r, i i Največji «1«venski dnevnik t Združenih držtvth Velja za ts« leto . . . $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS The largest Slovenian the United States. - list slovenskih delavce? T Ameriki. Issnrd every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6188 Seeoad Glass Matter. September 31, IMS, st the PostOfffee at New York. V. Y, under Act of S, 1879 TELEFON: BARCLAY NO. 289. — STEV. 289. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 10, 1928. — PONDELJEK 10. DECEMBRA l'JSS VOLUME XXXVL — LRVS XXXVI ... 1 Benito Mussolini o oboroževanju. ITALIJANSKI DIKTATOR ZOPET ZAČEL ROŽLJATIZ OROŽJEM Informiral je poslance, da je Italija miroljubna, a pripravljena na boj. — Zatvoril je staro zbornico. — Rekel je, da je pripravljen podpisati vsako pogodbo, ki bi zajamčila mir. RIM, Italija, 9. dec. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je včeraj zaključil zadnjo sejo poslanske zbornice, dočim se je vec kot 500 "za-konodajcev** trlo okrog njega, prepevajoč fašistov-ske pesmi ter nazdravljajoč mu kot svojemu voditelju. Po pohvali zbornice in obljubi, da se bodo vrnili številni poslanci, je posvetil Mussolini svojo razpravo stališču Italije napram svetu. — Fasistovska politika je politika miru, — je izjavil ministrski predsednik. Kljub temu pa bo prožila Italija roko prijateljstva le onim, ki bodo prišli na pol poti nasproti, da jo primejo. — Mi smo zelo previdni glede podelitve našega • odločila da * prijateljstva vsakomur, ki nam ni dal potrebnih or J* »» je jamstev v zameno, — je rekel. Kellogova pogodba je "sublimna", — je nadaljeval Mussolini. Raditega jo je podpisal ter dostavil noto skepticizma. — Mogoče je v resnici taka, — je pripomnil, — čeprav se ni zdela nekaterim narodom dosti "trans-cedentalna". Mi pa smo pripravljeni podpisati uadaljne pogodbe iste vrste, pod pogojem, da nam nudijo odkritosrčna jamstva za mir. HOOVER ŠIRI DOBRO V0U0 PO REPUBLIKAH JUŽ. AMERIKE Bolivija so pozdravili Hoover ja v bližini obali Chile. — Zunanji minister je pozdravil ameriške mirovne napore. — Cerimonija na Marylandu. — Hoover je poslal svoje komplimente predsedniku Silesu. Na krovu Marylanda, 9. dec. — Sijajna funkcija na krovu bojne ladje Maryland, zasidrane ob obal' Chile, je včeraj značila izmenjavo izrazov ddbr^! volje med novoizvoljenim predsednikom Hoover-jem ter zunanjim ministrom, Albertom Palacios iz Bolivije, osebnim zastopnikom predsednika Silesa. MATERIJAL ZA VINO SMEJO PRODAJATI prodajanje materijala za fermeniirano vino povsem postavno. NAPETOST USED BOLIVIJO IN PARAGVAJEM Paragvajski uradnik j e bil izgnan iz Bolivije. — Potni listi so bili izročeni pooblaščencu. — Volitve so bile prekinjene. ANGLEŠKEGA KRALJA BODO NAJBRŽ MORALI OPERIRATI Splošno stanje je neizpremenjeno, — se glasi v poročilu zdravnikov. — Wales Je dospel v Kajiro, a ladja je bila zadržana. — Visoka temperatura preprečuje operacijo. — Kralj je ini^l par ur spanja.'' a temperatura je še vedno i LA PAZ, Bolivija, 9. decembra. Paragvajski pooblaščenec je dobil svoje potne listine ter se je napotil s premstvom v Peru, dočim je predsednik Hernando Siles pre- xje(rov kinil občinske volitve radi polo- - , . - ^ visoka AiSgovo splošno stanje je žaja, ki je bd ustvarjen vsled spo- pada na bolivijsko-paragrvaj^fci Dobn> infarmirani zdravniSki meji. Kongres se je sestal k tajni ^^ ^ smaTrall jutranji buie. seji m imenovana je bila komisi- tin 2adovoljivhn? ker je ozna^eilo? ja, ki bo prevzela položaj. da je kraljevo 3pložm> staaje isto Ljudske demonstracije so se za- kot je bQo včeraj Poudarja se, vršile v glavnem mestu m na ti- da bo spanjej kater<> ^ ^ kralj soee državljanov je paradiralo po nemirnem dnevUf zniialo vis0. tdicah. Trije kavalefij^ki oddelki tem turo LONDON, Anglija, 8. dec. — Temperatura kralja Jurija je še vedno visoka. Njegovo stanje je isto. Tako se je glasilo v oficijelnem buletinu, katerega so izdali včeraj njegovi zdravniki. Buletin se je glasil: , moža Ibi ne bila take operacija resna, a kralj je prileten ter tudi Poleg dr. Palaciosa in drugih članov bolivijsikega kabineta, ki so napravili dolgo potovanje izLa so bili postavljeni krog paragvaj- druprače bolan. SNEŽNI VIHAR V NEW Y0RKU BUFFALO. X. Y.t 9. decembra. Neka porota v Buffalo je odločila, da ni proti-postavno dobavljati potrebčine za fabriciranje vina. Tak je bil konec vladnih naporov, da se spravi pred sodišče Virginia Dare Vineyard Co., ki je Italija pa vidi, da'se cela Evropa oborožuje in|Prc>d^a]a poldni koncentrat ter ^ . Ml' • 1 Kil a ^Kflf>l T»Tia /lo v krasen z raznobarvnimi mornari-1 Dekret predsednika Sdos, s ka-( Radio?I^f kraljevib plju-% vzet včeraj, kaže stanje, ki nL niti u- Sneg, ki je zapadel v soboto v New Yorku, je prinesel resnično zime. Sicer se je hitro stopil, a je precej oviral splošni promet po mestu. HRVATJE PREZIRAJO NOVEGA SRBSKEGA VOJAŠKEGA PREFEKTA bila obdolžena, da ga oglaša m razdeljuje za izdelovanje vina. Vladne priče so izjavile, da se je po nasvetov an eni ravnanju ta koncentrat razvil v pijačo, ki je imela več kot 13 odstotkov alko-holičnega kika. Sotlnik Simon Elder je dal poroti navodila, naj uveljavi pravo-rek krivde, če je prepričana, da jo odlašala nekaj, kar se lahko' rabi pri izdelovanju opojnega vina. Petnajst prič pa je izjavilo, da ni produkt proizvedel nikakili zna že vprizorjenih, da se uravna godno, niti neaigodno, — kot so izjavili zdravniki. Zanesljive informacije iz paln- Prvi resnični sneg New Yorka v tej seziji je padal v soboto. Veter je pihal z naglico do trideset milj na uro in temperatura je padla pod zmrzovalno točko. Inč in pol snega je spravil na dan 25 velikih motornih inetelj, ki so bile spravljene v obratovanje na mostovih za vsak slučaj. Tekom dneva se je stajal sneg Zagrebško časopisje ni niti njegovega imena omenilo. — Edino upanje je strmoglavfjenje sedanje vlade. — Maksimovič je povabil k sebi časnikarske poročevalce, pa se niti eden ni odzval povabilu. ZAGREB, Jugoslavija, 9. decembra. — Hrvatje popolnoma ignorirajo novega zagrebškega prefek-ta, polkovnika Maksimoviča. Ko je včeraj dospel sem, ga ni nihče čakal na postaji. Prebivalstvo je prepričano, da je vlada kršila s tem imenovanjem ustavo, kajti ustava določa, da mora biti governer civilist ter mora imeti petletno prakso. y Stresemann dospel v Lugano. je ta spor na način, ki bo zadovoljiv konsekventne za zbirn.n:^ in (^joia c'im^ n/r-'1-' ^r temperaturi y>a :e la š;1 v dno visoka. V .sluča "u mladega 'n z 'Rou- Oeprav je vihar prinesel prvi resični sneg sezlje, je že preje par-krat snežilo. V lanski sez ji je padel prvi sne^r dne 4. decembra. Letanje ;e b:lo veerai preAinV-m nn R^o^-°lt Michel in Cur-*prtliih m-'!* -lab' vidliivo^i "Pšenicni kralj" Patten umrl. Morilec malega Storel-lija je bil priveden v CHICAGO, 111., 9. decembra. — James A. Patten, 76 let stari milijonar, je umri včeraj po kratki bolezni na dvojni pljučnici. Kot New York._Pet teŽko ^Pr,'tnemu torznemu špdkulantu se je večkrat posrečilo "zaslužiti" več milijonov dolarjev pri pšeni- oboroženih stražnikov ga je spremljalo. Amerikanci kot vandali na bojiščih^ BERLIN, Nemčija, 9. dec. — Nemški Kiffhauserbund, kateremu pripada nad dva milijona veteranov, je dvignil pritožbo, da preiskujejo ameriški turisti pogosto grobove padlih nemških vojakov ter odnašajo dele skeletov kot suvenirje. Zveza, je dvignila vajo zgraditi nova poslopja za javen protest ter apelirala na moštvo in za poučujoče eas-nike francosko vlado, na nudi odpo-in drage uslužbence akademij«, moč. Peter Kudzinoskwi, kojega blebetanje v pijanosti v neki celici detroitske jetnišniee' je dovedlo do njegove aretacije kot morilca sedemletnega Josepha Storelli-ja, ni dospel v soboto v New York, kot se je pričakovalo. Poročilo iz Detroita je ugotovilo, da je pokazal Kudzinowski prvikrat zunanje znake strahu, ko je odšel s petimi, težko oboroženimi stražniki proti New Yorku. Od-potovanje Kudizinovrskija je bilo ovito v (največjo tajnost. Domneva se. da se je odredilo vse varnostne odredbe radi govoric o name van ih nasiljih in poročil iz New Yorka, da se Sicilija-ni r New Yorku postavljajo, da ne >bo Kudzinowski nikdar dosegel živ jetniške celice. Proces proti njemu bo kratek. Morilec bo obsojen, na smrt. ci, ovsu, ječmenu in bombažu. Byrdova ekspedicija tisoč milj južno od Nove Zelandije. WASHINGTON, D. C., 9. dec. Ekspedicija komanderja Richard Byrda na Južni tečaj je dosegla točko, ki je tisoč milj od Nove Zelandije. Tako se glasi v sporočilu, kate-to je ujela postaja obrežne straže pri New London, Conn, in katero je objavil mornariški department. Rt t J 1 h i. S Ah'Oi .t ' f-'/.J.: > !/.'//>.? JI SLO i L' V,- A'/ > UK! \.J Nov potres v Curico. Nov potresni sunek« ki pa je bil manj močan kot so bili poprejšnji, je uničil včeraj vec hiš v mesta 1 Curico, v republiki Qui*. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinar jih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo j v Italijo Din. 500 ................$ 9.30 Lir 100 ....................$ 5.75 1,000 ................$ 18.40 j " 200 ..,............$11.30 2,600 ................$ 45.75 J " 300 ..............$16.80 5,000 .........$ 90.50 " 500 ......................$27.40 " 10,000 ................$180.00! " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila n ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 —$4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO SAKSER STATE BANK 92 CORTIiANDT STREET, Telephone: Barclay NEW YORK, N. X» 0380 / * 'V ' ' ' f , * f 1 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) GLAS NARODA, 10. DEC. 1928 Owwd Md tubluked by BLrOVBNKJ PUBLISHING COMPANY fi Corporation) Prank Sabter, President Louia Benedik, Treasure _______;.- Place of business of the corporation and addresses of above offioerii 12 Cortlandt St., Borouffe of Manhattan, NgwYorkCity, N. Y. "GLASNARODA" (Voice of the People) NOVE VRSTE AEROPLAN ■ * " V.; " ' _ _ ; .. Issued Every Day Except Sundays end Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............*6.00 Za poi leta .............— „.$8.00 Za četrt leta______________ Za Neto York ta celo leto «..$7-00 Za pol leta ....—«-------------..$5.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta---------------~*3J0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brei podpisa in osebnosti ae ne priobčujejo. Denar naj aa blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ _ MGLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Barclay 6189. VSI SO ENAKI Calvin Coolidge je poslal v Evropo zunanjega ministra Kelloggu, ki je predložil evropskim državam v podpis pogodbo, katera naj l>i preprečila \>" bodoče vojne. Skoro istočasno je pu izrazil željo, da bi bila Amerika bolj oborožena kot katerakoli druga dežela na svetu ter pri otvoritvi sedemdeseega kongresa zali te val nadaljne milijone v ta namen. JUGOSLAVIA IRREDENTA Za pravice japonskih ž^nsk. Alpjoaki bataljon, j ki bi ik»m1 ime po .Snežniku, si želi "l*k-eolo'\ "Moštvo bi bilo wve-»la slovensko oi hrvatsko, -podčaM- ; Jiiki i a r-Hstniki bi bili pa meščan---•ki Italijani, pnvdv^cm Trža«"ani. ! ki so ji m baš pokalijarteili slman- i ske priimke. t ''Pu-eolo" pravi. "To bi bil Tia« bataljon, ves nas", kakor da i italijanski vojaki premalo njihovi ! -'e iznašel Donald Hail v San Difgro. Ca). Pri njem so pri-dnja krila dosti nižje kot pa zadnja, kar !baje omogroči lažje pristanje. ORIGINALNA TOŽBA Z originalno tezoo .se j«' te dni ]Walo dunajsko sodišče. A v.stri-sko zvezno zakladnico je tožil bivši kaznjenec Frane Schumacher in zahteval tUlOOO šilingov odškodnine. češ, da j«1 po krivdi kaznilniških zdravnikov, izjrubil levo oko. Sebumaeher j«- bil letaš v juliju v preiskovalnem za]K>ru Krem.su. Bil je obJolžn raznih vlomov in tatvin. 15. julija pono PISARNA ZA TRGOVINO Z DEKLETI Pisma s slovens&mi naslovi pohabijo po poštnih uradHt fii- šistični tajniki, jrh od pro in potem šikanirajo pisee in tkisIov-Ijenee. X;i .sedex -tržaškega fa.šija je hji t.* dni jjozvan neki uradnik, ki j*' napisal na pismo svojemu prijatelju naslov deloma v slovenščini. Prijeli so £u trdo in mu u-ka»zali. da on kot javni uradnik ne sme pi>ati slovensko. Ako še kaj takejra stori, bo izgubi! službo. Herberta Hooverja bi marsikdo smatral za miroljub- mu j0 ^ z novo vdelanega nega eloveka, torej za paeifista, pa se mu je vseeno zdelo potrebno najeti bojno ladjo, ko je šel pridigo vat mir in dobro voljo med narode Južne Amerike. Pa vsaj je bilo vedno tako. Tudi v bližnji preteklosti. Vzemimo slučaj Woodrowa Wilsoua. okna padlo meti .spanjem negaše-no apno v oko. Sehnmaeher je v tožbi navajal, da. so ga zdravniki zanemarili in da nm očesa niso pravilno zdravili. Radi površno-fit i zdravnikov je izgubil levo oko. dočitn je bilo d on o resno ogrože- Veljal je za velikega paeifista in je imenoval v svoj no I Zastopnik zvezne zakladnice jc Konec slovensko-hrvatskih listov v Primorju. Po vrsti ukinja fašistituia oblast naše liste. Lani so o<3pa<{Je 'No-viet ". v Trstu, ■sledila je letos ukinitev "Edinosti" v Trstu, nakar je zadela enaka ns:»da "(»oriško Stražo". Sedaj izhajajo še v Trstu "Mali l,i-t'\ "Istr.ska Kijee^ in Dekle j,, inseriralo v .slovaških 1-j-Pn-ki Prijatelj" ki bodo uvrav-stih in dotieni moški se ji je po-[ije„i najbrže do nove-a leta. tako mi lil, da ji preskrbi službi v ino- da bodo v kratkem primorski zemstvu. Policijski inšpektor je j Slovani brez vsakega svojega ;k>-takoj slutil, da tn-i za tem najbrž litienejra glasda. Fašistični režim n. .se šr' dobi 'kaka vo-je žrtve tajno y»ošiljal. Moža so jih peha na nivo neeiviliziranih narodov. V Idriji p "tuaga- .1«' jizjavi!, da so kaznjenca zdravniki j j aretirali. Pri hišni 7>rt Lsi za pravilno lečili. Schumacher jefvi odkrila policija celo pisar baje tik pred nesrečo svojim sot r- za tr«rovjno z dekleti. M-»ž j- ir Ipinom izjavil, da si bo z apnom (poslovne stike /. r;izninii evropski- kabinet same pacifiste. Ta veliki pacifist je bil izvoljen z veliko večino pravdno lecili. Schumacher je V1 ouicriia poncija celo ])isarno predsednika Združenih držav ter je bil pozneje še enkrat baje tik pred nesrečo svojim sotr-jza trgovino z dekleti. M-»ž je ime] izvoljen kot v zahvalo, da ni pahnil dežele v vojno. Takoj po njegovi drugi izvolitvi je pa bila vojna napovedana. Tudi njegov vojni minister Baker je veljal za radikalnega paeifista. vmiiKKD • imumroc?, M T. se v javnih govorili zavzema Miss Yoshi Snnazuka. na.'---h < . unije šivilj v Toku . Zakaj s«- v» •ml ar tak^i i.- - /,.. 1'eli-r. ' \7 fiubil - ne bo. k»-r |H>z,n;i lil' Avyorskt: m iiee luko dobro A.1 »t 'svoji: lo*. 1 '■• lo - • e pj; }.'. »:!. bi jra i»a že poliču nan xp!- a v i 1 na prsi- vo pot. l'os(-bno ženske •av rad« oiresajo je ;i ? o va.s p j v pni sa hi : — Ko P. bi!e /. a 1 o stne, ka. vas j.* ra veselib i * Ztrapov: kolona! Ko -r* * hotele •ka J izvede ti. k.-itn -t v.' O bri sile' \'r Z}fa|ojio ! — Ko - e hO U> 'le kaj -p: m "tv! ^a" jt U|ii>.'!ti. Ka m ste ni N 7/ii\'_'0\ i ! Zakaj *:;i potrte z:n rja-A! v.t^ is: sram : Oh, nbo s- p;-t * i diši* v k.:-Z«'tl. Fašistični koledar za leto 1929 vsiljujejo st-daj v vse s!>»v.-in-!ir hiše v celi -lulijski Krajini. Kaši-; i111 ageni;e kar zahtevajo ile-nar 15 lir za nič vre ion koleilar. Ako st. l kaj oboiavljri. »iti« grozijo, da bo nesrečm. Kdor ). -iiiar« fjišisiit-uejra koleilarja v >\.o-ji hiši. jt* .skoro v« !rixdajalee. 'namazal oko. da bi se tako rešil i * zajwra. Iz bolnice bi pač lažje pobejrnil. Sodišče je obtožbo zavrnilo z motivacijo, da krivda ^zdravnikov i v j , i . »_ "t f ■ Ini bila dokazana In če bi tudi bi- >«ekoe. nedolgo iu*ed vstopom ^Vmerike v vojno je iz- , , , 7 ^ 1 ia, bi država za njo ne bila odgo- javilt da bi rajši sam umrl kot da bi pustil komu druge- na Xajbrž si je Sehmnaeher mu moriti. [sam poškodoval oko, da bi se ta- Kot vojni tajnik je pa spravil skupaj največ-j o ar. ko zapora. Obtoženec je vio- ' žil priziv. JEJTE POLENOVKO! mado, kar so jih imele kdaj Združene države. Tudi Wilsonov mornariški tajnik Joseplius Daniels je bil velik paeifist. Ko je bil še governer svoje države, ni niti kadetov hotel imenovati, eeš, da noro imeti nobenega opravka z m ° 1 To geslo lahko citate na urad- pripravami za vojno. nih Oglasnih deskah .po ^-sej Fran- Ko je pa vojna izbruhnila, se je ta paeifist izpreme- eijt. kjer je polenovka domač pri-liil V besno vojno furijo. ,delek. Bretonj.sk: mornarji letno No, pa to bi se še dalo nekako oprostiti, kajti v voj. ujamejo nešteviluo teU rib ob New nem rasu se marsikaj izpremeni. Tudi ljudje in naznri. ^ morako ribar,tTO je natanfRO Zanimiv je pa baš Danielsov slučaj. Možak je zopet izračunal, da vsebuje en funt Po-v Washingtonu in zopet je paeifist. jlenovke noo kalorij, funt piščan- — Se nikdar se nisem tako zavzemal za mir kot se so ca 450' polenovke pa 1650 j _ je rekel. " kalorij. Polenovka je torej skoro . . . 'dvakrat bolj redilna kakor gove- \ lStl sapi je pa izjavil, da mora imeti Amerika več- dina. in na Francoskem je tudi jo mornarico kot kateregakoli druga dežela na svetu. |cenejša. PoKnemamo iz istega le- ---------—__________jtaka, ki je podpisan po prefektu Seinskega departementa, da je na- mi mesti, zlasti s Parizom. Lon-domoni. Rimom. Milanom in nekaterimi večjimi švicarskimi mesti. Ker vodijo niti .spretno organizirane trgovine z dekleti v inozemstvo. je policija naprosila inozemske kriminalne organe, naj ji pomagajo izslediti vse brezvestne 'o pove. je vzdrževalo ljudsko šolo pred vojno rudniško ravnateljstvo. Fa-vrgel šolske stroške na rame me.stne občine. Knd-nik iina velike dohodke pa hoče Lsku-še večje. Fašistični v'adi ni mar za to, da obremeni t«*žko idrijsko ob.-ino. Zaman s4» bile vse prošnje. Sfdaj je objavljen tle-kret. «la mora idrijska občina po sklepu naučnega in finančnejra ižuhov. ki so bili nakraden: mitiistrsva plačati v državno bla- Jnaj^kih trgovinah. gajno 'šolskih prispevkov 10,854 j ----— iir mi leto in .sicer že od 1. oktobra 1!»24 dalje. ioni mi Oparil se je z mlekom do smrti. Neki triletni otrok je te dni umrl v precej nenavadni smrti. Na Dunaju stanuje v Grund-steingasse Alozija J ona kova. Imela je triletnega sinčka Miroslava, ki je bil kakor vsi otroci, živ in nemiren. Ko je te dni stopila za minuto na hodnik, je pustila na ognjišču lonec mleka, da ji zavre Foundlandu. Držaji laboratorij na Mleko je res zavrelo in ko je 'začelo kipeti, je mali Miroslav. mesto da bi poklical mater, potepmil sam posodo k sebi. Lonec se je nagnil in tekočina se je razlila ,po fantku. Oparil se je po životu in nekaj ur nato je v strašnih 'bolečinah izdihnil v bolnišnici. Ukradeni kožuhi. V iieriinn so zaprli Dnnajčana lF"idenreicha :n IlolVrjn. ki -Ui {»rodajala zalogo dragocenih koto Berlinu in na Dnnaju. — O Armimiswm je rekel, da je fckoraj nemogoč« da bi ob fi«zadostni o-premi — če je ofo ponesrečen ju le- mož je ob nesreči na ledu ostalo ______, 7 . , . ,, , w . . pacno namakati polenovko ve«' dni nepoškodovanih. S seboj so imeli t. c . _ . , - 4ll ^ ___• . , , ,v vodi. S tem izgubi vse redilne opr* mo in ohrano celokurone po- ___- ... . , . , u., , • _ .. ... K .. snovi, pa tudi okus. Zadostuje -s,iuk;\ Ako bi .se jim bilo posreči- ^ w lo kje .brez nezgode pridati, .so se ""T? ? f ^ ^ prav lahko do danes ohranili ii- J*}*™*™ n «10 noe, toda vc in čakajo na rešitev. ,pred knhailjem Pa ^ Pole" liehouneka spremlja njegova nOVk° Wljit° P1^^ žena Ljudmila, s katero se je pred St°re ?0fipod'nje 2 are2ki- kratkim poročil. Poroka se je za- kasnila zaradi ekspedicije. Stolico za "Jas" ustanove na državnem konserva-toriju v Budimpešti. 6a»tni -doktorji sa^zbnrke univerze so ]»ostali predsednik dr. | JJainiseh, bavarski ministrski i smrt obsojena predsednik dr. Held in nemiri j0 .bila pre'- ! nanri je rekel, da /. veseljem pozdravlja v^iit "Circolo
  • I» Ia. '». iibiinrj v v/, ni čnda, ker imaš tako doly iroltan^e. krr toliko «rr<'i)kili po- jrolMiiti. jrotovem ozir:i -l }m>- i t>- .i onriiiu HrviCu. ki je pel: — (>fi ti v'-ikn-borovi.'-ka. ja i 1 j 111 /;i :«• >ri*bro i zlato, t' mi-m- pa n blato hacaš! Vt-si'lf» l)u/.ir-nc praznik«* tj voSči tvoja PrijatHjira. An;-*r >ki Jtir'^t ^o v toko.*«*m U*tu potrošili v Kanadi trMeset milijonov dolarj<*v. Ti» je i»!»roiii!i;i *»vot;;. in pomisliti .i1* treba, da >ni šla -.imn z.» sandwi«*lv»' ;ii -;»anj<*. • V Mit-hibami j<* bila sprejeta postava, iv) i|c|ii'-;i,'iiii bo človek, ki jt* štirikrat prekršil vols1eado-vo ]m*.t;i\(». }>i>s1mti za \>t* življ«*-v j<*;nišnifo. \c vem zagotovo, tmla *4«oro b. rekfl. da je bil v državi M einiran h- marsik-!o oproščen, ki ->•■ j<' mitral zagovarjat: za-tran umora ai. veletalvine. Xeka rojakinja mi poroča: — X; tra večjejra /.lodja kot «'-< -e slovenska foreladv in maka ron-ski foreman, -kuj«;!; Toda v.saka pe^-m l ■ '■a iepa in v-ake pesmi j vzameta : *kai ča kom 'C. Veliko premoženje si j-pravil marsikdo, ki ni r i i jra dajal kot nasvete. /e Milini''!* HM Marsikateri bolnik je »ele n-krat oztlravel, ko j»* prt-neba! [>i zdravila in več pustil zdravnik, v hišo. Xeki kandidat, -ki ni bil izvoljen, pravi: — <'e bi bili lju Ij* pametni in hi mene volili, bi bil izvoljen. Je že vr.ijr na tem svetu, da vedno večina zina^ra. * — Ali je bil kdo tukaj ? — je vprašal trgovec svojo strojepisko. — Da. dva -upnika ffta bila tikaj v vaši odsotnosti. — Kaj sta rekla * — Da bi vas neusmiljeno *t«*pla, če bi va> tlobila v roke. — Kaj ste jima j>a vi rekli ? — Sem rekla, da mi je prav za i ker ste oe tam začne, ko >e ono preneha, kar se vzročil znano kr\-oprelitj*» v jugoslovanski narodni skupščini. Tekom tiste obravnave se bo Jugoslavija ra-z^alila pred vsem svetom. Xe bo kazalo drujrejra kot reči: — Nič ne pomaga, ampak taki smo. igPCSff - ;■•■• " "V f: ' • 'y- r Ctt/AS NARODA, 10. DKO. 192« ♦). I). Warn ken MATI ozi ynjeeo nvtoi»iffcliiI«»v in mo-• je pomikal tov<«*ni avta r*po jrlwial pr«W. ,W *en krik! __je potegnil Šofer /. nkoni mvoro, je za«rle-it ear-Opi>ni vozieek ; in mo/jranih je obstala tuna | >o lora.sle povdarjali njegovo uedolž-t. Nekdo i" ustavil nek avto: ' bolnim!" 0\ravni k —1 j?o mizo. ezati." • poln MK-utja. 'Ali poznata dečka !" j« vpra-rd ravnik. 44 Poklicati moramo /an kal *em in vprašal previd-i<>: "Kako š- prišeš. fantek." *4 Prane I.e....nart." jo zastokal. "Kje pa .stanuješ 'Tliea .'t7.">. A ne pojdite tja!'* *ro>eee j,- dvipnil roke. "Moramo, je rekel zdravnik n pa p-ibožat. 4' Kaj pa je tvo j ■it !" I) « ek je zardel iu zajokal. .Mrtev?" "NV....toda n»' živi pri na«." "/n tvoja mati.'" "1'ere. Tod« pr«o>i.u» prosim, te pojdite k njej" 4'Tvoja mati t»> bo tolažila ; ve«'-;ra( ti Xenadoma je rekel Bronhitis. Vnetje sapnika (bronehitia > je dokaj navadna bolezen. Otroci in starci dostikrat zbolevajo na nji, ali ta bolezen napada sploh ljudi vseh starosti. Xajbolj nevarna je skrajnih .starostih — pri jako mladih ali jako starih ljudeh, kajti statistike pokazujejo, da je v teh starostih ena izmed najbolj smrt-nonosnih bolezni. Večina ljudi, ki zboli na vnetju sapnika, spad» med materjo, navidezno .spal avto je povozil preko njejra. je odpri oči in glasno spremembam vremena in teperatu- re. Dostikrat napada ljudi, zapo- ri "Kaj meni to mar....?" "To je vaš sin!" "Moj?" ''Moj .vjn? koliko je star." Prenehala jt- s pranjem. "Kakfh trinajst let." "Frane je star petnajst let" Zopet je začela prati Tedaj je vse v * * Vaš sin je! Ob«1 nopri ran je od-j "Ostala bom pri tebi rezalo!" Praia je dalje, me upor- j no pogledala in vprašala s p raz- * n i in glasom : "Ali ni mrtev?" Njen pogled se je tako zapičil v mojega, tla in>em prenesel skrivnostne sile njenih oči. t.'ntil sem, »la me sovraži, ker nisem odiro-voril: "'Da!" Smrtna tišina je ležala mej nama. Koneno sem r,"ke) mirno: "P.rez obeh nog ni živ!" — Xenadoma divji smeh. V>trla je pest perila v dru«r škaf. "Večno delati....veeno delati! Za tvojega otroka, ti lojx»v!" Toda roke so prah* vedno po-ea>neje. Xenadoma je omahnila njena glava na rob čebra. Ka/.innel sem v hipu to ženo «lo dna. Te«laj je zakričala: "Toda. saj ho umrl?" Xe, živel bo! Pojdite hitro V bolnico!" "Živel bo....? 1 »rez nog....?" "Da. Vas želi videti! Pojdite k njemu!" lezaj na meni. V zadregi sem stal Otroei pljujejo nanj! pred njo in nisem vedel, kako naj j je vprašala: "Kaj s to žensko govorim. j Franc, ko vas je poslal k meni?" "Kaj hočete pravzaprav?" I Avto je obstal. Prva je skočila "Vi imate vendar sina."' ven. "Kje je Franc?" *• Da. j-- prišlo trdo preko nje- Povedali so ji. da je v liolniški nih ustnic. Postala je bolj po- sobi. Zailitela j'*. Z očmi uprti-( zorna a vendar je prala dalje, mi v obveze, je stopila negotovo kjone, ki se radi prelilajajo. Bronhi-Po tom "da" sem razumel deč- j postelji svojega sina. Deček je tis se pojavlja zlasti med ljudmi, kov strah pred njegovo materjo, navidezno spal. Ko «> je sklonila j ki so bdi izpostavljeni nagbm "Xek tovorni nekega d»vka...." s*m izpregovo- zakričal. ' Tvoja mati je. ki te bo tolažila". s^m mu prigovarjal v boječi napetosti. Njegove roke so krčevito z-rabi-j^o pojavlja m«l ljudmi, ki trle odejo. Žena je bila čisto brezlPU® koničnih boleznih srca. moči. Osramočena je zrla v tla. ohisti< koZe in prebavil. Bronhitis Vze] <-cm njeno roko in jo položil v dečkovo, ki je to dopustil. Ne-meni vzkipelo, i la bi ga pogledala, je zašepetala:1 i podloženi, ni v redu, kot na Frane" j P1*- Pr* oslovskem kaši ju, rdečici (erysipelas) ali davici. kakor tudi T'strašil se je Tola položil jr, v lučajih, ko se nered v zgornjih tipaje svoje roke okoli njen. ga j^p,^ kanalih razširi navzdol v vrani. "Moje noge...." bronhialne cevi, kot pri faringitis, 1'smiljenka je oprostila mater jlaringitis i" navadnem prehladu, dečkovih rok. Rekla mu j.', da; Bronhitis dostikrat nastane v slu-bo smeh. mati jutri zopet prit.. ^ nalezljivih bolezni, kot so os-"Da. da. Vso noč bom prala:! Pice- irdluenca m legar. potem bom imela čas." . in navadno je glavna pojava v za- četku osepnic in as Lovske ga kašlja. Pred njenim stanovanjem mi je Dostikrat utegne biti jako težko vsa so1 zna stisnila roko. | razločevati med bronhitis, zlasti sem dobil kar- jv kronični obliki, in tuberkulozi pljuč v rani stopnji . Zamasenje nosu ali vsak razlog, ki sili k tli .dene v industriji, kjer je delavec izpostavljen vdihovanju prevee prahu in plina. Bronhitis se tndi utegne nastati pri ljudeh, pri katerih mrena, s katero so zračni ka- Ze-na je brezumno zrla predse, bo obiskala. Le pusti, bo-1Zaničljiv smeh je -zamrl na nje-mo že poskrbeli," je rekel zdrav- nem obrazu. Njene oči so se za-)iik. svetile, kot bi ]K>]ni>iil neki dolg. 44 Ne. ne še htlj me I »o tepla. O, nenaraven krč in jo zgrabil ne-umrl bi lad! Alio ne bom imel I pojmljiv ol>eutek >r.i'v. "Jaz.... nog, ne bom mogel /.bežati!" naj.... grem k njemu?" Po nemem vprašanju zdravnika.; Odvezala si je mokri predpas-f-mi se napoti] po dečkovo mater, nik in vrgla lesene coklje v kot. Cez nekaj časa sem stal pre.ljBosa je tekla ]trek^o dvorišča, /.eiusko kakih štiridesetih let. ki je;" Kam naj grem?" komaj dvignila jrlavo od svojega Ko sedela -poleg mene v avtu. d-la. To kaj zaslužil brez nog?" delale. "Ali ste vi gospa L**- "Saj ste zdravi. Dandanes moti a rt.'" 1 ra vsa k delati." "Da", je rekla. Brez radoved-i 4'Toda ne za otroka takega lo-iu>ti. brez boječega pričakova- pova!'' j<» zasikala skozi zob nja. Njen pogled je žaljivo topo!"Vsak dan leži pijan na ulici! Dva dni poznej< to: "Operacija je srečno ]>otekla. V četrtek me lahko obiščete. Vaš hvaležni Franc." Prinesel sem mu potico kolado. l!i| je ves presenečen Se nikdar ni dobil kakega darila. Mati je sedela pred njegovo posteljo u me "nezaupno gledala. Vsak dan sem dobil mater ob njegovi postelji. V«-dno bolj sta >e zbližala. Nekoč sem prišel bolj pozno k njemu. Mati je e odšla. Blaženo se smehljajoč je ležaj tu, na odeji je imel potico in čokolado. Ves žareč je povedal, da mu je prinesla to njegova mati. Bilo je prvič, da mu je ona nekaj podarila. Covorii je zaupljivo o svojem skorajšnjem ozdravljenju, brez groze preti bodočnostjo. "O. bo že kako. Mati bo vedno skrbela zame." Prijel sem ga za roko. "Ali se še spomniš, kako si se bal matere, ko sem šel ponjo? Mislil si, da te bo tepla in si hotel umreti. Xo. alf vidiš, Frane, kako rada te ima." "Da. ker nimam več nog!" je hanju skoiz usta. kar zopet pov-uteg- *k/.rocuie sušenje nosne iuren» <• •> r " . ■ T , -, • ne provzroeiti bronhi.is. Bronhitis je navadno bolezen, k: j jo provzročujej > klice (bakterija). Klice pneumoniij? (plju"rr- ; ce) so odgovorne za m nego slučajev. Klice influence in mnogo dru ge klice morejo začeti broiihitiš. Ko je služila mrena dihalnih k:;-nalov Anieta vsled plinov, pr- več zakurjenega stanovanja, vsled prahu na cesti ali v delavnici, ima telo manj odpornosti in klice, ki se navadno nahajajo v nosu. g"lu in sapnikih, postanejo aktivne In dostikrat povzročujejo splošno vnetje sapnika. Zlasti so to dogaja, ako je bilo telo izpostavljeno mrazu, ki je prehladilo telo in znižalo splošno odpornost človeka. Starci in podhranjeni ljudje so zlasti podvrženi napadu te bolezni. Bronhitis je nalezljiva. Navadno prehaja od človeka do človeka vsled dotika. Prenatrpanost. ljudske množice, kašljanje. kihanje. rekel deček z očmi. solznimi od ve- neprimerna ventilacija in nemarno selja. I ČITAJTE! N0BIL0VA BLAMAŽA EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Ameri kanski Koledar CENA SO CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. pljuvanje igrajo veliko vlogo pri razširjanju te bolezni. To velja zlasti v slučajih, ko bronhitis nastane vsled okužen ja s klicem influence. Glavni simptomi influence so isti kot pri navadnem "prehladu". Bolezen se raztegne v grlo. kar povzroča hripavost. in potem v sapnik in brohialne cevi. kar provzroča kašelj. Nastane občutek zbadanja in pritiska na prsih. Temperatura je začetkoma le neznatna, ali utegne postane jako visoifca. V slučaju influenene bronhitis so glavobol, holeee mišice in slabost znatni simptomi. Pri krepkih ljudeh se bolezen ob ugodnih okolšeinah naravno razvije m človek ozdravi za teden ali deset dni. Pri otrocih, starcih in oslabljenih pa utegne bolezen poseči se bolj dol in provzroeiti vnetje sapnika in pljuč (bronchopneumonia'), pri katerem se vnamejo finejše dihalne cevi in zračne torbe pljuč. Glavna stvar, ki jo je treba u-važevati pri bronhitis, ni toliko bronhitis sama na sebi, kakor komplikacije, ki utegnejo nastati, ako se bolezen dalje razvije, poglavitne izmed katerih so .pljučnica, broncho-pneumonia in tuberkuloza. Pneumonia (pljučniea) je najbolj razširjena in najbolj smrto7 Okoli tretina ljudi, ki zboii na pljučnici, umre. BroncJio-pneumo-Dalje pride. nia je tndi jako resno bolezen in je prva izmed smrtonosnih bolezen pri dojenčkih in otrocih. Pri tej bolezni vsi simptomi so jako | povečani in življenja bolnika utegne biti v neposredni nevarnosti, ker zrak ne more prodirati v pljuča. Ako se temu ne odpomore. sila bolnika hitro pojema in smrt u-tegne nastati v par dneh ali v 4* urah pri jako mladih otrocih. Tuberkuloza pa je največji sovražnik človeštva. Ceni .se, da ena osmina vseh smrti nastane vsled nje. lladi vseh teh mogočih posledic je jako važno, da se posveti resno pažnjo vnetju sapnika, V boju proti tej bolezni treba uvaževati dvojno: preprečen je in lečenje. Pri zdravljenju onih. ki imajo bronhitis, je od velike važnosti, tla se bolnik takoj izolira, da se drugi obvarujejo pred okužen jem z isto boleznijo in da se bolnik sam obvaruje pred komplikacijami in razširjenju bolezni v pljuča. V sobi mora hiti obilo svežega zraka in solnčne svetlobe. Kazun v odločno neznatnih slučajih treba to bolezen staviti takoj pod nadzorstvo zdravnika in se ravnati po njegovih navodilih. Da se zmanjša mogočnost vnetja. je pa najbolj storiti vse potrebno. da se ta bolezen preprečuje. V svetlu današnjega znanja sledeča so najboljša preprečil na sredstva za to in tudi za večino drugih bolezni. 1. Ogibajte se gneči. '2. Ogibajte s»- preveč zakurjenim sobam. •'{. Zagotovite m -jobro ventilacijo pisarn1', delavnice iti vozov, ki vas prevažajo. 4. Izogibajte se pljuvanju. Vsi javni prostori bi morali imeti pljuvalnice. opremljen'.' z razkužili. 5. Pazite na kihanje. Vsak človek bi moral kihati v >voj rob t h-. (>. Oblačite se primerno in zadostno, kadar vreme t«> zahteva. 7. Xe prehladite se in zlasti pazite, da se vam noge ne zmočijo. S. Bodite na svežem zraku čim več mogoče, da si tako zgradite večjo odpornost. Igre pod milim nebom in pešhoja je zlasti priporočljiva za ljudi, ki delajo v zaprtih prostorih. Izogibajte s*1 ljudem,* ki ki-hajo ali imajo prehlad. 10. Jej te redilne snovi v zadostne količini. 11. Izogibajte se gledališčem ^n sličnim prenatrpanim krajem, kadar prevladujejo prehladi in druge bolezni dihal. 12. Glejte, da spite zadostno. 13. Adenoido in bolestne bezgavke j>rj otrocih treba odstraniti. da se poveča njihov telesni odpor. 14. Glejte, da ne boste operiran pod splošnim anestikom, kadar ste prehlajeni. 15. Posvetujete se z družinskim zdravnikom, kadar imate kako bolezen dihalnih organov. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SC "ASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki izviraj« Iz poslovanja t velikem obrato, pridejo našim strankam v korist. Nafii stroški za posamezna nakazila so manjSi. vsled tesar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavoda, ki mors nnllti Vašo nakaznico v izvrsenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi na&ega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obzirne zveze, da se posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparol-kom, ki odplnje iz New Yorka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu M01as Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno nam pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi i našim poslovanjem vsak, pa najsibo Se tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. « Pošljite toraj Va&o prihodnjo denarno po&iljatev nam v iivriltev. SAKSER STATE BANK m> CORTLANDT STREET. NEW YORK KOLIKO MONARHIJ JE SE NA SVETU, V Ameriki. Avstraliji iu južno-morskem otočju >ante republike. Na .svetu je sedaj 70 držav; o.l teh je 42 republik in le še 28 monarhij, v katerih pa je marsikje vladar samo figura tradiciji na ljubo, vlada pa demokracija. L. 1038. se je zrušilo 27 prestolov. med temi trije cesarski: ruski. nemški in avstrijski: pel kraljevskih : bavarski, virtemberški. Uaški. grški in črnogorski - a'co ne računamo ]>osebej še pi*usk"ira i in oirrskega ; en sultanski . turški: ostalo so bili veliki vojvode, vojvode in knezi. Sedaj je š«- pet o*arstev. japonsko, indijsko, perzijsko, alf-' sin.sk) in siams-ko. Kraljestev je' 15. in to večinoma v Evropi: glija (-J uri j V. i. Špansko (Alfonz, ll>, Italija (Viktor Enianueh. I Švedsko (5ustav V . Norveško (Hakou VII. . Dansko (Kristiaii; X.). iiengija (Albert 1 •. Jugosla-f vi j a (Aleksander T.). Bolgarija! (Boris Tli. in Nizozemsko t'Vilje--, mina-: na Rumunskem imajo r<-j gentstvo, v Egiptu vlada po an-' gleškim pokroviteljstvom Fuad I.. v Afganistanu Aman Vilaii in v Albaniji Almied; kralja imajo tudi v Annamu. Velika vojvodma je samo se | ena: Iiuksemburška, ki jo vlada Charlotta; kneževini sta dve: Mo-: naeo (Albert) in Lieehtensteinsko' (Johann II.). V afriškem ^Maroku in arabskem Omanu vladata sultana, v Tunisu beg. Ogrska zavzema posebno stališče. kjer imajo kraljevega namestnika. dokler jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega kra- lja. Iz Berlina v Indijo jt* pole,:el nemški letalce Konig na »vo.i 'm "JO I »S 1 ):utnlerjevem letalu in pristal v Caraeebi. Konig je med p'>tjo enkrat zasilno pristal v Perziji. Mož, ki ima dvojno grlo. «INRV WILIER. WASH. D. C. Ustavlja Rev. Euos Bacona, pastorja v Kellogg, Mirni. Zdravniki so dognali, da ima dvojno grlo. Pastor je prodal svoje telo angleški zdravniški Družbi za deset tisoč dolarjev. ki tra pa dobi seveda šele po njegovi smrti. Bližajoči se prehlad? Zaustavite prehlad pravočasno. Grgrajte Se-vera s Antisepsol pro-ti bacilom prehlada ir» če imate uneto or-lo. Uporablja se za izpiranje ust, o-zdravi mehke čeljusti. osladi sapo. Po lekarnah, mamo 50c. ANTISEPSOL Znana kinematografska igralka Ha«* IMTtf?!«* Lamra La Plante. Skico je napravil stavni ameriški el^Lar BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZNIZANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša le po 2c/o oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ l.—. Cen» ra dinar«ka in nakazila v lirah najdete v po*ebnem oglasu. ODPREMITE VASE BOŽIČNO NAKAZILO CIMPREJE PREKO ZNANE Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York. N. Y. ... ik^kiiftfiiy GIiAS NARODA, 10. DBC. 1923 Samotar iz West Enda. ROMAH IZ ŽIVLJENJA. Z* Narod*" puirsdil O. F. TUDI V BENETKAH JE VCASI POVODENJ 35 Xarfalj^vaaije. Bila j- vzv»ena nad. malenkostno jKxllostjo družili zavistnih /rnsk In je žarela odkrrteg-a občudovanja nad zunanjostjo Molly, ko ju j*» povedla v hišo. — Molly, vi Me preveč lcrasni, da bi bilo res, — je izjavila, ko j* oliHtla v veži, da si ogleda ljubko zunanjost mlade deklice. — To tvoje krilo ni bilo nikdar izgotovljeno v Oklhampton. Jaz tem pozitivna o tem. — je rekla Audrey. Molly je zardela. Se, — je priznala, — jaz sem naročila iz niefita. Sara j»- s presen C-en je in ozrla vanjo. Pojwlnoma zatopljena v ,>vOj« lastne m bdi, ni opazila dra^e očarljivosti obleke Molly ter se »tniaj pozorno ozrla nanjo. K j** j>a je dobila denar, da plača zanjo? še pred krakim eas*>m je biLa dolina, a *£daj se je spustila v razsipnosti, o k ter ili bi ji morala reči navadna zdrava pamet, da so daleč l«reko njenih sredstev. tfara se je nekoliko zganila, a ker je spoznala nezmožnost, da preiiče to stvar do dna v sevnosti dr\igilt in ielela je iskreno, da bi se zavrsii nju prvi sestanek po d' godkih prejšnjega dne rajše kje drugod kot pri tem majh-i.etn lunču pri Audrey. Zgodilo pa se je. da je bila slučajno poginoma sama v sobi, ko .:« .spustila Trenta v sobo čedna služkinja, kajti vsi o&tali člani druž-«o odšli počasi ven na verando, dočim je ostala ona še nekaj čari zadaj, v trenutku osamljenosti, v kateri je skušala zbrati svoje misli ter *e pomiriti. Nikdar bi ne njojrla pojmovati, da najde tako navadno eu»stvo »;ot nervozno s t, meMa poleg nej zmernost i ljubezni same, a tekom i ratkega trenutka, ko je Garth prekoračil sobo k njeni sirani, se je v polni meri zavedala .-ihsurdne želje, da se obrne in zbeži in le z največjim naporom volje se je vzdržala na mestu. V naslednjem trenutku ji je stisnil roko ter napravil par mir-j h prii*>mb jrlede svojega poznega prihoda. Njegovo obnašanje je bilo popolnoma mirno in iz njega je izginila vsaka sled vedenja pre-ko konveneijonalne dvorljivosti. Komaj je vedela kako naj mu odgovori. Vedela je le z nenadno gotovostjo, da je Gartli. ki je stal sedaj poleg nje, povsem razli-en mož od onega, ki jo je držal v ovojih rokah na Devils Hood oto-i ii. Ljubimec je izginil in le znanec je ostal. Za«jeeala je par besed v odgovor. IVdični povratek Audrey in njenih gostov ji je pomagal preko n-zavnejra momenta in Garth se je obrnil proč ter se opravičil pri ^rtrsjH>dinji. rekoč, da je povzročila majhna napaka pri njegovi kari kasuost njegovega prihoda. Tekom eelega lune a se je razgo.varjala .Sara mehanično in odgovarjala kot a\"tomat, v katerega se vrže penny, na' vsako vpraša-i je, stavljeno nanjo. Čutila se je povsem presenečeno in |>oparjeno vsled obnašanja Gartha, €e bi bil nju pozdrav izmenjan i>od opazuj očim i očmi ostalih . lanov skupine, bi bilo to razumljivo zanjo, kajti on je bil zadnji etovek na svetu, ki bi nosil svoje sree za svojim rokavom. Bila sta poj*>lnoma za trenutek, a (m vendar ni dovolil nikakega priznanja njunih novih odnosajev, niti z besedo, niti s pogledom. Pozdravil jo .!< natančno tako kot da nista več drug drugemu kot slučajno znan--tvo — kot da so bili dogodki prejšnjega dne izbrisani iz njegovega »!*omirna. Bilo je nerazumljivo! Sara je čutila .ikoro, kot da ji je nekdo zadal fizičen udaree in potrebovala, je vse svoje duševne moči. da se je mogla udeležiti sploš-i ega pogovora, ne da bi se izdala. Bila je hvaležna, ko je konečno prišel treuutek slovesa ter so no člani skupine zbrali na stopnjieah, da izmenjajo zadnje besede, j)redno se razgube po različnih poiih proti dmnu. - ... In mi bomo imeli piknik na Devils Hood otoku* Jasni gla< Audrey je prodrl do Sare, ko je stala na zadnjih »topnjieah, pripravljena na odhod. Kot potegnjena od nevidnega magneta so njene oči srečalo one Gartha in hitra rdečica je stopila na njena lica ter jih zalila. Njegov izraz je bil zagoneten. V naslednjem trenutku pa se je sklonil naprej ter govoril, s tako pritajenim glasom, da je do&egel lr njena ušesa: — Zelo obrekovan kraj, — kjer pa ?em jaz okusil svoj kos ne-ht-s! — Po odmoru pa je dostavil namenoma: — Orna ovca pa nima nobenega opravka z nebesmi! Zavrnjena bo nazaj pri vratih — in prav tako! Raditega ne bom prosil ni/kdar za pripiust. Ozrl -e je nanjo mirno za trenutek, nakar je istotako mirno obr-i - TI proč svoje oč i. In Sara je spoznala, da je v teh par besedah preklical, — zavrni vse. kar je bil dal prejšnji dan. Trinajsto poglavje. RAZOČARANJE. — Pisma »o nezadovoljiva stvar v najboljšem slučaju in nu vai vas zopet hočemo imeti za nekaj časa med nami. Prepričana sem, da ste se naveličali priprostega življenja, dose-daj m vsled tega spridite k nam in bodite razkošna in eksotična za izpremombo.. Ne razočarajte nas. Sara! ve* Xrefante pamikov •* Shipping Ob taki prilki napravijo preko trga sv. Marka poseben most, da morejo ljudje preko. 11. tftctmbra: Skturnla. Trst DmtKblaBd. Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen 11 4«eembra: Roma, Napol!, Gcnot George Washington. Cherbourg. Bremen 14. decembra: Berengarla. Cherbourg 15. decembra: Mlnnetonka. Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 17. decembra: ParU, Havre 20. decemera: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic, Cherbourg Minn<-kahda Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 27. decembra: President« Wilson. Trst America. Cherbourg. Bremen 29. decembra: Majestic. Cherbourg I'tniuUnd, Cherbourg, Ant*erpen Mlmtrwuka. Cherbourg Albert BaUln. Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rtoterdam Columbus. Cherbourg. Hremen 9000 pohabljencev so našteli v Leningradu; od tega je 1669 slepili, 3200 duševno bolnih, 904 gluihonemih itd. 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajla In najbolj ugodna pot aa potovanje na ogromnih oarnlklh: Paris — 17. dec. (10. zvečer) Paris — 25. jan. (opolnoči) II« de Prance 11. jan.; 1. febr. (Ob pelnedl.) NaJkraJSa pot po lelesnlcL Vsakdo Je v poeebnl kabini ■ vsemi moder* ahal udobnost L — Pijača In alavna francoska kuhinja. Iaredno slak* ▼praSaMa katore»^koU pooblaaeenegaagenta aH FRENCH LINE lt Blato flnr York. V. T. Politična situacija na Poljskem. Palamentarne počitnice na Po-'hude borbe za njegove prodrobno-Ijskem so bile letos dolge: trajale sti. o^obito pa za to, kako naj se so Štiri nnsece. Vzrok temu je bil,razdelijo državni dohodki meti konklikt med mašalom Pilsudskim. mestom in vasmi, med industrij-takrat .š« ministrskim predhodni-'skimi, delavskimi in agrarnimi in- kom in večino sejma, ki je razjezil diktatorja — obe besedi sta tn na mestu — s svojim afrontom proti vladi, tako da je moral za kaz -n na počitniee. Tekom dolgih počitnic se notranja situacija bistveno ni spremenila. Vršila .v> se sieer ugajanja, da se stvori trdna vladna večina, ki bi obsegala razen vlad- teresenti. Najtežji problem, ki bo igral pri proračunskih diskusijah veliko vlogo, je vprašanje ravnovesja v trgovski in plačilni bilanci. Tu pa se pričakuje, da bodo vse stranki' podprle vlado, ki se trudi, da ustvari nekako moralno carinsko pregrajo, ki naj bi dvignila domačo proizvodnjo ter zmanjšala nega bloka, tvorečega tretjino sej-'uvoz in k011211111 vnanj h proizvoi ma, ie soeijalistično stranko in dov. Trgovinska bilanca v Polj-pa radikalno kmečko stranko Wy- &ki je že dosedaj pasivna za nad zwolenie, kar bi postavilo na via- 800 milijonov zlotov in bo dose-dno stran še okrolo 100 poslan- o treba urediti j temeljite ekonomske, odnosno fi-iu sprejeti proračun. Parlainen-fnačne ter carinske reforme, ki so tarna praksa v Evropi je sicer na bodo uzakonile z novim proraču-splošno ta, da oi>ozicija vlado, ki nom in podoba je, da more pri se opira samo na manjšino, strmo- nejšega, to je glede razmerja med vlado in parlamentom, je postavil zahtevo, da se uredi kompetenca med njima na ta način, da sejna izreče vladi zaupnieo, odneeno nezaupnico samo o priliki vot-ranja proračuna, sicer pa da vlada predloži vsako leto parlamentu poročilo o svojem delu in da ta izreče. o njem svojo sodbo. Glede odgovornosti vlade napram parlamentu, kar je kardinalna točka v vsej zadevi, se je ) izrazil Bartel manj določno, dejal pa je, da je v načelu pristaš odgovornosti, samo s p r .'stavkom, da ne sme biti prilika za politične zlorabe in za osebne ter strankarske špekulacije. To je pač nekoliko premalo determiniranqj, ali v nadaljnjem je rekel Bartel, naj bi predsednik republike postavjal ministrskega predsednika, ki mu je odgovoren. Vidi se tedaj, da je bistvo ravno v modalitetaih odgovornosti, da pa tu še ni dovolj preciznih načrtov v javnosti. V vsakem slučaju pa obeta jesensko zasedanje poljskega parlamenta interesa nten in za poljsko notranjo konsolidacijo zelo važen potek. f Težka nesreča na Zugspitze. Pri gradnji viseče železnice na Zugspitze je dva delavea ubilo, trije so bili težko ranjeni. Z vlaka se je nagnil na progi Osnabriiek—Itheine tovarniški ravnatelj Weiss. Pridrveli brzovlak ga je zadel v glavo ter ga ubil. glavi ravno o priliki proračunskega predloga. tem računati na pomoč stran. Med občinstvom samim se je pričela gre Toda na Poljskem, »iroko zasnovana akcija, ki imajo ves čas, odkar je na vladi ,za tem> da »e zmanjša uvoz vna-Pilsudski, drugačno prakso; tu nJih produktov m^va^šaski štu- opozicija, ki Razpolaga Iz Pečino dentje so priredili v ta namen glasov, ravno pri proračunu pod- velika zborovanja, ki naj popula-pre vlado, ji votira budžet. in ji.rizirajo te vrste štednjo. tako omogoči nadaljnjo eks*usten-J Zelo važna stvar jesenskega za-eo. Malo n(m?'*ilaa fakbikaj a;sedanja je tudi 'vprašanje ustavne ipak resnična! Pred poletjem je reforme, ki pride na program sejm voti-Tal vladi najprej dvo- bržkone prav kmalu. Predvsem se mesečni budžetni provizorij. na- bo razširila kompetenca predsed-to pa še definiti\Tii proračun za le-jnika republike, zakaj glede . to to 1928. Svojo moč pa je dal sejm točke so si vse stranke precej edi- vladi čutiti na ta. način, da je ponaredil, odnosno zavrgel nekatere postavke v bud zetu, kar je v ogromni meri povzročilo slaljo voljo Pilsudskega. Spričo tega se sodi, da tudi sedaj ne bo težkoč za proračun v celoti, da pa bodo ostre razprave in. ne. Ostale točke reformnega programa so bolj problematične; tu bodo stališča posameznih strank mnogo bolj divergentna. Sedanji ministrski predsednik Bartel je v razgovoru z zastopniki tiska objavil svoje misli k nekaterim problemom. Glede najinteresant- ZAKLAD V PISALNI MIZI SLOVENSKI AMERIKANSKI KOLEDAR 7L\ LETO 19Z9 JE IZŠEL — Letos je Izredno zanimiv, ker vsebuje poleg koledarja zelo zanimive tlanke in povesti ter Je opremljeni s lepimi slikami. Cena 50c. BLAZNKOVE PRATIKE smo razposlali onim, ki so jih naročali. Cena 25c. Tndi nekaj iztisor Vodnikovih Knjig bomo prejeli ter jih poslali onemu, ki nam pošlje $L50. VaŠa vedno naklonjena Elizabeta. Sara, sodeča pri odprtem okuu svoje sobe, je zopet preeitala e|ilne podjetja za la še vet na lete z* obrati In kamaj krila visoke Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Peeejili Je SAKSER STATE BANK (2 GOBTLANDV NEW YORK, N. ¥. mm L. 1913. je umria v Berlinu 78 letna bogata vdova Pfeifer. Pred smrtjo ji je stregla 561etna vdova Mende, kateri je Pfeifer jeva dala za spomin dragoceno brožo. Sorodniki Pfeifetjevi so bili skrajno presenečeni." ko niso pasli po njeni smrti nobenega denarja ne dragocenosti. Ko so pri Mendeje-vi opazili brožo. šo jo ovadili kot tatico, toda Mendejevi se ni moglo ničesar dokazati, zato so preiskavo proti njej ustavili; toda sorodniki in tudi drugi ljudje so Menderjevo še vedno sumničili. — — Po pokojni Pfeife^jevi je med drugim ostala pisalna miza, ki bo jo na dražbi prodali. — Minoli mesec so v Stettinu na dražbi prodajali zapuščino starega rentnika, med drugim tudi staro pisalno mizo. To mizo je kupil neki sta-rinar za dve marki. NaroČil je dvema fantoma, naj mu jo pripeljeta v njegovo prodajalno. Fanta z mizo nista ravno nežno ravnala in med vožnjo se je razklala. Pri tem se je odprl tajen predal in iz njega so se vsuli zlatniki, krasne dragocenosti in sveženj bankovcev. Fanta sta denar in dragocenosti skrila in začela razkošno živeti. Policija je postala pozorna in ju. aretirala. Pri zaslišanju sta povedala, odkodi njuno bogastvo. Nadaljnja poLzvo-dovanja so dognala, da je bi stara pisalna miza preje last berlinske rentniee Pfeiferjeve; prav tista, ki so jo po njeni smrti' na dražbi prodali. Sedaj se je cela zapuščinska zadeva Pfeiferjeve pojasnila in Tlletna Mendejeva je pred smrtjo vendar ie dočakala, da se je njena nedolžnost nfc- STENSKI KOLEDAR SMO RAZPOSLALI' Nnročila pošljite lahko takoj in s tem nam omogočite, tla Vam takoj vse odpoSlemo kar boste naročili. Glede vseh po&lljatev bomo seveda tudi vselej v listu poročali, da vsakdo lahko vp, kdaj približno ho na-rofene knjige prejel. V zalogi Imamo 5e nekaj izvodov VODNIKOVIH KNJIG LETA 1028 lil jih zdaj po51jt*mo skupno s gornjim naročilom za samo $1.00. seveda dokler zaloga ne poide,. KNJIGARNA "GLAS NARODA" K COBTLANDT STREET NEW YORK CITY Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v atari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljasl in druflk •tvareh. V »led naSe dolgoletne 1»-kuficje Vam ml z&moremo dati naj* boU&* pojasnila ln priporočamo* vedno le prvovrstne brsoparaike. Tudi nedrSavljaul samorejo potovati v stari kraj, toda preakrbetl al morajo dovoljenje all permit la Waablngtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega. naeclnlSkes* komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SL julija 1926 se nikomur teč ne pošlje permit po počtl. ampak ga mora ltl iskat vsak prosilec oseb* no, bodisi v najbližji naselnlškl n-rad ali pa ga.dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na »Tujo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJC2 IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje 2ene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starlit ameriških državljanov, motfje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1028. leta poročili ln po-Uedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno prlpuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vat ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ao sprejema ni kakih prošenj aa rtkanske vlseje. STATE BANK tl Certlandt Stresi NEW YORK NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanje vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. L « pa mikom "lie de France" oaiiai rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, brana in postrežba je itak slehernemu dobro en ana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI. kjer Vaa pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. r« cene, preskrbo potovalnih listin in retervacije obrnite «e na ŠAKSER STATE BANK 82 CORTLANBT STREEtt NEW YORK, N. Y. .. - -4 »JI •'•ai .-■■!. . - ____Si&hiSS* fSž&^-ŽBt&i.