kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino PRISPEVEK K POZNAVANJU RIMSKIH VODNIH POTI PRI NAS iva MIKL CURK Skozi Slovenijo kot izrazito in važno pre- hodno področje je že najstarejša človeška zgodovina utrla vrsto pomembnih poti. Upo- rabljal jih je rimski trgovec še pred osvo- jitvijo naših krajev,^ bile pa so tudi poti rimske osvojitve. Med njimi igrajo važno vlogo vodne poti in med temi je gotovo pot Ljubljanica—Sava najpomembnejša. Ne le, da nam to pot omenja antična razlaga pra- stare pravljice b Argonavtih,^ tudi arheo- logija s svojimi raziskavami pojasnjuje njen pomen. Proučevanje arheoloških ostalin Nauporta — Vrhniko, Emone — Ljubljane, Neviodu- numa — Drnovega pri Krškem, Celeje — Celja, Poelovija — Ptuja in podeželja, vse dokazuje, kako si je že v zgodnjem rimskem času in celo Se v času pred osvojitvijo naših krajev utrla pot v Ljubljansko kotlino oglej- ska trgovina, in kako je pletla svoje stike na- prej proti vzhodu in severu v okolico Siscije < — Siska, Celeje in Poetovija.^ Omenjeni sle- dovi nam iz Ljubljanske kotline kažejo proti severu in vzhodu tri poti: dve kopni, eno na Dolenjsko, drugo proti Trojanam, in vodno i po Ljubljanici in Savi. Pomembne stavbne ostaline, ki delno ver- jetno sodijo k tržnicam in skladiščem, so na- šli na Vrhniki prav blizu struge Ljubljanice pa tudi v sami strugi so našli mnogo pred- metov, ki kažejo na to, da so dolgo segali i pomembni deli naselja na bregove Ljublja- j niče in omembe v antičnih virih nam poma- ' gaj o, da moremo sklepati o antičnem rečnem 1 pristanu na teh bregovih.* Od ponovnih ob- sežnih in sistematičnih izkopavanj na Vrhni- ki bi smeli pričakovati še jasnejših podat- kov, odgovorila bi tudi na vprašanje, iz ka- terega časa so v strugi Ljubljanice še danes vidni zidovi. Ravna struga Ljubljanice proti Skica terena, kjer je stal rimski Poetovio ■ ■ rimska cesta 1. Področje grobišča ob cesti Celeia—Poetovio 2. Mestni del — vlcus Fortunae 3. Domnevno mesto legijskega taborišča 4. Stanovanjski mestni del okrog 3. mltreja, mesto obsežnega poznega grobišča 5. Mesto rimskega mosta in nekdanja dravska struga 6. Jedro civilne naselbine 7. Grobiščna cesta po sedanji Prešernovi ulici 8. Grobišče ob cesti na vzhod 80 časopis za slovensko K R ajevno zgodovino kronika Podpeči, ohranjena »stara struga«, dokazana \ raba podpeškega apnenca v rimskem času,^ j vse to bi dalo misliti na namerno regulacijo j Ljubljanice v antiki. Regulacija bi pa gotovo ' služila lažji plovbi po reki. V Emoni spet pa je z nasipom dokazan collegium naviculario- rum — združenje ladjarjev, priča plovbe po Ljubljanici. Najdbe rečnemu božanstvu Save posvečenih oltarjev v Verneku pri Kresni- cah,^ verjetno na mestu nevarnih čeri in i brzic, drugi rimski sledovi blizu savske stru-; ge ob reki navzdol in raziskovanje rečnega • pristanišča v stari savski strugi pri Neviodu- numu,'' vse to nam kaže, kako se je razvijal, nedvomno skozi vso antiko promet po vodni; poti od Ljubljanice po Savi navzdol proti Sisku. Arheološko terensko delo pa je vrsto dokazov o obstoju in razvoju te vodne poti obogatilo z novim podatkom. Ze dolgo pred zadnjo vojno je strokovna literatura prvič omenila** rimsko utrdbo nad: starim izlivom Ljubljanice v Savo. Z majh-; nim raziskovanjem v letu 1966 smo utrdbi' ugotovili obseg in pregledali ohranjenost! ostalin. Utrdba leži v najbolj vzhodnem delu ; Zaloga, tik nad strugo Ljubljanice, tako da ji je le-ta izpodjedla del temeljev, na koncu • terase, ki jo je nekdaj na severu in vzhodu i oblivala Sava, čeprav teče danes bolj proti: vzhodu. V katastru zabeleženo ime Gradišče- priča, da so ohranjene ostaline že dolgo opo- zarjale nase. Danes jih, razen v podom ob strugi Ljubljanice brez izkopavanj ni več moč videti. Po ugotovitvah omenjenega razisko- vanj a^ pa vidimo, da je imela utrdba obliko nekako nepravilnega štirikotnika (prilagodila se je pač terenu), zidovje pa je moralo doseči dokajšnjo višino, saj je ohranjeni temelj glo- bok skoraj dva mefra in prav toliko debel, zidan pa plastema iz kamna, lomljenca in vezan z odlično apneno malto. V skromni kulturno-ruševinski plasti je ohranjenih ma- lo drobcev lončene posode, nesporno rimske in verjetno nekako iz II.—III. stoletja n. št. (neznačilni fragmenti rumene in sive kera- mike, brezbarvno steklo, črepinja domačega i lonca s površino nabrazdano s potezami met- ' lice). Ta ruševinska plast je le ostanek plasti, < ki se je sesedala znotraj utrdbe, plug danes • mnogokrat reže že v prodne plasti pod to i ruševinsko plastjo. Tako se zdi, da sta denu-; dacija in intenzivno obdelovanje terena pr- i votno oblikovanost terena nekoliko zgladili, i Okolica utrdbe je prav tako prekopana in i kulturna plast tu uničena, razrušeni so deli| obzidja in trije vogali, ohranjen je le del I temelja enega vogalnega stolpa, ki je imel masivno substrukcijo in je segal nekako 2 m pred obzidje. Tako vidimo, da moremo tre- nutno le malo reči o obliki, notranjosti in točni starosti utrdbe, a naključjje nam je ] vendar priskočilo na pomoč z važnim po- i datkom. Tik ob obzidju in ob jugovzhodnem, I še delno ohranjenem stolpu smo našli nedo- j taknjen rimski žgan grob. Vsi pridatki, Ion- i čeni vrčki in druge posode, oljenka in ste- klene posode stavijo grob v prvo polovico prvega stoletja po začetku našega štetja. Grob bi nam govoril, ker se ga vkop za te- melj zidu, dasi je razdalja med obema le 20 cm, sploh ni dotaknil, da je bilo tudi ob- zidje zgrajeno že v zgodnjem času. Oblika obzidja nam trenutno zbuja še pomisleke za tako datacijo, dokončni odgovor bi prepu- stili poznejšemu izkopavanju. A grob nam govori, da je bila točka obiskana in naselje- na, če ne že utrjena prav v zgodnjem času rimske okupacije naših krajev. Razumljivo pa je tudi, da postojanka prav nad izlivom Ljubljanice v Savo ni mogla služiti druge- mu, kot nadzoru in pospeševanju plovbe po obeh rekah. Vse naštete ugotovitve o posto- janki v Zalogu moremo lepo vključiti v naše dosedanje poznavanje vodne poti po Ljublja- nici in Savi. Po vsem moremo namreč sklepati, da je bila ta pot vsaj v posameznih obdobjih an- tike, vsekakor pa v zgodnjem času I. stoletja n. št. res zelo važna, vsaj toliko, kot so bila Pogled na del temelja rimske utrdbe ob Ljubljanici v Zalogu 81 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino pomembne kopenske poti proti vzhodu iz Ljubljanske kotline. Za eno od teh dveh in sicer tisto proti Trojanam moremo celo dom- nevati, da je kot trgovska pot zaživela šele v drugi polovici L stoletja v polni meri, ker je bil Norik z ozemljem Celeje vsaj formal- no samostojen do cesarja Klavdija (41—54) in s to samostojnostjo je bilo združeno pla- čevanje carine.1° Najdba iz Zaloga pa po dru- gi strani govori o velikem pomenu vodne poti po Ljubljanici in Savi ravno v času, ko pot proti Trojanam še ni polno zaživela., OPOMBE 1. O tem priča vsaj del najdenih depojev nov- cev rimske republike: npr. A. Müllner, Münz- fund am Morast, Argo 1 1892 19; B. Saria v Klemenc-Saria, Archaeologische Karte von Ju- goslawien, Blatt Ptuj, Zagreb 1936, 37; K. Desch- mann, Führer durch die Sammlungen des Lan- desmuseums Rudolfinum, Laibach 1888, 103 7. — 2. S. Petru, Nekaj podatkov o antični geo- grafiji Slovenije, Arheološki vestnik XIX (v ti- sku); J. Sasel, Nauportus, Corolla memoriae E. Swoboda dedicata, Römische Forschungen in Niederoesterreich V 1966 198 ss. — 3. A. Pre- merstein-S. Rutar, Römische Strassen und Be- festigungen in Krain, Wien 1899 33; P. Petru, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje vasi, Razprave S AZU (v tisku); I. Miki Curk, Gospodarstvo naših krajev v zgodnji antiki. Ar- heološki vestnik XIX (v tisku). — 4. J. Sasel, 1. c; W. Schmid, tloris Nauporta, Das loanneuni 6 1943 9 ss; A. Premerstein-S. Rutar o. c. 11. — 5. J. Hoffiller-B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslawien I, Zagreb 1937, opis kamna; A. Me- lik. Ljubljansko mostiščarsko jezero, Ljubljana 1946, 113. — 6. Corpus inscriptionum latinarum (CIL) III 3896 in 2328. — 7. P. Petru, Varstvo spomenikov IX 1962—1964 1921 (poročilo). — S. B. Saria, Doneski k vojaški zgodovini naših krajev, Glasnik muzejskega društva za Sloveni- jo XX 1939, 147; J. Klemene v Zgodovina Ljub- ljane I, Ljubljana 1955, 349. — 9. I. Miki Curk, Varstvo spomenikov XI 1967 131 (poročilo). — 10. Prim. opombo 3. 82