druge svetovne vojne, takoj po koncu pa bil vpoklican na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi se je zaposlil v celjskem Betonu, kasneje Ingradu, kjer se je izučil za zidarja in dočakal upokojitev.
Antonija se je rodila v številni Mlinarjevi družini v Galiciji. Doma je pomagala v mlinu in v trgovini, se zaposlila kot trgovka, nato pa je delala na Krajevnem odboru v Galiciji.
Za njuno skupno življenje je bilo usodno Francetovo kolo, ki ga je, ko je hodil na delo, puščal pri Mlinarjevih in zelo rad je srečal Antonijo. Tudi k poroki v Rožno dohno sta se peljala s kolesi. Po poroki se je Franc preselil k Mlinarjevim, saj sta z ženo prevzela
kmetijo. Franc je ob delu na kmetiji še vedno rad kaj pozidal v okolici.
Franc in Antonija sta dokaj dobrega zdravja. Še vedno rada delata na kmetiji, najbolj srečna pa sta, ko je doma zbrana vsa družina. Imata tri otroke, Danico, Cvetka in Jožeta. Sedaj se veselita ob štirih vnukih in pravnukinji. Eden izmed srečnih dni je bil tudi njun zlatoporočni praznik, le da so bih tokrat z njima tudi številni sorodniki in prijatelji.	T.Tavčar
Prvi dan srečanja so udeleženci, po slovesnem sprejemu v Hotelu Žalec, obiskali rimsko nekropolo v Šempetru in nato še jamo Pekel, v kateri so občudovali čarovnijo narave, teme in zvokov podzemne Peklenščice. K navdušenju po ogledu jame je svoje dodalo tudi prijetno druženje na zabavi z ansamblom Krajceri. V popoldanskih urah so si ogledah še Savinovo hišo v Žalcu in se sprehodih skozi mesto ter se pripravili za svoj prvi veliki čarovniški nastop v Žalcu.
Dom II. slovenskega tabora je na večer oživel. Pred vhodom se je trlo otrok in odraslih, ki so z zanimanjem občudovali visokega klovna Nika Frica na hoduljah, ki je iz podolgovatih balonov izdeloval Živah. S svojo prisotnostjo je pred začetkom predstave popestril vzdušje tudi v dvorani. Na odru se je najprej pojavil Jani Jošovc in vsem zaželel prijeten večer. V nadaljevanju so se občinstvu predstavih najboljši čarodeji iz klubov Magier klub Klagenfurt, Magischer Zirkel Graz, Magischer Zirkel Kernten in Magic studio Maribor.
Najprej je nastopil čarodej Jupiter iz Madžarske in prikazal klasično točko z ruticami, svečami, ki so se pojavljale in izginjale, ter manipulacije s kartami. Iz zastav članic Evropske unije pa je pričaral evropsko zastavo. Hans Luley, predsednik kluba čarodejev iz Gradca, je predstavil točko z naslovom
Celovca s točko Zaljubljeni čarodej je navdušil s svojo eleganco in ljubezensko zgodbo, povezano s čarovnijami. V točko, ki traja dobrih deset minut in je polna svetlobnih efektov in lastnih zamisli, je vloženega nekaj let dela in iskanja novih idej.
Predstavo, ki je bila prava paša za oči, je na hudomušen in čaroben način povezoval čarodej Vladimir, predsednik kluba Magic studia Maribor, ki je kot zadnji nastopajoči s pomočjo naključno izbranega gledalca prikazal točko Čarodejev učenec. Naključno izbrani obiskovalec se je namreč izkazal kot izjemen čarodej. Pri tem pa so bile glavni akter Vladimirjeve roke. Za učenčevim hrbtom in z izjemno spretnostjo je uprizarjal vsemogoče čarovnije, Vladimirjev asistent je moral poskrbeti le za mimiko obraza.
Prav vehčasten je bil tudi zaključek predstave. Vse nastopajoče je na odru zasulo na stotine balonov in konfetov, za kar je poskrbela Sabina Jošovc, ki je v zakulisju skrbela tudi za nemoten potek predstave.
Morda se bodo čarodeji v Žalcu ponovno srečah prihodnje leto, vsaj tako so zatrdili ob koncu dvodnevnega druženja, ki se je končalo s seminarjem za zaprtimi vrati v žalskem hotelu. Seminar je vodil čarodej Jupiter iz Madžarske.
D. Naraglav
Staršema
Sorodnost vajinih je zvestih duš to dolgo dobo v zlat čas spremenila, a kakor v pravi se ljubezni to zgodi: resnično vaju dolga doba je le pomladila!
Še bolj ljubeče drug za drugega živita, enake želje zdaj kot vedno si gojita, mladosti svoje vero v dobro ohranita, a večkrat kot doslej vnaprej se veselita!
(K B.)
Že petdeset let nam dajeta zgled zlatoporočenca Jožica in Tone Steiner iz Vrbja pri Žalcu.
Ob njunem skupnem jubileju jima želimo še veliko srečnih in zdravih let.
Hči Ksenija z družino Bog vaju živi!
Savinjske zgodbe
maj2004
Največji zvon - glasnik miru za Evropo
Zbrana množica je z zanimanjem opazovala dvigovanje zvonov
spominja pa tudi na 100-letnico gradnje nove žalske cerkve in na leto vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Najmanjši, 500 kilogramov težak zvon A nosi ime po svetem Dominiku in beleži 4 desetletja delovanja dominikancev v žalski župniji. Vedno bo spominjal tudi na pred nedavnim preminula prizadevna dominikanca patra Mirana in patra Manesa.
Da dominikanci zelo dobro skrbijo za žalsko župnijo, je škofu povedal tudi predstavnik pastoralnega sveta. Župnik pater Viktor in kaplan pater Jože sta znana po tem, da poprimeta za vsako delo in da zelo lepo skrbita za obnovo cerkve in drugih cerkvenih objektov, pri tem pa ne trpi siceršnje pastoralno
delo. Župnija zelo dobro sodeluje tudi z žalsko občino, upravno enoto ter podjetji, kar je potrdil tudi župan Lojze Posedel, ki se je duhovnikoma zahvalil za ves trud. Poleg godbe sta na slovesnosti nastopila cerkveni pevski zbor in solistka Nataša Krajnc.
Zvonova je blagoslovil in mazilil škof Franc Kramberger. Najmanjši zvon so hitro spravili na vrh, pri največjem pa so morali za vrv poleg botrov poprijeti tudi drugi obiskovalci. Ko sta bila zvonova na svojem mestu, je sledila še sveta maša, nato pa se je nadaljevalo druženje na prostem, kjer je za obilo dobre volje poskrbel ansambel Mira Klinca.
K. R., foto: T. T.
Največji zvon na poti v zvonik
letih postali pravi mojstri vlivanja zvonov, so konec lanskega leta v Feniksu vlili že dvatisoči zvon, za katerega so prav tako želeli, da ostane v žalski fari. Žalska župnija je bila vesela pobude in se je lotila zbiranja denarja. Milijon tolarjev je prispevala občina Žalec, Nivo Celje je dodal 400 tisoč tolarjev, ostalo pa so zbrali botri - vsak po 100 tisoč tolarjev, med njimi so podjetja, organizacije in posamezniki. Veliko je bilo potrebnega dela za pripravo zvonika in dvigovanje zvonov. Opremo za veliki zvon je podaril Jože
Zvonovi v cerkvenih zvonikih že stoletja oznanjajo ljudem vesele in žalostne dogodke. Najbolj mogočno donijo na praznične dni in tak pomemben dan je bil tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. V žalski župniji so se v sodelovanju z občino odločili, da evropski maj obeležijo z dvigom dveh novih zvonov v zvonik. Nevsakdanji dogodek in sonce sta k župinjski cerkvi privabila množico ljudi. Posebno mesto so imeli botri novih
zvonov, ki jih je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Za praznično vzdušje je poskrbela godba na pihala Zabukovica, nato pa je žalski župnik pater Viktor Arh opisal prizadevanja za nove zvonove v žalski cerkvi, saj so stare med drugo svetovno vojno odpeljali Nemci. Dolgo je zvonil samo en zvon, leta 1991 pa se mu je pridružil zvon E, ki je bil posvečen samostojnosti Slovenije in so ga kot tisočega vidi v žalski livarni, takrat še z imenom Ferralit. Ker so v Žalcu v teh
Lepo okrašena zvonova je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger
Šalej. Stojalo za zvonova je izdelal tesar Stojan Marinovič, VNG Vučajnk je razširil in nato obnovil lino na zvoniku, za varno pot zvonov v višave in njihovo namestitev pa je poskrbel Anton Kač s svojo ekipo. Mnogim gledalcem je ob pogledu na zvona tik pred vrhom in delavce v zvoniku zastajal dih. Za lepo okrasitev zvonov so poskrbeli Ciril Ugovšek, cvetličarna Zagode in Vrbenčani, ki so spletali kite.
Največji zvon, težak dve toni in pol, je uglašen v tonu C. Posvečen je župnijskemu zavetniku svetemu Miklavžu,
S pomočjo škripcev so zvonova vlekli botri
Moto dirka na Ljubečni
V	nedeljo, 18.aprila, smo se na poligonu Ljubečna pri Celju na hitrostni preizkušnji za državno prvenstvo za starodobne motocikle 2004 ponovno zbrali ljubitelji starodobnih motociklov. Hitrostno preizkušnjo je organiziral klub KSSD - Klub starodobnikov Savinjska dolina pod okriljem zveze C.R.A.S. - zveze klasičnih dirkalnih vozil Slovenije.
Vreme nam res ni bilo naklonjeno. Dopoldne smo pričeli s pripravami motociklov in seveda treningom na lepo urejeni stezi poligona na Ljubečni.
V	sklopu hitrostne preizkušnje je bilo organizirano tudi predavanje inštruktorja Braneta Legana, ki je razložil osnove vame vožnje z motociklom, predvsem na hitrostni preizkušnji, in kako ravnati pri morebitnem zdrsu z motociklom. Zelo pomembna je bila
tudi tema o varnostni opremi motorista. Spoznali smo dodatne varnostne elemente, ki se namestijo -oblečejo pod usnjen motorističen kombinezon. Varovalni elementi kar se da optimalno zaščitijo kritične dele motoristovega telesa pri morebitnem padcu. Podprti z nasveti gospoda
Legana smo se podali na stezo. Preizkušnja je bila razvrščena po že znanih kategorijah ob upoštevanju prostornine in starosti motocikla. Na preizkušnji so nastopili lepi primerki
motociklov, tudi iz predvojnih let, kot na primer hitri Ariel 500 iz leta 1927 iz Muzeja motociklov Vransko pod taktirko izkušenega Cirila.
Tekmovanje je bilo razdeljeno v enajst kategorij s skupno 46 udeleženci, ki so vozili starodobne motocikle z licencami ali certifikati SVAMZ - Slovenske veteranske avto-moto zveze. Pridružila se nam je tudi ekipa tekmovalcev iz sosednje avstrijske Koroške. Tekmovanje se je odvijalo v pravem športnem duhu, tudi z ostrimi boji med ovinki in na srečo brez poškodb. Videli smo lahko tudi predstavitveno vožnjo najstarejšega motocikla v Sloveniji, Laurint & Klement iz leta 1902, last člana KSSD.
Tekmovanje smo zaključili pozno popoldan s krajšo slovesnostjo in podelitvijo pokalov najuspešnejšim. Zmagovalci smo bili pravzaprav vsi, ki smo se udeležili tradicionalne prireditve. Z motorji se je na Ljubečno pripeljalo tudi lepo število gledalcev.
Pohvaliti velja člane kluba KSSD, ki so se kar nekaj dni trudili in pripravili
V podporo obolelim za rakom
Tek - hoja za življenje
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je z licenco ameriškega združenja za raka v Žalcu pripravilo že drugo prireditev Tek - hoja za življenje. Kljub mnogim uglednim gostom in dejstvu, da je bil častni pokrovitelj prireditve predsed-
nik države dr. Janez Drnovšek, se je teka oziroma hoje udeležilo bolj malo tistih, ki imajo izkušnjo s to boleznijo, in njihovih svojcev. Rak je še vedno diagnoza, o kateri večina noče javno govoriti.
V Ameriki s tekom za življenje zbira-
jo denar za raziskave rakavih obolenj, izkažejo pa tudi podporo vsem, ki so zboleli za to boleznijo, in njihovim svojcem. Rak postaja vse bolj obvladljiva bolezen, pri čemer so potrebna prizadevanja celotne družbe.
V športnem centru Žalec so se letošnje prireditve med drugim udeležili člani društva onkoloških bolnikov s predsednico prim. dr. Marijo Vegelj Pirc, v Žalec je prišla tudi vodja slovenskega registra raka prof. dr. Maja Žakelj. Zbrane je poleg predsednice društva za promocijo in vzgojo za zdravje Viktorije Rehar pozdravil žalski župan Lojze Posedel.
Med udeleženci teka je bil tudi Marjan Lauko, ki že 55 let živi v Avstraliji in je uspešno premagal raka. S hojo je najprej pomagal sebi, zdaj pomaga drugim. Tokrat je v Sloveniji z namenom, da počasti njen vstop v Evropsko unijo in da zbere čim več denarja za boj proti raku, ki ga bo podaril Onkološkemu inštitutu. 77-letni Marjan je 820 kilometrov dolgo
stezo tako, da je tekmovanje potekalo nemoteno in predvsem varno. Člani kluba KSSD smo dosegli kar nekaj lepih uvrstitev.
V kategoriji Al je Ciril Silovšek osvojil 1. mesto, Andrej Komerički pa 3. mesto. V kategoriji BI je Peter Komerički zasedel 4. mesto, v kategoriji B3 Andrej Komerički 1. mesto, v kategoriji C1 pa je Janezu Gromu pripadlo 3. mesto.
Vse več je vrhunsko obnovljenih motociklov, ki se lahko z urejenostjo povsem enakovredno kosajo z urejenostjo motociklov iz držav EU. Tako se nam ni bati prihodnosti glede ohranjanja naše tehnične dediščine, saj podmladek v naših klubih kaže vedno več zanimanja zanjo.
Vse ljubitelje starodobnih vozil vabimo na ogled gorske hitrostne preizkušnje na Katarino (Trbovlje -Čeče). Tekmovanje bo v soboto, 5. junija 2004. Člani kluba KSSD se bomo odpravili na ogled dirke s starodobnimi vozili.
Andrej Komerički
Marjan Lauko
pot po Sloveniji pričel 2. maja v Trenti, končal pa naj bi jo 31. maja v Ljubljani. V Žalcu je povedal: "Kako ljubim mojo Slovenijo, ne more nihče razumeti. Ko pridem iz Avstralije nazaj domov, pridem z ljubeznijo. Tam sem zbolel in premagal raka, zato sem si rekel, da moram zdaj pomagati drugim. Kdor
Zbornik ob 80-letnici škofa Grmiča
V Medobčinski matični knjižnici Žalec bo jutri ob 20. uri predstavitev knjige Zbornik ob 80-letnici škofa Vekoslava Grmiča. Zbornik je izdala revija Znamenje. Revijo za teološka, družbena in kulturna vprašanja izdajajo v Petrovčah, urednik Znamenja je pater Ivan Arzenšek. Pred 33 leti je bil med ustanovitelji revije tudi dr. Vekoslav Grmič.
Zbornik je posvečen njegovemu življenju in delu, predvsem pa njegovi plemeniti, k človeku usmerjeni misli. Ta misel, ki združuje najbolj humana spoznanja iz človekove zgodovine in pravo, evangelijsko krščanstvo povezuje z vrednotami socializma. Dr. Vekoslava Grmiča opredeljuje kot eno najmarkantnejših humanističnih osebnosti našega časa, spoštovano v širokih slojih slovenskega prebivalstva, tako med delavci in kmeti, kot med izobraženci doma in v zamejstvu. Še posebej je zaželen kot govornik na zgodovinskih in spominskih slovesnostih, posvečenih našemu odporništvu in osvobodilnemu gibanju ter vsem žrtvam za narodovo preživetje in obstoj. In kot takšen, naj se zdi še tako paradoksalno, je še najmanj spre-
sliši besedo rak, naj ne misli, da je to smrtna obsodba. S trdno voljo in trmo se da bolezen premagati."
Na prireditvi, ki se je pričela že dopoldne z delavnicami po šolah in vrtcih, so sodelovali tudi dijaki srednjih šol iz Celja in študenti, podprli pa so jo mnogi spoznorji in organizacije, med njimi Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V kulturnem programu so nastopili otroci iz žalskega vrtca,
jemljiv za cerkveno hierarhijo, ki mu je sicer dodelila čast naslovnega škofa, dejanske vloge v svojih vrstah pa mu ni omogočila.
V več kot 220 strani obsegajočem zborniku objavlja svoje prispevke, posvečene dr. Grmiču, 28 znanih in uglednih javnih delavcev, univerzitetnih profesorjev, sociologov, zgodovinarjev, duhovnikov in novinarjev ter Grmičevih sodobnikov, ki njegovo življenje in delo osvetljujejo iz najrazličnejših strani, od njegove mladosti do današnjih dni.
T. Tavčar
osnovnošolci in učenci žalske glasbene šole, ob spremljavi pianistke Jelene Boljubaš sta zapela sopranistka Andreja Zakonjšek in baritonist Juan Vasle, s petjem pa so prireditev popestrili tudi mlada pevka Katja Humar iz Šempasa pri Novi Gorici ter skupina Energy Break Team. Didi letos se je prireditev zaključila s spominskim prižiganjem svečk.
K. R., foto: T. T.
Pozdrav poletju v Petrovčah
18.6.	ob 19.uri Z glavo na zabavo in koncert za mlade
19.6.	ob 18.uri Monokom. Hagada, koncert kv. Akord
in slovenske ljudske v novi obleki
za OŠ Petrovče
TD Petrovče, ŠK Žalec ZKŠT Žalec
26
maj2004
Naša dediščina
Žalec
(IV. del)
Iz Grabna smo se vrnili na osrednji trg Žalca, v staro mestno jedro.
Žalec predstavlja gospodarsko in kulturno središče Spodnje Savinjske doline. Naselje se je razvilo ob cestni magistrali Dunaj - Celje - Ljubljana -Trst oziroma ob antični trasi Šempeter -Žalec - Drešinja vas - Celje. Rimljani so prevzeli to jantarsko cesto in jo vzdrževali. Kasneje so se ob cesti razvila naselja, ki so bila sprva samo v pomoč judovskim in arabskim trgovcem s sužnji itd. V srednjem veku je cesta začela propadati, leta 1727 pa so jo obnovili. Cesta je imela velik pomen vse do 13. 11. 1891, ko je po dolini zapeljal prvi vlak.
Trg in sedaj mesto se je razvil iz nekdanjega trga in je sprva segal od Roblekove domačije na vzhodu do ’’Frenge” na zahodu, ali drugače - trg so omejevale podružnična cerkev sv. Kancijana na vzhodu in farna cerkev sv. Nikolaja na zahodu. Farni patron, zaščitnik splavarjev, opozarja, da je bilo na Savinji pristanišče splavarjev. Naselje se je začelo širiti pred drugo svetovno vojno. Sprva se je širilo proti železniški progi, kjer je nastalo malo naselje Benetke. Po drugi svetovni vojni, ko je Žalec postal občinsko središče, pa so poleg novih upravnih in gospodarskih objektov zgradili mnogo stanovanjskih objektov. Najobsežnejše področje javnih gradenj je bilo v 19. stoletju šolstvo. Uidi v Žalcu so zgradili novo šolo. Začetki industrije so bili vedno bolj vidni v okolici Žalca (Rudnik Zabukovica, Prebold, Liboje).
V	sestavku Jože CurkSlovenještajers-ki trgi in mesta v 19. stoletju (časopis za zgodovino 1-2/1979) lahko preberemo, da je bilo na Slovenještajerskem na začetku 19. stoletja 40 naselbin z mestnimi in trškimi pravicami. Med njimi Braslovče, Žalec in Vransko. Avtor je zapisal, da je Žalec leta 1820 štel 85 hiš in 451 prebivalcev, leta 1870 95 hiš in 553 prebivalcev in 1910 109 hiš in 764 prebivalcev. Trg je leta 1761 popolnoma pogorel.
V	prvi polovici 19- stoletja je imel trg trivialko (šolo), ubožnico in spital, ustanovljen leta 1752, pošto, žrebčamo in šest letnih sejmov (pravico do prvih dveh sejmov je trg dobil že leta 1586). Avtor navaja, da je Žalec dober primer razvitega cestnega trga z nekaj prečnimi ulicami. Trški tloris iz leta 1826 kaže zidane hiše le na trgu, zadaj pa so bila večinoma lesena gospodarska poslopja. Iz trga sta se cepili cesti na Veliko Pirešico in čez Savinjo v rudarsko zanimivo Zabukovico. Razvoj Žalca, ki je živel od trgovine, prometa in obrti, je zlasti pospešilo hmeljarstvo v sredini stoletja in železniška proga Celje -Velenje po letu 1891. Primerjajmo tekst iz vojaškega zemljevida 1763-1787: ’’Trdne zgradbe: farna cerkev; sv. Rok; vzdolž glavne ulice in ceste skoraj vse hiše, deloma pozidane, deloma enonadstropne, mnoge stare in skoraj podirajoče se. Voda: potok nad Žalcem ima večinoma kamnito dno, 5 korakov širok, 1 čevelj globok, spodaj po travnikih z ozko strugo, in je nekaj korakov širok, precej vode tudi izgubi, se da preskočiti. Poti: česta je prav dobra, tudi ostale poti zmeraj prevozne, vendar proti Ložnici pri Žalcu ob slabem vremenu blatna."
NavedU smo tekst o cestah iz 18. stoletja.
Najnovejše podatke o dolini pa najdemo v zborniku Savinjska iz leta 1993. V prometnogospodarskem položaju Savinjske najdemo temeljne poteze gospodarskega položaja regije. Avtorji opozarjajo na nadpovprečno stopnjo prometne dostopnosti. Navedena je ugotovitev, da je Žalec po prometni dostopnosti med 56 občinskimi središči na 3. mestu. Avtorji opozarjajo
tudi na mednarodno pomemben prometni koridor. Omenimo še osrednji položaj med Mariborom in Ljubljano, kar pomeni, da so srednjeveške povezave (Bela cesta Dunaj -Trst) še danes aktualne.
Smo v naselju, ki je prejelo trške pravice leta 1265, nova odkritja to mejo prestavljajo na leto 1256. Naselje je zelo staro. To nam med drugim izpričuje tudi lega ob antični cesti. Žalec je eno izmed naseUj, ki ga označuje strnjena povezava ob obeh straneh veUke ceste. Dominantno vlogo tvori župna cerkev. Gradbena črta na obeh straneh glavne prometne žile. Naselbina je postavljena na vzhod -zahod. Na obeh koncih trga so bila tedaj tudi utrjena trška vrata. Na zgodnjo naseljenost tega področja izpričujejo tudi pražupnije. Med njimi je bila pražupnija s karolinško tradicijo v Šempetru v Savinjski dohni (na Saškem polju - Sacksenfeld - pri savin-
Savin. V Savinovi hiši si lahko ogledamo spominsko sobo skladatelja, galerijo Doreta Klemenčiča - Maja, Ukovni salon in prodajno-razstavno galerija Oskarja Kogoja.
V	prvi polovici 19- stoletja so nastale nekatere lepe, klasične fasade z bogatimi portaU: Šlandrov trg 38 iz leta 1802, trije portaU iz leta 1836, sedem iz leta 1846, enaindvajset iz leta 1867, Savinjska idica 7 iz leta 1840 in Celjska 5 iz leta 1840.
V	čas pozne gotike (od 12. do 15. stoletja) lahko vključimo obrambni stolp, Zotlovo kovačijo, Flaisovo hišo, ki so jo podrU, Antlogovo hišo s fresko itd.
Proti koncu 19- stoletja se pojavijo bahate, historizirajoče stavbe, ki jih je pogojila hmeljarska konjunktura, med njimi tudi neromarska župna cerkev iz 1906 (arh. Hans Pascher, gradb. Ferdinant Gologranec). V 17. in 18. stoletju trg Žalec ne spremeni dosti
jskem mostu). Iz šempetrske pražupnije se okoli 12. stoletja izločijo posamezne pražupnije. Ob koncu 12. stoletja je ostal v šempetrski pražupniji le ozek pas ozemlja med srednjim tokom Savinje in savinjskim gričevjem od Pake do Teharij (Saško polje). Sedež se leta 1256 preseli k vikariatih cerkvi pri sv. Miklavžu v Žalec. Cerkev v Žalcu je bila že prej sekundami sedež pražupnije Saško polje (Šempeter). V času turških vpadov je trg utrpel veliko škodo, zato so okoli cerkve postavili tabor s štirikratno zasnovo in štirimi okroglimi obrambnimi stolpi na vogalih. Taborsko obzidje, ki so ga gradili okoli leta 1500, po prvih turških napadih, je imelo dvoje vrat in globok jarek, ki so ga v primera nevarnosti lahko napolnili z vodo. Obzidje so zgradili okoli farne cerkve. Obrambni zid so kasneje porušili, ohranjen je le obrambni stolp iz prodnikov, s strelnimi linami in značilno stožasto streho. Ohranjeni arhitekturni elementi stolpa nam pomagajo določiti čas, v katerem je bil stolp zgrajen, in sicer gre za čas razkrajajoče se gotike.
Thrki so plenili in požgali trg v letih 1471 in 1480.
Frenga je bil dvor, ki ga je leta 1499 kupil graščak Andrej Lilenberg, ob prodaji so bili tržani osvobojeni trških obveznosti, zaradi česar so upravni dvor začeli imenovati Frajenga ali Frenga. Pri izkopavanju temeljev za današnje stavbe so našli mogočne zidove in dobro ohranjen vodnjak (Vrečar). Frenga je bil del starega jedra, kjer so najzgodnejši zametki naselbine, to je območje župne cerkve s poznejšim taborom in Frengo na nasprotni, severni strani ceste, kjer so stala Uidi vzhodna vrata v trg. V bližini je Zotlova kovačija iz obdobja pozne gotike in poznogotskim portalom ter mrežastim obokom v veži. V času reformacije je bila kovačija zbirališče žalskih protestantov. Žalec je bil v 16. stoletju močna postojanka protestantov, ki so želeli zgraditi cerkev na Frengi, zaradi nasprotovanj so zgradili cerkev. Še danes se del kovačije imenuje Lutrova kapela. Po letu 1752 je stavba štiri desetletja služila kot bolnišnica. Protestanti opozarjajo na visoko trško zavest v tem kraju.
Med hišami v starem mestnem jedru zasluži posebno pozornost hiša, ki ima na portalu letnico I669. V njej se je rodil skladatelj Friderik Širca - Risto
svoje fiziognomije. Ostane v okvirih, ki jih je začrtal pozni srednji vek, le znotraj tega okvira se stavbe večajo in lepšajo. Ta pojav je izrazit v 19. stoletju, okoli leta 1850, kar nam izpričuje tudi upodobitev Žalca v Kaiserjevem albumu iz začetka 19. stoletja. V veduti je prikazano jedro Žalca s potezami, ki so za mesto značilne še danes. Marsikateri značilni kamniti portal je ohranjen še danes.
Župan Lojze Posedel nam je odstopil sliko gornjega dela trga. Slika je nastala v času Avstro-Ogrske. Osebe na sliki so v avstrijskih uniformah, hiše (Kukčeva, Flajsova, portal na Kočevarjevi hiši in hiše na južnem delu trga) so imele takšno podobo še pred kratkim. Po sredini trga so nasajena drevesa, v ozadju blizu cerkve, ki obvlada trg, stoji mogočno drevo. Pri opisu trga Žalec ne moremo mimo Josipa Širca, ki je bil 22 let župan Žalca. V zapiskih danes že pokojnega Ivana Jurharja lahko preberemo, da je Josip Širca mestu županoval od leta 1894 do 1916. Pod njegovim vodstvom je bila urejena prva kanalizacija v Žalcu in tlakovane nekatere ulice.
Vodstvo elektrarne je 17. maja 1930 sklenilo, da se na podlagi prošnje Društva za olepšanje trga prispeva za škropljenje državne ceste 100,00 din.
Leta 1946 je bilo ustanovljeno Turistično društvo Žalec, ki je 2. 9-1948 predlagalo krajevnemu odboru Žalec, da se v trgu uredi kanalizacija in napelje vodovod.
Prebivalci Žalca, ne samo turisti, so ostro protestirah proti poseku kostanjevega drevoreda, ki je krasil trg Žalec.
V Zgodovini Gasilskega društva Žalec, avtorja Vinka Juga, lahko preberemo naslednje: "Leta 1947 se je začela graditi kanalizacija v Žalcu. Delali so vsi
Dečki X bitki za osvoboditev
Vsa Evropa je letos praznovala 9. maj, dan zmage nad fašizmom in nacizmom. V resnici je druga svetovna vojna trajala približno teden dni dlje in se končala prav na slovenskih tleh, z bitko na koroških Poljanah in podpisom predaje v Topolšici 15. maja leta 1945. V bitki je sodelovala tudi Tomšičeva brigada, v kateri je bilo veliko Savinjčanov, med njimi so bili nekateri stari komaj 15 let. Toliko let je štel tudi Stanko Zupanc iz Gotovelj, ki se še danes spominja te bitke in krutega vojnega časa, ki ni prizanašal niti najmlajšim.
Stanko Zupanc se je rodil leta 1929 in je bil ob začetku vojne star 12 let. Družina sicer ni bila komunistična, a so Nemci brata Martina zaprli že leta 1941 in ga poslali v taborišče Mathausen. S tem so Zupančevi poštah državljani brez pravic in začeh so sodelovati s partizani. V šoli so morah otroci govoriti samo nemško in tudi temu so se uprh 12-letni fantje, ki so začeh sodelovati v raznih sabotažah. Vsa gotoveljska generacija 1929, pravi Stanko. Iz šole so kradli municijo in sanitetni material, po obhodu nemške straže so po vasi vrgli letake Osvobodilne fronte. Pri Zupančevih so imeh na stanovanju tri nemške oficirje in nek večer so jim ’’mulci” odnesli vso tehniko. Seveda nemška oblast ni dolgo ugibala, kdo jim povzroča preglavice. Eden od oficirjev je Stankovo mamo in sestro opozoril, naj se spravi od doma, sicer ga bodo zaprli. Takrat je mimo
prišla Tomšičeva brigada, v kateri sta bila že Stankova brata Franci (komandir čete) in Vinko. Čeprav leta 1944 gotoveljski fantje večinoma še niso bili stari 15 let, so jih partizani vzefi s sabo, razen dveh, ki sta bila premajhna po rasti.
’’Potem se je začel križev pot v brigadi. Bil sem v bojnih formacijah in prenašal vse tegobe vojske,” pravi Stanko. ’’Velika razlika je med 15 in 22-letnim fantom. Bil sem kurir za zvezo.” Tomšičeva brigada je bila poslana na Koroško, da bi prestregla umikajočo se vojsko z Balkana. Napadah so vse nemške postojanke. Zahtevah so brezpogojno predajo z oddajo orožja, na kar pa nemška vojska z generalpolkovnikom Alexandrom von Lohrom, poveljnikom armadne skupine E, ni pristala. Še vedno so upali, da se bodo prebili do angleško-ameriških sil, kjer so računah na ugodnejši izid kot ob predaji sovjetskim silam oziroma partizanom. Zato je prišlo do bitke na Poljanah.
Te bitke se Stanko Zupanc dobro spomni. Pravzaprav je ravno zaspal ob
neki kapeli, ko je začelo pokati. Nekdo je pritekel mimo in vzel njegovo puško. A v tisti bitki je bilo orožja vehko, pa tudi mrtvih. Krvavih prizorov je še danes vehko v spominu, a Stanko o tem ne govori rad.
Dva tedna po bitki na Poljanah, ki jo je izbojevala Tomšičeva brigada in se je končala s podpisom predaje v Topolšici, je bila celotna XIV. divizija, katere del je bila Tomšičeva brigada, prestavljena v Vojvodino. Mesec dni so hodih do tja in slovensko komando je zamenjala jugoslovanska. ’’Srno bih kar malo jezni,” danes pove Stanko. Novembra leta 1945 so demobilizirali vse, ki še niso bih stari 19 let in tiste, starejše od 45 let.
’’Doma je bilo težko, tudi tisti, ki smo bih v partizanih, nismo imeh nobenih privilegijev, kot se govori danes. Nekateri so privilegije res imeh, vendar pozneje po vojni. Ko sem bil star 19 let, sem moral za pol leta na dosluženje vojaškega roka, bila je obvezna oddaja. V času informbiroja so se začela zapiranja, ljudje so izginjali, a to je druga zgodba, ki nima zveze s partizanstvom.” Spomin na vojne čase je treba ohranjati, dodaja Stanko Zupanc. Tudi zato je pred kratkim postal predsednik območnega združenja zveze borcev Žalec. Pove še, da bo v kratkem izšla že peta knjiga o Tomšičevi brigadi, ki bo bolj kot dosedanje govorila o številnih Štajercih in Savinjčanih, ki so prelivali kri v njenih vrstah.
K.R.
prebivalci trga. Gasilci so opravili 250 ur. Pričela se je rekonstrukcija glavne ceste skozi Savinjsko dohno. V 40. letih prejšnjega stoletja. Začel se je graditi nadvoz pri Koloficu. V Janičevi hiši je bila menza za delavce, II. mladinska delovna brigada Ivanke Uranjek je po enomesečnem delu na progi Šamac -Sarajevo nadaljevala delo na trasi ceste Celje - Šempeter. Junija 1947 se je nastanila v žalski šoh in pričela s podiranjem dreves na cesti. V Žalcu je bilo potrebno znižati nivo cestišča pri cerkvi in nasuti del pri Godomlji (Roblek). Postavila je ozkotirno progo in vozila material od Pikla do Robleka. Ko je brigada z delom končala, je žalska mladina nadaljevala z delom. Na predlog Turističnega društva Žalec leta 1957 so učenci Kmetijske šole iz Vrbja uredili park pri železniški postaji. Leta 1958 je društvo uredilo dve avtobusni postajališči.
V monografiji Jožeta Mlinarja Kartuzija Žiče in Jurklošter (Založba Obzorje, Maribor 1991) lahko preberemo: ”... 1. septembra 1262 pa so omenjeni bratje (žovneški) poklonih šest kmetij samostanu v Žičah...” Pet kmetij je ležalo v vasi, v kateri prebiva župan Lube (pri Dramljah). Ena kmetija je stala na Ložnici (super aquem due Lisnitz dictur) pri Žalcu (iuxta Sachsebvelde) ...
Po nekaterih dokumentih je to Alt Sachsenweide, ki nima s sedanjim
Žalcem nobene povezave, ležal je nekje med Vehko Pirešico in Ložnico.
Iz leta 1182 je znana Žička listina, v kateri je doslej najstarejša omemba Žalca. V listini vojvoda Otakarja o priv-ilegijah Žičkemu samostanu je zapisano, da se iz posesti v Sachsemvardu (Žalcu) letno nameni pol marke Žičkemu samostanu.
Iz leta 1256 je zelo pomembna Stiška listina, iz katere je razvidno, da je bil Žalec v sredini 13. stoletja že trško naselje.
Leta 1372 je omenjena tudi gostilna, kar kaže na to, da je bil Žalec tedaj že pomembno središče Savinjske doline.
Vir: Otorepec, Srednjeveški pečati in
grbi ... Slovenska matica Ljubljana, 188.
Vehko bi še morah zbrati in objaviti. Ah smo že pozabiti, da so bile prvotne žice, na električnem vodu od Kukca do Zotla, železne in so jih leta 1933 zamenjali z bakrenimi? Na seji 7. decembra 1933 se je razpravljalo o zamenjavi žice in o novi napeljavi luči v sredi državne ceste med Zotlom, Kvedrom in Žužem. Odobriti so račun za občino Žalec, ki mora plačati novo napeljavo, in skleniti, da občini Žalec predložijo tudi račun za luč pri brvi čez Godomljo proti zgornji Ložnici.
F. Ježovnik
PTTrtPfT?
Roman Brglez
Pekarna-sl&ščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Spoštovani naši kupci!
Mesec maj se poslavlja in prihaja čas, ko bomo zakorakali v poletne dni, ko si bomo privoščili oddih in kopanje v morju, jezerih in na drugih osvežujočih mestih, bodisi doma ali v tujini. Sveži in spočiti bomo lahko kos novim obveznostim in naporom ter polni novih hotenj in želja. Da bi bili ti dnevi še prijetnejši, se bomo po svojih močeh za vas potrudili tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega bogatega proizvodnega programa. Še posebno se vam bo v teh toplih dneh prilegel naš sladoled, ki ga lahko dobite tako rekoč vzdolž celotne doline v naših slaščičarnah, še posebno na Vranskem, v Šempetru, na Polzeli in v Petrovčah. Vse naše dobrote vam bodo dale moč in energijo, hkrati pa vas tudi spomnile na naše geslo ZVESTOBA SE NAGRAJI JE,
ki je v naše in vaše zadovoljstvo in ki ga bomo tudi letos potrdili na naši tradicionalni prireditvi v okviru Vranskih poletnih večerov v začetku avgusta. Obeta se torej znova veliko prijetnih in doživetih trenutkov, ki jih bomo z veseljem delili z vami. Dobrodošli!
Kolektiv prijaznih ljudi Brglez
Križanka
maj2004
AZUSKO VOZILO S ČLOVEŠKO VPREGO
OČITNA
RESNICA
AU
NAČELO
GRARK
JUSTIN
ANG.
RLOZOF
(JOHN
STUART)
OBLASTA
BAKTERIJA
UMETEN
VIR
SVETLOBE
PREROKINJA V DELFIH
VRTNA
ZBIRALEC
KRAJ PRI RAKEKU
BESEDA
TUJEGA
VIRA
KOMPONIST
TULEC.
ETUI
UTRIP
PRODAJNI
QPPSIEK
šef Mirnem
IGRAŠ
KARTAMI
60 MINUT
ARHITEKT
AALTO
OSEBNI
ZAIMEK
POLJSKA
KARIKAT.
PRIMOŽIČ
GOROVJE
V AZIJI
NORV. M. IME
ROMANI.
GONČAROVA
IGRALKA
OGOREVC
VLEČENJE
ŽENSKA
MLEČNA
ŽLEZA
MESTO V
BELGIJI
GL MESTO
,.£Al£-
LUKANA
SEVERU
IZRAELA
IVAN
KIT
ENOROŽEC
SMUČARKA
KOSTEUĆ
JAP. UM. DRSALKA (MIDORI)
PALEST1N.
VODITELJ
(JASER)
JAP.
OBLIKA
BUDIZMA
NAJVIŠJA
STOPNJA
SPOLNE
NASLADE
Daos
PLUGOM
Da VOZA
PREIZKUS
ZNANJA
PASMA
PSOV
PREDLOG
ALES
JAUL
PROSTOR
ZA
HITROST.
TEKME
POJAV PRI VALOVANJU
JAP.
BORILNI
ŠPORT
VLADO
KRESUN
MAJHEN
STOLP
IGRALKA
POTOKAR
TEKSTILNI
. SERAI...
POT V SNEGU
AM.
POPEVKAR
(FRANKIE)
SL. JEZIKOSLOVEC (KAREL)
IGRALKA
ULLMANN
GUSTAV
TANČICA
PAJČOLAN
MORSKA
ZAJEDA
NAJVEČJI
JUŽNOAM.
UDAV
PRAVNI PREDPIS Z NAJVEČ JO MOČJO
KRAVAL,
HRUŠČ
SL DRAM. IGRALEC (BORIS)
UTRIP
ZENSKA KI PRI DELU UPORAB. DESNICO
ROKOMET.
ROMAN M.
. GORKEGA
RDEČA
POLJSKA
CVETLICA
SL DRAM. IGRALEC
VRČKOVNIK
REKA NA ŠVEDSKEM
KRAJNA
VISU
KRILO RIM. KONJENICE
VRSTA
KROKODILA
PISATELJ.
-SEHE-.,
PESNICA
MUSER
MRTVO-
UDEN
ČLOVEK
SLOG
SLONOV
ČEKAN
GLADINA
SETEV
SL
FLAVTIST
PRISTAŠ
NACIZMA
SORODNIK
NEDA
DELAVEC
VMUNU
LUKAV
IMIDŽ
(ANG.)
SOCIOLOG.
JOGAN
HUNSKI
VLADAR
SKAND.
DROBIŽ
RAZMERJE
PACEK
SPOJINA ALKOHOLA S KISLINO
ČEČ KOVA OLGA
MENIČNO
JAMSTO
PARADIŽ
NEMŠKI
RLOZOF
(IMMANUEL)
FR
RLOZOF.
PISATai
(MICHa)
POPEVKAR
PAPEŽEV
SVIO
PISATELJ
(CLAUDE)
INDUSK1
__UBASI__
LINGVIST
KARAD7IĆ
SL
DRAMSKI
IGRALEC
(VOLODJA)
ULIČNA
PRODAJNA
GR. REKA EVROTAS
HRIBI NAD CERKNICO
RODBINA
VOJSKA, OBOROŽENA M........
PREB.
KATRAN
GR. BOG.
blišča
SITNEŽ.
TOŽUIVEC
OBOROŽENA
TATICA
IGRALKA
EKBERG
VEK,
STOLETJE
DUKE
CHAPLIN.
i/PQüA
NEDELJIV
____DEL___
AM.
PESNIK
(EDGAR
ALLAN)
KONEC
POLOTOKA
TV VODIT.
PRIPOMOČEK ZA HOJO PO LEDU
POGONSKA
SNOV
NRAVO-
PEVKA
KESOVUA
ŽENSKI
GLAS
ZEMEU.
PLIN
LIT. KRITIK RICHARDS
KOŽICA
NAD
OČESOM
GR. ČRKA
VRTNO
JAGO-
DIČEVJE
DELAVSKA ZADRUGA V CARSKI RUSIJI
ZEMEU. OŽINA NA MALAJI
Da
STOPALA
SVINČNICA
GREZILO
AM. IGR.
IGOR
VIDMAR
VEZNIK
SKUPINA
INDUAN.
SEVERNE
AMERIEK
PAPEŠKA
DRŽAVA
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: PREBUDIMO-POMLAD-V-SEBI-LEKARNA-ŽALEC.
Izžrebani nagrajenci: 1. Martin Pravdič. Kidričeva 3, Žalec; 2. Božo Jordan. Ob Strugi 18, Šempeter; 3. Helena Umek, Levec 85, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa.
Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je Zlatarstvo KOČEVAR, Jure Kočevar, s. p., Šlandrov trg 29, Žalec. 1. nagrada je prstan v vrednosti 12.000 SIT, 2. verižica v vrednosti 8.000 SIT in 3. nagrada obesek v vrednosti 5.000 SIT. ___________________Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, do 11. junija 2004.
28
maj2004
Živimo Z ZEMLJO
Savinjske doline
Na dan špargljev sta obiskovalce prijazno sprejeli prikujmi dekleti.
Gojenje špargljev nadomestilo za hmelj
Zelnata trajnica špargelj ali beluš izvira iz Male in Vzhodne Azije. Znan je že vsaj 4000 let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so ga poznali kot zdravilno rastlino. Francozi so ga prvi uporabili v kulinariki. Danes šparglje gojijo po vseh zmernih in toplejših območjih zahodne Evrope in ZDA. V svetu je še vedno poznan divji špargelj, ki ga lahko prav tako uporabimo v prehrani. Kaj vse se da narediti s to rastlino v kulinariki, je bilo moč videti in tudi okusiti na tradicionalni prireditvi Dan špargljev, ki jo je letos že četrtič organizirala Vrtnarska šola Celje.
Ob tej priložnosti je na temo Varstvo šparglja pred boleznimi in škodljivci predavala prof. dr. Lea Milevoj, redna
profesorica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Obiskovalci so lahko videli prikaz tehnologij pridelave šparglja in si ogledah razstavo ter poizkusih jedi iz špargljev, ki so jih pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje.
In kaj o tem dnevu pravi Štefanija Kos - Zidar, vodja praktičnega pouka na šoh?
’’Namen tovrstnega dne je bil tudi tokrat strokovno promovirah rastlino, ki zavzema vse pomembnejšo mesto v prehrani tudi v slovenskem prostoru. Poleg tega pa smo obiskovalcem posredovah informacije, kako se špar-glji pridelujejo. Ob tem velja povedati, da je to kmetijska kultura, ki lahko nadomesti izpad proizvodnje hmelja. Savinjska dolina ima namreč idealne pogoje za gojenje te rastline, ki jo na istih tleh lahko gojimo tudi do 20 let.” D. N.
Podpora izvajanju EU standardov
Ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijah je namenjena kmetijam kot pomoč za izvajanje oz. prilagajanje kmetij EU standardom na področju varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja rastlin ter varstva pri delu.
Plačila se dodehjo kmetijam, ki že izvajajo EU standarde in kmetijam, ki ne izpolnjujejo osnovnih zahtev nitratne direktive in zato investirajo v izgradnjo ustreznih kapacitet za gnoj oz. gnojevko.
Zahteve pri standardu nitratna direktiva so:
•	količina uporabljenega organskega dušika mora biti manjša od 170 kg/ha letno;
•	prostor za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojevke oz. gnojnice mora biti vodotesno zgrajen;
•	kapaciteta skladiščnih prostorov za živinska gnojila mora zadoščati za več kot 6 mesecev (8 m3/GVŽ za gnojevko, 3,5 m2/GVŽ za gnojišče, 2 m3/GVŽ za gnojnico);
•	gnojenje na osnovi analize tal;
•	gnojenje je potrebno opraviti v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Zahteve pri standardu zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin so:
•	pridobiti dokazilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine za izvajanje ukrepov;
•	za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu FFS) se smejo uporabljati le certificirane naprave;
•	skladiščenje FFS glede časa in
Tečaj za pripravo namazov
Udeleženke tečaja ob dobrotah
Društvo podeželskih žena občine Prebold je v času svojega delovanja pripravilo že kar nekaj tečajev kuhanja in pečenja ter priprave raznih dobrot. Na zadnjem tečaju, na domačiji Veber v Zahomu, so se posvetile pripravi namazov.
Na tečaju je sodelovalo 11 članic društva. Ob pomoči strokovnjakinje Andreje so pripravile tunin, simi, jajčni, skutni in mesno-zelenjavni namaz. Pripravile in spekle so tudi pisano pečenko ter orehov kolač - šarkelj.
Tokratne dobrote so pripravljale v posebnih posodah, imenovanih Tupperware, kar je bila dodatna novost za tečajnice. Predsednica Društva podeželskih žena občine Prebold Danica Uplaznik je povedala, da bodo s tečaji nadaljevale tudi v prihodnje, predvsem pa v zimskem času, ko je za to dejavnost nekoliko več časa.
D. N.
“S*
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786
NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
DELOVNI ČAS:
PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80
kohčine je treba omejih na minimum;
•	pri prevozu FFS poskrbeti oz. preprečiti, da bi prišlo do poškodb embalaže in onesnaževanja okolja;
•	pri pripravi škropilne brozge je potrebno izvajati preventivne ukrepe zaradi varovanja uporabnika, tretjih oseb in okolja;
•	posode in naprave za nanašanje FFS je potrebno po uporabi očistiti;
•	onesnažene posode in naprave za nanašanje FFS je potrebno zaščititi pred padavinami;
•	ostanke in odvečne kohčine FFS ter njihovo embalažo je potrebno hraniti ločeno v zavarovanih prostorih ter jih ustrezno uničiti.
Zahteve pri standardu varnost in zdravje pri delu:
•	pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji;
•	zagotoviti, da so delavci usposobljeni za varno in zdravo delo;
•	zagotoviti kontrolo, testiranje in me-ritve delovne opreme in pripomočkov;
•	zagotoviti zdravniške preglede delavcem, zaposlenim na kmetiji.
Zahteve pri standardu prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov so:
•	kmetija mora biti vključena v kontrolo ekološke pridelave;
•	ob končani investiciji je potrebno
v celoti upoštevati predpise, ki urejajo ekološko pridelavo ter pridobiti certifikat;
•	obstoječe pogoje reje je potrebno prilagoditi skladno s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo;
•	investicijo je potrebno zaključiti v 3 letih od vstopa v ukrep.
Plačila so standardizirana in se izplačajo do maksimalne skupne višine 5.000.000 SIT na kmetijo letno, pri čemer se plačila za izvajanje EU standardov in plačila za standardne investicijske stroške seštevajo.
V	letu 2004 znašajo plačila za izvajanje EU standarda za nitratno direktivo 66.500 SIT/GVŽ za živinorejsko proizvodnjo ter 25.000 SIT/KMG za rastlinsko proizvodnjo; za zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin 43.200 SIT/KMG; za varnost in zdravje pri delu 250.000 SIT/delavca zaposlenega na kmetiji.
V	letu 2004 znašajo plačila za standardne investicijske stroške za izgradnjo ustreznih kapacitet gnojišč in gnojnih jam skladno z nitratno direktivo 154.300 SIT/GVŽ, vendar največ do obremenitve 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v rabi.
V	letu 2004 znašajo plačila za prilagoditev reje pri ekološki živinoreji za obstoječe kapacitete hlevov 210.000 SIT/stojišče za krave molznice, 90.000
• • •  .......■••••• MUUU •" Uj§...........
Vaš partner na polju in vrtu -
Grajski trg 21, 2327 Rače, e-mail: infoa@aropi.si
Vabimo vas v AROPIJEVO kmetijsko prodajalno v CELJE, na Ljubljansko 93-Medlog, tel.: 03 49 27 046
SIT/stojišče za plemenske svinje ter 60.000 SIT/stojišče za ostale kategorije Živah.
Zahtevki se vložijo na obrazcu K-zahtevek za plačila za ukrep EU standardi za leto 2004 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska l60, Ljubljana najkasneje do 31. avgusta 2004.
Na izpostavi KGZS Žalec organiziramo tečaj VARSTVA PRI DELU in tečaj VARSTVA RASTLIN. Potrdila o udeležbi na teh tečajih so priloga pri uveljavljanju EU standardov varnost in zdravje pri delu ter zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin.
Tečaj VARSTVA PRI DELU bo v petek, 4. 6. 2004, ob 9. uri v balkonski sejni sobi hmeljarskega doma v Žalcu.
Tečaj VARSTVA RASTLIN bo predvidoma 16. 6. 2004. Točen datum in lokacija sta odvisna od števila prijav.
Za oba tečaja se prijavite na tel. št.: 710 17 80.
Izpostava KGZS Žalec
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.:
7.00	- 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja:
7.00	- 9.00
UGODNO!
AKCIJSKI POPUST
V VISINI:
400.000 SIT
visokozmogljivi, v praksi uveljavljeni traktorji
NEW HOLLAND TL-90 VIGOR, TL-100
Zastopa in prodaja:
d. o. o.
Železarska cesta 3, 3220 Štore tel: 03/780 57 12, 780 57 14 h. c.: 03/780 57 00 prodaja nad. delov: 03/780 57 04
Za vse ostale informacije se obrnite na naš naslov. Za vse modele traktorjev New Holland in Štore ponujamo originalne nadomestne dele po najugodnejših cenah.
Servisno dejavnost opravljamo v lastnih servisnih delavnicah pri pooblaščenih serviserjih in tudi pri vas doma.
Priporočamo uporabo originalnih
olj in maziv AMBRA.	KEWHOHAKD
Informacije
mai2004
Strokovna srečanja
Sestanki hmeljarjev so že utečena oblika obveščanja hmeljarjev o aktualnih ukrepih v hmeljiščih v času rasti hmelja. Organizirata jih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko
gozdarski zavod Celje in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Na sestankih predstavijo posamezne aktualne teme svetovalci s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, raziskovalci
z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, zunanji sodelavci in hmeljarji. Sestanke obogatimo tudi z demonstracijami.
Letos bomo od aprila do avgusta pripravili 7 srečanj, večina jih bo na hmeljarskih posestvih. Zavedamo se, da sestanki na terenu brez posluha gostiteljev za takšne oblike strokovnih
srečanj hmeljarjev, ne bi bili mogoči. Zato se vsem tudi na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Letos smo organizirali že tri sestanke, naslednji pa bodo 10. junija (Povše, Podlog), 2. julija (Koroška),
23. julija (KZ Petrovče) in 6. avgusta (Rojnik, Sp. Grušovlje).
Še enkrat poudarjam, da so sestanki namenjeni vsem hmeljarjem, zato si vzemite čas in se jih udeležite. To je eden od najhitrejših načinov, da pridete
do odgovorov na vprašanja v zvezi z vašimi hmeljišči.
Irena Friškovec, KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Oddelek za kmetijsko svetovanje
G4R/W
GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
EVROPSKA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA do 31. 5. 2004
•	Elementi mladinskih sob TWIN
25 % za gotovino
•	Kosovno pohištvo
1. generacije (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize)
25 % za gotovino
•	Regali G-2000, bukev
25 % za gotovino
•	Ugodna cena kuhinj PAMELA z dostavo in montažo
•	NOVO - program za opremo dnevnih sob OLJKA
OB KONCU AKCIJE ŽREBANJE (30 NAGRAD)!
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA
Trgovine
z gradbenimi materiali
sam
éJoi	* UKAS
j (809002	u-ffšfaiT
PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov
STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATON, TONDACH, ESAL UGODNE CENE SCHIEDEL DIMNIKOV Z MONTAŽO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme od 14.5.-5.6.2004 akcijska prodaja preko 100 artiklov v sodelovanju s Dtopdom
Gotovinski popusti, ugodni bančni krediti in obročno plačevanje
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!


TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, d.o.o.
&0t°Wje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola)
a- 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis. 7 GJSVni čas: od 8. do 20.. sobota: od 8. do
ure
fl
VEKCIJSKj
za zdravo prehranjevanje pečenje brez kančka p
ibi
maj2004
Kronika
Program varnosti cestnega prometa
Občinski svet občine Prebold bo jutri v drugi obravnavi odločal o Programu varnosti cestnega prometa v občini Prebold, ki ga je pripravil občinski odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V njem je pripravil analizo stanja v občini, popisal celotno cestno omrežje in zastavil projekte za izboljšanje stanja, ki jih je tudi časovno opredelil.
V cestnem prometu so najbolj izpostavljeni pešci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov. Država je že leta 2002 sprejela nacionalni program varnosti v cestnem prometu, ki naj bi bil uresničen do leta 2005, osnovni cilj pa je zmanjšanje števila
umrlih. Tako je cilj države, da v letu 2005 prepolovi število mrtvih, kar pomeni ne več kot 41 mrtvih pešcev, med njimi nič otrok, ne več kot 17 mrtvih kolesarjev in ne več kot 29 mrtvih mladih voznikov. Zaradi hitrosti naj bi do leta 2005 ne umrlo več kot 83 ljudi, število žrtev zaradi alkohola pa naj bi zmanjšali vsaj za 7 %.
Občina Prebold si je v svojem občinskem programu za cilj zadala nič mrtvih v cestnem prometu in odpravljanje vzrokov prometnih nesreč ter osveščanje voznikov in ostalih udeležencev v prometu.
Število prometnih nezgod na območju občine Prebold pada. Leta 1999 jih je bilo 58, leto pozneje 53, leta 2001 jih je bilo 47, nato 41, lani
pa 37. Prvi dve omenjeni leti smrtnih žrtev ni bilo, leta 2001 je umrl en človek, leta 2002 trije, lani pa eden. Lani je bilo devet hudo in en udeleženec prometne nesreče lažje telesno poškodovan. Kot ugotavlja v svojem programu preboldski odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so najpogostejši vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti in vedno gostejši promet. Prometne nezgode pa so enakomerno razpršene po cestah preboldske občine. V zadnjih štirih letih ni umrl noben pešec ne kolesar, mrtvi so v avtomobilih. Po podatkih je občina Prebold ena najbolj prometno varnih občin na območju Policijske postaje
Žalec. Zelo pomemben je tudi podatek, da se večina osnovnošolskih otrok v šolo vozi z avtobusi in kombijem.
Za dosego še boljše prometne varnosti je odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določil 12 ukrepov oziroma projektov izgradnje prometne infrastrukture, ukrepe za umirjanje prometa, prometno vzgojo v osnovni šoli, izobraževanje voznikov (predavanja za starše in voznike), preventivne in propagandne akcije, ves čas pa naj bi spremljali vzroke za prometne nesreče.
Vsi projekti od lani do leta 2005 so finančno ovrednoteni na 40 milijonov tolarjev.
IZ POLICIJSKIH POROČIL
Avto pred motorista
V	torek, 18. maja, se je huje poškodoval 43-letni voznik neregistriranega kolesa z motorjem, ki je okoli 18.30 na lokalni cesti izven naselja Studence trčil v osebni avto. Z avtom se je s stranske ceste predenj zapeljal 59-letni voznik in mu zaprl pot. Poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Našli ukraden motor
V	soboto, 15. maja, dopoldne so bili žalski policisti obveščeni, da je preko noči nekdo izpred stanovanjskega bloka v Rakovljah neznano kam odpeljal neregistrirano motorno kolo znamke KAWASAKI KX 85, zelene barve, kros izvedbe, vredno okoli 500.000 tolarjev. Policisti so čez nekaj dni obiskali svojega “starega znanca” in našli ukradeno motorno kolo ter ga vrnili lastniku.
Pazljivo v hribih
Prostovoljni gasilci ne gasijo le požarov, ampak sodelujejo tudi v drugih intervencijah. V soboto, 15. maja, so ob 20.10 uri nudili pomoč pri prenosu ponesrečenke,
ki si je zlomila nogo pri sestopu z Bukovice.
Člani PGD Griže so ponesre-čenko odnesli do Pongraca, kjer so jo prevzeli celjski reševalci in jo odpeljali v bolnišnico.
Vlomilci ne počivajo
V	noči na soboto, 8. maj, je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Mah Pirešici. Iz nje je odnesel več kosov zlatnine, moško uro, samokres in nekaj gotovine. Lastnico objekta je s tem oškodoval kar za 2 milijona tolarjev.
V	nedeljo zjutraj pa je bilo vlomljeno v bar Kongo v Šentrupertu. Vlomilec bo kadil, saj je odnesel 200 škatlic različnih cigaret in 10.000 tolarjev menjalnega denarja. Skupna škoda znaša
200.000	tolarjev.
Kratek stik
Zadnji dan aprila je okoli 11. ure zagorelo v poslovnih prostorih podjetja Petra Comerc v Žalcu. Do požara naj bi prišlo zaradi kratkega stika na električnem radiatorju. Pogasili so ga žalski gasilci, škoda pa je ocenjena na okoli
500.000	tolarjev.
Žalski svet za preventivo
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec sestavljajo predstavniki Policijske postaje Žalec, ZŠAM Savinjske doline, osnovnih šol, vrtcev, podjetja za vzdrževanje cest, občinskega sveta, Upravne enote Žalec, sodnika za prekrške in Zavarovalnice Trigalav. Na sejah razpravljajo o aktualnih vprašanjih, kot je iskanje rešitev glede hitrostnih ovir in ustrezne prometne signalizacije.
Tako letos kot lani so izvedli tekmovanje Kaj veš o prometu, pri tem jim pomaga Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline.
Zaključek je vedno v osnovni šoli Šempeter.
1. julija lani je svet za preventivo skupaj z republiškim svetom sodeloval na prireditvi ob prihodu evropskih policistov - motoristov v Žalec. Obisk pa je bil bolj skromen.
V sodelovanju s Policijsko postajo Žalec so v juliju in avgustu pripravili štiri akcije merjenja hitrosti. Seveda so hitrost merili policisti, člani sveta in učenca pa sta delila propagandni material na temo Prevelika hitrost in Nevarnosti v prometu. V septembru je potekala akcija Vama pot v šolo.
K. R.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA ZUPANCA
iz Latkove vasi (16. 3. 1926 - 15. 5. 2004)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sveto mašo. Zahvala gospodu Serecu za opravljen obred, gospodu Pustineku za besede slovesa, pevcem za lepo petje, nosilcem praporov, gospodu Ograjenšku za odigrano Tišino in vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala pogrebni službi Ropotar za vso opravljeno delo.
Žalujoči: žena Zinka in sin Anton z družino
Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Zdaj rože le tvoj dom krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo.
V SPOMIN
24 mgja je minilo leto dni bolečine, kar nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
BARBARA JEZERNIK
iz Gotovefj.
Le srce in duša vesta, kako boli,
ko tebe več med nami ni.
Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in prižigate svečke.
Hčerke z družinami in sin Ivan
Zahvale
za majsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. junija, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76.
POGREBNE STORITVE
li/an Ropotar, s.p.
teh. 700 16 85 GSAf; Otti 613 269 GSM: Olt 1 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure
“Pomladi vse se veseli, ko drobna ptička žvrgoli.
Moje srce je žalostno, ker mora vzeti slovo...”
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila ljubljena mama, stara mama in babica
ŠTEFANIJA TKAVC
po domače Spendelova mamči iz Kal pri Šempetru.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala g. župniku, pevcem, govorniku, praporščakom, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: njeni domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
IVANE ZAGODE
z Ložnice pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ji na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje.
Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja.
Žalujoči: mož, hčerka in vsi, ki ste jo imeli radi.
"Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...”
ZAHVALA
V trpečem boju s hudo boleznijo je omagala naša draga mama stara mama in sestra
PAVLA KRAJNC
z Brega pri Polzeli (iaiai927 - 9. 5. 2004).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, rekreativkam, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove cerkvi, za izraze sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Se posebej hvala kolektivom POLZELA, d.d., SPEKTER, d.o.o., Dragu PIRHU, s.p., KOČEVAR & THETERMOTRON, d.o.o., in Branku ZOTTLU, s.p.
Hvala dekanu gospodu Jožetu Kovačecu, pevcem Lastovka, pogrebcem in trobentaču, pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotarjevi za besede slovesa in opravljeno storitev. Iskrena hvala tudi dr. Jemejšku, sestri Cvetki in sestri Tatjani ter osebju gastro oddelka bolnice Celje za nego in lajšanje bolečin v njenih zadnjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Savinjske doline
Kronika
maj2004
FRANCU BURKELCU
iz Kaplje vasi (K 12. 1933 ■ 9. 5. 2003)
Ko sami stopamo naprej po poti življenja in le spomin je stik še s tabo, najbolj boli spoznanje večne izgube, da ni sile, da ni Boga, ki tebe nam nazaj še da.
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha skrita bolečina.
Ko gledamo naokrog,
povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
APOLONIJE KOLENC
iz Šempetra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ostalim za darovano cvetje in sveče, za tople besede sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala Izletniku, gospodu župniku Škofleku in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha skrita bolečina.
Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata, strica in prijatelja
ALOJZA POVŠETA
iz Zabukovice (L 5.1953 - 30. 4 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in denar. Iskrena in posebna zahvala vsem Lojzetovim prijateljem, posebno Darku Pinteiju in Ediju Oblaku za vso pomoč, ter kolektivu Gorenja.
Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, gospe Ivanki Ropotar in gospodu Marjanu Burjami za ganljive besede ob slovesu, gospodu za odigrano žalostinko in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala tudi sosedom Ivici, Mariji, Božu in teti Mici, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečine.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: žena Zlatka, hčerke Petra, Lidija in Vesna, nečak Bok z atijem, ostalo sorodstvo in vsi prijatelji
Življenje je cvetlični vrt.
Vsak gre enkrat vanj in si nabere šopek rož. Koliko bo cvetov na njem, nikoh ne izvemo...
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše ljubljene žene, mamice, babice in sestre
ROZINE MARINOVIC
iz Vrbja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih ponuditi toplo dlan in besede tolažbe, darovati cvetje, sveče in sv. maše, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še posebej hvala dobrim krajanom in sosedom ter vsem ostalim, ki ste tako ati drugače prispevali, da je bilo zadnje slovo lepo in spoštljivo.
Žalujoči: vsi pjeni, ki jo bomo močno pogrešali.
Nisi več tukaj med nami, a v srcih naših, v našem spominu boš vedno z nami!
ZAHVALA
ob prerani izgubi dobrega moža, atija, sina, brata, strica, zeta, svaka in tasta
FRANCIJA RAČNIKA
iz Topovelj 25, Braslovče (9. 3. 1951 - 10. 4 2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove bolezni lajšati bolečine, ga obiskovati, bodriti, ob zadnjem slovesu pa darovati vence, sveče, za sv. maše, nam nuditi denarno pomoč, tolažilne besede in ga spremljati na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VINKA JERŠIČA
s Polzele
(25. 1. 1935 - 26. 3. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni smrti dobre mame, sestre, omice in prababice
MARIJE VRABIČ
iz Smatevža (15. 11. 1930 - 8. 5. 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli besede slovesa, darovali cvetje, sveče in sv. maše.
Posebej se zahvaljujemo sosedom, Alenki in Nevenki Andoljšek in Darinki Čuk za pomoč, g. župniku z Gomilskega za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Bolečino se da skriti, tudi solze moč je zatajiti, le praznine,
ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 30. maj 2003, ko nas je zapustila naša najdražja
MARICA PENCELJ
iz Ločice pri Polzeli.
Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v spomin, iskrena hvala.
Vsi pjeni
V SPOMIN
4. junija 2004 bosta minili dve dolgi in žalostni leti, odkar je preminil naš dragi mož, oče, ded in praded
LEOPOLD EBNER,
vrtnar iz Dolenje vasi pri Preboldu.
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, se iskreno zahvaljujem.
Žena Trezika in vsi njegovi
maj2004
Zanimivosti
uteh*
Od 11. ure dalje zaključek akcije RAZPNIMO JADRA z družabnimi igrami in podelitvijo nagrad.
Glavna nagrada:
GORSKO KOLO SCHWINN, Id ga podarja KOLESARSKI CENTER NOVAK.
PREUREDITEV LEKARNE ŽALEC
Da bi Lekarna Žalec nudila še prijaznejše zatočišče vsem, ki potrebujete zdravila ali pa le toplo besedo, smo se odločili, da spremenimo njeno podobo.
Z deli bomo začeli predvidoma v drugi polovici junija letošnjega leta.
V času prenove bomo lekarniško dejavnost izvajali v okrnjenih prostorih na isti lokaciji. Dostop do lekarne bo zagotovljen znotraj zdravstvenega doma. V pomoč vam bodo ustrezne oznake, ki vas bodo mimo glavnega vhoda v zdravstveni dom usmerjale po stopnicah v kletne prostore, kjer bomo začasno uredili dve izdajni mesti.
Prosimo vas, da s strpnostjo pomagate do čimhitrejše preureditve.
Kolektiv Lekarne Žalec
Traktor
za vse vrste goriv
Traktor na fotografiji ima častitljivo starost, narejen je bil namreč leta 1939 v Švici. Lane Buldog, kakor se imenuje, je v Savinjsko dolino prišel po zaslugi njegovega lastnika Seppa Knusela iz Švice, ki je že 14 let uvoznik SIP-ovih kmetijskih strojev.
Ob 50-letnici SIP-a je Sepp Knusel s sabo pripeljal tudi svojega veterana in na ta način počastil dolgoletno sodelovanje s savinjskim podjetjem. Kot je povedal, je zbiranje in restavriranje starih traktorjev njegov konjiček. Še
posebno ponosen je prav na svojega Buldoga. Premore 50 konjskih moči, zaradi posebne žarilne glave na motorju pa lahko uporablja za pogon najrazličnejša olja, vključno z oljem oljne repice, kar pomeni, da so že takrat poznali okolju prijazno tehniko. Za restavracijo traktorja je Sepp Knusel porabil približno 1600 ur. Ob obnovitvi je imel traktor opravljenih že 160.000 obratovalnih ur. Če to primerjamo z današnjo vzdržljivost traktorjev, to pomeni 16 modemih traktorjev.
D. N.
Vidini smrčki
Najbolj vneti gobarji skoraj vse leto stikajo za gobami. V vsakem letnem času rastejo gobe in med njimi so nekatere prav odlične. Tudi smrčki, ki razveseljujejo v pomladanskih
mesecih, sodijo med najboljše.
Med strastne gobarje sodi tudi Vida Pirnat, ki je nabrala kar nekaj tovrstnih žlahtnih gob. Z veseljem se je z njimi postavila pred objektiv, za pokušino pa obljubila druge, bolj številne. T. T.
Zeliščarska sekcija
Pri asfaltiranju
V občini Polzela so za letošnje leto namenili nekaj več sredstev za modernizacijo cest. Že lani pričete rekonstrukcije cestnih odsekov v naseljih Založe in Podvin so zaključene, odseki pa asfaltirani. Skupna dolžina vseh odsekov je 1,9 km, vrednost vseh del pa znaša 14 milijonov tolarjev.
Omenjeni odseki cest so za tamkajšnje prebivalce velikega pomena, saj jim bistveno olajšujejo dostop do njihovih domov, zato so posamezna gospodinjstva in lastniki vikendov prispevali od 150 do 300 tisoč tolarjev.
V okviru Društva upokojencev Prebold deluje tudi zeliščarska sekcija, ki jo vodi Marija Dežnikar. Trenutno je vanjo vključenih 35 članic in članov. Vsako leto organizirajo nekaj izletov in pohodov, na katerih spoznavajo zelišča.
Prvi letošnji pohod so na področju Matk organizirali v začetku tega meseca. Spoznavali so dišečo lako-to/dišečo perlo, ki jo lahko gojimo tudi na vrtu in se lahko uporablja za okras, za aromo, v kuhinji pa za
pripravo osvežilnih napitkov za zdravje - za sproščujoč in osvežujoč čaj, ki blaži bolečine v trebuhu. Zmečkani sveži Usti dišeče perle pa so zdravilni za rane.
Tokratni pohodniški izlet je bil pomemben tudi za družino Uplaznik iz Matk, ki je zeliščarjem pripravila prvo kulinarično ponudbo na domačiji, ki bo v kratkem pričela z dodatno dejavnostjo na kmetiji, in sicer s turizmom.
D. N.
Člana KD Pluton Irena Zores in Milan Koren
Agility na Vranskem
Udeleženci zeliščarskega pohoda pri Uplaznikovih v Matkah pod Mrzlico, kjer bo kmalu zaživel turizem na kmetiji.
Modernizacija cest
Kinološko društvo Pluton je na Vranskem organiziralo državno tekmovanje psov v agili-tiju. Tekmovanja se je udeležilo okoli sto tekmovalcev, nekaj tudi s Hrvaške in Italije. Med tekmovalci je bila Silvija Trkman, lanska svetovna prvakinja v agilitiju. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil župan občine Vransko Franc Sušnik, vodja tekmovanja pa je bil predsednik kluba Radovan Viđali.
Tekmovanje poteka v treh težavnostnih skupinah in za tri velikosti psov. V najlažji skupini Al je pri majhnih psih zmagala Ivana Kirik s psico Pino, pri srednjih psih Jasna Šen s Hrvaške s psico Ivo in pri velikih psih Marino
Magnetto iz Italije s psom Šanijem.
V srednje težki kategoriji so bdi pri majhnih psih vsi diskvalificirani, pri srednje velikih psih pa je zmagala Anabela Kokalj iz Domžal s psičko Seno Toskano de la Fontain. Pri velikih psih je zmagal Mariborčan Dejvi Kolar s psom Azorjem. V najbolj zahtevni skupini sta pri majhnih psih slavila Ines Pezič in njen pes Giro, pri srednje velikih psih je zmagala Silvija Trkman s psičko Vedete, pri velikih psih pa je zmagal Peter Zupančič iz Mirja s Tiso Sigmo.
Za domači klub sta tekmovala Irena Kores in Milan Koren, slednji se je uvrstil na četrto mesto v srednje težki skupini pri srednje velikih psih.
K.R.
TEST HOJE NA 2 KM
alà
COOPERJEV TEST TEKA
Sobota, 29. maj, od 9. do 12. ure ŠC ŽALEC
Otrok, id pripelje na akcijo vsaj enega izmed storžev, _________prejme kinovstopnico Planeta Tuš.__
V tem času pa so pričeli z gradnjo 200 metrov dolgega sekundarnega kanalizacijskega kanala v naselju Breg pri Polzeli, za Tovarno nogavic, s čimer bodo omogočeni hišni kanalizacijski priključki za fekalne odpadke. S tem bodo lahko občani opustili greznice, kar bo nedvomno velik prispevek k čistejšemu okolju, za kar si v občini Polzela zelo prizadevajo. Skupna vrednost opravljenih del znaša 15 milijonov tolarjev.
T. Tavčar
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva; .Aškerčeva 9/a, (Dom n. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Zgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav; Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.
(\\itesVcA*
QjnUj.
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
TEČAJ CPP
Tečaj CPP bo 3. 6. 2004 ob 16. uri!
Akcija AŠ Čadej
PAKET:
-	27 moto ur,
-	tečaj CPP,
-	predizpit
za samo 9.990,00 SIT na mesec.