ï't
iro ïin ir«^ !o -f-ïr-
On
Pavlovic: »Rudar bo vedno moj klub!«
Zmagovalna kombinacija mozirske odbojke
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 65/Leto 66/Celje, 19. avgust 2011/Cena 1,30 EUR
□
Zlati časi
V pravcati zlatarski mrzlici, ki je zajela državo, smo v sijaj zavili tudi Celje. Poklepetali smo s celjsko zlatarsko legendo, pokukali v sedanjost in preteklost nekoč največje jugoslovanske zlatarne, se pozanimali, kako je zlato tudi donosna naložba, zakaj nepridipravi ropajo zlatarne in vam nasploh pozlatili konec tedna.
fc Hi
>
} %
m


Foto: GrupA
PROSTOVOLJSTVO
Umirajoči so naši učitelji
Posnetek smo naredili med obiskom Zlatarne Celje ob pripravi naše teme Zlati časi.
EKOLOŠKE KMETIJE
Pri Brglezovih okrog hiše »kosijo« gosi
Težave gradbincev niso od včeraj
I
V Rogaški Slatini imajo najsodobnejšo policijsko postajo
Kdo bo osvojil Veroniko?
POLETNO BRANJE
Ko se s Podplata poročiš v Komolec
P
VSE PDT VDDIJD MD
mn
y
NAJ VAŠ OGLAS ^ VIDIJO V VSEH T GOSPODINJSTVIH V SLOVENIJI. REZERVIRAJTE SI PROSTOR NA agencija@nt-rc.si.

Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Sobota, 27. avgust, ob 10. uri
iolo z LumplJI
ZLATI CASi
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Zlati časi
BISERKA POVŠE TAŠIĆ
Kakor za koga pač. Celje je zagotovo prestolnica zlata^, pa ne, da bi bili zlato-sledci in bi ga iskali med prodom Savinje. y tem kraju je doma zlatarna, ki je bila v nekdanji Jugoslaviji sinonim kakovosti, ugleda, sloves pa si je utirala tudi na tujih trgih. In po težkih časih ob izgubi jugoslovanskih trgov ji gre danes spet dobro.
Tukaj ima korenine tudi zlatarska šola, torej kovnica tistega znanja in spretnosti, ki je za več kot 20-milijonski trg usposabljala zlatarje. Zdaj že šest let ne obstaja več redni izobraževalni program zlatar. Četudi bi ga imeli, je na moč vprašljivo, kje bi se zaposlovali novi zlatarji. Toda poklic v poslovnem smislu menda ne izumira, vsaj če sodimo po kopici ad hoc, takole čez noč, odprtih odkupnih centrov plemenitih kovin in te trgovine se lotevajo tisti, ki z zlatom niti s srebrom doslej niso imeli kaj veliko opraviti. Se zdi, kot da bi se s tem poslom lahko ukvarjal vsakdo. No, tudi za kakšen drug poklic bi veljal takšen očitek in včasih se mi zdi kar dobro, daje pri kirurgih vse tako prekleto jasno. Pač ni dovolj, da bi za operiranje poznali le način vtikanja nitke v iglo.
Pa tistih redkih preostalih učenih in priučenih zlatarjev ne tareta le splošna kriza in vse manj ugleden položaj v družbi. Vse bolj so na udaru tudi zaradi ropov zlatarn. Očitno se obrobje slovenske družbe bohoti in ljudje način preživetja iščejo tudi tako, da se odpravijo po denar kar v banko; seveda ne po svoje prihranke. Še hitrejša, menda varnostno manj zapletena pot do novcev pa je, če se po žlahten nakit odpravijo kar v kakšno zlatarno; tudi tokrat seveda ne z namenom, da bi kaj kupili, temveč da bi pokraden dragocen nakit preprodali kot lomljeno zlato in pri tem zaslužili. Če v primeru centrov za odkupe plemenitih kovin izven področja zlatarn in registriranih podjetij za ta promet še lahko govorimo o slovenski iznajdljivosti in podjetnosti, pa lahko v drugem primeru govorimo le o kriminala, ki se očitno vse bolj sveti!
V trenutku, ko se skupnemu evrskemu območju precej zatika in sta nemška kanclerka ter francoski predsednik izgovorila na glas, kar so nekateri pred tem, tudi v Sloveniji, govorili že dosti prej, se zdi trdnost v zlatu toliko bolj pomembna. Prenekateri ekonomist in povsem običajen državljan se namreč sprašuje, ali bo predlagana gospodarska vlada za območje evra resnično obvarovala skupno evrsko valuto pred njenim nadaljnjim pešanjem oziroma procesom razvrednotenja, ki je vse bolj posledica dolžniške krize in svetovnega finančnega zloma. Slednji tepe vse več evropskih držav. Zato se zdi povsem na mestu še en predlog nemškega, ta hip najmočnejšega gospodarstva, ki mu prikimava tudi Pariz, češ da naj bi se vseh 17 držav v evrskem območju tudi v svojih ustavah zavezalo k uravnoteženemu proračuna. Povedano po domače: v ustavo države naj bi zapisali do kod, kako globoko se sme država zadolževati in zajedati tkivo ustvarjenega družbenega bruto proizvoda na plečih prihodnjih generacij.
In v zaostrenih svetovnih gospodarskih razmerah, ki smo jih na slovenski zemlji v nam lastni maniri nevoščljivosti in želje, da sosedu crkne krava, dodali še nič kaj obetavno politično krizo, se vse več državljanov odloča tudi za vlaganje v zlato. O naložbenem zlatu tako ali drugače pa razmišlja tudi vsaka pametna država.
Morda ste vedeli, da je Slovenija leta 2005 razpolagala s 7,6 tone zlata, leta 2006 s 5,1 tone in leta 2007 le še z 3,2 tone te plemenite kovine. Država jo potrebuje za svojo zunanjo likvidnost, kajti zlata rezerva ja pač obvezni del mednarodnih rezerv. Kaj si lahko mislimo, če se »slovenske zlate količine« vse bolj zmanjšujejo. Pred dobrim letom in pol so v Banki Slovenije na eno tovrstnih poslanskih vprašanj odgovorili, češ da je zlato samo ena od naložbenih oblik v finančnih naložbah naše osrednje banke. Z naložbami, torej tudi tistimi v zlatu^, upravlja svet te banke na podlagi dolgoročne naložbene strategije. In v skladu s to večini državljanov zagotovo manj znano strategijo so centralne banke evro sistema skupaj s centralnimi bankami Švice, Švedske in Velike Britanije septembra 1999 sklenile t. i. centralnobančni sporazum o zlatu^, kar pomeni, da usklajeno in pregledno bdijo nad prodajami zlata in s tem stabilnosti njegovih cen na trgu. Pomen zlata se je za slovensko državo zmanjšal s prevzemom evra na trgu. In zato bi jeseni pričakovala kakšno novo poslansko vprašanje, ki bi se glasilo: »Ali se pomen zlatih rezerv za državo kaj povečuje oziroma se bo dosedanja strategija zniževanja deleža zlata v finančnih naložbah Slovenije kaj spremenila?«
O vsebini zlatih rezerv Slovenije v tokratni temi Novega tednika z naslovom Zlati časi sicer ne pišemo, zato pa vam s pomočjo zanimivih sogovornikov predstavljamo celjsko zlatarsko legendo, Zlatarno Celje danes in nekoč, zlatarski poklic, roparske pohode in ^ ja^, molk je tudi zlato, pa »umolknimo«, vi pa začnite brati. Naj medi, pravijo slovenski čebelarji, mi pa tokrat dodajamo, naj se vam pozlati vse, česar se lotite.
/
Iř;


y
Govor je srebrn, molk je zlat.
Kako prodati zlate izdelke?
Za gram 14-karatnega zlata 17 evrov
Včasih doma ležijo kakšni prstani, verižice, uhani, zapestnice, ki jih niste videli že deset let in ste nanje že popolnoma pozabili. Če vam takšni izdelki ne pomenijo nič več, jih preprosto prodajte ali zamenjajte za druge, novejše. To lahko storite v zlatarnah, kjer odkupujejo zlato.
In kakšen je postopek pro- dim, katere čistine je izdelek,
predelave. 14-karatno zlato se rafinira - gre za postopek čiščenja zlata v čisto zlato - v 24-karatnega. Tako nastane-
daje? Zlatar Mitja Udovč iz zlatarstva Adamas je najprej izdelek preveril, ga podrgnil po lidijskem kamnu, da je dobil njegov bris, nato ga je preveril še s kislino. »Če pod kislino bris izgine, potem nismo dali nanj prave kisline in poizkusimo z drugo. Če na kamen pokaplja-mo s 14-karatno čistino, potem je to 14-karatno zlato. Zlatarji že na prvi pogled točno vemo, katere čistine je, nekateri, ki zlato odkupujejo kar tako, pa morajo preizkusiti vse. Ko vi-
ga položim na tehtnico in tako izračunam znesek. Če stranka potrebuje denar, ga vzame, a se bolj splača zamenjati star izdelek za novega, saj dobi pri odkupu več kot pri gotovini. En gram zlata stane 17 evrov, če pa bi vzeli drug izdelek iz zlatarne, pa je gram 19 evrov, seveda za 14-karatno zlato.« Udovč tudi pove, da večja kot je kriza, bolj vsi prodajajo, seveda dokler imajo kaj za prodati.
Ko stranke zlato že prodajo, potem pride na vrsto postopek
Nakit od strank skupaj zlijejo v čisto 24-karatno ploščico.
jo zlate ploščice, ki jih ljudje kupujejo. Iz tega 24-karatne-ga, čistega zlata se izdelki ne delajo. Tiste ploščice, ki jih v zlatarni naredijo po predelavi izdelkov, nato nazaj zamenjajo v 14-karatne, da lahko naredijo prstane, verižice ^Nekaj je potem tudi odpada, primesi, smeti. Iz prstanov se recimo kamni poberejo ven in se vrnejo stranki, a so ponavadi ti kamni sintetični, ničvredni, kar pa je cirkonov, se predelajo skupaj z zlatom in se nato odšteje 0,1 gram. Vse izdelke, ki jih zlatarstvo prejme od strank, zlije v čisto zlato, zato da dobi eno čistino.
ANJA ŠROT, foto: GrupA
Molk je zlato.
ANKETA
Enisa Rekič, zaposlena, Celje: »Imam le nekaj prstanov in nekaj verižic. O prodaji ne razmišljam, saj je tega res zelo malo in tudi ni veliko vredno. O naložbah je super razmišljati, ampak mislim, da do tega ne bo prišlo.«
Maja Ježovnik, zaposlena, Munchen: »Sem še tista generacija, ko se je zlato na veliko nosilo, imam pa tudi naložbe v zlatih ploščicah. Ves čas spremljam tečaj, predvsem mož se z naložbami bolj ukvarja kot jaz. Včasih govori o tem, da mu je žal, da ni prej še več kupil, a tako pač je. Ta naložba se je pokazala kot varna in že kot samo ime pove, za zlato rezervo.«
Lucija Ferlič, zaposlena,
Celje: »Nimam zlatih izdelkov doma, v bistvu samo belo zlato. Prstane sem včasih dobila za birmo, a zdaj bi lahko vse prodala, saj nič od tega več ne nosim. O naložbah v zlato razmišljam, mogoče da bi mi jih kdo podaril, kakšne zlate palčke, ampak to moraš potem tudi ves čas spremljati, čeprav velja za neko varno naložbo.«
Sebastjan Domadinik, zaposlen, Celje: »Nimam
naložb v zlato, pa tudi razmišljal nisem o tem, čeprav tečaj ves čas raste v trenutni gospodarski situaciji. Tudi vložil nič ne bom, najboljša investicija je zemlja.«
ANJA ŠROT Foto: GrupA
NOVI TEDNIK
ZLATI ČASI
3
Zlato orožje - gotova zmaga.
Zlata kovina, simbol imenitnosti in moči (Foto: GrupA)
Karat je enota za merjenje čistosti zlata, pomeni pa delež čistega zlata v 1000 delih zlitine. 999,9 tisočinke pomeni 24-karatno zlato in pomeni čisto zlato, 917 tisočink pomeni 22-karatno zlato, ki vsebuje 22 delov zlata in dva dela druge kovine, 750 tisočink pomeni 18-karatno zlato, 585 tisočink 14-karatno zlato, 333 tisočink pa 8-karatno zlato.
Iz delavnic celjskih zlatarjev iz knežjega mesta, ki je z zlatarji povezano vse od 15. stoletja. (Foto: GrupA)
Vlaganje v zlato prihodnost
Živimo v času, ko je nakup zlata še kako smiseln - V zlato je priporočljivo vložiti okoli 20 odstotkov svojega premoženja, pravi direktor podjetja Elementum Peter Slapšak
Zlato je s svojo lesketajočo se barvo že zgodaj postalo sinonim za lepoto in prestiž, a tudi za bogastvo in moč. Ta plemenita kovina je že od nekdaj mešala pamet vladarjem in »navadnim« Zemljanom. Samo spomnite se zlate mrzlice v 19. stoletju, ko so mnogi zapustili svoje domove, kmetije, delavnice in trgovine ter se množično odpravili iskat zlato. Večje zanimanje zanj, tudi pri Slovencih, je ponovno spodbudila svetovna finančna kriza. Vsi si namreč želimo, da bi naše premoženje dolgoročno vsaj ohranilo vrednost, če nam ga že ne bi uspelo oplemenititi.
O tem, kako varna naložba je V kakšnih okoliščinah se zlato, zakaj sploh vlagati vanj, ljudje odločajo za vlaganje v
ter o prednostih in slabostih varčevanja v zlatu smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom, direktorjem podjetja Elemen-tum, ki se ukvarja z nakupom in s prodajo zlata in srebra.
Kakšno je povpraševanje Slovencev po naložbenem zlatu? Je zlato za Slovence pogosta naložba ali še vedno raje vlagajo na primer v delnice?
Bolj kot se spet zaostruje svetovna finančna situacija (težave glede dolga v ZDA, znižanje bonitetne ocene ZDA, težave z javnofinančnimi primanjkljaji Grčije, Portugalske in v zadnjem času tudi Španije, Italije in Cipra), večje je povpraševanje po plemenitih kovinah. Za investicijo v zlato in srebro se ljudje odločajo predvsem zaradi zaščite premoženja in manj zaradi kratkoročnih dobičkov. Trend vlaganja v delnice je v tem obdobju v upadanju, ravno obratno je pri vlaganju v plemenite kovine, kjer je trend naraščajoč. Razlogov je več, najpomembnejši pa so preveliki javnofinančni primanjkljaji držav, podjetij in posameznikov, realno negativne obrestne mere, strah pred inflacijo in novo recesijo.
zlato oziroma druge plemenite kovine? V kolikšni meri je finančna kriza spodbudila zanimanje za zlato?
Peter Slapšak
Trend naraščajočih cen zlata in srebra traja že več kot deset let, tako da finančna kriza ni glavni razlog za dolgoletno rast. V preteklosti sta bila glavni razlog velika podcenjenost zlata in srebra ter konstantno razvrednotenje papirnatega denarja. Šele v zadnjih letih je razlog za nakup tudi aktual-
na finančna kriza, ki se vedno bolj zaostruje.
Zakaj sploh vlagati v zlato? Kako varna naložba je to?
V zlato in srebro je v prvi vrsti smiselno vlagati zaradi zaščite premoženja, in to ne na kratek rok, temveč na srednje do dolgoročno obdobje.
A vendar je treba biti pri nakupu zlata previden. Na katere pasti je treba paziti?
Predvsem na to, kakšno zlato oziroma srebro kupujete. Čistina zlata mora biti 999,9 in čistina srebra 999. Zelo pomembno je, da kupujete zlato in srebro kovnic, ki so navedene na londonski Good delivery listi (www. lbma.org.uk). Prav tako vam predlagam, da ga kupujete izključno pri uradnih ponudnikih, ki vam za nakup izdajo račun, saj se tako lahko izognete morebitnemu nakupu ponaredkov.
Ekonomisti se strinjajo, da je treba svoje premoženje razpršiti. Koliko odstotkov celotnega premoženja je smiselno vložiti v zlato?
Priporočljiv delež zlata in srebra v premoženju posameznika naj bi znašal okoli 20 odstotkov, kar je sorazmerno zgodovinskemu povprečju deleža zlata glede na ostale naložbe, kot so delnice, obveznice, nepremičnine. Danes ta delež znaša manj kot odstotek, kar pomeni, da živimo v času, ko je nakup zlata še kako smiseln, ne glede na kratkoročno gibanje cen.
Kakšen trend napovedujete - bo vrednost zlata, srebra
v prihodnje naraščala? Koliko časa še?
Cena plemenitih kovin ne narašča konstantno, kar pomeni, da se mora vlagatelj zavedati, da lahko vrednost njegove naložbe zaniha tudi pod vrednost investicije, ki jo je namenil za nakup plemenitih kovin. Dokler se bo kriza reševala z dodatnim tiskanjem denarja, dokler bodo centralne banke odkupovale slabe obveznice preveč zadolženih držav, dokler se ne bo ustvarilo več, kot porabilo, pa naj to velja za posameznika, podjetje ali državo, bo bolj smiselno kupovati zlato in srebro.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Kaj znanje, pomembno je, da se sveti!
Zlato je mogoče res vedno več vredno, vendar je zlatarjev kljub temu vedno manj. V Šolskem centru Celje, kjer so se izobraževali edini zlatarji v Sloveniji, že šest let nimajo rednega izobraževalnega programa zlatar. Po drugi strani to ni tako slabo, saj zlatarji, četudi šolani, težko dobijo službo. Trg v Sloveniji je namreč premajhen. Zato pa v zadnjih letih cvetijo zlatarne in jih je tudi vedno več, ki le prodajajo in popravljajo nakit. Pravega dela, ustvarjanja, je zelo malo. Morda tudi zato, ker zlatarno lahko odpre kdor koli. Omejitev ni.
Vodja izobraževanja odra- odprtje zlatarske obrti. Moj-
Obstaja več načinov investiranja/varčevanja v zlatu, čeprav sta najbolj znani in priljubljeni obliki nakup zlatih naložbenih palic in zlatih naložbenih kovancev. Posebnost naložbenega zlata je, da je v Sloveniji promet z naložbenim zlatom, tako nakup kot prodaja, neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih pa se (po pojasnilu davčne uprave) zlato obravnava enako kakor druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki (118. in 119.čl. ZDDV-1).
Vir:
www.nalozbenozlato.com
slih v Šolskem centru Celje Silvo Pišotek pravi, da je za ukinitev programa zlatar krivo predvsem premajhno zanimanje za to izobraževanje. Tudi pri starejših, ki so se izobraževali izredno, je tega vedno manj. Izredno so jih izobraževali na leto največ tri, vendar letos tudi tega ne bo. Sicer pa so se za zlatarje večinoma izobraževali ali tisti, ki so želeli nadaljevati obrtno dejavnost svojih staršev, ali tisti, ki jih je zlatarski poklic resnično zanimal. Izobraževanje je trajalo tri leta, od tega je bilo veliko tudi prakse. V prvem in drugem letniku tri tedne, v tretjem letniku pa kar 18 tednov. V šoli sicer še vedno izvajajo tako imenovane mojstrske izpite, ki pa že tri leta niso več obvezni za odprtje zlatarne.
Prodajalci, ne »pravi« zlatarji
Po uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, ki je začela veljati marca 2008, za odprtje zlatarne ni treba imeti ustrezne poklicne usposobljenosti in tudi ni treba pridobiti obrtnega dovoljenja. S tem so razvrednotili mojstrske izpite, ki so bili včasih pogoj za odprtje zlatarne oziroma za
strski izpiti so tako danes le še stvar ugleda, prestiža, pojasni predsednik sekcije zlatarjev in draguljarjev pri Obrtni zbornici Slovenije Feliks Vrečko. Da v Celju nimajo več programa zlatar, se mu zdi logično: »Zanimanja ni, a tudi dela ni. Zlatar za svojega otroka še najde delo, da bi koga vzel v uk, pa dela ni dovolj.«
Vrečko opozarja tudi, da se je narava dela zelo spremenila. »Danes gre večinoma za popravila in prodajo, izdelave nakita ali celo izdelave nakita po naročilu je vedno manj,« pravi Vrečko. V tem smislu je tudi sam izobraževalni program za zlatarje morda nesmiseln: »Šolo že naredijo, službe pa ne dobijo.«
Še vedno pa je nekaj zlatarjev, ki delajo dobro. Še vedno se najdejo kupci, ki zase zahtevajo kakovosten nakit, ki traja in prehaja iz generacije v generacijo. Tudi zaradi njih si v sekciji zlatarjev in draguljarjev želijo, da bi nazaj vzpostavili mojstrski izpit kot pogoj za odprtje zlatarske obrti. »S tem sta zagotovljena kakovost, znanje. S tem zaščitiš zaupanje potrošnika,« še razlaga Vrečko.
ŠPELA KURALT
Ni vse zlato, kar se sveti.
Vino je zjutraj svinec, popoldan srebro, zvečer zlato.
ZLATI CASi
NOVI TEDNIK
Zlat ključ vsaka vrata odpre
Mogočno poslopje (nekdanje in tudi sedanje) Zlatarne Celje je bilo zgrajeno v najbolj zlatih časih celjskih zlatarjev ter po svoje priča o njihovi takratni gospodarski moči.
V današnji Zlatarni Celje razmeroma dobro skrbijo za svojo promocijo in podobo. Na fotografiji je Radečan-ka, odlična pevka Nuška Drašček, kot obraz Zlatarne Celje.
V današnji zlatarni dvesto zaposlenih
Današnja Zlatarna Celje se po bolečem zlomu nekdanjega celjskega paradnega konja dobro uveljavlja
»Ura in zlatar sta obrtna poklica, ki sta zaradi svoje bogate tradicije mesto Celje še posebej zaznamovala,« je zapisano črno na belem na tabli Ulice obrtnikov v celjskem Muzeju novejše zgodovine. Danes je največje slovensko zlatarsko podjetje, ki se s ponosom sklicuje na staro celjsko zlatarsko tradicijo, tovarna Zlatarna Celje. Današnja Zlatarna Celje, ki promocijo ter splošno podobo
je nastala po stečaju nekdanjih Zlatarn Celje, je razmeroma uspešno podjetje s približno dvesto zaposlenimi. Po uradnih podatkih je imela družba lani dobrih 24 milijonov evrov dobička od prodaje ter ga je od leta prej bistveno povišala, večino pa je ustvarila na domačem trgu. Čisti dobiček Zlatarne Celje je znašal lani pol milijona evrov, leto prej celo dvakrat toliko. Družba razmeroma dobro skrbi za
v najširši javnosti, njen nakit na primer reklamirajo športnica Tina Maze, pevka Nuška Drašček, lepotica Martina Kajfež, slovenske in hrvaške missice _ Za Zlatarno Celje oblikuje celo italijanski oblikovalec Claudio Gussini, ki je med drugim oblikoval že za znamenitega francoskega draguljarja Cartierja.
Ustvarili so zavidanja vredno maloprodajno mrežo zlatega nakita z 38 trgovinami
v Sloveniji ter s številnimi na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, s po eno v Makedoniji in Črni gori, dve imajo celo v Bolgariji. Današnja zlatarna prav tako še vedno izdeluje zlitine za potrebe zobne protetike, ukvarjajo se še z naložbenim zlatom, v okviru industrijskega programa pa si prizadevajo postati glavni dobavitelj spajk, izdelkov in polizdelkov iz plemenitih kovin na zahodnem Balkanu.
Nekdanja agonija nekoč izjemno uspešne Zlatarne Celje, ki je zaznamovala devetdeseta leta prejšnjega stoletja, je Celjane in okoličane hudo prizadela. Proti koncu devetdesetih let so namreč
Kdo je prvi »zlatar« Slovenije?
Zlatarno Celje, ki je bila v stečaju, je pred dvanajstimi leti kupilo podjetje Bojana Albrehta, njenega današnjega predsednika uprave
in solastnika. Albreht, ki
živi v Ljubljani, izhaja iz Pristave pri Mestinju (občina Podčetrtek), kjer je bila njegova mama uslužbenka poštnega urada.
Na domačem Kozjanskem je bil danes 64-letni Albreht direktor zdravilišča Atomske toplice, nato je postal generalni direktor TTG-Slovenijatu-rist v Ljubljani. Med drugim je bil predsednik upravnega odbora HIT Nova Gorica, lani
je kot predsednik nadzornega sveta Gospodarskega razstavišča prevzel začasno vodenje te družbe, v ljubljanskem mestnem svetu je svetnik Liste Zorana Jankoviča ter je tudi namestnik predsednice nadzornega sveta Javnega holdinga Ljubljana. Po poklicu je univerzitetni diplomirani ekonomist. Lani se je »družina Albreht«, ki je na Managerje-vi lestvici najbogatejših Slovencev (s 15 milijoni evrov imetja), uvrstila kot novinec na 63. mesto. V lasti skupine Zlatarna Celje je med drugim igralnica Grand Casino v zagrebškem hotelu Sheraton.
Za Zlatarno Celje so trgi v državah nekdanje Jugoslavije zelo pomembni. Mis Hrvaške ter mis Slovenije s krono celjskih zlatarjev.
Krone za
lepotne
kraljice
Celjski zlatarji imajo med drugim na skrbi krone lepotnih kraljic iz nekaterih držav nekdanje Jugoslavije, katerih trgi so zanje posebnega pomena. Krona Zlatarn Celje, ki so jo konec spomladi posadili novi mis Slovenije Lani Mahnič Jekuš, je okrašena z barvnimi cirkoni briolet brusa, krono celjskih zlatarjev pa so prav tako položili na glavo nove mis Hrvaške Katarine Prnjak.
BJ
ugotovili, da je nekoč ugledno podjetje po večletnih izgubah ter pomanjkanju likvidnih sredstev za zagon proizvodnje zrelo za stečaj. Delavci, ki so ostali brez plač, so stavkali dolge tedne, nato je prišlo do stečaja celjskega paradnega konja.
V Celju ter širše so se za »po-stečajno« Zlatarno Celje, ki jo
vodi kot predsednik uprave ter solastnik Bojan Albreht, znova zbali predlani. V zlatarni so namreč v začetku predlanskega leta sprejeli odločitev o pripojitvi podjetja Albrecht holding, ki je bilo stoodstotni lastnik Zlatarne Celje, saj je to imelo zelo visoke finančne obveznosti. Bojan Albreht, ki je tako postal 55-odstotni lastnik
zlatarne, je medijem takrat pojasnjeval, da je edini razlog za pripojitev ekonomske narave, saj da na primer dvojnega računovodstva ne potrebujejo. V današnjem družinskem podjetju sta člana uprave Grega in Primož Albreht, poleg njiju je med solastniki Tanja Albreht.
BRANE JERANKO
Čas je zlato.
ZLATARNA CELJE DANES IN NEKOC
Zlati časi v zlatem podjetju
Vrhunski športnik Branko Vivod je bil uspešen zlatar nekdanjih Zlatarn Celje
To, kar je sanjal kot otrok, se mu je v življenju uresničilo. Užival je v zlatarskem poklicu in v športu ter če bi še enkrat izbiral poklic, bi izbral poklic zlatarja. Tako pravi Branko Vivod iz Celja, dolgoletni zlatar v nekdanjih Zlatarnah Celje ter nekdanji jugoslovanski rekorder v skoku v višino in devet-kratni veteranski svetovni prvak s 26 veteranskimi medaljami. Nenazadnje, tudi z grenko izkušnjo petletnega čakanja na borzi dela, po propadu nekdanjih Zlatarn Celje.
Kakšni so vaši spomini na že po nekaj dneh je bilo vse
stare čase Zlatarn Celje?
Takrat je to podjetje veliko pomenilo in za tiste čase smo imeli veliko dela ter razmeroma visoko plačo. Večkrat so nam delili tudi dobičke. Imeli smo kar 36 trgovin po vsej Jugoslaviji, kjer so bili naši izdelki zelo cenjeni. Iz drugih republik so prihajali s praznimi kovčki ter jih napolnili z zlatimi izdelki,
tudi plačano. Delali smo prav tako za trge ZDA, Kanade in Japonske. Vsako leto so bile v Celju mednarodne zlatarske razstave, kjer sem enkrat prejel za svoje unikatne izdelke srebrno plaketo. Zaradi strokovnega izpopolnjevanja smo odhajali na strokovne ekskurzije na razstave v Mûnchen, švicarski Basel, italijansko Vicenzo _
Branko Vivod iz Celja. Uspešen zlatar nekdanjih Zlatarn Celje, ki ga po svetu najbolj poznajo po vrhunskih športnih uspehih.
Kaj je takrat nasploh pomenilo biti zaposlen v Zlatarnah Celje?
Vsakdo tam službe ni mogel dobiti, večinoma se je zaposlovalo sorodnike že zaposlenih. Kot športnik sem dobil tam delo po zaslugi trenerja Fe-dorja Gradišnika. Vajenec za poklic zlatarja sem postal že leta 1963, ko je bila tovarna še v Gaberjah in takrat vajenci še nismo imeli takšne pravice, kot jih imajo danes. Ko sem postal zlatar pomočnik, se je to seveda bistveno spremenilo na boljše. Po petnajstih letih dela sem postal visokokvalificirani zlatar z bolj zahtevnim delom in zato višjo plačo. Zaradi izvoza
smo opravljali tudi neobvezne nadure, veliko sobot in nedelj, ki so bile dobro plačane.
Danes ste upokojenec, po stečaju Zlatarn Celje ste bili na petletnem čakanju na zavodu za zaposlovanje. Kako gledate na sedanjo Zlatarno Celje, naslednico nekdanjih zlatarn?
To me sploh ne zanima več. Saj veste, kako je nasploh delati pri zasebnikih. Mi smo imeli sindikalne domove, kamor je lahko peljal otroka na dopust prav vsak delavec. Poleg malice smo imeli zjutraj še manjši zajtrk, s kavico ali čajem ter z rogljičkom.
Koliko srečujete nekdanje sodelavce iz Zlatarn Celje ter kaj si poveste o nekdanjih časih?
Zelo malo jih srečujem, nekaj kolegov se nas še sreča z grenkim priokusom,
ker so nas vrgli na cesto. Po mojem bi bilo takrat mogoče drugače, vendar ne vem, kakšni interesi so prevladali. Od nekdanjih direktorjev srečujem Staneta Seničarja in Anico Brglez, ki sem jo srečal še pred nekaj dnevi. Bila je dolgoletna, zelo sposobna direktorica. Zelo rad sem hodil v službo, dobre volje sem odhajal in bil v svojem poklicu zelo srečen.
BRANE JERANKO
1
»Zlato še vedno predstavlja končno ohliko plačila na svetu. De-rualabrezkňtjavkn-zah nihče noče. Zlato
je vedno sprejeto.«
(ameriški ekonomist Alan Greenspan)
NOVI TEDNIK
ZLATI CASi
PORTRET CELJSKE ZLATARSKE LEGENDE
Celjska zlatarska legenda Vili Kragolnik starejši, začetnik rodbine zlatarjev, še danes, pri svojih 85 letih vodi podjetje Zlatarstvo Kragolnik skupaj z otroki. Na fotografiji s hčerko Metko v lokalu v celjskem Citycentru.
Daleč naokoli znan zlatarski lokal v Gosposki ulici v Celju, kjer je začel zlatarsko obrt Vili Kragolnik starejši, vodi danes njegov sin Karli.
Zlatarjev, kolikor hočeš
V Kragolnikovi rodbini zlatarjev, ki veljajo za deficitarni poklic, ne manjka - Celjska zlatarska legenda Vili Kragolnik je pri svojih 85 letih direktor priznanega podjetja
»Še vedno vstaja zgodaj ter dela v podjetju tako kot vsi drugi,« ugotavlja za svojega očeta Vilija Kragolnika starejšega hči Metka. Celjska zlatarska legenda, Vili Kragolnik starejši, ki je v 85. letu, vodi podjetje Zlatarstvo Kragolnik skupaj z otroki.
Zlatarski mojster Vili Kragolnik je najstarejši v rodbini s kar nekaj zlatarji. Njegovi trije sinovi, Vili Kragolnik mlajši, Karli in Janko Kragolnik, so vsi po vrsti zlatarski mojstri, hči Metka je kvalificirana zlatarka s končanim študijem ekonomije, zlatarka je bila prav tako pokojna soproga začetnika rodbine Ljuba Kragolnik, ki je delala z možem več desetletij. Iz rodbine je znan še en zlatar, to je brat Vilija starejšega, pokojni Milan Kragolnik, ki je delal v Zlatarnah Celje.
Za zlato v vrsti
»Za oblikovanje sem imel posluh že kot otrok,« se spominja začetnik zlatarske rodbine Vili Kragolnik starejši, ki je začel kot zlatarski vajenec v celjski zlatarski tovarni Knez&Pacciaffo, prednici Zlatarne Celje. Tja so ga vzeli po zvezah za vajenca prvo leto druge svetovne vojne. »Zanimivo je, da takrat, med vojno, ni bilo dovoljeno izdelovati poročnih prstanov iz 14-kara-tnega zlata, ampak je moralo zadoščati šest- do osemkara-
tno,« se spominja zlatarskih začetkov zlatarska legenda.
Po vojni je nadaljeval delo v nacionalizirani tovarni, v Zlatarni Celje, pozneje je bil na dveletni praksi v zlatarskem ateljeju v Kolnu ter pridobil odlično znanje. V petdesetih letih je nato postal obrtnik ter odprl lokal v Gosposki ulici, kjer danes nadaljuje delo kot zlatarski mojster sin Karli. »V začetku je bilo hudo, za zasebnike so bile omejitve zelo stroge. Poudarek je bil na popravilih izdelkov, reklamiranje ni bilo dovoljeno, enako ne razstavne izložbe,« se spominja začetkov obrti v prvih letih socialističnega sistema. Eden od celjskih zlatarjev, ki si je drznil postaviti v izložbo na
ogled dva prstana, je celo dobil nekaj mesecev zapora. »Ampak toliko administracije, kot je treba danes, takrat ni bilo, zadoščal je en zvezek.«
Najboljša leta za zlatarje so bila od konca šestdesetih do konca osemdesetih let. »To je bil za našo dejavnost zlat čas. Povpraševanje je bilo veliko večje od ponudbe, danes je obratno,« niza spomine ugleden Celjan. Štirje takratni celjski zlatarji povpraševanju niso mogli zadostiti in stranke so morali celo odslavljati, saj je na primer pri Kragolniku v vrsti čakalo tudi po petnajst strank. Kupovali so darila za dan žena, za božič in veliko noč, za veliko več porok kot danes so morali izdelati veli-
ko več poročnih prstanov, botri so se za krst in birmo izkazovali z zlatimi darili _
Tretji največji
Po osamosvojitvi Slovenije, v novem gospodarskem sistemu, se je Kragolnikova obrtniška delavnica preoblikovala v podjetje ter postala s 27 zaposlenimi celo tretje največje zlatarsko podjetje v državi. Za slovenske zlatarje so se začeli težji časi, saj se je zanimanje za nakup zlatega nakita zmanjšalo, obenem se je pojavila z odprtjem trga poceni tuja konkurenca z zlatarskimi izdelki slabše kakovosti.
»Danes izdeluje zlat nakit le še peščica zlatarjev,« ugotavlja
Vili Kragolnik starejši, ki je uradno odšel v pokoj pred dvema desetletjama, še v času Jugoslavije. V trgovinah zlatarske izdelke le kupujejo in prodajajo, v Kragolnikovem podjetju jih še vedno izdelujejo sami ter se ukvarjajo tudi z veleprodajo, s predelavo zlatih in srebrnih izdelkov za nekatere druge zlatarje, z uvozom kakovostnih izdelkov ter z odkupom starega zlata in srebra. Njihov lokal je v celjskem Citycentru.
Veliko zlatarskih delavnic po Sloveniji je propadlo, ukinili so celo zlatarsko šolo, tako da velja poklic zlatarja danes za deficitarnega. In Vili Kragolnik starejši je bil z opuščeno celjsko zlatarsko šolo, edino v Sloveniji, zelo povezan, saj je predaval tistim, ki so opravljali mojstrske izpite, ter bil član izpitne komisije.
»Danes so za zlatarstvo najtežji časi doslej,« trdi celjska zlatarska legenda. Celo sive ekonomije še vedno ne manjka. »V takšnih razmerah se zlatarskemu poklicu slabo piše,« dodaja izkušeni mož.
BRANE JERANKO
Po zlato skozi luknjo v zidu
Hranite tudi vi zlatnino v škatlici v spalnični omarici ali dnevni sobi?
Kriminalci so z »vsemi žavbami namazani«, kar lahko vidimo vsak dan po številu in načinu vlomov in tatvin. Čeprav ropi zlatarn na Celjskem v zadnjih letih niso ravno popularni, pa lahko kljub temu izpostavimo vsaj tri takšne primere. Lani so storilci na filmski način oropali prodajalno zlata v Celju, kjer so najprej vlomili v sosednjo trgovino, od tam pa zvrtali luknjo v zidu, da so prišli v prostore zlatarne. Rop zlatarne je bil še v Šentjurju, v Velenju je ostalo le pri poskusu. Kriminalisti storilce kaznivih dejanj v vseh treh primerih še vedno iščejo.
So pa pri navedenih tatvi- ga načrtujejo do potankosti.
nah verjetno sodelovali dobro izurjeni storilci, kar pomeni, da delujejo v združbi, se na rop vnaprej pripravijo,
^eštva, '^'"^ktčlo-
Vprašanje je, ali so takšni roparji nevarni. Čeprav ropajo v nočnem času in takrat, ko so najmanj opazni, se jim ni dobro izpostavljati, če bi kdo nanje naletel. Kajti ropanja so se lotili z natančno izdelanim načrtom in nikoli ne vemo, kako ga bodo skušali ubraniti. Največkrat delujejo v teh skupinah tudi tujci, ki so v takšnem poslu že stari mački. Pri ropih onesposobijo alarme, vse senzorje, za seboj
ne pustijo veliko sledov. Škode so vrtoglave, včasih višje od 100 tisoč evrov, v Sloveniji se je že zgodilo, da so roparji zlatarne povzročili do 300 tisočakov škode.
Kam gre takšno zlato? Stoodstotno v tujino. V takšnih ropih ukradeno zlato se namreč ne znajde v prodajalnah, ki zlato odkupujejo. Ker so posredi organizirane kriminalne združbe, take prodaje ne bodo tvegale, ampak bodo zlato odpeljale v tujino. Tak vzorec »spravljanja ukradenega zlata v promet« poznajo tudi drugod po ostalih državah, kjer so škode milijonske. Preiskave teh ropov so za kriminaliste zelo težko delo, saj nimajo veliko oprijemljivih sledov.
Nekoliko lažje pa je prijeti tatiče in vlomilce, ki zlatnino
odnašajo iz stanovanj in hiš. Med temi je kar nekaj narkomanov, ki včasih le izkoristijo priložnost in naivne lastnike, ki hranijo zlatnino doma v škatlicah namesto v sefih. Ukradeno zlatnino prodajo in denar porabijo za nakup droge ali pa zlatnino neposredno zamenjajo za mamila. Med storilci so tatovi, ki največkrat delujejo sami ali v parih in se »specializirajo« le za vlome v hiše. Do zlatnine je pravzaprav smešno lahko priti, saj jo največkrat najdejo kar v škatlicah v spalničnih omaricah ali v dnevnih sobah. Ti tatovi niso nevarni, tudi če jih lastniki zalotijo pri tatvini, največkrat pobegnejo in niso nasilni. Tako ukradena zlatnina pa se znajde v prodajalnah, kamor jo odnesejo prodat. Vendar v
Če ti hoče sreča znesti zlata jajca, ji hitro spleti gnezdo
Hudo je biti priklenjen, pa čeprav z zlato verigo.
prodajalnah niso ravno neumni, včasih o sumljivem izvoru zlata, ki jim ga kdo prinese, obvestijo policijo, vendar so to bolj izjeme kot pravilo. Sicer pa tatovi zlato oziroma nakit, ki ga ukradejo, najverjetneje prodajo naprej kot lomljeno (rabljeno) zlato. Sledljivost je praktično nemogoča. Cena zlata pa raste, opozarja predsednik sekcije zlatarjev in draguljarjev pri Obrtni zbornici Slovenije Feliks Vrečko. Dodaja, da se zaveda, da ropov še kmalu ne bo manj. Ob tem Vrečko spomni na letake, ki smo jih
prejeli v poštne nabiralnike, ko so tuja podjetja (šlo je za češka in poljska) pozivala ljudi, naj jim prodajo nakit za lomljeno zlato. Sicer pa lomljeno zlato odkupujejo praktično vsi zlatarji. Kupijo ga od vsakega, ki ga prinese. »Nismo policija. Nimamo nobene pravice človeka spraševati, od kod ima to zlato, ali zahtevati dokazila o lastništvu. Vprašamo le za ime in priimek, ki pa si ga seveda lahko tudi izmislijo,« zaključuje Vrečko.
ŠPELA KURALT SIMONA ŠOLINIČ
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Seveda so gradbinci s Celjskega povzročali sive lase tudi drugod po Sloveniji. Če omenimo samo Vegradove Celovške dvore, Gradis pa naj bi »potonil« zaradi projektov v Komendi in Planetu Tuš v Kranju.
Ker Rimskih term ni bil sposoben dokončati (tako kot še mnogih drugih projektov) velenjski Vegrad, je vodstvo term junija lani za novega izvajalca izbralo celjski Nivo.
Težave gradbincev niso od včeraj
Zaradi težav gradbincev tudi težave pri izvajanju projektov - Od prekinitev pogodb do naganjanja z gradbišča
Da je položaj v gradbeništvu težak, vemo. Prav tako vemo, da gradbena podjetja tudi ali predvsem na Celjskem »padajo«. Sicer v podjetjih, ki so v prisilni poravnavi (Ingrad Gramat, SGP Nova), še delajo, medtem ko je za padlima velikanoma (Gradis, Vegrad) ostalo kar nekaj nedokončanih poslov. Preverili smo nekatere večje naložbe v posameznih občinah, kjer se zaradi težav gradbenih podjetij srečujejo s številnimi problemi.
Povod je seveda gradnja no- bodo dela poplačana izključ-vega vrtca v Novi vasi, kjer so no z denarjem iz občinskega imeli Celjani precej nesrečno računa, so seveda prežali na roko pri izbiri izvajalca. Ker najnižjo ceno. To je na javnem
Izobraževanje odraslih
sdra^vma
J'"
Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje
Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2011/2012:
•	zdravstvena nega (SSI, štiriletni program),
•	zdravstvena nega (PTI, 3+2),
•	BoLNíčAR / NEGoVALEc (SPI, triletni program),
•	KozMETÍČNÍ TEHNiK (SSI, štiriletni program),
Informativni dan bo v sredo, 24. avgusta 2011, ob 15. uri.
Pridobite si nov poklic:
•	maser / maserka,
•	pedíker / pedíkerka,
•	VízAžísT / VizažisTKA,
•	maníker / maníkerka.
Vpis v tečaje poteka vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole.
izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje
nacíonalníh poklícníh kvalífíkacíj.
Dodatne informacije: 03/428-69-00, 03/428-69-10 zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si
razpisu ponudilo mariborsko podjetje Konstruktor. Takrat je še izpolnjevalo vse zahtevane pogoje, a ravno v času, ko se je začela gradnja celjskega vrtca, so se začele stavke delavcev in v javnosti so odmevale novice o blokadi transakcijskih računov, možnem stečaju, menjavi direktorja _ Tudi zaradi krize v gradbeništvu je bila celjska občina pripravljena še nekoliko potrpeti in počakati. Predstavniki občine so sicer ves čas spremljali, kaj se dogaja na gradbišču, in bili v stiku z vodstvom podjetja, vendar je prihajalo tudi do zamud pri gradnji.
Ker pa tudi po podaljšanju roka Konstruktor ni predložil podizvajalskih pogodb z no-miniranimi podizvajalci (po prvem scenariju bi podjetje to moralo storiti pet dni po podpisu pogodbe, nato so z aneksom rok podaljšali), je celjska občina pred tednom dni prekinila pogodbo z mariborskim podjetjem. Zdaj mora ponovno objaviti razpis za izvajalca del. Po sedanjih ocenah naj bi to še za mesec ali dva zavleklo gradnjo novega celjskega vrtca, lahko pa se zgodi, da bo zamuda še večja.
Tudi manjši
Zagotovo se je eden prvih zdrsov na Celjskem zgodil že pred leti pri gradnji Osnovne šole Rečica ob Savinji. Gradnjo je po številnih takšnih in drugačnih razpravah v takratnem občinskem svetu Mozirje pridobilo podjetje Cimperman. Že ob izboru sredi devetdesetih let so nekateri opozarjali, da ne bo šlo. In res je po dobrem letu podjetje propadlo, gradnjo pa je po pridobljenem poslu
na ponovnem razpisu leta 200 končalo podjetje Rudis.
»Seveda je to gradnjo kar precej podražilo, čeprav je bila končna cena še vedno precej znosna,« je povedal sedanji župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, ki je aktivno sodeloval pri gradnji med krajani tako želene šole. Največji problem so že pri propadu Cimpermana predstavljali neplačani podizvajalci - mnogi so že takrat ostali brez plačila. Podjetnik naj bi denar, ki mu ga je občina nakazovala sproti za opravljeno delo, in sicer vsak mesec, dejansko porabil za poplačilo starih grehov, po-dizvajalci pri gradnji šole pa so se glede plačila že takrat obrisali pod nosom.
Vegradove zgodbe
Seveda je zgodba zase propadanje velenjskega Vegrada,
ki je za sabo pustil kar nekaj nedokončanih ali slabo zgrajenih projektov. Potem ko je bila tudi v javnosti znana agonija velenjske družbe, je najbrž enega ključnih udarcev zadala Mestna občina Velenje, ki je enostransko prekinila pogodbo o prenovi Vile Biance. V MO Velenje so pred odločitvijo o enostranski prekinitvi pogodbe vodstvu Vegrada ponudili možnost sporazumne prekinitve pogodbe ter čas za premislek in morebitne pripombe. »Ker se do roka, zapisanega v predlogu, v Vegradu na naš predlog niso odzvali, smo bili, da bi preprečili škodo, prisiljeni od pogodbe enostransko odstopiti. Več kot očitno je namreč postalo, da Vegrad del na objektu Vila Bianca v nobenem primeru ne bo pravočasno končal,« so povedali v mestni hiši.
Vegrad je pri prenovi Vile Biance z deli zamujal že za več mesecev. »Splošno znano je bilo, da je imelo podjetje velike finančne težave. Na delovišču so delavci nehali delati, ker niso imeli potrebnega materiala. MO Velenje je tako s pomočjo varnostne službe zavarovala dostop na delovišče pri Vili Bianca, takoj pa smo začeli postopke za izbiro novega izvajalca.« Prenovljeno vilo, ki jo uporabljajo v protokolarne namene, so odprli decembra lani.
Precej tragična je zgodba o gradnji kanalizacijskega omrežja v spodnjesavinjskih občinah. Kot je znano, je gradnja 29 kilometrov dolgega kanalizacijskega sistema v občinah Žalec, Braslovče, Polzela in Prebold lani tik pred dokončanjem zastala zaradi finančnega zloma velenjskega Vegrada. Dela na kanalizaciji bi morala biti končana že januarja lani. Potem ko so Žalčani Vegradu nato še trikrat neuspešno podaljšali rok za dokončanje naložbe, so z velenjskim gradbincem vendarle prekinili pogodbo in z javnim razpisom začeli iskati novega izvajalca. Aprila letos so dokončanje del zaupali podjetju CM Celje. Odpraviti pa bo treba tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri pregledu delovišča in so nastale zaradi nekakovostne izvedbe. To bi lahko rok dokončanja projekta
Z najnovejšega seznama nepreizkušenih terjatev, ki ga je predložila stečajna upraviteljica Alenka Gril, je razvidno, da so Rimske terme do velenjskega Vegrada prijavile več kot 34 milijonov evrov terjatev.
nekoliko podaljšalo, pri čemer v Žalcu upajo, da se bodo občani na kanalizacijski sistem lahko začeli priključevati še to jesen.
Podobna usoda kot kanalizacijo je doletela tudi čistilno napravo Kasaze. Ker je Cestno podjetje Maribor ni bilo sposobno dokončati, so Žalčani januarja letos prekinili tudi pogodbo z njim. Tudi za nadaljevanje del na čistilni napravi bodo morali poiskati novega izvajalca, vendar Žalčanom še vedno ni uspelo uspelo objaviti razpisa zanj. Še vedno namreč čakajo na soglasje okoljskega ministrstva in službe vlade za lokalno samoupravo oziroma na potrditev razpisne dokumentacije. Soglasje sicer pričakujejo vsak hip.
Rimske terme še na sodišču
Pri oživljanju Rimskih term res nič ni šlo gladko. Ogromno problemov se je v zadnjih dvajsetih letih nakopičilo pri tem projektu. Ob vsem, kar je v zadnjih dvajsetih letih doletelo zdravilišče, so mu jo zagodli še izvajalci. Terme z njihovo izbiro niso imele ravno srečne roke. Gradnjo centralnega objekta so sprva hoteli zaupati SCT-ju, a je ta od projekta odstopil in tako je dela prevzel Vegrad. Tudi v tem primeru se je zgodba končala tako, da so terme lani spomladi pogodbo z njim prekinile. »Če imate pogodbo sklenjeno z nekom, ki ne more dokazati, da je sposoben pogodbena določila izpeljati v roku, kakovosti in obsegu, potem je utemeljenost take pogodbe pod velikim vprašajem in je tudi tveganje zelo veliko. Uprava in nadzorni svet sta to tveganje prepoznala, zato smo se odločili za prekinitev pogodbe,« je tedaj odločitev utemeljila direktorica Rimskih term Marjana Novak.
Po prekinitvi pogodbe se Vegrad ni želel umakniti z gradbišča, kar so dosegli šele po sodni poti. Vse to je podaljševalo in tudi podražilo obnovo. Ta je sicer končana, saj jo je dokončal celjski Nivo. Vendar so v povezavi z Rimskimi termami nekatere zadeve »odprte« še na sodišču, saj naj bi bilo Vegradu nakazanih 13 milijonov evrov, dela pa so bila opravljena le v vrednosti štirih milijonov. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so že vložene kazenske ovadbe.
BA, PM, US Foto: GrupA, arhiv NT
Velenjska Vila Bianca v času Vegradove agonije Št. 65-19.avgust2011 -
NOVI TEDNIK
EKOLOŠKE KMETIJE
Pod domačo lipo - oče Zdravko, Jernej, Valentin in mama Simona s Klaro v naročju, spredaj Matej, kuža Črni, Anja in Marko
Še več pire, pa marmelade, sokovi _
Z grmovjem zaraščene površine najhitreje kultivirajo koze, prašiči so odlični »orači« - Pri Brglezovih na Dolgi Gori okrog hiše »kosijo« gosi
Domačija na Dolgi Gori daje kruh Brglezovim že več rodov. Zdaj na njej gospodarita Zdravko in Simona. Za razliko od desetletij nazaj, ko je bil včasih na mizi kruh iz enotne moke, kdaj pa kdaj tudi iz bele, zdaj s šestimi otroki in 90-letno Zdravkovo materjo segata po kruhu iz pirine moke. Peče ga Simona in ko sva z Andražem s slastjo zagrizla vanj, sva kljub temu, da se je rezina voljno vdala pod prsti in da se ni niti malo drobil, verjela, da je star že nekaj dni.
Tudi to je namreč odlika doma pridelane kakovostne hrane. »Potrošnik, ki enkrat poskusi ekološko pridelano hrano, jo bo hitro ločil od konvencionalno pridelane,«
razlaga gospodar Zdravko razliko v okusu in nenazadnje tudi v hranljivosti. Tako kar na začetku opravimo tudi s stereotipom, da si ekološko pridelane hrane zaradi višjih cen ne more privoščiti vsakdo. »Če je kruh iz polnovredne moke, je veliko bolj hranljiv in človeka prej nasiti. Zato ga tudi poje manj,« pravi in omeni, da se razlika v ceni hitro izgubi. Če res preračunaš, si v bistvu na istem.
Zdravka je ekološko kmetovanje pritegnilo že v času študija, ko je prebral knjigo Biodinamično kmetijstvo Rudolfa Steinerja. »A to ne gre, ker sem v službi. Pri takšnem načinu kmetovanja je treba loviti ne le določene dneve, celo ure. Ve se, kateri dnevi so ugo-
dni za list, kateri za rastline s plodovi, kateri za cvetnice. To zahteva celega človeka, drugače ne gre,« pravi diplomirani inženir agronomije, sicer svetovalec v šentjurski izpostavi Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.
Za prodajo pira in mlado govedo
Brglezova kmetija z gozdom vred meri približno trinajst hektarov. »Od tega je 7,2 hektara kmetijske zemlje - 1,7 hektara njiv, 10 arov vinograda - ostalo so travniki. Vinograd počasi opuščamo, morda bo tam prostor za nove nasade,« razmišljata gospodarja o prihodnosti, ko bo treba ekološko pridelavo in predelavo na domačiji raz-
širiti. »Na njivah je eno leto žito, naslednji dve leti detelja oziroma lucerna s travo, da si zemlja opomore, da dobi potreben dušik, ki ji ga največ dajo metuljnice. Pa tudi večina hlevskega gnoja gre na njive, travnike v pol leta tako živina sama pognoji,« pravi Zdravko in doda, da ta opravlja dvojno delo, »z ma-veljnom spredaj kosi, zadaj pa gnoji«. Za oranje njiv pa bi bili najboljši prašiči. »V Avstriji ponekod že obdelujejo njivske površine s prašiči, ti prerijejo zemljo bolje kot vsak plug,« se spomni obiska pri kmetu Holzerju. To seveda pujsi počnejo nadzorovano, ko so pospravljeni pridelki, kmet ogradi njivo in jih spusti v ogrado, zemlja pa je hitro prerahljana in spet pripravljena za naprej. »V permakulturi to ni več nič posebnega. Tudi koze - drži se jih ime živa sekira oziroma kosa, saj ščipa-jo grmovje in zgornje mlade sočne dele rastlin - namenoma uporabljajo tam, kjer so zaraščene površine. V letu, dveh iz goščave spet naredijo travnike,« nam razlaga in pove, da so pri njih za košnjo okrog hiše najboljša »kosilnica« tri goske.
Medtem ko so včasih še sejali tudi rž in ajdo, zdaj glavnino njiv namenjajo piri. »Luščimo jo na Ljubečni, meljemo pa doma, na obnovljenih žr-mljih,« Zdravko pojasni, da je tako najbolj priročno, saj je za prodajo njihova moka vedno sveža. Imajo stalne stranke, ki večinoma prihajajo na kmetijo, nekaj moke pa Zdravko tudi dostavi. »V trgovine ali na tržnico ne gremo, se ne splača tudi zaradi tega, ker so količine zaenkrat premajhne.« Letno prodajo še tri ali štiri mlada goveda. »Škoda, ker v
Sloveniji še ni potujočih klavnic, da bi povsem brez stresa usmrtili živali. Kljub temu, da je posebej določeno ravnanje z ekološko prirejenimi govedi, da so vhlevljena v ločen boks, absolutno brez pretepanja, je le potreben transport. Živali, ki jih odpeljejo iz okolja, ki so ga vajene, tako vseeno vznemiriš,« opozori na stres in posledično povišan adrenalin, ki se potem pozna tudi pri okusu mesa.
Med prvimi ekološkimi kmeti
»Kakšnih 15 do 20 kmetov se nas je leta 1998 zbralo na ustanovnem sestanku Združenja ekoloških kmetov za SV Slovenijo, zdaj nas je že približno tri tisoč po vsej Sloveniji.« Začetki so bili bolj težki, saj je bilo to za slovenskega kmeta neznano področje. »Še vedno ostaja pri nekaterih intenzivnih kmetih nelagodje, na ekološko kmetovanje gledajo zelo skeptično,« pravi Zdravko in doda, da je treba včasih »pre-slišati« kakšno v slogu, češ to je za tiste kmete, ki se jim ne ljubi delati. »Res je, da so vlaganja manjša, ker ni dodatnih vnosov. Ni gnojil in škropiv, a pri pridelavi vrtnin je več dela, saj plevela ne uničuješ s kemijo, temveč mehansko,« spomni na okopavanje in pletev. Naravno kmetovanje je drugačno kot konvencionalno.
Kmetije, ki so certificirane
-	Brglezova je že enajst let
-	so tudi redno nadzorovane. »Ko kmetija prijavi, da bo na trg dala toliko in toliko produktov, je nadzor še ostrejši,« pravi Zdravko in doda, da je kontrola, ki je vedno nenapovedana, še pogostejša kot sicer. »Predpisana je čimbolj naravna reja, s pašo v naravnem okolju. Določena je ko-
ličina živali na obdelovalne površine - sam menim, da v povprečju ena GVŽ (glava velike živine, op.p.) na hektar, sicer je razpon določen zelo široko od 0,5 do 1,9 GVŽ.« Pri Brglezovih se živina - trenutno imajo pet krav, po enega bika in telico ter šest teličkov - od konca marca do konca oktobra pase, slabo polovico leta pa ji polagajo seno v hlevu. »A prost izhod imajo vse leto. Zanimivo je, da si poleti v hlevu, kjer imajo vedno dostop do vode, iščejo čez dan zavetje pred vročino, ponoči pa se pasejo. Tam nekje od konca avgusta do konca oktobra pa pridejo v hlev le, ko so žejne. In ne le da se na travnikih hranijo, tudi gnojijo ga ves čas.«
Zelišča, marmelade in sokovi
Pri Brglezovih imajo zasejane tudi nekaj pšenice, a ta je za hrano za domačo perjad in prašiče. Za družino v kuhinji uporabljajo le piro - od peke kruha do vseh vrst peciv, 13-letni Jernej iz pirine moke peče torte, Simonina speciali-teta so še pice, pa testenine, štruklji _ »Pomembno je, da je moka sveža,« pravi Simona in dodaja, da za prihodnost, ko bodo otroci zrasli in bo časa več, pa tudi za njihovo šolanje bo treba več denarja, z Zdravkom načrtujeta več domače pridelave. »Razmišljava o zeliščih, prodaji večjih količin pirine moke in zagotovo tudi domačih izdelkov iz piri-ne moke, pa marmeladah in sokovih Del vinograda so že posekali in naredili prostor za nov nasad. A to so že naložbe, ki jih je treba načrtovati.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Simona doma peče kruh iz pirine moke - takle »kvader«, kruh je namreč treba peči v modelu, ima odrasel človek za ves teden, saj je zelo nasiten.
Zdravko v kašči, kjer je oluščena pira shranjena v skrinji, neoluščena zrna pa postrojena v vrstah vreč. Zakaj? »Če bi bile vreče zložene na kup, bi se zagotovo zaredili miši, tako pa mačke poskrbijo, da ni nikjer nobene.«
Kdaj ste nazadnje videli tak prizor? Kokošjo družino je 2-letni Klari za rojstni dan podarila babica. St.65-19.avgust2011 -
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Umrl nekdanji predsednik vlade
V začetku tedna je v 68. letu starosti umrl nekdanji premier in nekdanji predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk, ki ga bodo v nedeljo pokopali z vojaškimi častmi v Ljubljani, do pogreba pa je odprta žalna knjiga v dvorani Državnega zbora.
Med drugim si bomo »načelnega politika in velikega domoljuba«, kot ga ocenjujejo slovenski politiki, zapomnili kot mandatarja z najkrajšim predsedovanjem slovenski vladi, politični prostor pa je zaznamoval tudi kot finančni minister med letoma 2004 in 2008, ko smo prevzeli evro.
Rodil se je 18. oktobra 1943 v Ljubljani. Leta 1945 je njegova družina emigrirala in se leta 1948 naselila v Mendozi v Argentini. Tam je diplomiral iz ekonomije, nato pa v Chicagu opravil še magisterij. Na univerzi v Kaliforniji je pridobil še drugi magisterij in doktorat.
V Mendozi je nato poučeval kot univerzitetni profesor, leta 1975 pa je odšel v Washington, kjer je opravljal različne funkcije. Zadnjih pet let službovanja v ZDA je bil direktor kabineta predsednika Medameriške razvojne banke in član predsedniškega sveta banke.
V slovenski politični prostor je vstopil v prvi polovici
leta 2000 in na združitvenem kongresu SKD+SLS je bil izvoljen za podpredsednika stranke. Po padcu tedanje vlade Janeza Drnovška v volilnem letu 2000 je bil Bajuk potrjen za novega mandatarja. Vlado je vodil do oktobrskih parlamentarnih volitev. Z Lojzetom Peterletom in drugimi, ki so zagovarjali večinski volilni sistem, je avgusta 2000 ustanovil stranko NSi in postal njen prvi predsednik. Do leta 2004 je bil poslanec stranke, nato pa je v novi vladni koaliciji, ki jo je poleg SDS, SLS in DeSUS sestavljala tudi NSi, prevzel funkcijo ministra za finance. V času njegovega ministrovanja smo v Sloveniji prevzeli evro.
NSi na državnozborskih volitvah leta 2008 ni prestopila volilnega praga, zato je Bajuk odstopil z vodilnega mesta v stranki in se umaknil iz aktivne politike.
Kako pa kaj mladi in turizem?
CELJE, VELENJE - V hostlu mladinskega centra Celje je povprečna zasedenost zmogljivosti na letni ravni 30-od-stotna, vendar se ta številka v poletnih mesecih povzpne tudi do 65 odstotkov. Vseh ležišč skupaj imajo 42, največ povpraševanja pa je po dvo-in enoposteljnih sobah.
V mladinskem hotelu v Velenju pa je z zasedenostjo zmogljivosti ravno obratno. Dejan Požegar je dejal, da je le-ta trenutno 10-odstotna, nastanjena sta dva Avstralca in en Španec, pričakujejo pa, da bo v času festivala Kunigunda, ki bo od 19. do 28. avgusta, število gostov naraslo, saj tam prenočijo vsi nastopajoči. Tudi v Velenju imajo veliko možnosti za izlete ali obiske različnih turističnih točk: rudniški muzej, sprehodi okoli
jezera, izlet v Logarsko dolino. Večina gostov je organiziranih in si svoj čas zapolnijo sami s svojimi aktivnostmi, če pa ni tako, jih napotijo v turistično informacijski center.
Vodja mladinskega hostla Celje Klemen Sagadin je dejal, da skupine, ki jih organizirajo sami, ostanejo dlje časa, v tem primeru jim sestavijo tudi poseben program, ogled kakšne turistične kmetije ali pivnice, obenem pa še doda: »Smo vedno bolj prisotni, res pa je, da nismo v Ljubljani, kjer je več turistov in so hostli bolj zasedeni. Pri nas imamo v ponudbi pripravljene različne aktivnosti, recimo paintball, skok s padalom v tandemu z Lisce, pohod z baklami _ Za te aktivnosti pa se gostje bolj malo odločajo, saj smo za njih večinoma le vmesna
Orgelska šola po novem
CELJE - Orgelska šola v okviru Doma sv. Jožefa, kjer izobražujejo organiste, je postala za ustanoviteljico doma, skupnost lazaristov, prevelika finančna obveznost. Poleg prispevkov, ki so jih plačevali učenci, župnije in škofija, je moral Dom sv. Jožefa namenjati še več kot trideset tisoč evrov na leto iz lastnega vira.
V Domu sv. Jožefa so se zato odločili, da bodo orgelsko šolo preoblikovali. »Glede na to, da imajo oddelke za orgle tudi glasbene šole v Celju, Šentjurju in Velenju, je prav, da se slušatelji
v tem pogledu izobražujejo kar tam. Pri nas bi nato poskrbeli za tiste predmete, ki so za organista v župniji pomembni, bodisi duhovnost, orgelsko igro za ljudsko petje, liturgiko in podobno z dodatnimi srečanji v blokih,« omenja direktor Doma sv. Jožefa Jože Planinšek. Izobraževanja bodo ob koncih tedna desetkrat na leto. »Vključili bi se lahko tudi tisti organisti iz župnij, ki nimajo končane orgelske šole, vendar se želijo izpopolnjevati,« dodaja direktor. Prednost novega načina je, da so morali slušatelji, če so
hoteli imeti od države priznano izobrazbo, na koncu leta opravljati izpite v glasbenih šolah.
V orgelsko šolo, ki so jo ustanovili pred osmimi leti, je bilo v zadnjem letu vključenih 24 slušateljev, predvsem z območja celjske škofije. Dosedanji vodja orgelske šole v Domu sv. Jožefa Simon Jager odhaja na novo delovno mesto v šentjursko glasbeno šolo, vodenje orgelske šole bo prevzel David Preložnik, organist v stolnici.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
V Celju več gostov za eno noč, v Velenju prespijo povprečno trikrat
postaja. Tako sta na primer gosta z Madžarske prišla s kolesom, prespala, zjutraj pa se že odpravila proti Ljubljani in naprej proti morju.«
Hostel je povezan tako z lokalnim gospodarstvom kot s turizmom, tako da goste v zadnjem času največkrat pošljejo na Šmartinsko jezero, kjer lahko preživijo kar cel dan, tam pa jim ponujajo tudi številne aktivnosti. Lahko se peljejo z ladjico, po vodi »tekajo v žogah« (zorbing), igrajo golf ali pa si izposodijo čoln. Usmerijo jih tudi na celjski grad in Celjsko kočo na pohod, ponudijo jim tudi različna vodenja po mestu, a večina gostov pride zvečer in že zjutraj odide, saj iščejo zgolj prenočišče za eno noč in ne ogledov.
ANJA ŠROT, foto: GrupA
Jože Planinšek, direktor Doma sv. Jožefa
Premestitve duhovnikov
Od odprtja celjskega hostla je minilo eno leto. Želijo si, da bi se v prihodnje zasedenost zmogljivosti še povečevala.
——- St.65-19.avgust2011
WÙ
CELJE - V poletnem času so v Sloveniji redne letne premestitve duhovnikov Katoliške cerkve, ki odhajajo na druga delovna področja na lastno željo ali po naročilu škofov. V Škofiji Celje je letos devet sprememb.
Službo duhovnega pomočnika v Župniji Vitanje, kjer so zaradi pomanjkanja duhovnikov trenutno brez rednega župnika, bo prevzel jezuitski pater Lojze Cvikl, ki tam pomaga že dlje časa (začasni upravitelj Župnije Vitanje je dekan Alojz Vicman iz bližnje Nove Cerkve). Duhovnega pomočnika bodo prav tako dobili v romarski baziliki v Petrovčah, kamor prihaja na pomoč nekdanji dekan v Rogaški Slatini Janez Krašovec, ki živi po odhodu v pokoj v Ponikvi pri Žalcu. Krašovec izhaja iz znane družine več bratov duhovnikov, med njimi sta najbolj znana nekdanji ekonom mariborske škofije ter biblicist z več doktorati upoštevanih univerz.
Nov župnijski upravitelj v Šmartnem ob Dreti ter sou-pravitelj v Bočni je v preteklih
Mirko Škoflek, nov dekan Dekani-je Žalec, ki ima osem župnij.
dneh postal Ivan Šelih, ki se je odpovedal obmejni Župniji Dobova (po novem so jo prevzeli lazaristi). Dosedanji župnijski upravitelj Peter Marčun, ki se je Šmartnemu ob Dreti in Bočni odpovedal, je postal župnik v Trbovljah. Nekaj sprememb na območju Škofije Celje je še na območjih Koroške, Zasavja in Po-savja. Po vsej Sloveniji znan duhovnik Janez Turinek odhaja iz posavskih župnij Arti-če in Sromlje v Pariz, kjer bo zaradi študija na katoliškem inštitutu, kjer bo študiral ko-munikologijo, na štiriletnem študijskem dopustu.
BJ
S 1. avgustom je vodenje Dekanije Žalec, ki obsega osem župnij, za naslednjih pet let prevzel Mirko Škoflek, župnik v Župniji Šempeter v Savinjski dolini. Na tem mestu je nasledil Jožeta Kovačca, polzelskega župnika, ki je to funkcijo opravljal deset let. Mirko Škoflek je po rodu Polzelan, rodil se je leta 1948, bil mašniško posvečen leta 1973 v Mariboru in služboval kot duhovni pomočnik v Framu, kot kaplan v Slovenski Bistrici ter kot župnijski upravitelj in župnik v Majšperku, od leta 1986 pa službuje v Šempetru v Savinjski dolini. Mirka Škofleka med drugimi poznajo poslušalci Radia Celje, kjer pripravlja verske oddaje. (TT)
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Na Pohorju je bila gneča
ROGLA - Lepa, sončna in vroča nedelja, je privabila na nekoliko manj vročo Roglo kar štiri tisoč obiskovalcev. Na Pohorju so v okviru pionirskega projekta Okusi Pohorja pripravili že drugi praznik pohorskega lonca, okusne enolončnice z mesom, ješprenjem, gobami in s krompirjem.
V kuhanju priljubljene pohorske jedi je tekmovalo osem ekip, zmagala je ekipa Selniških plejžuharjev (pležuh je bil nekoč za Pohorce edino zimsko prevozno sredstvo), ki sta ji sledili ekipi zreške Gostilne Jurček in Term Zreče. »V turistični destinaciji Rogla-Pohorje se trudimo, da bi v regijo pripeljali čim več obiskovalcev. Eden pomembnejših elementov za večjo prepoznavnost turistične regije je vsekakor kulinarike,« poudarja Tina Tinta Kovačič iz Uniorjevega programa Turizem. Ohranjanje starih in prepoznavnih jedi ima za promocijo turistične regije seveda poseben pomen.
BJ
Tekmovalci so pripravljanje pohorskega lonca vzeli nadvse zares.
Le kdo bo zmagal, so se spraševali tekmovalci in ocenjevalci pohorskega lonca.
Prekmurski večer ob državnem prazniku
VELENJE - Mestna občina je v sodelovanju z mladinskim centrom ob državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, pripravila prekmurski večer. V občini so namreč želeli Velenjčanom in drugim obiskovalcem približati prekmursko kulinariko in umetnost.
17. avgusta 1919 se je na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20 tisoč ljudi, ki so podprli priključitev Prekmurja k matičnemu narodu. V spomin na ta dan od leta 2006 praznujemo državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Tudi državne proslave ni
vsako leto, ampak so se v luči varčevanja odločili, da bo le vsakih pet let. Ne glede na to pa so se za praznovanje odločili Velenjčani. Ti so v sredo pripravili prekmurski kulina-rično-kulturni večer. Najprej so obiskovalci pri Letnem kinu ob Škalskem jezeru lahko poskusili bograč, ki so ga pripravile ekipe Mestne občine Velenje, Mladinskega centra Velenje in Andragoškega društva Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje. Večer se je nadaljeval z nagovorom podžupana Jožefa Kavtičnika in končal z ogledom filma Oča, ki ga je režiral Prekmurec Vlado Škafar.
ŠK
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
International School
for Social and Business Studies
Celje • Slovenija
Vabljeni k vpisu v Celju 2011/2012!
EKONOMIJA V SODOBNI DRUŽBI
diplomirani ekonomist (UN)
univerzitetni gtudij
10
POLETNO BRANJE
NOVI TEDNIK
Ko se s Podplata
v ■ v
porocis v Komolec
Da so slovenski priimki lahko rastlinski, živalski ali tudi seksualno zveneči, smo pisali že lani. Tokrat smo se lotili poimenovanja slovenskih krajev in ugotovili podobno situacijo. Na Celjskem smo se nekaterih nenavadnih imen krajev že navadili, saj so nam že vsakdanja, medtem ko imajo tisti, ki tu ne živijo, nasmeh od ušesa do ušesa, ko slišijo za Lopato, Polule ali Podplat. No, nam pa je smešno, da obstajajo Komolčarji. To so prebivalci kraja Komolec (pri Kočevju). Še več, si zamislite, da si vaša hči, ki je doma na Podplatu, najde ženina na primer v Komolcu? Ali v Pedrovem. To je namreč kraj na Krasu.
_ ali iz Govejega Dola v Mišji Dol - Da sploh ne govorimo o Pedrovem!
Pregled krajev na Celjskem kaže, da smo tukaj zvesti predvsem živalim in rastlinam. Golobinjek pri Podčetrtku poznamo vsi, Kozje tudi, so pa kozam bolj zvesti drugod po Sloveniji, kjer so kraji Kozji Vrh, Kozjane, Kozlovi-či, vrhunec je Kozji hrbet! Pri Slovenskih Konjicah obstaja kraj Kravjek, v Celju je bila znana Kurja vas, so pa v Sloveniji še Govejek, Goveji Dol, Kokošnje, Kobilje, Ščurki in zveneča Krmačina. Pri Šmar-tnem v Rožni dolini poznamo naselje Konjsko, sicer pa je na slovenskem zemljevidu naselje, ki se mu reče Konj (Litija). Prebivalci so Konjani, ženske pa niso kobile, da ne bi kdo nesramno razmišljal. So pa vsi
»na« Konju (greste na Konj in ne vanj), kar vsaj dobro zveni. To pa - kadar je govora o živalskih poimenovanjih - še ni vse! Pri Vojniku imamo Polže, pri Laškem sta Mač-kovec in Kuretno, poznamo tudi Petelinjek, pri Dramljah so Jazbine, pri Velenju Pesje, pri Radečah Jagnjenica, pri zloglasnem Podplatu pa - kot da so tam iskali neverjetna imena krajev - Kačji Dol. Do Mišjega Dola je malo dlje, saj je ta kraj pri Litiji. V Sloveniji so tudi kraji, ki spominjajo na mrčes: Metulje, Komarnica, Mramorovo pri Pajkovem ter Muhabran. Bolj »telesna« sta kraja Kolk in Podreber. Radi imamo tudi »babe«. Tako je v Celju Babno, Babna Gora,
Babna Brda in Babna Reka pa so pri Šmarju.
Asociacijam na rastline pri krajih na našem območju enostavno ni konca (mimogrede kraj Konc je na laškem območju). Imamo, kar hočete. Od sadja do zelenjave. V bližini Vojnika je Višnja vas, »Češpelj« ni, so pa Črešnjice (prav tako pri Vojniku). Na Celjskem so tudi Buče, Orehovec je pri Mestinju, Brezova je v Šmar-tnem v Rožni dolini, Bukovje pri Šmarju ter Hrenova pri Vojniku. Za Polzelo nekateri pravijo, da je ime nastalo iz »pol zelja«, imamo še kraj Pecelj, ki je (zanimivo) pri Bučah v okolici Šmarja. Hudajužna je pri Grahovem, če koga zanima _ V Sloveniji so rastlinski še kraji Kopriva, Borovnica, Praprot, Praprotna Polica, Pšenična Polica ter Mala Goba. _ Če smo članek že začeli z »gradbeno« Lopato, je treba »gradbeno« omeniti tudi, da imamo na Celjskem še Kameno pri Šentjurju, Blatni Vrh pri Laškem, Glinsko v Škofji vasi. Pri Cerknici je še Glina, na Gorenjskem je kraj Apno, pri Ribnici Betonovo _

ob torkih v Movem tedniku
Vavgustu,kojeíastudlzapoíeino
branje, bomo objavili spisek knjtg, ki smo jih novinarji Novega tednika In Radia Celje v minulih treh mesedh prebirali In vam jih priporočali.
Skupaj	zvami	bomo	ustvarili	letvico
najbolj branih knjig, k branju pa
vabimotiidiboij znane osebnosti iz
družbenega, gospodarskega, političnega življenja na Celjskem.
Želite brati skupaj z nanni? Pilite nam na:tednlk@>nt-rc.sj
Politik iz PoStene vasi?
Pri poimenovanjih slovenskih krajev je še kako popularna predpona pod-. Tako imamo Podčetrtek in Podsredo, Podtorka še ne. Nekoliko nenavadna so še imena Podsliv-nica, Podšentjur, Podvolovjek pri Mozirju, Podhruška, Pod-bukovje, Podbrezje _ Na Slovenskem so pač kraji, kjer ne moremo mimo vprašanja, na podlagi česa so njihova imena sploh nastala. Na primer kraj Okrog pri Ponikvi, Belo pri Šmarju, Črnova pri Velenju (v Sloveniji sta mimogrede tudi kraja Črnci in Črnec), Nizka v Savinjski dolini, je pa na Slovenskem kar nekaj krajev z imenom Visoko. Čeprav smo zajeli tokrat večino nenavadnih poimenovanj krajev na našem območju, enostavno ne moremo mimo naslednjih. Na kaj bi pomislili, če bi se peljali skozi Krvavo Peč, Krvavi Potok, Krvavičji Vrh ali bognedaj skozi Zaklanec? Od kod takšna imena? Ali ste vedeli, da imajo pri Trebnjem na Dolenjskem Puščavo? Ali pa Bogo vas, Bru-hanjo vas ali Znojile pri Grosupljem? Še »huje« sta Britof pri Kranju ali Hrustovo pri Ljubljani. Definitvno pa zmaga Poštena vas pri Brežicah. Ugibajmo: ali je v Pošteni vasi doma kak politik?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
In zdaj vabilo bralcem Novega tednika. Poznate kakšno ljudsko zgodbo o tem, kako je vaš kraj dobil ime? Pošljite nam jo, mi jo bomo z veseljem povzeli, zapisali avtorja, tiste najbolj domiselne pisce pa, po izboru naših bralcev, tudi nagradili z majico Novega tednika.
KOZERIJA
Ah, ta jesen
y/ m ■ ■	■
Življenja
Pred nekaj dnevi sem, kot se za soboto in vestnega sinčka spodobi, peljal mamo po nakupih. Medtem ko je sopihala med policami, sem se povabil na kavo v bližnji lokal, srebal kavico in opazoval živelj. Zraven mene sede pet ostarelih žena, vsaka s svojo vrečko, svečami za pokopališče, temno rjavimi hlačnimi nogavicami in trajnami. Debata je šla nekako takole. Marija je umrla. Saj ne bi vedele, pa je povedal Lojz. Tudi Lojz je bolj pri kraju, astma ga daje že leta in gre samo še na slabše. Za kosilo bodo skuhale goveji zrezek. Je bil kar poceni, čeprav bi bil lahko še bolj. Testenine niso več, kar so bile. Včasih so bili makaroni bolj trdi, zdaj pa se razkuhajo že po minuti. Noge zatekajo. Taksist je ošaben, včasih kar reče, da ne pelje v tisto smer, kamor bi rade, samo zato, ker se mu ne ljubi peljati v hrib za tistih nekaj deset centov. Branka ima novega. Saj je bila vedno bolj poskočna. Dva je že spravila v grob. Saj bo tega tudi. Rože so poceni. Prevroče je. Juti bo že bolje, napovedujejo dež. Tudi dež ni v redu, potem pa zebe. Frizer je drag.
Še isti dan sem se spravil v hribe, tako za dva dni. V eni od koč se počim na klop, na levi gruča ostarelih planincev, na desni dve starejši planinki. Kaj kmalu ugotovim, da sta planinki tujki, ki sta malce nelagodno čakali na naročeno pivo. Tisti na levi pa so bili mojstri. Pet kerlcev, trebuhi, sivi lasje in brki, pivo, vino, žganje in kosmate šale. Eden je bil, po pogovoru sodeč, odcveteli žigolo. Najprej se je še branil očitkov, da je položil vse, kar je imelo pulz, malce kasneje pa se je le omehčal. Nekdo mu vrže pred nos, da se je enkrat pozabaval s tako debelo žensko, da jo je potem komaj spravil iz avta. »Da, to je sicer res«, je odvrnil žigolo, »vendar je imela petindvajset let. Če bi jo ti videl, bi se ti zmešalo.« Nato ga je druščina - med kukanjem proti tujkam - spraševala za modre nasvete, kako jih spraviti v posteljo. »No, fantje, takole je. Kot prvo, zakaj mislite, da dve ženski hodita naokrog sami? Dedce za v posteljo iščeta, kaj pa drugega. Priti moraš do nje in ji reči: »Lassen Sie Augen sprechen, kar pomeni, naj govorijo oči. Nato jo samo primeš za vrat, zaližeš in pikneš.« Starcem se so začele svetiti oči. Začeli so ugotavljati, kdo je dovolj korajžen, da bo to tudi storil. Eden z največjim trebuhom je zvrnil žganje in oznanil, da bo šel kar on. »Hahaha, nisi ti Mirko,« se začne zabavati druščina. »Mirko pride, zastonj je, pije, nato pa še poštima. Ti pa prideš, vse plačaš, pa greš domov s trdim. Še klošar prej pikne kot ti.« Meni je pivo skoraj brizgnilo iz nosa. Žigolo je zaklical natakarici, naj prisede. »Vsi se zaganjajo,« ji zaupno šepne v trajno, »a nihče, nič ne upa. Veš, kaj, ti bom jaz povedal. Jaz ti bom povedal, da imaš najlepše zizike na Štajerskem. Res, malokatera ima take.« Natakarica se nelagodno preseda, odriva roke in poskuša hladiti vročo atmosfero. »Oo, tebe je klop pičil?« reče trebuharju. »Hehe, mene je pa osa tule«, reče žigolo in kaže na mednožje.
Prvaki.
Zdaj pa malo razmislimo. Če ženskam iz začetka zgodbe odvzamemo trajne in ortopedske čevlje, dedcem pa trebuhe in sive brke, smo v srednješolskih časih. Resno, so bile takrat debate kaj drugačne? Kar se fantov tiče, niti za odtenek. In potem pravijo, da je človek kot vino, ki s starostjo postaja žlahtnejši in zrelejši? Pa ja.
Mimogrede, nihče ni piknil. Tudi to je nekam sumljivo znano.
GREGORJAZBEC
Ob obisku muzeja premogovništva postanemo pravi rudarji. Nadenemo si obleko in čelado, v žep pa damo rudarsko malico. V garderobi visijo originalna rudarska oblačila.
S pozdravom srečno, ki pomeni tovarištvo, solidarnost, pomoč, smo se povabili na podzemno pustolovščino v Muzej premogovništva Slovenije v Velenje. Vodja muzeja Stojan Špegel nam je povedal, da se muzej lahko pohvali s številnimi presežniki - 157 metrov globoko nas v rudnik popelje najstarejše delujoče dvigalo v Sloveniji iz leta 1888, v muzeju premogovništva so najglobje ležeča jedilnica, salon in kapelica (posvetil jo je Anton Stres) v Sloveniji, prav tako se najglobje v Sloveniji lahko popeljemo z vlakom, hkrati pa so rovi premogovnika na eni najdebelejših plasti premoga na svetu. To je tudi edini podzemni muzej v Sloveniji, ki doživetja omogoči tudi invalidom, slabovidnim in naglušnim.
Aleš Rehar, vodja vodičev, najbolj zapomnijo simulacijo
nam je pred vstopom zaupal, da je muzej sestavljen iz starega in novega dela. V starem delu spoznamo skupaj s pesnikom Antonom Aškercem, ki je živel v bližini Velenja in napisal tudi prvo slovensko socialno-kritično pesem Delavčevo pesem o premogu, zgodovino izpred več kot 130 let in do druge svetovne vojne, vse s pomočjo avdio-video scen, po ogledu starega dela si privoščimo malico, po njej pa spoznamo razvoj rudarstva. Z rudniškim vlakom se ob koncu pripeljemo do jaška, kjer nas čaka dvigalo. »Vsi si
rudarske nesreče, malico, v novem delu pa razstreljeva-nje, vožnjo z vlakom in vožnjo z gumijastim trakom,« o vtisih obiskovalcev pravi Aleš Rehar.
Poleg podzemne pustolovščine lahko v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju spoznamo še legendo o skoku čez kožo, razstavo razvoja premogovništva od prvih najdb do svetovno znane velenjske odkopne metode, zbirko vseh premogovnikov v Sloveniji, zgodovino Premogovnika Velenje, predstavljano je »knapo-vsko« stanovanje iz leta 1930,
vidimo lahko črno in belo garderobo in avtohtono rudarsko kopalnico, v zunanjem delu muzeja je pohodna pot, imajo pa tudi biološki steber, kjer je mogoče videti razvoj kamnin.
V zadnjem letu so obnovili stolp, star rudniški jašek, ki je proglašen za spomenik lokalnega pomena, novo galerijo so uredili v avtohtonih rudniških prostorih. Gostijo predvsem razstave z rudarsko tematiko - trenutno razstavlja Prešernov nagrajenec za rudarski motiv Stojan Batić in po 50 letih je lignit, ki je bil izkopan v velenjskem premogovniku, znova na ogled. Premog sicer ni obstojen na zraku, v galeriji pa lahko vidimo velike kose premoga, ki so umetniško obdelani. V jamskem delu pa že obnavljajo nekatere scene. 1. septembra bodo pripravili tudi prenovljeno spletno stran.
Muzej premogovništva Slovenije je dobil številne nagrade - priznanje Evropskega muzejskega foruma, Fordovo
nagrado za ohranjanje tehnične dediščine, Valvasorjevo priznanje, zlati grb Mestne občine Velenje, priznanje gospodarske zbornice za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine in tudi številna sejemska priznanja.
V muzeju premogovništva omogočajo tudi poroke. »Mi pravimo, da če se pri nas poročite, da je treba iti najprej v globino, da lahko prideš v višino,« nam je zaupal Stojan Špegel. Ob rojstnih dnevih otroke pričaka tudi maskota Ligi, morda pa takrat ujamejo tudi kakšnega škrata Berk-mandljca.
SB, foto: GrupA
V globino 157 metrov se popeljemo z najstarejšim delujočim dvigalom v Sloveniji, ki je iz leta 1888, torej je tudi stari rudniški stolp eden najstarejših pri nas. Zgrajen je bil v enakem času kot Eifflov stolp v Parizu, zato ga včasih tudi enako poimenujejo.
Muzej lahko obiščemo od torka do nedelje med 8.30 in 17. uro (ob 15. uri je vstop za zadnje skupine), priporočljive so predhodno najave na številki 03-587-09-97.
O konjih, ki so delali v rudniku, kroži legenda, da so kar sami šteli, kolikokrat so se morali spustiti v rudnik, in ko so dosegli določeno število, jih ni bilo mogoče prepričati, da bi ponovno šli v premogovnik.
Vera Orešnik, Stojan Špegel, Simona Brglez, Aleš Rehar, Aljoša Bončina v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju
12
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
»Stara fabrika«, kjer je Ludwig Schutz leta 1870 zastavil proizvodnjo.
Mavrični svet Schútzove keramike
Ludwig Richard Schutz (1828-1919) in njegova družina
Družina Schutz je začela proizvajati keramiko leta 1852, ko je kupila že obstoječi obrat v Olomo-učanih pri Blanskem na Moravskem. Nosilci podjetja so bili oče Karl ter sinova Ludwig (po pripovedovanju kemik) in Arnold (pravnik). Družba Schutz je bila formalno ustanovljena in vpisana leta 1859 v trgovski register z nazivom Gebruder Schutz.
Gonilna sila podjetja je bil Ludwig Richard Schutz, ki je med drugim želel proizvajati najboljšo fajanso, za kar je bila potrebna ustrezna mešanica gline. Za najboljšo se je izkazala mešanica štajerske gline iz Liboj in gline s Češke (ležišči Flohau in Saaz), zato je leta 1870 družina odprla v Libojah hčerinsko podjetje. Vodstvo je prevzel Ludwig Schutz, tovar-
no v Olomoučanih pa je vodil Arnold Schutz.
Ludwig Richard Schutz je v Spodnjo Savinjsko dolino pripeljal tudi družino in si na naslovu Kasaze 42 osnoval dom. Prvič zasledimo vpis Schutzove tovarne v celjski trgovski register šele leta 1894 pod oznako »L. R. Schutz, Thonwaarenfabrik« s sedežem v Libojah in podružnico v Grižah. Kot lastnik je vpisan Ludwig Richard Schutz, kot prokuristki pa hčeri Marie in Louise. O poslovnem delovanju podjetja vemo zelo malo, saj arhiv doslej ni bil odkrit.
Kot ostale tovrstne tovarne je tudi libojska v začetku 20. stoletja zašla v krizo; iskati je bilo treba nove programe in nove rešitve. Podjetje, ki se je uspelo prebiti skozi leta prve svetovne vojne, je z razpa-
dom Avstro-Ogrske padlo pod državni sekvester. Ludwig Richard Schutz je umrl 1. junija 1919 in pokopali so ga v družinsko grobnico na Mestnem pokopališču v Celju.
Poskusi Marie Charlotte, da bi podjetje ohranila v družinski lasti, so se izjalovili. Tovarna je leta 1922 prešla v last Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, še isto leto pa je bila ustanovljena Keramična industrija, d. d., s sedežem v Zagrebu. Proizvodnja se je nadaljevala pod blagovno znamko Majolika Celeia. Marie Charlotte Lobe Schutz je umrla leta 1946 v Me-ranu in je z možem pokopana na tamkajšnjem evangeličanskem pokopališču.
Naslednji teden bomo nekaj besed namenili zaposlenim v Schutzovi tovarni.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Okrasni krožnik - motiv lovca v renesančni opravi
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Fag se ne da
Ko sta žalsko glasbeno-li-terarno društvo Aletheia in tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem lani po desetletju in pol obudila nekoč odmeven Festival akustične glasbe Žalec (Fag), so se nekateri bali, da bo ostalo le pri enkratnem poskusu. A so se ušteli. Ljubitelji akustične glasbe bodo na svoj račun prišli tudi letos. Fag bo ponovno zaživel nocoj (v petek) in jutri ob 20. uri v Kulturnem domu Svoboda v Grižah.
Festival je ob svoji prvi izvedbi v letu 1979 doživel popoln uspeh. Govorilo se je o »novi alternativi«, ki je poleg panka predstavljala zdravo nasprotje takratnemu rokerske-mu, popevkarskemu _ »ma-instreamu«. Fag je prerasel v tradicionalno prireditev. Na njem so nastopali avtorji, ki še danes veljajo za upoštevanja vredne glasbene osebnosti: Veno Dolenc s skupino Sedmina, Tomaž Pengov, Andrej Šifrer, skupine Gestalt, Tanta-druj, Kladivo, konj in voda z Damjano Golavšek _
Po letu 1984 pa je žalsko festivalsko dogajanje povsem zamrlo. Sredi devetdesetih let je sicer prišlo do poskusa obu-
Z lanskoletnega Festivala akustične glasbe
ditve festivala kot »open-air« prireditve na igrišču žalske osnovne šole, leta 2007 pa je žalski zavod za kulturo, šport in turizem priredil v atriju Sa-vinove hiše v žalcu »akustični večer« s skupino Aletheia, Venom Dolencem in Klariso Jovanovič. Zamisel, da bi festival kot tak povsem »obudili od mrtvih« pa se je porodila leta 2009, ko so pod šotorom v Novem Celju izvedli večer akustične glasbe s Ksenijo Jus, Venom Dolencem, Brankom Mihajlovičem - Kosto, s skupinama Tantadruj in Lusier ter Danijem Bedračem. Ideja je padla na plodna tla in tako je Fag lani ponovno oživel. Z obi-skanostjo organizatorji sicer
niso bili najbolj zadovoljni, a to jih ni odvrnilo, da s festivalom ne bi nadaljevali. Ravno nasprotno. »Ljudi je pač treba navaditi. Mislim pa, da se bo zadeva čez kakšno leto ali dve že prijela,« pravi idejni vodja festivala Dani Bedrač.
Festival so tudi letos razdelili na dva večera. Na nocojšnjem koncertu bodo nastopili Ksenija Jus - Xenia, Blažev žegen, Boštjan Narat, Peter Andrej in La Vers. Jutri pa bo občinstvo uživalo ob nastopih Vena Dolenca, Braneta Mihajloviča Koste, Tantadruja, Katarine Juvančič & Dejana Lapanje ter Tadeja Vesenjaka.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kunigunda bo zavladala Velenju
Festival mladih kultur Kunigunda končno odpira svoja vrata. Tokrat ga bodo v Velenju organizirali že štirinajstič. V mestu oziroma na velenjskih urbanih prizoriščih se bodo zvrstili glasbeni, gledališki, plesni in drugi umetniški dogodki ter izobraževalne, ustvarjalne, športne in družabne delavnice. Skoraj vsi dogodki (le trije so plačljivi) bodo brezplačni, sicer pa festival finančno pokrivajo tudi iz naslova Evropske prestolnice kulture.
Že v torek so se začeli predfestivalski dogodki. Tako se je začel dogodek ulične umetnosti z naslovom Klasirnica. Na stavbo t. i. klasirnice, gre za stavbo, kjer so včasih razvrščali premog, danes pa je opuščena, bodo namreč mladi umetniki grafitirali. Cilj je enoten grafit, ki bo meril več kot tisoč kvadratnih metrov. Grafit bodo javnosti predstavili 27. avgusta, ob koncu festivala. Prav tako v torek se je začelo tudi Plesno poletje za otroke. Gre za plesno oziroma gledališko delavnico, kjer bodo otroci pod vodstvom štirih mentorjev ustvarjali svoj muzikal. Delo bodo predstavili 26. avgusta v Sončnem parku.
Uradno odprtje festivala bo jutri, že danes pa se obeta vrhunski koncert. Ob 21. uri bo na prostoru Letnega kina ob Škalskem jezeru mlade in mlade po srcu razvnel Kiril Džaj-kovski s simfoniki iz Makedonije. Gre za vrhunsko elektronsko glasbo s tradicionalnim makedonskim melosom, trubači in z goslači, pa tudi afro-karibskimi pridihi in energijskimi udari. Kot predskupina bodo nastopili zmagovalci natečaja za mlade neuveljavljene skupine Karma Coma in skupina Leni Kra-vac. Za »after party« bo poskrbelo društvo CUF z avdio-vizualnim doživetjem.
Jutrišnji dan bo že povsem festivalsko obarvan, ko bo Velenje res dokončno začelo dihati s Kunigundo. Dopoldne bodo velenjske ulice zasedli ulični glasbeniki, ulični gledališčniki, popoldne pa bodo obiskovalci v Sončnem parku lahko opazovali Vodno mesto. Uradno odprtje festivala bo ob 20. uri v atriju Velenjskega gradu. Pripravljajo tridimenzionalni performance, ko bo Kuni-gunda sprejela daritve svojih podanikov in zavladala mestu.
ŠK
NEZAMUDITE
^ koncerta Seviqc Brežice s poljskim ansamblom Silva Rerum na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi nocoj (v petek) ob 20.30. Silva Rerum je v stari poljski tradiciji knjiga zanimivih družinskih dogodkov, ki si jih velja zapomniti, in jo pišejo iz dneva v dan skozi več generacij. Take knjige so ustvarjale poljske plemiške družine od 16. do konca 18. stoletja. Koncerti ansambla Silva Rerum predstavljajo glasbeno različico teh knjig. Vstopnina 15 evrov ^
^ koncerta priljubljenega hrvaškega pevca Tonyja Cetinskega, ki bo nocoj (v petek) ob 20.30 nastopil na celjskem Starem gradu. Pevec obljublja odličen koncert ob spremljavi najboljših glasbenikov. Tony Cetinski ima
za seboj veliko razprodanih koncertov, kot so ljubljanske Križanke, Arena Zagreb, Arena Beograd, Arena Split, Sarajevo _ Leta 2009 je bil izbran za najboljšega hrvaškega izvajalca. Prepeval je celo ob enem najuspešnejših opernih izvajalcev Joseju Ca-rrerasu na njegovem koncertu na Hrvaškem. Svoj prvi album je Cetinski izdal leta 1988, od takrat se je njegova kariera samo stopnjevala. Vstopnina 22 evrov ^
^ koncerta celjske zasedbe Saxotoxin jutri (v soboto) ob 20. uri pri Vodnem stolpu v Celju. Glasbena skupina je bila ustanovljena februarja 2010. Že na svojem krstnem nastopu pred enim letom pred Vodnim stolpom je napolnila prizorišče in zato člani zasedbe že od premiernega koncerta trdo garajo, da bi lahko ob obletnici prvega dogodka
ljudem privoščili veliko in še več. »Glede na to, da delamo za ljudi, da jim želimo privoščiti pravo zabavo, je naš cilj, da jih v prvi vrsti nasmejimo, nato pa z dobro glasbo nahranimo njihova ušesa. Ogrevanje bo tako pripadlo stand - up komikoma Matjažu Javšniku in Tini G, sledil bo naš nastop, nato pa še izjemen after party,« napoveduje frontman zasedbe Anže Čater. 11 članska zasedba v sestavi Anže Čater - vokal, Sandra Feketija
-	vokal, Špela Novak - vokal, Meta Dobrajc - vokal, Aljoša Jurkošek - trobenta, Boštjan Kerš - pozavna, Rudi Javornik
-	saksofon, Urban Krč - bobni, Jurij Repar - bas, Andrej Pre-zelj - kitara in Matevž Goršič
-	klaviature, sicer razvija glasbeni stil, ki se dotika predvsem džeza, soula, funka in housa. Če bo deževalo, bo koncert 26. avgusta. Vstop prost ^
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Kdo bo osvojil Veroniko?
Vrhunec letošnjega kulturnega poletja v Celju bo torkova podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije
Kdo so nominiranci?
Na celjskem Starem gradu se bodo v torek zvečer zbrali najboljši slovenski pesniki in na knežjem prestolu bo znova zavladala poezija. Avtorju oziroma avtorici najboljše pesniške zbirke leta bo Mestna občina Celje na Večeru poezije podelila že 15. Veronikino nagrado, Fit media pa bo pesnika za njegov življenjski pesniški opus nagradila z zlatnikom poezije. Medtem ko Veronikin nagrajenec ostaja skrivnost, pa je dobitnik zlatnika že znan: prejel ga bo Veno Taufer.
Kdo od nominirancev je v zadnjem letu napisal najboljšo pesniško zbirko in s svojimi stihi prepričal strokovno žirijo, bo znano v torek zvečer. Strokovna žirija (Peter Kolšek, Jelka Kernev Štrajn in Melita Forstnerič Hajnšek) pri izbiri nominirancev ni imela lahkega dela. Prečesati je morala okoli 250 pesniških zbirk, ki so izšle v zadnjem letu, in iz bogate bere izbrati pet najboljših. Za Veronikino
Doslej so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Ko-melj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan De-kleva, Jože Snoj in Andrej Medved.
naklonjenost se bodo torej v torek potegovali Dušan Jovanović z zbirko Nisem, Franci Novak z Otroštvom neba, Barbara Korun z zbirko Pridem takoj, Katja Perat z zbirko Najboljši so padli in Uroš Zupan z Obliko raja. Letošnji izbor nominirancev prinaša kar nekaj zanimivosti. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi bili med petimi nominira-nimi zbirkami kar trije prvenci. Letos so jih prispevali Dušan Jovanović, Franci Novak in Katja Perat. Med izbranci tudi ni nobenega pesnika ali pesnice starejše, zelo uveljavljenje pesniške
generacije. In kar tri nominirane zbirke je prispevala založba Beletrina.
Na torkovem Večeru poezije bodo pesniške stihe pred podelitvijo nagrade brali nominiranci in vabljeni pesnici Saša Pavček in Vanja Strle ter Aleš Debeljak. Organizatorica Fit media se bo na podelitvi spomnila tudi lavreatinje Erike Vouk ob njeni 70-letnici. Ob 15-letnici Veronikine nagrade pa bo 14. septembra izšla posebna Veronikina antologija Pesmi Parnasa. V knjigi bodo predstavljeni vsi lavre-ati in lavreatinje z njihovimi najljubšimi pesmimi, s kratko avtobiografijo in z mislijo o poeziji.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje od leta 1997. Lavreat poleg denarne nagrade v višini 4.000 evrov bruto prejme še listino Mestne občine Celje.
Dušan Jovanović (foto: osebni arhiv)
Dušan Jovanović je znan kot dramatik in gledališki režiser, pesniška zbirka Nisem je njegov prvenec. Zavihek knjige pojasnjuje njegov pesniški svet takole: »Naj so videti še tako zdravorazumske, so pesmi iz Jovanovičevega pesniška prvenca Nisem dramske, že kar karizmatič-ne in njihov potencialni domet množičen, domala sta-dionski. Izčiščene skozi sloje časa se nam kažejo v jasnosti in berljivi komunikativnosti, kot je redko v današnji slovenski poeziji.«
Barbara Korun je doslej izdala tri pesniške zbirke: Ostrina miline, Zapiski iz podmizja in Razpoke. Lite-
pesem vzdržuje v odprti ne - odločenosti in ji ne dovoljuje, da bi se zaprla in razpustila v - anestetiko.«
Franci Novak je lani postal vitez poezije pesniškega turnirja v Mariboru, sicer pa je zbirka Otroštvo neba njegov prvenec. Doslej je objavljal v literarnih revijah in zbornikih. »Zdi se, da v pesmih Francija Novaka bogastvo konkretnega, skoraj otipljivo stvarnega sveta ni prav radikalno ločeno od zavesti, ko ga opazuje; kot da skušajo govoriti iz nekakšnega >otroškega< stanja, ko so
Na Večeru poezije na celjskem Starem gradu bo Fit media podelila tudi zlatnik poezije pesniku, prevajalcu, kritiku, uredniku in teatrologu Venu Tau-ferju. Prejel ga bo za svoj pesniški literarni opus, za prispevek slovenski kulturi in ustvarjalnosti ter požlahtnjenju slovenskega jezika. Veno Taufer je svojo prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde objavil leta 1958, nato so ji sledile še mnoge. Pisal je tudi mladinsko poezijo, drame, kritike in eseje. Prevaja iz srbske, hrvaške, makedonske in angleške poezije ter tudi iz angleške dramatike ^ Zlatnik poezije so že prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta in Neža Maurer.
Veno Taufer (foto: osebni arhiv)
Ivanine kapljice
Ivana Žvipelj, kulturnica v žlahtnem pomenu besede, se predstavlja še kot pesnica
Ljubitelji poezije iz Zgor- novila otroški pevski zbor, ki
rarna stroka jo uvršča med prodorne pesnice srednje generacije. Samo Krušič, pisec spremne besede v njeni zbirki Pridem takoj, je zapisal, da se temeljna gesta poezije Barbare Korun kaže v razdelku Monologi: »Gre za poezijo v odpoklicu v dobesednem pomenu te besede, kot >zadržek<, odlog, nihaj, ki
Franci Novak (foto: Tamino Pe-telinšek)
besede in stvari še ena in ista izkušnja žive, nagovarjajoče resničnosti domneva avtor spremne besede Jure Jakob. Po njegovem Novakova poezija suvereno stopi na prizorišče mlade slovenske poezije.
Zbirka Najboljši so padli je pesniški prvenec Katje Perat, ki objavlja poezijo zadnja leta. »Katja Perat nedvomno ni v preseku svoje zelo vljudne generacije, ki lepo govori, lepo piše, se lepo pogovarja in se predvsem lepo obnaša. Seveda ne trdimo, da tega v poeziji ne zasledimo že prej in drugod, a Katja Perat je v tem trenutku prvo ime literarnosistem-ske nepokorščine, krčevitega protesta proti dolgočasni (v dobi, ko je vse osupljivo), neprizanesljivega sojenja kolektivnim zablodam, ne-dovzetnosti za fasciniranost in fasciniranje, zaničevanja samoljubja in resnosti, nepodkupljivosti pri velikih
Katja Perat (foto: osebni arhiv)
idejah, izrabe prostranosti duha, zaupanja v mladost kot pozitivnega nasprotja tistega, kar prihaja za njo je v spremni besedi o pesnici zapisala Mojca Pišek.
Uroš Zupan je pesniško zbirko Oblika raja objavil dvajset let po tistem, ko so izšle njegove Sutre, za nekatere kultna pesniška knjiga. Med drugim je izdal še zbirke Reka, Nasledstvo, Drevo in vrabec, Nafta, Lokomotive, Jesensko listje in Copati za hojo po Kitajski. In kakšne so pesmi v nominirani zbirki Oblika raja? Avtor zapisa na zavihku knjige pravi, da so precej zagledane v preteklost. »Rade bi si trajno prisvojile svetlobo, ki je že
Uroš Zupan (foto: Tomaž Berčič)
dosegla svoj zenit, pozlato, ki je na tem, da bo začela te-mneti. Delujejo kot pesnikov poskus, da bi se odrešil. Da bi si vrnil telo brez bolečin. Prihodnost brez konca. Čas, ki je izgubljen. Če je Zupan v Sutrah kričal, je v Obliki raja njegov glas precej tišji. A sliši se ga enako daleč, ali pa še dlje.«
nje Savinjske doline imajo že nekaj časa na svojih knjižnih policah Kapljice srca, ki jih je svojstveno izlila pesnica Ivana Žvipelj.
Sicer pesnico pozna vsak, ki se je na območju sedmih občin tudi samo za trenutek dotaknil kulture, saj je Žvipljeva vodja območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti in se je že doslej ukvarjala z različnimi »obrazi kulture«. Daleč naokrog so znane ljudske pevke skupine Pušeljc, med katerimi je tudi Ivana, ki ji je bila umetnost položena v zibelko.
»Pesmi, tako napisane kot zapete, imam izjemno rada. Rojena sem bila v Slovenj Gradcu in izhajam iz družine, kjer je bilo petje doma, tako da sem že v rani mladosti veliko prepevala. Ko sem prišla v Zgornjo Savinjsko dolino, sem kot vzgojiteljica v vrtcu usta-
je bil prvi, ki je nastopil na reviji. Ukvarjala sem se z gledališčem, s plesno fantovsko in dekliško skupino. Skupaj smo ustanavljali v društvu zgornjesavinjskih likovnikov, kasneje še literatov _ Skratka: vse, kar diši po kulturi, mi je vedno predstavljalo svojstven izziv. Veliko srečo imam, da tudi v službenem času počnem to, kar imam najraje,« je pripovedovala Ivana.
Ko pesem teče
Pesniška zbirka Kapljice srca ni nastala čez noč, temveč so se posamezne pesmi, besede in besedne zveze kalile več kot deset let. »Že v mladosti sem pisala pesmi, nekaj je še ohranjenih, vendar niso del te zbirke. Tudi s prozo sem se ukvarjala, sploh v srednji šoli, potem sem tovrstno izražanje nekoliko potisnila na drugi tir.
Ko so otroci odrasli, sem se znašla v krogu ljudi, ki so veliko ustvarjali. Tudi sama sem se znova opogumila _ Pesmi niso nastajale zato, da bi bile objavljene, preprosto sem čutila potrebo po izražanju. Vsaka pesem ima svojo zgodbo, za vsako se skriva ozadje, čeprav niso vedno avtobiografske. Ker zelo rada berem, se mi je tudi ob listanju strani porodila kakšna ideja ali iztočnica. Pišem tako, kot čutim, in čeprav poznam sodobno izražanje, želim, da tudi ob kasnejšem branju občutim čustva, ki prevevajo posamezno pesem,« je svoje ustvarjanje predstavila pesnica iz Mozirja in dodala, da sta bila prva kritika njena sinova. »Včasih se mi je zazdelo, da sem mogoče preveč razgalila svoja čustva, saj so nekatere pesmi zelo osebne in bi me lahko kdo narobe razumel.«
Sicer Ivana pravi, da mora besede tudi začutiti. Potem je lažje, se je nasmejala simpatična sogovornica, ki je zaradi ljubezni do ustvarjanja prebedela kar nekaj noči. »Ko ležem, mi začnejo rojiti po glavi besede. Na srečo imam povsod, tudi okrog postelje, papir, da jih zapišem. Včasih jih kasneje spremenim oziroma spreminjam tako dolgo, dokler ne začutim, da pesem teče.«
Kar nekaj pesmi je med bralci naletelo na topel sprejem. Tudi med moškimi: »Preseneča me, ko vidim, da so moški zelo občutljivi in tankočutni ob prebiranju. Sicer se lahko v pesmih najde vsak. Zame je največja nagrada, ko mi kdo pove, da je vrstica ali pesem napisana tako, kot bi jo sam želel napisati.«
Zbirko Kapljice srca so naprej predstavili v mozir-ski galeriji, zdaj pa Žviplje-
va prejema vse več povabil za prebiranje svoje poezije. Sodeluje s skupino ženskih slikark in jeseni jih čaka še kar nekaj predstavitev. Ivanine pesmi je zelo občuteno s svojimi fotografijami dopolnil sin Sebastajan, ki je za nekatere pesmi sam poiskal posebne motive. Drugi sin Damjan, sicer glasbenik, je eno od pesmi uglasbil in nastal je čudovit šanson. Tem in verjetno še drugim umetniškim dosežkom Žvipljevih bodo, vsaj takšni so Ivanini načrti, lahko jeseni prisluhnili v Slovenj Gradcu.
US, foto: GrupA
»Sicer se počutim kot Zgornjesavinj čanka, vendar takšna s koroškimi koreninami. Tega ni mogoče izničiti,« se smeji Ivana, ki je v Mozirje prišla sredi sedemdesetih.
Ivana Žvipelj pred nastopom s skupino Pušeljc
14
SPORT
NOVI TEDNIK
Pogled na eno od tribun, ki se je šibila tudi zaradi bučnega navijanja.
Samo Kramer
igra odbojko na mivki. »Ampak ne bom povedal, kako dober sem.«
O prireditvi v Mozirju se je izjemno pohvalno izrazil tudi tehnični delegat Gregor Novak: »Organizacija je super, okolje odlično, vreme je zdržalo, tribune so polne
Zmagovalna kombinacija mozirske odbojke
V	Mozirju so uspešno izvedli še enega od turnirjev v odbojki na mivki, ki je postregel s »starimi« zmagovalci
V	sobotnih večernih urah se je ob bučnem navijanju gledalcev in spodbudah v smislu »ena, dve, tri« končalo tekmovanje na Oaza Mozirje Opnu, s tem pa tudi letošnja serija turnirjev v odbojki na mivki Slovenian Beach Tour.
Tudi v Mozirju sta v ženski konkurenci slavili Andreja Vodeb in Martina Jakob, ki sta predtem zmagali že na mednarodnem turnirju Bea-chMaster na Ptuju ter na državnem prvenstvu v Kranju.
V	finalnem obračunu sta jima na nasprotni strani mreže stali Hrvatici. Ve se, komu so gledalci na polnih tribunah bolj vneto ploskali. Med moškimi je bilo nekoliko drugače, saj sta Danijel in Jan Pokeršnik premagala drugo koroško navezo. Državna prvaka sta tako v letošnji sezoni zmagala še četrtič (po Mokronogu, Ptuju in Kranju), na slovenskih tleh pa v letošnjem letu sploh nista okusila poraza.
V	Mozirju, kjer so letos pripravili 11. turnir, se je sicer merilo 22 moških in 16 ženskih ekip, tuji igralci in igralke pa so prišli s Hrvaške, iz Avstrije, Nemčije in Argentine. Znova se je izkazalo, da je odbojka na mivki izjemno zanimiv šport, ki je ob igrišče v vseh dneh turnirja privabil precej športnih zanesenjakov. Seveda je največjo vlogo odigral organizacijski odbor, ki je poskrbel za bogato denarno nagrado in številne spremljajoče prireditve, s katerimi so obogatili dogajanje.
Prijateljske vezi
»Zagotovo brez skupine osmih zanesenjakov, ki smo v organizacijo vložili osem mesecev dela, tega turnirja ne bi bilo,« je pogovor začel Samo Kramer, potem ko se je iz za-
- zagotovo je to zmagovalna kombinacija. Tudi v tekmovalnem smislu se je turnir končal brez problemov.« Novak je prepričan, da podobnega turnirja v Ljubljani niso sposobni pripraviti. Ne gre samo za organizacijo, izpostavil je tudi navdušenje med domačini ter topel sprejem, ki ga doživljajo na vsakem koraku: »Organizatorji v manjših krajih se zagotovo bolj potrudijo, bolje pripravijo, vložijo ogromno prostega časa, poleg tega pa v resnici živijo za odbojko.«
V Mozirju je bilo med drugim slišati tudi opazko, da igrišča za odbojko na mivki po manjših krajih rastejo kot gobe po dežju. »Zelo smo zadovoljni, saj odbojka postaja vse bolj množičen šport. Včasih ne morem verjeti, kdo vse že igra odbojko na mivki. Sicer pa ni čudno, saj je to izjemno lep in zanimiv šport. Tako za gledalce kot tudi za igralce, zato se v resnici veselim napredka slovenske odbojke,« je zaključil Novak.
US, foto: GrupA
Predpriprave za zmagovalno kombinacijo
časnega natakarja znova prelevil v člana organizacijskega odbora, zadolženega za stike z javnostmi in s sponzorji. »Na prireditvi imamo sicer razdeljene funkcije. Ko pa je gneča, si pomagamo povsod, kjer je treba - torej tudi postrežemo gostom, zakaj ne. Drugače preprosto ne gre. Smo ekipa prostovoljcev, ki se je pač organizirala in skrbi za izvedbo mednarodnih tekem, s tem pa zagotovo skrbimo za promocijo odbojke na mivki, Mozirja, Zgornje Savinjske doline in tudi Slovenije.«
Tako smo v Mozirju naleteli na organizatorje, ki za spremembo niso tarnali, čeprav je tovrsten podvig zagotovo precejšen organizacijski zalogaj. »Zakaj bi tarnali? Vzdušje je enkratno, tribune so polne, gostimo predstavnike več držav. Tako domači kot tuji igralci so očitno zadovoljni z organizacijo, sicer se mnogi verjetno ne bi vračali. Vse bolj očitno postaja, da dober glas seže tudi na druge celine. Seveda so tekme po svoje pomembne, vendar se v Mozirju tkejo tudi prijatelj-
ske vezi in zagotovo lahko rečem, da je Oaza Mozirje Open močna in lepa prireditev, ki jo poznajo po celotni Evropi,« je razlagal Kramer. »Sicer sami pridobimo potrebna finančna sredstva, v resnici pa je treba veliko dela, da prireditev dobro izpade. Ampak vsi smo veliki navdušenci in vsi verjamemo v dobro gesto. Brez tega ne bi bilo nič.«
Res je, da se podobne prireditve merijo tudi v denarju. Kot je zatrdil Kramer, denar potrebujejo le za organizacijo, sicer pa v društvu ne iščejo dobička: »Če pogledate po tribunah, vidite, da je naš trud poplačan.«
Življenje z odbojko
Tudi sicer je razveseljivo, da se za odbojko na mivki oziroma za igrišče v Mozirju zanima vse več ljudi različnih starosti. »Med mladimi je interes zelo opazen, sploh zdaj, ko je igrišče še večje. Zagotovo je bolje, da uživajo v športu, kot da hodijo po gostilnah,« je omenil Kramer, ki tudi sam
Odbojka na mivki je v resnici zanimiv šport, ki ima vse več privržencev.
Brus tudi na svetovno člansko prvenstvo
Minuli konec tedna je bil v Solkanu Teen cup za mlade kajakaše in kajakašice. Celjani sicer niso prejeli toliko medalj, kot so pričakovali, vendar so bili vseeno zadovoljni.
Tekmovanje za mlade kajakaše, imenovano Tenn cup, je eno najpomembnejših. V Solkanu se je tako zbralo 355 tekmovalcev iz 15 držav, med katerimi so bile tudi Združene države Amerike in Nova Zelandija. V kategoriji U-14 je nastopilo 70 kajakašev, člana celjskega kluba Kajak kanu kluba Nivo Nejc Konda in Teo Karner pa sta zasedla drugo in tretje mesto. Vid Karner, ki je tekmoval v kategoriji U-16, je bil po predtekmovanju drugi najhitrejši, vendar se je v polfinalni vožnji dvakrat dotaknil vratic, zato je dobil pribitek štirih sekund, kar mu je na koncu prineslo nehvaležno 11. mesto. Nehvaležno zato, ker jih prvih deset vozi finale.
15-letni Martin Srabotnik, ki tako kot brata Karner in Konda velja za enega perspektivnejših kajakašev, je nastopil v kategoriji U-18. »Martina smo zavestno prijavili v to kategorijo, da bi imel močnejšo konkurenco. Vozil je odlično, vendar je storil enako napako kot Vid, zato je na koncu pristal na
sedmem mestu,« je dejal predsednik KKK Nivo Dušan Konda. V isti kategoriji, vendar med dekleti, pa je četrto mesto osvojila
Tonka Kadilnik.
Ta konec tedna čaka kajakaše še finale v Tacnu, kjer bodo znani tudi najboljši tekmovalci letošnje sezone.
Brus ob finale
Simon Brus, zlati deček celjskega kajakaštva, se je mudil na članski tekmi svetovnega pokala v Pragi na umetnem kanalu reke Vltave. »Simon je sicer brez težav prišel v polfinale med najboljših 40, do 12. vratic je bil celo tretji najhitrejši. Žal pa je nato storil napako, izpustil je vratca, kar ga je stalo finala,« žalostno doda Konda. Ne glede na to, da se Brus tokrat ni uvrstil med najboljše, razočaranje v klubu ni veliko, saj se vsi zavedajo, da mu še manjka izkušenj. Razveseljivo pa je, da si je 18-letni Brus z vsemi rezultati s tekem svetovnega pokala zagotovil nastop na članskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 8. do 11. septembra v Bratislavi.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Od Brusa smo vajeni zlatih kolajn predvsem z mladinskih tekem, a je z zlatom s svoje prve članske tekme dokazal, da se lahko kosa tudi v prestižnejši kategoriji. Se bo vrnil s kolajno tudi iz Bratislave?
NOVI TEDNIK
SPORT
15
»Rudar bo vedno moj klub!«
Zoran Pavlovič o lokalnih derbijih CM Celje - Rudar, o poškodovanem avtu zaradi rokometa, zbadanjih v Velenju, neugodnih branilcih _
Jutrišnja tekma bo za legendarna nogometaša CM Celja Sebastjana Gobca in Amela Mujčinoviča že 30. lokalni derbi, za Velenjčana Zorana Pavloviča, ki je drugo sezono njun soigralec, pa dvajseti. Na dosedanjih 51 medsebojnih obračunih so Celjani zmagali dvajsetkrat, osemkrat v Velenju, Velenjčani pa so zbrali 16 zmag, 5 v gosteh.
Čeprav sta Amir Karič in Spasoje Bulajič zbrala več nastopov za slovensko reprezentanco, pa velja Zoran Pavlovič za najboljšega velenjskega nogometaša doslej.
»Davnega« leta 1995 ste na Skalni kleti pred polčasom zamenjali kapetana Rudarja Ervina Polovšaka, Celjani pa so zmagali s 3:2. Se spominjate svojega prvega lokalnega derbija?
Priznam, da bolj slabo. Vem, da sem imel 18 let. V naslednji sezoni smo slavili v Celju s 6:4, potem ko smo zaostajali s 3:0.
Prvi gol ste dosegli leta 1996, Rudar je spet zmagal, z 2:1 ^
Tudi to je bilo na Skalni kleti, ko sem uspešno izvedel prosti strel. Derbiji sosedov so bili venomer zelo privlačni, borbeni, napeti. Nikoli se ni dalo predvideti zmagovalca. Včasih so odločale le drobne napake. Upam, da se nam jutri ne bodo prikradle in da bo Celje ostalo neporaženo. Sicer pa je moj klub Rudar, za vedno bo ostal. Zamenjal sem ogromno klubov, toda ve se, kje sem napravil svoje prve nogometne korake. Vedno navijam za Rudar. Izjeme so seveda tekme, ko igram proti njemu. To je ra-
zumljivo, športno, pošteno. Nekateri navijači tega ne razumejo, ne odobravajo. To je njihova stvar.
Pred časom ste izjavili, da sedanja uprava Rudarja 20 let ni bila blizu kluba in da so bili ti ljudje njegovi nasprotniki, ko ste vi igrali zanj. Drži?
Da. Teh ljudi, ki so zdaj na čelu Rudarja, se namreč sploh ne spomnim od prej. Za velenjski klub sem igral od sedmega leta, s članskim moštvom smo bili pokalni prvaki. Ko sem zapuščal klub, sem moral plačati odškodnino, ne glede na svoj dotedanji prispevek. Kot otroku Rudarja mi ni bilo lahko pri srcu. Najtežje je bilo, ko nisem imel kluba in mi je tedanji trener Brane Oblak omogočil, da sem vadil z ekipo. Toda vodilni možje so mi prepovedali vadbo. Bil sem šokiran, zame je bilo to sramotno. Gre za edinstven primer. Katastrofa _
So bili navijači zavedeni?
Vsekakor. Do mene gojijo zamero, a sploh ne vem, zakaj. Vem le, da imam prav. Rudarju nikoli nisem želel nič slabega.
A tudi v Celju ni idealno, ko so napovedane spremembe vodstva na skupščini kluba. Kako to čutite
igralci?
O ničemer nismo obveščeni. Res je le, da plače zamujajo tri mesece. Upamo le, da se bo vse primerno rešilo in da ljubitelji nogometa v mestu ob Savinji ne bodo prikrajšani.
Toda zbrali ste sedem točk, ko so mnogi predvidevali, da se boste z ničle dvignili šele v 5. krogu!
Tudi sam sem bil skeptičen pred štartom prvenstva, predvsem glede na razmere v klubu. Nihče ni pričakoval takšnih rezultatov, finančni položaj namreč ni dopuščal nakupov primernih okrepitev. Ni bilo strahu, prisotna pa je bila ogromna previdnost. Zdaj smo zelo zadovoljni. Lepotna napaka je zgolj remi z Nafto. Če bi zmagali, bi imeli 9 točk in bi presegli najbolj optimistična pričakovanja.
Proti Lendavčanom niste igrali, saj ste se poškodovali v Novi Gorici. Kako je z gležnjem?
Gre na bolje, jutri bom igral.
Kaj se govori po Velenju?
Nič posebnega. Gre za zbadanja, prijateljska, a tudi neugodna. In tudi med tekmo bodo. To mi je jasno. Pa saj boste videli.
Je bilo višek vaše kariere obdobje igranja za zagrebški Dinamo?
Da. Še vedno je izjemno organiziran in skorajda ne zaostaja za uglednimi
evropskimi klubi. Mladi nogometaši smo sanjali, da bi zgolj gledali tekme Crvene zvezde, Dinama, Partizana in Hajduka. Meni se je uresničila želja, da sem celo zaigral za enega od klubov velike četverice iz bivše jugoslovanske lige.
Je bilo ves čas prijetno?
Ne. Ko smo se uvrstili v ligo prvakov, je bilo fenomenalno. Obiskati štadione
Manchester Uniteda, Mar-seillea in graškega Sturma, ki ga je vodil izjemni Ivica Osim in zanj igral moj kasnejši trener Dare Milanič, je bilo nepozabno. Težave so se začele, ko je bil klub v fazi menjave imena, po smrti hrvaškega predsednika Franja Tuđmana pa je šlo vse navzdol. Za nameček sem imel večkrat poškodovan avto. A ne zaradi nogometa, temveč rokometa. Vrstili so se vroči derbiji Zagreba in Celja Pivovarne Laško, imel pa sem celjsko registracijo _
Ste prezgodaj končali reprezentančno kariero, pri 26 letih z 21 nastopi?
Bo že držalo. Vse se je končalo na svetovnem prvenstvu leta 2002. Po vsem znanih dogodkih v naši reprezentanci sem pač bil in ostal na določeni strani. Kasneje so me prečrtali s seznama z obrazložitvijo, da bodo izbrano vrsto pomladili.
Kje ste največ zaslužili?
Pri dunajski Austrii, ukrajinski Vorskli Poltavi in Dinamu. Hodil sem pač s trebuhom za kruhom.
Kateri branilci so vam ostali v spominu kot najbolj neugodni, morebiti grobi?
Grobi so večinoma vsi. Sem tip igralca, ki zadržim žogo in nase povlečem enega ali dva tekmeca in sem zato tarča, preden asistiram. Včasih sodniki vidijo prekršek, pa ne žvižgajo. V 90. letih je bila naša liga kvalitetnejša. Med ostre igralce so sodili brata Blatnik ter Romih v Celju, Alihodžić, Cifer in Bakula pri Muri, Mulahmetović in Ščulac pri Primorju _ Igralo se je trdo, agresivno, toda nogomet je bil vseeno lepši, boljši, privlačnejši.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
SPORTNI KOLEDAR
Sobota, 20. 8.
NOGOMET
1.	SL, 6. krog, Velenje: Rudar - CM Celje (19)._
2.	SL, 3. krog, Celje: Šampion
-	Dob, Krško - Šmartno (20).
3.	SL - vzhod, 1. krog, Štore: Kovinar - Veržej, Zavrč
-	Zreče (17.30). Štajerska liga, 1. krog:
Maribor Tezno - Šmarje, Limbuš: Marles hiše - Šentjur (17.30).
Nedelja, 21. 8.
NOGOMET
2. SL, 3. krog: Radomlje
-	Dravinja (17.30). Štajerska liga, 1. krog,
Ptuj: Drava - Šoštanj (17.30).
konec tedna. Navijačem se želimo predstaviti v najboljši luči. Seveda pa je do začetka sezone še dovolj časa, zato je treba delati korak za korakom, saj mora biti takrat pripravljenost ustrezna zahtevam.« Tekme za končno razvrstitev bodo v nedeljo v celjski dvorani Zlatorog. Ob 14.30 bo na sporedu tekma za 5. mesto, dve uri kasneje za tretje, veliki finale pa ob 18.30.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Trener Gorenja Branko Tamše je svoje moštvo pripravljal v Mozirju, bivalo pa je na Golteh.
Z roko v roki
Rokometna kluba Gorenje Velenje in Celje Pivovarna Laško bosta od danes do nedelje organizirala Ša-leško-Savinjski rokometni turnir, ki naj bi postal tradicionalen.
Naslednje leto se bo imenoval Savinjsko-Šaleški in bo predtekmovanje v Celju. Tokrat bo v Velenju, zaključni boji pa v Celju. Nastopilo
bo šest ekip v dveh skupinah. Celjani bodo prvo tekmo odigrali danes ob 17.30, ko bo nasprotnik Tremblay, Gorenje pa se bo ob 19.30 pomerilo z Bosno. Celjski ro-kometaši bodo drugo tekmo odigrali proti Nexeju (jutri ob 18. uri), velenjski pa nato proti Vardarju.
Športni direktor celjskega kluba Roman Pungartnik
ni skrival zadovoljstva pred prvim turnirjem: »Zelo smo veseli, da lahko gremo z našimi >sosedi< iz Gorenja z roko v roki pri organizaciji takšnega turnirja. Rokomet je pri nas panoga, v katero vlagamo zelo veliko. Tako v Celju kot tudi v Velenju se zavedamo, da so časi v gospodarstvu težki, zato smo združili moči. Verjamem, da
bo tekme pospremilo lepo število gledalcev. Vse bomo naredili, da bo ta turnir postal tradicionalen.« Trener članske zasedbe Celja Pivovarne Laško Vladan Matić je pred turnirjem dejal: »Želim, da fantje na tem turnirju dvignejo raven obrambe. Negativne stvari, ki so se pojavile na turneji v Nemčiji, bomo poskusili odpraviti že ta
Eden najbolj obetavnih slovenskih levičarjev Jure Dolenec je z Gorenjem podpisal pogodbo le za eno sezono.
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Boštjan Debelak pred objektom, ki je eden sodobnejših policijskih na našem območju.
Nočno opazovanje za nočne kriminalce
Rogaška Slatina z najsodobnejšo policijsko postajo
Na območju Rogaške Slatine in Rogatca sta letos umrla motorist in voznica osebnega vozila, lani sta bili na tem območju prav tako dve tragični nesreči. Problem, ki izstopa na cestah slatinske in rogaške občine, so vinjeni vozniki. Zadnja leta je kar 13 odstotkov povzročiteljev nesreč vozilo pijanih. Stopnje alkoholiziranosti so zelo visoke.
Zato je preventivno delo Policijske postaje Rogaška Slatina pogosto usmerjeno v mlade, predvsem osnovnošolce, ki jim predavajo o prometni varnosti. Sodelovanje je tudi na ravni občin s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter z združenjem šoferjev in avtomehanikov. »Veliko se je v zadnjem času naredilo tudi glede izboljšanja cest,« pove komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Boštjan Debelak. Za kolesarske steze pa je že znano, da so v tej občini najbolj urejene v primerjavi z ostalimi občinami na Celjskem.
Jih je preveč?
Slatinski policisti zaradi nekoliko slabše prometne varnosti pogosto nadzorujejo promet, zgodilo se je že, da so nekateri občani dejali, da jih prevelika prisotnost policistov celo moti. »Toda to nima z nadzorom prometa nič,« obrazloži Debelak. »Ta mnenja so niso zaradi nadzora prometa, ampak so prišla od občanov tik ob meji, kjer so policijske patrulje še bolj vidne. Treba se je zavedati, da smo sprejeli šengenske standarde za varovanje meje, zato je prisotnost policistov na tem delu nujna. Gre za dve patrulji, ki sta namenjeni samo varovanju meje in ne nadzoru prometa, v kolikor pa policisti opazijo kršitelje cestnega prometa, pa seveda morajo ukrepati,« dodaja komandir. Imajo pa policisti ob meji pestre delavnike, njihovo delo je včasih podobno tistemu, kar vidimo v filmih in dokumentarnih oddajah. V svoji opremi imajo namreč tudi napravo za nočno opazovanje okolice, s katero si
Policijska postaja Rogaška Slatina pokriva območji Rogaške Slatine in Rogatca. Zaposlenih je 82 ljudi, večinoma policistov, katerih delo je morda bolj kot kje drugje na terenu predvsem zaradi nadzora meje. Je pa objekt njihove policijske postaje eden najmodernejših na Celjskem. Leta 2008 so zaradi šengenske meje namreč v posodobitev objekta vložili denar, ki so ga dobili v ta namen iz Evropske unije.
olajšajo delo predvsem pri opazovanju ali lovu na tihotapce, ki skušajo ilegalno prestopiti hrvaško-sloven-sko mejo. Dvakrat mesečno slovenski policisti opravljajo delo v patrulji tudi s hrvaškimi policisti. Lani so preprečili 15 ilegalnih prestopov, storilci so bili ovadeni, med njimi je ponavadi največ državljanov Srbije in Bosne in Hercegovine, ki si želijo pot v boljše življenje žal omogočiti na nedovoljen način. Tihotapci poskušajo marsikaj, tako so pred leti s tovornim vozilom pri ilegalnem prestopu z nekega mosta padli kar v reko Sotlo. Ko so na kraj prišli policisti, so v tovornjaku odkrili večjo količino blaga, ki so ga neznanci poskušali prepeljali v Evropsko unijo.
»Policistom razlagamo, da ni >dovolj<, da le ukrepamo in delamo, kot to zahteva zakonodaja. Včasih je bolj pomemben človeški čut,« pravi Debelak.
Tamkajšnji policisti imajo kar nekaj dela tudi s preiskavo gospodarskega kriminala, vsi poznamo zgodbo Steklarske nove, vendar se v te preiskave vključijo tudi celjski kriminalisti. Za storilce kaznivih dejanj so zanimivi tudi turisti (med njimi je največ Rusov), pravi Debelak. »Pred časom so se v Rogaški
Slatini vrstili vlomi in tatvine iz hotelskih sob. Takšnih dogodkov je bilo več kot 20, škode je bilo za več kot 10 tisoč evrov. Storilca smo nato dobili v bližini enega od hotelov in ugotovili, da gre za nekdanjega delavca, ki je imel ključe od sob,« pojasni Debelak.
Na območju, kjer za varnost skrbijo tamkajšnji
V uredništvu Novega tednika menimo, da bi morala policija še bolj sodelovati z lokalno skupnostjo, saj sta njeno delo oziroma uspešnost preiskav pogosto odvisna od sodelovanja ljudi na območju, kjer policija deluje. Največ takšnega dobrega odnosa občan - policist je ravno v manjših občinah, kar se kaže v večji preiskanosti kaznivih dejanj in večjem zaupanju v policijo. V poletnih številkah časopisa vam bomo zato predstavili vse policijske postaje, ki delujejo na Celjskem.
policisti, se letno zgodi približno 450 kaznivih dejanj, nekaj jih je povezanih z drogo. »Lani smo drogo zasegli 15-krat, podali nekaj ovadb zaradi preprodaje droge in našli tudi nekaj nasadov, v Rogatcu in na Pečici pa laboratorije za pridelavo droge,« dodaja Debelak. Po mamilih posegajo tudi mladi, zato jih skušajo policisti v sodelovanju s šolo ozavestiti o nevarnosti tovrstnega početja. Nekaj preventivnih projektov izvedejo še z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti (LAS). »Nekaj droge pride v našo občino še od drugod, predvsem iz celjske občine,« pojasni naš sogovornik. Nekateri mlajši posamezniki so povezani tudi z vandalizmom, ki se dogaja predvsem v središču Rogaške Slatine, kjer se pojavlja poškodovanje v parku, zato so policijski obhodi tam nujni, dodaja Debelak.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Slatinski policisti so v zadnjih dveh letih zaznali visok porast nasilja v družini. »Izdali smo 15 ukrepov prepovedi približevanja. Teh dogodkov je zdaj odkritih več, kar je posledica intenzivnega dela na tem področju, bolj sodelujemo s centrom za socialno delo,« navaja komandir Policijske postaje Rogaška Slatina Boštjan Debelak.
Oprema, pred katero se nočni tihotapci pred policisti ne morejo skriti. avgust2011 -
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Zakaj se ubijajo v družinah?
Največkrat sin očeta zaradi zaščite matere
Za nasilje, umore in uboje v slovenskih družinah je najbolj značilna ljubosumnost. Začne se z nadzorom: kje, s kom si bil/-a, kam greš, kdo ti piše sporočila na mobilni telefon? Potem pade prva klofuta, ki je za slovenske družine pogosto nekaj normalnega, kar nikoli ne bi smela biti, pravijo na policiji. Nasilja je veliko, čeprav policijska statistika v zadnjih letih kaže upad, ampak to je izredno varljiv podatek, saj gre le za primere, ki so uradno prijavljeni. Koliko se v resnici tepe v družinah, ne bo nikoli točno znano.
Letos sta se na Celjskem v družinah zgodila že dva uboja, prvi februarja v Šentjurju, drugi pred dnevi nad Dramljami. Pogled nazaj kaže, da so družinske tragedije posledica dolgotrajnega psihičnega nasilja z vmesnimi fizičnimi izpadi. Pogosti so umori partneric, čeprav se je na našem območju skoraj največ umorov zgodilo popolnoma drugače: storilci so bili sinovi, ki so umorili
svoje očete. Razlog je bila največkrat zaščita matere pred nasilnim očetom. Kot smo v preteklosti že pogosto pisali, je bilo med storilci kar nekaj mladoletnih. Raziskave kažejo, da se umor zgodi povprečno po sedmih letih trpljenja nasilja v družini, toda umori na Celjskem so se dogajali tudi tako, da so se storilci zanj odločili hipno, torej glede na trenutne okoliščine. V teh primerih so storilci pogosto žrtve predhodnega nasilja. Žrtev pride namreč v situacijo izjemnega strahu, pograbi predmet, ki ji je najbližje in nasilneža zabode. Kadar pa se nasilnež odloči za umor partnerice, to lahko stori tudi naklepno oziroma umor načrtuje.
15 in ne 30 let zapora!
Sprememba kazenskega zakonika pred časom je prinesla to, da kriminalisti zdaj za tragedije v družini največkrat spišejo kazensko ovadbo za uboj in ne za umor. Preprosto povedano, pri umoru je lahko posredi
naklep, koristoljubje, dejanje je storjeno na grozovit način, iz maščevanja ali iz nizkotnih nagibov. Razlika je tudi v predpisani kazni. Za umor lahko storilec sedi v zaporu tudi do 30 let, za uboj je kazen dokaj mila. Uboj je v kazenskem zakoniku opredeljen le z » _ kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let Tudi moškega, ki se je v nedeljo nad Dramljami sprl z ženo, po prepiru odšel po puško, se vrnil in ustrelil ženo, so kriminalisti ovadili za uboj in ne za umor.
Pregled družinskih tragedij na Celjskem pokaže, da so storilci najpogosteje uporabili nož ali pa so žrtve umorili/ubili z davljenjem. V zadnjem času je kar nekaj primerov, kjer so žrtve umirale zaradi strelskega orožja. Na policiji pravijo, da do orožja ni ravno lahko priti, s terena pa dobivamo nekoliko drugačne informacije. S pravimi zvezami dobi lahko človek danes orožje dokaj hitro _ Preiskovalci sicer
Bo ostal v priporu?
Jožica Feldin, 42-letna ženska, ki jo je v nedeljo ubil njen 55-letni mož Franci Feldin, je umrla zaradi treh strelov iz avtomatske puške kala-šnikov. To je zdaj uradno potrdila celjska policija. Kriminalisti so zaradi suma, da bi moški imel doma ali na vikendu še kakšno orožje, opravili tudi hišno preiskavo in preiskavo dveh vozil. Našli so še malokalibrsko puško ter večjo količino streliva različnega kalibra, je dejal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica.
Feldina bodo ovadili zaradi uboja in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Za prvo kaznivo dejanje je zagroženo do 15 let, za drugo pa do pet let zapora. Zakaj sta se zakonca, ki sta bila v nedeljo v počitniški hišici
Feldin je ženo ustrelil s kalašnikovo. (foto: PU Celje)
v naselju Stare Slemene nad Dramljami sama, začela prepirati, policija ne ve. »Moški je pri tem odšel po puško in nato z njo iz neposredne bližine ustrelil partnerko v zgornji del telesa, zaradi česar je takoj umrla,« je razlagal Senica. Feldin se je nato sam večkrat ustrelil v prsni koš, toda poškodbe niso bile smrtno nevarne. Sam je zmogel tudi poklicati na 113. Senica je zanikal, da bi
policija kadarkoli do zdaj že posredovala pri družini 55-letnika zaradi nasilja, tja se niso oglasili, še dodaja, niti zaradi kakšnega kršenja javnega reda in miru. Prav tako je omenil, da moškemu do zdaj niso nikoli zasegli orožja, kje ga je dobil, jim ni znano. Feldina še ni zaslišal preiskovalni sodnik. Ta bo odločil, ali bo storilec ostal v priporu.
SŠol
Do orožja danes ni težko priti ^
poskušajo priti nato do podatka, od kod storilcu orožje, zavedajo pa se, da ima kar nekaj ljudi predvsem zaradi vojne pred 20 leti kar nekaj orožja še vedno doma.
Policijski razgovori s povzročitelji pokažejo, da storilci svoje dejanje obžalujejo, da tega sprva niso imeli namena narediti, da so dejanje storili v afektu, v stanju hude jeze, agresije _ Čutijo razočaranje, krivijo tudi žrtve, so pa že bili takšni, ko so ob dejanju občutili veselje ali so bili težki psihični bolniki. Da je nasilje še kako skrito za zidovi, odkrivajo podatki policije, ki v večini primerov družinskih tragedij pred takimi dogodki sploh ni bila obveščena o nasilju. Na policiji še dodajajo, da je za nasilje v družinah pogosto
Ker je javnost o preprečevanju nasilja v družini v tem času bolj ozaveščena kot pred leti, je to vidno tudi pri prijavah. Večkrat se namreč zgodi, da sum nasilja v neki družini prijavijo sosedje ali znanci. To lahko storijo na številki 113 ali na anonimni številki policije 1200. Možna je tudi anonimna elektronska prijava na spletni strani www.policija. si. Kljub manjši toleranci do nasilja v družbi se še vedno pojavlja, da žrtev nasilneža prijavi in sodeluje v policijski preiskavi, kasneje - ko zadeva pride tudi na sodišče - pa svoje izjave zaradi strahu pred maščevanjem povzročitelja spreminja.
vzrok starostna razlika med partnerjema. Zaradi tega prihaja do ljubosumnosti in nadzorovanja partnerice/-ja, ki se nato stopnjuje v nasilna dejanja. K vsemu svoje doda tudi alkoholizem, ki je že stalni spremljevalec takšnih dogodkov na Celjskem. Vsi
družinski umori oziroma uboji so preiskani, čeprav se je pri nekaterih preiskava tudi zapletla, saj sprva ni bilo jasno, kdo točno je morilec, a se je kasneje vendarle vse pojasnilo, saj sledovi ne lažejo _
SIMONA ŠOLINIČ
Klofute zaradi alkohola in brezposelnosti
Doktorica klinične psihologije Polona Se-lič, s katero smo se pri pripravi člankov o preprečevanju družinskega nasilja in zlorab otrok za Novi tednik že večkrat pogovarjali, je skupaj s Katjo Pesjak, univ. dipl. soc., s Katedre za družinsko medicino in doc. dr. Jankom Kersnikom, dr. med., specialistom splošne medicine, izdelala raziskavo o družinskem nasilju. Raziskava je bila objavljena v eni najbolj uglednih svetovnih medicinskih revij bMc Public Health. V raziskavo je bilo vključenih 28 slovenskih splošnih zdravnikov, ki so v svojih ambulantah vsakega petega pacienta (z njegovim dovoljenjem) spraševali o izkušnjah z različnimi vrstami nasilja. Na tak način so anketirali 840 ljudi, 61 odstotkov je bilo žensk, 39 odstotkov moških. 15,3 odstotka vseh je poročalo, da je v zadnjih petih letih doživelo vsaj eno eno vrsto nasilja. 5,9 odstotka se je vsaj enkrat
srečalo s fizičnim nasiljem, 9 odstotkov s psihičnim. Neprimerno več žrtev psihičnega in fizičnega nasilja je med ženskami, te so pogosto stare do 35 let, prednjači psihično nasilje. Povzročitelji nasilja nad ženskami so najpogosteje njihovi partnerji, nad moškimi pa ostali člani družine, nekoliko več je tega v urbanih središčih. Raziskovalci so z odgovori svojih pacientov potrdili, da z roko v roki z nasiljem pogosto hodita alkoholizem in brezposelnost, ki očitno stres in jezo v družini še kako povečata. V Sloveniji edino uradno statistiko o nasilju vodi policija, vendar te številke predstavljajo le uradno znane primere, ki jih žrtve tudi prijavijo, ni pa si moč zatiskati oči pred tem, da je skritih družinskih pretepov in klofut še več. Kot so navedli raziskovalci, naj bi med letoma 2000 in 2007 število nasilja v družini poraslo skoraj za 100 odstotkov.
Kradli kot srake
Žalski policisti so konec preteklega tedna prijeli 26-letnega moškega z okolice Polzele, ki ga sumijo več tatvin. Devetkrat naj bi vlomil v različne objekte, od koder je ukradel kolo z motorjem, več prenosnih telefonov, cigaret, pijač, denarja, zlatnine in drugih predmetov. Nekaj ukradenih stvari so mu policisti že zasegli. Z njim naj bi sodelovala še dva moška iz okolici Liboj, skupaj naj bi vlomili še v šest stanovanjskih hiš na območju Prebolda in Polzele, odnašali pa so zlatnino, televizije, kosilnice in gotovino. V enem primeru so ukradli tudi pištolo. Skupno naj bi povzročili za najmanj šest tisoč evrov škode. 26-letnik je po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku ostal v priporu.
SŠol
Z avtoceste v ograjo
V sredo se je na avtocesti Celje-Ljubljana, pred izvozom za počivališče Lopata, zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je trčil v zaščitno ograjo. Udeležene so bile tri osebe, eno so odpeljali na opazovanje v celjsko bolnišnico. Pri reševanju so pomagali tudi celjski poklicni gasilci.
SŠol
Ena oseba je bila poškodovana.
18
TURIZEM
NOVI TEDNIK
V tematskem parku seveda stoji Vila Čira čara.
V družbi Pike Nogavičke
Južna pokrajina Smaland je eden naj privlačnejših delov Švedske, ki me je uspel očarati že večkrat. S širnimi gozdovi, z rekami in s stoterimi jezeri je zelo primeren cilj za daljši oddih. Tudi družinski. Poleg naravnih lepot marsikje vabijo turistične atrakcije, pisane na kožo starim in mladim. Med drugim je mogoče srečati celo Piko Nogavičko in druge junake najbolj znane švedske pisateljice Astrid Lindgren (1907-2002).
Zanimivo je, da je dobila Astrid zamisli za svoje kar zgodbe v domačem kraju Nas. Tako je v marsikaterem knjižnem junaku upodobila lastnosti svojih sorodnikov in prijateljev. Na njena dela sta vplivala tudi mesto in pokrajina Smaland, v kateri je preživela otroštvo.
Ljubitelji Astrid Lindgren radi obiskujejo Vimmerby. Mesto je marsikje še vedno skoraj takšno kot pred stotimi leti. Predlani so za oglede odprli tudi hišo, v kateri je Astrid preživela mladost. Nedaleč stran pred nekdanjim župniščem stoji znamenito »limonadino drevo«, v katerem je imela Pika vedno na voljo svežo limonado. Po mo-
Astridino zabaviščno mesto je nekakšen skansen s pomanjšanimi hišami.
gočnem drevesu so otroci od nekdaj radi plezali in tudi Astrid se je rada povzpela nanj še v pozni starosti. Le nekaj deset metrov stran vabi muzej, posvečen Astrid Lindgren. V njem se obiskovalci seznanijo z življenjem in delom slavne pisateljice, ki se je od nekdaj zavzemala za pravice otrok, živali in socialno
gih knjižnih junakov. Na robu mesta stoji Pikin hotel, Pikina podoba se smeji iz marsikatere trgovine, pravo Piko pa je mogoče srečati v zabaviščnem parku Svet Astrid Lindgren. Del parka je pravcata miniaturna kopija starega središča Vimmerbyja. V njem obiskovalce razvajajo s številnimi predstavami, katerih glavni junaki so seveda liki Astridinih zgodb. Park je pravi spomenik pisateljici, njenemu delu in knjižnim junakom, kot so Pika, Lota, Ronja, Emil, Erazem, Kljukec s strehe in še kdo. V poletnih mesecih je tu več kot štirideset tako profesionalnih, kot ljubiteljskih igralcev, ki like upodabljajo na različnih prizoriščih. Ob določenih urah je predstava v vili Čira čara, pa na Ronjinem gradu, Erazmovem skednju, na Emilovi kmetiji in še kje. Ves čas je nekje prisotna Pika Nogavička, saj ima tu vendarle svojo vilo Čira čara, ki ji Švedi pravijo Villekulla. Dobro je poskrbljeno za vse lačne in žejne. In to ne le v lokalih s hitro prehrano. Na voljo je tudi restavracija, v kateri strežejo tradicionalne švedske jedi z obilico rib. Brez slaščičarn z značilnimi rdeče-belimi bonboni in lizikami seveda ne gre. Naprodaj so tudi nepogrešljive palačinke in sveža limonada, prav takšna, kakršno zna narediti Pika Nogavička. V parku sta našli svoje mesto še izvrstno založena trgovina s spominki ter knjigarna, v kateri je mogoče kupiti prav vse knjige, ki jih je napisala Astrid Lindgren.
Več milijonov knjig
Lik Pike Nogavičke si je pravzaprav izmislila Astridina hči Karin, ko je imela pljučnico. Pravzaprav si je le zaželela zgodbo o deklici s takšnim imenom. In Astrid si jih je začela spontano izmišljevati. Karin in njeni prijatelji so bili navdušeni nad njimi. Leta 1944 si je Astrid poškodovala gleženj in tako je imela dovolj časa, da je zgodbe uredila in zapisala. Hčerki jih je podarila za deseti rojstni dan, en izvod pa je poslala še nekemu založniku. Ta jo je kot neznano avtorico zavrnil.
Medtem je napisala novo dekliško zgodbo o Britt-Mari. Zanjo je dobila drugo nagrado pri založniški hiši Raben & Sjogren. To jo je spodbudilo in naslednje leto je na razpis poslala Piko Nogavičko, s katero je zmagala! Leta 1946 je izšla prva knjiga Pika Nogavička se vkrcava na ladjo, ki je takoj postala velika uspešnica. Sledile so ji še mnoge druge. Astrid je napisala okoli sto mladinskih knjig in slikanic. Njena dela so bila prevedena v okoli devetdeset jezikov, prodali pa so več milijonov knjig. Pisateljica je prejela približno petdeset visokih priznanj, med katerimi sta tudi Andersenova medalja in zlata medalja švedske akademije za književnost.
Vimmerby je z Astridinim muzejem in parkom vredno obiskati, če se že znajdete na tem koncu Evrope. Še posebej, če imate s seboj otroke ali ste navdušeni nad Astridinimi deli.
IGOR FABJAN
ogroženih. V bližnji leseni hiši pa je urejeno študijsko središče, kjer hranijo stare izdaje Astridinih knjig in tudi večino njenih prevedenih del.
Knjižni junaki
Nas in Vimmerby danes živita v znamenju Pike Nogavičke in dru-
Pred hišo, v kateri je Astrid preživela mladost, stoji slavno »limonadino drevo«.
Piko je mogoče najti vsepovsod po Vimmerbyju.
Pustíte pečat -
postanite pokroýitelj nove rubrike '
Od 7. Junija 2011 smo v Novem tedniku v boljši kondiciji. Za to poskrbi rubrika Rekreacija, ki jo ustvarjamo sl<upaj z našimi bralci. Ponudnike športne ter rekreativne opreme te organizatorje različnili izobraževanj ter usposabljanj za bolj gibčno življenje vabimo, da se nam pridružite kot POKROVITELJI rubrike. Vsak toi ek se v uredništvu Novega tednika z rekreativno vsebino vsaj dotaknemo več kot 45.000 bralcev. Ponudite jim svoje storitve in izdelke, da bo<lo živeli bolj gibčno, torej bolj zdravo. Predlagajte ob liko sodelovanja z nami, pokličite nas na 03 4225-145 ali nam pišite na e-naslov: tednik»nt-rc.si.
OD TORKA DO TORKA V NOVEM TEDNIKU
Gibanje je vodilo naše nove rubrike, ki sliši na ime Rekreacija. V mislih nimamo gibanja kar tako, temveč gibalne dejavnosti, ki ne služijo zgolj in predvsem tekmovalnemu športu, temveč so blizu Grkom in Rimljanom, ki so na šport gledali kot na del medicine v stilu znanega pregovora: »Zdrav duh v zdravem telesu.«
Rekreirajmo skupaj!
i
Razkrivamo
v kakšni kondiciji so javna poletna kopališča?
Obiskali smo Orlovo vas, Radeče, Prebold, Šentjur ...
POLETNA TEMA - Gremo v hribe
Lepote doline Podvolovjek, Zabrložnica in Matkovo okno
Poročamo _
Kako je Saška preživela šentjurski gasilski maraton?
Žusemski trojček 2011 S kolesom s Sicilije na Kozjansko Kolesarski vzpon ... na Golte, na Celjsko kočo Zmorem preteči 5 km Človek, ki živi za Špico
Z Domnom Turnškom o maratonskih pohodih čez Velebit, Camino
Najlepše darilo za 70-letnico: v domovino s kolesom
Dobrna open uspel Balonarji odnesli prva mesta S smučmi na travo
št. 46 - 14. junij 2011, stran 1^|št. 50 - 28. junij 2011, stran 11
S tekom nazaj v naravo
Žabica je le rešitev
Odbojka na mivki
št. 56-19. julij 2011, stran 10
Nordijska kot naravna hoja
Vsi na rolerje
Gremo v hribe
št. 60 - 2. avgust 2011, stran 10
Vsakokratni plezalni
Obveščamo ...
Na e-naslov
tednik@nt-rc.si nam sporočite, kdaj organizirate kakšno rekreativno prireditev in kontaktne podatke organizatorja.


št. 65-19. avgust 2011
<5
20
PISSÍMOI2:...
NOVI TEDNIK
LUKSEMBURG
Z zlatim soncem obsijan ^
Danes (petek) je na Sodišču EU dela prost dan. Glavna stavba sodišča in oba z njo povezana več kot dvajse-tnadstropna stolpa, kjer so prostori splošnega sodišča ter večine prevajalskih oddelkov, samevajo z nekaj izjemami. Tiste posameznike, ki vztrajamo, vsake toliko časa zmotijo zvoki alarma, ki so se ga očitno odločili preizkusiti na današnji dan.
Poslopje sodišča so po načrtu francoskega arhitekta Do-miniquea Perraulta zgradili povsem na novo pred nekaj leti, ko je bilo ugotovljeno, da je v stenah starega poslopja azbest in ko je stara stavba ob stalnih širitvah Evropske unije že tako ali tako postala premajhna. Novo poslopje stoji poleg starega, njegova zunanjost je skoraj povsem steklena. Oba stolpa sijeta v zlati barvi, kar naj bi po Perraultovih besedah simboliziralo, kako se dotikata neba in z njegovih višav v mesto prineseta sonce, ki ga v Luksemburgu ni ravno v izobilju. Moram priznati, da je res že v poletnih mesecih nebo nad Luksemburgom zlate barve bolj po zaslugi stolpov kot sonca. Pretekli tedni so bili precej deževni, temperature pa tudi nič kaj poletne.
Tudi sicer je stavba sodišča v avgustu precej prazna. V drugi polovici julija ter ves avgust so namreč sodne počitnice in večina zaposlenih nekje odide na zaslužen dopust. Sodnih obravnav ni, a nove zadeve seveda vseeno prihajajo na sodišče in se dodeljujejo
Katja Plauštajner Svetovalka na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
kabinetom, prav tako tečejo nekateri roki, zato mora vsak kabinet poskrbeti za to, da posluje nemoteno tudi v času sodnih počitnic. Morda bo na tem mestu dobrodošlo kratko pojasnilo, da Sodišča EU ne smemo zamenjevati s sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Medtem ko je slednje organ samostojne mednarodne organizacije, to je Sveta Evrope, in je pristojno za pritožbe posameznikov proti (ponavadi) njihovim državam članicam zaradi kršitev človekovih pravic, se pred Sodiščem EU vodijo postopki, vezani na kršitve in razlago prava EU. Za bralca bo morda bolj nazorno, če kot primer, ki se je obravnaval pred Sodiščem EU, navedem zadevo med Microsoftom in Komisijo EU, v kateri je bila Microsoftu zaradi kršitve pravil konkurence potrjena sank-
cija v višini 497 milijonov evrov. V Luksemburgu bi se na primer obravnavala tudi tožba zoper Slovenijo zaradi vinjet, če Slovenija sistema vinjet ne bi spremenila in bi se Komisija EU odločila tožiti Slovenijo.
Čeprav morda v nekoliko bolj umirjenem tempu, delo na sodišču poteka torej tudi v času sodnih počitnic. Za moj delavnik to konkretno pomeni, da lahko pridem v službo nekje do devetih, da domov odhajam okoli sedme ure zvečer ter da si lahko vzamem kakšno uro za kosilo. Glede izbire lokacije kosila smo žal precej omejeni. Sodišče ima sicer svojo menzo, ki pa je resnici na ljubo ne morem preveč pohvaliti. Upanja, da se bosta kvaliteta in pestrost hrane izboljšali po sodnih počitnicah, menda ni. Po drugi strani je avgusta s časovnega vidika vsaj še možno izkoristiti menze okoliških inštitu-cij; kasneje bo za to verjetno manj priložnosti.
So pa kosila nadvse prijetna vsaj s tega vidika, da predstavljajo svojevrsten družabni dogodek. Običajno je, da se svetovalci iz različnih kabinetov med seboj dogovorijo za skupno kosilo, ponavadi vsak dan v malo drugačni zasedbi. Kosila so tako idealna priložnost za spoznavanje novih ljudi, omogočajo pa tudi, da je posameznik na tekočem z raznimi »trači«, ki so na sodišču menda precej priljubljen »šport«.
In potem se čudijo, da tukaj toliko dežuje ^
NANNING
Spremembe
V Manning prispem ob štirih zjutraj, ko se zdi, da se je vsa gneča mesta strnila v odprte prostore KFC na Langdongu, glavni avtobusni postaji. Juhe, piščančja krilca, biskviti, kokakole in sto neprespanih obrazov potnikov, ki čakajo na naslednji transport. Slika se mi ne zdi resnična: po petih mesecih odsotnosti in dveh nočeh skoraj brez spanca se mi zdi, da pijem približno kavo v dolgih sanjah.
Pri tebi je včasih bil Dairy Queen, zdaj sta McDonalds in Vrtnica. Tu se vseh imen franšiz hitre hrane ne da našteti.
Spremembe. Imam torej priložnost, da se iz prve roke prepričam o velikanskih skokih napredka, na katerega ponavadi pomislim istočasno z izgovorom besede Kitajska. Toda tole ni Shanghai, kjer nebotičniki rastejo kot gobe po dežju, temveč več kot šestmilijonski Manning, neugledni nerazviti sosed Vietnama, glavno mesto province Guangxi, kjer »neverjetna lepota in revščina hodita z roko v roki.«
Takole so sestavljeni prvi vtisi: nagrabljeni na sprehodih in skozi okna mestnih avtobusov, napol slišani med srečanji s prijatelji. Glej! Podzemna železnica, ki bo povezovala glavno univerzo z južnim jezerom, Manhu, se še gradi, čeprav se zdi, da je večina del pri olepotičenju jezera končana. V ulici blizu železniške postaje so pravkar krstili nov kinocenter. (Čeprav imaš ob ogledu domačega filma 20 odstotkov popusta, se najbolj gledajo Transformerji 3 in zadnji Harry Potter.) Ta-
Peter Zupanc, avtor oddaje Filmsko platno na Radiu Celje in filmski kritik za prilogo TV-Okno, ki jo vsak petek izdajajo regionalni časopisi, vključno z Novim tednikom. Peter bo v kitajskem mestu Nanning v provinci Guangxi študiral kitajščino. Na Kitajskem namerava ostati kar dve leti, v rubriki Pisma iz ^ pa se nam bo oglasil štirikrat, torej do sredine septembra.
V Manningu že kar nekaj časa ne najdeš res starega predela, nekatere hiše štejejo okoli šestdeset let, ostalo je povečini prenovljeno.
Bolj subtilna razlika je, recimo, večje število preprostih - in poceni - računalnikov za otroke; računalnikov, s katerimi se najmlajši lahko učijo pisati ali celo jezika, ponavadi angleščine. »Da se bodo čimprej spremenili v računalniške mojstre,« komentiram prijatelju. »Ah, pa saj to tako postanejo, ko uporabljajo telefone,« odgovori Likai.
K tej tematiki spada še podatek o vladni promociji, ki ukazuje, da vsakdo, ki ob nakupu novega prinese stari računalnik, dobi 40 evrov popusta.
Promet se skuša regulirati: motorni tricikli, moderni nadomestki nekdanjih rikš, še en preprost impoviziran način zaslužka, so zdaj prepovedani ter oglobljeni. (To voznikov ne ustavlja.)
Hecno je: kot da skušajo ugovarjati tej hipnotični mešanici novosti, posamezni kmetje še vedno pritovorijo zelenjavo ali sladkorni trs v mesto s konjskimi vpregami. Ne izgledajo izgubljeni. So pač tam. In temperature so še vedno visoke in vlaga povzroča nenehen znoj.
Drugačno je tukaj, a to sva tako vedela. Ti naslednjič poskusim povedati več o tem, kako drugačno.
PeterZupanc
mle je nov hotel. Prirejena tržnica pred mojim nekdanjim naseljem je zbrisana s pločnika, nadomeščata jo supermarket in načičkani KTV oziroma karaoke bar. In tu je Zhongshan lu. V času pred mojih odhodom so se stanovalci še upirali načrtom sedanjega lastnika, poslovneža iz Hong Konga, da vse stare zgradbe v tej slavni »ulici hrane« podre - in zgradi še eno promenado. Očitno njihovi napori niso bili uspešni in pročelja starih stavb zdaj stojijo le še kot kakšni neurejeni krokarji nad novimi zloščenimi restavracijami - in nujnimi prodajalnimi krušnatih izdelkov, peciva.
LONDON
Bojevniki, ki jih srečujem
»Če človek pravi, da ga ni strah smrti, potem laže . ali pa je Gurkha' (Maršal Sam Manekshaw). Pri vsakem delu je najbolj pomemben odnos do sodelavcev, kakorkoli kratek je projekt. Tu se tkejo posebne vezi. Ko me je muzej napotil v Bosno, natančneje v Tuzlo, po eksponat za prihodnjo razstavo Moč rokodelstva se je kolega, varnostnik Bhavtar, med najinim klepetom izkazal za pravega poznavalca. Kot Gurkha je bil del elitne enote sil Zdu-ženih narodov, ki so jih poslali v to regijo, zaznamovano z vojno. Gurkhe so ljudje iz Nepala, ki so povzeli ime po bojevniku, svetniku iz 8. stoletja, guru Gorakhnath. Zanimiva je njihova vloga v vojski v obdobju britanskega imperija.
Nedavno se je za Gurkhe slišalo predvsem zaradi podpore igralke Joanne Lumley (Še pomnite Patsy v Absolutely Fabulous?). Gurkhe so se namreč borili za Veliko Britanijo, niso pa imeli državljanskih pravic. Če so se upokojili po letu 1997, se niso smeli ustaliti v Veliki Britaniji. Z bivšim Bondovim dekletom na čelu so se Gurkhe zapisali v sodobno zgodovino britanskega pravosodja in si to pravico priborili. Bhavtar mi je postregel s pretresljivim pričevanjem o fantičih v Bosni, ki so se igrali s pravimi pištolami. Enemu je rekel: »Tvoj oče ve, da se igraš z orožjem?« Fant si je smeje položil pištolo na sence in rekel: »Oče je mrtev. Nima mi kaj. Nihče mi nima kaj.«
Celjanka Polona Dolžan je večmedijska umetnica, ki se med drugim ukvarja tudi s kuratorstvom sodobnega oblikovanja in mode. Njen zadnji večji projekt je bila razstava o kultnem japonskem modnem oblikovalcu Yohji Yamamotu v Victoria in Albert muzeju v Londonu, kjer tudi trenutno dela.
še vedno povsod. Sproščenemu tempu navkljub so službena sporočila še vedno v maniri najnovejših sestankov odbora, ki je odločil, da bo muzej odprt kot po-
navadi. Turiste na pašo, da še oni ne povzročijo kakega izgreda! Kulture, če ne .
Gurkhe pa - molčeče Bud-he v ozadju. Te bojevnike srečujem po prašnih, skri-
tih hodnikih muzeja, kjer s svojimi potezami včasih izgledajo kot razstavni eksponati. Skupnost, ki jo je vsrkal imperij in izpljunil sredi Londona. Kakor tudi vedno več Slovencev. Zaenkrat še čakam na slovenskega kolega, sodelavko. Včasih zasledim slovensko zveneče ime. Pa se izkaže, da je prevara. Ali pa je to mogoče kdo, ki nenadoma ne zna več slovensko.
Polona Dolžan
Morala, ki je nevarno podobna zadnjim nemirom, ki so pustošili po Londonu. Nedoumljivost, kako je sploh lahko šlo tako daleč je
NOVI TEDNIK
I PROSTOVOLJSTVO/MNENJA
21
■ ■	■	■	VB	VB	VB^	IBB
Umirajoči so nasi učitelji
Zinka Kerhlanko iz Celja kot prostovoljka že deset let pomaga bolnikom na smrtni postelji in njihovim svojcem
V življenju je gotovo samo eno - to, da nas nekega dne ne bo več. Čeprav smrti nihče ne more ubežati, ker je sestavni del življenja, jo dojemamo kot nekaj nerazumljivega, kar ne bi smelo motiti našega življenja. O njej zato neradi razmišljamo, še manj govorimo. In medtem ko nas večina ne bi zmogla biti ob umirajočem človeku in ga pospremiti na oni svet, je Zinka Kerhlanko iz Celja smisel našla ravno v tem, da kot prostovoljka pri Hospicu spremlja umirajoče ter nudi pomoč in podporo njihovim svojcem.
Za večino nenavadna in težko razumljiva odločitev, za Zinko pa logično nadaljevanje tistega, s čimer se je seznanila že v ranem otroštvu. »Že kot majhno deklico so me starši vključevali v ta dogajanja. Otroci smo z njimi hodili obiskovat bolnike, umirajoče in kropit umrle. Odrasli nas nikoli niso odrivali od tega in takrat smrt ni bila tabu. Doživljali smo jo kot nekaj, kar spada k življenju, in s tem smo rasli. Včasih so ljudje več umirali doma, v krogu družine, in otroci smo bili priča
tem dogodkom. Z mamo sva tudi hodili obiskovat starejše v dom upokojencev in zame je bilo nekaj najlepšega, ko sem videla, kako so nama bili za to hvaležni. Starejši ljudje so mi bili že od nekdaj ljubi in tako nekako je v meni rasla in zorela želja, da bi pomagala prav njim,« svojo odločitev utemelji Zinka. Želela je postati medicinska sestra oziroma študirati nekaj v tej smeri, a ji ni uspelo. Zato je začela iskati možnost, da bi se vključila v kakšno društvo, organizacijo, kjer bi kot prostovoljka pomagala. Pred desetimi leti se je tako pridružila Hospicu v Celju, kjer je trenutno štirinajst prostovoljcev. Potrebovali bi jih še več, zato bodo veseli vsakega novega posameznika, ki se bo odločil za to plemenito delo.
A samo veselje do prosto-voljstva še ni dovolj, da se pridružiš Hospicu. »Prostovoljec je lahko človek, ki je čustveno zrel, sočuten, ki premore veliko ljubezni do sočloveka in ki zna poslušati. Ker bolniki, dokler komunicirajo, želijo pogovor. Še posebej pa želijo, da jih poslušamo in slišimo. Bolniki se bojijo biti sami, zato
je predvsem pomembno, da si upamo ostati ob njih takrat, ko marsikdo ne zmore,« našteva Zinka.
Tako kot vsakega prostovoljca pri Hospicu je tudi njo najprej čakalo izobraževanje (to se bo za nove prostovoljce začelo jeseni) oziroma usposabljanje, kjer se pogovarjajo o odnosu do smrti, procesih umiranja, minljivosti _ Seveda prostovoljci svoje znanje tudi sproti nadgrajujejo, berejo strokovno literaturo, se udeležujejo mesečnih srečanj in delavnic, kjer si izmenjujejo izkušnje. »A o življenju nas največ naučijo bolniki oziroma umirajoči,« pravi Zinka. »Oni so naši učitelji. Učijo nas, kaj je v življenju pomembno, da je treba ceniti vsak trenutek našega življenja, da nič ne bomo odnesli s seboj, goli in bosi bomo zapustili ta svet. Učijo nas upanja in tega, da je treba odpuščati. Ter nenazadnje: da se je treba več pogovarjati o smrti.«
Srečna, če lahko pomaga
Ne glede na to, da za Zinko smrt ni tabu in jo dojema kot del življenja, jo vsako spre-
Zinki Kerhlanko nikoli ni bilo žal časa, ki ga je preživela z umirajočimi. »Srečna sem, če lahko pomagam,« pravi. Od njih se je tudi ogromno naučila.
mljanje umirajočega temeljito »pregnete in preoblikujem«, prizna. Ko jo vprašam, kaj se je je v desetih letih prostovoljstva najbolj dotaknilo, nam zaupa zgodbo o umirajoči mladi ženski, stari približno 40 let.
»Ko sem jo prvič obiskala, sem pomislila: >Nemogoče je, da tako mlada ženska umira.< Imela je družino, dve najstniški hčeri. Obiskovala sem jo tri tedne vsak večer, med 19. do 22. uro. Strašno se je bala teme in samote. Vsakokrat sva približno eno uro porabili za to, da sva uredili stvari, kot na primer: katero okno naj bo odprto, katera vrata zaprta, katera luč naj gori _ Šele ko sva vse to opravili, se je umirila in tudi jaz sem izredno pomirjena šla domov, ko sem
videla, da sva vse te, njej zelo pomembne stvari, uredili. To je bila najmlajša bolnica, ki sem jo obiskovala
Prostovoljci, kot je Zinka, poskušajo umirajočim omogočiti, da ne bi umirali sami, osamljeni in zapostavljeni. Pomagajo jim ohranjati socialne stike, ki ob umiranju pogosto usahnejo, ter živeti polno življenje do zadnjega trenutka. Trudijo se razumeti stisko in težave umirajočih in njihovih svojcev, tudi tiste,
Prostovoljci gredo k bolniku samo takrat, ko jih svojci pokličejo, »nikamor se ne vsiljujemo,« pravi Zinka Kerhlanko. Spremljanje se začne tako, da koordina-torka na podlagi razgovora s svojci izbere prostovoljca, ki bi bil zanje in za bolnika najbolj ustrezen in potem obiskuje bolnika. Spremljanje lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. »K družini grem vedno z nekim strahom, da me bolnik ne bo sprejel, ampak doslej se to še ni zgodilo,« pravi Zinka in dodaja, da je predvsem treba biti iskren do bolnika, upati z njimi, ampak nikoli lažno. Resnica ga osvobodi, je prepričana: »Če me kdo vpraša, ali bo res umrl, ga vprašam nazaj: >Ali čutiš tako? <. Tu ponavadi ni potrebno veliko besed. Bolniku tudi veliko pomeni, da ga >izpustimo<, da mu dovolimo oditi, ko pride čas. Tedaj tudi veliko lažje umre.«
ki so izrečene med vrsticami, kadar besede ne gredo z jezika.
Zinki Kerhlanko nikoli ni bilo žal časa, ki ga je preživela z bolniki. »Srečna sem, če lahko pomagam,« se nasmehne in doda, da je za svoje delo bogato nagrajena. A ne z denarjem, temveč z neprecenljivim občutkom, da je nekomu pomagala v najtežjih trenutkih in mu olajšala zadnjo pot.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Slovensko društvo Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995, in deluje na več območjih Slovenije. Društvo spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za naraven odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi.
Delovanje v času krize
MNENJA
Slavje ob prihodu Pepina Faustina na celjski prestol še ni doseglo vrhunca, že je možakar zavihal rokave in strumno odkorakal do grajske uprave, da na lastne oči preveri stanje grofije. In stanje ni bilo rožnato. Nezaposlenost je bila ogromna, najemniška vojska številna, duhovščina obilna, mestna blagajna prazna in javna uprava neučinkovita. Na srečo mnogih je bil Pepino človek dialoga in ne enoumja, vedno je iskal sistemske rešitve in se ni zatekal pod okrilje logoreje.
Logoreja je veda, ki se ukvarja z besednimi zvezami in s stavki, katerih uporabna vrednost je zanemarljiva ali nična. Dandanes je pogosto vidna v neposrednih televizijskih prenosih iz parlamenta in je nepogrešljiva oblika izražanja v času državnozborskih volitev.
Danes veliko govorimo o krizi in poznamo veliko ljudi, ki se imajo za krizne menedžerje. Nekateri so uspešni, drugi malo manj. Za Pepina Faustina besed, s katerimi bi ga opisali, žal še niso iznašli. Ustni viri navajajo neverjetne dogodke in skrajni čas je, da jih orišemo.
Pepino je v goreči želji po spremembi kot učinkovit krizni menedžer objavil dekret in predstavil etični kodeks. V njem je na kratko zapisal, da se za čas njegovega vladanja spoštovanje kot posameznikova vrlina lahko zgolj pridobi. Pridobi z delom, s poštenjem in z lojalnostjo. Ter se ne, kot je veljalo do takrat, deduje iz roda v rod. Naslednji korak je namenil odpravi brezposelnosti, zato je v ta namen zbral cerkvene velikaše in jim predstavil vizijo združitve cerkve in drža-
ve. Navdušenje cerkvenih dostojanstvenikov je bilo neizmerno. Veselje in sreča sta risala njih obraze. In vsi do zadnjega so zavidali načrt, za katerega so verjeli, da je Božji. Tako zelo so verjeli vanj. Sam načrt je bil silno preprost. Cerkev ima v lasti množico cerkva, večinoma praznih. Grofija ima denar, vsaj nekaj malega. Skupaj premoreta množico brezposelnih, ki so dolga stoletja vlagali v njihov razcvet. Pepino je menil, da bi bilo pošteno, če v tej krizi stopita skupaj in storita nekaj koristnega za trenutno obubožano ljudstvo. Reci in piši, Pepino v trenutku zaposli vse kot poklicne molilce z opisom delovne obveznosti - poglabljanje v vero. Dodeli jim osemurni delovnik, plačano malico in polurni odmor, plačan prevoz na delo, zdravstveno varstvo, razne dodatke ter
seveda regres. Vsi so hvalili prednosti novega poklica, ki so nedvomno mala poraba energije, kontemplacija k Bogu, pozitivno vzdušje in razumevajoč delovni kolektiv. Naslednji dan se je zgodil čudež.
Varnostni organi niso zaznali niti enega kriminalnega delikta. Nikomur niso izropali pridelka, nikomur vlomili v hišo, odtujili prevoznega sredstva ali pokradli perutnine z dvorišča. Nikakršnih znakov nasilja ali samovolje ni bilo zaznati. To se je zgodilo prvič v človeški zgodovini. Stvar se je razvijala še naprej. Vedno več tujcev je začelo prihajati v mesto. Nekateri kot turisti, drugi kot verniki in romarji. Ljudje so klečali v cerkvah in pred njimi. Kasneje celo po mestnih ulicah. Kolona verujočih se je vila iz Celja do Žalca in naprej do Logar-
Aleksander Grobelšek (Foto: GrupA)
ske doline. Vse bi se dobro izteklo, če ta množica ljudi ne bi v sebi nosila prekletstva, usodnega za Pepina Faustina. To prekletstvo se imenuje razvoj. V mestu se je razvila trgovina, vrata je odprl obrtni sejem, gradili so moderne hotele in sprožili množični obisk turistov. Ljudje so tako obogateli,
Včeraj
knezi
celjski
in jutri
(morda)
spet
Pod tem naslovom v rubriki Mnenja objavljamo enega od možnih pogledov na nujnost vrnitve viteškega duha v naše, slovensko občestvo.
da so v obilju hrane postali vegetarijanci in kasneje celo vegani. Bogastvo se je kazalo na ulici in različni dogodki so se vrstili kot po tekočem traku. Celje je postalo znano kot raj na zemlji. Vendar vse, kar je lepo, ne traja dolgo. V mesto se vrača Herman in Pe-pinu ne kaže najboljše.
22
DiO, Ki GA BERETE
NOVI TEDNIK
P
TEDENSKi SPORED RADiA CELJE
SOBOTA, 20. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 21. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Nazif Topuz 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Celje)_
PONEDELJEK, 22. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Nazif Topuz, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
TOREK, 23. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute sur-madi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SREDA, 24. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 25. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Sora)
PETEK, 26. avgust
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
V svoji zadnji oddaji na Radiu Celje je Polona Mastnak gostila vodjo oddelka za okolje, prostor in komunalo pri celjski občini Romana Kramerja.
In je šla
Čeprav smo upali, da tega ne bo naredila, se je Polona Mastnak odločila, da bo zapustila novinarski stan in redakcijo Novega tednika in Radia Celje. Pridružila se bo vse daljši vrsti bivših novinarjev, ki so šli med »piarovce«.
Polona namreč odhaja »nazaj v šentjurski raj«, v občino, kamor je v svoji novinarski karieri zelo rada zahajala in kjer je še raje kritizirala lokalno oblast. Kadar je bilo treba, seveda. Zdaj bo najbrž drugače. Sicer pa nas je Polona v letih, ki jih je preživela v naši medijski hiši, prepričala, da zna dobro opraviti vsako delo, ki se ga loti.
Prava radijska mojstra
Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Da to drži kot pribito, se je v minulih dneh pokazalo tudi na Radiu Celje. Najprej je zatajil radijski strežnik, nato je dvakrat »umrla« studijska miza, nagajal je tudi oddajnik. Vendar na srečo poslušalci vsega tega sploh niso občutili. Ker imamo na radiu takšne mojstre, kot sta Aljoša Bončina (levo) in Mitja Tatarevič, ki sta hud boj z našo radijsko tehniko bila tudi v nočnih urah.
Z muslimanskim »župnikom«
»Ramadan in post krepita ljudski duh in telo,« poudarja celjski imam Nazif Topuz, duhovni voditelj celjskih muslimanskih vernikov, ki bo gost nedeljske oddaje Znanci pred mikrofonom.
Zanimiv gost bo v oddaji Radia Celje prav tako povedal, kako se počuti v knežjem mestu, koliko muslimani na Celjskem spoštujejo vero
www.radiMEljs.tom
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15),
Šport danes (vsak dan ob
Nazif Topuz
prednikov, o romanju v sveto mesto Meka ter še marsikaj. Nenazadnje tudi o krivici, ki se godi muslimanskim vernikom, saj so naenkrat postali kar vsi po vrsti teroristi. »Poudarjam, islam pod nobenim pogojem ne opravičuje terorističnih napadov in nedolžnih žrtev. Terorizma se bojimo muslimani sami,« še
omenja celjski muslimanski »župnik«, ki opozarja, da je muslimanov milijardo in pol ter teroristov komaj peščica, vendar se terorizem vseeno posplošuje. V Celju ima družino, soproga Emina je po izobrazbi diplomirana biologinja ter je bila v Bosni in Hercegovini šolska inšpektorica. Imata že pet vnukov.
		
	20 VROČiH	
	RADiA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	THE ADVENTURES OF RAIN-	
	DANCE MAGGIE - RHCP	(2)
2.	DON'T WANNA GO HOME -	
	JASON DERULO	(3)
3.	SOMETHING TO BELIEVE IN	
	- PARACHUTE	(4)
4.	MY BABY LEFT ME - ROX	(3)
5.	HAIR - LADY GAGA	(4)
6.	HEARTBREAK DOWN - PINK	
7.	TWO - LENKA	
8.	GLAD YOU CAME - THE	
	WANTED	(2)
9.	ALL THAT YOU ARE - GOO	
	GOO DOLLS	(1)
10.	STEREO HEARTS - GYM CLASS	
	HEROES FT. ADAM LEVINE	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	POLETNA - VOYAGE	(4)
2.	ČE TE ENA NOČE, TE PA	
	DRUGA HOČE - ADI SMOLAR	(6
3.	SAMO EN MAJHEN POLJUB	
	MI DEJ - TINKARA FEAT. PERO	(5)
4.	NOČ ME KLIČE - SAŠA HREN	(3)
5.	ENA PESEM - VLADO KRESLIN	(1)
6.	PRIDEJO ČASI - NEISHA	(2)
7.	RABIM TE - ADAM VELIČ	(3)
8.	NAJINE TRI - E. V. A.	(2)
9.	CUBA LIBRE - MANCHE	
	FT. MALI MIŠO	(1)
10.	VSE BO VREDU - ALYA	(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	DAYS ARE FORGOTTEN -	
	KASABIAN	
	FREEDOM - SUGABABES	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	KRISTAVEC - MATEJA STARIČ IN	
	PROTOTIPI	
	DELALA STVARI - CARPE DIEM	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTiLJAK POLK iN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	IZGUBIL SEM SE - VIKEND
2.	KJE SO TISTI MLADI FANTJE
-	MODRIJANI
3.	UPANJE - NAVDIH
4.	MUZIKE NIČ NE USTAVI -PETKA (1)
5.	SANJALA SVA - UNIKAT
PREDLOG ZA LESTVICO
RAD ŠEL BI ZA SREČO S TEBOJ
-	VAGABUNDI
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SOBA 102 - AZALEA
2.	VSE TO SI TI -VESELI DOLENJCI
3.	GRADOVI V OBLAKIH -POSAVSKIH 5
4.	NAJLEPŠI CVET - IGOR IN ZLATI ZVOKI & ALFI NIPIČ
5.	POMLAD NA GORSKIH STEZAH - ANS. ZAKRAJŠEK
(5)
(2) (3)
(4)
(3) (5) (1) (2)
(4)
PREDLOG ZA LESTVICO
NEKOČ NEKJE - PRLEŠKI KVINTET
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
LAC PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23

Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ŽIVAMEJA, GRM ALI PREPROSTO RIBEZ
Lahko ga nasadite za okras, ki bo omejil parcelo ali razmejil sadni in zelenjavni del vrta, a ribez bo ne glede na funkcijo poskrbel za zdravo sladkanje. Ali kisanje, bi lahko rekli, saj ribez ne spada med sadeže, polne sladkorja. Vsebuje veliko vitamina C, železa in kalcija^ je dober za prebavo in naraven diuretik. Poznamo rdeči in črni ribez, medtem ko beli ribez predstavlja le mutacijo rdečega. Zaradi svežine je primeren za lahkotne poletne sladice in napitke. Lahko ga zamrznemo kar takšnega^ kot je, ali pokahamo v sadno kašo, ki jo v manjših lončkih po porcijah zamrznemo za sladice. Ribezovo kašo lahko dodamo tudi rdečemu vinu, ga zavremo z malo sladkorja, ruma in cimeta in nastane sadno vino. Paziti moramo le, da ga ne kuhamo predolgo, saj hitro želira in bi lahko dobili vinsko marmelado.
S
RIBEZOVE KOCKE
Sestavine: Za biskvit:
3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke
Za kremo:
"^h 1 sladke smetane 1 utrjevalec smetane (kremfix) 1 vanilijev jogurt. Vi kg ribeza 1 rdeč preliv za torte
Priprava:
Za biskvit dobro stepemo jajca in sladkor. Ko zmes naraste, dodamo moko, na hitro umešamo in vlijemo na pekač, obložen s peki papirjem. Za peko uporabimo kar pekač, priložen pečici. Pri 180°C pečemo približno 8 do 10 minut. Ohlajen biskvit premažemo s kremo, za katero vzamemo polovico ribeza. Tega pretlačimo skozi cedilo, da dobimo sadno kašo. Primešamo jo sladki smetani, ki smo jo steph skupaj z vanilijevim jogurtom. Če je zmes preredka, dodamo utrjevalec smetane. Pecivo postavimo v hladilnik vsaj za eno uro. Potem po vrhu posujemo ostali ribez in polijemo s prelivom za torte, ki ga pripravimo po navodilih na vrečki. Spet ohladimo v hladilniku in pred postrežbo narežemo na kocke.
RIBEZOVA MARMELADA
Sestavine:
1 kg ribeza 750 g sladkorja
Priprava:
Ribez specljamo in operemo. Vsujemo ga v široko in nizko posodo ter dodamo malo sladkorja. Kuhamo na srednjem do močnem ognju, pustimo, da zavre, in nato malo zmanjšamo. Ves čas s kuhalnico mešamo, da se ne prime na dno. Sladkor dodajamo postopoma, glede na okus in strjevanje; nekaterim bolj ustreza kisla in ne pretrda marmelada. Za ribez tudi ne potrebujemo želirnega sladkorja, saj sam hitro želira in navaden sladkor zadošča. Preizkus za marmelado naredimo tako, da s kuhalnico kanemo malo marmelade na krožnik. Če se ne razleze, je dovolj kuhana in jo lahko polnimo v kozarčke. Te pokrijemo z odejo ali brisačo in pustimo, da se ohladijo. Malo drugače: nekatere motijo ribezove peške, zato v tem primer očiščen ribez toliko pokuha-mo, da jagode popokajo, Spasiramo skozi redkejše cedilo (toliko, da peške ne gredo skozi) in kašo s sladkorjem kuhamo po zgornjih navodilih.
i/i
Malice 22.8.-26.8.2011
PON. 22.8.2011
1.	PIŠČANČJI PAPRIKAŠ, SLAN KROMPIR, SADJE
2.	HAMBURGER S SIROM, SADJE
3.	SOJINI POLPETI, KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
TOR. 23.8.2011
1.	NARAVNI ZREZEK NA ŽARU, POMFRI, SOLATA
2.	PASULJ S KLOBASO, LEPINJA, PECIVO
3.	SOLATNI KROŽNIK S TUNO, LEPINJA
SRE. 24.8.2011
1.	NABODALA, OBLOGA, PEČEN KROMPIRČEK, SOLATA
2.	KMEČKE KUMARE, HRENOVKA NA ŽARU, LEPINJA
3.	DOMAČA PIZZA
ČET. 25.8.2011
1.	GRATINIRAN ZREZEK V GOBOVI OMAKI, ŠIROKI REZANCI, SOLATA
2.	PAŠTA FIŽOL S KLOBASO,LEPINJA
3.	SOLATNI KROŽNIK Z OCVRTIM ZREZKOM V MANDEUNIH, LEPINJA
PET. 26.8.2011
1.	OCVRT OSUČ, KROMPIRJEVA SOLATA, LEPINJA
2.	NADEVANA SV REBRA, ŽAR ZELENJAVA, SOLATA
3.	RIŽEV NARASTEK, KOMPOT
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€.

Kot bi bili v Grčiji (Gyros)
Sestavine za 2 osebi:
goveji hrbet 10 dag, svinjski hrbet 10 dag, puranji file 10 dag, piščančji file 10 dag, oUvno olje, mešanica začimb za gyros, čebula, sol, poper
Meso se nareže na trakove, dobro začini in zmeša z olivnim oljem. Nato se meso nekaj irr marinira v hladilniku.
V	dobro ogreti ponvi se meso na hitro popeče. Sok, ki je nastal pri pečenju je potrebno zgostiti s podmetom ah gustinom.
Pečen gyros se obloži s svežo čebulo, kot oblogo se lahko servira pečeno papriko, olive, ocvrt krompir, tzatziki...
V	Gostilni pri Ahacu pripravljamo grško kuhinjo že več kot
deset let!
Vabimo vas, da nas obiščete in uživate ob odličnih grških jedeh, do konca avgusta!
.	Tel.: 03/ 746 66 40	,
DELOVNI ČAS:
Pon.-fet:9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h
Slaščičarstvo ffelk
izdelujemo torte za:	^ ^ <5,
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrstpedva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 759 12 00 FAX: 03 759 12 01 DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA ( 8h -15h)
splet: www.tortejellia.com e-pošta: sUsdcarstvogsioI.i.
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 6640,E-mail:gostjlna@ahac.sj |
S
Ll
' Pestra kulinarična ponudba Sezonsica Iculiinja ' Prostori in ponudbe za sicupine
AHACU

Bohorč " ^
CETERJMGj Spn^MiMino MKrfita a vcfje MkIJtriiene íohoičMfliiw Duíana Kvçdra 44, 3S30 Šenčur pri Celju, Tel,! ^-+386 (0)3 746 14 30, AtoWle: ++386 (0)41 666 766
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
, I M M I I I I I I I I I I I < J ..........I.....I I I H I I I I I I I........
, 1

v oglasili
031 692


DUHOVNO ZDRAVLJENJE 5 PONOVNO POVEZAVO. ANGELSKI READINGI IN NASVETI O OSEBN! RASTI
Zdr^iulJejije s ponouno pcvejavo; ťíje wlo bolno rw lokr^rtkoii naíin, sej energijo ponovne povezave počasi povrne v prvotno ïtanjs ïifrivja. Sem prevodni k «nsrg ije in jo oddají m sIíkí rplte v bclnikovo telo.
IIIIJANA HOLV VBRTACNJK
POHORSKA 2. 3000 CELJE. TEL. ŠTEV. D40-2Û8 211
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE
IZDELUJEMO: VSE VRSTI FASAD, řtOTTlANJE IN ZUNANJE OMETE GHADUVIO STANOVANJSKE OBJEKTE
niKMOÓGD www.termosgd.com
SaSĚe 460. PíůĎůlíJ • Tel.; 03/ 70S 30 57 • GSM: 041/ B42 643
Dom je ponavadi oaza miru, kjí?r se počutimo varno. A kaj liilro se lahko zgodi, da se nam kakSna reč pokvari, in takrat se poSuii-mo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za lo. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odloCamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iSčemo pomoč, pri Čemer Želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno,
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli. Če boste ludi ostali ponudniki storitev, ki Še niste bili predstavljeni, pripomogli k Se boljši obveSČe nosti in predstavili svojo ponudbo na naSih straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je^ da pokličete 031 692860. in sestavili vam bomo pontidbo, s pomo čjo katere boste postali Se bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Sil r n i i tdiB iiri'ďfč1íiyál)iE:H<-iiii)«f
t'!iouiit>hï i aïfîvÏMjiÉiii'HTr'iîii« ríUNiijiiKii; .....	..I
«VMfiTiOfrj rËïïiùi'ÀÂ^^^^^


RI I Etvgiii J I. lA-iiHiuiHBLvaDa^aii :i>i : E vnii:«
«ïîrTiHÎÏÔiiDi;
KOBTERMOINSTAWOE IC«loilv«rtlo a. Wif)ur
Mi0}/WU10,ttlwMI/m7M,lB)4intU »«J;M»«tifctonnjl .www.kob-fcoitli.
Î^PRAUÎlSi
mulej .dej aii@ j loi. n Ë t
îOo ■iRiB:o:G£Kisimo:
OANIUŮVODÉSíp. Razgfedna ullca 13,322Q Îîore
Oli î jrijiJ 1 e-mďil: fibe.vûdet>mio!.fist
•	PREKm VANJE VS£H VRS T KRITIN • tZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	' BREZPLAČEN OGLED
•	TESARS TVO	IN SVETOVA NJE
B^ÓŇtStAV ČANŽEK d.0.0.
feňjv/řlSl JJiOiture Sl/J??-12-31 fax.' OÍ/61'OO-iíf mobitil: 04U6S9B37 ■KROVSTTO. »LEWU1STV0 t (M>ita:brcnli!e\/.cast2ek^t- P,if
tÍř ^^
^KROVSTVD. HLEMSS
\A I J /
nunc IMKMHfKV
qrwlrinji, pílii^ In fiittirHl» !t«klj in sglei^ - iiikl^vï iMlHilh iiKlttniliiK, fiutl, sti)(iiilUnihiigni.nensl;ili DtlD; C, 1- Dobtnllrilu 2j. 323Ú ^nljur llsl :03fT4Siî» Faliï;OÎ/74eizss
yvww.n]aJnranE:.Bi
■	FVCInALUsUvbmjKiliiilvi)
■	ffwdralnjifjinamU -ilmdlvrtovt
■	mtetf, ii Ibuife In huiuniili) ■letnHlHrUdtslKiiMda -cMcbnuianw^stTlili
■	vlUdini siftb
prxîdiya, n^^.PÇSS^
NunCtiFrancs.p.
^tjUF
GSM: 041 7Ï7935
c-imallr frenl(,nuiKic@gina]F.com
"vse za ogreva nje, vodovod, prezračevanje, plin"
•idejs -ivïtavdnje
-	Iiddivapcntidii
-	pntdsja
-	montiía
-pe«
-lopkliKírpakí
-totdtiorj!
-twilerji
-hopdlnáuapfíRU
-uiM<IJfslHt4i^sí!ten)mi -dlirnihi

Fl<irau d.cM).
PEVrtnaíija TOPLAK Gorita 3000 Ceije
041 7S7 879 .

' poikrfabtio u URBDrTBV «li* okoUu ia potlovnlh pnutsn«;
•	uMuUtcv to «dnkvimîe;
*	Id	akrainlli rMtUn In c*»tjaB
S kartico zvestobe do 7% popusta
/flK■^VH.I?lĆï lAŠUO
\ié
riir.RMANA
(jiUn
MANUALNA TERAPIJA
IZVAJA; Dn_, A. VEBSININ ORTOntn REVMATynjC
TITEX D.D.CI,^ □UFaAIiK.l 120 A. IDOO LjUIt.)AMik 111..Í Oî /Tii-ST-OO. 031 .ÍĚ6 2É2; spifT: ww.FrmLsii t*i>oiTA: iTTai0i-2.Nn
TaNa/e
SiC»ti3l>Iil3Tt.|l. Ui FrîdijiDHJiiiiiriitlî.idlîJCiijj
Šiviljstvo KRPIC;^
MarliMfikA »su 86 3000 Celje, Tel.; 03/54-13-293 ODPIRALNI
pnnçdçlj^k - petçk ÏObDid O&Mi-lMD	07fl0-IiiM
manjša EKSPRESNA popravila f^riginal krajšanje jeansa
j-oženje oblačil, menjava iadrg,. -popravila usnjenih oblačil
n«d«ljđ in prainikJ
ZAPRTO

s^LOsassa

/M
□ □
IZVDUVODCWODNIH IN (SnUtNBI
Mp^vm UNAQU KOHUMK
IIIHUCIII1EBS0rtail.lL )>ii>ilnslu vas 34/d, Štoir gtm; 041 SB2 SOT
	VITA-TERM □GIIEVANJE IN PREZRAČEVANJE Tel,/Ffflt.:fla3 B63 www.vltaterm-sl
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACUO i ^ & ■ ■ ■ A h |-TOPLOTNE ČRPALKE » N1 LAN □GREVALN1IH HLADILNI SISTEM) woui^rá^čÍMii^	
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
r-n-r I 1 I I Tn M c n i i i I I iTTTTTT i j LlulxIll
a
VZDRZEVANJE MOTORNE VRTNE KOSILNICE
Po zadnji jesenski košnji izpraznemo zbiralnik za bencin. Motor ugasnemo, počakamo. da se nekoliko ohladi, in rezervoar izpraznemo na odprtem prostoru, Pri tem moramo upoštevati varnostne predpise o delu z vnetljivimi snovmi. Pazimo ludi, da bencina ne polivamo po vročem motorju! Ko je rezervoar prazen, postavimo kosilnico nazaj na trato, poženemo motor in počakamo. da bencin popolnoma porabi. Iz Ěe toplega motorja odstranimo olje. To najlažje storimo tako, da kosilnico obrnemo na glavo in od vi jemo pokrovček oljnega rezervoarja. Olje prestrežemo v primemo posodo. Kosilnico spet obrnemo v pravi položaj in nalijemo sveže olje. S pokazateljem ravni, če ga kosilnica ima, ugotovimo količino olja v rezervoarju. Olja ne sme
biti premalo, a tudi ne preveč, Uporabimo îahko navadna motorno olje, kakrSnega vlivamo v avtomobilske motorje, ali posebno olje za kosilnice. S cilindra motorja od vijemo svečko in skozi nastalo odprtino vlijemo nekaj svežega motornega olja. Dovolj bo četrt do pol decilitra. Počasi povlečeme za vrv povratnega zaganjalnika, da se olje porazporedi po cilindru in ga zavaruje. Svečko očistimo, preverimo razmik med elektrodama in jo privijemo nazaj. Se bolje je vstaviti novo svečko. Zaradi olja v cilindru bo spomladi ob prvem zagonu kosilnica nekoliko zadimila, a le za kratek čas. da porabi vlito olje. S primernim orodjem očistimo spodnjo stran kosilnice. Če kosilnice sproti ne čistimo dovolj natančno, se naberejo sloji trave in se zaradi vročine prilepijo na ohišje pod motorjem. S temi sloji je nekoliko več dela. vendar privoščimo kosilnici vsaj enkrat na leto pravo čistočo. Očistimo nož. Pregledamo
ga, če ni morebiti nalomIjen, zvit Oziroma če opazimo kakSno razpoko. TakSen nož zamenjamo z originalnim rezervnim nožem. Poškodovan nož je velika nevarnost za tistega, ki kosi! Nekateri proizvajalci priporočajo zamenjavo noža iz preventivnih razlogov na vsaki dve leti. Preskusimo
ostrino noža. Nož naj bi ostrili vsaj dvakrat na leto ali na 25 ur košnje, če proizvajalec ne določi drugače. Če nož ni oster, je zdaj idealna priložnost, da ga nabrusite. Ne brusimo ga vpetega v kosilnici. Založimo ga s kosom lesa, da se ne vrti pri odvijanju vijaka, s katerim je pritrjen. Preden
odstranimo vijak, ki drži nož, si oglejmo, kako je nož vstavljen in kakšen je tesnilni obroček, da pri novi montaži ne bomo imeli težav. Od vi jemo vijak in odstranimo nož. Naostrimo ga s pilo. Pri tem pazimo, da obdržimo prvotni kot ostrine in da nož ostane uravnotežen. Če ga nataknemo na izvijač, mora ostati v vodoravnem položaju. Če se zavrti, popili mo t i sd del, ki je težji. To delamo toliko časa, da sta obe polovici enako težki. Nož vstavimo nazaj in privijemo vijak. Uporabimo originalen vijak in podložko. Proizvajalci ponavadi predpišejo vrtilni moment, s katerim mora biti vijak privit. Zato je najbolje, da privijemo vijak z moment ni m ključem po specifikaciji, ki jo najdemo v navodilih ali servisni knjižici kosOnice. Vendar vedno nimamo tega podatka, pa tudi m omen t nega ključa ni v vsaki domači delavnici. Vijak zato privijemo z isto silo, s katero smo ga odvili. Preskusimo še tesnilni obroč, ki mora biti v istem položaju, kot je bil pred odstranitvijo noža. Pozor, vijak, ki drži nož, mora biti vedno trdno privit. Majav vijak ali majav nož lahko povzročita nesrečo 1 S kosilnice očistimo ěe preostalo umazanijo. Z naoljeno krpo obrišemo spodnji del kosilnice in nož. Kosilnico spet postavimo v pravi položaj in očistimo še njen zgornji del z glavo motorja, ki se je medtem že ohladil. Na koncu podmažemo še ležaje kolesc. Žice za nastavitev teka motorja ne podmazujemo. ker maziva ovirajo njen prosti tek.
E LA N S

•	auitisk loi^iDir do ] □□ii7Q cm 1 reklamne in BTiwČBvalne table
■ sitotisk nalepk rarviih olHiit
•	nslEfjke za evto
I [iiDitaini tjsk siintk. Istaltoť. vstfil
-gsm: D4Q 742 946 1 tisk. me!anBek@s!al. net
SO TVDIVA^ VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIKKrnica 33 3334 Luie ob Savinji, E-mail; in£D^robiúk.9Í
LESENA VHODNA m NOTRANJA / t^ VRATA ZA VSAK D0M1	^

m
PokUate: 03/639 08 70 ali ofaUčite www.mbiult.n

T: 03 / 57 30 044;
iNFO@DOM-STREHA.Si;
M: 031 600 420
WWW.DOM-STREHA.Sl
Prodaja in montaža lesinih oken
DOM-STREHA
TnjeARJEVA 17 3230 Šentjur

TRGOVfNA G7d.o^ SPODNJE STHANICE 16-3206 Stranice
Tel.: 03 576 23 77; Fbk: OB 576 23 70
Gsm: gradbeni oddelek.-051 61 2666 Gsm; vodo vod ni oddelek: 051 6662 08
Za sodelovanje v oglasni rubri ki
VSI NAŽI MOJSTRI
pokličite:
anton selíc s p
eiektroinstalacije in trgovina
ulica U. bataljona 16a, 3330 Šentjur tel.: 03 74Ů 21 00, fax: 03 746 21 29 e-maíl: info^centerselicsl
d 0 m 0 f t n a I -lesi'sivo	
DOMOFrNAL IvanRQBACEfl s.p, Ul. Brdtov Jdnfâtjev 1 Tï 3212 Veil jk ŮSH;041 7Í4WS teiefcin/fiicûîîSi Jî e-poica^ d Dmolinal@it-1 ji	■	KfOVStVO -	stai^no kleparitva ■	montaio Velux oken -	IzdEl^vj nadstreškov -	izdelavđ ravnih in zelenih sUeli PóOblaiísfil krov« » kfitjne; ÇEHAHD, CREATON JONPACH BRAMAC, LINDAB, HDSEKHA,TEG01A S-METAU ESAL,
líL:(líflT7H55vbkK0í/y7H99 řmjlbňgflajjuoigaiiisjírt
ftœmdi^ bi maicia liBdo-lileiiffl!«! iaMbw
www.str«hamietalko.si
ZA IZMERO IN IZDEtAVO PREDRAČUNA NA KtlUC PQKtiCiTE NAŠEGA STROKOVNJAKA 7A STREHE NA GSM: 041 623 33S.
L^MOSKK d.o.o.
Nov» 0«rlm x»*?. jaQj NOVA CEnKEV/CelJc
^ Tel.t 03/780 4« X0| Faw OS/TSO 40 GSM: 0141/7B6 SOÏ, OutVM^l «-DuUt iBaAJt.otfak^rtaLiiit
fj ^ ^ X It ^ www.iB<MkK^ STAVBNO KLEPAŠSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO SXREHO!
IKK žř.
MARJAN TERŽAN
Maiiborsha E4 p p H)13. Site GËUE Tel,: (B'491 -38-00. Fas:Oi'491-38-01
•TňMHC
maiH UM HUUUOi
. STflOKOVNI PnEGLEnVIDftZAOCiLA . liHHLITÉTNi $TEKiJl IhlOKVIňJE « WJHEKCUSHA
■	SmnDKCVNIF>nEGLEDZAKDMT(KT1VEL££E
. Kinurenu: lajMTijťrt« ix«
■	£lSnLA»K<MTAKTTIELE£E
USTÎH WFWimi PHOaiDH lA 5™P*!E OPTIKE -
DtLOVNI dfrlâvnikl Od S.00-1B.0a. Sobùta Od B.WMÎ.ap
mïAf^m îAjmm
Romana Tajfišek - Kotošec
Ctmn i/g IT. îOO^ii^ 03 Mt rr ti
i


POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE VOJNIK 051 649 780
PE CEUE www.primozic.si
li 1111 11 i'i 11 11111 n I li IIII I 11III 11 M-T' 1
- Št.65-19.avgust2011 -
I I li J I I I I M I I I I
26
mZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Oktobra novi »hrošč«
Prvič se je Volkswagnov »hrošč« pojavil leta 1948 in bil v prodaji vse do leta 1974. Do tedaj so naredili 21,5 milijona vozil, »hrošč« je postal produkcijski in tržni prvak vseh časov. V tem pogledu ga je nasledil golf, ki gre vsako leto še vedno zelo dobro v promet.
Tovarna je leta 1998 predstavila novega »hrošča«, ki je bil zelo uspešen predvsem v Severni Ameriki; prodali so jih dober milijon. Zdaj je pripravljen novi »hrošč«, ki pravzaprav ni veliko spremenil zunanje podobe - čeprav je malo daljši (pridobil je več kot 15 centimetrov), je tudi malenkost širši in nižji. Še vedno so blatniki široki in poudarjeni, na zadku je pridobil »spojler«, spuščajoča streha ni v izjemen prid tistim, ki jim je dovoljeno
sedeti zadaj. Novi »hrošč« naj bi bil bolj kot doslej po volji evropskim kupcem, tovarna pa za nekatere najpomembnejše trge, predvsem kitajskega in ameriškega, pripravlja nekoliko drugačni izvedenki oziroma malce spremenjeno motorizacijo.
»Hrošč« ima vedno le par vrat, motor je spredaj, pogon prav tako. Motorjev bo pet, od tega trije bencinski (1,2 in 1,4 TSl s 77 oziroma 118 kW ter 2,0-litrski agregat, ki zmore 147 kW) in dva dizelska s 77 in 103 kW. Menjalnika sta dva (ročni in samodejni), opremski paketi trije. K nam bo novi »hrošč« pripeljal nekje oktobra, pri čemer naj bi bil v najcenejši izvedbi (1,2 TSl) na voljo za 17.800 evrov.
JK
Novi »hrošč« bo pri nas na voljo jeseni.
Renault prenovil twinga
Na bližnjem frankfurt-skem avtomobilskem salonu bo Renault predstavil nekoliko prenovljenega twinga. Ta avto sicer nastaja v novomeškem Revozu, ki je v lasti Renaulta. Spremembe, vsaj po fotografiji sodeč, niso prav velike, so
AVTO JURU
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
RABUENA VOZILA Z GARANCIJO
Renault Scenic PRIVILEGE
pa dovolj opazne, predvsem pa naj bi nakazovale prihodnjo zunanjo podobo ali vsaj obliko prednjega dela prihodnjih renaultov. Kot kaže, je povsem verjetno, da bo prenovljeni twingo
LetnikJOOS, Piev.Km.129000, kovinsko siva barva, OPREMA: AVTOMATSKA KUMA, SX AIR BAG, 4X EŒK5TEKU, ABS, ESP,TEMIWT, MEGLENKE, POT. RAaJNALNIK,MEGL£NKE, 6 PRESTAV
1. LETO GARANCIJE!
tel:070/84(M90, 03 7492650
AVTO JURIJ d.0.0. DROFENIKOVA16,3230 ŠENTJUR
Opel ampera
Ampero bodo tudi posojali
Čeprav se električni in drugi avtomobili z alternativnim pogonom počasi le uveljavljajo, je očitno, da množične prodaje še ni mogoče pričakovati prav kmalu. Razlogi so zelo različni, vendar se le premika. Oplova ampera, tako imenovani električni avtomobil s podaljšanim dosegom, ki se bo pri nas pojavil prihodnje leto, bo kmalu na voljo za izposojo v poslovalnicah Europcara. Kot pravijo pri
Oplu, hočejo tudi tako vozilo bolj približati morebitnim uporabnikom, ki doslej niso imeli priložnost voziti električnega avtomobila. Ampere bodo na voljo od novembra, in sicer najprej v Nemčiji, malo kasneje pa tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Kot napovedujejo, bo vsak najemnik ampere ob tem deležen tudi kratkega spoznavanja z vozilom.
JK
dobil tudi 0,9-litrski bencinski motor. Sicer pa je bolj ali manj znano, da naj bi povsem novi twingo iz Novega mesta pripeljal v sezoni 2013/14.
JK
Renault twingo je dobil nekaj popravkov.
Letošnji julij slabši od lanskega
Letošnji julij očitno ni bil dober mesec za prodajo avtomobilov. Na slovenskem trgu so namreč prodali 4.743 avtomobilov, julija lani pa 5.165. V letošnjih sedmih mesecih so vsi skupaj prodali 37.685 avtomobilov, v enakem lanskem obdobju pa 37.568, kar torej pomeni, da je bil letošnji posel malenkost boljši. Julija je najbolje prodajal Renault (678 vozil), vendar je bilo to bistveno slabše kot julija lani (899). Na drugem mestu je bil Volkswagen (VW) s prodajo 667 vozil (lani 539), na tretjem pa Opel s prodajo 447 (lani 437) vozil. Med japonskimi avtomobilskimi znamkami je bil julija v ospredju Nissan (150), med korejskimi pa Hyundai s prodajo 227 vozil. Med premijskimi znamkami je že vedno v ospredju BMW (119), sledi Audi (109), nato Mercedes Benz (68). Najbolje je julija šel v promet renault megane (259), sledil je renault clio (231), na tretjem mestu pa je bil vw polo.	JK
Prihodnjo pomlad mazda CX 5
Na bližajočem se frankfurt-skem avtomobilskem salonu bo japonska Mazda pokazala tudi novega športnega terenca z oznako CX 5. Bo manjši od že znanega CX 7, kar pomeni, da se bo vozil v enem od najuspešnejših in najkonku-renčnejših razredov, vsaj na evropskih trgih. CX 5 prinaša na ta svet novi Mazdin oblikovalski slog in tudi filozofijo, hkrati pa uvajajo novo tehnologijo z oznako »sky active«, ki se med drugim osredotoča na večjo okoljsko prijaznost avtomobilov in motorjev oziroma pogonskih sistemov. Hkrati z novim suvom bodo postavili na svetlo tudi dva povsem nova motorja, in sicer 2,0-litrskega bencinskega in 2,2-litrskega dizelskega. Slednji bo na voljo v dveh izvedenkah, vsi pa naj bi imeli izpust C02 manjši od 120 g/km. Kot pravijo, se bo nova mazda CX 5 pri nas pojavila prihodnjo pomlad.	JK
Mazda CX 5 bo pri nas na voljo prihodnjo pomlad.
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje	__
•	zaščita laka vozil (do 7 let)	■
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
SPODBUDE ZGODBE^^i
izbira tno takâne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkuinjami in storitvami ter Izdelki uspeii posIirEMti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam: tednik@>nt-rcsi
Nđ Celjskem imamo velika spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Rohičevis Planine, Ludvik Lončar iz pjdjetja Biro bit, vrtnar Mirko KraSovec iz Vojnika, proizvajalec mSelťa Marjan Turniek iz Lokrovca, Janez Upiaznik iz žalskega JVlikropisa, Mizarstvo Kovač iz iýozirja... in katero podjetjej Ifđteri podjetnik jeza vaîspodbudnazgodba?
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
I n
nnoRNA
VOZILA
KUPIM
STROJI
PRODAM
OSEBNO vozilo vozilo Peugeot 206 sw, letnik 2004, zelo dobro ohranjen, prodam za 4.200 EUR. Telefon 041 502-928.
ODKUP
3208
HITRI KREDITI
Jo 4.500 €n """"'"'-I
aij|x.toitrKt-iii3p«iiwHl40 37 3S37
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
csM'a S plinom in topW

Smrekatjeval, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ltifó@energetlka-ce.sl
VILE VALDEBEK PULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^	^
Si želite mirnega preživljanja tretjega ^^gUmt Z^ĚĚ^ življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Anton Turk Telefon: 031324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 264
PRODAM
PRODAM
HIŠE-NOVOGRADNJA
Arciin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arcllnu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega dmžinam. Objekti so velikoti 145 In 163m2 neto bivalnih povišin, s DriDadaločimI zemilišči od 350 do 550m2.
TROSILEC Sip tg 27, nakladalko Sip pirat 15, traktorsko škropilnico, 6 m in kosilnico Bcs, ugodno prodam. Telefon 031 536-534.	3149
PUHALNIK Tajfun, s cevmi in kolenom, za 90 EUR in plug Batuje, 10 col, prodam za 170 EUR. Telefon 031 316-175.
3202
TRAKTOR Imt 539, letnik 1991, kabina, kompresor, 1.800 ur, prodam. Telefon 051 203-387.	3195
KOSO + greben, za Muto, okrogli priklop, snežni plug za TV 422, nov, hidravlični dvig in stroj za pranje črev, prodam. Telefon 041 569-362. 3216
POSEST
SVETINA, Javornik. Vikend za dva upokojenca prodam ali menjam za stanovanje. Cena 67.000 EUR. Telefon 041 847-093.	3145
CELJE. Večjo hišo, mirna, sončna lega, vsi priključki, parcela 700 m^, garaža, delavnica, 159.999 EUR, prodamo. V račun vzamemo stanovanje. Telefon 051 891-861.	3214
ODDAM
KUPIM
HIŠO v Celju z okolico, lahko bivalni vikend, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 601-555.	3157
ODDAM
GOSTINSKI lokal oddam v Celju. Telefon 041 718-527.	3137
HIŠO oddamo v najem. Telefon 041 277618.	3215
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJSKO hišo z zemljiščem ali brez, v bližini Podplata, prodam. Telefon 031 340-695.	š 298
Info: LS PROJEKT d.0.0.,
041751782,041797206 www.ls-projekt.si, info@ls-projekt.si
DEBRO, Laško. Na zelo lepi lokaciji prodam dvoetažno + pritličje samostojno hišo, parcela velika 627 m^. Telefon 070 860-100, Martin. 3124 HIŠO, Velika Pirešica, Pernovo, tloris 133 m^, parcela 2.540 m^, leto izgradnje 1996, primerno za stanovanjski ali počitniški objekt, CK na olje, vsi priključki, asfalt do objekta, 3 km od izvoza z ac Maribor-Ljubljana, vpisano v ZK, ni potrebno obnove, opremljeno in vselji-vo takoj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 652-463. 3166 ZEMLJIŠČE, 54 arov, primerno za vikend, prodam. Telefon 5793-337. š 344
KUPIM
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroica
-	možnost odloga odplačevanja
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p SAVUDRIJA. Oddam novejši počitniški apartma za 1 do 4 osebe. Klima, TV, parkirni prostor, bližina plaž. Telefon 031 271-662.	3010
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, za dve do tri osebe, oddam. Telefon 051 329-450.	3090
DVOSOBNO stanovanje v hiši, poseben vhod, kabelska, internet, ogrevanje na olje, okolica Celja, oddam. Telefon 031 499-038.	3174
STANOVANJE, 44 m^, Kersnikova ulica v Celju, oddam. Telefon 031 692-879.
3185
ENOSOBNO stanovanje (na relaciji Pe-trovče-Kasaze) oddam. Telefon 041 942-457, popoldan.	3223
CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336
HmE^mmm
Žnider's d.o.ii, Ul. Vita Kralaheija 5, Maribor |
JASNOVIDKA HANA
66
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij.si; info@sz-atrij.si
Polzela, na lepi lokaciji, sončna lega,
PRODAMO STANOVANJSKO HiŠO
l. 1983, hiša je v dveh etažah v skupni izmeri 236 m2 na parceli vel. 478 m2, primerna tudi za dve družini, lokacija je izjemno atraktivna, sajje do priključka LJ-MB cca 4 km.
Cena: 190.000 eur Info: 031 360 072 ali karmen.dokler@sz-atrij.si
Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubeč-ni. Telefon: 041/634-300, Verteks - TG d.o.o., Cesta na Ostrožno 99, Celje.
STANOVANJE v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 601-555. 3157
CRI Celje, d. o. o.
Oblakova ulica 34, 3000 Celje
ODDAJAMO POSLOVNE PROSTORE na lokaciji Ipavčeva ulica 6 v Celju
Poslovni prostori (3 pisarne, konferenčna soba, arhiv, čajna kuhinja cca 160 m2), so primerni za intelektualne dejavnosti. Na razpolago lastni parkirni prostori, dvigalo, WC za invalide. Dodatne informacije na telefonski številki 03 4264 530, e-mail: cri-celie@siol.net ali osebno na sedežu družbe na Oblakovi ulici 34 v Celju.

á&k
ZLATARNA KRAGOLNIK
VZLATARNI KRAGOLNIK t ' V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kenejeva 12, Celje
Do 36 mes8C6v na osnovi OD, Babaiiime
liviu^iimc
PE CEUE, Ul. XIV. diiriiils 14,
03/4257000 PE MARIBOli. Partiianaha M, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Boimana 16.02/521.3000
BONAFIN PLUS d.0.0.
Slonnilia 27,1000 LJubljana
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilca. Naročnild imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR
NOVI TEDNIK
POZOR
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
v obdobju, ko se brezskrbni čas počitnic prevesi v pripravo na dogodivščine, ki jih s seboj prinese 1. september, vas vabimo na Otroški Festival! Ugodne nakupe za šolo in doživetja bodo spremljale številne dogodivščine: otroške prireditve, animacije, degustacije, maskote, nagradne igre, zabava, promocije, popusti, darila... Podroben program prireditev, predstavitev in degustacij v supermarketu Tuš ter ugodnosti v trgovinah in lokalih Planeta Tuš na www.planet-tus.si!
NEŠKROPLJEN bel krompir za ozimnico, 200 kg, prodam. Telefon 051 624-250.
3187
BELO mešano vino: laški rizling in koprska izabela, po 0,70 EUR, ugodno prodam. Telefon 5452-932.	3197
BELO in rdeče vino, mešanih cepljenih sort, po 0,80 EUR, prodam. Telefon 031 768-175.	Š 348
GROZDJE, neškropljeno, izabela, jurka in šmarnica, prodam. Telefon 031 851448.	3207 SLIVE, rdečo peso, krompir, jabolka, vse brez umetnih gnojil in škropiv, poceni prodam. Prodam tudi črno grozdje, zelo ugodno. Telefon 031 747-930.
3217
JEDILNI krompir Marabel, cena 0,35 EUR/kg, prodam. Telefon 051 259077.	3231
Petek, 19. avgust
17.00-19.00
ZAJČEK RUDIVŠOLÍ]
glasbena predstava in
ustvarjalna delavnica
Sobofa, 20. avgust
11.00-13.00 in 17.00-19.00
ZABAVNI ŠOLSKI PRIPOMOČKI
16.00-19.00
^ ZBIRKU DISNEY JUNAKE
www.plonet-tus.si
Ugodni nakupi za šolo in doživetja! ^su farnem. CITY
10.00-13.00 in 16.00-19.00
^ ZBIRAJ DISNEY JUNAKE
IMflGflZINe
mmm
astrologinjai
0906430
OSTALO
PRODAM
NAJAMEM
MATI z otrokom nujno najame na Otoku v Celju enoinpolsobno stanovanje. Telefon 040 897-086.	3152
GARAŽE
PRODAM
CELJE. Garažno mesto v garažni hiši Gla-zija, vpisano v ZK, razpoložljivo takoj, prodam. Cena 7.960 EUR. Telefon 041 652-463.
3166
KUPIM
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 348302.	p
AKUSTIKA
PRAŠIČE, težke 80 kg, domača hrana, prodam. Telefon (03) 582-1476. š 349 BIKCA simentalca, 250 kg, prodam. Telefon 041 283-075.	Š 351 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 833-663. š 352 TELICO simentalko, rodovniško, brejo 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5773345. 3205 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, tudi svinjske polovice in očiščene odojke, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. š 353 PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodam.
Telefon 031 537-774. š 355 ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654729.	š 354 TELIČKO, ls, staro 14 dni in odojke, prodam. Telefon 040 361-446. 3209
NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, cepljene proti zajedavcem, prodam za 200 EUR. Telefon (03) 5795-571, 031 596-631.
3213
KUPIM
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. š 284

ïBIOTERAPPiMHi
PRODAM
JABOLČNI kis in jabolčnik ugodno prodam.
Telefon 041 858-004. 3140 KROMPIR, domač, neškropljen, za ozimnico, prodam. Dostava tudi na dom. Cena 0,60 EUR. Telefon 031 814-512.
3168
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 041 518-195.	š 345 SILAŽNO koruzo prodam v Dramljah. Telefon (03 ) 5798-438 , 031 831-764.
3172
CIPRESE za živo mejo prodam. Telefon (03) 5763-258.	3180
DOMAČE vino izabela prodam. Telefon 5739-351.	3202
PRODAM
PEVSKO ozvočenje za ansambel, 6-kanal-no, znamke HH, kompletno z zvočniki in stojali, ugodno prodam. Telefon 070 263-987.	3189
ŽIVALI
PRODAM
NESNICE grahaste, rjave, črne in bele ter težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800.	p
BIKCE, črno bele in simentalce, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383.
š 341
PRAŠIČE mesnate pasme, od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.	š 341
PRAŠIČE mesni tip, 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653.	š 347 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 3179 TELICO simentalko, težko približno 300 kg, prodam. Telefon 570-7782, 070 870-258. 3191 BIKCE in teličke in kravo s teletom prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. 3202
Biiifijiccudo dobrega/OÀ^tomobilcu
NOVI TEDNIK
BUKOVA metrska drva prodam. Informacije po telefonu 031 781-349. š 356 BIKCA simentalca, težkega 180 kg, telico ali kravo, 3. tele, obe breji simentalki in večjo količino neškropljenega vina jurka, izabela, prodam. Telefon (03) 5771-561 ali 070 298-347. 3188
ZMENK
UPOKOJENEC, vdovec, z lastno hišo, želi spoznati žensko do 65 let. Če želiš prijateljstvo, pokliči 070 285-747. 3183
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
REZANO ostrešje, deske, letve, »štafle«, prodam. Dostava brezplačna. Telefon 031 649-201.	3080
STREŠNO opeko Bramac klasik, rdečo, 1.000 kosov, prodam. Telefon (03) 492-8830.	3177
OTROŠKI voziček Jane slalom pro, ugodno prodam. Telefon 041 836-274. 3176 KRATKO žagana cepana drva, bukova in hrastove štore za okras zelenic, prodam. Telefon 041 574-577, 031 683-462.	3204
DVA hrastova škafa, 700 in 740 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 519341.	3206
Sečnja in spravilo lesa, odkup lesa na panju.
Plačilo takoj!
Tel. 041 654 889, Timbles d.o.o., Lahov graben 5, 3273 Jurklošter
VDOVEC, preskrbljen, bi rad spoznal mlajšo upokojenko, po možnosti z vozniškim izpitom, ni pa pogoj. Več ustno. Telefon 040 577-975, pokliči, ne bo ti žal.	3201
ZAPOSLITEV
ZARADI povečanega obsega dela redno zaposlimo fasaderje in slikopleskarje. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 3196

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Hipko-prevozi, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično.	p
Laško
Poročili so se: Robert POTOČNIK in Andrea ŠVAB iz Celja ter Igor OBLAK in Tjaša HORJAK, oba iz Žalca.
Mozirje
Poročili so se: Emmanuel Hubert Christophe Pierre PREVOST iz Francije in Ana PRISLAN iz Dol Suhe, Uroš POLIČNIK in Simona RE-PENŠEK, oba iz Nove Štifte TER Rudi VREŠ in Tjaša DONČEC, oba iz Mozirja.
Velenje
Poročili so se: Dejan ARI-TONOVIĆ in Violeta LAZA-REVIĆ, oba iz Velenja, Uroš KRAGELJ iz Prožinske vasi in Anita MIJATOVIĆ iz Velenja ter Franc RUPREHT in Metka MARINŠEK, oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Tilen TR-NOVŠEK iz Griž in Maja LA-ZNIK iz Kamne Gore, Roko PREGLEJ in Špela GORIŠEK, oba iz Arje vasi ter Primož GOLEŽ iz Začreta in Jasmina DIMITRIJEVIĆ iz Ljubljane.
I
Laško
Umrli so: Mihaela PLAV-ČAK, 93 let, iz Podgrada, Marija Ana INKRET, 64 let, iz Celja.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
Ugasnila je luč življenja, prižgala se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in prababice
JOŽEFE
KOLAR
s Kalobja, Trno 12 (2. 5. 1930 - 2. 8. 2011)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala dr. Janezu Šmidu za bolniško oskrbo, cerkvenim pevcem za lepo petje in sosedi Saški T. Ocvirk za čudovit govor.
Žalujoči otroci z družinami
Š 350
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je.
VSPOMIN
18. avgusta je minilo 5 let, kar nas je zapustil
Dr.
.. DRAGO - ZELJKO ZAGAJŠEK
psihiater
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjajo in mu prižigajo svečke.
Vsi njegovi
Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela, skozi življenje boriti si se znala, a v poletnem dnevu boleče si zaspala.
V SPOMIN
Minilo je leto bolečine in žalosti ob izgubi drage mame in stare mame
ZDENKE ZORKO
iz Kompol nad Štorami (23. 8. 1951 - 21. 8. 2010)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečo in jo ohranjate v lepem spominu.
Z bolečino v srcu: hčerki Jelka in Renata z družinama
Mozirje
Umrli so: Katarina KLA-DNIK, 88 let, iz Solčave,
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Marko KOLŠEK, 26 let, iz Konjskega Vrha, Alojzija TROHA, 88 let, iz Stare Ose-lice, Marija BRINJOVC 76 let, iz Mozirja.
Velenje
Umrli so: Jožef ŠTEHAR-NIK, 66 let, iz Velenja, Vilim AUGUSTIĆ 83 let, iz Vrbja, Danica KRAŠEK, 51 let, iz Velenja, Marjan KOMPAN, 61 let, iz Velenja, Marija STROPNIK, 66 let, iz Velenja, Vida GRIL, 60 let, iz Celja, Karol ZAHRASTNIK, 83 let,
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedi-ja, brata, svaka, strica in tasta
VILJEMA PAVŠERJA
(5. 5. 1937 - 5. 8. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, v druge namene ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Zahvala ZD Vojnik in infekcijskemu oddelku bolnišnice Celje. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem moškega zbora za lepo odpete pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
Pet let na tvojem grobu
svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze
se iskrijo, v najinih prsih bolečina
je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi najina sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 16. avgust, ko je pred petimi leti prenehalo biti ljubljeno srce najinemu dragemu
JOŽETU SKOKU
iz Vitanja (18. 12. 1960 - 16. 8. 2006)
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu v spomin prižigate svečke, iskrena hvala.
Zelo te pogrešava: tvoja Cvetka in hčerka Saša
3178
Ni res, da je odšel. Nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini
bo vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Tiha bolečina spremlja spomin na dan, ko smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, atija, ata, tasta, brata, svaka in strica
SLAVKA PODPEČANA
iz Poljan 2, Rimske Toplice (31. 5. 1925 - 4. 8. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, g. Frecetu za poslovilne besede, Marku za odigrano Tišino in Komunali Laško. Hvala g. dekanu Metličarju in g. kaplanu Ja-gru za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna hvala patronažnima sestrama Tanji in Alenki ter celotnemu zdravstvenemu osebju ZD Laško in SB Celje.
Hvala vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.
Vsi njegovi najdražji
iz Radeč, Ludovik KOVAČ, 80 let, iz Velenja, Marija GRADIŠNIK, 81 let, iz Velenja, Ivan OSTROVRŠNIK, 90 let, iz Velenja, Stanislav ČAS, 85 let, iz Velenja.
Žalec
Umrli so: Frančiška ZU-PANC, 81 let, z Ločice pri Vranskem, Hermina BRVAR, 69 let, iz Zaplanine pri Vranskem, Terezija LAP, 91 let, iz Radovljice in Neža TOPOLO-VEC, 83 let, iz Žalca.
Prazno je dvorišče, zaman oko te naše išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
VINKA LESKOVŠKA
iz Stopč 34, Grobelno (20. 1. 1925 - 26. 7. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku na šentjurskem pokopališču.
Žalujoči: žena Olga, sinova Milan in Željko z družinama
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
STANISLAV BOZNIK
iz Lemberga pri Novi Cerkvi (11. 10. 1933 - 3. 8. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v trenutkih smrti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino in izrekli mnoga sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje, sveče in ostale darove, se pridružili pri molitvi in na žalni seji ter ga še zadnjič pospremili na njegovi zadnji poti. Velika zahvala je namenjena g. Alojzu Vicmanu za obisk v bolnišnici, sv. mašo in pogrebni obred. Prav tako iskrena hvala Gasilskemu društvu Lemberg za prevzem pogrebnega obreda in vsem gasilskim društvom, ki ste sodelovali pri slovesu. Hvala g. Francu Medvedu za poslovilne besede slovesa, njegovi ženi ge. Marjani za organizacijo, pevcem moškega zbora iz Nove Cerkve za sodelovanje pri maši in odpete žalostinke na pokopališču. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, kardiološkemu oddelku za lajšanje bolečin v njegovih težkih trenutkih, za vse odkrite besede in vso prijaznost z nami, Društvu upokojencev Dobrna, kolektivu Remont, d. d., Krajevni skupnosti Nova Cerkev, ge. Mihaeli Hren in pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Marta z Milanom, Jana in Stanka z družinama, sin Andrej z družino, vnuk Tomaž s Suzano, vnukinja Ditka z Mitjo ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi
IVAN
GAŠPERŠIČ
iz Šentjurja, Pod Vrbco 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in g. župniku Čonču, še posebej PGD Šentjur, ostalim gasilskim društvom ter Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje za izraze sožalja in slovo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
3116
30
t VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
otvoritveni koncert
SOBOTA, 20. 8.
PLANET TUS
Spored od 19. 8. do 22. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Wall-e - animirana znanstveno fantastična pustolovščina, sinh. 10.00 (sobota)
Pingvini gospoda Popperja - komedija 19.10, 12.10
Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina, 3D 21.55
Prvi maščevalec - akcija, 3D 16.40
Kako se znebiti šefa - romantična komedija
11.50, 14.00, 16.10, 18.20, 20.30, 22.40 Super 8 - misteriozni triler 11.20, 13.40, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 Vzpon planeta opic - znanstveno fantastična akcija 14.20, 16.50, 21.20, 23.45 Zelena svetilka - znanstveno fantastična akcija, 3D 19.25
Zamenjava - komedija 12.20, 15.40, 18.15, 20.50, 23.25 Smrkci - animirana družinska komedija, 3D, sinh.
11.00, 12.50, 14.30, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30, 23.40
Smrkci - animirana družinska komedija, sinh.
11.40, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, 22.30 Kavboji in vesoljci - znanstveno fantastična akcija
12.00, 15.30, 18.00, 20.40, 23.10
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
PETEK in NEDELJA 19.00 Na sledi očetu - drama 21.00 Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo - akcijska drama

VELENJE
PETEK
19.00 Pingvini gospoda Popperja
-	družinska komedija
21.00 Mammuth - drama, komedija SOBOTA
19.00 Izvorna koda - znanstveno fantastični akcijski triler 20.00 Mammuth - drama, komedija 21.00 Pingvini gospoda Popperja
-	družinska komedija NEDELJA
16.00 Pingvini gospoda Popperja
-	družinska komedija
18.00 Mammuth - drama, komedija 20.00 Izvorna koda - znanstveno fantastični akcijski triler
PRIREDITVE
PETEK, 19. 8.
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hi, konjiček
Hermanova otroška ustvarjalnica
20.00 Zdraviliški dom Dobrna
Mia Žnidarič
koncert
20.00 Kulturni dom Svoboda Griže Festival akustične glasbe Fag 2011
20.00 Letni kino ob Skalskem jezeru
Festival mladih kultur Kunigunda 2011
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Čas
poletje na travniku - lutkarije
20.00 Atrij velenjskega gradu_
Kunigunda 2011
uradno odprtje festivala
20.00 Kulturni dom Svoboda Griže Festival akustične glasbe Fag 2011
NEDELJA, 21. 8.
19.00 Grad Podsreda_
Koncert profesorjev šole za violončelo
20.00 Hiša mladih Smartno ob Paki Edith Piaf
predstava - Poletje pod kozolcem
21.00 Veliki oder pred eMCe placem, Rdeča dvorana Kunigunda 2011
koncert Big band VOX z gosti
PONEDELJEK, 22. 8.
19.30 Atrij Velenjskega gradu_
Monty Phyton
glasbeno-gledališka predstava
PETEK, 19. 8.
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
SOBOTA 21.00 Jaz bi tudi
PONEDELJEK
21.00 Plačanci - akcijska avantura
20.30 Stari grad Celje
Tony Cetinski
koncert
SOBOTA, 20. 8.
20.00 Vodni stolp
Saxotoxin
koncert
21.00 Atrij Celjskega mladinskega centra
stand up komiki David Whitney, Srdjan Jovanović in Dušan Tomić Dule
PONEDELJEK, 22. 8.
18.00 Mestna plaža
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice
19.00 Mestna plaža
Zvočna gong kopel
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9.
Galerija Plevnik - Kronkowska Celje: There is still love somewhere - likovna dela Elise Vladilo (Trst), do 1. 9.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator center Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2011 - slike udeležencev IX. uličnega slikanja tihožitja do 23. 8.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij Spica fotografije; razstavljajo člani Fotokluba Zagreb, do 10. 9.
Galerija Elektra Celje: Makro fotografija; razstava fotografij članov Fotografske sekcije Elektro Celje, do 20. 9.
Savinov likovni salon Žalec: Nova fotografija - perspektive; razstavlja 5 avtorjev.
Kulturni center Rogaška Slatina:
slikarska razstava Silvije Verovnik Domovina v mojem srcu, do 30. 8.
Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9.
Muzej Laško: Pivovar Simon Kukec; do 3. 9.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
VL
cc
celjski mladinslcl cenle*
Od ponedeljka, 22., do petka, 30. avgusta med 9. in 12. uro: športno kreativno druženje za otroke stare med 5 in 14 let v Mestnih četrtih Lava, Nova vas in Slavko Slander.
Kulturni dom Svoboda Griže 19. in 20. avgust 2011 ob 20h

pstik, 1®, avgust db 20J00	„ ^
Xenia	Vino Dolinc
Blažev žegen	Tantadr^^
Boštjan Narat	Brane Mihajlovič - Kosta
Peter Andrej	Katarinajuvančič &
La Ver^	Dejan Lapanja
Tadej Vesenjak
Prodaja kart TIC Žalec	Into: glialefciaSgmaiLcom, 031659 485
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednil%it-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si. Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
RAIZITEDRILO
31
Nagradna križanka
avtor marjan grabner
VEUKA KAMNHA GMOTA
nasa bivsa valuta
skiškof (IVAN jožef)
pravosodni minister zalar
vita mavrič
uudska pesem o junakih
SOPRAr NiSTKA
20
poprav-uavec delov voza
maska
z__dvema
uSesoma
karel ostir
žareč delec ognja
HAL.
veski sukar
kim novak
pisatelj zola
nemsko mesto v turingui
okrogla servirna posoda
rekav sz.rusui
18
nasprotje eksklave fr. komponist
15
SLOV. PEVKA (MAJD/^
ggS?!-
genove (krištof)
16
urednik večera nomaži
rokica,
teatra (urška)
10
upravna enota
DRŽAVNA BLAGAJNA
pou-akrilno
zasûtno premazno sredstvo
rana je zlata
mejna re-kahada glâko mit.pod-
14
za vbadanje
želatina iz
azusnh morskih alg
davida bowieja
človekova delovna okonůna
znak za baru
gPEŒK
UK S KROŽNICO
17
sadno drevo, ringlo
12
TRDNJAVA
VSAN ANTONIU
salomon. športni dnewik
tlako-valec
nasilen odvzem dobrw

KROŽNIK EUPSASTE OBUKE
irska repubu-kanska armada
casirova dežela
OSTANEK DOGORElf CIGARETE
ZNAK ZANIKEU
znak zaradu slabše vozilo (slabš.)
13
nataša lačen
razjeda na koži au sluznia
star izraz zapas
19
prmorr
ska babica
športnica ki skače s rnualom
grški ladjar onassis
0|	v 1 ^ AHERON - mejna reka Hada v gr. mitol; ÁKRILAN - poliakrilno vlakno am. izdelave; ENKLAVA- država znotraj druge države:
<^HfVUrL/tSI\t ERFURT - nemško mesto, glavno mesto Turingije; LAI, Francis - fr. skladatelj: ULM - nemško mesto s stolnico z najvišjim zvonikom.
Nagradni razpis
1.	nagrada: štiri vstopnice za kopanje na letnem kopališču Celje
2.	nagrada: dve stopnici za kopanje na Rogaški rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na letnem kopališču Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 25. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 63
Vodoravno: BRK, REE, ASK, PANTER, POD, ELDA, INSERT, OLEASTER, MARMOR, LISAC, STRIP, ANI, OGATA, ONON, DE, NO, REAKTIVATOR, ATALANTA, ERA, HRIB, VITO, DEJAN, EOS, VEČER, KOLO, RF, PORA, EPOS, EŠ, CIRIL, NAGON, KNA, OJETTI, ROLETA, GANTAR, UNI, ESK, PESARO, STREL, MONOM, ANALI
Geslo: Italijanska letovišča na Jadranu
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon fitnes Top fit v Celju, prejme: Lidija Grobelnik, Milčinskega 1, Celje.
2.	nagrado, dve vstopnici za Rogaško riviero, prejme: Štefan Hodnik, Prvomajski trg 8, Poljčane.
			1		2		3		4		5				
6		7		8		9		10		11		12		13	
	14		15		16		17		18		19		20		
Ime in priimek: Naslov:_
Ona: Kljub razočaranju ste lahko hvaležni tistim, ki so vam povedali resnico in vam s tem odprli oči. Vse predolgo ste živeli v zmoti, zdaj pa se bo situacija končno razjasnila. Je že tako, da ima vsaka stvar tudi slabe strani.
On: Še vedno imate odlično priložnost, da si pridobite simpatije osebe, ki vam je že dolgo pri srcu. Nikar se ne ozirajte na komentarje iz okolice, ampak pomislite na svojo srečo, ki je v tem trenutku edina pomembna.
TEHTNICA ^
Ona: Res je, da je vaš trenuten položaj še kar ugoden, vendar vam prav ničesar ne zagotavlja stabilne prihodnosti. Treba vsaj malo potruditi ter se odreči stvarem, kar vam lahko zelo zagreni življenje.
On: Nekdo vam zavida trenutne uspehe, vendar naj vas to nikar ne skrbi. Posvetite se raje tistemu, ki vas razveseljuje in zabava, pa boste na slabe stvari kar pozabili. Ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagal!
Ona: Z veseljem se boste lotili dela, ki vam bo prineslo marsikatero korist. Saj je tudi že čas, da začnete malo bolj misliti na svojo finančno stabilnost, ne pa samo na trenutne prijetnosti, ki kaj hitro zatonejo v pozabo.
On: Uspehi na ljubezenskem področju vas bodo povsem omamili in živeli boste samo še visoko v oblakih. Toda nikar ne pozabite na vsakdanje opravke in obveznosti, saj vam daljše sanjarjenje lahko prinese obilico težav.
DVOJČKA ^
Ona: Šele odkar ste začeli živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, ste spoznal, kaj vse ste do sedaj zamujali. Z neko prijateljico boste naredili račun brez krčmarja, a se boste na koncu vendarle uspeli izvleči iz neprijetne situacije.
On: V kratkem boste stopili za več korakov po poti, ki vas vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Vaša večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smete zanemariti tudi pomoči svojih prijateljev!
Ona: Vse preveč se zanašate na svojo srečno zvezdo, ki trenutno nima ravno najsvetlejšega sija. Toda tudi z delom se daleč pride. Je že res, da to ni najbolj mamljiva možnost, vendar se vam bo konec koncev vendarle izplačala.
On: Ljubezensko življenje se bo spremenilo v takšni meri, da enostavno ne boste verjeli svojim očem. Končno boste uspeli najti srečo s partnerko, za katero ste bili prepričani, da se vam izmika.
3.-5. nagrado, vstopnico za letno kopališče Celje, prejmejo: Mojca Janežič, Prekopa 51a, Vransko, Nika Palir, Vrhe 31, Teharje in Ana Jamšek, Sevce 2a, Rimske Toplice
Ona: Naredili boste odločno poslovno potezo, ki vam bo kmalu prinesla precejšnje uspehe na marsikaterem področju. Vztrajajte pri svojih odločitvah in se ne pustite speljati od prave poti.
On: Pojavilo se bo izredno zanimanje za vaše proste trenutke, zato se nikar ne izogibajte tistim, ki si jih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega še kaj izcimi-lo. Pazite na zdravje, saj se vam bližajo manjše težave.
STRELEC ^
Ona: Preplavila vas bodo silovita čustva in kar verjeti ne boste mogli, kako zelo se boste spremenili v odnosu do svojega partnerja. Le-ta bo takšno spremembo vsekakor znal ceniti in vam jo tudi povrniti.
On: Vaša odločitev glede neke za vaše življenje usodne zadeve ni bila primerna in boste imeli zaradi tega še veliko težav. Toda nikar se ne predajte obupu, saj je to najslabša poteza, ki jo lahko naredite.
KOZOROG
Ona: Odločili se boste za odločilno poslovno potezo, ki ste jo že dlje časa previdno pripravljali, zdaj pa je nastopil pravi čas za realizacijo. Pri tem nikakor ne boste pozabili na tiste, ki so vam pomagali.
On: Ne bo dovolj, da boste samo pokazali svoja čustva, treba jih bo izpovedati tudi z besedami. Vsekakor vam bo uspelo, četudi z majhno pomočjo prevare. Pa saj vas na koncu ne bo nihče vprašal, kaj vse ste počeli v preteklosti ^
Ona: Zaradi dodatnega dela se boste sicer morali marsičemu odpovedati, vendar vas bo venomer spremljalo prijetno ozračje, tako da vam vse skupaj ne bo predstavljalo kdo ve kakšnega napora. Ne pozabite na prijatelje.
On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljajte, do se boste kaj hitro izkopali iz nastalih težav. Nikar ne krivite ostalih, saj ste krivi predvsem sami.
DEVICA ^
Ona: Zelo spretno ste prikrili neke slabosti, ki odločilno vplivajo na vas, zato zdaj uživate večji ugled, kot bi ga sicer. Pazite samo, da vas ne bodo naknadno razkrinkali, saj bi vam to utegnilo prekrižati marsikateri načrt.
On: Izredno ugoden teden za vse mogoče neumnosti, ki vam lahko prinesejo prav presenetljive rezultate. Poskusite izkoristiti priložnost, saj se vam bo bogato obrestovala. Izziv je tu - potrebna je le še vaša akcija!

Ona: Bodite pozorni na dogodke okoli sebe, saj boste le na ta način pravilno reagirali in se izognili nastavljenim pastem, ki niti niso tako nedolžne, kot se vam morda dozdeva. Pazite, da vas ne bo zaneslo!
On: Zelo veliko časa porabljate za svoj konjiček. Ali ste se že kdaj vprašali, kako to vpliva na vaš odnos s partnerko? Nikar se ne igrajte z njenim potrpljenjem, ker boste imeli velike težave. Posvetite se ji, preživeli boste čudovit konec tedna!
Ona: Sklenili boste izredno ugoden posel, ki vam bo zagotovil malo bolj mirno prihodnost, predvsem pa lep kupček denarja. Zadevo boste pošteno proslavili v krogu tistih, ki so vam pri tem stali ob strani.
On: Zneb ite seže enkratteh mo-rečih sanj in se končno predajte užitkom. Tudi delo ni vse in to prav dobro veste. Če boste venomer samo garali, bo šlo življenje enostavno mimo vas.
itKeLK
RUMENA STRAN
itKíLK
Odlično za Petko
Na nedavnem festivalu na Graški Gori so najvišjo nagrado prejeli člani ansambla Petka, ki so postali absolutni zmagovalci festivala. Nagrajeni so bili tudi z zlatim pastirčkom, ki ga prejmejo najboljši nastopajoči. Ansambel, ki ga sestavlja pet fantov z našega območja, je nastopil z dvema lastnima skladba, ki ju je zložil, tako kot vse do zdaj, vodja ansambla in klarinetist Matjaž Vodišek. Magisterij iz klarineta na Akademiji za glasbo v Gradcu priča, da ima za takšno delo dovolj znanja.
Herman in Barbara v Saleku
Grof Celjski te dni opravlja protokolarne obiske na različnih koncih regije in tako je pred dnevi obiskal tudi prireditev Starotrški dan v Šaleku, ki je dobro uspela. Skupaj z Barbaro je povitezil prvega šaleškega viteza in kot kaže, se je dobro počutil v srednjeveškem vzdušju, ki ga je pričarala prireditev.
Foto: FRANC MARŠNJAK
Potenje na mivki
Odlično vzdušje in dobra organizacija sta odlikovala nedavni turnir v odbojki na mivki v Mozirju. Manjkalo ni niti lepih deklet niti postavnih fantov, pa še za športne atrakcije so poskrbeli.
Foto: GrupA
Zmagovalko so v zrak poslali rokometaši velenjskega Gorenja, ki so med pripravami na Golteh najprej v mo-zirski športni dvorani odigrali prijateljsko tekmo, nato pa so si v Lokah ogledali še ženski finalni obračun.
Med drugim so izbirali mis Oaza Mozirje Open. Bralcem prepuščamo, da sami izberejo najlepšo, priše-pnimo le, da je zmagala Maja.
Po potrebi še »kelnar«
Žalski občinski praznik bo letos varčevalno naravnan, je povedal župan Janko Kos. Verjetno je zato na prikazu tradicionalnega obiranja hmelja »vadil«, kako postrežeš hrano. Za vsak slučaj, če bo moral v duhu varčevanja za praznik početi tudi to _
Foto: GrupA
Danes še pleše, jutri pa ^
Branimir Strojanšek, župan Braslovč, se je na Dnevu hmeljarjev takole zavrtel in za trenutek pozabil na skrbi, ki ga tarejo. Kmalu bo namreč moral zavihati rokave in se ubadati z nerešenimi problemi glede kmetijskih zemljišč, trase hitre ceste in še marsičesa.
Foto: GrupA